Page 1

Jacob in Wilhelm Grimm

Ĺ t i r i G r i m m ove 53

pravljice


Jacob in Wilhelm Grimm

Ĺ t i r i G r i m m ove

pravljice


Spoštovani otroci, začnimo z vprašanjem: Po katerem kriteriju sva izbirali pravljice za najino in našo knjigo Grimmovih pravljic? Takole je bilo: najprej sva se odločili, da bodo v njej pravljice o kraljičnah in princesah. Saj veste, kraljične in princese, to je približno enako. Pravljice se ponavadi dogajajo v tem ali onem kraljestvu, ki leži za devetimi gorami in za devetimi vodami. Vrhovni poglavar kraljestva je kralj, njegovi otroci pa so kraljeviči in kraljične ali, v nekaterih kraljestvih, princi in princese. Tako so kraljične in princese glavne junakinje Grimmovih pravljic, ki sva jih izbrali za vas. No, res je, da Pepelka, princesa iz prve pravljice, ni kraljeva hči, a na koncu se poroči s princem in postane princesa. Trnuljčica je kraljeva hči, celo kraljeva edinka. Poroči se s kraljevičem in je na koncu pravljice kraljična dveh kraljestev. Deklica v Žabjem kralju ali Železnem Henriku je tudi kraljeva hči, kraljična, in ko se zanjo vse srečno konča in zlomi urok hudobne čarovnice, se tudi ona poroči s kraljevičem. Pa deklica iz pravljice Šest labodov? Tudi ona je kraljična, se poroči s kraljem in postane kraljica svoje dežele. V tej zgodbi se poroka zgodi celo sredi pravljice, in ne na koncu, kot je to v navadi. Zakaj sva izbrali ravno Pepelko, Trnuljčico, kraljično iz Žabjega kralja ali Železnega Henrika in kraljično iz Šestih labodov, saj je kraljičen in princes v pravljicah toliko, da za vse pravljice o njih ne bi bila dovolj niti najdebelejša pravljična knjiga? Izbirali sva tiste Grimmove pravljice, ki v sodobnem svetu še zmeraj živijo. A ne le zato, ker jih starši, stari starši, učitelji in vzgojitelji še zmeraj berejo in pripovedujejo svojim otrokom, vnukom, učencem. Ne, želeli sva take pravljice o kraljičnah in princesah, ki so žive v pravem pomenu

3


besede, take, ki se med pripovedovanjem še zmeraj spreminjajo – tako kot so se pravljice spreminjale skozi stoletja. Pepelka, Trnuljčica, Žabji kralj – in vse druge pravljice, ki sta jih zapisala brata Grimm pred natanko 200 leti, doživljajo v najnovejšem času ponovno slavo. Iz knjig so se preselile tudi na filmska platna, televizijske zaslone, računalniške ekrane, tablice in prenosne telefone. Bereš in gledaš jih lahko kjerkoli in kadarkoli – zmeraj, kadar imaš pri roki tablico ali telefon, in zmeraj, kadar imaš dostop do svetovnega spleta. V zadnjih desetletjih, še posebej pa v letih okoli 200-letnice prvega izida Grimmovih pravljic z naslovom Kinder- und Hausmärchen (Otroške in hišne pravljice) – to je bilo leta 2012, so posneli vrsto novih Pepelk, Trnuljčic in Žabjih kraljev. Vse po vrsti so vredne ogleda, nekatere so prav imenitne. No, in ko boš prebral(a) Grimmove pravljice o princesah in kraljičnah v tej knjigi in si ogledal(a) nekaj filmov in risank, posnetih po pravljicah, boš opazil(a), da se vloga Grimmovih princes v sodobnem svetu spreminja. Princese niso več le plahe deklice, ki bi potrpežljivo čakale, da jih bo odrešil čudež ali princ. Nasprotno: sodobne princese vzamejo usodo v svoje roke in poskrbijo, da srečen konec ni srečno naključje, ampak pravična nagrada za to, da so same zavihale rokave. A pozor! Nič ni tako novega na tem svetu, da česa podobnega ne bi videli že kdaj prej. Tudi v starih časih so obstajale kraljične in princese, ki so znale vzeti usodo v svoje roke. Tako kraljično boš spoznal(a) v pravljici Šest labodov. Vse na tem svetu se vedno znova vrača k svojim koreninam. Ob branju in gledanju pravljic o Grimmovih kraljičnah in princesah vam želiva veliko užitka! Polona in Metka

