Page 1

Geografija Samostojni delovni zvezek za geografijo v šestem razredu osnovne šole

6


Kazalo Uvod .............................................................. 6 Geografija se predstavi................................ 8 1. Moj domači planet Zemlja.................... 10 Z

• Oblika in velikost Zemlje................................ 12 • Kopno in voda.............................................. 16 • Zemljino površje . ......................................... 21 • Zemljine poloble .......................................... 27 • Zgradba Zemlje............................................ 29 • Izbrana tema: Geografska lega .................... 31 • Utrdim, ponovim, raziščem........................... 34

2. Zemlja v vesolju in njeno gibanje........ 36

• Vesolje in osončje......................................... 38 • Vrtenje Zemlje okoli svoje osi......................... 43 • Kroženje Zemlje okoli Sonca......................... 46 • Izbrana tema: Letni časi................................ 48 • Utrdim, ponovim, raziščem .......................... 50

3. Podnebne značilnosti Zemlje................ 52

• Toplotni pasovi . ........................................... 54 • Vreme in podnebje . ..................................... 56 • Vroči (tropski) pas......................................... 60 • Zmerno topli pas.......................................... 62 • Mrzli (polarni) pas.......................................... 64 • Izbrana tema: Življenje na Zemlji.................... 67 • Utrdim, ponovim, raziščem........................... 70

J


S

4. Prikazovanje Zemljinega površja in orientacija........72

• Prikazovanje Zemljinega površja......................................... 74 • Zemljevid........................................................................... 77 • Orientacija v pokrajini ........................................................ 84 • Izbrana tema: Drugi načini orientiranja in uporaba GPS.......... 88 • Utrdim, ponovim, raziščem................................................ 90

Rubrika Drobci za radovedne opisuje zanimivosti, povezane z obravnavano snovjo.

Izvedel(a) bom • kakšne so podnebne značilnosti v zmerno toplem pasu.

Rubriki Izvedel/-a bom/ Izvedel/-a sem v obliki vprašanj in odgovorov nakazujeta učne cilje.

ZmernoZemljini topli paspolobli

Naslov in barva tematskega sklopa.

Fotografije, zemljevidi in skice dopolnjujejo in pojasnujejo osnovno besedilo.

T = 2,6 °C

P = 561 mm

Petrozavodsk – 40 m n. v.

°C 40

Hladnejša območja zmerno toplega pasu poraščajo iglasti gozdovi, ki jih v Rusiji imenujejo tajga. Zaradi hladnih razmer je poselitev redka.

mm 800

35

700

30

600

25

500

20

400

15

300

10

200 100

5

0

0 -5 -10

Drobci

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

V

D

za radovedne

V Sloveniji je bila na uradni mreži meteoroloških postaj najvišja izmer­ jena temperatura 40,6 ºC, v Črnom­ lju leta 1950. Najnižja temperatura je bila izmerjena leta 1956 na Bab­ nem polju, in sicer –34 ºC.

Tajga T = 4,4 °C

Moskva – 156 m n. v.

°C 40

Z oddaljevanjem od morja se količina padavin zmanjšuje, zato v notranjosti celin namesto gozda uspeva travniško rastlinstvo. Pokrajino s takim rastlinstvom imenujemo stepa. Bolj namočene stepe je človek spremenil v obdelovalna zemljišča, na katerih prevladujejo žita.

P = 575 mm mm 800

35

700

30

600

25

500

20

400

15

300

10

200 100

5

0

0 -5 -10

J

F

M A

M

J

J

A

S

O

N

D

Spodbuda V Sloveniji se lahko ukvarja­ mo z različnimi dejavnostmi. Poleti se lahko kopamo v top­ lem morju, pozimi pa lahko smučamo po zasneženih po­ bočjih. Ali poznaš še katero dejavnost, ki je vezana na do­ ločen letni čas?

Obdelava polja

V zmerno toplem pasu se zaradi podnebnih dejavnikov (bližina morja in geografska lega) temperature čez leto precej spreminjajo, zato ločimo štiri letne čase. Poletja so topla ali celo vroča, zime so mrzle, ponekod zmerno hladne. Pomladi in jeseni pa so zmenro tople. Celoletne povprečne temperature so zato v tem pasu zmerne. Večina pasu prejme zmerno količino padavin. Značilnosti temperatur in padavin se v severnem zmerno toplem pasu spreminjajo v dveh smereh: • od toplega juga proti hladnemu severu (zaradi geografske lege), • od vlažnih obal proti suhi notranjosti (zaradi oddaljenosti od morja). V tem toplotnem pasu živi največ prebivalstva na Zemlji; v njem leži tudi Slovenija.

