Page 1

255

é

ednína

E é1 -- in -ja [é êja] m ( ē) še­sta čr­ka slo­ven­ske abe­ ce­de: pol­gla­snik se na­vad­no za­pi­še z e; tri­je e-ji; vse eje bere ozko / raz­lič­ni oja­če­val­ci oku­sa so na em­ba­la­ži na­vad­no oz­na­če­ni z E-ji E-šte­vil­ka­mi; ne­ ka­te­ri na vi­dez zdra­vi iz­del­ki vse­bu­je­jo ve­li­ko slad­kor­ja, maš­čob in E-jev sno­vi, oz­na­če­nih z E-šte­ vil­ko // sa­mo­gla­snik, ki ga ta čr­ka zaz­na­mu­je: ozki e; ši­ro­ki e é -- kot ime­no­val­ni pri­la­stek še­sti po vr­sti: toč­ka e ne po­tre­bu­je raz­la­ge / di­jak iz 2. e glasb. ton e ton na tret­ji stop­nji C-du­ro­ve les­tvi­ce; med. vi­ta­ min E é- prvi del zlo­ženk 1. na­na­ša­joč se na e: voz­ niš­ki iz­pit E-ka­te­go­ri­je / 2. e-raz­red   kem. E-šte­ vil­ka iden­ti­fi­ka­cij­ska šte­vil­ka adi­ti­va; glasb. E-dur du­rov to­nov­ski na­čin s šti­ri­mi vi­ša­ji; e-mol mo­lov to­ nov­ski na­čin z enim vi­ša­jem; med. E-vi­ta­min; šah. kmet na e-li­ni­ji v peti nav­pič­ni vr­sti z leve stra­ni 2.  elek­ tron­ski: e-kon­fe­ren­ca; e-po­šta; e-šo­la / e-po­tro­šnik é2 medm. () 1. izra­ža za­do­volj­nost pri ugo­to­vi­tvi: e, ljub­ček, saj te poz­nam; e, malo je ta­kih 2.  izra­ža obo­tav­lja­nje, za­dre­go: e, da, se­ve­da 3. izra­ža vpra­ ša­nje: kriv sem se­ve­da jaz, e? / vča­sih iz­go­vor­je­no sko­zi nos E? je spet vpra­šal 4.  klic vprež­ni ži­vi­ni stoj: po­teg­nil je za va­je­ti in zav­pil: e, eha! è3 medm. (ȅ) 1. izra­ža vda­no, rav­no­du­šno pre­pri­ča­ nje o po­ve­da­nem: e, ga bo že mi­ni­lo! e, kaj, do smr­ti bom že ži­vel 2. izra­ža za­vr­ni­tev, ne­vo­ljo: e, kaj boš! e, kaj še earl -a [rǝl in rl tudi êrl] m (; ȇ) v An­gli­ji ple­mič, za stop­njo niž­ji od mar­ki­ja ében -a m () ebe­no­vec ébe­nov -a -o () pri­dev­nik od eben: ebe­nov les ébe­no­vec -vca m () trop­sko dre­vo, ki daje dra­go­cen trd, te­men les: ebe­no­vec in gu­mi­je­vec / les ebe­ nov­ca ebe­novína -e ž (í) ebe­nov les: in­tar­zi­je, ok­vir, pa­li­ ca iz ebe­no­vi­ne; nje­go­vi las­je so čr­ni kot ebe­no­ vi­na ebe­novínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz ebe­no­vi­ne: ebe­ no­vi­na­sta miza 2.  po bar­vi po­do­ben ebe­no­vi­ni: ebe­no­vi­na­sta polt ebe­novína­sto prisl.: ebe­no­vi­na­sto čr­ni las­je ébola -e ž () med. vi­rus, ki pov­zro­ča he­mo­ra­gič­no mrz­li­co: ra­zi­ska­ve ebo­le; okuž­ba z ebo­lo / vi­rus ebo­la // he­mo­ra­gič­na mrz­li­ca, ki jo pov­zro­ča ta vi­rus: zbo­le­ti za ebo­lo; biti v ka­ran­te­ni za­ra­di suma na ebo­lo ebonít -a m (ȋ) čr­na trda snov iz kav­ču­ka in žve­pla, ki ne pre­va­ja elek­trič­ne­ga toka: izo­la­tor­ji iz ebo­ ni­ta eboníten -tna -o prid. (ȋ) ki je iz ebo­ni­ta: ebo­nit­na pa­li­ca, ploš­ča ebu­lioskóp tudi ebu­lioskòp -ópa m (; ȍ ) kem. pri­ pra­va za do­lo­ča­nje mo­le­kul­ske mase ali kon­cen­ tra­ci­je raz­top­lje­ne sno­vi gle­de na vre­liš­če: z ebu­ lio­sko­pom do­lo­či­ti stop­njo al­ko­ho­la v vinu ebu­lio­skopíja -e ž (ȋ) kem. do­lo­ča­nje mo­le­kul­ske mase ali kon­cen­tra­ci­je raz­top­lje­ne sno­vi z ebu­lio­sko­pom écarté -ja [ekarté -êja] m ( ȇ) fran­co­ska igra s kar­ ta­mi, na­vad­no za dve ose­bi: igral je z njim écarté ecce homo [ékce hómo] medm. (, ) bibl. glej(te), to je (tr­pin­če­ni) člo­vek! ec­stasy gl. ek­sta­zi ecu gl. eku éda­fon -a m () biol. združ­ba drob­nih or­ga­niz­mov, ki ži­vi­jo v pr­sti: ogenj lah­ko eda­fon zelo poš­ko­du­ je ali celo po­vsem uni­či; de­lo­va­nje eda­fo­na edáfski -a -o (ȃ) pri­dev­nik od eda­fon: edaf­ski fak­ tor­ji pov­zro­ča­jo, da po­sta­ne prst ro­do­vit­na ◆

éda­mec -mca m () ga­str. edam­ski sir: kruh z ma­slom in edam­cem édam­ski -a -o prid. () ga­str., v zve­zi edam­ski sir trdi sir v ob­li­ki kro­gle ali va­lja z rde­če po­voš­če­no skor­jo: re­zi­na edam­ske­ga sira edém -a m () med. na­bre­kli­na ko­že ali or­ga­na za­ ra­di na­bi­ra­nja te­ko­či­ne: bol­ni­ki z ede­mi in fleg­ mo­na­mi; edem pljuč ede­matózen -zna -o () pri­dev­nik od edem: ede­ma­ toz­na ko­ža éden1 -a m () knjiž. raj1, pa­ra­diž: izg­nan iz ede­na eden2 štev., gl. en éden­ski -a -o prid. () na­na­ša­joč se na eden, raj: za­pr­ta eden­ska vra­ta / eks­pr. de­kle eden­ske le­po­te / eden­ski vrt eden edícija -e ž (í) 1. ti­ska­no delo, kot izi­de en­krat; iz­ da­ja: kri­tič­na edi­ci­ja Pre­šer­na; pe­sniš­ka zbir­ka v bib­lio­fil­ski edi­ci­ji / ve­čer­na edi­ci­ja ča­so­pi­sa // ti­ ska­no delo, pub­li­ka­ci­ja sploh: ku­po­val je vse po­ memb­nej­še znans­tve­ne edi­ci­je / za­lož­ba je iz­da­la ne­kaj re­pre­zen­ta­tiv­nih li­kov­nih edi­cij 2.  ob­ja­va ti­ska­ne­ga dela: z edi­ci­jo te knji­ge si je za­lož­ba pri­do­bi­la ve­lik ug­led / delo je izš­lo v edi­ci­ji zna­ne pa­riš­ke za­lož­niš­ke hi­še v za­lož­bi edicíjski in edícij­ski -a -o prid. (ȋ; í) na­na­ša­joč se na edi­ci­jo: edi­cij­ski stroš­ki / kri­tič­na edi­cij­ska teh­ni­ ka ◆ pravn. edi­cij­ska dolž­nost dolž­nost vsa­ko­gar, da izro­či do­kaz­ne pred­me­te pro­ce­sne­mu or­ga­nu