4


Pepelka

Ž

ivel je bogat mož, ki mu je zbolela žena, in ko je čutila, da se ji bliža konec, je poklicala k postelji svojo edino hčerkico in ji rekla: »Ljubo dete, ostani krotka in dobra in ljubi Bog te bo čuval, jaz pa bom

gledala nate iz nebes in bom vedno v tvoji bližini.« Potem je zatisnila oči in preminila. Deklica je hodila dan za dnem na materin grob, jokala je in ostala krotka in dobra. Ko je prišla zima, je snežna odeja prekrila grob, in ko jo je pomladno sonce stopilo, si je mož vzel drugo ženo. Ta žena je pripeljala s seboj dve hčerki, ki sta bili lepega obraza, ampak

grdega in črnega srca. Zdaj so za ubogo pastorko napočili hudi časi. »Naj ta neumna gos sedi z nama v sobi?« sta govorili pisani sestri. »Brez dela ni jela, marš ven, dekla kuhinjska!« Vzeli sta ji njene lepe obleke in jo oblekli v staro sivo haljo in cokle. »No, le poglejte ponosno princeso, kako se je nališpala!« sta klicali, se smejali in jo odvedli v kuhinjo. Tam je morala garati od jutra do večera, vstajati rano, nositi vodo, kuriti, kuhati in prati. Povrh vsega pa sta jo sestri, če sta le mogli, zbadali prav v srce, zasmehovali sta jo in ji stresali grah in lečo v pepel, da je morala sedeti tam in ju prebirati. In zvečer, ko je bila že vsa utrujena od

5


dela, ni smela leči v posteljo, ampak v pepel poleg ognjišča. In ker je bila zaradi tega vedno vsa prašna in umazana, sta ji rekli Pepelka. Pa se je dogodilo, da je moral oče na sejem, in je vprašal obe pastorki, kaj naj jima prinese. »Lepe obleke,« je rekla ena. »Bisere in drago kamenje,« je rekla druga. »Kaj bi pa ti rada imela?« »Prvi prot, oče, ki vas bo na poti domov oplazil po klobuku, tega odlomite zame.« Oče je kupil obema sestrama lepe obleke, bisere in drago kamenje, in ko je jezdil domov skozi zeleno grmovje, mu je leskova mladika oplazila klobuk. Odlomil jo je in vzel s seboj. Ko je prišel domov, je dal pastorkama, kar sta si želeli, Pepelki pa leskovo mladiko. Zahvalila se mu je, šla na materin grob, posadila mladiko in pri tem tako bridko jokala, da so njene solze zalivale mladiko in zrasla je v lepo drevo. Trikrat na dan je Pepelka hodila na grob, jokala je in molila, na drevo pa je vsakič priletela bela ptičica, in če je Pepelka le izrekla željo, ji je ptička vrgla, kar si je zaželela. Pa se je dogodilo, da je kralj priredil praznovanje, ki naj bi trajalo tri dni, povabljene pa so bile vse najlepše deklice v deželi, da bi si kraljevič lahko izbral nevesto. Ko sta pisani sestri slišali, da bosta tudi onidve zraven, sta se strašno razveselili. Poklicali sta Pepelko in ji rekli: »Počeši naju, skrtači nama čevlje in pričvrsti zaponke, greva namreč na ples na kraljevi grad.« Pepelka je ubogala, je pa tudi malo pojokala, ker bi tudi ona rada šla. Zato je prosila mačeho, ali gre lahko tudi ona.

