Issuu on Google+

Različne oblike cvetov Ob vsej raznolikosti pojavnih oblik, ki jih srečamo v naravi, pa cvetovi nastopajo v nekaterih vedno enakih osnovnih tipih:

CVETLICE Odkrivamo in določamo najpomembnejše vrste

N ARAVA N A D LA NI

N A R AVA N A D L A N I

CVETLICE Odkrivamo in določamo najpomembnejše vrste

Da se boste lažje znašli V delu, namenjenem določanju rastlin, so cvetlice razdeljene v pet barvnih skupin.

Rdeči cvetovi Stran 42–89

Beli cvetovi

s 5 venčnimi listi, na primer šipek

▶S  trokovni izbor najpomembnejših srednjeevropskih vrst cvetlic predstavlja vse rastline, ki jih lahko odkrijemo in občudujemo v naravi.

metuljasti cvet, na primer medena detelja

košek, na primer navadna marjetica

▶O  supljive slike in zanimive informacije omogočajo edinstven vpogled v naravo.

CVETLICE

s 4 venčnimi listi, na primer dišeča perla

▶Z  aradi priročnega formata in trpežnega ovitka bo knjiga idealna spremljevalka na pohodih po naravi.

Stran 92–133

Modri cvetovi Stran 136–171

Rumeni cvetovi Stran 174–237

Zeleni ali neopazni cvetovi

zvonasti cvet, na primer borovnica

CVETLICE_oprema.indd 1

ustnati cvet, na primer mrtva kopriva

LANG

22,95 EUR

Stran 240–249

11/14/12 9:35:26 AM


6 • Cvetlice

etlice_slo_ja.indd 6

Čarobni svet cvetlic Cvetlice že od nekdaj navdušujejo s svojo nežno lepoto ter raznovrstnimi barvami in oblikami. Samo v srednji Evropi je več kot 2500 različnih vrst samoniklih praprotnic in cvetnic, ki nas razveseljujejo, mnoge od njih pa tudi nabiramo in uporabljamo kot zdravilne rastline in divja zelišča. Našega sveta ne bogatijo le s svojim videzom, temveč so nepogrešljive tudi za življenje ljudi in živali.

FOTOSINTEZA RASTLIN – OSNOVA ŽIVLJENJA Brez rastlin na Zemlji ne bi bilo življenja. Vzrok za to je fotosinteza. Gre za biokemični proces, ki poteka v zeleno obarvanih delih rastlin v določenih rastlinskih celicah, klorofilnih zrnih ali kloroplastih. Te celice vsebujejo zeleno barvilo klorofil, ki je pomemben za fotosintezo. Poenostavljeno povedano, se med fotosintezo voda in ogljikov dioksid ob pomoči sončne svetlobe pretvarjata v ogljikove hidrate (sladkor). Da bi rastline lahko dobile dovolj sončne svetlobe, rastejo fototropično, kar pomeni, da so z listom in steblom obrnjene proti soncu. Ta pojav lahko pogosto opazujemo pri sobnih rastlinah, ki so preveč v senci. En kvadratni meter zelene listnate površine proizvede na uro približno 1 g ogljikovih hidratov. Pri tem nastaja kot »odpadni produkt« tudi kisik. Od fotosinteze torej ni odvisno le življenje rastlin samih, temveč tudi življenje vseh organizmov, ki posredno ali neposredno živijo od rastlin. Tudi vse organske snovi na Zemlji izvirajo neposredno ali posredno iz tega procesa.

Rastline ob pomoči sončne svetlobe, ki jo sprejemajo prek listne površine, v svojih listih izdelujejo hranilne snovi in kisik.

