Page 1

1

26.3.10

9:59

foto Mateja Seliškar Kenda

naslovnica fantazije 1.pdf

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Tolkienov Gospodar Prstanov, cikel Zemljemorje Ursule K. LeGuin, Pullmanova trilogija Njegova temna tvar in knjige o Harryju Potterju J. K. Rowling so ustvarili sodobni model žanra fantazijske literature in ga definirali kot koncept, ki ga ne sme prezreti noben raziskovalec književnosti. Zato Jakob J. Kenda v knjigi Fantazijska književnost z veliko širino in znanjem teoretično definira žanrski pojem sodobne fantazije, ga natančno primerja s klasičnim modelom, hkrati pa se naslanja na izjemno bralsko recepcijo in zastavlja polemična vprašanja. Kenda pa ni samo odličen poznavalec, ampak se je podpisal pod večino slovenskih prevodov moderne fantazijske literature, kar daje njegovi razpravi še večjo težo.

29,95 €

C

Jakob J. Kenda (1973) je po diplomi na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete na tem oddelku tudi doktoriral. V raznih časopisih in revijah, kot so Razgledi in Književni listi, je objavil vrsto člankov o literaturi in z njo povezanih umetnostih, v svojih razpravah za strokovne publikacije (mdr. The Translator as Writer, Otrok in knjiga) pa se je posvečal predvsem žanrski in mladinski književnosti ter prevodoslovju. Opravljal je tudi uredniško delo, zasnoval leposlovno zbirko Gostosevci in uredil njene prve knjige, sodeloval v različnih komisijah, npr. za Levstikovo nagrado, Grumovo nagrado, nagrado Izvirna slovenska slikanica, in pri mednarodno nagrajenih berilih za osnovno ter srednjo šolo (Svet iz besed, Branja, Od branja do znanja). Pet let je tudi vodil ljubljansko Pionirsko knjižnico, sicer pa je najbolj znan kot prevajalec dramskih in proznih del z angleškega govornega območja. Med njegovimi gledališkimi prevodi so predvsem klasiki 20. stoletja, npr. E. O'Neill, T. Williams, T. Stoppard in M. Ravenhill. V okviru prevodov proznih del pa še posebej izstopa njegovo delo za mlade bralce: prevod pripovedi Harry Potter Rowlingove, trilogije Njegova temna tvar Pullmana, Franny in Zooey Salingerja itd. Zlasti za prevode mladinskih del je prejel vrsto štipendij, petkrat zapored nagrado Moja naj knjiga in najvišje mednarodno priznanje za prevajalca mladinskih del, IBBY Honour List.

Fantazijska književnost: očrt teorije žanra in njegovega sodobnega modela po teoretski utemeljitvi pojmovne hierarhije fantastika — fantazija in povezljivosti fantazije z različnimi drugimi žanri v slovenski literarni vedi vzpostavlja natančneje osmišljen terminološki red, kritično predstavi doslejšnje teorije žanra fantazije ter skozi izbrane kriterije analitično preverja hipotezo o razliki med dvema prepoznavnima modeloma žanra fantazije, klasičnim in sodobnim, in žanr s tem postavi v historično perspektivo, obenem pa utrjuje njegove teoretske kriterije/zrenjske točke. V analitičnem preverjanju/vzpostavljanju kriterijev razlike, odvisno od problematike, smotrno uporablja teoretske modele ponovne uporabe strukturalistične tradicije ali morfološko klasifikacijo notranje forme literarnega besedila itn., po potrebi tudi ‘natančno branje’ izvirnika v primerjavi s prevodom, v katerem se kritično dotakne kulturnopolitično angažiranega (Zipes, Burcar) branja literature (ob problemu karakterjev). Obsežna argumentacija kriterijev žanra fantazije, ki je obenem natančna analiza, poteka na mnoštvu kanoniziranih besedil neslovenskega in slovenskega leposlovja, ki ga je bilo ali ga je mogoče obravnavati v žanru fantazije. Prof. dr. Vanesa Matajc


