Issuu on Google+

Geografija Samostojni delovni zvezek za geografijo v sedmem razredu osnovne šole

7


Kazalo Uvod ..................................................................................6 1. Evrazija.......................................................................8

• Osnovne značilnosti Evrazije....................................................... 9 • Površje Evrazije...................................................................... 10 • Podnebje Evrazije . ................................................................ 14 • Prebivalstvo in poselitev Evrazije . .......................................... 16 • Izbrana tema: Geografska delitev Evrazije.................................. 18 • Utrdim, ponovim, raziščem ...................................................... 20

2. Južna Evropa............................................................22

• Izbrane značilnosti Južne Evrope ............................................. 23 • Sredozemsko morje in podnebje Južne Evrope...................... 27 • Prebivalstvo in gospodarstvo Južne Evrope . ......................... 31 • Utrdim, ponovim, raziščem ...................................................... 36

3. Srednja Evropa.........................................................38

• • • • • • •

Izbrane značilnosti Srednje Evrope............................................ 39 Panonska nižina . ..................................................................... 44 Alpe in Karpati ......................................................................... 46 Izbrana tema: Trajnostni razvoj v Alpah ..................................... 50 Sredogorja s kotlinami . ............................................................ 52 Nemško-Poljsko nižavje............................................................ 55 Utrdim, ponovim, raziščem ...................................................... 56

4. Zahodna Evropa........................................................58

• Izbrane značilnosti Zahodne Evrope.......................................... 59 • Površje in podnebje Zahodne Evrope..................................... 60 • Gospodarstvo Zahodne Evrope . ........................................... 62

5. Severna Evropa ...................................................... 64

• Izbrane značilnosti Severne Evrope........................................... 65 • Površje in podnebje Severne Evrope...................................... 65 • Gospodarstvo Severne Evrope . ............................................ 68 • Utrdim, ponovim, raziščem (Zahodna in Severna Evropa).......... 70

6. Vzhodna Evropa in Severna Azija...........................72 4

• Izbrane značilnosti Vzhodne Evrope in Severne Azije . .............. 73


7. Vzhodna Azija...........................................................76

• Izbrane značilnosti Vzhodne Azije . ........................................... 77 • Izbrana tema: Potresi................................................................ 80 • Utrdim, ponovim, raziščem (Vzhodna Evropa in Severna Azija ter Vzhodna Azija) .................................................................... 82

8. Južna in Jugovzhodna Azija................................... 84

• Izbrane značilnosti Južne in Jugovzhodne Azije . ...................... 85 • Izbrana tema: Indija .................................................................. 90

9. Jugozahodna Azija ..................................................92

• Izbrane značilnosti Jugozahodne Azije...................................... 93 • Utrdim, ponovim, raziščem (Južna in Jugovzhodna Azija ter Jugozahodna Azija)................................................................... 96

Struktura samostojnega delovnega zvezka Rubrika Drobci za radovedne opisuje zanimivosti, povezane z obravnavano snovjo.

Izvedel/-a bom • kako določiti lego Panonske nižine na več načinov; • katere so osnovne poteze Evropa Panonske nižine; • kateri problemi pestijo prebivalce in kako se z njimi spoprijemajo.

28 Slovenija

Drobci

za radovedne

Evropa

Pred približno 20 milijoni let je na vzhodni del današnjega slovenskega ozemlja segalo Panonsko morje. To je pokrivalo večji del današnje Panonske kotline. Morje je sčasoma odteklo.

Rubriki Izvedel/-a bom in Izvedel/-a sem v obliki vprašanj in odgovorov nakazujeta učne cilje.

Panonska nižina

Azija Afrika

Če bi moral/-a v enem stavku opisati Panonsko nižino, bi jo verjetno opisal/-a nekako tako: »To je nižina vzhodno od Slovenije.« In odgovor bi bil pravilen. A ne popoln in edini možen. Namreč, Panonska nižina je tudi kotlina. Zmeda? Niti ne. Nižina je uravnana površina, ki je nižja od 200 m nadmorske višine, kotlina pa je uravnana površina obdana z vzpetinami. Zato velikokrat slišimo dve poimenovanji za isto pokrajino, Panonska nižina in Panonska kotlina. Lego Panonske nižine lahko opišemo na več načinov, npr.: je ravnina oz. raven svet med Karpati, Alpami in Dinarskim gorstvom; je nižina, ki zavzema največji del Madžarske (in nekatere dele sosednjih držav); je nižina, ki leži na jugovzhodu Srednje Evrope itd.; lahko pa jo opišemo s pomočjo geografskih koordinat (geografska lega) ali tako, da opišemo njeno lego glede na sosednje enote (geografski položaj).

Amerika

5. vaja

Avstralija in Oceanija

Na črto zapiši geografsko lego ali geografski položaj Panonske nižine. Lahko si pomagaš tudi z atlasom na str. 28 in 60–61 ter 64–65. ______________________________________________________

Spodbuda Razloži, v čem je razlika med nižino, ravnino in kotlino.

Arktika in Antarktika

Dejavnost

______________________________________________________ 50°

Str. 60–61, 64–65

Svet

• Na zemljevidu sledi toku Donave in naštej države, ki jih povezuje. • Katere države se priključijo donavskim državam z reko Ren in prekopom Majna– Donava?

