Page 1


Martin Palmer

JIN IN JANG

O kitajski modrosti nasprotij in njeni uporabi v vsakdanjem 탑ivljenju


Knjigo posveÄ?am dragi prijateljici in sodelavki

Joanne O’Brien, ki je prispevala tretje poglavje. Neizmerno cenim njeno sodelovanje, saj je jin mojemu jangu, in vem, da brez njene dolgoletne pomoÄ?i nikoli ne bi dosegel tega, kar sem. Hvala ti, Jo!


Uvod

Bistvo Jina in Janga Simbol Jina in Janga sodi med najbolj znane

kitajske risbe. Sestavljen iz dveh vijugastih,

jasno zarisanih, črno-belih vrtincev, vsak s

piko drugega v središču, je na Zahodu zaslovel kot eden najznamenitejših kitajskih simbolov. Predstavlja najgloblje bistvo ravnovesja, ubranosti in enakosti. Jin in jang se v valovitih črtah umikata drug drugemu, oba pa v svoji biti

vsebujeta prvino drugega. Mogočen zapis ravnovesja, harmonije in enakovrednosti.

Opis je deloma resničen. Jin in jang, žensko in moško,

mrzlo in vroče, luna in sonce, zemlja in nebo – drugače povedano, popolna nasprotja – se zares dopolnjujejo.

Toda njihovo ravno­ vesje ni pasivno, saj se ne spajajo

v spokojnem sobivanju, marveč izhaja iz dinamične

napetosti, iz nenehnega medseboj­nega boja za prevlado.

Energija jina in janga, ki je energija živ­ljenja v vesolju, se poraja iz tekmovanja in iz spopadanja. Vsak od njiju

želi izničiti drugega in zavladati, pa vendar ne more, kajti

narava je postavila del vsakega od njiju v srce drugega. Brž 7


ko eden od njiju doseže zenit, zablešči v njem, nato pa se

spusti navzdol, da bi se drugi lahko vzpel. Jangovske sile

poletne vro­či­ne se morajo umakniti jinu jesenskega hladu. Jin zimskega ledu se mora otajati ob porajajočih se jan-

govskih silah spomla­danske toplote. Simbol jina in janga govori natanko o tem.

Prav ta napetost, to sobivanje nasprotij, je tisto, kar

osuplja v kitajskem pogledu na svet – in je tako pomembno za sodobne ljudi. Menim, da nam ta pogled lahko

pomaga razumeti svet, ki nas obdaja, in dogajanje na

njem. Pojasnjuje protislovja, ki jih nosimo v sebi, in lahko nam pomaga razumeti ter vsaj deloma obvladati sile, ki valovijo okoli nas. Kajti vsi smo ujeti v plimo­vanje teh sil,

tako v družinskih in delovnih odnosih kot tudi v odnosih

s svetom nasploh. Zamisel o jinu in jangu nas vabi, naj si v času, ko se rušijo preživeti načini razmišljanja, znova ogle­

da­mo, kako se vedemo do drugih, do sebe in do okolja. V praz­nini postopoma vznikajo novi modeli – kar zadeva kitajske zamisli, pa bi lahko rekli, da se nanovo prebujajo tako v domo­vini kot tudi tudi širom po svetu. Kje so začetki jina in janga?

Izvor simbola jina in janga sega daleč nazaj v zgodo­

vino stare Kitajske, saj vsebuje bistvo kitajske filozofije. Opredelil je kitaj­sko razumevanje sebe, a da bi pravilno 8


ovrednotili njegov da­naš­nji pomen, moramo najprej razumeti, o čem govori in kaj predstavlja.

Jin in jang naj bi se pojavila na začetku časov, ko je

sve­t­lobni blisk razparal veliko kozmično temo. Vse, kar

je bilo težko in temno, je postalo jin, kar pa je strela živo osvet­lila, je bilo lahko in breztežno in je postalo jang. Od

tistega davnega trenutka stvarjenja sta jin in jang edini

kozmični sili. Vse živi le po njiju, in vse, kar obstaja, sestoji iz obeh.

Jin in jang nista božanstvi, pa tudi ne dober in zli duh.

Pre­prosto sta. In zaradi njiju vesolje je.

Na Zahodu že od nekdaj gledamo na svet, kakor da bi

bil ujet med sili dobrega in zla. Temo vidimo kot zlo, saj

je nasprotje svetlobi, ki smo jo civilizacijsko opredelili kot dobro. Ta dvojni pogled na svet nas je dobesedno uročil.

Pomeni namreč, da se nasprotja že po izročilu delijo na dobro in slabo – moško in žensko na primer.

Na Kitajskem se tako mišljenje nikoli ni uveljavilo.