Kazalo Uvod  7 Fantazijska književnost  9 Teorija fantastike  16 Teorija fantazije  30 Povzetek  50 Sodobna fantazija  55 Obseg  63 Prva skupina določil fantazije  69 Odmik od dogovorne resničnosti  69 Slog  76 Zavedanje nestvarnosti  82 Karakter  89 Druga skupina določil fantazije  100 Odmik motivov od zgleda v ljudski pravljici in mitu  100 Stopnja odmika od mita in ljudske pravljice  115 Dogajalna struktura  130 Kompleksnejši varianti dogajalne strukture  138 Tretja skupina določil fantazije  190 Čas in kraj dogajanja  191 Čas dogajanja  191 Kraj dogajanja  231

Kompleksnost motivov  295 Zaključek  366 Kazalo avtorjev in knjižnih del  373 Viri  379 5


Uvod

R

azprava se skladno s svojim naslovom posveča teoretični opredelitvi žanra fantazijska književnost (tudi fantazijska literatura ali preprosto fantazija) in predvsem njegovemu sodobnemu modelu. Ta se je pojavil sredi preteklega stoletja, pri čemer je njegov prvi uspeli primer roman Gospodar prstanov (1954–5) J. R. R. Tolkiena, svoj razcvet pa je sodobna fantazija doživela v zadnjih desetletjih s svojimi nadaljnjimi, v strokah in literarni vedi odmevnimi in pri splošnem bralstvu priljubljenimi deli, kot so predvsem cikel Zemljemorje (1968–2001) Ursule K. Le Guin, trilogija Njegova temna tvar (1995–2000) Philipa Pullmana in pripoved Harry Potter (1997–2007) J. K. Rowling. Da bi razprava opisala teoretične temelje žanra in njegovega sodobnega modela, se v prvem poglavju posvetil izrazu fantazija, njegovemu prehodu v sfero literarnih pojmov in problemom, ki jih v njej še vedno sproža. Tudi spričo slednjih nato pregleda teoretične opredelitve fantazijski književnosti nadrejenega pojma, tj. literarne fantastike, a pregled prispevkov o fantastični seveda opravi predvsem za potrebe definicije fantazijske. Končno v prvem poglavju razprava 7


Fantazijska književnost

opravi še kritični pretres dosedanjih teoretičnih prispevkov o fantazijski književnosti in jih dopolni. V drugem, osrednjem poglavju najprej vzpostavi hipotezo o bistveni razliki med klasičnim in sodobnim modelom fantazije; temeljna razlika naj bi bila v kompleksnosti slednjega. Takšno hipotezo pa nato razprava preveri hkrati s preverbo v prvem poglavju pridobljenega seta opredelitev fantazijske književnosti v celoti: določila žanra aplicira na konkretna dela klasične in sodobne fantazije, iz česar pokaže tako veljavnost določil kot to, s katerih vidikov se uveljavlja kompleksnost sodobnega modela. Obenem razprava aplikacijo določil in primerjavo modelov izkoristil tudi za čim bolj plastičen oris značilnosti žanra v celoti ter posebej njegovega sodobnega modela, saj se prek njegovih definirajočih postavk dotakne tudi mnogih zanimivih potez, ki so značilne za številna njegova dela, ne pa tudi nujno določujoče. V zadnjem, zaključnem poglavju pa seveda povzame svoje glavne izsledke, pri čemer največji poudarek nameni definiciji fantazije in iz nje izhajajočim razlikam med klasičnim ter sodobnim modelom.