6


»Ti, Pepelka!« je rekla mačeha. »Saj si vsa prašna in umazana, kaj boš pa ti na plesu? Saj še obleke nimaš, niti čevljev, pa bi rada plesala?« Ker pa je Pepelka še kar prosila, je končno rekla: »Skledo leče sem ti stresla v pepel. Če jo boš v dveh urah prebrala, greš lahko z nami.« Deklica je šla skozi zadnja vrata na vrt in zaklicala: »Vse krotke golobičke, grlice in druge ptičke izpod neba, k meni priletite, lečo mi izberite, dobra zrna v lonček, slaba pa v kljunček.« Skozi kuhinjsko okno sta priletela dva bela golobčka in nato še dve grlici in kmalu so pričebljali vsi ptički izpod neba in se zgrnili v pepel. Golobčka sta nagnila glavico in pričela pik pik pik in tako tudi vsi drugi ptički pik, pik, pik in so zbrali vsa dobra zrna v skledo. Ni še minila ura, ko so bili že gotovi in so spet odleteli. Deklica je nesla skledo mačehi, veselila se je in mislila, da bo zdaj lahko šla na ples. Ampak mačeha je rekla: »Ne, Pepelka, obleke nimaš in tudi plesati ne znaš. Samo smejali se ti bodo.« In ker je Pepelka tako hudo jokala, ji je rekla: »Če boš v eni uri prebrala dve skledi leče iz pepela, potem greš lahko z nami.« Mislila pa si je: »Saj tega nihče ne zmore.« Ko je mačeha stresla dve skledi leče v pepel, je šla Pepelka spet pri zadnjih vratih na vrt in zaklicala:

7


»Vse krotke golobičke, grlice in druge ptičke izpod neba, k meni priletite, lečo mi izberite, dobra zrna v lonček, slaba pa v kljunček.« Spet sta skozi kuhinjsko okno priletela dva bela golobčka in nato še dve grlici in kmalu so pričebljali vsi ptički izpod neba in se zgrnili v pepel. Golobčka sta nagnila glavici in pričela pik pik pik in tudi drugi so pik, pik, pik zbrali vsa dobra zrna v skledo. Komaj pol ure je minilo, ko so bili gotovi in so spet odleteli. Deklica je odnesla skledo mačehi, veselila se je, ker je bila prepričana, da bo zdaj pač lahko šla na ples. Toda mačeha je rekla: »Vse skupaj nič ne pomaga. Ne greš z nami, kajti obleke nimaš in tudi plesati ne znaš. Samo v sramoto bi nam bila.« Obrnila ji je hrbet in vihravo odvršala s svojima ošabnima hčerama. Zdaj ko ni bilo nikogar več doma, je šla Pepelka na materin grob pod leskovo drevesce in zaklicala: »Drevesce, drevesce, veje otresi, z zlatom in srebrom me potresi!« In ptiček na drevesu ji je vrgel zlato in srebrno obleko in s svilo in srebrom izvezene čeveljce. Prav hitro se je oblekla in šla na ples. Njeni sestri in mačeha je niso prepoznale, mislile so, da je prav gotovo kakšna tuja kraljična, tako lepa

8


je bila videti v svoji zlati obleki. Na Pepelko še pomislile niso, prepričane so bile, da sedi doma v umazaniji in prebira lečo iz pepela. Kraljevič ji je prišel naproti, prijel jo je za roko in plesal z njo. Z nobeno drugo ni hotel plesati, ves čas jo je držal za roko, in če jo je prišel kdo drug prosit za ples, je rekel: »To je moja plesalka.« Pepelka je plesala prav do večera, potem pa je hotela domov. »S teboj grem in te pospremim,« je rekel kraljevič, kajti hotel je izvedeti, čigava je lepa deklica. Toda izmuznila se mu je in skočila v golobnjak. Zdaj je kraljevič čakal, dokler ni prišel Pepelkin oče, in temu je povedal, da je tuja deklica skočila v golobnjak. »Da ni bila Pepelka?« si je mislil stari in morali so mu prinesti sekiro in kramp, da je lahko razčehnil golobnjak. Toda notri ni bilo nikogar, in ko so prišli do hiše, je sedela Pepelka v svojih umazanih oblačilih poleg pepela in v dimniku je brlela oljenka. Pepelka je namreč na zadnji strani golobnjaka ročno skočila ven, tekla k leskovemu drevescu, slekla lepo obleko in jo položila na grob in ptiček jo je zopet odnesel, ona pa je v svoji sivi haljici sedla v kuhinjo k pepelu. Drugega dne, ko se je praznovanje spet pričelo in so starši in pisani sestri odšli, je Pepelka spet stekla k leski in rekla: »Drevesce, drevesce, veje otresi, z zlatom in srebrom me potresi!« Zdaj ji je ptič vrgel še bolj razkošno obleko kot prejšnji dan. In ko se je v tej obleki pojavila na plesu, je njena lepota vsem kar sapo zaprla. Kraljevič je