T = 10,2 °C

Med vročim in zmerno toplim pasom ni ostre meje. V prehodnem območju se zato prepletajo lastnosti obeh toplotnih pasov. Zime so bolj mile in deževne, poletja pa vroča in suha. Takim razmeram se je prilagodilo sredozemsko rastlinstvo, ki ga sestavlja nizko zimzeleno grmičevje. Podobno rastlinstvo je značilno tudi za slovenske primorske pokrajine. Življenjske razmere so tu zelo ugodne, zato je območje gosto poseljeno in v poletnih mesecih zelo privlačno za turiste.

11. vaja

10. vaja

Zmerno topli pas je zelo gosto poseljen. S primerom pojasni, kako lahko gosta pose­ litev negativno vpliva na naravno rastlinstvo. Pomagaj si z zgornjim besedilom.

Skica prikazuje toplotne pasove. Z zeleno barvo pobarvaj severni in južni zmerno topli pas.

P = 929 mm

Shanon – 2 m n. v.

°C 40

V zmerno toplem pasu je običajno največ padavin ob morju, zato tam uspevajo listnati in mešani gozdovi. Ker so ta območja primerna za poselitev, je človek gozdove v glavnem že izkrčil za naselja, prometnice in polja.

mm 800

35

700

30

600 500

25 20

400

15

300

10

200 100

5 0

J

F

M A

M

J

J

A

S

O

N

D

0

Pokrajina v Angliji T = 17,8 °C

P = 402 mm

Atene – 107 m n. v.

°C 40

mm 800

35

700

30

600 500

25 20

400

15

300

10

200 100

5 0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

0

Nizko sredozemsko rastlinstvo (oljka, hrast črnika, lovor)

Dejavnost V zvezek izdelaj tabelo in v njo s pomočjo klimo­ gramov za vsak kraj zapiši najvišje in najnižje pov­ prečne mesečne temperature. Primerjaj jih in ugo­ tovi, zakaj so razlike tako velike.

_____________________________________

Dejavnost

_____________________________________

Razdelite se v štiri skupine. Vsaka skupina naj pripravi načrt dejav­ nosti (aktivnosti in opravil) v svoji pokrajini za določen letni čas. V katerem letnem času ste predvideli največ dejavnosti?

_____________________________________ _____________________________________

62

Rubrika Spodbuda je namenjena priklicu učenčevega (pred)znanja in njegovi uporabi v novih razmerah.

Izvedel(a) sem V zmerno toplem pasu se izmenjujejo štirje letni časi.

63

Navezava za delo z Atlasom sveta

Vaje za utrjevanje in usvajanje učne snovi.

Rubrika Dejavnost je namenjena delu z zemljevidi, uporabi pridobljenega znanja in njegovi nadgradnji.

5


Izvedel/-a bom • kolikšen del Zemljinega površja prekriva voda in kolik­šen del kopno.

Drobci

Kopno in voda Zemljini polobl

za radovedne

Marianski jarek je najgloblja poznana podmorska točka na Zemlji. Leži na dnu Tihega oceana na globini 11.035 m. Najvišjo točko na Zemljinem površju predstavlja Mount Everest, ki meri 8848 m.

Zemljino površje je sestavljeno iz kamninske skorje, vodovja in ozra­ čja. Vodovje zavzema 70 % Zemljinega površja, kopno pa 30 %.

4. vaja 80 %

Uporabi podatke iz preglednice in dopolni stolpični diagram. Kopno

30 %

Voda

70 %

60 % 40 % 20 % 0

Spodbuda Voda na Zemlji neprestano kroži, zato je nikoli ne zmanjka. V zvezek nariši vodni krog in svojo risbo predstavi sošolcem.

Kopno

Voda

Na Zemlji je 97,5 % slane in le 2,5 % sladke vode. Slednja je veči­ noma ujeta v ledenikih in pod površjem. Najmanjši del sladke vode je v rekah, jezerih in močvirjih. Večina slane vode je v oceanih, ki pred­ stavljajo največjo morsko površino na Zemlji.