8


Fantazijska književnost

B

eseda fantazija v svojih različicah v sodobnih jezikih (fr. la fantaisie, nem. die Fantasie, angl. fantasy itd.) izhaja iz starogrškega izraza phantasia, ki označuje ‘moč, s katero je objekt predstavljen zavesti’, pri čemer lahko takšna predstava ‘izhaja iz sedanjosti ali spomina, je resnična ali iluzorna’ (Greek-English Lexicon: 1915). Sodobni jeziki se za razliko od tako širokega pojmovanja vsaj v enem od pomenov pojma osredotočajo na nestvarno: SSKJ na primer besedo fantazija razlaga tudi kot ‘predstava, ki ni osnovana na resničnosti’ (211), Oxford English Dictionary opisuje fantasy kot ‘proces ali sposobnost izoblikovanja mentalnih reprezentacij stvari, ki niso dejansko prisotne’ (OED: zv. V., geslo fantasy), Duden Fantasie definira kot ‘predstav[o], ki ni ustrezna resničnosti’ (zv. 3, geslo ‘Fantasie’), po Trésor de la Langue Française pa fantaisie nima nikakršnega zgleda v resničnosti, je delo domišljije (zv. 8, geslo fantaisie). Prav na osnovi takšnega pomena besede fantazija se je izraz v drugi polovici preteklega stoletja začel uporabljati tudi kot literarni pojem, ki zaobjema z različnih vidikov opredeljeno skupino književnih del. Takšen literarni termin fantazija se 9


Fantazijska književnost

je najprej pojavil v angleškem govornem prostoru, torej v angleški različici izraza, fantasy, na njegovo izoblikovanje pa je imelo močan vpliv predavanje J. R. R. Tolkiena O pravljicah (1939, prvi natis 1947). Na to predavanje opozarja velika večina raziskovalcev fantazijske književnosti, saj je bil Tolkien eden izmed najpomembnejših avtorjev fantazijske literature in obenem oxfordski lingvist, ki je mdr. sodeloval pri nastanku zgoraj citiranega Oxford English Dictionary. Tolkien nadalje prvi izhaja prav iz navedenega specifičnega pomena besede fantazija v sodobnih jezikih, saj opozarja, da gre pri njej za ‘podobe stvari, ki niso zgolj dejansko »ne navzoče« v našem primarnem [stvarnem, glej op. 7] svetu oziroma jih tam ni najti po splošnem prepričanju’ (1997: 139). Toda Tolkien fantazije po drugi strani še ne definira kot skupine literarnih del, temveč kot ‘višjo obliko Umetnosti, pravzaprav skoraj najčistejšo obliko, in zato (kadar je dosežena) najbolj učinkovito’ (isto). Tako se Tolkien literarnemu pomenu besede fantazija še najbolj približa, ko ugotavlja, da je takšno Umetnost ‘najbolje prepustiti besedam, pravi literaturi’, saj je ‘izrazito pripovedniška’ (140). Najzgodnejši primer uporabe izraza fantazija za poimenovanje skupine literarnih del, ki so ga našli literarni raziskovalci (glej npr. Kobe: 110 in Nikolajeva 1988: 8), je tako iz svojčas znane bralnopromocijske monografije Odločeni brati, ki je prvič izšla leta 1961 in v zadnjem v vrsti ponatisov leta 1967. Njena avtorica Margery Fisher, oxfordska magistrica literature, v tistem času znana kritičarka na področju mladinske književnosti, v njem navaja okoli tisoč mladinskih del, ki jih priporoča v branje, takšen korpus pa črpa 10