40° 10°

Seznam imen

Tokaj, znamenita vinorodna dežela ob reki Tisi

20°

30°

Naslov in barva tematskega sklopa

Glavna gospodarska dejavnost v Panonski nižini je kmetijstvo. Zanj so tu zelo dobri pogoji – uravnano površje, rodovitna prst ter ugodno celinsko podnebje z vročimi in suhimi poletji. Velika verjetnost suš in poplav je glavni razlog, da je življenje v največjem delu Panonske nižine močno povezano z gospodarjenjem z vodami in s tem povezanim nadzorom nad njimi: jezovi, kanali, nasipi itd. Ta nadzor je potreben zaradi namakanja polj, preprečevanja poplav in rečnega prometa. Najpomembnejša reka je Donava, sicer tudi ena najpomembnejših rek v Evropi. Povezuje številne evropske države in jim omogoča plovbo (prek prekopa Donava–Maina–Ren omogoča plovbo od Atlantskega oceana do Črnega morja) ter z vodo oskrbuje številna mesta in kmetijska posestva. A življenje ob panonskih rekah in želja po čim večjem pridelku sta povezana z onesnaževanjem in poplavami. Onesnaževanje prsti in vode se pojavlja zaradi pretirane uporabe kemikalij v kmetijstvu ter industrije in gostega prometa, velike gostote prebivalcev ob rekah. Prebivalci pač vodo uporabljajo v najrazličnejše namene in jo tudi onesnažujejo. Vse večja koncentracija ljudi ob rekah je tudi razlog, da so »postale« poplave, ta najbolj naraven proces, velika nadloga za prebivalce. Panonske reke namreč hitro poplavijo, saj tečejo po ravnem površju in v plitvih strugah. Nekoč poplave niso bile tako »usodne«; voda se je razlila in se čez čas umaknila, ljudje pa so živeli na sušnejših predelih. Širitev naselij in kmetijskih površin tudi na poplavne ravnice pa je razlog, da so postale poplave v zadnjih desetletjih dosti bolj uničevalne. Proti njim se ljudje borijo z jezovi, zadrževalniki vode, nasipi, kanali in prekopi, za kar namenjajo velike vsote denarja.

Osrednja Madžarska

Glavno mesto Maržarske Budimpešta je pomenbno rečno pristanišče, ki je leta 2013 doživelo katastrofalne poplave.

6. vaja Preberi besedilo in odgovori na vprašanja. Pri vsakem vprašanju obkroži pravilen odgovor. Na Madžarskem so se ubadali z odpravljanjem posledic najhujše ekološke katastrofe na Madžarskem doslej, razlitjem strupenih odpadnih snovi iz tovarne aluminija, ki so prizadele tri vasi 160 kilometrov jugozahodno od Budimpešte. Iz okoli milijon kubičnih metrov odpadne gošče rdečkaste barve, ki se je izlila iz poškodovanega rezervoarja, je nastal pravi poplavni val, visok okoli dva metra, pred katerim so se domačini reševali tudi s plezanjem na strehe hiš. V reko Marcal, ki je zaradi izlitja mrtva, bodo dali sadro (gips, mavec, op. u.) za znižanje pH-vrednosti vode. Nesreča je terjala osem smrtnih žrtev, okoli 150 ljudi je bilo ranjenih. Žrtve so utrpele opekline in razjede na koži. Oblasti nameravajo zgraditi 1500 metrov dolg in štiri metre visok zaščitni nasip, s katerim bodo zaščitili bližnje vasi pred morebitnim novim razlitjem strupene gošče. (Vir: Dnevnik, 7. 10. 2010)

a) Kakšna katastrofa je prizadela Madžarsko? b) Koliko vasi je prizadela strupena gošča? c) Koliko ljudi je bilo ranjenih?

Pokrajina v okolici Blatnega jezera

Fotografije, zemljevidi in skice dopolnjujejo in pojasnujejo osnovno besedilo.

1500

naravna; 3

150

č) Kje so po tvojem mnenju ležale te vasi?

13

ekološka;

otoška

35

15 ob reki

na gričevju

na ravnini, stran od reke

d) Kako želijo oblasti preprečiti morebitno novo katastrofo? ______________________________________________________ ______________________________________________________

Merilo 1 : 16 000 000

0

100

200

300

400

500

km

1339_DSLO_028_043_Evropa.indd 28

24.01.13 18:29

44

Rubrika Spodbuda je namenjena priklicu (pred)znanja in njegovi uporabi v novih razmerah.

Izvedel/-a sem da je Panonska nižina veliko uravnano območje, kjer prevladuje kmetijstvo, ki je močno odvisno od umetnega namakanja. 45

Rubrika Dejavnost je namenjena delu z zemljevidi, uporabi pridobljenega znanja in njegovi nadgradnji.

Navezava za delo z Atlasom sveta

Vaje za utrjevanje in usvajanje učne snovi

V tem SDZ kot sopomenke uporabljamo naslednje besede oz. besedne zveze: gorovje-gorstvo; višavje-hribovje; nižavje-nižine; otočje-otoki; pokrajinska enota-pokrajina-naravna enota 5


Uvod

Prelistaj samostojni delovni zvezek (SDZ) Geografija 7 in v njem poišči spodnje fotografije. K vsaki fotografiji pripiši naslov poglavja, v katerem jo boš našel/-la, in zapiši, kaj boš (tvoje mnenje) ob njegovi obravnavi spoznal/-a. Fotografijam pripiši naslov. Ko boste pri pouku končali obravnavo posameznega poglavja, se vrni k nalogi in preveri, ali si izvedel/-a, kar si pričakoval/-a. Naslov poglavja v SDZ: __________________________________________________ Izvedel/-a bom: ______________________________________________ ______________________________________________ ______________________________________________ Naslov fotografije: ______________________________________________________________________ Naslov poglavja v SDZ: __________________________________________________ Izvedel/-a bom: ______________________________________________ ______________________________________________ ______________________________________________ Naslov fotografije: ______________________________________________________________________ Naslov poglavja v SDZ: __________________________________________________ Izvedel/-a bom: ______________________________________________ ______________________________________________ ______________________________________________ Naslov fotografije: ______________________________________________________________________ Naslov poglavja v SDZ: __________________________________________________ Izvedel/-a bom: ______________________________________________ ______________________________________________ ______________________________________________ Naslov fotografije: ______________________________________________________________________ 6


Naslov poglavja v SDZ: __________________________________________________ Izvedel/-a bom: ______________________________________________ ______________________________________________ ______________________________________________ Naslov fotografije: ______________________________________________________________________ Naslov poglavja v SDZ: __________________________________________________ Izvedel/-a bom: ______________________________________________ ______________________________________________ ______________________________________________ Naslov fotografije: ______________________________________________________________________ Naslov poglavja v SDZ: __________________________________________________ Izvedel/-a bom: ______________________________________________ ______________________________________________ ______________________________________________ Naslov fotografije: ______________________________________________________________________ Naslov poglavja v SDZ: __________________________________________________ Izvedel/-a bom: ______________________________________________ ______________________________________________ ______________________________________________ Naslov fotografije: ______________________________________________________________________ Naslov poglavja v SDZ: __________________________________________________ Izvedel/-a bom: ______________________________________________ ______________________________________________ ______________________________________________ Naslov fotografije: ______________________________________________________________________ 7


1.