14. 11. 12 08:53


etlice_slo_ja.indd 7

7

Obstajajo rastline, ki v svojih listih in steblih nimajo zelenega barvila in zato ne morejo izvajati fotosinteze. Te rastline za svojo rast in preživetje uporabljajo druge rastline, ki jim odvzemajo vodo, mineralna hranila in organske snovi (sladkor). Primer takšne popolne zajedavke je rjava gnezdovnica (gl. strani 246–247). Poleg njih pa obstajajo tudi polzajedavke, rastline z zelenimi listi, v katerih so kloroplasti, Modri glavinec, bolj znan kot plavica, in torej lahko izvajajo ni privlačen le na pogled. V njegovi fotosintezo, dodatno pa notranjosti potekajo zelo zahtevni iz drugih rastlin črpajo kemični procesi: s fotosintezo iz vode mineralna hranila in vodo. in sončne svetlobe nastaja sladkor. Te rastline imajo bodisi nezadostno razvite korenine, kot na primer navadna smetlika (gl. strani 116–117), ali pa rastejo na drevesih in nimajo stika s tlemi, kot na primer bela omela.

Znanstveno poimenovanje Vse rastline imajo slovenska imena, za jasnejšo mednarodno razvrstitev pa ima vsaka tudi znanstveno ime, ki je izpeljano iz grških ali latinskih besed. Znanstveno ime je vedno sestavljeno iz dveh delov. Prvi del imena označuje sorodstveno skupino oziroma rod, drugi del pa vrsto. Poleg tega imajo mnoge rastline še eno ali več domačih imen, ki največkrat kažejo na njihovo uporabo v preteklosti. Tako je na primer krvavi mlečnik (gl. strani 180‒181) dobil ime bradavičnik, saj se je v ljudskem zdravilstvu ohranila njegova uporaba za odpravljanje bradavic, navadni netresk pa poznajo tudi z imenom ušnik, saj je njegov učinek pri bolečinah v črevesu omenjal že Plinij.

14. 11. 12 08:53


8 • Cvetlice

etlice_slo_ja.indd 8

RASTNE OBLIKE RASTLIN Če opazujemo rast različnih rastlin, lahko na prvi pogled razlikujemo lesnate in zelnate rastline. ■ K lesnatim

rastlinam sodijo drevesa in grmi. Slednje glede na velikost in olesenitev delimo na polgrme, nizke grme, srednje velike in velike grme. Za vse lesnate rastline je značilno, da v steblih, deblih in vejah razvijejo oziroma tvorijo les. Vsi oleseneli deli v naših zemljepisnih širinah preživijo zimo, spomladi pa lesnate rastline ponovno odženejo. Medtem ko imajo drevesa olesenel glavni poganjek oziroma deblo, grmovnice običajno nimajo osrednjega debla, ampak več enakovrednih olesenelih poganjkov.

■ Nadzemni

deli zelnatih rastlin so običajno neoleseneli ali le delno oleseneli. Zelnate rastline delimo na enoletne in večletne. Enoletnice cvetijo, tvorijo plodove in seme v letu setve, nato pa odmrejo in preživijo zimo v obliki semen. Pri večletnih zelnatih rastlinah, imenovanih tudi trajnice, ob koncu vegetacijske dobe nadzemni del odmre, podzemni del pa prezimi in iz njega spomladi poženejo novi poganjki. Podzemni deli so odebeljeni za

Pri lesnatih rastlinah, kot so drevesa ali grmi, oleseneli deli preživijo zimo.

14. 11. 12 08:53


etlice_slo_ja.indd 9

RASTNE OBLIKE RASTLIN • 9

shranjevanje hranilnih snovi in tvorijo korenike, gomolje in podobne organe.

