Page 1

SENSES-SHARP-COVER-SLO-TISK:Layout 1

22/3/10

14:35

Page 1

Ostri Ëuti so bistveni za kakovostno in sreËno življenje.V tej knjigi boste izvedeli vse, kar potrebujete za zašËito, ohranitev in izboljšanje Ëutov v vseh življenjskih obdobjih. PreveË ljudem se zdi samoumevno, da Ëutila z leti oslabijo. Raziskave namreË potrjujejo, da se temu lahko izognemo. Veliko lahko storite sami ali pa vam pri tem pomaga sodobna medicina. Spoznajte: ▼ zakaj so sadje in zelenjava ter hrana z nizkim glikemiËnim ▼ ▼ ▼ ▼ ▼

indeksom enako dobri za oËi, ušesa in srce, kako preverite, ali imate nadpovpreËen Ëut za okus, zakaj razvajanje Ëutov za vonj in okus izboljšuje delovanje Ëutil, zakaj so raËunalniki in umetna svetloba 'sovražniki' za vid in kako preglasni zvoki starajo ušesa in slabijo sluh, kako vam lahko laserska operacija povrne vid in kakšni so najsodobnejši slušni aparati, izsledke najnovejših raziskav, neverjetna dejstva, opozorila, življenjske zgodbe in še veliko drugega ...

Ta knjiga je polna nasvetov za ohranitev in izostritev Ëutov, zaradi katerih je življenje tako Ëudovito.

Ëute

Ëute

Izostrite

Izostrite

ZDRAVSTVENE RE©ITVE READER’S DIGEST ZDRAVSTVENE RE©ITVE

ZDRAVSTVENE RE©ITVE READER’S DIGEST

Izostrite

Ëute

Izboljšajte vid, sluh, voh in okus


Strokovni sodelavci prof. dr. Ian Grierson, dr. med., profesor oftalmologije Enota za oftalmologijo in enota za zdravje oči Univerze St. Paul v Liverpoolu

dr. Matthew Yung, dr. med., otolog bolnišnica Ipswich

dr. Lucy Donaldson, dr. dent. med., predavateljica fiziologije in farmakologije Medicinska fakulteta univerze v Bristolu

prof. dr. Tim Jacob profesor celične fiziologije Fakulteta za biološke znanosti univerze v Cardiffu

Vsebina

004-007 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:49 Page 4

avtorica

Sheena Meredith, dr. med.

O knjigi Uvod

8 10


004-007 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:49 Page 5

Vid 1 Čudež videti 2 Zaščitite si oči 3 Ali dobro vidite? 4 Rešitve, ki jih ponuja medicina 5 Širši pogled 6 Akcijski načrt za vid

18 31 48 78 101 112


004-007 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:49 Page 6

Sluh 7 Radost sluha 8 Zaščitite ušesa 9 Kaj je narobe? 10 Tehnologija 11

116 126 139

priskoči na pomoč

153

Akcijski načrt za sluh

174

Opomba za bralce Čeprav so naši avtorji za to knjigo zbrali najsodobnejše podatke in nasvete, pa se seveda medicinsko in farmacevtsko znanje neprestano nadgrajujeta, dopolnjujeta in spreminjata. Zato vam svetujemo, da se ob informacijah v tem priročniku še dodatno posvetujete z zdravnikom specialistom, ki bo presodil, kaj je za vas v tistem hipu najbolje. Avtorji, uredniki in založniki te knjige niso odgovorni za napake, posplošitve ali dejanja, ki bi morda nastali kot posledica informacij v tej knjigi.


004-007 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:50 Page 7

Okus in voh 12 13 14 15 16

Začimba življenja Izostrena okus in voh Preizkusite in ocenite Rešitve za voh in okus

220

Akcijski načrt za okus in voh

232

Sklep

234

Slovarček

236

Koristni naslovi

238

Kazalo

242

178 192 208


008-015 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:51 Page 8

O knjigi Knjiga Izostrite svoje čute vam lahko pomaga ne le do zdravega, temveč tudi do zadovoljnega življenja. Govori o tem, kako lahko zaščitite in izboljšate delovanje čutil, ki vam omogočajo užitke in vas v vsakdanjem življenju tudi varujejo. Številni ljudje se preprosto sprijaznijo, da z leti delovanje čutov oslabi, vendar to ni neizogibno. V knjigi boste našli nasvete za preprečevanje posledic staranja in popravilo škode, ki je že nastala. Zaradi novih dosežkov medicine in tehnologije 21. stoletja se da dandanes doseči skoraj vse. V priročniku boste našli tudi celo vrsto nasvetov za samopomoč, ki so zares učinkoviti. Razlaga delovanja čutil je preprosta, pojasnjeno pa je tudi, kaj vse gre lahko z njimi narobe, kateri so izdajalski znaki nepravilnosti in bolezni, kot tudi, kdaj morate poiskati pomoč. Odkrili boste, kakšen način življenja in kateri vplivi iz okolja lahko poškodujejo vid, sluh, okus in voh – in kako se jim izogniti. In kar je še najpomembnejše, v vsakem od treh poglavij boste našli nasvete, ki vam bodo pomagali pri pripravi lastnega akcijskega načrta, s pomočjo katerega boste izostrili svoje čute.

Akcijski načrt Med besedilom vas bomo pogosto usmerili k Akcijskemu načrtu – splošnemu programu za izostritev čutov. Sestavljajo ga štirje koraki: zaščiti, oceni, popravi in uživaj. Načrt ne zastavlja le ukrepov, ampak je tudi kažipot do zdravega načina življenja in drugih sprememb, s katerimi boste poskrbeli za zdravje svojih čutil. Na koncu vsakega poglavja boste za lažjo orientacijo našli tudi vprašanja in kratek vodnik po vsebini.

Zaščiti Te dejavnosti in izbire načina življenja vam bodo pomagale ohraniti in izostriti čute; varovale vas bodo pred težavami v prihodnosti in omilile posledice tistih, ki so se že pojavile. Nekateri nasveti vam bodo zveneli znano: zmanjšajte vnos maščob živalskega izvora, uživajte pisano sadje in zelenjavo, opustite kajenje. Tudi čutilom koristi vsesplošno zdrav način življenja, ki je v prid organizmu v celoti. Izvedeli boste, kako na čutila delujejo še drugi vplivi iz okolja, na primer računalniki in mp3-predvajalniki, pa tudi, zakaj oči potrebujejo temo in ušesa tišino ter kako si lahko izostrite občutek za okus in voh s tem, da ju preprosto začnete uporabljati.

8


008-015 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:51 Page 9

Oceni Vedeti pa morate, kje začenjate. Kako dobro vidite? Pa slišite, okušate, vohate? Kaj že delate, da bi zmanjšali že storjeno škodo? Je učinkovito? Nujno morate oceniti, kako dobro čutite, da boste lahko pozorni na spremembe. Razumeti morate, kako posamezno čutilo deluje, kaj lahko povzroči težave in kako verjetno je, da bodo nastale. Nato lahko začnete ukrepati: preprečevati ali celo zdraviti. Izvedeli boste tudi o dejavnikih tveganja in nagnjenjih do določenih bolezni. Pomagali vam bodo različni seznami in praktični domači poskusi. Na podlagi ugotovitev, ki vam jih bodo ti dali, boste lahko prepoznali težave in se odločili, ali potrebujete posvet pri izbranem zdravniku ali specialistu. Takšne informacije vselej pridejo prav! Kajti vaš akcijski načrt je strategija za življenje, na vmesnih točkah pa bo nešteto možnosti za premislek in ponovno oceno, kako vam gre.