edíkt -a m (ȋ) 1. zgod., nek­daj pred­pis, ki ga izda vla­dar ali kak drug po­mem­ben pred­stav­nik ob­la­sti: edikt pro­ti re­for­ma­ci­ji 2.  pravn. urad­ni raz­glas, urad­ni ok­lic edíkula -e ž (ȋ) um. maj­hen tem­pelj, ka­pe­li­ca s ki­pom v sre­di: ba­roč­na edi­ku­la; rim­ska edi­ku­la // ok­vir iz ste­brov, pre­klad in sle­men oko­li por­ta­lov, oken: vsta­vi­ti edi­ku­lo edíl -a m (ȋ) zgod. nad­zor­nik jav­ne­ga reda, trž­ne or­ ga­ni­za­ci­je, jav­nih zgradb ter or­ga­ni­za­tor jav­nih pri­re­di­tev v sta­rem Rimu: edil je slo­ve­sno od­prl gla­dia­tor­ske igre; iz­vo­li­li so ga za edi­la; naj­prej je bil kve­stor, nato edil in še­le po­tem pre­tor edín -a -o prid. (ȋ) nav. dv. in mn., v po­ved­ni rabi ki je ena­ kih mi­sli, is­te­ga mne­nja: v tem smo si vsi edi­ni; bili so (si) edi­ni, da mo­ra­jo ta­koj pre­ko­ra­či­ti reko / mne­nja o tem niso bila edi­na enot­na, so­gla­sna edínče -ta s (ȋ) eks­pr. edi­nec: raz­va­je­no edin­če edínček -čka m (ȋ) eks­pr. manj­šal­ni­ca od edi­nec: bil je raz­va­jen edin­ček / sin­ček edin­ček edínči­ca -e ž (ȋ) ljubk. edin­ka: pela je us­pa­van­ko svo­ ji edin­či­ci edínec -nca m (ȋ) 1. sin, ki nima ne bra­ta ne se­stre: ime­li so edin­ca; raz­va­jen edi­nec / sin edi­nec 2. star. en sam člo­vek: to stvar bi znal ure­di­ti samo eden. Ta edi­nec je moj nek­da­nji pro­fe­sor edíni -a -o prid. (ȋ) 1. ki ob­sta­ja v enem pri­mer­ku: to je edi­ni iz­hod iz dvo­ra­ne; bila je nje­gov edi­ni otrok; dal mu je edi­no hčer za že­no / edi­ni iz­hod iz sti­ske; to je še edi­na mož­nost, da bi pre­pre­či­li ne­sre­čo; edi­no upa­nje / eks­pr. edi­na sre­ča, da si pri­šel 2.  ki je ome­jen samo na na­ve­de­no: edi­na iz­vo­da dra­go­ ce­ne knji­ge hra­ni na­ša knjiž­ni­ca; to so bile edi­ne be­se­de, ki jih je spre­go­vo­ril // eks­pr., v pri­slov­ni rabi, za­po­stav­ljen pou­dar­ja ome­je­nost na na­ve­de­no: on edi­ni je pri­šel na cilj; vi edi­ni mi mo­re­te po­ma­ga­ ti; vznes. lju­be­zen edi­na pre­ne­se take te­ža­ve / ene­ga edi­ne­ga člo­ve­ka poz­nam, ki to ve; sam.: mi ni­smo edi­ni, ki vam ne ver­ja­me­mo

edínica1 -e ž (ȋ) star. del več­je ce­lo­te, ki ima do­lo­če­ no sa­mo­stoj­nost; eno­ta: ra­njen­ci so se vr­ni­li v edi­ ni­co; tor­ped­ne, vo­jaš­ke edi­ni­ce / de­lov­na, gos­po­ dar­ska edi­ni­ca / uprav­na edi­ni­ca edínica2 -e ž (ȋ) star. edin­ka: hčer­ka edi­ni­ca edínič prisl. (ȋ) edin­krat: pr­vič in edi­nič edíni­krat prisl. (ȋ) edin­krat: edi­ni­krat v živ­lje­nju se ti po­nu­ja taka pri­lož­nost edíniti -im ne­dov. (ī ȋ) 1. knjiž. de­la­ti kaj enot­no, slož­ no: ve­del je za po­li­tič­no raz­cep­lje­nost, ven­dar je sku­šal na­rod edi­ni­ti 2. star. dru­ži­ti, po­ve­zo­va­ti: ista skrb je oba edi­ni­la edínka -e ž (ȋ) hči, ki nima ne bra­ta ne se­stre: ime­ li so edin­ko edínkrat prisl. (ȋ) ome­ju­je na edi­ni ome­nje­ni pri­mer: to je bilo edin­krat, da se nas je spom­nil edíno člen. (ȋ) izra­ža ome­je­nost na na­ve­de­no: vse je po­go­re­lo, edi­no hlev je os­tal; edi­no vi nas lah­ko re­ši­te; edi­no tako bo pre­bro­dil te­ža­ve; edi­no tam se spo­či­je / eks­pr. v mi­slih ji je samo in edi­no on // pou­dar­ja po­men pri­dev­ni­ka ali pri­slo­va: edi­no pra­vi, pra­vi­len, ve­lja­ven, zve­li­ča­ven; edi­no pa­met­ no je, da mol­čiš edíno­krat prisl. (ȋ) edin­krat: zdaj edi­no­krat te pro­sim edínole člen. (ȋ) knjiž. samo, edi­no: kaj ta­ke­ga se ti pri­me­ri edi­no­le v sa­njah edi­no­rojèn -êna -o prid. (ȅ é) knjiž. ki je edi­ni (otrok): edi­no­ro­je­ni sin edi­no­rojênec -nca m (é) knjiž. edi­nec: sin edi­no­ro­je­nec edi­no­rojênka -e ž (é) knjiž. edin­ka: dal mu je svo­jo edi­no­ro­jen­ko edínost -i ž (ȋ) knjiž. slož­nost, vza­jem­nost: med ljud­ mi ni edi­no­sti; pri vzgo­ji je po­treb­na edi­nost vzgo­ ji­te­ljev / star. v pra­vo­pi­su ni edi­no­sti enot­no­sti edíno­veljávnost -i ž (ȋ-á) knjiž. last­nost edi­no ve­ljav­ ne­ga: edi­no­ve­ljav­nost no­ve­ga pred­pi­sa edi­novŕsten -tna -o prid. (ȓ) knjiž. edins­tven, en­kra­ten2: edi­no­vrst­na pe­sniš­ka zbir­ka edíno­zve­ličávnost -i ž (ȋ-á) eks­pr. last­nost edi­no pra­ vil­ne­ga: ver­ja­me v edi­no­zve­li­čav­nost svo­jih idej  rel. edi­no­zve­li­čav­nost Ka­to­liš­ke cerk­ve edínstven -a -o prid. (ȋ) 1. nav. eks­pr. ki zelo iz­sto­pa po po­memb­no­sti, vred­no­sti: to je zate edins­tve­na pri­ li­ka; edins­tve­na skulp­tu­ra; edins­tve­no do­ži­vet­je / spre­jem je bil nad­vse ve­li­ča­sten, edins­tven; edins­ tve­na le­po­ta je­ze­ra / on je edins­tven člo­vek izre­den, ču­do­vit 2.  knjiž. edi­no pra­vi, edi­no mo­goč: uži­tek mu po­me­ni edins­tve­ni smi­sel živ­lje­nja edínstve­no prisl.: edins­tve­no ob­li­ko­van obraz; sam.: rad bi do­ ži­vel ne­kaj ve­li­ke­ga, edins­tve­ne­ga edínstve­nost -i ž (ȋ) 1. nav. eks­pr. last­nost, zna­čil­nost edins­tve­ne­ga: ver­jel je v edins­tve­nost nje­go­ve­ga gle­da­liš­ke­ga ge­ni­ja; edins­tve­nost umet­ni­ne; pre­ pri­čan o svo­ji edins­tve­no­sti / edins­tve­nost nji­ho­ ve­ga us­pe­ha je osup­ni­la svet izred­nost, ne­na­vad­nost 2. za­star. enot­nost, po­ve­za­nost: ide­ja slo­van­ske vza­ jem­no­sti, gos­po­dar­ske in po­li­tič­ne edins­tve­no­sti edínstvo -a s (ȋ) enot­nost, po­ve­za­nost: ide­ja na­rod­ ne­ga edins­tva edínšči­na -e ž (ȋ) star. 1. revš­či­na, po­manj­ka­nje: na eni stra­ni preo­bi­lje, na dru­gi edinš­či­na 2. sa­mo­ta, za­puš­če­nost: edinš­či­na mu ni do­bro dela édi­tor in edítor -ja m (; ȋ) knjiž. iz­da­ja­telj: edi­tor Can­kar­je­vih spi­sov ednína -e ž (í) je­zi­kosl. slov­nič­no šte­vi­lo, ki zaz­na­mu­ je eno stvar ali eno­to iz več stva­ri: v slo­ven­skem je­zi­ku lo­či­mo ed­ni­no, dvo­ji­no in mno­ži­no / po­sta­ vi sa­mo­stal­nik v ed­ni­no   eks­pr. ni­kar ne go­vo­ri ◆

E


256

ednínski ved­no v ed­ni­ni ne hva­li, povz­di­guj samo sebe; »Kri­ vi smo, ker smo to do­vo­li­li.« »No, go­vo­ri v ed­ni­ ni« kriv si samo ti, ne mi vsi ednínski -a -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na ed­ni­no: ed­ nin­ske konč­ni­ce / ed­nin­ski sa­mo­stal­nik sa­mo­stal­nik, ki ima samo ed­ni­no