9


čakal, dokler ni prišla, takoj jo je prijel za roko in plesal samo z njo. Če so jo prišli drugi prosit za ples, je rekel: »To je moja plesalka.« Ko se je zvečerilo, je hotela domov, kraljevič pa je šel za njo, da bi videl, v katero hišo bo zavila, toda odskakljala je na vrt za hišo. Tam je stalo veliko lepo drevo in na njem so visele čudovite hruške. Pepelka je kot veverička splezala med veje in kraljevič ni vedel, kam je izginila. Počakal je, da je prišel Pepelkin oče, in mu povedal: »Tuja deklica se mi je izmuznila, mislim, da je skočila v krošnjo tele hruške.« Oče si je mislil: »Da ni bila Pepelka?« Ukazal je, naj mu prinesejo sekiro, in na mah je podrl drevo, vendar v krošnji ni bilo nikogar. In ko so prišli v kuhinjo, je Pepelka kakor ponavadi čepela poleg pepela. Na drugi strani hruške je namreč skočila dol, vrnila ptičici v leski lepe obleke in oblekla svojo sivo haljico. Tretjega dne, ko so starši in sestri odšli, je šla Pepelka spet na materin grob in rekla drevescu: »Drevesce, drevesce, veje otresi, z zlatom in srebrom me potresi!« Zdaj ji je ptič vrgel obleko, ki je bila en sam sijaj, in čeveljci so bili čisto zlati. Ko je v tej obleki prišla na ples, so vsi onemeli od občudovanja. Kraljevič je plesal prav samo z njo, in če jo je kdo drug povabil na ples, je rekel: »To je samo moja plesalka.« Ko se je zvečerilo, je hotela Pepelka domov in kraljevič jo je spremljal, toda tako urno mu je pobegnila, da ji ni mogel slediti. Kraljevič pa je bil zvit

10


11


in je dal vse stopnice namazati s smolo in Pepelkin lepi čeveljček se je prilepil nanjo, ko je tekla po stopnicah navzdol. Kraljevič ga je pobral, bil je majhen, ličen in čisto zlat. Naslednjega dne je šel s tem čeveljcem k Pepelkinemu očetu in mu rekel: »Samo deklica, ki ji je ta čeveljček prav, bo moja žena in nobena druga.« Sestri sta se razveselili, kajti imeli sta lepe noge. Starejša je šla s čeveljčkom v izbo, da ga pomeri, in mati je stala zraven. Toda svojega velikega palca ni mogla stlačiti vanj, čeveljček ji je bil premajhen, in mati ji je podala nož in rekla: »Odreži si palec, saj ti ne bo treba hoditi peš, ko boš kraljica.« Deklica si je odsekala palec, stlačila nogo v čeveljček, požrla bolečino in šla ven h kraljeviču. Vzdignil je svojo nevesto na konja in odjezdil z njo. Morala pa sta mimo groba in na leski sta sedela dva goloba in pela: »Gru gru – kaj je v tem čeveljčku? V premajhnem čeveljčku je kri, prava nevesta doma sedi.« Kraljevič je pogledal dekličino nogo in videl, da vre iz čeveljčka kri. Obrnil je konja, peljal napačno nevesto nazaj in rekel, da ta ne bi bila prava in da naj čeveljček obuje druga. Zdaj je šla druga hči v izbo in srečno je spravila palec v čeveljček, vendar je bila peta prevelika. Mati ji je pomolila nož in rekla: »Odreži si peto, saj ti ne bo treba hoditi peš, ko boš kraljica.« Deklica si je odrezala košček pete, stlačila nogo v čeveljček, požrla bolečino in šla h kraljeviču. Ta je dvignil nevesto na konja in odjezdil z njo. Ko sta prišla mimo leske na grobu, sta tam spet sedela dva goloba in pela:

12


»Gru gru – kaj je v tem čeveljčku? V premajhnem čeveljčku je kri, prava nevesta doma sedi.« Kraljevič je pogledal na dekličino nogo in videl, da vre iz čeveljčka kri in se širi po belih nogavicah navzgor. Spet je zasukal konja in peljal napačno nevesto domov. »Tudi ta ni prava,« je rekel. »Imate še kakšno hčer?« »Ne, ne,« je rekel oče, »tu je samo še mala Pepelka od moje pokojne žene, ampak ona je preneznatna, nemogoče, da bi bila ona vaša nevesta.« Kraljevič je rekel, naj mu jo pripeljejo, toda mati je rekla: »Oh, ne, veliko preumazana je, da bi vam prišla pred oči.« Toda kraljevič je vztrajal, da jo hoče videti, in tako so jo morali poklicati. Najprej si je umila roke in obraz, potem pa je prišla in se priklonila pred kraljevičem, ki ji je ponudil zlati čeveljček. Sedla je na pručico, sezula težke lesene cokle in obula čeveljc, ki se je prilegel kot ulit. In ko se je vzravnala, da ji je kralj lahko pogledal v obraz, je takoj spoznal lepo deklico, s katero je plesal, in zaklical je: »To je prava nevesta!« Mačeha in obe sestri so se prestrašile in kar prebledele od togote, kraljevič pa je dvignil Pepelko na konja in odjezdil z njo. Ko sta prijezdila mimo leskovega drevesca, sta oba goloba zapela: »Gru gru – ni več krvi v čeveljčku. Na konju kraljevič sedi in s pravo nevesto domov hiti.«

13


Ko sta goloba to zapela, sta priletela bliže in sedla Pepelki na ramo, eden na levo in drugi na desno, in tam sta tudi obsedela. Ko naj bi praznovali poroko, sta prišli tudi pisani sestri, prilizovali sta se in hoteli biti tudi onidve deležni sreče. Ko so šli svatje v cerkev, je šla starejša na desni strani, mlajša pa na levi in takrat sta jima goloba izkljuvala vsaki po eno oko. Pozneje, ko so se vračali, je bila starejša na levi in mlajša na desni in zdaj sta goloba izkljuvala vsaki še drugo oko. Tako sta zaradi hudobije in hinavščine ostali slepi vse svoje žive dni.

14


Živel je bogat mož, ki mu je zbolela žena, in ko je čutila, da se ji bliža konec, je poklicala k postelji svojo edino hčerkico in ji rekla: »Ljubo dete, ostani krotka in dobra in ljubi Bog te bo čuval, jaz pa bom gledala nate z nebes in bom vedno v tvoji bližini.« Tako se začne Grimmova pravljica Pepelka. Ali lahko poveš, v katerem času se je pravljica dogajala? Tako kot v drugih ljudskih pravljicah tudi v Pepelki pripovedovalec tega ne pove naravnost. Včasih reče, da je bilo to nekoč, pred davnimi časi. A v Pepelki je to povedal nekoliko drugače. Bodi pozoren/pozarna na materine besede, naj Pepelka ostane krotka in dobra. Kaj pomeni beseda krotka? Danes to besedo uporabljamo za živali – ko rečemo, da so krotke, mislimo, da so prijazne, priljudne, ubogljive ... V starih časih pa so to besedo uporabljali tudi za ljudi, posebej za otroke, če so želeli reči, da so pridni in ubogljivi. Pravljica o Pepelki se torej, kot vse druge Grimmove pravljice, dogaja v starih časih. V teh starih časih je bil svet urejen po pravljično. Ljudje in živali v pravljičnem svetu so bili razdeljeni v dve skupini: bili so dobri in ubogljivi, pogumni in pripravljeni pomagati, nesebični in skromni. In bili so še drugi, tisti, ki so bili hudobni, pohlepni, tisti, ki so videli le sebe in jim ni bilo mar, če so komu prizadejali bolečino. Za vsako od književnih oseb v Pepelki določi, ali se ti zdi, da sodi med dobre ali med slabe književne osebe. Pojasni: · Zakaj meniš, da je Pepelka dobra oseba? · Zakaj meniš, da je mačeha slaba oseba? · Sta sestri dobri ali slabi osebi? · Kaj meniš o očetu? Ko boš našteval(a) razloge za svojo odločitev, pomisli na naslednje: · kaj so Pepelka, mačeha, sestri v pravljici delale; · kaj so govorile; · kako so izgledale; · čemu so se posmehovale; · kako so se v tem ali onem primeru odločale ...