Popravi Pogosto so napake in bolezni čutil ozdravljive ali pa vsaj obstaja cela vrsta načinov, da omilimo njihove posledice in nadaljujemo svoje delo, konjičke, sklepanje medčloveških odnosov in ostanemo neodvisni. V tej knjigi boste izvedeli, kako se lotiti težav, ki obremenjujejo čutila, in kako omiliti posledice zaradi staranja. V posameznih poglavjih boste našli informacije o tem, kje lahko poiščete zdravniško pomoč, pa tudi o tem, kako lahko ocenite kakovost in ustreznost zdravljenja in pripomočkov, ki vam jih je priporočil specialist.

Uživaj Čutila nam omogočajo nešteto užitkov, kar včasih v naglici vsakdana radi kar spregledamo. Večkrat se ustavite in si oglejte, kar vam je všeč, prisluhnite zvokom, ki vas navdušujejo, uživajte v omamnih vonjavah in okušajte, kar je na vaših krožnikih najslajše. Če čute uporabljate zavestno, se bodo izostrili. Opazili boste več podrobnosti, bolj zbrano poslušali, okus in voh bosta postala bolj prefinjena. S tem pa bo užitek še toliko večji! Potrebujete še kakšen boljši razlog, da začnete skrbeti za svoja čutila? Nihče svojih čutil ne sme jemati za samoumevna ali nepomembna. Če boste izbrali ustrezen akcijski načrt, bo napredek takojšen. Pomagal vam bo, da boste življenje začeli zajemati z veliko žlico. Bogate informacije in navodila v tem priročniku vam lahko pomagajo ohraniti neodvisnost in veselje do življenja še v pozno starost.

O KNJIGI 9


008-015 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:51 Page 10

Uvod Čutila nas povezujejo s svetom. Brez njih ne bi imeli niti najmanjšega pojma, kaj se dogaja okoli nas; ne bi se znali gibati v svojem okolju, skrbeti zase ali uživati v življenju. Hkrati ne bi mogli imeti stika z drugimi ljudmi. Kljub temu večina svoja čutila jemlje za samoumevna – vsaj običajno. Toda samo pomislite, koliko čutov mora sodelovati že pri najpreprostejših opravilih, denimo, če se želite oglasiti na telefonski klic! Najprej morate slišati zvonjenje. Nato morate določiti, od kod zvok prihaja. S pogledom morate najti telefon, iti do njega, se ga dotakniti in dvigniti slušalko. Vse to seveda poteka praktično nezavedno – vaše misli se najbrž bolj ukvarjajo s tem, kdo kliče ali kaj ste počeli, ko je zazvonilo.

OBČUTEK VESELJA Naša čutila so precej več kot le mehanska pomoč. Pomagajo nam uživati v najlepšem okoli nas: v veličastni orkestrski glasbi, jasnem sončnem vzhodu, okusu čokolade in omamnem vonju sveže pečenega kruha. Čuti lahko vzbudijo tudi močna čustva. Na primer pogled na prometno nesrečo ali novorojenčka; zven glasu ljubljenega; vonj sveže pokošene trave ali gnijoče hrane. Naj bodo dobra ali slaba, vplivajo na naše dojemanje sveta, včasih tudi mimo zavednega. Od kod ta déjà vu? Zakaj se v mislih prestavite v šolska leta, ko greste po otroka v šolo? In od kod melodije, ki nam nikakor nočejo iz glave?

ZAZNAVANJE NEVARNOSTI Kar čutimo, nas lahko navdušuje, prestraši, privlači ali prestavi v preteklost. Morda prav zaradi tega radi pozabimo, da gre pravzaprav za telesne funkcije, ki potrebujejo enako nego in skrb kot drugi deli našega telesa. Trudimo se vzdrževati primerno telesno težo, zdravo jesti, se izogibati onesnaženju, pesticidom in prehranskim dodatkom ter se redno razgibavati. Najverjetneje pa nikoli ne pomislimo na zdravje svojih oči in ušes, kaj šele nosa in grla. No, seveda, dokler ne gre kaj narobe. Šele ko moramo koga prositi, da nam prebere jedilnik v restavraciji, pomislimo na očesni pregled. Ali ko vas partner, ki ga obtožite, da momlja, opozori, da imate morda težave s sluhom in da imate televizor naravnan preveč na glas. Morda hrana nima več enakega okusa kot nekoč in vrtnice ne dišijo enako prijetno. Prepogosto namreč spregledamo manjše spremembe in težave, ki se nas lotijo, ko zakorakamo v srednja leta. Nekateri pa jih preprosto niste pripravljeni priznati ne sebi ne drugim.

10


008-015 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:51 Page 11

KAJ TVEGATE, ČE ZANEMARJATE ČUTILA? Enako skrb vzbujajoče je, da marsikdo težave vzame kot neizogibne in normalne spremljevalke staranja. Ampak jih ni treba, kot boste videli tudi v tem priročniku. Za čutila, ki odpovedujejo, obstaja dandanes veliko zdravil; marsikatere okvare in bolezni, ki prizadenejo vid – denimo zelena mrena – so ozdravljive, če jih dovolj zgodaj odkrijejo. Toda če ne ukrepate, so lahko posledice zelo resne: nepotrebna izguba vida, na primer, ali izolacija in otožnost, če se zaradi slabega sluha ne morete sporazumevati s svojimi najbližjimi. Okvara čutil je lahko tudi nevarna. Poveča se tveganje za prometne nesreče, zdrse in padce; lahko pa vam celo zgori kuhinja, če ne boste zavohali, da se smodi kosilo, ali slišali dimnega alarma. Že majhne spremembe, kot sta recept za nova očala ali boljša osvetlitev stopnišča, vam lahko izjemno izboljšajo varnost in kakovost življenja. V naslednjih poglavjih (Vid, Sluh, Voh in okus) boste našli vse informacije, nasvete in navodila, ki jih potrebujete, da boste pravočasno ukrepali, se izognili neljubim posledicam in ohranili svoje čute takšne, kot jih potrebujete. Izvedeli boste, kako jih lahko zaščitite, prepoznate težave, jih zdravite in ohranite neodvisnost ter veselje do življenja še v pozno starost.

OSEBNI NAČRT In kar je najpomembnejše, s pomočjo te knjige boste razvili lastni akcijski načrt, ki vam bo pomagal ohranjati vid, sluh, okus in voh v izvrstnem stanju – v štirih korakih (zaščiti, oceni, popravi in uživaj). Načrt vsebuje tudi nasvete za samopomoč, ki zadevajo prehranske navade in splošen način življenja. Tako boste čutila ne le vzdrževali, temveč tudi izostrili, opozorili pa vas bomo tudi na nevarne vplive iz okolja, kakršen je, denimo, hrup. Pomagali vam bomo, da boste znali oceniti stanje svojih čutil, in vam predstavili vrsto testov, ki vas čakajo pri izbranem zdravniku ali specialistu. Po korakih vas bomo vodili skozi tehnike za izboljšanje delovanja posameznega čutila in vam predstavili tudi nekaj revolucionarnih dosežkov, ki bodo oblikovali zdravljenje v prihodnosti. Prebrali boste pričevanja ljudi, ki jim je medicina pomagala ozdraveti, ko so že vsi obupali nad njimi. Uživanje v čutenju je seveda rdeča nit celotne knjige in osnovni namen in cilj akcijskega načrta. Naši čuti so vir naših največjih užitkov; če jih aktivno uporabljamo in cenimo, smo na dobri poti, da jih bomo ohranili ostre.