Fantazijska književnost

predvsem iz takrat sodobne (1930–60) produkcije angleško govorečih dežel. Priporočano branje pri tem razporeja v petnajst skupin, ki so večinoma opredeljene vsaj nekoliko nejasno, tako tudi osma, ki jo poimenuje Fantasy: Fisherjeva fantazijo zgolj neoprijemljivo oddvoji od pravljice, saj se zdi, da naj bi fantazija prav od nje ‘prevzemala znane objekte in prizore ter jih po svoje preoblikovala’, in sicer tako, da ‘prinaša čarovnijo in iracionalno v naš svet’ (132). Izraz fantazija kot poimenovanje za skupino literarnih del se je nato že v sedemdesetih močno uveljavil v literarni vedi, različnih strokah in javnosti angleško govorečih dežel. K temu so močno pripomogli tudi sami avtorji, izmed katerih Ursula K. Le Guin izstopa po količini svojih esejev na temo fantazije, pa tudi po zanimanju literarne vede in bralstva za njena odločna ter stilno izbrušena stališča; njeni spisi, ki govorijo (tudi) o fantaziji, so bili večkrat izdani v monografski obliki, pri čemer je najpomembnejša tovrstna zbirka Jezik noči (prva izdaja 1979, revidirana 1992). Z esejističnimi monografijami so se fantaziji posvečali tudi drugi avtorji (npr. Carter leta 1973), obenem pa so pisatelji v krajših tovrstnih spisih uporabljali celó terminologijo za podzvrsti fantazije; Lloyd Alexander in Eleanor Cameron sta npr. že leta 1971 v znani ameriški reviji Horn Book Magazine, posvečeni mladinski književnosti, pisala vsak v svojem članku o visoki fantaziji (high fantasy). Predstavniki različnih strok so nadalje na temo fantazije izdali vrsto pregledov in tako nadaljevali delo Fisherjeve. Eden najbolj znanih je delo ameriške mladinske knjižni11


Fantazijska književnost

čarke Ruth Nadelmann Lynn: ta je v prvi izdaji z naslovom Fantazija za otroke: anotirani seznam obsegal 288 strani, do pete izdaje iz leta 2005 pa je prerasel v Fantazijsko književnost za otroke in mladino: izčrpen vodič s prek 1200 stranmi. Še pomembnejša leksikografija je nastala med poznavalci fantazije, ki so v tesnem stiku z ljubiteljskimi združbami na tem področju; iz niza izjemno obsežnih in glede svoje bogate podatkovnosti zanesljivih monografij velja omeniti vsaj Fantazijo in grozljivko (1999) Neila Barrona ter predvsem slovečo Enciklopedijo fantazije (1997) urednikov Johna Cluta in Johna Granta; Enciklopedija je kljub eni sami dopolnjeni izdaji iz leta 1999 še vedno najboljši priročnik o fantaziji, saj se za razliko od Lynnove ne omejuje na mladinska dela in svoje zapise naslanja na precej trdnejše poznavanje teorije na tem področju. Še pomembnejši pa je stik Enciklopedije z bralci fantazije in različnimi strokami, ki se ji posvečajo, o katerem najbolje pričata prestižni nagradi: ljubitelji znanstvene fantastike in fantazije so Enciklopediji leta 1998 prisodili tako nagrado Hugo kot World Fantasy Award. In ne nazadnje se je na angleškem govornem področju fantaziji začela v sedemdesetih posvečati tudi literarna veda, predvsem anglistika ter raziskovalci mladinske književnosti iz ZDA in Velike Britanije. Prva vidnejša razprava o fantazijski književnosti je delo Sodobna fantazija C. N. Manlova (1975), tej pa so kmalu sledile Igra nemogočega (1976) W. R. Irwina, Tradicija fantazije v ameriški literaturi (1980) Briana Atteberyja, V obrambo fantazije (1984) Ann Swinfen in še nekaj drugih, vse do Alternativnih sve12