15


O pravljici lahko razmišljaš takole: Spomni se prizora, v katerem oče, preden odpotuje na semenj, sprašuje ženo in hčere, kaj naj jim prinese. Kaj odgovori mačeha? Česa si želita pastorki? Za kaj prosi Pepelka? Spomni se, kaj je naročila Pepelki mama, preden je umrla. Spomni se tudi, kaj pomeni v pravljici biti dober. Pomeni tudi to, da nisi pohlepen, da si skromen. Odgovori na očetovo vprašanje ti dajo prve dokaze o tem, ali so književne osebe v Pepelki dobre ali slabe. Nadaljuj razmislek v tej smeri. V pravljici sta sestri označeni kot pisani. Kako razumeš to oznako? »Da ni bila Pepelka?« Kako bi lahko razložil(a) to očetovo vprašanje, ki se dvakrat ponovi? Razmišljali bomo tudi o tem, kaj se v Pepelki dogaja. Če želiš dobro razumeti književno dogajanje, lahko narediš dogajalno premico. To narediš tako, da vzameš kupček listkov. Odtrgaj prvi listek in nanj zapiši, kje se dogaja prvi prizor, kdo je bil tam ter z besedo ali dvema, kaj se je zgodilo ter kaj so rekli. Primer: postelja v spalnici, MAMA, PEPELKA, Ostani krotka/pridna. Nato odtrgaj drugi listek. Nanj zapiši, kje se dogaja drugi prizor, kdo je tam in kaj se je zgodilo. Primer: hiša, TRGOVEC, MAČEHA, SESTRI, PEPELKA, mačeha in oče se poročita. Odtrgaj še tretji listek in nadaljuj, dokler ne zapišeš celega pravljičnega dogajanja. Da ne bo listkov preveč, lahko kak prizor, ki se ti za celotno pravljično dogajanje ne zdi zelo pomemben, tudi izpustiš. In še nasvet: zabavneje bo, če boš to delal(a) v družbi prijateljev ali odraslih. Zdaj razvrsti listke v dogajalni trak – rečemo mu dogajalna premica. Opazuj dogajalno premico pravljice Pepelka. Opazil(a) boš, da se v pravljici marsikaj zgodi trikrat. Deklice gredo trikrat na ples, kraljevič in oče trikrat iščeta Pepelko, tudi pomerjanje čeveljčka se zgodi trikrat. Táko ponavljanje je v pravljicah zelo pogosto. Pripovedovalec ga uporablja zato, da poslušalec pravljico bolje razume, in tudi zato, da pokaže, kako se v pravljici nič ne zgodi po naključju. Pravljica je vedno usmerjena k srečnemu koncu, ko so dobri za dobroto nagrajeni in slabi za hudobijo kaznovani. Prav nič ne more omajati tega pravljičnega reda. Kaj ti pove čisto zadnji del pravljice, v katerem pisani sestri oslepita? Meniš, da je strašna kazen upravičena? Sedaj pokukajmo na svetovni splet. Z malo spretnosti boš našel/našla Pepelko, ki so jo posneli v Disneyevih studiih. V času nastajanja risanke Pepelka je bil Walt Disney v precejšnjih denarnih