UVOD 11


008-015 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:51 Page 12

Toda naši čuti se z leti vendarle spreminjajo. Zato je pomembno, da svoj načrt prilagajate trenutnemu stanju. Vedno boste našli kaj, kar boste lahko izboljšali ali spremenili …

UPORABLJAJ ALI IZGUBI Pomen zavestne uporabe in spremljanja delovanja svojih čutov je v poročilu Skrivnost čutov iz leta 2002 izpostavil profesor Charles Spence z oddelka za eksperimentalno psihologijo na oxfordski univerzi. V njem je opozoril, da živimo v času, ko so naši čuti ves čas ogroženi in prikrajšani za delovanje, kar lahko ogroža naše zdravje in dobro počutje. Pojasnjuje, da smo se iz telesno dejavnega življenja zunaj, v naravi, preselili v svet, v katerem devet desetin časa preživimo v notranjosti, pogosto pred televizorjem ali računalnikom. Oči preobremenjujemo z informacijami, zanemarjamo pa otip in voh, in to v lastno škodo. Neravnovesje namreč ogroža našo zmožnost uživati, ljubiti in živeti uspešno in zdravo. Zaradi vsega tega, trdi prof. Spence, hitreje izgubljamo občutek za vonj in okus, zaradi česar se lahko v starosti pojavijo resne težave z zdravjem in s prehranjevanjem. Naša koža ne dobi dovolj dražljajev na dotik, čeprav, kot dodaja, ta ni nujen le za dobro čustveno počutje, temveč tudi za čutni, kognitivni, nevrološki in psihični razvoj. Moderen način življenja je ustvaril generacijo, lačno dotika.

POMAGAJTE SI SAMI In rešitev? Pomagati si moramo sami, meni profesor Spence. Razumeti je treba, da morajo naši čuti delovati usklajeno in skupaj, kar moramo nekako vključiti v svoj vsakdanjik. Potrebujemo več vonjav, razpoloženjske glasbe in razgibanih površin. Več se moramo dotikati drug drugega. To ni hedonistična objestnost, poudarja profesor Spence. Gre za globoko biološko potrebo, ki služi kot gorivo razvoja naših čutov in pripomore k zdravju in sreči v starosti. Če bomo več uporabljali svoje čute, bomo učinkovitejši, uspešnejši in bomo lahko bolj uživali v odnosih z drugimi ljudmi, poudarja. Potrebujete še kakšen razlog?

NADOMESTNI ČUTI Če potrebujete še več dokazov, da čuti tvorijo koordiniran sistem, pomislite, kaj se zgodi ljudem, ki katerega izgubijo. Helen Keller, ameriška pisateljica, ki je bila od rojstva gluha in slepa, opisuje, da so bili ljudje pogosto

12 UVOD


008-015 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:51 Page 13

presenečeni, kako lahko uživa v naravi. Njej pa se je zdelo, da so slepi oni, saj se, ko oslepiš, izostrijo vsi drugi čuti, česar si tisti, ki vidijo, ne znajo niti predstavljati. »Sploh ne vedo, kako nežna je cvetlica na otip, niti ne znajo ceniti njene vonjave, ki je njena duša.« Široko znano je, da takrat, ko eden od velikih čutov odpove, drugi postanejo še občutljivejši. Na primer: gluhi bolje zaznavajo tresljaje in premikanje, slepi glasbeniki pa bolje razlikujejo tone. Podobno naj bi se dogajalo tudi pri živalih. Pa je vse to tudi res? Nekateri znanstveniki trdijo, da ne gre toliko za to, da bi bili čuti bolj izostreni, kakor za večjo občutljivost in preusmeritev pozornosti. Ko se morajo ljudje zanašati le na svoje čute, se naučijo uporabljati tiste, ki so učinkovitejši, kar lahko spremeni njihovo presojo (kako informacijo, pridobljeno prek čutil, dojamejo njihovi možgani). Ta razlaga je seveda pomembna, saj pove, da lahko vsakdo od svojih čutil dobi več – kar je natančno tisto, kar priporoča tudi profesor Spence.

BOGASTVO ČUTOV Tule pa je še ena zanimiva reč. Učijo nas, da imamo pet čutil: za vid, sluh, tip, okus in voh. Takšno delitev naj bi vzpostavil Aristotel. V resnici pa jih je več, čeprav ni enotne opredelitve, kaj občutek je. Različni znanstveniki omenjajo različne. Nekateri že samo vid delijo na dva ali tri čute, kar pojasnjujejo s tem, da se barva, svetloba in morda celo globina zaznavajo z različnimi mehanizmi. Podobno lahko delimo tudi voh in okus glede na različne receptorje, ki se uporabljajo za razlikovanje med vonji in okusi. Receptorje za okus imamo na jeziku, druge kemične senzorje pa tudi v ustih in grlu, kar nam pomaga pri razlikovanju med vročim in mrzlim kot tudi pri okušanju začimb, kot je, na primer, čili. Ravno tako različni receptorji prebirajo različne vrste dotikov. Nekateri zaznavajo nežen dotik in drugi grobega. V koži imamo še receptorje za temperaturo, srbenje in bolečino. Čutilo za bolečino lahko razlikuje med mehaničnimi, temperaturnimi in kemičnimi grožnjami. Ker gre torej za različne receptorje, nekateri znanstveniki menijo, da bi morali biti samostojna čutila.

ZUNAJ – ZNOTRAJ Še več, medtem ko osnovnih pet čutil sporoča informacije iz zunanjega sveta, torej iz okolja zunaj telesa, nekateri znanstveniki k čutilom

UVOD 13


008-015 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:51 Page 14

prištevajo vsaj še dve, ki sprejemata informacije iz telesne notranjosti in sta odgovorni za ravnotežje in zavedanje položaja telesa. Nekateri pa menijo, da sta »čuta« tudi občutek lakote in žeje.