Evrazija

V mitologiji stare Grčije sta bili Evropa in Azija lepotici, polboginji, v kateri so se zaljubljali bogovi. Danes je svet drugačen. Polboginj ni več, so pa še vedno prikupne mladenke in mladeniči, prijateljstva, simpatije, ljubezni itd. In z nami sta še vedno Evropa in Azija.

Azija, veš, zelo sem vesela, da sva tako dobri prijateljici. Ne vem, kaj bi brez tebe!

Ja, Evropa, res sva nerazdružljivi. In taki bova ostali, tudi če spoznava kakega prijatelja, ali ne?

Poudarki • Kje leži Evrazija in kje so njene meje? • Kakšno je površje Evrazije in katere so večje pokrajinske enote? • Kateri podnebni in rastlinski pasovi zaznamujejo evrazijsko celino? • Kaj vpliva na življenje ljudi v Evraziji in kako? • V čem se kaže raznovrstnost prebivalstva v Evraziji? • Zakaj delimo Evrazijo in kako? 8


Osnovne značilnosti Evrazije

Izvedel/-a bom

Preverjanje predznanja

V šestem razredu si pri pouku geografije spoznal/-a številne značilnosti Zemlje in življenja na njej. V sedmem razredu se bo geografsko raziskovanje začelo v Evropi in sklenilo v Aziji. Pripravljen/-a? Gremo!

• kje leži Evrazija, kje so njene meje ter kakšne so posledice, povezane z njeno razsežnostjo; • kakšna je razčlenjenost njenih obal ter kakšno je njeno površje; • kateri toplotni in rastlinski pasovi so na Evrazijski celini ter kako vplivajo na možnosti za življenje ljudi; • kakšni sta gostota poselitve in sestava prebivalstva na evrazijski celini.

a) Z  emljevid Evrazije pobarvaj tako, kot prikazuje legenda. Evropo pobarvaj z rdečo, Azijo pa z rumeno barvo. Ko boste končali obravnavo poglavja Evrazija, preveri, ali si pravilno določil/-a mejo med celinama.

___________________________

___________________________

___________________________

___________________________

Evropa

Azija

___________________________

___________________________

___________________________

___________________________

b) O  glej si fotografije in pod vsako zapiši, ali sodi v Evropo ali Azijo. Pod vsako fotografijo zapiši značilnost Evrazije, ki jo prikazuje. Ko boste končali obravnavo poglavja Evrazija, preveri, ali si se pravilno odločil/-a.

9


Drobci

za radovedne

Evropo in Azijo je pred 2000 leti po kopnem povezovala trgovska pot z imenom Svilna cesta. Pot je bila dol­ ga 6400 km, zato je blago – svila, dragulji, začimbe itd. – iz Azije po­ tovalo tudi več let. Poleg trgovskih predmetov je pot omogočala tudi prenos znanja (tehnološka odkritja), kulture in verstev, pa tudi bolezni.

Spodbuda Na zemljevidu v Atlasu sveta na str. 164–165 pokaži in poimenuj vseh sedem celin. Koliko celin bi imeli na Zemlji in katere, če bi upoštevali trditev, da je celina večji del kop­ nega, ki ga z vseh strani obdaja morje?

Površje Evrazije Evropa in Azija skupaj tvorita največjo celino na svetu, Evrazijo, ki sega na vse štiri Zemljine poloble (zahodno, vzhodno, severno in južno). Evrazijo na zahodu in jugozahodu omejuje Atlantski ocean s Sredozemskim morjem, na severu Severno ledeno morje (Arktični ocean), na vzhodu Tihi ocean, na jugu pa Indijski ocean. Že preprost pogled na zemljevid sveta nam pove, da sta Evropa in Azija povezani, saj se fizično držita druga druge. Zato ju upravičeno imenujemo s skupnim imenom Evrazija.

1. vaja a) N  a zemljevid z različnima barvama vriši začetni, greenwiški poldnevnik in začetni vzporednik (ekvator) ter opiši lego Evrope in Azije glede nanju. Pomagaj si z ilustracijo lege Slovenije.

___________________________________________________

___________________________________________________

___________________________________________________

Dejavnost ________________

Cabo da Roca je skrajna točka Evrazije na zahodu. S pomočjo Atlasa sveta na str. 28–29 in 90–91 poišči še preostale skrajne točke Evrazije.

____________

________________

Dejavnost Evrazija s Čukotskim polotokom sega prek 180. poldnevnika, po katerem poteka datumska meja. Predstavljaj si, da bodo štirje tvoji prijatelji letošnje novo leto praznovali v evrazijskih glavnih mestih: Londonu, Moskvi, Bangkoku in Tokiu. S pomočjo zemljevida v Atlasu sveta na str. 183/2 ugotovi, ob kateri uri po našem krajevnem času bo pri njih ura odbila polnoč.

10

b) P  ike na zemljevidu prikazujejo preliva in prekop, prazni okvirčki pa morja in oceane, ki Evrazijo ločujejo od preostalih celin. Njihova imena zapiši na črte oz. v okvirčke. Pomagaj si z Atlasom sveta na str. 28–29 in 90–91.

2. vaja S pomočjo Atlasa sveta na str. 164–165 imenuj pokrajine, ki ločujejo Evrazijo od drugih celin. Izbiraj med: Rdeče morje, otok Nova Gvineja, Gibraltarski preliv, Beringov preliv, Tihi ocean, Sredozemsko morje, Atlantski ocean, Sueški prekop.