E

edukácija -e ž (á) knjiž. vzgo­ja, izo­bra­že­va­nje: edu­ ka­ci­ja mla­de­ga člo­ve­ka edu­katíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. vzgo­jen, izo­bra­že­ va­len: edu­ka­ti­ven film / edu­ka­tiv­ni prob­le­mi EEG -- in -ja [ẹẹgé -êja] m ( ȇ) med., krat. sne­ma­nje raz­lik v elek­trič­nih po­ten­cia­lih v mož­ga­nih prek elek­trod na po­vr­ši­ni gla­ve; elek­troen­ce­fa­lo­gra­fi­ja: ugo­to­vi­ti mož­gan­sko smrt s po­moč­jo prei­ska­ve EEG // na­pra­va za sne­ma­nje ta­kih raz­lik; elek­ troen­ce­fa­lo­graf: biti pri­klju­čen na EEG // gra­fič­ni pri­kaz ta­kih raz­lik; elek­troen­ce­fa­lo­gram: raz­bra­ti tre­nut­no ak­tiv­nost dela mož­ga­nov iz EEG; prvi del zlo­ženk: EEG-ko­he­ren­ca; EEG-sig­nal; EEG-za­pis eféb -a m () 1. pri sta­rih Gr­kih mla­de­nič svo­bod­ne­ga rodu, star oko­li 18 let: efe­bi in deč­ki 2. knjiž., eks­pr. zelo lep mla­de­nič efe­drín -a m (ȋ) farm. al­ka­loid, ki po­živ­lja­jo­če de­lu­je na av­to­nom­no živ­čev­je in krv­ni ob­tok: je­ma­nje, uži­va­nje efe­dri­nov; ko­li­či­na, sle­di, vseb­nost efe­ dri­nov v krvi, uri­nu / pre­po­ve­da­ni efe­dri­ni efékt -a m () 1.  kar pred­stav­lja po­sle­di­co ka­ke­ga de­ja­nja ali dela, us­peh: tru­di­la sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; do­bro or­ga­ni­zi­ra­na proi­zvod­ nja bo dala več­ji efekt; nje­go­vo pri­za­de­va­nje ni bilo brez efek­ta; za­ni­ma nas konč­ni efekt / fi­nanč­ ni efekt pod­jet­ja 2. sreds­tvo, ki naj na­re­di mo­čen vtis, uči­nek: upo­ra­bil je ce­ne­ne efek­te; nje­go­va gle­da­liš­ka de­jav­nost je bila us­mer­je­na v zu­na­nje efek­te / v tej druž­bi pre­vla­du­je­ta efekt in poza // vtis, uči­nek: naj­več­ji efekt je do­se­gel za­klju­ček sklad­be; mo­čen barv­ni efekt; vsa­ka na­dalj­nja be­ se­da bi pok­va­ri­la efekt go­vo­ra ◆  film., gled. zvoč­ni efekt zvok, ki sprem­lja do­ga­ja­nje; uči­nek, ki ga zvok do­se­že; fiz. fo­toe­lek­trič­ni efekt fo­toe­fekt efékten1 -tna -o prid., eféktnej­ši () na­na­ša­joč se na efekt: efekt­na iz­ved­ba ple­sa; za­klju­čil je z efekt­no poan­to / svo­jim iz­del­kom so da­ja­li zelo efekt­na ime­na / efekt­na us­kla­di­tev vseh fak­tor­jev v gos­ po­dars­tvu ◆ tekst. efekt­na nit, pre­ja nit, pre­ja, na­me­ no­ma nee­na­ko­mer­no iz­de­la­na eféktno prisl.: zad­nje be­se­de je iz­go­vo­ril efekt­no efékten2 -tna -o prid. () na­na­ša­joč se na efek­te: efekt­na bor­za / sreč­ka efekt­ne lo­te­ri­je efékti -ov m mn. () vred­nost­ni pa­pir­ji, ki so lah­ko pred­met borz­nih kup­čij efektív -a m (ȋ) nav. mn., voj. vo­jaš­ke eno­te in opre­ma, s ka­te­ri­mi lah­ko dr­ža­va raz­po­la­ga v voj­ni: po­velj­ s­tvo je spo­ro­či­lo, da se bodo nje­go­vi efek­ti­vi po­ ve­ča­li za ve­li­ko šte­vi­lo vo­ja­kov / zah­te­va po umak­ ni­tvi tu­jih vo­jaš­kih efek­ti­vov efektíva -e ž (ȋ) 1. del če­sa, zla­sti de­lov­ne­ga ča­sa, ki je izrab­ljen smo­tr­no, učin­ko­vi­to: efek­ti­va v dr­ žav­ni upra­vi; efek­ti­va v zdravs­tvu / vi­ši­na plač gle­de na efek­ti­vo / eks­pr. ve­li­ko go­vor­je­nja, malo efek­ti­ve; eks­pr. več kot treh ur efek­ti­ve ne zmo­re 2. nav. mn. vo­jaš­ke eno­te in opre­ma, s ka­te­ri­mi lah­ ko dr­ža­va raz­po­la­ga v voj­ni, voj. efek­tiv: zmanj­ša­ nje efek­ti­ve 3.  ekon. do­lo­če­na vso­ta, ki lah­ko ak­ tiv­no vsto­pa v raz­lič­ne banč­ne, borz­ne ope­ra­ci­je: od­kup, pro­da­ja efek­ti­ve; po­manj­ka­nje efek­ti­ve na trgu; iz­pla­či­lo v efek­ti­vi / de­viz­na efek­ti­va efektíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki do­se­ga us­peh, re­zul­ tat: efek­ti­ven od­por; efek­tiv­no delo / iš­če izraz­no efek­tiv­na sreds­tva 2. de­jan­ski, re­sni­čen: efek­tiv­ni stroš­ki; efek­tiv­na vred­nost; efek­tiv­no zni­ža­nje cen / efek­tiv­na iz­ko­riš­če­nost de­lov­ne­ga ča­sa ◆  ekon. efek­tiv­na ura ura, v ka­te­ri se za­res učin­ko­vi­to dela; je­zi­kosl. efek­tiv­ni gla­gol konč­no do­vr­šni gla­gol; strojn.

efek­tiv­na moč moč, ki jo po­gon­ski stroj odda de­lov­ ne­mu stro­ju efektívno prisl.: efek­tiv­no do­ži­ve­ti efektívnost -i ž (ȋ) last­nost, zna­čil­nost efek­tiv­ne­ga: efek­tiv­nost dela / stro­kov­njak do­se­že po­pol­no efek­ tiv­nost še­le po prak­si eféktnost -i ž () last­nost, zna­čil­nost efekt­ne­ga: efekt­nost član­ka, za­ključ­ka pe­smi; do­bra raz­la­ga po­ve­ča efekt­nost pou­ka / dra­ma je pre­ra­ču­na­na pred­vsem na zu­na­njo efekt­nost efek­tuírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) knjiž. ure­sni­či­ti, na­re­ di­ti: pred­la­ga­ne že­lez­ni­ce ni mo­go­če efek­tui­ra­ti z last­ni­mi sreds­tvi efemêren -rna -o prid. (ȇ) knjiž. ki tra­ja malo ča­sa; krat­ko­tra­jen, be­žen: efe­me­ren po­jav; po efe­mer­nih poiz­ku­sih so preš­li k na­črt­ne­mu delu; efe­me­ren us­peh bot. efe­mer­na rast­li­na rast­li­na, ki hi­tro do­ra­ ste in od­mre // ki ima majh­no, krat­ko­traj­no vred­nost, ne­po­mem­ben: efe­mer­ni za­pi­ski; li­ri­ka brez pra­ve člo­več­no­sti je efe­mer­na efe­meríde -ríd ž mn. (ȋ) as­tron. pe­rio­dič­na pub­li­ka­ci­ ja s po­dat­ki o le­gah ne­be­snih te­les: iz­da­ja­ti efe­ me­ri­de / efe­me­ri­de Son­ca efemêrnost -i ž (ȇ) knjiž. krat­ko­traj­nost, ne­po­memb­ nost: efe­mer­nost vse­ga člo­veš­ke­ga / best­sel­ler­ji no­si­jo pe­čat efe­mer­no­sti / efe­mer­nost ta­ke­ga po­ li­tič­ne­ga pri­za­de­va­nja eféndi -ja m () spošt­ljiv na­go­vor v turš­kem oko­lju gos­pod: ra­zu­mem, efen­di eféndi­ja -e m () spošt­ljiv na­go­vor v mu­sli­man­skem oko­lju gos­pod: po­slu­šam, efen­di­ja / kot za­po­stav­lje­ni pri­sta­vek k ime­nu izo­bra­že­ne­ga moš­ke­ga zra­ven nje­ga je se­del To­ sun efen­di­ja efénka -e ž () pog. pi­što­la bel­gij­ske­ga tipa z za­čet­ni­ ca­ma to­var­ne FN: par­ti­zan je imel pri sebi efen­ko efiált -a m (ȃ) knjiž., eks­pr. iz­da­ja­lec do­mo­vi­ne: konč­ no je po­stal re­ne­gat in efialt efiáltski -a -o (ȃ) pri­dev­nik od efialt: efialt­sko rav­ na­nje efikásen -sna -o prid. (ȃ) pog. učin­ko­vit, us­pe­šen: po­ treb­na jim je hi­tra in efi­ka­sna po­moč efilírke -lírk ž mn. (ȋ) friz. škar­je za red­če­nje las: z efi­lir­ka­mi ji je ob­li­ko­va­la fru­fru / efi­lir­ke za pse efíra -e ž (ȋ) zool. klo­buč­njak na raz­voj­ni stop­nji med po­li­pom in me­du­zo: efi­re na­sta­ne­jo s preč­no de­li­ tvi­jo po­li­pa ef­leráža -e ž (ȃ) kozm. roč­na ma­sa­ža, pri ka­te­ri se (ko­ža) gla­di, gla­de­nje ef­lo­rescénca -e ž () med. po­sa­mez­na bo­le­zen­ska spre­mem­ba na ko­ži ali sluz­ni­ci pri iz­puš­ča­ju, vzbrst: ef­lo­res­cen­ce na ko­ži efór -a m () zgod. vsak od pe­tih vo­lje­nih nad­zor­ni­kov jav­ne­ga živ­lje­nja s ci­vil­no sod­no ob­last­jo v sta­ri Špar­ti: efo­ri in čla­ni ge­ru­zi­je v Špar­ti egálen -lna -o prid. (ȃ) za­star. ne­po­mem­ben, ne­va­žen: za­de­vo je imel za pre­več egal­no ega­litáren -rna -o prid. (ȃ) soc. os­no­van na ena­ko­sti, ena­ko­prav­no­sti: ega­li­tar­na druž­ba / ega­li­tar­na ten­ den­ca v de­li­tvi oseb­nih do­hod­kov ega­li­tarízem -zma m (ī) soc. na­zor, da so ljud­je ena­ki, ena­ko­prav­ni: ega­li­ta­ri­zem in de­mo­kra­tič­nost / urav­ ni­lov­ka in pa­ro­le ce­ne­ne­ga ega­li­ta­riz­ma v fil­mu ega­lizírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) knjiž. na­re­di­ti stva­ri ena­ke, ena­ko vred­ne; ize­na­či­ti, izrav­na­ti: umet­nik je na­me­no­ma ega­li­zi­ral vse ele­men­te na sli­ki ◆ teh. s struž­ni­co ega­li­zi­ra­ti izob­li­čen stroj­ni del vr­ni­ti mu pra­vil­no ob­li­ko; ega­li­zi­ra­ti ko­že dati jim ena­ko­ mer­no de­be­li­no; ega­li­zi­ra­ti plo­če­vi­no po­rav­na­ti nje­ ◆