OBČUTENJE SVETA Toda ne glede na to, kako čutom rečemo, njih bogastvo oblikuje naše doživljanje sveta. Čut lahko spodbudi takojšen odziv, na primer, ko umaknemo roko iznad ognja, celo preden naši možgani ocenijo, kolikšna je možnost, da se opečemo. Toda ponavadi čutno spodbudo najprej predelajo možgani in skupaj s spominom in razumevanjem ustvarijo mnenje, za kaj gre. Možgani skladiščijo in organizirajo naše čutne izkušnje tako, da lahko delujemo, ne da bi jih morali vsak dan sproti pridobivati. Vendar ni dovolj, da si zapomnimo samo, kakšen je bil prejšnji dražljaj, temveč ga moramo tudi kategorizirati. Na primer: potrebujete širše razumevanje koncepta kljuke, da vam ne bo treba vsakič, ko se boste znašli pred vrati s kljuko, malenkost drugačno, kot ste jo že videli, na novo razglabljati, kako jo uporabljati. Podobno je z našim razumevanjem konceptov »stol« ali »miza«, »vroče« ali »ostro«. V življenju svoje znanje o njih nadgrajujemo in širimo svoje umevanje sveta ter svojo zmožnost, da v njem delujemo. Za to nujno potrebujemo vse čute. Profesor Vilyanur Ramachandran, direktor Centra za možgane in kognitivne procese na univerzi v Kaliforniji, pritrjuje: »Interakcija in delovanje vseh čutov sta tlakovala pot razvoju višje inteligence pri človeku.« Čuti nas tudi varujejo. Ko izkusimo kaj, česar ne poznamo in ne znamo oceniti, možgani in čutila povečajo pozornost in nas pripravijo na nepričakovano. Usmerjeni so k odkrivanju sprememb, saj te lahko prinesejo nevarnost.

ŽIVLJENJSKI UŽITEK Zlasti pa so naša čutila povezana s centri za užitek v možganih. V življenju naj bi uživali. To nas žene k hrani, pijači, objemanju, zaljubljanju, spolnim odnosom in celo k telesnim vajam. Vse te dejavnosti namreč spodbujajo sprostitev kemikalij v možganih, zaradi katerih se počutimo srečne, zadovoljne in nagrajene. Biološko smo programirani tako, da jih iščemo, saj so nujne za naše preživetje – tako posameznikov kot vrste. Uživanje v čutnih doživetjih je bistvo življenja. Zato ta knjiga ni namenjena le ohranjanju uporabnih funkcij, temveč tudi izboljšanju življenja; oživljanju veselja, ki nam ga lahko omogočijo čutila, in ohranjanju zadovoljstva … za vse življenje.

14 UVOD


008-015 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:51 Page 15

Neverjetne sposobnosti živali Č • • • • • • • • • •

e mislite, da so človeška čutila neverjetna, si oglejte, kaj šele zmorejo nekatere živali. Kanja lahko opazi miš z višine 4500 m. Sokol pa vidi ostro, tudi ko strmoglavlja s hitrostjo 160 km na uro. Sviloprejkin samec zavoha samico tudi do 11 km daleč. Celotno deževnikovo telo prekrivajo receptorji za okus. Ribe in želve lahko prepoznajo vonj vodnega toka ali obale, kjer so se izlegle, in ga uporabljajo pri usmerjanju. Čebele delavke imajo v trebuhu obroč iz železovega oksida, ki naj bi jim pomagal pri usmerjanju, saj zaznavajo z njim Zemljino magnetno polje. Smrček psa bloodhounda zaznava vonj s 50-krat večjo površino kot človeški nos in je tudi približno milijonkrat bolj občutljiv. Po vonju lahko najdejo tudi skoraj štiri dni staro sled. Metulji imajo na krilih dlake, s katerimi zaznavajo spremembe zračnega tlaka. Oko kačjega pastirja ima 30 000 očesc. Nekateri morski psi lahko zaznajo ribji izloček, tudi če gre za en delec v 10 milijardah drugih. Kače jamičarke imajo med očmi in nosnicami organ, občutljiv za toploto, ki jim celo v temi pomaga izslediti plen. Zaznavajo celo temperaturne spremembe od 0,002 do 0,003 °C.

UVOD 15


016-017 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:54 Page 16


016-017 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:54 Page 17

Vid Oči so nekaj najdragocenejšega, kar imate. Odkrijte, kako delujejo, kako jih lahko zaščitite in kako zastaviti akcijski načrt, s katerim boste dober vid ohranili do konca življenja. Preberite, kakšne spremembe se pojavijo na očeh s starostjo, s katerimi težavami se boste morda morali soočiti in – najpomembnejše – kako si lahko pomagate sami, kako pa vam bodo najnovejša spoznanja v medicini.


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:55 Page 18

1 Čudež videti Č

asopisi so vsak dan polni nasvetov za zdravo življenje: »shujšajte«, »več telovadite«, »zmanjšajte porabo soli, piva, masla, kave, sladkorja …«. Sporočila, naj pazimo na zdravje, so povsod. Kako pogosto pa vas spomnijo, da poskrbite za svoje oči? Vsi bi jih morali bolj ceniti. Vid je osnova za mobilnost, varnost in neodvisnost. Zaradi njega lahko uživamo v preprostih stvareh, kot je branje knjig, pa tudi velikih, kot je opazovanje otrok in vnukov, kako odraščajo. Izgubi pa ga na tisoče ljudi – in to čisto brez potrebe, saj bi ga lahko ohranile že majhne spremembe načina življenja in redni pregledi vida.

VID NI SAMOUMEVEN Kot otroci in mladi odrasli številni jemljemo vid kot samoumeven. Z lahkoto beremo oddaljene znake, sporočila, celo najbolj droben tisk na vlogi za kredit in si ne znamo predstavljati, da bi se to kdaj spremenilo. Celo nepotrpežljivi postanemo, ko naši starši iščejo očala ali nas prosijo, naj namesto njih vdenemo nit v šivanko. Toda v srednjih letih se začne dogajati nekaj neprijetnega. Črke postajajo nejasne, časopis pa moramo

18 VID


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:55 Page 19

...

Pomislite

BI VAŠE OČI OPRAVILE IZPIT? držati v stegnjenih rokah, daleč stran od ri nas morate, če želite opraviti vozniški sebe, če ga želimo brati; nočna vožnja ni izpit, opraviti tudi pregled vida. Če že več užitek, temveč napor. Postopoma nosite očala ali kontaktne leče, jih morate spoznavamo, da naše oči, ta čudovita nositi tudi med vožnjo, to pa mora biti zapisano reč, niso nezmotljive. v vašem vozniškem dovoljenju. To postaja z leti Ker so spremembe postopne, se vse bolj pomembno. V neki ameriški raziskavi so namreč ugotovili, da 40 % voznikov, starih jih veliko ljudi niti ne zaveda. Drugi pa od 65 do 74 let, slabo vidi prometne znake si nočejo priznati, da jim peša vid. Ko so na standardni razdalji. Morda so prav zaradi v Veliki Britaniji za potrebe neke študije oslabljenega vida prometne nesreče najpogostejši preverili vid ljudi, ki s tem niso imeli vzrok nezgodnih smrti v tej starostni skupini in očitnih težav, jih osnovnega testa ni razlog, da imajo vozniki, starejši od 65 let, več naredila kar tretjina, med njimi je bilo nesreč na prevoženi kilometer kot katera koli 65 % voznikov. Tretjina neuspešnih na druga starostna skupina, razen najstnikov. testu je priznala, da so sumili, da imajo težave z vidom. Raziskava britanskega nacionalnega inštituta za slepe je pokazala, da tretjina britanskih voznikov ne opravlja rednih pregledov vida, kar pomeni, da lahko 13 milijonov ljudi ogroža sebe in druge, ker morda vozijo z oslabljenim vidom. Morda s tem celo kršijo zakon in tudi pravila zavarovanja. V 5. poglavju boste izvedeli, kako si lahko pomagate pri vožnji, in v akcijskem načrtu dobili tudi precej nasvetov, kako odpraviti skoraj vse okvare vida.