Obala Evrazije je razčlenjena, razvejena na številne polotoke, otoke in otočja. Morja in zalivi ponekod segajo globoko v notranjost celine. Ob fizični povezanosti je Evrazija povezana tudi družbeno in gospodarsko. Tako npr. Rusi živijo v Evropi in v Aziji, kulturne in trgovske povezave med obema deloma Evrazije trajajo že stoletja (Svilna cesta, vpliv Turkov ter arabske kulture na velik del Evrope pred stoletji in vpliv evropskih držav na azijske v novejši zgodovini …). Sedanja gospodarska povezanost se kaže tako pri oskrbi Evrope z azijsko nafto in zemeljskim plinom ter drugimi surovinami kot npr. s kitajskimi, japonskimi in korejskimi izdelki. Nekoč pa so bile pomembne azijske surovine dišave, začimbe, bombaž in čaj. Nekatere naravne značilnosti, kot so npr. lega Azije tudi v vročem (tropskem) pasu, monsunsko in puščavsko podnebje, predvsem pa družbene značilnosti, kot so vera, zgodovinski in gospodarski razvoj (v evropskem delu Evrazije je prevladujoče krščanstvo, Evropa se je v zgodovinskem in gospodarskem smislu razvijala skupaj, ločeno od Azije) pa Evrazijo razdvajajo. In ravno zato Evropo obravnavamo kot samostojno celino in tudi Azijo kot samostojno celino. Ker Evrope in Azije ne ločuje morje ali ocean, poteka meja med celinama po kopnem in je dogovorjena (gl. 3. vajo).

3. vaja

Dejavnost • Polotoke in otoke Evrazije primerjaj po velikosti. Imenuj največji polotok in največji otok Evrazije. • Razdelite se v dve skupini. Prva naj zagovarja prednosti, druga pa slabosti razčlenjene obale. Katera skupina je pripravila in zagovarjala več argumentov?

Notranjost katedrale, nekoč Velike mošeje v Cordobi, Španija Str. 28–29

Ural

Zemljevid prikazuje dogovor­ jeno mejo med Evropo in Azi­jo. S konkretnim primerom raz­lo- ži, zakaj je smiselno Ev­ropo in Azijo obravnavati vsako zase. __________________________

reka Ural Črn

Bospor

Sr

ed

oz

Dardanele

em

sk

om

om

orje Kavkaz Kaspijsko jezero

orj

e

__________________________ __________________________ __________________________ __________________________ __________________________ __________________________ __________________________

Evrazija ima raznoliko površje, saj se na celini izmenjujejo nižavja, doline in kotline, gričevja, hribovja, višavja in gorovja. Površje delimo v tri osnovne skupine: - Nižavja: npr. Nemško-Poljsko nižavje, Vzhodnoevropsko nižavje (z najdaljšo evropsko reko Volgo), Zahodnosibirsko nižavje, Gangeško nižavje, Veliko kitajsko nižavje (z najdaljšo azijsko reko Jangce). - Uravnana gorstva, gorovja in višavja (zaradi delovanja vode, ledenikov in drugih procesov so močno znižana in preoblikovana): npr. Skandinavsko gorstvo, sredogorja s kotlinami (v Evropi), Ural, Jablonovsko gorovje, Srednjesibirsko višavje. - Visoka gorstva (gorstvo sestavlja več gorovij) in gorovja : npr. Pireneji, Alpe (z najvišjim evropskim vrhom Mont Blancom 4807 m), Hindukuš, Himalaja (z najvišjim vrhom na Zemlji Mount Everestom 8848 m).

Vzhodnoevropsko nižavje z Volgo v Nižnem Novgorodu, Rusija

11


Nemško-Poljsko nižavje

Sredogorja s kotlinami, Češka

Himalaja

4. vaja 1

6

Pirenejski polotok 7

Skandinavski polotok

Kamčatka

Apeninski polotok 2

Balkanski polotok 3 4

Arabski polotok 8 Indokitajski polotok

Indijski polotok

5 9

a) N  a zemljevidu so zapisana imena osmih velikih evrazijskih polotokov. Razmisli in zapiši, od kod izvirajo nekatera njihova imena. Pomagaj si z Atlasom sveta na str. 28–29 in 90–91.

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

b) N  a zemljevidu so s številkami označeni večji evrazijski otoki in otočja. Na spodnje črte zapiši njihova imena. Pomagaj si z Atlasom sveta na str. 28–29 in 90–91/91.

Islandija Otoki: 1_______________________, 2_______________________, 3_______________________, 4_____________________________, 5_____________________________,

Britansko otočje Otočja: 6______________________, 7_______________________, 8_______________________, 9_____________________________

12


Dejavnost • Reke s svojim delovanjem močno oblikujejo površje. V Atlasu sveta na str. 28–29 in 90–91 poišči večje evropske in azijske reke in jih ­po­imenuj.

Mekong in Jenisej – veletoka, ki imata dve zelo različni družbenogospodarski vlogi. Mekong je življenjska žila Mjanmara, Tajske, Laosa in Kambodže, ob njem in od njega pa živi okoli 90 milijonov ljudi. Ruski Jenisej je peta najdaljša reka sveta, a je njegov gospodarski pomen za Rusijo bistveno manjši kot je pomen Mekonga za države Indokitajskega polotoka.

• V Atlasu sveta na str. 164–165 poišči vrhova Mont Blanc in Mount Everest. S trikotnikom ju vriši na zemljevid na str. 12. Zapiši tudi njuni imeni in nadmorsko višino.

5. vaja a) S  pomočjo Atlasa sveta na str. 28–29 in 90–91 poišči imena pokrajinskih enot, ki so prikazane na fotografijah in na zemljevidu označene s pikami. Zapiši jih na črte.