no ne­rav­no po­vr­ši­no

egêjski -a -o prid. (ȇ) na­na­ša­joč se na Egej­sko mor­ je: egej­ski oto­ki / egej­ska kul­tu­ra kul­tu­ra v de­že­lah ob Egej­skem mor­ju pred grš­ko kul­tu­ro

egída -e ž (ȋ) v grš­ki mi­to­lo­gi­ji ščit bo­gov, zla­sti Zeu­sa in Ate­ne: no­si­ti, vih­te­ti egi­do; pren. vera v na­pre­dek člo­veš­tva pod egi­do zna­no­sti

egotízem egipčánski -a -o prid. (ȃ) na­na­ša­joč se na Egip­ča­ne: egip­čan­ska ar­hi­tek­tu­ra, pi­sa­va; egip­čan­ska zgo­do­ vi­na geom. egip­čan­ski tri­kot­nik pra­vo­kot­ni tri­kot­nik ◆

s stra­ni­ca­mi v raz­mer­ju 3 : 4 : 5

egip­tológ -a m () stro­kov­njak za egip­to­lo­gi­jo: da­ ti­ra­nje pa­pi­ru­sov egip­to­lo­gom ni de­la­lo te­žav egip­to­logíja -e ž (ȋ) veda o sta­ri egip­tov­ski zgo­do­ vi­ni, kul­tu­ri in je­zi­ku: sek­ci­ja za egip­to­lo­gi­jo egip­to­maníja -e ž (ȋ) strast­no za­ni­ma­nje za sta­ro­ e­gip­čan­sko ci­vi­li­za­ci­jo: po­jav, raz­mah egip­to­ma­ ni­je; va­lo­vi egip­to­ma­ni­je egíptov­ski -a -o prid. (ī) na­na­ša­joč se na Egipt: egip­ tov­ske iz­ko­pa­ni­ne; egip­tov­ske pi­ra­mi­de ● eks­pr. egip­tov­ska tema po­pol­na tema; egip­tov­ska suž­nost

izg­nans­tvo Izrael­cev v Egip­tu od 14. do 12. sto­let­ja pred na­šim štet­jem ◆ med. egip­tov­ska oče­sna bo­le­zen vi­ ru­sno vnet­je oče­sne vez­ni­ce; tra­hom; zool. egip­tov­ski ja­streb po te­le­su bel­ka­sta juž­na pti­ca uje­da z du­hom po mr­ho­vi­ni; mr­har; egip­tov­ski ska­kač step­ski glo­da­vec z dol­gi­ma zad­nji­ma no­ga­ma, ki ži­vi zla­sti v se­ve­ro­vz­hod­ ni Afri­ki, Ja­cu­lus ja­cu­lus

égo -a tudi -- m () knjiž. po­sa­mez­nik kot za­ve­sten sub­jekt vse­ga do­živ­lja­nja; jaz1: osam­ljen je v mno­ ži­ci, kaj­ti za­do­vo­lji­ti zna le svoj ego; ime­ti te­ža­ve z egom egocéntri­čen tudi egocêntri­čen -čna -o prid. (; é) ki ima, po­stav­lja sebe za sre­diš­če vse­ga do­ga­ja­nja; za­ve­ro­van vase, sa­mo­lju­ben: opi­su­je ego­cen­trič­ne ju­na­ke; ta člo­vek je izred­no ego­cen­tri­čen / ego­ cen­trič­ni in­di­vi­dua­li­zem; ego­cen­trič­na mi­sel­nost / ego­cen­trič­ni in­te­re­si egoi­stič­ni egocéntrič­nost tudi egocêntrič­nost -i ž (; é) last­nost ego­cen­trič­ne­ga člo­ve­ka; za­ve­ro­va­nost vase, sa­ mo­ljub­nost: nje­go­va skraj­na ego­cen­trič­nost je od­ bi­ja­jo­ča / ego­cen­trič­nost za­pi­ra člo­ve­ka v nje­gov ozki jaz egocéntrik tudi egocêntrik -a m (; é) ego­cen­tri­čen člo­vek: biti skra­jen ego­cen­trik ego­cen­trízem -zma m (ī) tež­nja po­stav­lja­ti sebe za sre­diš­če vse­ga do­ga­ja­nja: va­ro­va­ti se vsa­ke­ga ego­ cen­triz­ma; so­lip­si­zem in ego­cen­tri­zem / ego­cen­ tri­zem otrok ego­cen­trič­nost egoíst -a m (ȋ) egoi­sti­čen člo­vek, se­bič­než: to so hi­nav­ci in egoi­sti; eks­pr. samo nase mi­sliš, egoist egoísti­čen -čna -o prid. (í) ki upo­šte­va samo svo­je ko­ri­sti, se­bi­čen: egoi­sti­čen člo­vek / iz­ko­ri­stil je po­lo­žaj v egoi­stič­ne na­me­ne; egoi­stič­no rav­na­nje star­šev egoístič­no prisl.: egoi­stič­no vzgo­je­ni otro­ci egoístka -e ž (ȋ) egoi­stič­na žen­ska, se­bič­ni­ca: mla­ da egoist­ka egoízem -zma m (ī) mi­sel­nost, rav­na­nje, pri ka­te­rem člo­vek upo­šte­va samo svo­je ko­ri­sti, se­bič­nost: rav­ nal je brez egoiz­ma; v svo­jem egoiz­mu ni vi­del dru­gih lju­di; egoi­zem in in­di­vi­dua­li­zem soc. na­ cio­nal­ni egoi­zem pre­pri­ča­nje o več­vred­no­sti svo­je­ga ◆

na­ro­da in nje­go­vi pra­vi­ci do raz­vo­ja na ško­do dru­gih

egomán -a m (ȃ) kdor pre­ti­ra­va v ob­ču­do­va­nju sa­ me­ga sebe, zla­sti svo­je mo­či: av­to­ri­ta­ren ego­man; do­miš­ljav, nez­no­sen ego­man; ego­man in opor­tu­nist / po­li­tič­ni ego­man ego­ma­niak gl. ego­ma­ni­jak ego­maníja -e ž (ȋ) pre­ti­ra­no ob­ču­do­va­nje sa­me­ga sebe, zla­sti svo­je mo­či: ego­ma­ni­ja ogro­ža med­člo­ veš­ke od­no­se; sa­mo­ljub­je in ego­ma­ni­ja / po­li­tič­na ego­ma­ni­ja égománi­jak tudi égomániak tudi égo­ma­niják tudi égo­ ma­niák -a m (-ȃ; -ā) kdor moč­no pre­ti­ra­va v ob­ ču­do­va­nju sa­me­ga sebe, zla­sti svo­je mo­či: bil je se­bi­čen, vase za­gle­dan ego­ma­ni­jak; nar­cis, snob in ego­ma­ni­jak / psi­ho­loš­ka voj­na dveh ego­ma­ni­ ja­kov egotízem -zma m (ī) pou­dar­ja­nje, pre­ti­ra­no vred­ no­te­nje last­ne po­memb­no­sti: ego­ti­zem ro­man­ti­kov / ego­ti­zem mo­der­ne poe­zi­je


257

égotríp égotríp -a m (-ȋ) po­tre­ba po do­ka­zo­va­nju last­ne vred­no­sti, po­memb­no­sti, zla­sti pred sa­mim se­boj: za­do­sti­ti last­ne­mu ego­tri­pu // kar izra­ža tako po­ tre­bo: sla­bo na­pi­san ego­trip // kdor kaj dela iz ta­ ke po­tre­be: so­bi­va­nje dveh ego­tri­pov in ego­cen­ tri­kov egrenírati -am ne­dov. in dov. (ȋ) tekst. od­stra­nje­va­ti bom­baž­na vlak­na s se­me­na: egre­ni­ra­ti bom­baž èh medm. (ȅ) 1. izra­ža vda­no, rav­no­du­šno pre­pri­ča­ nje o po­ve­da­nem: eh, z njim je križ, je za­go­dr­nja­ la; eh, bo že kako 2. izra­ža za­vr­ni­tev, ne­vo­ljo: eh, kaj bo ta! eh, rad bi že konč­no imel mir éha medm. () klic vprež­ni ži­vi­ni stoj: us­ta­vil je: eha(aa)! ehé in ehè medm. (; ȅ) izra­ža za­do­volj­nost, po­smeh: ehe, pa sem jih le ug­nal ehêj in ehèj medm. (ȇ; ȅ) izra­ža za­do­volj­nost, nav­du­ še­nje: ehej, kako se mu je po­be­sil nos ehi­nacêja -e ž (ȇ) bot. zdra­vil­na rast­li­na s škr­lat­no­ r­de­či­mi ali be­li­mi cve­ti v koš­kih; ame­riš­ki slam­nik: pre­pa­ra­ti ehi­na­ce­je v ob­li­ki ča­ja, iz­vleč­ka in praš­ kov; sve­že stis­njen sok iz ehi­na­ce­je / škr­lat­na ehi­ na­ce­ja ehi­nokók -a m () zool. v (pas­jem) čre­ve­su ži­več za­ je­da­vec s tre­mi ali šti­ri­mi odriv­ki; pas­ja tra­ku­lja: okuž­ba z ehi­no­ko­ki // ve­li­ka me­hur­ja­sta tvor­ba z li­čin­ka­mi tega za­je­dav­ca v ovoj­ni­ci no­tra­njih or­ga­ nov: ehi­no­ko­ki na je­trih, led­vi­cah, mož­ga­nih, plju­ čih, vra­ni­ci; ehi­no­ko­ki v ve­li­ko­sti ja­bol­ka, ore­ha eho... prvi del zlo­ženk na­na­ša­joč se na zvok, od­mev: eho­graf, eho­lot eholót -a m () navt. elek­tron­ska pri­pra­va za mer­je­ nje glo­bi­ne vode z ul­tra­zvo­kom, ul­tra­zvoč­ni glo­ bi­no­mer: iz­me­ri­ti glo­bi­no je­ze­ra z eho­lo­tom; eho­ lot in so­nar / po­sne­ti gi­ba­nje rib­jih jat z eho­lo­tom ei­de­ti­čen tudi ejdéti­čen -čna -o [ejdétičǝn] prid. () na­na­ša­joč se na ei­de­ti­ko: ei­de­tič­na pred­sta­va, spo­ sob­nost / ei­de­tič­ni otro­ci ei­de­tik tudi ejdétik -a [ejdétik] m () psih. člo­vek z ei­de­tič­no spo­sob­nost­jo: ugo­to­vi­li so, da je otrok ei­de­tik ei­de­ti­ka tudi ejdétika -e [ejdétika] ž () psih. ži­vo, na­zor­no pred­stav­lja­nje vi­de­nih, do­ži­ve­tih stva­ri: važ­nost ei­de­ti­ke za umet­nost   fi­loz. nauk o bis­tvu ◆