97,5 % slana voda 97,5 % slana voda

2,5 % sladka voda 2,5 % sladka voda 1% 30 % uporabne vode podzemeljska za človeka voda in živali

1% uporabne vode za človeka in živali

kop

n o 30 %

70 voda

%

ka

69 % leden pokrov 69 % leden pokrov

16

Velika kopna območja Zemlje imenujemo celine (kontinenti). Manj­ ša kopna območja so polotoki (ti so z dveh ali treh strani obdani z vodo), otoki (ti so z vseh strani obdani z vodo) in otočja (ta pred­ stavljajo skupino otokov s podobnimi značilnostmi).


li

Manjše vodne površine na Zemlji zavzemajo morja in zalivi. Slednji ponekod segajo globoko v kopno. Morja in oceani imajo skupno gla­ dino in so med seboj povezani s prelivi. Pas med kopnim in vodo imenujemo obala. Ta je velikokrat razčlenjena, kar pomeni, da je raz­ drobljena na otočja, otoke, polotoke in zalive.

Dejavnost Tudi jezera so lahko slana ali velika kot morja. Eno najbolj slanih jezer je Mrtvo morje. Poišči ga na zemljevidu v Atlasu sveta na str. 112 in 117.

5. vaja Na satelitskem posnetku Zemlje so označeni izbrani deli kopnega in vode. S pomočjo Atlasa sveta na str. 132 in 162 poišči njihova imena in jih zapiši na črte. otok otočje oziroma otoki

morje

ocean preliv

polotok

celina

zaliv

Severna Amerika

17


Velikost celin (v odstotkih kopnega)

Velikost celin Avstralija in Oceanija Evropa Južna Amerika

Zemljini polobl

Antarktika Azija 9% 6% 7% 12 % 16 %

Severna Amerika

30 % 20 %

Talkeetna, Aljaska

Afrika

Kopno sestavlja sedem velikih ce­ lin. Največja med njimi je Azija, sledijo ji Afrika, Severna Amerika, Južna Amerika, Antarktika in Evropa. Najmanjša celina je Avstralija. Evropa in Azija sta si­ cer ena celina, a se evropski del (Evropa) močno razlikuje od azij­ skega (Azije), zato ju kljub neizra­ ziti meji obravnavamo ločeno kot samostojni celini.

Severna Amerika

Tihi ocean Atlantski ocean

6. vaja S pomočjo zemljevida in globusa dopolni tortni diagram tako, da bo prikazoval oceane po velikosti. V prazne okvirčke zapiši ustrezna imena oceanov.

21 %

Južna Amerika Osrednji del Združenih držav Amerike

3% 50 %

Amazonsko nižavje

26 %

Svetovno morje sestavljajo štirje veliki oceani. Največji je Tihi ocean, ki ga imenujemo tudi Pacifik, manjši je Atlantski ocean. Po velikosti jima sledi Indijski ocean. Najmanjši in najbolj plitek je Arktični ocean, ki ga imenujemo tudi Severno ledeno morje. Kljub temu da je Severno ledeno morje zaradi ledenega pokrova večino leta bolj po­ dobno zaledenelemu kopnemu, ga Mednarodna hidrografska organi­ zacija imenuje ocean. 18


li

Arktični ocean

Razčlenjena obala Turčije in Grčije

Azija Evropa

Afrika

Pokrajina v okolici reke Huang He, Kitajska

Tihi ocean Indijski ocean Avstralija

Kilimandžaro, Tanzanija

Antarktika

Avstralska planota

7. vaja S pomočjo zgornjega zemljevida dopolni legendo. Na črte zapiši imena celin. ___________________

___________________

___________________

___________________

___________________

___________________

___________________

19


Med glavne značilnosti celin (ob velikosti, obliki in legi) sodi tudi razčle­ njenost njihovih obal. Te so med najbolj naseljenimi deli celin. Bolj kot je obala razčlenjena, več možnosti je za naselitev (glej str. 24 in 68). Evropa ima med vsemi celinami najbolj razčlenjeno obalo, saj je raz­ drobljena na številne otoke in otočja, morja pa ponekod segajo globo­ ko v notranjost in ustvarjajo zalive ter polotoke. Azija, ki ji pripada naj­ večji polotok na svetu (Arabski polotok), je po razčlenjenosti takoj za Evropo. Severna Amerika je zelo razčlenjena na severu, kjer je največji otok na svetu (Grenlandija), proti jugu pa se število otokov in polotokov zmanjšuje. Med vsemi celinami ima najmanj razčlenjeno obalo Afrika.