_________________________

_________________________

_________________________

__________________

Himalaja _________________________

_________________________

_________________________

b) R  azmisli in zapiši, zakaj se večina gorovij nahaja na južnem in jugovzhodnem delu celine. Pomagaj si z Atlasom sveta na str. 166.

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________ 13


40°

G

Podnebje Shanon Evrazije Petrozavodsk

Spodbuda

G

Moskva

GEvrazija na območje treh oz. petih toZaradi svoje razsežnosti sega Karaganda G Na Zemlji imamo pet toplotnih plotnih pasov. Največji del celine leži v severnem zmerno toplem pasov. Jih znaš našteti? Po- Moskva pasu, kjer so (predvsem na zahodu) zaradi zmernih temperatur in za0° skusi razložiti, zakaj imamo na Shanon dostne količine padavin dobri pogoji za življenje. Na skrajnem severu G Zemlji toplotne pasove in zakaj Atene sega Evrazija vKaraganda severni mrzli (polarni) pas. Med tem pasom inG zmerje to pomembno G za podnebje. G G no toplim pasom obstaja prehodno območje, prehodni pas. Imenujemo ga subpolarni pas; z besedo sub povemo, da je pas sicer po0° G doben polarnemu, a da se od slednjega le razlikuje. V subpolarnem Drobci za radovedne Atene Asuan pasu se namrečG prepletajo vplivi toplega in poG in značilnosti zmerno Naraya Zaradi oddaljenosti od morja in lege ob G larnega pasu. Skrajni jug Evrazije sega v vroči (tropski) pas in prehod­ G severnem povratniku je večina Jugo­ Kartum ni subtropski pas. zahodne in osrednje Azije polpuščav­ 40°

G

ske in puščavske. Največja azijskaAsuan pu­ Jos Narayanganj Znotraj posameznih toplotnih pasov so zaradi različnih dejavnikov ščava je puščava Gobi, ki zavzema celotno Mongolijo in del Kitajske. (npr. oddaljenosti od morja, nadmorskih višin in oblikovanosti površja

G Kartum itd.) različna podnebja, Douala ki se med seboj razlikujejo predvsem v koli-

G čini in 40° razporeditvi padavin. Najboljši pogoji za poselitev so v obmorskih pokrajinah znotraj zmerno toplega pasu, G ki imajo zmerne temperature in letno prejmejo zadostno količino padavin. V vseh toplotnih G za katerepasovih se na območju gorovij pojavlja gorsko podnebje,

Jos

G 40°

Douala

Kamele v puščavi Gobi

ga so značilne nižje povprečne letne temperature (v primerjavi z nižjim svetom v okolici) in večja količina padavin.

G

G

G

6. vaja 40°

40°

G

G

80°

120°

160°

5

4

mrzli (polarni) pas

80°

Moskva

London

mrzli (polarni) pas

80°

Atene

polarno podnebje

subpola

polarno podnebje __________________________

subpola

subpolarnipas pas subpolarni _____________________

zmer

subpolarno podnebje __________________________

celin

zmerno topli pas _____________________

celin

celinsko podnebje __________________________

ocea

4

polarno podnebje 3 40° subpolarni pas 2 Tokio subpolarno podnebje

New Delhi

mrzli (polarni) pas _____________________

5

80°

80°

Upernavik

3

zme pol celinsko polsuho in suho podnebje 1 Južni__________________________ 0° oceansko podnebje __________________________

zmerno hladno podnebje subtropskipas pas Južni pol zmerno topli pas subtropski _____________________ 2 a) Ob okvirčke vpiši imena manjkajočih toplotnih pasov. sredozemsko podnebje celinsko __________________________ b) podnebje Barvni odtenki pri posameznem toplotnem pasu na zemlje-

vidu prikazujejo nekatere tipe podnebij, ki jih boš spoznal/-a 40° celinsko polsuho in suho podnebje subtropski pas subtropsko vlažno vroči pas vroči(tropski) (tropski) pas podnebje _____________________ pri pouku geografije v sedmem razredu. Ko boste pri pou- 1 ku obravnavali določeno podnebje, ga zapiši k ustreznemu tropsko in subtropsko oceansko podnebje ekvatorialno podnebjesuho in sredozemsko podnebje __________________________ okvirčku v legendi. polsuho podnebje zmerno hladno podnebje subtropsko vlažno podnebje savansko podnebje __________________________ Južni pol

as

ebje

Petrozavodsk

subtropski pas

14

ho in suho podnebje

tropsko in subtropsko suho in vroči (tropski) pas G gorska podnebja polsuho podnebje

sredozemsko podnebje

ekvatorialno podnebje

subtropsko vlažno podnebje

savansko podnebje

tropsko in subtropsko suho in polsuho podnebje 80°


V subpolarnem toplotnem pasu na severu celine zaradi nizkih povprečnih temperatur uspevajo mahovi, lišaji in pritlikave breze. Pokrajina s takim rastlinstvom je tundra; ima torej tundrsko rastlinstvo.

Tundra na Norveškem

Tropski gozd na Tajskem

V vročem (tropskem) pasu na jugu Azije so tropski deževni gozdovi. So močno izkrčeni zaradi poselitve in kmetovanja. Na Indijskem polotoku, ta leži tudi v subtropskem pasu, se izmenjujeta sušno in deževno obdobje, zato tam uspeva savansko rastlinstvo, ki ga je človek v veliki meri izkrčil zaradi poselitve in kmetijske rabe.

Proti jugu, v zmerno toplem toplotnem pasu, tundrsko rastlinstvo prehaja v iglaste gozdove. Taka pokrajina je tajga. V notranjosti celine zaradi oddaljenosti od morja pade manjša količina padavin, zato tukaj večinoma uspeva travno rastlinstvo. Po stepskih pokrajinah oz. stepah se imenuje tudi stepsko rastlinstvo. Rodovitnejše stepe je človek spremenil v obdelovalna zemljišča, v sušnejših se ukvarjajo z živinorejo, s poljedelstvom pa se lahko ukvarjajo le, če polja umetno namakajo. Na bolj namočenem zahodu Evrope uspevajo listnati in mešani gozdovi, ki so večinoma že izkrčeni zaradi poselitve, gradnje prometnic in obdelovalnih površin. V pokrajinah ob Sredozemskem morju uspeva sredozemsko rastlinstvo, ki je marsikje izkrčeno zaradi kmetovanja. Povprečna letna temperatura in količina ter razporeditev padavin pogojujeta rast rastlinstva, zato se v Evraziji izmenjujejo številni naravni rastlinski pasovi.