stva­ri

ei­det­ski tudi ejdétski -a -o [ejdétski] prid. () na­na­ ša­joč se na ei­de­ti­ko: ei­det­ski po­jav; ei­det­ska na­ zor­nost / ei­det­ski otro­ci ein­stei­nij -a [ájnštaj­nij] m (ȃ) kem. umet­no pri­dob­ljen re­dek ra­di­oak­tiv­ni ele­ment, Ei êj in èj medm. (ȇ; ȅ) 1. izra­ža za­do­volj­nost, nav­du­še­ nje: ej, pri­ja­telj, še bo ve­se­lo; ej, lepo je bilo / ej, bo je­zen 2. izra­ža ob­ža­lo­va­nje, za­dre­go, za­vr­ni­tev: ej, ej, ej, to mi pa nič ne di­ši; ej, ej, da ga ni­sem po­slu­šal; ej, kaj boš vzdi­ho­val êja medm. (ȇ) izra­ža za­ču­de­nje: eja, ne mo­rem ver­ je­ti eja­kulácija -e ž (á) iz­brizg se­me­na pri naj­viš­ji spol­ ni na­dra­že­no­sti: ob­čut­ki pri eja­ku­la­ci­ji; or­ga­zem z eja­ku­la­ci­jo; erek­ci­ja in eja­ku­la­ci­ja / pred­ča­sna, pre­hi­tra, prez­god­nja eja­ku­la­ci­ja; bo­le­či­ne, mot­nje pri eja­ku­la­ci­ji ej­de­tik ipd. gl. ei­de­tik ipd. èjdún in êjdún medm. (ȅ-ȗ; ȇ-ȗ) pog. izra­ža pod­kre­ pi­tev tr­di­tve: ej­dun, hi­tro si na­pra­vil èjdúš in êjdúš medm. (ȅ-ū; ȇ-ū) pog. izra­ža moč­no pod­kre­pi­tev tr­di­tve: ej­duš, ali te bom nam­la­til ejéktor -ja m () 1. strojn. čr­pal­ka, ki s hi­trim cur­kom vode ali pare od­stra­nju­je te­ko­či­no iz oko­li­ce: par­ ni, vod­ni ejek­tor 2. lov. vzvod, ki od­stra­nju­je tul­ce iz cevi pri puš­kah pre­lo­ma­čah êjev­ski -a -o prid. (ē) je­zi­kosl. na­na­ša­joč se na glas e: ejev­ski sa­mo­gla­sni­ki éka­vec -vca m () kdor go­vo­ri ekavš­či­no: ekav­ci in ije­kav­ci

ékavš­či­na -e ž () je­zi­kosl. sku­pi­na vzhod­nih što­kav­ skih go­vo­rov z za­me­no e za nek­da­nji jat: ekavš­či­ na in ije­kavš­či­na ekcém -a m () med. ne­kuž­no vnet­je ko­že, ki pov­zro­ ča sr­be­nje: ima ek­cem med pr­sti EKG -- in -ja [ẹkagé -êja] m ( ȇ) med., krat. sne­ma­nje, za­pi­so­va­nje raz­lik v elek­trič­nih po­ten­cia­lih v srč­ ni mi­ši­ci prek elek­trod na raz­lič­nih de­lih te­le­sa; elek­tro­kar­dio­gra­fi­ja: opra­vi­ti EKG; na­pra­va za EKG // na­pra­va za tako sne­ma­nje, za­pi­so­va­nje ta­kih raz­lik; elek­tro­kar­dio­graf: na­kup EKG-jev za otro­ke in mla­dost­ni­ke // gra­fič­ni pri­kaz ta­kih raz­lik; elek­tro­kar­dio­gram: po­sne­ti EKG in vze­ti kri; prvi del zlo­ženk: EKG-na­pra­va; EKG-pre­gled; EKG-za­pis ekípa -e ž (ȋ) sku­pi­na lju­di, se­stav­lje­na za do­lo­če­no delo, na­lo­go: na kraj ne­sre­če so po­sla­li oprem­lje­ ne re­še­val­ne eki­pe; se­sta­vi­ti eki­po za no­go­met­no pr­vens­tvo moš­tvo; film­ska eki­pa; sne­mal­na eki­pa ra­dia in te­le­vi­zi­je; me­ša­na, moš­ka eki­pa; eki­pe za čiš­če­nje za­me­tov; čla­ni eki­pe; delo v eki­pi / publ. v Evro­pi se je moč­ne­je usi­dra­la eki­pa no­vej­ših ame­riš­kih av­tor­jev sku­pi­na ekipáža -e ž (ȃ) za­star. ek­vi­pa­ža ekípen -pna -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na eki­po: v zna­no­sti je tre­ba pri­če­ti s si­ste­ma­tič­nim ekip­nim de­lom; po­sa­mič­no in ekip­no tek­mo­va­nje / pre­je­li so ekip­ni po­kal ekípno prisl.: ko­le­sar­ji so vo­zi­li ekip­ no; na­ši smu­čar­ji so ekip­no os­vo­ji­li tret­je me­sto kot eki­pa

ek­lampsíja -e ž (ȋ) med. bo­le­zen s kr­či in iz­gu­bo za­ ve­sti, na­vad­no v no­seč­no­sti, ob po­ro­du ali po njem: na­pa­di ek­lamp­si­je; tve­ga­nje za na­sta­nek, raz­voj ek­lamp­si­je ek­latánten -tna -o prid. (ȃ) oči­ten, ja­sen, pre­prič­ljiv: ek­la­tan­ten do­kaz, pri­mer / po­lo­žaj v ko­lo­nial­nih ob­moč­jih je ek­la­tan­ten izraz pre­ži­ve­le­ga si­ste­ma ek­lek­ticízem -zma m (ī) prev­ze­ma­nje in spa­ja­nje raz­lič­nih si­ste­mov, po­gle­dov, ugo­to­vi­tev: os­vo­bo­ di­ti zna­nost ek­lek­ti­ciz­ma; nje­go­vi zgod­nji li­te­rar­ ni po­sku­si ka­že­jo stil­ni ek­lek­ti­ci­zem; sli­ka je ti­pi­ čen pri­mer ma­ni­riz­ma in ek­lek­ti­ciz­ma eklékti­čen -čna -o prid. () na­na­ša­joč se na ek­lek­ti­ ke ali ek­lek­ti­ci­zem: nje­gov sve­tov­ni na­zor je ek­ lek­ti­čen; ek­lek­tič­na ar­hi­tek­tu­ra / ek­lek­tič­ni mi­slec / ek­lek­tič­no pris­va­ja­nje že da­nih pe­sniš­kih ob­lik ekléktič­no prisl.: ek­lek­tič­no us­mer­je­na umet­nost ekléktik -a m () kdor prev­ze­ma in spa­ja raz­lič­ne si­ste­me, po­gle­de, ugo­to­vi­tve: bil je samo po­pu­la­ ri­za­tor in ek­lek­tik ek­liméter -tra m () teh. geo­det­ska pri­pra­va za po­ sred­no do­lo­ča­nje vi­šin­ske raz­li­ke med dve­ma toč­ ka­ma eklípti­čen -čna -o prid. (í) na­na­ša­joč se na ek­lip­ti­ko: ek­lip­tič­na rav­ni­na / ek­lip­tič­no oz­vezd­je v ek­lip­ti­ki eklípti­ka -e ž (í) as­tron. rav­ni­na, po ka­te­ri kro­ži Zem­ lja okrog Son­ca: nag­nje­nost ek­lip­ti­ke eklóga tudi éklo­ga -e ž (; ) lit. idi­lič­na pe­sem o pa­ stir­skem živ­lje­nju, na­vad­no v ob­li­ki dia­lo­ga: Ver­ gi­lo­ve ek­lo­ge; pa­sto­ra­le in ek­lo­ge ek­logít -a m (ȋ) petr. me­ta­morf­na kam­ni­na, se­stav­ lje­na v glav­nem iz pi­rok­se­na in gra­na­ta: dia­man­ ti v ek­lo­gi­tu; gnajs in ek­lo­git / po­hor­ski ek­lo­git éko -- prid. () 1. na­na­ša­joč se na eko­lo­gi­ja; eko­loš­ ki: eko tu­ri­zem in eko­tu­ri­zem, eko šo­la in eko­šo­la; so zelo eko 2.  pri ka­te­rem se upo­rab­lja­jo samo na­rav­ni in na­ra­vi pri­jaz­ni po­stop­ki in ma­te­ria­li: eko kme­to­va­nje in ekok­me­to­va­nje // ki je pri­de­lan, pre­de­lan na tak na­čin: eko iz­de­lek in ekoiz­de­lek, eko ži­vi­lo in eko­ži­vi­lo / eko cer­ti­fi­kat in eko­cer­ti­ fi­kat cer­ti­fi­kat, ki po­tr­ju­je sklad­nost s pred­pi­si o eko­ loš­ki pri­de­la­vi, pre­de­la­vi