Nas­protja so moralno nevtralna. Preprosto obstajajo in le

odsevajo večje nasprotje jina in janga. Sodobni svet počasi

dojema nevar­nosti in razpadanje miselnosti, ki ščuva sili dobrega in zla eno proti drugi, zato je zamisel o jinu in jangu še kako pomembna.

Odkrito rečeno, Zahod potrebuje model enakovrednih

nas­protij brez moralnih predpostavk. Potrebujemo ga, ­da 9


bi zacelili stare razkole, ki so ustvarili hudiča, da bi uravno­

vesili Boga, belce, ki so morali zatirati nevarne črnce,

modele, po katerih so moški dobri in ženske zle. Dvojnost je izmaličila Zahodnjake. V zamisli o jinu in jangu lahko

najdemo pot iz podedovanega dvoj­nega pogleda na svet,

ne da bi morali zavreči svoja najglob­lja prepričanja, pa naj so krščanska, marksistična, židovska, člo­ ve­ koljubna ali kakršna koli že. Jin in jang ne vsebujeta verskih zami-

sli, zato ju lahko sprejme vsakdo, ne glede na svojo vero. Zahodnjaki že dolgo potrebujemo tak simbol in nemara je

to razlog, da zanimanje za simbol jina in janga postopoma narašča.

Življenje je razgiban boj Bistvo zamisli o jinu in jangu je mogočna vizija živ­

ljenja. Videli smo že, da ravnovesje med njima ni izraz

medsebojne prija­teljske naklonjenosti, marveč je posledica obvladovanja navz­ križij in napetosti, drugačnosti in

raznovrstnosti, iz česar nasta­ ne harmonija. Ne gre za

odsotnost teh sil. Ni nekakšna prijetna zamisel o tem,

“kako lepo bi bilo živeti brez nesoglasij in bitk”, temveč o obvladovanju navzkrižij in uravnovešanju raz­ličnosti.

Povečini smo se sprijaznili z navzkrižji. Odrasli smo v

dvojnem svetu in prevzeli prepričanje, da je mir odsotnost­ 10


vojskovanja ali nasilja, jeze ali napadalnosti. Toda, ali nam pogosto uspe, da bi izkusili mir več kot nekaj bežnih sekund? Življenje je namreč neprestan boj in naučiti se

moramo, da bomo reševali navzkrižja z razumevanjem intimne narave povezanosti z vsemi okoli sebe – tudi s tistimi, ki jih ne maramo.

Če bomo zmogli dojeti, da ima sleherni od nas lastno-

sti, ki se nam najbolj upirajo, bomo morda malo bolje

zaživeli s seboj. In če bomo uvideli, da imajo tudi ljudje,

ki so nam najbolj zoprni, lastnosti, ki jih prepoznavamo v sebi, ne bomo v niko­mer več videli sovražnika. Vsekakor bomo s spoznanjem, da se težave, ki nas obdajajo, lahko spremenijo, kot se spreminjajo let­ni časi in kot noč prehaja v dan, laže bivali v zapletenem sve­tu. Zato je zamisel o jinu in jangu tako pomembna.

Jin in jang odpirata vrata novemu zaznavanju, in zato

tudi novemu življenju. Čeprav vesolje in vse v njem sestoji

tako iz jina kot iz janga – in vsaka stvar je mikrokozmos

vesolja –, je za vsako živo bitje značilna jinovska ali jan-

govska narava. Čeprav ljudje sestojimo iz jina in janga, so

moški bolj jang in ženske bolj jin. Zvezde in planeti vsebujejo jin in jang, a sonce je jang in luna je jin. Pokrajina zajema jin in jang, a gore so jang in reke so jin.

11


Jin in jang v osebnem življenju Vsi moramo uravnovešati svoje življenje. Knjiga vse-

buje zamisli, ki vam bodo pomagale vzpostavljati in ohranjati ravnovesje v odnosih in družinskem življenju,

sooblikovale bodo vaš pogled na zdravje in vam pojasnile moč tradicionalne kitajske medicine in akupunkture. Laže boste razumeli, zakaj simbol jina in janga krasi embalažo

kitajske hrane, oblačila mojstrov kung fuja, dao­istične kipe

in blazine. Simbol se pojavlja na izdelkih v nakupoval-

nih središčih, lekarnah, knjigarnah, mladinskih klubih,

klubih za zdravje in na krajih, namenjenih meditaciji in razmišljanju. Odslej vam bo njegov pomen bolj jasen,

razumeli boste njegovo vsenavzočnost, pa tudi vedeli, kaj vam lahko razodene o vas in o svetu, ki vas obdaja. Odpira

vrata spoznanj, ki vodijo h globljemu zavedanju in poznavanju samega sebe.