Osrednji in jugozahodni del Azije letno prejema zelo majhno količino padavin, zato so tu velika območja puščavskega in polpuščavskega rastlinstva. V gorah se rastlinstvo spreminja z nadmorsko višino.

Stepa na Madžarskem

Puščava v pokrajini Radžastan v Indiji

Dejavnost Načrtuj hiši na obali Sredozemskega morja in v iglastih gozdovih Norveške. Uporabi materiale, ki so na voljo v posameznem območju. Kako bi te hiši zaščitili pred vremenskimi vplivi?

7. vaja a) Zapiši tip rastlinstva, ki ga prikazujeta fotografiji. b) Zapiši, kakšne so možnosti za življenje ljudi v prikazanih rastlinskih pasovih. a: _______________________________________________________ b: _______________________________________________________ _________________________________________________________

a: _______________________________________________________ b: _______________________________________________________ _________________________________________________________ 15


Drobci

za radovedne

Kitajščina je najbolj razširjen ma­ terni jezik, saj ga govori več kot 1,3 milijarde ljudi (več kot petina pre­ bivalstva sveta). Sam jezik se deli na 6 do 12 narečij oz. jezikov, med katerimi so najbolj razširjeni: man­ darinščina (govori jo okoli 800 mi­ lijonov ljudi), šangalščina (okoli 90 milijonov) in kantonščina (okoli 80 milijonov).

Dejavnost • Azija je domovina vseh večjih svetovnih verstev. Jih znaš poimenovati? • Pri naslednjih odgovorih si pomagaj s spletom. - Zakaj je Azija tako gosto poseljena in kako so v nekaterih državah (npr. v Indiji) skušali omejiti rast prebivalstva?

Prebivalstvo in poselitev Evrazije Evrazija je neenakomerno poseljena. Nekatera območja, npr. Zahod­ na Evropa, Južna in Vzhodna Azija, so zaradi naravnih in družbenih dejavnikov (bližina morja, tekoče vode, ugodna podnebja, gospodarska razvitost, prometna povezanost itd.) zelo gosto poseljena. Spet druga območja, npr. Severna ali osrednja Azija, so zaradi neugodnih razmer skoraj neposeljena. Sicer pa je Azija celina, na kateri živi več kot polovica svetovnega prebivalstva. Tako se v številnih azijskih državah srečujejo s problemom hitrega naraščanja prebivalstva in s tem povezanimi prenaseljenostjo, revščino in brezposelnostjo. Največja zgostitev prebivalstva je na Kitajskem in v Indiji, ki sta po številu prebivalcev največji državi na svetu. V večini evropskih držav in v nekaterih azijskih državah se prebivalstvo stara. Taka izrazita primera sta Japonska in Slovenija.

8. vaja Fotografiji prikazujeta pokrajini v Indiji in Rusiji, ki sta različno poseljeni. Za vsako državo zapiši, kakšna je njena gostota poselitve (gosta/nizka), ter navedi vsaj dva vzroka za tako poselitev. Gl. Atlas sveta str. 176–177.

- Zakaj se v evropskih državah prebivalstvo stara? - Do leta 2013 je na Kitajskem veljala politika enega otroka na družino, s katero so skušali omejiti rast prebivalstva. Ugotovi, zakaj so to politiko opustili.

Budistični tempelj v Katmanduju, Nepal

Mošeja v Abu Dabiju, ZAE

16

Omsk, Rusija

New Delhi, Indija

Rusija:

Indija:

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

Evrazija je zaradi velikosti zelo raznolika v sestavi prebivalstva (npr. narodnostna, verska, jezikovna, starostna sestava itd.). Prebivalci govorijo različne jezike, ki jih lahko združujemo v jezikovne skupine (gl. Atlas sveta str. 181/1). V Evropi je prevladujoča vera krščanstvo, v Aziji pa so najbolj razširjene vere islam, budizem in hinduizem (ki pa ni prava vera, temveč bolj način življenja, filozofija). Zaradi pestre narodnostne sestave je v bilo v Evropi v zadnjem stoletju ustanovljenih


veliko držav in danes ima skoraj vsak evropski narod svojo državo. Zaradi želje po osamosvojitvi prihaja ponekod do občasnih močneje izraženih želja po samostojnosti, npr. pri Baskih, Kataloncih, Škotih, ukrajinskih Rusih. V Aziji so se predvsem zaradi verskih nesoglasij pojavila krizna žarišča, kjer vladajo velike politične napetosti, sovraštvo ali skoraj vojne razmere.

9. vaja S pomočjo Atlasa sveta na str. 181/1 in 2 dopolni tabelo tako, da zapišeš še dve najbolj zastopani jezikovni skupini v Evropi (poleg germanske, ki je že zapisana). Vsaki jezikovni skupini zapiši ime vsaj ene države, ki ji pripada, ter skupno število držav, ki pripadajo posamezni skupini. Kateri skupini pripada največ Jezikovna skupina

Št. držav

Država

1. Germanski jeziki 2.

Npr. Slovenija

Dejavnost • Na Arabski polotok ali na določena območja Sibirije so se ljudje naselili kljub neugodnim življenjskim razmeram. Razišči, zakaj so se tam naselili in s čim se preživljajo. • S pomočjo Atlasa sveta na str. 180/1 ugotovi, katera verstva prevladujejo v posameznih delih Evrazije. • S pomočjo spleta ali kako drugače poišči značilnosti budistične in hinduistične vere. Zapiši jih v obliki osebne izkaznice.

3.