Smer rasti Poleg različne oblike rasti razlikujemo tudi različne smeri rasti. Smer, v katero bo rasla neka rastlina, je vedno povezana s steblom ali poganjkom. Plezalke: Plezalke so Pri zelnatih rastlinah, kot je poljski mak, rastline, ki imajo korenine nadzemni deli pozimi odmrejo. v tleh in plezajo proti svetlobi. Navadni plotni slak (gl. stran 12) je primer ovijajoče se plezalke (ovijalke). Ovija se navzgor po drugih rastlinah ali oporah, kot so ograje. Te opore potrebuje, da njegovo steblo raste le v dolžino, ne pa tudi v širino. Druga vrsta plezalke je ptičja grašica (gl. strani 142–143). Spada med vzpenjavke, ki si pri vzpenjanju pomagajo z viticami, tankimi, brezlistni vejici podobnimi organi, s katerimi se oprijemajo opore. Vitice so lahko preobraženi stranski poganjki, listi ali končni lističi pernatih listov. Med podobne vzpenjavke spadajo med drugim bršljan, ki pleza po drevesnih deblih in se jih oprijema z oprijemalnimi koreninami, in nekatere plezalke, ki s pomočjo trnov oziroma bodic (šipek, robida), dlačic ali stranskih poganjkov preprečujejo, da bi zdrsnile navzdol. Pokončna rast: O takšni vrsti rasti govorimo, kadar raste steblo od korenine navpično navzgor. V to vrsto spada večina rastlin, kot so ivanjščica, regrat, potrošnik ali navadni dežen. Polegla rast: Na ta način rastoče rastline z vso dolžino ležijo na tleh. O plazečih se rastlinah govorimo, kadar steblo raste bolj ali manj vodoravno in se ukoreninja, o ležečih pa, kadar je steblo brez korenin. Vzpenjava rast: Te rastline se iz plazeče ali polegle rasti počasi same vzravnajo in vzpnejo navzgor.

14. 11. 12 08:53


10 • Cvetlice

Gibanje rastlin Poleg tega, da rastejo, se nekatere rastlinske vrste tudi na različne načine gibljejo: ■  Nekatere

rastline podnevi liste usmerijo vodoravno oziroma jih odprejo, da zajamejo čim več svetlobe, zvečer pa jih postavijo navpično oziroma zaprejo. Ta pojav imenujemo niktinastija (po grški besedi »nyktos«, ki pomeni noč) oziroma spanje. Takšno dnevno- nočno gibanje Podnevi zajčja deteljica razprostre svoje liste, ponoči ali kadar je malo svetlobe, listov, nastalo zaradi jih zapre. To imenujemo spanje ali menjavanja dnevne niktinastija. svetlobe in teme, najdemo na primer pri zajčji deteljici. Listi se dvigujejo in spuščajo, ker se pritisk celičnega soka na steno v določenih celicah listnih členkov spreminja. ■ Primer

gibanja rastline je tudi gibanje vitic pri ptičji in plotni grašici (gl. strani 142–143 in 144–145). Njune vitice, nitasto preobraženi pernati lističi, se odzivajo na dotik tako, da se ovijejo okoli opore in s tem stabilizirajo rastlino. To gibanje imenujemo haptonastija.

■ Pri

nekaterih rastlinah povzroči gibanje tudi sprememba zračne vlage (higronastija). Če se raven zračne vlage na primer zaradi dežja zviša, mnoge rastline cvetove povesijo navzdol. Nekatere pri tem celo zaprejo glavice ter s tem preprečijo, da bi voda prodrla v cvetove.

■ Kot posebno

etlice_slo_ja.indd 10

obliko rastnega gibanja označujejo botaniki ovijanje nekaterih plezalk, kot sta njivski in navadni plotni slak (gl. strani 64–65 in 102–103). Konica poganjka se med iskanjem primernih opor krožno giblje. Posebej izoblikovane rastne cone rastline potujejo okoli poganjka, in sicer v smeri urnega kazalca ali

14. 11. 12 08:53


etlice_slo_ja.indd 11

RASTNE OBLIKE RASTLIN • 11

v nasprotni smeri. Na ta način se rastlina vedno bolj ovija okoli svoje opore in vzpenja.