eko... ali éko... prvi del zlo­ženk () 1. na­na­ša­joč se na eko­lo­gi­jo; eko­loš­ki: eko­tu­ri­zem in eko tu­ri­zem, eko­šo­la in eko šo­la 2. pri ka­te­rem se upo­rab­lja­jo

ekolóški samo na­rav­ni in na­ra­vi pri­jaz­ni po­stop­ki in ma­te­ ria­li: ekok­me­to­va­nje in eko kme­to­va­nje // ki je pri­ de­lan, pre­de­lan na tak na­čin: eko­proi­zvod in eko proi­zvod, eko­ži­vi­lo in eko ži­vi­lo ekocíd -a m (ȋ) na­mer­no, si­ste­ma­tič­no in ob­sež­no uni­če­va­nje živ­ljenj­ske­ga oko­lja: raz­vi­ti svet po­go­ sto ob­to­žu­je­jo eko­ci­da; eko­cid v do­li­ni zna­ne reke; ge­no­cid in eko­cid / na­dalj­nje šir­je­nje smu­čiš­ča bi po­me­ni­lo ne­do­pu­sten in ne­po­prav­ljiv eko­cid ekodúkt -a m (ȗ) umet­ni pre­hod za var­no gi­ba­nje div­jih ži­va­li prek av­to­ce­ste: grad­nja eko­duk­ta / eko­duk­ti za pre­ha­ja­nje pro­sto­ži­ve­čih ži­va­li čez av­ to­ce­sto ékok­metíja in éko kmetíja -e ž (-ȋ) kme­ti­ja, na ka­ te­ri se de­jav­nost oprav­lja samo z na­rav­ni­mi in na­ra­vi pri­jaz­ni­mi po­stop­ki in ma­te­ria­li: več eko­ k­me­tij uprav­lja eko­loš­ko tr­go­vi­no; obi­ska­ti eko­ kme­ti­jo ékok­metíjstvo in éko kmetíjstvo -a s (-ȋ) kme­tijs­tvo, pri ka­te­rem se upo­rab­lja­jo samo na­rav­ni in na­ra­ vi pri­jaz­ni po­stop­ki in ma­te­ria­li: spod­bu­ja­ti eko­ k­me­tijs­tvo; raz­voj ekok­me­tijs­tva; preu­sme­ri­tev v ekok­me­tijs­tvo; zem­ljiš­ča za ekok­me­tijs­tvo / pri­ za­de­va­ti si za čez­mej­no so­de­lo­va­nje ekok­me­tijs­tva; zna­nje o ekok­me­tijs­tvu / po­men ekok­me­tijs­tva za za­go­tav­lja­nje lo­kal­ne os­kr­be; ekok­me­tijs­tvo in eko­ži­vi­la ekológ -a m () stro­kov­njak za eko­lo­gi­jo: na­čr­to­va­ nje na­se­lij zah­te­va skup­no ak­ci­jo den­dro­lo­gov, geo­lo­gov, eko­lo­gov, eko­no­mi­stov in dru­gih eko­logíja -e ž (ȋ) 1. va­ro­va­nje, ohra­nja­nje na­ra­ve, živ­ljenj­ske­ga oko­lja: uk­var­ja­ti se z eko­lo­gi­jo; prob­ le­mi eko­lo­gi­je; na­lož­be, vla­ga­nje v eko­lo­gi­jo; skrb za eko­lo­gi­jo; stro­kov­njak za eko­lo­gi­jo; ener­ge­ti­ka, tu­ri­zem in eko­lo­gi­ja / eko­lo­gi­ja v gos­po­dinjs­tvu, grad­be­niš­tvu / cen­ter, in­šti­tut, za­vod za eko­lo­gi­jo 2.  veda o od­no­su or­ga­niz­mov do oko­lja: os­no­ve eko­lo­gi­je; rast­lin­ska, ži­val­ska eko­lo­gi­ja / po­men goz­da v eko­lo­gi­ji po­kra­ji­ne ekológi­nja -e ž () stro­kov­nja­ki­nja za eko­lo­gi­jo: pre­da­va­nje eko­lo­gi­nje / di­plo­mi­ra­na eko­lo­gi­nja; eko­lo­gi­nja pre­hra­ne eko­logíst -a m (ȋ) pri­staš gi­ba­nja, ki si pri­za­de­va za či­sto in zdra­vo oko­lje: ra­di­kal­ni eko­lo­gi­sti; kri­tič­ ne pri­pom­be eko­lo­gi­stov o sta­nju mor­ja; eko­lo­gi­ sti in mi­rov­ni­ki // član stran­ke, ki si pri­za­de­va za či­sto in zdra­vo oko­lje: eko­lo­gi­sti so v par­la­men­tu do­se­gli po­memb­no zma­go; eko­lo­gi­sti in so­cia­li­sti eko­logízem -zma m (ī) na­vad­no pre­ti­ra­no pou­dar­ ja­nje po­me­na eko­loš­kih na­čel, eko­loš­ke­ga rav­na­ nja: od­mev­no ak­ci­jo so oz­na­či­li za eko­lo­gi­zem / mi­stič­ni, ro­man­tič­ni eko­lo­gi­zem; new age in eko­ lo­gi­zem eko­lo­gizírati -am ne­dov. in dov. (ȋ) uva­ja­ti, uve­ljav­lja­ ti eko­loš­ka na­če­la, eko­loš­ko rav­na­nje: eko­lo­gi­zi­ ra­ti izo­bra­že­va­nje, tu­ri­zem, vzgo­jo ekolóški -a -o prid. () 1. na­na­ša­joč se na eko­lo­gi­jo: eko­loš­ka oza­veš­če­nost; eko­loš­ko druš­tvo, gi­ba­nje / eko­loš­ki nad­zor; eko­loš­ki tu­ri­zem; eko­loš­ka sa­ na­ci­ja to­var­ne / eko­loš­ki otok manj­ša po­vr­ši­na, na­ vad­no v na­se­lju, z za­boj­ni­ki za lo­če­no zbi­ra­nje od­pad­ kov; eks­pr. eko­loš­ka bom­ba ve­li­ka ne­var­nost za na­ra­ vo, živ­ljenj­sko oko­lje; eko­loš­ka ka­ta­stro­fa; eko­loš­ka ren­ta ren­ta, ki jo do­bi­va pri­za­de­ta prav­na ali fi­zič­na ose­ba od pov­zro­či­te­lja raz­vred­no­te­nja oko­lja ali ne­var­ no­sti za oko­lje in s tem za zdrav­je lju­di 2. pri ka­te­rem

se upo­rab­lja­jo samo na­rav­ni in na­ra­vi pri­jaz­ni po­stop­ki in ma­te­ria­li: eko­loš­ka grad­nja; eko­loš­ka pri­de­la­va, pre­de­la­va; eko­loš­ka reja; eko­loš­ko kme­ tijs­tvo, kme­to­va­nje / eko­loš­ka kme­ti­ja // ki je pri­ de­lan, pre­de­lan na tak na­čin: eko­loš­ki iz­de­lek, pri­de­lek; cilj za­ko­na je pod­po­ra eko­loš­ki hra­ni; eko­loš­ko ži­vi­lo / eko­loš­ki cer­ti­fi­kat cer­ti­fi­kat, ki po­tr­ju­je sklad­nost s pred­pi­si o eko­loš­ki pri­de­la­vi, pre­ de­la­vi; eko­loš­ki znak znak, ki do­ka­zu­je, da je bla­go,

E


258

ékomáfija

iz­de­lek pri­de­lan, pre­de­lan sklad­no s pred­pi­si o eko­loš­ ki pri­de­la­vi, pre­de­la­vi; eko­loš­ka trž­ni­ca trž­ni­ca, na ka­te­ri se pro­da­ja­jo eko­loš­ki iz­del­ki, pri­del­ki 3. biol. na­