10. vaja Z verstvi so povezani videz mest in pokrajin, način življenja, prehranjevanja, oblačenje ter vzgoja in izobraževanje. Z enim primerom pojasni, kako lahko verstvo vpliva na videz pokrajine in življenje v njej. Lahko si pomagaš tudi s fotografijami. ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________

Vatikan

Indija – za hindujce so krave svete živali.

Mostar, Bosna in Hercegovina

Izvedel/-a sem • da Evrazija leži na vseh štirih Zemljinih poloblah. Predvsem zaradi raznolikosti družbenih značilnosti jo velikokrat delimo na Evropo in Azijo; Evrazija ima razčlenjeno obalo in razgibano površje; • da se na območju Evrazije se razprostirajo trije toplotni pasovi. Ob podvrstah (subtropski in sub­ polarni pas) je toplotnih pasov pet; • največji del celine leži v zmerno toplem pasu, kjer so zaradi zadostne količine padavin in zmernih povprečnih temperatur najboljši pogoji za poselitev in kmetovanje. Zaradi dobrih pogojev je naravno rastlinstvo marsikje izkrčeno; • zaradi različne narodnostne pripadnosti so v Evraziji nastale številne države, ki se med seboj, ponekod tudi znotraj države, razlikujejo po jezikovni in verski, pa tudi narodnostni sestavi prebivalstva. 17


Izvedel/-a bom • zakaj delimo Evrazijo in kako.

Spodbuda Slovenija je evropska država, ki je leta 2004 postala članica Evropske unije. Ali veš, v kateri del Evrope uvrščamo Slovenijo?

Severna Evropa

Izbrana tema:

Geografska delitev Evrazije Evrazijo delimo na osem delov, in to predvsem glede na lego (po straneh neba). Znotraj posameznih delov so si nekatere države precej podobne, imajo npr. podobne podnebne, gospodarske in zgodovinske značilnosti. Ponekod je podobnosti manj in kot kriterij za umestitev določene države v posamezni del Evrazije prevlada lega.

Vilna (Vilnius), Litva

Zahodna Evropa

Amsterdam, Nizozemska

Južna Evropa

Srednja Evropa

Jugozahodna Azija

Lizbona, Portugalska

Praga, Češka

18

Kabul, Afganistan


Dejavnost Vzhodna Evropa in Severna Azija

• Kako bi ti po svoje razdelil/-a Evrazijo? Svoj predlog zariši na nemi zemljevid Evrazije (gl. zadnje strani tega SDZ) in ga utemelji s kriteriji, po katerih si se ravnal/-a. Predlog predstavi sošolcem. Ali se s tvojo delitvijo strinjajo? • Razdelite se v osem skupin. Vsaka skupina naj s pomočjo Atlasa sveta za izbran del Evrazije na kartončke izpiše države, ki jo tvorijo, ter večje pokrajinske enote, ki segajo vanjo. V škatlo položite kartončke vseh skupin, jih izvlecite in razvrstite v ustrezne dele Evrazije. Kateri del tvori največ držav in kaj jih povezuje?

11. vaja Kijev, Ukrajina

Vzhodna Azija

Iz fotografij lahko razberemo veliko geografskih značilnosti pokrajin, ki jih prikazujejo. Izberi si poljubni fotografiji glavnih mest in ju analiziraj ter izpiši vsaj tri geografske značilnosti, ki jih prikazujeta. Fotografija: _____________________________________________ ________________________________________________________ ________________________________________________________ Fotografija: _____________________________________________

Tokio, Japonska

________________________________________________________ ________________________________________________________

Južna in Jugovzhodna Azija

12. vaja Predstavljaj si, da si lastnik/-ca turistične agencije. Za svoje potnike želiš pripraviti nepozabno doživetje. Izberi poljuben del Evrazije in zapiši, katere naravne in kulturne znamenitosti si bodo potniki tam lahko ogledali. ________________________________________________________ ________________________________________________________

Kuala Lumpur, Malezija

________________________________________________________ ________________________________________________________ ________________________________________________________

Drobci

za radovedne

Rusija je s površino 17.075.400 km² največja država na svetu. Nahaja se na območju Severne Azije in sega tudi v Vzhodno Evropo, zato pravi­ mo, da je čezcelinska država. Po številu prebivalstva je med državami sveta na devetem mestu.

________________________________________________________

Izvedel/-a sem • da Evrazijo delimo glede na lego po straneh neba na osem delov, ki se med seboj razlikujejo po naravnih in družbenih značilnostih.

19


Utrdim, ponovim, raziščem Ključne misli Evrazija je največja celina in leži na vseh štirih Zemljinih poloblah. Obala Evrazije je razčlenjena, tvorijo jo številni polotoki, zalivi ter otoki in otočja. Površje je raznoliko. Na območju Evrazije se razprostira pet toplotnih pasov, ki postopoma prehajajo drug v drugega. Največji del celine leži v severnem zmerno toplem pasu, kjer so zaradi ugodnih podnebnih značilnosti dobre možnosti za življenje. Naravno rastlinstvo Evrazije je v veliki meri izkrčeno zaradi poselitve in kmetijstva. Najgosteje so poseljena območja ob rekah in obali ter nižavja. Zaradi neugodnih razmer so nekatera območja Evrazije povsem neposeljena ali pa je poselitev tam skromna. Prebivalstvo Evrazije je pestro. Razlikuje se po starostni, jezikovni ali verski sestavi, narodni pripadnost itd. Evrazijo delimo na osem delov. Ti se razlikujejo predvsem po legi ter nekaterih naravnih in družbenih značilnostih.