Zgradba cvetlice Cvetlice se ne razlikujejo le po barvi cvetov, temveč so že na prvi pogled pogosto zelo različne. Obstajajo pa nekateri sestavni deli, ki so skupni vsem vrstam. Vsako cvetlico sestavljajo trije osnovni organi: korenina, steblo (ali poganjek) in listi. Če je steblo nerazraslo, se konča v cvetu, ogrnjenem z listi, pri razraslih poganjkih pa se konča s cvetovi vsaka stranska veja. Vsi deli cvetlice so poimenovani s strokovnimi izrazi, ki jih boste našli na zadnjih zavihkih, na nekatere pa boste naleteli tudi v opisih posameznih rastlin od strani 42 naprej.

Korenina Rastline potrebujejo korenine iz več razlogov: z njimi se zasidrajo v zemljo in se s podzemnimi pritlikami širijo. Korenine so poleg tega dobavitelj mineralnih snovi in organ za shranjevanje. Z njihovo pomočjo rastlina posrka iz tal mineralne snovi in v njih shranjuje pripravljena hranila za poznejšo rabo. Navadni plotni slak, plezalka, se v nasprotni smeri urnega kazalca ovija okoli svojih opor.

14. 11. 12 08:53


66

Volčja češnja (S)

Atropa belladonna

Volčja češnja sodi med najbolj znane strupene rastline srednje Evrope. Rodovno ime »Atropa« izvira iz grške mitologije in se nanaša na boginjo usode Atropos, ki pretrga nit človeškega življenja. Pridevnik »belladonna« (v italijanščini »lepa ženska«) se nanaša na učinek alkaloida atropina, ki širi očesne zenice, zato so sok volčje češnje ženske nekoč uporabljale v lepotilne namene. RAZŠIRJENOST  Srednja in južna Evropa, pogosta; bukovi gozdovi, gozdni robovi, ob gozdnih cestah, poseke; na rahlih, apnenčastih, s hranilnimi snovmi bogatih tleh. Velikost  50–150 cm; pokončna rast Zreli plodovi vsebujejo številna neprebavljiva semena, ki jih ptiči s plodovi pozobljejo, nato pa na drugem mestu ponovno izločijo in jih tako razširjajo.

etlice_slo_ja.indd 66

14. 11. 12 08:53


etlice_slo_ja.indd 67

Razhudnikovke • 67

Volčja češnja raste sicer grmasto, botanično pa ne spada med grme, saj vsi nadzemni deli pozimi odmrejo.

Kimasti zvonasto oblikovani cvetovi z nazaj upognjenim robom so dolgi do 3,5 cm.

Opis  Cvetovi pecljati, posamični v zalistjih zgornjih stebelnih listov, zunaj temnordeči do rjavovijoličasti, znotraj zelenkasti, čaša s 5 roglji; stebelni listi kratko pecljati, jajčasti, koničasti, dolgi do 15 cm, v zgornjem delu sta po en večji in en manjši list na videz nasprotna; steblo močno razraslo, dlakavo; plod jagoda, sprva zelena, zrela bleščeče črna, do 1,5 cm v premeru; rastlino lahko oprašijo le večje žuželke, kot so čmrlji ali čebele, ki se dotaknejo prašnikov, zaradi majhnega venčka dlačic v notranjosti cveta lahko majhne žuželke samo srkajo medičino, ne da bi rastlino oprašile. Opozorilo!  Celotna rastlina je zelo strupena. Smrt lahko povzroči že, če zaužijemo nekaj jagod ali en list.

Značilnost

Čas cvetenja J F M A M J J A S O N D

Češnjam podobne sijoče črne jagode so nameščene na sredini venca iz zelenih čašnih listov.