Fantazijska književnost

tov v fantazijskem pripovedništvu (2001) Petra Hunta, če naj razprava omeni samo tiste razpravljavce, ki se vsaj nekoliko posvečajo tudi teoretični opredelitvi fantazijske literature. Od druge polovice osemdesetih se je pojem fantazija začel pojavljati tudi pri literarnih razpravljavcih iz drugih dežel, najpogosteje kar v svoji angleški različici (npr. v številnih razpravah rusko-švedske raziskovalke mladinske literature Maries Nikolajeve) in celo, kadar je besedilo v drugem jeziku (kot npr. v Peschevi monografiji iz leta 2001: Fantasy: Theorie und Geschichte einer literarischen Gattung). Takšen neposreden prenos angleškega izraza se je deloma uveljavil tudi pri nas, a zaslediti ga je predvsem v pogovorni rabi in manj elokventnih internetnih komentarjih, sicer pa v različnih zapisih prednjačijo izrazi fantazijska književnost, fantazijska literatura in fantazijska zgodba oziroma krajše fantazija. Takšne izraze tako lahko v zadnjem desetletju zasledimo v časopisnih člankih (npr. Anžlovar, Matoz, Vikend itd.),1 na internetnih straneh različnih ljubiteljskih združb (npr. www.prizma.net),2 v spremnih besedilih k izdajam fantazijskih literarnih del (Kenda 2004, Spremno 2004, Spremno 2006, Spremno 2007 itd.)3 in spisih literarnih raziskovalcev; na tem področju se pojem na Slovenskem Anžlovarjeva v Nedelu označi pripoved Harry Potter J. K. Rowling kot fantazijo za otroke; Matoz v Književnih listih J. R. R. Tolkiena opiše kot vodilnega svetovnega pisatelja fantazijske literature; Vikend o pripovedi Skrivnost hiše Pajkovski Tonyja DiTerlizzija in Holly Black piše kot o otroški fantazijs­ki zgodbi. 2 Gre za spletno stran Društva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije Prizma. 3 Spremna beseda k trilogiji Williama Nicholsona Ognjeni veter uporablja izraze fantazijska književnost, fantazijska literatura in fantazija; Spremno [besedilo na hrbtni platnici] 2004 roman Cornelie Funke Zmajev jezdec opisuje kot fantazijsko zgodbo; Spremno 2006 označi cikel Zemljemorje Ursule K. Le Guin za klasično delo fantazijske književnosti; Spremno 2007 zbirko Ploščati svet Terryja Pratchetta opiše kot kultno serijo fantazijskih zgodb. 1

13


Fantazijska književnost

prvič pojavlja v članku ‘Novejše teorije fantastike’ (Kenda 1998: predvsem 180–1 in 184–5). Ob razširjenosti izvirnega fantasy oziroma slovenske variante fantazija pa je glede teh pojmov v literarni vedi precej zmede. Termin fantasy se je namreč začel že konec sedemdesetih pojavljati tudi v anglosaških spisih o fantastiki, kjer je pomenil sopomenko slednje; morda najbolj tipičen zgodnji primer tega je razprava Rosemary Jackson Fantastika, literatura subverzije (1981), ki izraza fantasy in fantastic izmenjaje uporablja kot enakovredna in istopomenska. Pred in še pogosteje za Jacksonovo pa fantasy v številnih razpravah o fantastiki (npr. Hume 1984 ali Mathews 2002) skoraj povsem izrine termin fantastic, ki se uporablja samo še kot obrobna varianta fantasy. Da je to problematično že v angleškem govornem okolju, ravno spričo svojega omenjenega stika s publiko fantazije opozarja Enciklopedija fantazije. Avtor gesla Fantastika Gary Westfahl namreč svari: ‘logično je, da lahko »fantastic« vidimo kot pridevniško obliko samostalnika »fantasy«’, vendar ‘je v praksi ta beseda [fantastic] redko uporabljena na ta način’ (335); v splošni rabi pojmov fantasy in fantastic spada vsako literarno delo, ki ga zaobjema kategorija fantasy, tudi v kategorijo fantastic, saj je slednja razumljena kot pojem, ki je nadrejen pojmu fantasy. Tako na primer Carrollov roman Aličine dogodivščine v čudežni deželi (1865) ali Tolkienov Gospodar prstanov spadata v obe kategoriji. Toda iz istega razloga ni vsako delo, ki spada v kategorijo fantastic, tudi fantasy. Fantastika kot Otrantski grad (1764) Horacea Walpola ne spada v fantazijo, temveč v grozljivko, fantastika kot Dvajset tisoč milj 14