Izvedel/-a sem 1. Evrazija leži na vseh štirih Zemljinih polob­lah. Predvsem zaradi raznolikosti v družbenih značilnostih jo velikokrat delimo na Evropo in Azijo. 2. Evrazija ima razčlenjeno obalo, ki jo tvorijo polotoki (npr. Arabski polotok) in zalivi (npr. Biskajski zaliv) ter otoki (npr. Islandija) in otočja (npr. Indonezijsko otočje). Na celini se izmenjujejo obsežna nižavja (npr. Vzhodnoevropsko nižavje) in gorovja ter gorstva (npr. Himalaja), zato pravimo, da ima Evrazija razgibano površje. 3. Največji del Evrazije leži v zmerno toplem pasu, kjer so najboljši pogoji za poselitev in kmetovanje. Tu je naravno rastlinstvo marsikje izkrčeno. 4. Zaradi naravnih in družbenih dejavnikov je Evrazija neenakomerno poseljena. 5. Številne evrazijske države se razlikujejo tako po jezikovni kot verski ali narodnostni sestavi prebivalstva. 6. Evrazijo delimo na osem delov. Ti se med seboj razlikujejo po naravnih in družbenih značilnostih. 20

Razišči in uporabi 1. Ponavljanje • Razloži, ali sta Evropa in Azija res celini. • Primerjaj Evropo in Azijo glede na značilnosti površja. • V katerem toplotnem pasu leži večji del Evrazije? Opiši njegove značilnosti. • Imenuj naravno rastlinstvo, ki je značilno za posamezne toplotne pasove Evrazije. • Katera območja v Aziji oz. Evropi so najgosteje oz. najredkeje poseljena? Zakaj? • Razloži, zakaj je Evrazija neenakomerno poseljena, in naštej posledice, ki jih povzroča hitra rast prebivalstva v Aziji. 2. Delo z zemljevidom • Na zemljevidu Evrazije pokaži in poimenuj: 1. pokrajine oz. dele površja, čez katere poteka meja med Evropo in Azijo; 2. večje polotoke, otoke, otočja in zalive; 3. večja gorstva oz. gorovja in nižavja; 4. rastlinske pasove; 5. pokrajine, ki so najgosteje in najredkeje poseljene; 6. dele Evrazije. 3. Raziskovanje in uporaba znanja • Zapiši krajši znanstveni članek z naslovom: Evrazija – ena ali dve celini? V članku opredeli pojem celine ter vzroke za delitev Evrazije. • S konkretnimi primeri pojasni vsaj eno prednost in vsaj eno slabost, ki jo prinaša razčlenjena obala. • Razloži, kateri podnebni dejavniki vplivajo na različne podnebne značilnosti v zmerno toplem pasu. • S primeri utemelji, kje so v Evraziji najboljši pogoji za življenje. • Izdelaj turistični vodnik po šestih glavnih mestih Evrazije, ki naj opisuje način življenja v njih. Izpostavi največje zanimivosti, s katerimi boš potnike navdušil/-a za potovanje in ogled mesta. 4. Delo s spletom • Na spletnih straneh lahko najdeš več informacij o Evraziji in preveriš svoje znanje v kratkih kvizih: http://www.facka.si/gradiva/ geo/azija/; http://mss.svarog.si/geografija, http://www.sheppardsoftware.com/ Geography.htm. • Na spletni strani http://www.timeanddate.com/ time/map/ si lahko ogledaš časovne pasove in preveriš trenutni čas za izbrana mesta.


Samoocenjevanje

Evrazija • Besedilo sem razumel/-a (pobarvaj ustrezno število kvadratkov): slabo

srednje

odlično

Vsebine, ki jih še ne razumem dobro, so:

___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ • Fotografije in drugo slikovno gradivo sem razumel/-a (pobarvaj ustrezno število kvadratkov): slabo

srednje

odlično

Težave sem imel/-a z razumevanjem fotografij/slikovnega gradiva:

___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ • Na vprašanja iz rubrike Razišči in uporabi sem odgovoril/-a (pobarvaj ustrezno število kvadratkov): slabo

srednje

Vaje sem rešil/-a (pobarvaj ustrezno število kvadratkov): slabo

odlično

srednje

odlično

Kaj se moram še naučiti, da bom lahko odgovoril/-a na vsa vprašanja in rešil/-a vse naloge?

___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ • Za svoje znanje, trud in delo pri poglavju Evrazija si podeljujem oceno (obkroži): 1

2

3

4

5

Učitelj/-ica je moje znanje ocenil/-a: ______________________________________ Zapiski: ______________________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________

21


Eneja Baloh, Bojan Lenart, Milivoj Stankovič

Geografija 7 Samostojni delovni zvezek za geografijo v sedmem razredu osnovne šole Učno gradivo Geografija 7 odlikujejo: • domišljen in izviren koncept po posodobljenem učnem načrtu; • preplet snovi in nalog – učbenik in delovni zvezek kot celovito učno gradivo; • rubrike Drobci za radovedne, Spodbuda, Izvedel/-a bom/sem, Dejavnost ter Izbrana tema in sklepna stran poglavja Utrdim, ponovim, raziščem; • jedrnato in vsebinsko bogato besedilo, prilagojeno izkustvenemu svetu učencev; • odlične ilustracije in fotografije; • navezava na delo z Atlasom sveta za osnovne in srednje šole; • spremljevalno interaktivno gradivo, ki omogoča poglobljeno sodobno izobraževanje na izobraževalnem portalu www.ucimte.com. Iz recenzije: »/…/ Evropa. Azija. Evrazija! Alpe, Himalaja, Panonska nižina, Gangeško nižavje, potresi in cunamiji, naftno gospodarstvo v Jugozahodni Aziji ... Samostojni delovni zvezek Geografija 7 s slikovitostjo in raznovrstnostjo ter odlično didaktično-pedagoško strukturo kar mami učence, da ga vzamejo v roke in ob posredovanih informacijah ter lastni aktivnosti spoznavajo utrip bližnjih in na tisoče kilometrov oddaljenih pokrajin. Vse to z namenom, da bi jih razumeli, sočasno pa v primerjavi z njimi vrednotili svoje ožje geografsko okolje in svoje bivanje na tem velikem, dvojnem kontinentu. /…/« Franci Grlica, recenzent

Dodatna gradiva:

11,90 €

www.emka.si

www.mladinska.com/sola


Geografija 7, samostojni delovni zvezek