Page 33

Res je tudi, da so proučevali mučenike med kristjani v Alpujarri, a datum je poznejši kot v romanu. Prvi znani zapisi, nastali na pobudo nadškofa Pedra de Castra, so iz leta 1600. V urbarjih Ugíjarja (1668), v katerih je popisana večina pobojev kristjanov, ki so se zgodili v Alpujarri, je naveden tudi deček po imenu Gonza­ lico, ki je svoje žrtvovanje za Boga pred svojim mučenjem označil za »lepo«. Izrezovanje srca skozi hrbet, popisano v romanu, v svojih kronikah večkrat navaja tudi Mármol kot dokaz moriskovske ­okrutnosti do krščanskih žrtev. Córdoba je čudovito mesto. Je največja mestna površina v Evro­pi, vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. V nekaterih delih mesta se je mogoče prepustiti domišljiji in se vrniti v sijajno obdobje muslimanskega kalifata. Eden izmed njih je zagotovo mošeja katedrala. Ni mogoče z gotovostjo trditi, da je cesar Karel I. zares izrekel besede, ki se mu jih pripisuje, ko si je ogledal delo, ki ga je v notranjosti mošeje sam dovolil: »Nisem vedel, kaj je to bilo, sicer ne bi dovolil, da se dela tako, kot nekoč; zdaj namreč gradite to, kar bi lahko stalo povsod, uničili pa ste nekaj, kar je bilo na svetu edinstveno.« Res je, da je katedrala, tako kot je bila zasnovana, sredi gozda stebrov nekdanje mošeje, umetniško delo. Res pa je tudi, da je bila s tem zastrta svetloba muslimanskega svetišča, zlomljena njegova linearnost in njegov duh, a se je kljub temu velik del kalifatske umetnine ohranil. Zakaj je niso podrli, kot so storili s številnimi drugimi mošejami, ter na njenem mestu postavili nove krščanske katedrale? Če zanemarimo, da je bilo to verjetno v interesu štiriindvajsetih in plemstva, ne smemo pozabiti niti na njihovo grožnjo s smrtno obsodbo vsakomur, ki bi si upal delati na gradbišču nove katedrale. V utrdbi katoliških kraljev je v tleh še vedno mogoče videti ruševine in ostanke nekdanjih inkvizicijskih zaporniških celic, ki so obdajale enega od dvorišč. Ob tej zgradbi je še ena stavba, ki lahko obiskovalce popelje v nekdanje čase, kraljeva konjušnica, v – 885 –

Fatimina dlan  

Španija v 16. stoletju. Hernando je plavooki sin moriske, ki ga je pri trinajstih oskrunil španski duhovnik. V okolju prikrite muslimanske s...

Fatimina dlan  

Španija v 16. stoletju. Hernando je plavooki sin moriske, ki ga je pri trinajstih oskrunil španski duhovnik. V okolju prikrite muslimanske s...