Fantazijska književnost

pod morjem (1869–70) Julesa Verna ne spada v fantazijo, temveč v znanstveno fantastiko, fantastika kot Mi (1921) Jevgenija Zamjatina ni fantazija, temveč utopija oziroma natančneje antiutopija, isto pa velja tudi za beletristično fantastiko 20. stol., kot npr. Sto let samote (1967) Gabriela Garcíe Márqueza, ki je spet ni mogoče prištevati k fantaziji. Nepoznavanje bistvene razlike med terminoma fantasy in fantastic v splošni rabi oziroma nezavedanje, da je fantasy zgolj teoretično (in posledično v literarni teoriji) lahko sopomenka pojma fantastic, je predvsem v zadnjih letih na angleškem govornem območju privedlo do vrste pomot. Najbolj skrajno je najti v monografijah Teoretiziranje fantastike (1996) in Fantastično pripovedništvo (2005) Lucie Armitt, v katerih avtorica sicer pride do nekaterih zanimivih zaključkov. Toda obenem Armittova izhaja iz mnogih zgodnejših raziskovalcev (npr. že omenjenih Jacksonove in Humove), ki izraz fantasy uporabljajo kot sopomenko termina fantastic. A ker se slednjega ne zaveda, pojem the fantastic nazadnje opredeli kot drugačno kategorijo od fantasy (glej Armitt 2005: npr. 214). Takšnim pomotam in splošni rabi navkljub se je torej v angleški literarni vedi uveljavila raba izrazov fantasy in fantastic, ki ju enači, kar je vsaj v načelu sprejemljivo, saj lahko drugega razumemo kot pridevniško obliko prvega. A načelo izmenljivosti teh dveh pojmov nikakor ne bo držalo v jezikih, kjer ustreznice angleških fantasy in fantastic ne predstavljajo izmenljivih samostalnika in njegove pridevniške oblike; slovenščina tako pozna samostalnika 15


Fantazijska književnost

fantazija in fantastika, iz katerih lahko izpeljemo njuna pridevnika: fantazija-fantazijski in fantastika-fantastičen. Fantasy Humove in mnogih drugih anglosaških raziskovalcev fantastike je torej napačno prevajati s slovenskim izrazom fantazija ali celo fantazijsko (kot v Burcar 2007: mdr. 4–6). Ustreznejša raba pojmov fantazija in fantastika v slovenščini sicer nikakor ne pomeni, da je moč ob razmisleku o teoretičnih določilih prvega drugega odriniti kot nepomembnega. Ravno nasprotno: sodobno razpravljanje o fantastiki se je od svojih začetkov v sedemdesetih preteklega stoletja že do sredine osemdesetih razvilo do točke, ko ta literarni pojav opredeljuje skladno z njegovim videnjem v splošni zavesti: kot genus proksimum, višji pojavni rod fantazije, ki kot tak opredeljuje vsaj eno njeno bistveno značilnost. Takšno pojmovanje fantastike v literarni vedi zadnjih dveh desetletij tudi ostaja najbolj razširjeno.

Teorija fantastike Sodobno razpravljanje o fantastiki se je začelo z monografijo znanega literarnega raziskovalca Tzvetana Todorova Uvod v fantastično literaturo (1970). O tem priča tako njena odmevnost – na področju razpravljanja o fantastiki je njegovo delo daleč najpogosteje citirano – kot veliko zanimanje, ki ga je za to področje sprožila v sedemdesetih; ob peščici spisov o fan­tastiki pred Todorovom jih je po njegovi monografiji že v sedemdesetih izšlo na desetine. Temu 16