P

SKRBITE ZA SVOJE OČI Ko boste začeli slediti akcijskemu načrtu, se boste naučili, kako zaščititi, oceniti in, če bo treba, popraviti svoj vid in uživati v tem, kar vam nudi jasen pogled. Skratka, usvojili bomo štiri korake, ki so rdeča nit te knjige. Če boste upoštevali nasvete, boste varnejši – ne le na cesti, temveč povsod. Prav oslabljeni vid je namreč pri starejših pogosto vzrok za padce, ki povzročijo zapletene zlome in ogrozijo njihovo samostojnost. V 5. poglavju boste izvedeli, kaj lahko naredite, da zmanjšate tveganje. Naučili se boste tudi, kako prepoznati morebitno težavo z vidom, jo predvideti in v nekaterih primerih tudi preprečiti. Če gre vseeno kaj narobe, boste v tej knjigi našli nasvete, kako težavo odpraviti ali nadomestiti izgubo. Naslednja poglavja vsebujejo informacije, nasvete, vprašalnike in praktične teste, na osnovi katerih boste ocenili svoj vid. Toda prvi pomemben korak morate storiti sami: redno si preverjajte vid pri zdravniku ali drugem strokovnjaku.

ČUDEŽ VIDETI 19


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:55 Page 20

Pozor UKREPAJTE, ČE OPAZITE SPREMEMBE VIDA

S

!

labšanje vida je lahko neizogibna posledica staranja, vendar si lahko pomagate na številne preproste načine. Poceni ukrep, kot je nakup očal za branje, lahko reši zadrego ali slabo voljo, ko ne morete prebrati članka v časopisu, navodila za pripravo jedi na embalaži ali velikosti odmerka na škatlici zdravila. Tudi če so težave resnejše, ponavadi obstaja učinkovito zdravljenje. Če ne boste pomoči poiskali pravočasno, se lahko zgodi, da se vam bo vid še bolj okvaril.

NIKOLI NE SPUSTITE PREGLEDA OČI

Vse preveč ljudi čaka, da gre kaj narobe, preden poskrbijo za svoj vid. Prvi korak je, da veste, kakšno je vaše izhodišče: kako dobro (ali slabo) vidite v tem trenutku? Kot kaže raziskava britanskega nacionalnega inštituta za slepe, se večini o tem niti ne sanja. Izkazalo se je, da ima več kot 200 000 Britancev resno okvarjen vid, kljub temu da bi z rednimi pregledi to lahko preprečili. Takšne skrb zbujajoče ugotovitve so le še razlog več, da še bolj poudarimo pomen rednih pregledov vida, ki lahko pomagajo pravočasno odkriti resne zdravstvene težave, kot je, na primer, zelena mrena, ki so pogosto brez znakov. V Veliki Britaniji je zelena mrena glavni vzrok za slepoto, ki bi se jo dalo preprečiti, in drugi svetovni vzrok po številnosti (prvi je siva mrena). Če niste bili na pregledu vida v zadnjih dveh letih – zakaj se ne bi naročili zdaj? Če je kaj narobe, je bolje, da to izveste čim prej, da boste lahko hitro ukrepali, saj je tako zdravljenje najbolj učinkovito. Enako pomembno je, da pri pregledih vida odkrijejo spremembe, ki lahko opozarjajo na resne zdravstvene težave, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in povišan holesterol. Zato glejte na pregled vida kot na nekaj, kar vam lahko reši življenje, ne kot na običajen pregled.

Po podatkih raziskave britanskega nacionalnega inštituta za slepe ima več kot 200 000 Britancev resno okvarjen vid, kar bi lahko preprečili s pravočasnim rednim pregledom vida. ZDRAVE OČI V ZDRAVEM TELESU V naslednjih poglavjih boste izvedeli, kako vzdrževati, ohraniti in celo izboljšati svoj vid ter izbrati način življenja, ki vam bo takšnega pomagal ohraniti za vse življenje. V 2. poglavju boste izvedeli, kako lahko zaščitite svoj vid, kateri dejavniki tveganja ga ogrožajo (družinska dediščina, zdravje, okolje in način življenja). Oko, ki je povezano z možgani, je visoko razvit organ,

20 VID


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:55 Page 21

OČESNE NEZGODE Včasih težave z očmi preprosto ne morejo čakati. Če si oko poškodujete, ga spraskate ali opečete ali če vam kaj pade vanj in ga poškoduje, takoj poiščite zdravniško pomoč. Če vam pride v oči kakšna kemikalija, jo najprej temeljito izperite z vodo, nato pa, kakor hitro je mogoče, obiščite zdravnika. Med drugimi težavami, ki zahtevajo takojšnjo pomoč, so še delna ali popolna izguba vida na enem očesu ali na obeh oz. nenadna trajna ali zelo huda bolečina v očesu ali okoli njega. Pomoč poiščite tudi, če nenadoma postanete zelo občutljivi za svetlobo, če okoli luči vidite dodatne enobarvne obročke ali mavrico ali če več minut motno ali dvojno vidite. Zdravnika obiščite, kadar se vam začne pred očmi bliskati, kadar vidite črne pike ali vam pred očmi plavajo »smetke«. Enako velja takrat, ko opazite hudo rdečico, srbečico, ko vas oči pečejo ali se vam pretirano solzijo oz. ko opazite obilen zelen ali bel izcedek.

pa tudi zelo ranljiv in se hitro poškoduje. Povedali vam bomo, kako lahko poskrbite zanj in oči zaščitite pred poškodbami ter škodljivimi vplivi okolja, denimo pred sončnim ali računalniškim sevanjem. Zdrav način življenja je enako pomemben za celotno telo kakor za posamezne organe. Zato vam bomo svetovali, katera hrana je za oči najboljša in katere se je bolje izogibati. Izvedeli pa boste tudi, zakaj kajenje in debelost škodujeta vsemu telesu, vključno z očmi, in zakaj telesna dejavnost koristi ne le vašemu trebuhu, temveč tudi očem.

VSE TE MOŽNOSTI! Drugi pomemben korak pri akcijskem načrtu je, da ocenite svoj vid in, če je treba, ustrezno ukrepate. V 3. poglavju boste natančneje izvedeli, kaj vse lahko odkrijejo na pregledu vida. Ko boste vedeli, iz česa izhajate, boste bolj pozorni na spremembe in boste težave prej opazili (glej tudi okvirček zgoraj). Naslednja poglavja odkrivajo pravo bogastvo informacij glede načinov samopomoči in nasvetov za izboljšanje vida, pa tudi glede najučinkovitejših načinov zdravljenja za bolezni in stanja, ki potrebujejo strokovno pomoč. Včasih pa vas lahko zmede prav prevelik izbor možnosti. Na primer: bi se odločili za očala ali kontaktne leče? Kakšne leče so za vas najboljše? Bi si lahko privoščili lasersko operacijo? Kakšne možnosti imate, če vam odkrijejo sivo mreno? Ta knjiga vas bo vodila skozi različne možnosti, strokovnjaki pa vam bodo povedali, kaj je učinkovito in kaj ne ter kaj si obetajo od raziskav v prihodnosti. S pomočjo akcijskega načrta boste imeli v rokah vse, kar potrebujete, da boste znali ohraniti oster vid in ostali samostojni, da boste lahko nadaljevali delo tako doma kot na delovnem mestu, uživali v svojih konjičkih in našli pristno veselje do življenja – za vse življenje!