Zemljini polobl

Hrvaška obala

8. vaja S pomočjo zemljevidov v Atlasu sveta na str. 164–165 v zvezek natančno preriši obalo Evrope in Afrike. Katero celino je lažje prerisati in zakaj?

______________________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________

9. vaja Velikokrat zasledimo, da sta Severna in Južna Amerika poimenovani s skupnim imenom Amerika ter Evropa in Azija s skupnim imenom Evrazija. Zapiši, zakaj imajo navedene celine tudi skupna imena; koliko jih je, če jih tako združujemo.

_________________________________________________________________________________

10. vaja Naša svetovna popotnica Benka Pulko je z motorjem v skoraj šestih letih prepotovala vseh sedem celin. Na zemljevid: 1. nariši svojo namišljeno pot okoli sveta in 2. na poti označi vsaj tri znamenitosti, ki si jih boš ogledal/-a. V nekaj stavkih opiši svoje potovanje in zapiši: s katerimi prevoznimi sredstvi boš opravil/-a potovanje in koliko časa boš porabil/-a zanj. Moje potovanje okoli sveta: __________________________________________________________

__________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ ____________________________________ ____________________________________ ____________________________________ ____________________________________ ____________________________________ ____________________________________ ____________________________________

Izvedel/-a sem Na Zemlji prevladujejo vodne površine, saj zajemajo 70 % Zemljinega površja. Zato je Zemlja vodni planet. 20

____________________________________ ____________________________________


Samoocenjevanje

Moj domači planet Zemlja • Besedilo sem razumel/-a (pobarvaj ustrezno število kvadratkov): slabo

srednje

odlično

Vsebine, ki jih še ne razumem dobro, so:

___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ • Fotografije in drugo slikovno gradivo sem razumel/-a (pobarvaj ustrezno število kvadratkov): slabo

srednje

odlično

Težave sem imel/-a z razumevanjem fotografij/slikovnega gradiva:

___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ • Na vprašanja iz rubrike Razišči in uporabi sem odgovoril/-a (pobarvaj ustrezno število kvadratkov): slabo

srednje

Vaje sem rešil/-a (pobarvaj ustrezno število kvadratkov): slabo

odlično

srednje

odlično

Kaj se moram še naučiti, da bom lahko odgovoril/-a na vsa vprašanja in rešil/-a vse naloge?

___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ • Za svoje znanje, trud in delo pri poglavju Moj domači planet Zemlja si podeljujem oceno (obkroži): 1

2

3

4

5

Učitelj/-ica je moje znanje ocenil/-a: ______________________________________ Zapiski: ______________________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________

35


Enja Baloh, Bojan Lenart

Geografija 6 Samostojni delovni zvezek za geografijo v šestem razredu osnovne šole Učno gradivo Geografija 6 odlikujejo: • domišljen in izviren koncept po posodobljenem učnem načrtu; • preplet snovi in nalog – učbenik in delovni zvezek kot celovito učno gradivo; • rubrike Drobci za radovedne, Spodbuda, Izvedel/-a bom/sem, Dejavnost ter Izbrana tema in sklepna stran poglavja Utrdim, ponovim, raziščem; • jedrnato in vsebinsko bogato besedilo, prilagojeno izkustvenemu svetu učencev; • odlične ilustracije in fotografije; • navezava na delo z Atlasom sveta za osnovne in srednje šole; • spremljevalno interaktivno gradivo, ki omogoča poglobljeno sodobno izobraževanje na izobraževalnem portalu www.ucimte.com. Iz recenzije: »/…/ Čestitke avtorjema za posrečen izdelek, saj ne zahajata v nepotrebne podrobnosti, hkrati pa jima je uspelo z zanimivostmi popestriti vsebine in jih približati vsakodnevnemu življenju otrok. Didaktična zgradba je jasno razvidna, jezik je enostaven, a dovolj strokoven. Kjer je le mogoče, avtorja usmerjata učence k povezavi s konkretnim življenjem in neposrednim okoljem. Obseg slikovnega gradiva je zadosten in premišljeno izbran. Koncept, ki vsebuje tudi naloge s samoocenjevanjem in »prostim spisom«, je v časih, ko učenci vse manj pišejo, v šolski geografiji zelo dobrodošel. /…/« dr. Sabina Popit, recenzentka

Dodatna gradiva:

11,90 €

www.emka.si

www.mladinska.com/sola

Geografija 6, samostojni delovni zvezek za geografijo v šestem razredu OŠ  

Avtorja: Eneja Baloh in Bojan Lenart, MKZ, 2014

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you