Fantazijska književnost

navkljub pa se mnogi poznej­ši razpravljavci ne strinjajo z bistvenimi postavkami nje­gove teorije, marsikateri ga povsem zavrača in celo Todorovu ­v načelu naklonjeni del raziskav ga poskuša v vseh točkah popraviti, saj so izmed osnovnih določil njegovega koncepta fan­tastike vsa močno problematična. A zaradi izhodiščnega položaja Todorova in razumevanja razvoja sodobne določitve fantastike ter posledično fantazije velja njegovo teorijo vsaj očrtati. Bistvo teorije Todorova o fantastiki je najprej v določilih, izmed katerih le dve prikaže kot res nujni za konstituiranje žanra. Prvo lahko povzamemo kot: literatura, ki spada v žanr fantastične literature, je zgolj tista, pri kateri vpisani bralec omahuje med dvojim. Bodisi je nenavadni dogodek v literarnem delu posledica nadnaravnega bodisi se ga da razložiti z zakoni, ki veljajo v našem svetu (29). Drugo določilo pa zahteva, da si bralec del, ki spadajo v fantastiko, ne razlaga alegorično ali pesniško. Na ta način Todorov iz fantastične literature izključi liriko, v kateri po njegovem dostikrat zasledimo na videz fantastične elemente, ki pa jih vpisani bralec nikakor ne bo razumel dobesedno, temveč alegorično ali pesniško, in zato niso fantastični (za zavrnitev alegoričnega in pesniškega branja glej 63–79). Todorov nadalje umesti fantastično književnost med druge žanre, in sicer s sledečo shemo:

étrange pur

fantastiqueétrange

fantastiquemerveilleux 17

merveilleux pur


Fantazijska književnost

Čista fantastika je po Todorovu zgolj črta, ki deli žanr tuje fantastike (fantastique-étrange) od žanra čudežne fantastike (fantastique-merveilleux). Tuja fantastika nastane, ko v končni fazi vpisani bralec neha omahovati med naravno in nadnaravno razlago, saj se dogodki pojasnijo povsem razumsko. Čudežna fantastika bralca nazadnje prisili, da sprejme nadnaravno razlago. Čisto tuje (étrange pur) je po Todorovu značilno za dela, v katerih pride do razburljivih, neverjetnih, edinstvenih, neobičajnih dogodkov, ki pa se dajo popolnoma racionalno razložiti. Čisto čudežno (merveilleux pur) pa se pojavlja v tistih delih, v katerih nadnaravni dejavniki ne vzbujajo nikakršnih pomislekov (46–9). Da so temeljne premise takšne teorije šibke, so ugotavljali mnogi raziskovalci. Na vprašljivost opredelitev Todorova kaže že nerodnost s kategorijo čistega čudežnega, ki jo je med drugimi opazila Lucie Armitt in je zato to kategorijo označila za ‘tako nekoristno kot nenatančno’ (1996: 30); Todorov namreč po vzpostavitvi temeljne definicije sploh ne pove kaj več o čistem čudežnem, temveč govori zgolj o hiperboličnem, eksotičnem, instrumentalnem in znanstvenem čudežnem (Todorov: 59–62). Zanje nadalje ni jasno, kam v njegovi klasifikaciji fantastike in sorodnih žanrov se pravzaprav sploh umeščajo, saj očitno niso čisto tuje, njihove definicije pa so vsekakor ‘problematične’ (Armitt: isto). In ne nazadnje so še posebej razburile pisatelje (glej npr. Lem) ter poznavalce znanstvene fantastike, ki jih je vznejevoljilo že Todorovovo izključevanje tega in drugih žanrov iz fantastike, saj naj bi jih s tem ‘marginaliziral in trivializiral’ (Clute in Grant: 335). 18


1

26.3.10

9:59

foto Mateja Seliškar Kenda

naslovnica fantazije 1.pdf

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Tolkienov Gospodar Prstanov, cikel Zemljemorje Ursule K. LeGuin, Pullmanova trilogija Njegova temna tvar in knjige o Harryju Potterju J. K. Rowling so ustvarili sodobni model žanra fantazijske literature in ga definirali kot koncept, ki ga ne sme prezreti noben raziskovalec književnosti. Zato Jakob J. Kenda v knjigi Fantazijska književnost z veliko širino in znanjem teoretično definira žanrski pojem sodobne fantazije, ga natančno primerja s klasičnim modelom, hkrati pa se naslanja na izjemno bralsko recepcijo in zastavlja polemična vprašanja. Kenda pa ni samo odličen poznavalec, ampak se je podpisal pod večino slovenskih prevodov moderne fantazijske literature, kar daje njegovi razpravi še večjo težo.