ČUDEŽ VIDETI 21


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:55 Page 22

Kako deluje oko Oko deluje precej podobno kot fotoaparat. V okolju zazna svetlobo, ki se odbija od predmetov. V očesnem ozadju posamezne podobe zazna nežno, za svetlobo občutljivo tkivo, ki se mu reče mrežnica (debela je približno kot list papirja) – podobno kot v fotoaparatu film. Nato jo pošlje v »laboratorij«, v vaše možgane. Tam se »posnetek« spremeni v »sliko« zunanjega sveta. Svetloba mora biti pri potovanju v oko usmerjena v eno točko, da je podoba natančna. To zahteva lomljenje svetlobnih žarkov navznoter, tako da dosežejo točko, v kateri se slika popolnoma izostri. Pri ljudeh s popolnim vidom je ta točka točno na mrežnici – če ni, je slika nejasna, kar se zgodi pri daljno- ali kratkovidnosti.

Kako nastane 1 Svetloba z vzporednimi žarki potuje od oddaljenega objekta (cvetlica) do očesa.

2 Očesna leča lomi žarke

slika

Vzporedni žarki se pri prehodu čez katero koli snov lomijo. Zato je lomljena tudi svetloba, ko potuje skozi različne plasti očesa. Leča ima, nasprotno od drugih delov očesa, možnost, da spremeni svojo obliko in s tem tudi stopnjo, do katere se žarki lomijo.

navznoter in poskrbi, da se stekajo na točki, imenovani fovea centralis, ki leži na rumeni pegi na mrežnici.

3 Posledica je obrnjena slika na mrežnici. Svetloba z ene strani objekta se na mrežnici odseva na drugi strani, tako da je slika zrcalna.

4 Impulzi, ki nastanejo na mrežnici, gredo po optičnem živcu v možgane, kjer so spremenjeni v podobo, kakor je objekt zares obrnjen.

22 VID

Optični živec Prekatna vodica Steklovina

4

Mrežnica

Roženica Leča Rumena pega

1

2

3


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:55 Page 23

Očesna leča je izjemno prilagodljiva, zlasti v mladosti. To pomeni, da zlahka spreminja obliko in se fokusira na oddaljene objekte, nato pa ponovno na kaj, kar je bliže. S starostjo leča izgublja prožnost in prilagajanje fokusa traja dlje.

POPOLNA SLIKA Svetlobni žarki se pri prehodu v oko lomijo dvakrat. V glavnem se to zgodi v roženici, transparentnem, a trdnem pokrivalu čez šarenico (obarvani obroček) in zenico (črni krog sredi šarenice), ki pri prehodu svetlobe varuje oko kot ohišje uro. Težava nastane, če roženica žarke preveč zlomi, kar povzroča kratkovidnost, ali pa premalo – to vodi k daljnovidnosti. V 3. poglavju boste našli več informacij o teh običajnih težavah z vidom. Svetlobni žarki se ponovno lomijo pri prehodu skozi lečo, ki leži točno za zenico. Če želimo natančno sliko, se morajo žarki za bližnji objekt bolj lomiti kot za oddaljenega – kar pomeni, da mora oko spremeniti fokus, se prilagoditi z oddaljenega na bližnji pogled. Nasprotno od leče pri fotoaparatu je očesna leča prilagodljiva, sprošča in krči se tako, da postaja debelejša ali tanjša. To očesu omogoča, da se fokusira tako na bližnje kot na oddaljene objekte.

NAJ VAS »SMETKE« NE PRESTRAŠIJO »Smetke« so na pol prosojne pike, mehurčki ali na pajkovo mrežo spominjajoče podobe, ki se vam lahko prikažejo v vidnem polju in se premikajo naokrog skupaj z vašimi očmi. Nastanejo zaradi neželenih vlaken in celičnega drobirja, ki se ujamejo v običajno prosojno, želeju podobno snov, imenovano steklovina, ki zapolnjuje veliko praznino v zrklu za lečo (glej diagram levo). Ta vlakna mečejo senco na mrežnico, prav ta senca pa vas opozori nanje, zlasti če gledate prazno ozadje (recimo enobarven zid ali nebo brez oblačka). Večina ljudi pozna takšne »smetke«, ki postanejo pogostejše, ko se steklovina utekočini in nekoliko skrči, posebej po 50. letu starosti. Kratkovidni ljudje in sladkorni bolniki imajo več takšnih težav že prej, pogosteje pa se lahko pojavljajo tudi po operaciji sive mrene, laserski operaciji ali poškodbi očesa. V večini primerov so neškodljive. A, presenetljivo, vse več ljudi jih omenja svojim zdravnikom ali okulistom.

ČUDEŽ VIDETI 23


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:56 Page 24

Pozor »SMETKE« OPOZARJAJO

O

!

bičajno »smetke« postopoma postajajo številnejše. Zelo redko pa lahko nenaden pojav skupine »smetk« opozori na zdravstveno težavo, zlasti če ga spremljata bliskanje ali delna izguba vida. Takšne težave nemudoma sporočite izbranemu zdravniku ali okulistu, saj gre lahko za zaplet pri sladkorni bolezni, imenovan diabetična retinopatija, ali za regmatogeni odstop mrežnice, ki ga je treba takoj zdraviti, da preprečimo slepoto.

V Veliki Britaniji so optiki poročali, da je vsak od njih na mesec imel okoli 14 pacientov, ki so jih skrbele »smetke«. Če »smetk« niste še nikoli prej opazili ali če jih je vse več in so vse večje, pa vas seveda lahko motijo. V nekaterih primerih bo pomagalo, če hitro pogledate gor in dol in bodo izginile iz vidnega polja. »Smetke« se običajno po nekaj mesecih umirijo in postanejo manj opazne, saj se jih tudi vaši možgani naučijo prezreti.

Neverjetna mrežnica Mrežnica v očesnem ozadju vsebuje fotoreceptorje, ki se odzivajo na svetlobo. Poznamo dva tipa: čepnice in paličnice. Slednje so izjemno občutljive in za delovanje potrebujejo zelo malo svetlobe. V kinu, denimo, nam čepnice pomagajo, da vidimo na platno, paličnice pa, da najdemo sedež. Paličnice so kot nalašč tudi za zaznavanje gibanja. Mačkina mrežnica temelji na paličnicah, ki živali pomagajo zaznati miš, ko v mraku hiti skozi podrast. Paličnice vsebujejo le en tip pigmenta, občutljivega za svetlobo (takšna podoba je črno-bela s sivimi sencami), in jih ne uporabljamo za barvne slike. Čepnice, nasprotno, pa dajejo natančno podobo barv in so odlične pri zaznavanju hitrih sprememb, a za ustrezno delovanje potrebujejo precej svetlobe. Glede na pigment ločimo tri tipe: modrega, zelenega in rdečega (po valovni dolžini svetlobe, ki jo najbolje zaznajo). Ker delujejo usklajeno, nam tri skupine čepnic dajo kompleksno vidno podobo, ki jo možgani interpretirajo kot barvo in odtenek. V človeški mrežnici je približno 120 milijonov paličnic in 6 milijonov čepnic.