14. 11. 12 08:53


138

Navadni jetrnik (Z, S)

Hepatica nobilis

Ta spomladanska cvetnica je dobila ime po trokrpi obliki listov, ki spominjajo na obliko jeter. Tudi znanstveno rodovno ime Hepatica pomeni jetra. Zaradi podobnosti s tem organom so jo v ljudskem zdravilstvu med drugim uporabljali za lajšanje težav z jetri. Rastlina ima številna domača imena, kot so alenčik, mačka ali mačkina očesa. Spomladi, ko se narava prebudi, vijoličasti cvetovi navadnega jetrnika prijetno poživijo gozdna tla.

etlice_slo_ja.indd 138

14. 11. 12 08:54


Zlatičevke • 139

Cvetne zvezdice navadnega jetrnika so lahko do štiri centimetre široke. Cvetni listi so obarvani modro ali vijoličasto, včasih tudi rožnato ali belo.

RAZŠIRJENOST  Srednja Evropa, proti zahodu redkejši; listnati gozdovi, grmovje; večinoma na vlažnih, apnenčastih tleh. Velikost  10–20 cm; pokončna rast Opis  Cvet posamičen, na koncu vsakega cvetnega peclja; cvetovi z modrimi do modrovijoličastimi, redko tudi rožnatimi ali belimi venčnimi listi in številnimi prašniki na treh, čašnim listom podobnih ovršnih listih; listi usnjati, zimzeleni, trokrpi, pritlični, dolgopecljati, zgornja stran bleščeče zelena, spodnja rjavkastovijoličasta; stebla tanka, fino dlakava; soplodje orešek, z veliko semeni, v 3 ovršnih listih, semena razširjajo mravlje. Opozorilo!  Rastlina je rahlo strupena in lahko vzdraži kožo.

Značilnost

Čas cvetenja J F M A M J J A S O N D

Listi se pojavijo šele proti koncu cvetenja in ostanejo vse leto, tudi pozimi. Ob dežju in zvečer se cvetovi povesijo, nato pa zaprejo.

etlice_slo_ja.indd 139

14. 11. 12 08:54


186

Pomladanski jeglič (Z)

Primula veris

Znanstveno ime Primula veris pomeni »prva spomladi« in se nanaša na zgodnji čas cvetenja rastline, ki s svojimi zlatorumenimi cvetovi prežene turobno zimo. Pomladanski jeglič ali šmigovec je bil nekoč dobro domače zdravilo proti kašlju, zaradi njegovega diuretičnega in pomirjevalnega učinka pa so ga uporabljali pri protinu, revmi, migreni in motnjah spanja. Z njegovimi pripravki si pri kroničnem in krčevitem starostnem kašlju pomaga tudi sodobna medicina.

Zlatorumeni kimasti cvetovi pomladanskega jegliča oddajajo sladkoben vonj.

etlice_slo_ja.indd 186

14. 11. 12 08:54


Jegličevke • 187

Rumenooranžne lise v cvetu sestavljajo vzorec, ki žuželkam kaže pot do sladke medičine.

RAZŠIRJENOST  Predvsem srednja Evropa, pogost; svetli gozdovi, grmovje, suha travišča, travniki, sončna pobočja, planine, največ do nadmorske višine 1500 m; na apnenčastih, s hranili bogatih, suhih, sončnih tleh. Velikost  10–20 cm; pokončna rast Opis  Dolgopecljati kimasti cvetovi v mnogocvetnem (5–20), rahlo v eno stran usmerjenem kobulastem socvetju; 5 venčnih listov zlatorumene barve z rumenooranžnimi lisami v goltu, pri dnu cevasti, zgoraj pladnjasto razprostrti, s premerom do 1,5 cm, čaša Značilnost zvonasto napihnjena, dolga do 1,5 cm; listi v pritlični rozeti, jajčasti, Obstajajo cvetovi nagubani, ob robu neenakomerno z dolgim vratom in nazobčani, nenadoma zoženi v prašniki, skritimi krilat pecelj, dolgi do 20 cm; steblo v venčni cevi, ter neolistano, okroglo, mehkodlakavo; cvetovi s kratkim plod jajčasta glavica. Čas cvetenja J F M A M J J A S O N D

etlice_slo_ja.indd 187

vratom in vidnimi prašniki. To onemogoča samoopraševanje.