Prvo poglavje razlaga zamisel o jinu in jangu znotraj zgo­

dovinskega in religioznega okvira, ki izhaja iz starokitajskega

šaman­­skega pogleda na svet. Čedalje bolj doumevamo, koliko se lahko naučimo iz šamanske modrosti preteklosti. Drugo

po­glav­je se odmakne od šamanskega vedenja in obravnava­ sodobni svet, ki smo ga tradicionalno razdelili nase in pre-

ostalo stvar­stvo. Jin in jang prikazujeta dinamično pot, po kateri se lahko spet vpnemo v stvarstvo. Tretje poglavje ­ 12


nadaljuje temo in pri­ka­zuje, kako starodavna umetnost feng šuija prebuja občutek, da smo del večje, ob­sežnejše narave, saj nismo ločeni od nje. Nau­čili se boste us­mer­jati tok či ali življenjske energije, da vam bo čim bolj koristila.

Po četrtem poglavju boste lahko začeli uporabljati pre-

prosta kitajska zdravila, saj boste doumeli, da je vaše telo sestavljeno iz prvin jina in janga. Če ste pregreti na primer

– jang je premo­čan – se lahko ohladite s hrano in pijačami jin. Ko boste urav­novešali prirojeno notranjo zmes jina in

janga z zelišči in zdravi­li jina in janga, se boste pomirili in

morda tudi na novo zaznali občutek obvladovanja telesa, čeprav se zdi, da ga sodobna medi­cina čedalje bolj zanika in spodkopava.

Peto poglavje uvaja v svet umetnosti. Razlaga, kako

umetnost ponazarja jin in jang, pa tudi, kako jin in jang oblikujeta umetnost. V šestem poglavju se bomo zazrli v prihodnost. Kako bi mogla zamisel o jinu in jangu vplivati

na upe in pričakova­nja, ki jih gojimo v zvezi s prihodnos­t­

jo? Bi nam lahko pomagala, da bi se kako drugače spoprijeli z negotovostjo novega tisočletja?

Brž ko boste sprejeli in začeli ceniti kitajsko misel,

boste bolje razumeli svet in tudi laže zaživeli v njem. Videli ga boste kot pretanjeno ravnovesje sil, na katero

lahko vplivate pozitivno ali negativno; ta vpliv pa se vselej začne pri vašem telesu.

13


Kaj je jin in kaj je jang Naslednji seznam naj vam pomaga pri novem doje-

manju sveta. Ne pozabite, da izročilo navaja žensko kot “pa­sivno”. Jin

Mrzel led • dež • voda • reke • zelenjava (a ne vsa) • lus­ kave živali • želva • luna • jesen • nahod • kovina • zemlja

Pasiven ženske • ribniki in jezera • poplave • drevesa • ovce • krave • ribe • feniks • kača

Temen noč • zima • smrt • podzemlje • premog • vse tem­ ne barve • duhovi • sever

Jang

Vroč para • sončni žarki • ogenj • kuha • sonce • energija • vibracija • začinjene jedi • vročice 14


Aktiven moški • električni stroji • pomlad • gore • potresi • požari • zmaji • kosmate živali • ptice • začimbe • alkohol Svetel zvezde • žarnice • grelne plošče • dan • poletje • bogovi • jug

15


1

Jin rek, jang gora: svet šamanov

Šamanizem in dva pogleda na svet Izvor sveta, razdeljenega na jin in jang, pa

vendar uravno­ve­še­­nega in združenega v svojem

boju, sega daleč nazaj v versko in kulturno zgo-

dovino Kitajske. Najdemo ju v dveh šamanskih po­gledih na

svet, na katerih temelji kitajska filozofija. Šamani­zem, ki se je pred tisočletji pojavil v Sibiriji, se je nato razširil prek

Kitajske in naprej na jug, prek Rusije do današnje Finske, prek Sibirije do Aljaske in nato navzdol v Severno in Južno Ameriko. Ne vemo, kdaj se je pojavil, vemo pa, da sega naj-

manj deset tisoč let nazaj, kajti kopenski pas med Sibirijo in Aljasko, nujen za prenos šamanskih zamisli v Severno Ameriko, je zalilo morje pred približno deset tisoč leti.

Kakor koli že, šamanizem je vsekakor prva znana

svetovna religija in njegov vpliv na Kitajsko je bil izjemen. Pravzaprav je še zmeraj, kajti kitajski šamani še zmeraj

delujejo. Če natančno in pazljivo poizvedujete, jih odkrijete­ 17


na podeželju in v visokih svetih gorah. Kot minuli dve

tisočletji tudi danes največkrat naj­dejo pot do njihovih vrat

stari, bolni, neplodni in revni ljudje. Pri njih dobijo pomoč iz onstranstva, kakršne jim ne more dati nobe­no organizirano verstvo ali država. Pred tri tisoč leti so njihove usluge

in nasvete iskali kralji, vojščaki in vladarji. Res pa je, da so od takrat, ko so bili visoki svečeniki in so s svojo močjo in

z vplivom nadzirali dogodke v deželi, minila dolga stoletja, prav­zaprav tisočletja.