29,95 €

C

Jakob J. Kenda (1973) je po diplomi na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete na tem oddelku tudi doktoriral. V raznih časopisih in revijah, kot so Razgledi in Književni listi, je objavil vrsto člankov o literaturi in z njo povezanih umetnostih, v svojih razpravah za strokovne publikacije (mdr. The Translator as Writer, Otrok in knjiga) pa se je posvečal predvsem žanrski in mladinski književnosti ter prevodoslovju. Opravljal je tudi uredniško delo, zasnoval leposlovno zbirko Gostosevci in uredil njene prve knjige, sodeloval v različnih komisijah, npr. za Levstikovo nagrado, Grumovo nagrado, nagrado Izvirna slovenska slikanica, in pri mednarodno nagrajenih berilih za osnovno ter srednjo šolo (Svet iz besed, Branja, Od branja do znanja). Pet let je tudi vodil ljubljansko Pionirsko knjižnico, sicer pa je najbolj znan kot prevajalec dramskih in proznih del z angleškega govornega območja. Med njegovimi gledališkimi prevodi so predvsem klasiki 20. stoletja, npr. E. O'Neill, T. Williams, T. Stoppard in M. Ravenhill. V okviru prevodov proznih del pa še posebej izstopa njegovo delo za mlade bralce: prevod pripovedi Harry Potter Rowlingove, trilogije Njegova temna tvar Pullmana, Franny in Zooey Salingerja itd. Zlasti za prevode mladinskih del je prejel vrsto štipendij, petkrat zapored nagrado Moja naj knjiga in najvišje mednarodno priznanje za prevajalca mladinskih del, IBBY Honour List.

Fantazijska književnost: očrt teorije žanra in njegovega sodobnega modela po teoretski utemeljitvi pojmovne hierarhije fantastika — fantazija in povezljivosti fantazije z različnimi drugimi žanri v slovenski literarni vedi vzpostavlja natančneje osmišljen terminološki red, kritično predstavi doslejšnje teorije žanra fantazije ter skozi izbrane kriterije analitično preverja hipotezo o razliki med dvema prepoznavnima modeloma žanra fantazije, klasičnim in sodobnim, in žanr s tem postavi v historično perspektivo, obenem pa utrjuje njegove teoretske kriterije/zrenjske točke. V analitičnem preverjanju/vzpostavljanju kriterijev razlike, odvisno od problematike, smotrno uporablja teoretske modele ponovne uporabe strukturalistične tradicije ali morfološko klasifikacijo notranje forme literarnega besedila itn., po potrebi tudi ‘natančno branje’ izvirnika v primerjavi s prevodom, v katerem se kritično dotakne kulturnopolitično angažiranega (Zipes, Burcar) branja literature (ob problemu karakterjev). Obsežna argumentacija kriterijev žanra fantazije, ki je obenem natančna analiza, poteka na mnoštvu kanoniziranih besedil neslovenskega in slovenskega leposlovja, ki ga je bilo ali ga je mogoče obravnavati v žanru fantazije. Prof. dr. Vanesa Matajc

Profile for Mladinska knjiga

FANTAZIJSKA KNJIZEVNOST za internet  

Kompleksnostmotivov 295 Zaključek  366 Uvod  7 Kazalo avtorjev in knjižnih del  373 Viri  379 Krajdogajanja 231 5

FANTAZIJSKA KNJIZEVNOST za internet  

Kompleksnostmotivov 295 Zaključek  366 Uvod  7 Kazalo avtorjev in knjižnih del  373 Viri  379 Krajdogajanja 231 5

Profile for emka