Page 2

„Julijske Alpe v podobi“ Tako je naslov knjige, bogato opremljene s slikami, ki jo je napisal Julius Kugy, legendarni odkritelj Julijskih Alp. To delo je prvič izšlo leta 1934 pri založbi Leykam v Gradcu. Moj stari oče, rojen leta 1893, ki je Kugyja osebno poznal in je kot gornik tudi sam rad hodil v Julijce, mi je za moj dvanajsti rojstni dan podaril izvod te knjige iz četrte izdaje iz leta 1951. Lepota gorskega sveta me je na mojih prvih lahkih gorskih turah že tedaj tako priklenila nase, da sem začel svoje vtise shranjevati na fotografijah. „Julijske Alpe v podobi“ so v svoji zasnovi tudi za današnje zahteve izvrstna planinska knjiga. V njej so v enem zamahu od vzhoda do zahoda v številnih slikah prikazane posamezne doline, jezera in gore, ki jih Kugy opisuje zelo osebno in ganljivo. To knjigo še danes hranim v svoji knjižnici, saj je bila zame kot mladostnika pravo „gorniško Sveto pismo“. Knjiga z zanosnimi črno-belimi fotografijami me je dobesedno gnala v Julijce. Njihova lepota me je tako močno očarala, da je v meni kmalu vzklila zamisel, da bi zasnoval novo – svojo – „izpoved ljubezni“ Julijcem, ki pa naj bi bila sodobna, z barvnimi fotografijami, sicer pa naj bi sledila zanesljivi Kugyjevi zasnovi. Prav tako prečudovite črno-bele fotografije je imela druga obsežna Kugyjeva knjiga z naslovom „Pet stoletij Triglava“ iz leta 1938. Te po­dobe so me dodatno spodbudile k obiskovanju in fotografiranju teh prekrasnih gora: Triglava, Komne, Doline Triglavskih jezer in predvsem Mangarta, ki me kot Beljačana že tako in tako vsak dan pozdravi s svojimi svetlimi snežnimi in gruščnimi pobočji ter v meni prebuja tako danes kakor že prej močno željo, da bi stal na njegovem vrhu. In potem lesketajoča se svetloba v valovih Bohinjskega 2

Uvod

in Rabeljskega jezera! Ti jezeri izžarevata mir, medtem ko špiki, vrhovi in stene, ki strmo kipijo v nebo, gornika neustavljivo podžigajo k dejanjem. Zaradi besedil Juliusa Kugyja, ki vsako posamezno goro povežejo z dogodki in mislimi, so vrhovi Julijcev postali zame osebnosti. To je šlo celo tako daleč, da sem se na svojih turah čutil od njih osebno nagovorjenega. Vsak vrh me je nagovarjal na svoj način. Od mene so zahtevali moč in varen korak kakor tudi preudarno načrtovanje; večinoma so mi izražali dobrodošlico z lepim vremenom, čvrsto skalo in toplo jesensko travo, v katero se lahko od sreče zaradi osvojenega vrha zadovoljno zlekneš k zasluženemu počitku. Gore so mi pogosto ravno o pravem času ponudile osvežilni izvir ali za družbo poslale ljube planinske kavke; presenečale so me s svojimi mogočnimi razgledi nad vodoravnim morjem oblakov po vsem obzorju, z jasnimi mesečnimi nočmi in zvezdnatim nebom, ki so v meni vzbujali hvaležnost, da smem vse to osebno doživeti. Ti krasni vršaci zaslužijo naklonjenost, hvaležnost in – da, tudi to! – ponižnost, saj smemo biti v njihovih gozdovih, stenah in grebenih bliže nebu in veselju do življenja kakor kjer koli drugje. Če začutijo našo ljubezen in veselje, nas bogato obdarijo z dragocenim zakladom neizbrisnih spominov. Navdajo nas z notranjim mirom ter nas s tem okrepijo za poklicni vsakdanjik. S fotografskega vidika so bile Julijske Alpe zame vedno gore luči, krajinske vedrine. Izrazitost barv, h kateri veliko prispeva bogastvo cvetja tega gorskega sveta, je name vedno napravila globok vtis. Tako so Julijske Alpe z leti postale domovina mojega srca. S to knjigo želim prikazati raznovrstnost in enkratnost lepote Julijcev v vseh letnih časih.

Namen te knjige s fotografijami ni biti vodnik s podrobnimi opisi tur, knjiga se tudi ne želi z zgodovinskega vidika podrobno posvetiti dramatičnim dogodkom prve svetovne vojne v gorah in na soškem bojišču. V uvodu svoje knjige „Julijske Alpe v podobi“ je Julius Kugy zapisal: „Vedno sem menil, da dobra podoba več pove kot tisoč tiskanih besed.“ In svoj uvod je sklenil s povabilom, ki je tudi povabilo te knjige: „Pridite vsi semkaj in glejte Julijske Alpe. To delo vabi, kliče. Spoznajte jih in jih vzljubite. Z vročim srcem, s hvaležnostjo, z radostjo in hrepenenjem boste spet in spet mislili nanje.“ Kugy mi je lepoto Julijskih Alp približal s svojo knjigo v odločilnem mladostniškem obdobju mojega življenja. Želim si, da bi ta moja knjiga s fotografijami na podoben način pripeljala k tej izkušnji druge ljudi, zlasti mlade. Ta druga izdaja sledi prvi, ki je v kratkem času doživela navdušen sprejem. Beljak, junija 2013

Helmut Teissl

Slika desno: Spomenik Juliusu Kugyju v Trenti, v ozadju Jalovec

Julijske Alpe