Bit šamanizma je vizija dveh svetov: materialnega,

snovnega sveta, v katerem živimo, in duhovnega sveta, ki je vzvišen nad snovnim. Šaman ima dar za sporazumevanje z obema. Po­na­­vadi preide v trans in ljudje ga sprašujejo o

duhovnem svetu, ki lahko komunicira ali pa se neposredno­ poveže s snovnim. Naš svet nima nikakršne moči nad duhovnim, medtem ko duhovni včasih dobrohotno, včasih pa tudi neugnano sproža večino do­gajanj v snovnem

svetu. Šaman torej posreduje med neenakima svetovoma,

ko skuša uravnovešati težave snovnega in ravnoduš­nost duhovnega sveta. Občutek, da smo na milost in nemilost

prepuščeni duhovnemu svetu in njegovi muhavosti, navdihuje vse kitajske šamanske spise.

Znamenite kosti, najdene v preročišču dinastije Shang

in zgod­nje dinastije Zhou (ok. 1750-900 pr. n. št.), razkrivajo vpra­šanja, ki so jih šamani postavljali prebivalcem 18


duhovnega­sveta, po katerih je moč nesporno sklepati o nadvladi duhovnega sveta nad snovnim. Vprašanja duhovnemu svetu so segala od izbire novega mestnega gradbišča

do poizvedovanja o zdravju. Odgo­vore so spoštljivo spreje­

mali in jih zapisovali na kosti v pre­ ročišču. Precejšnja nepomembnost človeštva odseva v vlogi, ki jo je imel kralj

in pozneje cesar na pomirjanje in uravnovešanje narave (o

tem pozneje). Bila je izključno njegova in samo on je lahko trdil, da mu je nebo ali božanstvo dodelilo mesto na zemlji. Precej pozneje, od obdobja med 5. in 2. st. pr. n. št. naprej,

so smeli tudi običajni smrtniki slaviti svoje obrede in dobili so možnost, da se odrešijo. Poprej niso imeli nobene vlo­ge, kajti kakor je bil snovni svet manj pomemben od duhov-

nega, tako je bilo njihovo življenje manj pomembno od kraljevega/svečenikovega, sina neba.

Novo pojmovanje resničnosti Približno v 5. st. pr. n. št. je prišlo do velikega pre-

obrata v kitaj­ ski religiozni in filozofski misli. Prejšnji

neenakovredni­odnos med duhovnim in snovnim svetom je prepustil mesto novemu modelu, ki je uresničil zamisel o

jinu in jangu, nato pa ga uve­ljavljal in širil. Kitajska vera je

naposled spregovorila o dveh enakih svetovih – duhovnem­

in snovnem – in se skladno z za­ mislijo povezovala z

19


duhovnim.­Obenem je kitajska tehnologija postopoma krotila nekatere divje prvine podeželja in pokrajine, od

velikih in nevarnih jinovskih rek, kot je Rumena reka, do jangovske nevarnosti potresov in suše.

Med večjimi izzivi redu in ravnovesju stare Kitajske so

bili nenehni vdori sosednjih plemen na območja, o katerih

so “črno­glavi ljudje”, izvirni Kitajci, znani kot Han, menili, da pripadajo njim. Veliki kitajski zid ni bil le veličastna

odločitev ponosnega ljudstva, marveč pogoj, da je Kitajska sploh preživela.

Čeprav so bili napadalci zelo nevarni, pa so bile poplave

ve­liko hujše. Zgodnja kitajska mitologija je polna opisov

dolgotrajnih poplav Velike ali Rumene reke, ki je pogosto rušila in prestopala bregove, poplavljala domove in polja

bliž­njih prebivalcev. To veliko kitajsko prekletstvo je uni-

čevalo deželo vse do dvajsetega stoletja. V tridesetih in

štiridesetih letih našega stoletja je reka spremenila smer ter

pomorila in uničila milijone ljudi, ko je poplavljala območje, veliko kakih 500 kvadratnih milj, in odtekala z njega.

Boj za obvladovanje kitajskih rek prevladuje v zgod­

njih ki­taj­skih mitih in legendah. Izročilo pooseblja veliki

junak Yu, nadzornik poplav in zanimiv vezni člen s šamani in z njihovim dojemanjem sveta.

Legende opisujejo Yuja, zadnjega večjega mitskega

cesarja, kot človeka in napol božanstvo ali vsaj obdarjenega­ 20


Jing Jang  

Simbol jina in janga predstavlja najgloblje bistvo ravnovesja, ubranosti in enakosti. Umikata se drug drugemu, oba pa v svoji biti vsebujeta...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you