PUNČICA OČESA Posebej občutljiv del očesa, imenovan rumena pega, leži sredi mrežnice. Tu se – pri očesu z dobrim vidom – osredotočajo vsi svetlobni žarki. Le ta drobni del, velik okoli 5,5 mm, nam omogoča zares podrobno sliko. Zato moramo oči usmeriti v črke na papirju ali drugače pogledati na obraze ljudi, če jih želimo videti, kakor je treba. Ne moremo, recimo,

24 VID


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:56 Page 25

Neverjetno brati knjige ali prepoznavati obrazov s kotičkom očesa. V središču rumene pege je vdolbinica, imenovana fovea, ki ima še posebej veliko koncentracijo čepnic, kar nam omogoča, da vidimo naravnost, zaznavamo malenkostne razlike med odtenki in razlikujemo podrobnosti.

POGOSTITE SVOJE OČI

SUPERVID

S

te se kdaj vprašali, zakaj nekateri ljudje vidijo ostreje kot drugi? Razlog je v tem, da se razlikujemo po številu, tipu in razporeditvi čepnic v mrežnici. Gostejše ko so, ostrejši vid boste imeli, saj se jih lahko več odzove na prihajajočo svetlobo in lahko v možgane odpotuje več signalov, kar omogoča podrobnejšo informacijo o videni podobi, posledično pa tudi boljši vid. Toda vsi, razen barvno slepih, na enak način dojemamo barvo. Oči imajo sicer receptorje, ki so občutljivi za barve, a so te prepoznane šele v možganih.

Rumena pega je dobila ime po visoki koncentraciji rumeno oranžnega pigmenta. To je isti pigment, kakor je v nekaterem sadju in zelenjavi. Strokovnjaki menijo, da je ta povezava precej pomembna. Zato naj bi bila prehrana, bogata s sadjem, z zelenjavo in drugimi hranili del vsakega akcijskega načrta, saj nam takšna dieta dejansko pomaga obvarovati zdravo rumeno pego in nas zaščiti pred očesnimi boleznimi, ki lahko ogrozijo vid. Kasneje (stran 38) boste izvedeli, katero sadje in zelenjava vsebujeta največ tega pigmenta in sta še posebej priporočljiva.

Rdeče oči – »diagnoza« in »zdravljenje« »Vražje« rdeče oči na fotografijah nastanejo zaradi svetlobe, ki odseva od žil, ki oskrbujejo mrežnico. Pojavijo se, ko se zenica ne more dovolj hitro skrčiti, da bi zaustavila žarek svetlobe, ki potuje nazaj na lečo fotoaparata. »Zdravilo?« Usmerite bliskavico v stran ali navzgor ali tako, da se bo svetloba odbila od bližnje bele površine, kot to počnejo poklicni fotografi. Če imate bliskavico že vgrajeno, prosite portretiranca, naj usmeri pogled čez vašo ramo. Večina novih fotoaparatov ima vgrajeno funkcijo proti rdečim očem, ki sproži serijo »predbliskov«, zaradi česar se zenica skrči pred končnim bliskom.

ČUDEŽ VIDETI 25


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:56 Page 26

Nočni pogled ZAKAJ PONOČI VSE TEŽE VIDIMO Paličnice – fotoreceptorji v mrežnici, ki so odgovorni za vid v temi – so nagnetene okoli mrežničnega obrobja. Večina čepnic ostane vse življenje nedotaknjena, izgubimo pa okoli tretjino paličnic, zato z leti vse teže vidimo v temi. Zaradi tega potrebujemo tudi več časa, da se prilagodimo na spremembe svetlo – temno in slabše zaznavamo premike iz kotička oči – obrobja našega vidnega polja.

MOČ ZENICE Kot pri zaslonki fotoaparata lahko tudi naše oko prilagodi velikost zenice, s katero nadzira količino svetlobe, ki vstopi v oko. V mraku se zenica razširi in spusti več svetlobe. Če je skoraj čisto temno, se velikost zenice skoraj podvoji, če pa je zelo svetlo, se zenica zoži na polovico svoje običajne velikosti. Pri mladih očeh se to zgodi praktično hipoma, pri starejših pa traja prilagoditev nekoliko dlje in je manj učinkovita.

Če je skoraj čisto temno, se velikost zenice skoraj podvoji, če pa je zelo svetlo, se zenica zoži na polovico svoje običajne velikosti. Spremembe v velikosti zenice so odvisne od koncentracije in širjenja šarenice, obarvanega dela v očesu, ki obdaja zenico in je v resnici mišični obroč. Podobno kot druge mišice tudi ta s starostjo oslabi, tako da postane zenica manj odzivna na nenadne spremembe v količini svetlobe. Zenica se s starostjo tudi manjša: 20-letnik z zenico premera 4,7 mm jo lahko prilagaja od 3,3 mm do 8 mm v temni sobi. Nasprotno lahko 70-letnik svojo 2,7-mm zenico prilagaja le za približno 0,5 mm. To pomeni, da je njegova zenica ponoči v najboljšem primeru široka okoli 3,2 mm – manj kot pri 20-letniku na svetlobi, kar pomeni, da je to tako, kot da bi mladeniča prosili, naj v temi nosi sončna očala.

NOČNA VOŽNJA Manj paličnic – manjša zenica. Nič čudnega torej, da z leti vse teže vozimo ponoči. Pravzaprav 50-letnik potrebuje približno dvakrat toliko svetlobe kot 30-letnik, da vidi v temi, in se slabše prilagaja nenadnim spremembam svetlobe, denimo lučem nasproti vozečega avtomobila. A ne skrbite. Obstaja

26 VID


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:56 Page 27

cela vrsta načinov, da se ubranite teh neprijetnih sprememb. Denimo, da jeste hrano, ki pomaga izboljšati nočni vid, ali pa pripravite celo strategijo, s pomočjo katere boste z veseljem vozili tudi ponoči (glej strani 106 in 107).

Kakšne barve so oči? Barva šarenice je odvisna od količine in tipa pigmenta. Ta je ključen za vid, saj blokira prehod svetlobe skozi samo šarenico. Tako prosojna šarenica preprosto ne bi imela smisla, saj bi prepustila čisto preveč svetlobe. To je tudi eden od razlogov, da albini, ki so brez pigmenta, ponavadi slabo vidijo. Morda se zdi vprašanje, ali imate modre, zelene, lešnikove Neverjetno ali rjave oči, čisto kozmetično. POGLEJ ME V OČI Toda študije kažejo, da barva a bi oči izražale značaj? Morda pa res, oči lahko nakazuje, h kakšnim trdi strokovnjak za behaviorizem s švedske zdravstvenim težavam ste nagnjeni. univerze v Örebru in inštituta Karolinska. V Psihologi z univerze v Atlanti so, raziskavi so testirali osebnostne lastnosti 428 denimo, ugotovili, da so ljudje s študentov in jih primerjali z vzorci njihovih šarenic. svetlimi očmi bolj nagnjeni k zlorabi V poročilu, objavljenem v publikaciji Biological Psychology, so zapisali, da so imeli študentje, alkohola kot tisti s temnejšimi. Kot ki so topli, zaupanja vredni in sočutni, gostejši kaže, so temnooki občutljivejši za vzorec v šarenici, torej gostejše valovite črte, alkohol, zaradi česar ga običajno ki izhajajo iz zenice. Nasprotno so številnejše spijejo manj. in podaljšane gube v šarenici – krive črte, ki Če imate torej svetle oči – nastanejo na robu šarenice, ko se zenica krči zelene, modre, sive ali lešnikove – in oži – našli pri študentih, ki so se izkazali za bolj impulzivne. in ne rjavih, bodite bolj pozorni Ko zarodek raste, menijo raziskovalci, določeni na to, koliko alkohola spijete. geni, ki vplivajo na tiste dele možganov, ki so zadolženi Kljub temu pa tudi rjavooki za čustva in čustvene odzive, vplivajo tudi na vzorec niste nedotakljivi. Raziskovalci v šarenici. To naj bi dokazovalo povezavo med opozarjajo, da ste bolj nagnjeni vzorcem šarenice in značajskimi potezami. k sivi mreni in visokemu krvnemu tlaku.