16


težavah. Nekaj filmov, ki so jih posneli pred tem, je prineslo premalo zaslužka, zato so hoteli narediti risani film, ki bi bil gledalcem zagotovo všeč. In izbrali so Pepelko. Oglej si tudi ti Disneyev risani film Cinderella (Pepelka). Najbolje bo, da to storiš s prijatelji. Vrni se k svoji dogajalni premici, ki si jo narisal(a) po branju pravljice v knjigi. S »knjižne« dogajalne premice odstrani vse lističe, na katerih je zabeleženo književno dogajanje, ki so ga Disneyevi sodelavci v Cinderelli izpustili. Te lističe premakni malo navzdol – tako da boš dobil(a) dve vrsti lističev. Zdaj se pogovori s prijateljem ali z odraslimi, zakaj so se avtorji risanke odločili, da določenih prizorov v risanki ne bo. Pogovori se na primer o tem, zakaj v risanki ni prizora, v katerem umre Pepelkina mama. In zakaj ni prizorov o očetu? Zakaj je ples le enkrat in ne trikrat? Zakaj so izpuščeni prizori o krvavem pomerjanju čeveljčka, zakaj so izpuščeni prizori, ki opisujejo pot na poroko ter pot s poroke? Še enkrat poglej zgornjo vrsto lističev. Kaj je od Grimmovega knjižnega dogajanja avtorjem risanke sploh ostalo? Malo, kajne? In koliko časa mora trajati celovečerni film? Uro in pol, seveda. Zato so Disneyevi možje za Cinderello morali dodati veliko dogajanja. Na lističe druge barve zabeleži filmsko dogajanje, ki si ga opazil(a) v risanki in ga v pravljici ni bilo. Sestavi novo dogajalno premico in dopolni seznam z novimi filmskimi osebami. Naštej dogodke iz filma, zaradi katerih veš, da sta sestri in mačeha slabi književni osebi. Kako veš, da je Pepelka dobra književna oseba? Pripravi govorni nastop in v njem sošolkam in sošolcem predstavi pravljico in risanko. Povej, katera ob obeh ti je bolj všeč in zakaj.

17


Otroška ustvarjalnica KAKŠNE SO KRALJIČNE V NAŠI DOMIŠLJIJI?

KATARINA, 7 LET

LARA, 7 LET

VENO, 7 LET

ENJA, 7 LET

KAKŠNA J E PEPELKA? J E HITRA, SA J JI USPE ZBEŽATI.

PTICE. SKRBI ZA PTICE ZATO J I DOBROTO. VRAČA J O

A LEN

LARA

RES JE PRI JAZN A. VČAS IH Ž E MA PR E LO VEČ.

MORA LA BI SE NAUČITI BRANITI.

ZOJA

LANA

PEPELKA J E ...

PEPE LKA J E PA ME T NA, KE R SE VSA KIČ ZNOVA IZM UZNE KRA L J E VI ČU.

DOSTI SI UPA. J E POGUMNA.

KATARINA

VENO

42

BI SE PEPE L KA A UČITI MORA LA N MAČE HI REČI NE RA MA. IN SEST HA MI


Zbirka Domače branje Knjiga pred nosom Konceptualna zasnova zbirke in strokovni pregled: dr. Igor Saksida Avtorja: Jacob in Wilhelm Grimm Prevajalka: Polonca Kovač Ilustratorka: Jelka Godec Schmidt Avtorici spremnega didaktičnega gradiva: dr. Metka Kordigel Aberšek, Polona Legvart Urednica: Tihana Kurtin Jeraj Lektorica: Tanja Svenšek © Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2014 Za založbo: Peter Tomšič Glavni urednik: Bojan Švigelj Likovni urednik: Pavle Učakar Oblikovanje in prelom: Pia Rihtarič Natisnila: Tiskarna Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica Naklada: 1500 izvodov Prvi natis Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/sola in www.emka.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.112.2-93-34 GRIMM, Jacob Štiri Grimmove pravljice / Jacob in Wilhelm Grimm ; [prevajalka Polonca Kovač ; ilustratorka Jelka Godec Schmidt ; avtorici spremnega didaktičnega gradiva Metka Kordigel Aberšek, Polona Legvart]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2014. - (Zbirka Domače branje Knjiga pred nosom) ISBN 978-961-01-3371-1 1. Grimm, Wilhelm 274743296

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.


Zbirka domačega branja Knjiga pred nosom prinaša zlati izbor slovenskega mladinskega leposlovja in ga nadgrajuje z didaktičnim gradivom uglednih strokovnjakov mladinske književnosti. Spremno gradivo z metodo dolgega branja razvija bralne zmožnosti, spodbuja pogovor o prebranem, vsebuje stvarne opombe in posreduje dodatne informacije o besedilih in avtorjih.

22,95 €

54

Profile for Mladinska knjiga

Štiri Grimmove pravljice  

Zbirka Domače branje

Štiri Grimmove pravljice  

Zbirka Domače branje

Profile for emka