14. 11. 12 08:54


230

Navadna zlata rozga Solidago virgaurea Zdravilne lastnosti navadne zlate rozge, ki velja za eno najvarnejših zdravilnih rastlin, so poznali že v srednjem veku ter z njo zdravili obolenja jeter in mehurja. Čaj iz zeli in cvetov pomaga med drugim pri ledvičnih in sečnih kamnih ter protinu. V ta namen pripravljajo iz rastline tudi homeopatske pripravke. Germani so z obkladki zdravili rane. Zlati rozgi so nekoč pripisovali tudi nadnaravne moči. Z njeno pomočjo naj bi bilo mogoče odkrivati skrite zaklade. Pogostejši stiki Socvetje s številnimi rumenimi cvetnimi glavicami je od daleč videti kot košat lisičji rep.

etlice_slo_ja.indd 230

14. 11. 12 08:55


Nebinovke • 231

z rastlino pa lahko povzročajo kontaktno alergijo. RAZŠIRJENOST  Skoraj po vsej Evropi, pogosta; suha travišča, poseke in jase v listnatih, mešanih in iglastih gozdovih, grmovja, resave, do nadmorske višine čez 2200 m; na rahlih, apnenčastih tleh.

Velikost  20 do 100 cm; pokončna rast Opis  Sestavljeno grozdasto ali latasto socvetje s številnimi zlatorumenimi koški; koški na robu z jezičastimi, v sredini s cevastimi cvetovi, s premerom do 15 mm, jezičasti cvetovi daljši od ovojka; listi premenjalni, pritlični listi eliptični, dolgopecljati, bleščeči, napiljeni, stebelni listi ožji, napiljeni ali celorobi, zoženi v krilati listni pecelj; steblo malo razraslo, golo ali puhasto dlakavo; plod s kodeljico, semena razširja veter.

etlice_slo_ja.indd 231

Značilnost

Čas cvetenja J F M A M J J A S O N D

Socvetje s številnimi rumenimi cvetnimi glavicami je od daleč videti kot košat lisičji rep.

14. 11. 12 08:55


Različne oblike cvetov Ob vsej raznolikosti pojavnih oblik, ki jih srečamo v naravi, pa cvetovi nastopajo v nekaterih vedno enakih osnovnih tipih:

CVETLICE Odkrivamo in določamo najpomembnejše vrste

N ARAVA N A D LA NI

N A R AVA N A D L A N I

CVETLICE Odkrivamo in določamo najpomembnejše vrste

Da se boste lažje znašli V delu, namenjenem določanju rastlin, so cvetlice razdeljene v pet barvnih skupin.

Rdeči cvetovi Stran 42–89

Beli cvetovi

s 5 venčnimi listi, na primer šipek

▶S  trokovni izbor najpomembnejših srednjeevropskih vrst cvetlic predstavlja vse rastline, ki jih lahko odkrijemo in občudujemo v naravi.

metuljasti cvet, na primer medena detelja

košek, na primer navadna marjetica

▶O  supljive slike in zanimive informacije omogočajo edinstven vpogled v naravo.

CVETLICE

s 4 venčnimi listi, na primer dišeča perla

▶Z  aradi priročnega formata in trpežnega ovitka bo knjiga idealna spremljevalka na pohodih po naravi.

Stran 92–133

Modri cvetovi Stran 136–171

Rumeni cvetovi Stran 174–237

Zeleni ali neopazni cvetovi

zvonasti cvet, na primer borovnica

CVETLICE_oprema.indd 1

ustnati cvet, na primer mrtva kopriva

LANG

22,95 EUR

Stran 240–249

11/14/12 9:35:26 AM


Cvetlice