D

ČUDEŽ VIDETI 27


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:56 Page 28

Zaljubljen pogled N

a velikost zenice ne vpliva le količina svetlobe, temveč tudi čustva. Če ste jezni ali zagledate kaj odurnega, se bo zenica zožila. In nasprotno, če zagledate koga, ki ga imate radi, ali okusno jed, se bo razširila. S širino zenice lahko dokazano merimo zanimanje in privlačnost. V klasični študiji so moškim pokazali fotografije žensk, na katerih so umetno retuširali zenice; na nekaterih so bile večje, na drugih manjše. Moške so brez izjeme bolj privlačile ženske z večjimi zenicami in so se jim zdele prijaznejše, čeprav se nihče od njih ni zavedal, zakaj se je tako odločil.

… ali prestrašen pogled Pravilo, da se zenice razširijo, če so čustva lepa, in skrčijo, če niso, pa ima izjemo. To je strah. Prestrašeni bo pogosto imel široke zenice, saj strah spodbudi stresni hormon adrenalin in organizem pripravi na »boj«. Del tega odziva je tudi širjenje zenice, ki izboljša občutljivost za vidne dražljaje.

… ali sočuten pogled Spremembe velikosti zenice uporabljamo za oceno čustev drugih ljudi, čeprav se običajno teh majhnih sprememb niti ne zavedamo. Še več, nanje se odzivajo tudi naše zenice. V študiji, ki so jo izvedli na univerzi v Londonu, so se prostovoljcem, ki so si ogledali slike žalostnih ljudi, zenice skrčile. Takšen odziv je morda pomemben pri razvoju sočutja. Znanstveniki že vedo, da takrat, ko se počutimo s kom usklajene, poskušamo posnemati njegovo držo in gibe. Kot kaže, se to začne pri očeh …

28 VID


018-047 KYSS_UK-SLO_Layout 1 26.3.10 6:56 Page 29

Pregledi, pregledi Za redne preglede oči obstaja več dobrih razlogov. Udeležite se jih, da boste z lahkoto brali ali gledali televizijo – in zato, da boste vse življenje ohranili vid. S starostjo postajajo očesna leča in mišice, ki jo nadzirajo, manj učinkovite pri prilagajanju fokusa. Zato ima prej ali slej skoraj vsakdo težave z vidom od blizu. Pri tej običajni težavi, znani pod medicinskim imenom prezbiopija, lahko pomagajo bralna očala.

ZELENA MRENA – NE TVEGAJTE Pri starejših od 40 let se poveča tudi tveganje za zeleno mreno, ki je glavni vzrok za slepoto v Veliki Britaniji. Zlahka jo odkrijejo s preprostim pregledom oči in se da uspešno zdraviti, če pa je zdravljenje prepozno ali neustrezno, lahko vid tudi izgubite. Zelena mrena se pojavi zaradi poškodbe optičnega živca, ki prenaša signale od očesne mrežnice do možganov. Leča deli očesno zrklo na dva dela. Mali del pred lečo napolnjuje jasna in čista tekočina, imenovana prekatna vodica, ki jo oko neprestano tvori. Zato se mora tudi neprestano odvajati. Vsakršne motnje pri tem dvignejo notranji tlak v zrklu. To lahko vodi v razvoj zelene mrene, ki jo lahko uvede nekaj značilnih znakov, a lahko, če je ne zdravimo, tudi trajno okvari vid. Zato so redni pregledi oči toliko bolj pomembni. Več o zeleni mreni pa lahko preberete v 4. poglavju.

OMEJEVANJE ŠKODE Eden glavnih vzrokov za slepoto pri ljudeh, starejših od 50 let, prizadene mrežnico. Gre za starostno degeneracijo makule. Ta hitro napredujoča bolezen okvari rumeno pego, ki leži sredi mrežnice, in nam onemogoči videti podrobnosti. Z rednimi pregledi oči lahko odkrijemo tudi prve znake te bolezni, ki ima lahko težke posledice, in se začnemo proti njej bojevati. Med težavami, ki jih lahko prinese starost, pa je tudi siva mrena, ko leča postane motna in manj prožna. Ta je najpogostejši vzrok slepote na svetu, a ga lahko uspešno zdravimo. V naslednjih poglavjih boste izvedeli, pri kom je več tveganja, da bo zbolel, pa tudi, kako se lahko zaščitite. Pomagali vam bomo odkriti znake razvijajoče se sive mrene, tako da boste lahko, če bo treba, poiskali še strokovno pomoč.

ČUDEŽ VIDETI 29


SENSES-SHARP-COVER-SLO-TISK:Layout 1

22/3/10

14:35

Page 1

Ostri Ëuti so bistveni za kakovostno in sreËno življenje.V tej knjigi boste izvedeli vse, kar potrebujete za zašËito, ohranitev in izboljšanje Ëutov v vseh življenjskih obdobjih. PreveË ljudem se zdi samoumevno, da Ëutila z leti oslabijo. Raziskave namreË potrjujejo, da se temu lahko izognemo. Veliko lahko storite sami ali pa vam pri tem pomaga sodobna medicina. Spoznajte: ▼ zakaj so sadje in zelenjava ter hrana z nizkim glikemiËnim ▼ ▼ ▼ ▼ ▼

indeksom enako dobri za oËi, ušesa in srce, kako preverite, ali imate nadpovpreËen Ëut za okus, zakaj razvajanje Ëutov za vonj in okus izboljšuje delovanje Ëutil, zakaj so raËunalniki in umetna svetloba 'sovražniki' za vid in kako preglasni zvoki starajo ušesa in slabijo sluh, kako vam lahko laserska operacija povrne vid in kakšni so najsodobnejši slušni aparati, izsledke najnovejših raziskav, neverjetna dejstva, opozorila, življenjske zgodbe in še veliko drugega ...

Ta knjiga je polna nasvetov za ohranitev in izostritev Ëutov, zaradi katerih je življenje tako Ëudovito.

Ëute

Ëute

Izostrite

Izostrite

ZDRAVSTVENE RE©ITVE READER’S DIGEST ZDRAVSTVENE RE©ITVE

ZDRAVSTVENE RE©ITVE READER’S DIGEST

Izostrite

Ëute

Izboljšajte vid, sluh, voh in okus

Izostrite čute  

Izostrite čute

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you