E

na­ša­joč se na oko­lje, v ka­te­rem ži­vi or­ga­ni­zem: eko­loš­ke raz­me­re; združ­ba rast­lin z is­ti­mi eko­loš­ ki­mi zah­te­va­mi; eko­loš­ko sklad­je v na­ra­vi / eko­ loš­ka am­pli­tu­da; pren., publ. eko­loš­ka struk­tu­ra ko­ mu­ne ekolóško prisl.: eko­loš­ko pri­de­la­na hra­na; eko­loš­ko spor­ni pro­jek­ti ékomáfija in éko máfija -e ž (-á) ma­fi­ja, ki ne­za­ko­ ni­to tr­gu­je in uprav­lja z od­pad­ki: eko­ma­fi­ja stru­ pe­ne in­du­strij­ske od­pad­ke po­go­sto skri­va pod zem­ljo; zlo­či­ni eko­ma­fi­je; boj pro­ti eko­ma­fi­ji é-kon­ferénca -e ž (-) elek­tron­ska kon­fe­ren­ca: or­ ga­ni­zi­ra­ti, pri­re­di­ti e-kon­fe­ren­co; vklju­čil se je v eno od de­bat na e-kon­fe­ren­ci / ude­le­žen­ci e-kon­ fe­ren­ce ekonóm1 -a m () 1. us­luž­be­nec, ki skr­bi za po­tro­šne pred­me­te in in­ven­tar: eko­nom di­jaš­ke­ga doma; eko­nom ma­ri­bor­ske ško­fi­je / bil je za eko­no­ma v pod­jet­ju / po voj­ni je bil eko­nom na to­var­niš­kem po­ses­tvu 2. stro­kov­njak za eko­no­mi­jo, gos­po­dars­ tvo; eko­no­mist: na­cio­nal­ni eko­nom ekonóm2 -- v prid. rabi () v zve­zi eko­nom lo­nec lo­nec, v ka­te­rem se pod zvi­ša­nim pri­ti­skom ži­vi­lo sku­ha hi­tro: ku­ha­ti juho v eko­nom lon­cu; pred­no­sti so­ dob­nih eko­nom lon­cev; ven­ti­li eko­nom lon­ca eko­nomát -a m (ȃ) od­de­lek v pod­jet­ju ali us­ta­no­vi, ki skr­bi za po­tro­šne pred­me­te in in­ven­tar: uprav­ nik eko­no­ma­ta eko­no­me­tríja -e ž (ȋ) veda o upo­ra­bi ma­te­ma­tič­nih in sta­ti­stič­nih me­tod v eko­nom­skih ra­zi­ska­vah: os­ no­ve eko­no­me­tri­je; uč­be­nik eko­no­me­tri­je; štu­di­je o eko­no­me­tri­ji / fa­kul­te­ta za eko­no­me­tri­jo / teo­re­ tič­na, upo­rab­na eko­no­me­tri­ja // upo­ra­ba ta­kih me­ tod v eko­nom­skih ra­zi­ska­vah: ma­kroe­ko­no­mi­sti eko­no­me­tri­jo upo­rab­lja­jo dnev­no / eko­no­me­tri­ja kot te­melj­na ra­zi­sko­val­na me­to­da eko­nométri­ka -e ž () ekon. upo­ra­ba ma­te­ma­tič­nih in sta­ti­stič­nih me­tod v eko­nom­skih ra­zi­ska­vah: eko­no­me­tri­ka in sta­ti­sti­ka ekonómi­čen -čna -o prid., ekonómič­nej­ši () 1.  ki us­tre­za varč­no­sti, smo­tr­no­sti, gos­po­da­ren: do­se­či na­je­ko­no­mič­nej­šo izra­bo to­plo­te; do­se­či eko­no­ mič­no proi­zvod­njo; eko­no­mič­na ure­di­tev dela / eko­no­mič­na raz­po­re­di­tev gra­di­va v knji­gi zgoš­če­ na, pre­miš­lje­na // ki ob majh­ni po­ra­bi če­sa daje do­ber uči­nek: zelo eko­no­mi­čen tip av­to­mo­bi­la; špi­rit­ni go­ril­nik je prak­ti­čen in eko­no­mi­čen   teh. eko­no­mič­na hi­trost hi­trost vo­zi­la, pri ka­te­ri sta po­ra­ ◆

ba go­ri­va in obra­ba gib­lji­vih de­lov so­raz­mer­no naj­ manj­ši 2. za­star. eko­nom­ski: eko­no­mič­ni in po­li­tič­ni

li­be­ra­li­zem ekonómič­no prisl.: eko­no­mič­no iz­ko­riš­ ča­ti zem­ljo ekonómič­nost -i ž () last­nost, zna­čil­nost eko­no­ mič­ne­ga, gos­po­dar­nost: eko­no­mič­nost in ren­ta­ bil­nost proi­zvod­nje ra­ste; eko­no­mič­nost po­slo­va­ nja / eko­no­mič­nost izra­za zgoš­če­nost, je­dr­na­tost / eko­no­mič­nost elek­trič­nih na­prav eko­nomíja -e ž (ȋ) 1. veda o gos­po­dars­tvu: pre­da­va, štu­di­ra eko­no­mi­jo; in­že­nir eko­no­mi­je // pog. eko­ nom­ska fa­kul­te­ta: kon­čal je eko­no­mi­jo // proi­zva­ ja­nje, raz­po­re­ja­nje in upo­ra­ba ma­te­rial­nih do­brin; gos­po­dars­tvo: baza eko­no­mi­je; po­ve­za­nost med na­cio­nal­ni­mi eko­no­mi­ja­mi dr­žav / siva eko­no­mi­ ja ki te­me­lji na oprav­lja­nju dela v nas­prot­ju z za­kon­ ski­mi do­lo­či­li, brez nad­zo­ra pri­stoj­nih dr­žav­nih or­ga­nov

2. eko­no­mič­nost, gos­po­dar­nost: tu je bil zdru­žen prin­cip pro­stor­ske eko­no­mi­je z oku­som; skraj­na eko­no­mi­ja sil / zanj je zna­čil­na si­ste­ma­tič­nost in eko­no­mi­ja izra­za zgoš­če­nost, je­dr­na­tost 3. v so­cia­liz­mu ve­li­ko kme­tij­sko druž­be­no po­ses­tvo: hodi de­lat na eko­no­mi­jo; na­črt­na ure­di­tev eko­no­mi­je // po­ses­tvo nek­me­tij­ske or­ga­ni­za­ci­je: to­var­na ima svo­jo eko­ no­mi­jo; šol­ska eko­no­mi­ja ◆  fi­loz. eko­no­mi­ja miš­

éko­zastáva

lje­nja na­če­lo, po ka­te­rem ni po­treb­no več po­ja­snil, kot je za raz­la­go po­ja­va nuj­no; soc. po­li­tič­na eko­no­mi­ja

ra­ču­ni­ca ra­čun, izra­čun / Eko­nom­ski in so­cial­ni svet Or­ga­ni­za­ci­je zdru­že­nih na­ro­dov or­gan Or­ga­ni­za­ci­

eko­nomíjski -a -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na eko­no­ mi­ja 3: eko­no­mij­ski de­lav­ci ekonómika -e ž () 1. s pri­last­kom or­ga­ni­za­ci­ja pro­ izva­ja­nja, raz­po­re­ja­nja in upo­ra­be ma­te­rial­nih do­brin: vlo­ga dr­ža­ve pri raz­vo­ju druž­be­ne eko­no­ mi­ke; po­manj­klji­vo­sti, spre­mem­be v na­ši eko­no­ mi­ki / za­ko­ni­to­sti ka­pi­ta­li­stič­ne, so­cia­li­stič­ne eko­ no­mi­ke // proi­zva­ja­nje, raz­po­re­ja­nje in upo­ra­ba ma­te­rial­nih do­brin; gos­po­dars­tvo: raz­vi­ja­ti eko­ no­mi­ko; na­cio­nal­na eko­no­mi­ka; po­ve­za­ti eko­no­ mi­ko de­že­le z me­sti / uk­var­ja se z eko­no­mi­ko pod­ jet­ja 2. veda o or­ga­ni­za­ci­ji gos­po­dars­tva in za­ko­ ni­to­stih nje­go­ve­ga raz­vo­ja: pre­da­va eko­no­mi­ko proi­zvod­nje; eko­no­mi­ka goz­dars­tva, kme­tijs­tva / In­šti­tut za eko­no­mi­ko 3. eko­no­mič­nost, gos­po­dar­ nost: prob­le­mi or­ga­ni­za­ci­je in eko­no­mi­ke dela; raz­pra­va o eko­no­mi­ki gos­po­dar­je­nja v in­du­stri­ji / eko­no­mi­ka izraz­nih sred­stev zgoš­če­nost, je­dr­na­tost eko­nomíst -a m (ȋ) stro­kov­njak za eko­no­mi­jo, gos­ po­dars­tvo: prav­ni­ki in eko­no­mi­sti / di­plo­mi­ra­ni eko­no­mist // pog. slu­ša­telj eko­nom­ske fa­kul­te­te: eko­no­mist pr­ve­ga let­ni­ka eko­nomísti­čen -čna -o prid. (í) na­na­ša­joč se na eko­ no­mi­zem: od­por zo­per eko­no­mi­stič­no, ra­cio­na­li­ stič­no in teh­ni­ci­stič­no ideo­lo­gi­jo / vzgo­ja uprav­nih in eko­no­mi­stič­nih ka­drov eko­nom­skih eko­nomístka -e ž (ȋ) stro­kov­nja­ki­nja za eko­no­mi­jo, gos­po­dars­tvo: čla­nek zna­ne eko­no­mist­ke / di­plo­ mi­ra­na eko­no­mist­ka // pog. slu­ša­te­lji­ca eko­nom­ske fa­kul­te­te: spoz­nav­ni žur eko­no­mi­stov in eko­no­ mistk eko­no­mizácija -e ž (á) 1. varč­na, smo­tr­na ure­di­tev, po­ra­ba če­sa: eko­no­mi­za­ci­ja sred­stev; eko­no­mi­ za­ci­ja v gos­po­dars­tvu, proi­zvod­nji / eko­no­mi­za­ ci­ja sta­na­rin / eko­no­mi­za­ci­ja znans­tve­ne­ga dela 2.  uva­ja­nje eko­nom­skih na­čel v kaj: eko­no­mi­za­ ci­ja druž­be; eko­no­mi­za­ci­ja splo­šne­ga živ­lje­nja eko­nomízem -zma m (ī) po­dre­ja­nje vse­ga člo­ve­ko­ ve­ga udejs­tvo­va­nja eko­nom­ski ko­ri­sti: mi­sel­nost kvar­ne­ga eko­no­miz­ma  zgod. gi­ba­nje v so­cial­no­de­

