Issuu on Google+


Jelka se je kokoši zahvalila. Z druge kocke je stopila črna mačka. Zelene oči so se ji prijazno svetile. »Spredla sem svetlo nit. Vzemi jo! Ko pojdeš na pot, jo nosi s seboj in jo sproti odvijaj, da boš našla nazaj,« ji je rekla, nato pa stekla po mokri travi v gozd. Jelka se ji niti zahvaliti ni utegnila.


Vstal je tudi dimnikar. »Jelka, gumb ti dam. Dimnikarjev gumb prinese srečo. Prišiti ga moraš na obleko. Dokler tega ne storiš, ne zidaj hišice, da se ti spet ne podre.« »Hvala!« je rekla in vzela gumb, dimnikar pa se je kot prej smehljal s slike.



Hišica iz kock