na eko­no­mi­ste ali eko­no­mi­jo: eko­nom­ska teo­ri­ja; slo­var no­vej­še eko­nom­ske ter­mi­no­lo­gi­je; eko­nom­ ska zna­nost / eko­nom­ska fa­kul­te­ta / eko­nom­ski svet­nik, teh­nik 3. na­na­ša­joč se na eko­no­mič­nost: eko­nom­ska po­ra­ba sred­stev / eko­nom­ska ute­me­ lji­tev dela ◆ ekon. eko­nom­ski po­ten­cial zmog­lji­vost

veda o za­ko­nih v proi­zvod­nji in de­li­tvi ma­te­rial­nih do­ brin v druž­bi

mo­krat­skih stran­kah ko­nec 19. in v za­čet­ku 20. sto­let­ja, ki zah­te­va samo iz­bolj­ša­nje eko­nom­ske­ga po­lo­ža­ja de­ lav­cev

eko­no­mi­zer -ja [eko­no­mizêr tudi eko­nomájzer] m (ȇ; ȃ) strojn. na­pra­va, v ka­te­ri se ogre­va na­pa­jal­na voda za par­ni ko­tel s to­plo­to dim­nih pli­nov, grel­nik eko­no­mizíra­nje -a s (ȋ) gla­gol­nik od eko­no­mi­zi­ra­ti: no­tra­nja de­li­tev in eko­no­mi­zi­ra­nje dela; eko­no­mi­ zi­ra­nje proi­zva­jal­nih sred­stev / po­stop­no eko­no­ mi­zi­ra­nje cen / eko­no­mi­zi­ra­nje prob­le­mov eko­no­mizírati -am ne­dov. in dov. (ȋ) 1. varč­no, smo­ tr­no ure­ja­ti, upo­rab­lja­ti kaj: eko­no­mi­zi­ra­ti pro­ izvod­ni po­sto­pek 2.  uva­ja­ti eko­nom­ska na­če­la v kaj: eko­no­mi­zi­ra­ti po­čit­niš­ke do­mo­ve; eko­no­mi­ zi­ra­ti kul­tu­ro eko­no­mizíran -a -o: eko­no­mi­zi­ra­na druž­ba ki gle­da na stva­ri le z eko­nom­ske­ga sta­liš­ča; eko­no­mi­zi­ra­no delo ekonómka -e ž () stro­kov­nja­ki­nja za eko­no­mi­jo, gos­po­dars­tvo; eko­no­mist­ka: eko­nom­ka iš­če za­po­ sli­tev // pog. di­ja­ki­nja eko­nom­ske šo­le: gim­na­zij­ka je os­vo­ji­la zla­to, eko­nom­ka sre­bro ekonómski -a -o prid. () 1. na­na­ša­joč se na eko­no­ mi­ko, gos­po­dar­ski: eko­nom­ski na­pre­dek; eko­nom­ ski od­no­si, po­go­ji; eko­nom­ski po­lo­žaj; eko­nom­ski raz­voj dr­ža­ve; splo­šna eko­nom­ska kri­za; eko­nom­ ska po­moč ne­ra­zvi­tim dr­ža­vam; vzrok eko­nom­ske zao­sta­lo­sti / eko­nom­ska de­jav­nost, rast; eko­nom­ sko trž­no tek­mo­va­nje / publ. eko­nom­ski in­stru­ment gos­po­dar­ski ukrep za do­se­go do­lo­če­ne­ga ci­lja; eko­ nom­ski pri­tisk, ukrep; eko­nom­ska blo­ka­da, eks­ pan­zi­ja / eko­nom­ski emi­gran­ti / publ. eko­nom­ska

je zdru­že­nih na­ro­dov za na­pre­dek med­na­rod­ne­ga gos­ po­dars­tva in so­cial­ne­ga so­de­lo­va­nja 2. na­na­ša­joč se

gos­po­dars­tva gle­de na raz­po­lož­lji­vi ka­pi­tal, de­lov­no silo in teh­nič­no zna­nje; eko­nom­ski ra­čun ra­čun gos­ po­dar­no­sti, po ka­te­rem mo­ra­jo biti stroš­ki kri­ti z us­trez­ ni­mi do­hod­ki; eko­nom­ska cena cena, ki us­tre­za de­ jan­skim stroš­kom in za­go­tav­lja či­sti do­ho­dek; eko­nom­ ska de­mo­kra­ci­ja de­mo­kra­ci­ja, v ka­te­ri so proi­zva­jal­ na sreds­tva in gos­po­dar­je­nje z nji­mi pre­ne­se­na na ne­po­sred­ne proi­zva­jal­ce; eko­nom­ska eno­ta os­nov­na or­ga­ni­za­cij­ska tvor­ba v gos­po­dars­tvu; eko­nom­sko na­ če­lo na­če­lo, da se z naj­manj­ši­mi sreds­tvi do­se­že do­lo­ čen us­peh ali z do­lo­če­ni­mi sreds­tvi naj­bolj­ši us­peh; teh. eko­nom­ska hi­trost hi­trost vo­zi­la, pri ka­te­ri sta po­ra­ ba go­ri­va in obra­ba gib­lji­vih de­lov so­raz­mer­no naj­ manj­ši ekonómsko prisl.: eko­nom­sko ute­me­ljen iz­

voz; eko­nom­sko moč­no pod­jet­je ékoôtok in éko ôtok -óka m (-ó -) eko­loš­ki otok: od­pad­ki z ekoo­to­kov; smet­nja­ki in ekoo­to­ki ékopráznik in éko práznik -a m (-á) praz­nik eko­ loš­kih kme­tij, ko se sre­ča­jo kmet­je s teh kme­tij in po­nu­di­jo svo­je eko­loš­ko pri­de­la­ne iz­del­ke tudi na trž­ni­ci: eko­praz­nik je pri­lož­nost za sre­ča­nje s pri­ de­lo­val­ci eko­loš­ke hra­ne in nji­ho­vo po­nud­bo éko­pri­de­loválec in éko pri­de­loválec -lca [eko­pri­de­ lo­vaca tudi eko­pri­de­lo­val­ca] m (-ȃ) kdor kaj pri­ de­lu­je samo z na­rav­ni­mi in na­ra­vi pri­jaz­ni­mi po­ stop­ki in ma­te­ria­li: mul­ti­na­cio­nal­ke bi rade pre­ vze­le po­sel majh­nim eko­pri­de­lo­val­cem; trud za or­ga­ni­zi­ra­nost eko­pri­de­lo­val­cev éko­sistém -a m (-) biol. si­stem od­no­sov med ži­vi­mi bit­ji in ne­ži­vo na­ra­vo: vpli­vi one­sna­že­va­nja na eko­si­ste­me; eko­si­stem na trav­ni­ku, v goz­du ékošóla in éko šóla -e ž (-) šo­la, ki po­leg svo­je os­nov­ne de­jav­no­sti iz­va­ja še pro­gram oza­veš­ča­nja mla­dih o va­ro­va­nju oko­lja in zdrav­ja: slo­ven­ske eko­šo­le; eko­šo­le pro­mo­vi­ra­jo traj­nost­ni raz­voj, spo­što­va­nje do oko­lja in so­žit­je z na­ra­vo éko­te­rorízem in éko te­rorízem -zma m (-ī) 1. uni­ če­va­nje na­ra­ve, živ­ljenj­ske­ga oko­lja: v dr­ža­vi se do­ga­ja bar­bar­ski eko­te­ro­ri­zem: od umi­ra­nja rib v re­kah do po­mo­rov ptic 2. ak­ci­ja pri­vr­žen­cev eko­ loš­kih gi­banj ali strank pro­ti kr­še­nju na­čel ohra­ nja­nja živ­ljenj­ske­ga oko­lja: šest ak­ti­vi­stov je bilo are­ti­ra­nih za­ra­di eko­te­ro­riz­ma, ker so se na svo­ji splet­ni stra­ni zav­ze­ma­li za pra­vi­ce ži­va­li ekotíp -a m (ȋ) biol. or­ga­niz­mi z do­lo­če­no, oko­lju pri­la­go­je­no ob­li­ko, a raz­lič­no ded­no os­no­vo: po­ hor­ski eko­tip jel­ke ekotóp -a m () biol. pro­stor, v ka­te­rem ži­vi­jo ži­va­li in rast­li­ne v ena­kih živ­ljenj­skih raz­me­rah, živ­ljenj­ ski pro­stor ékotŕžni­ca in éko tŕžni­ca -e ž (-ȓ) trž­ni­ca, na ka­te­ ri se pro­da­ja­jo iz­del­ki, pri­de­la­ni samo z na­rav­ni­ mi in na­ra­vi pri­jaz­ni­mi po­stop­ki in ma­te­ria­li: kup­ ci, ki jim je kva­li­te­ta po­memb­nej­ša od cene, po­ go­sto obi­sku­je­jo eko­trž­ni­co; od­prt­je eko­trž­ni­ce éko­turízem in éko turízem -zma m (-ī) tu­ri­zem, za ka­te­re­ga je zna­čil­no pri­za­de­va­nje za va­ro­va­nje, ohra­nja­nje na­ra­ve, živ­ljenj­ske­ga oko­lja: eko­tu­ri­ zem naj bi pri­po­mo­gel k ohra­nja­nju eko­si­ste­mov in zaš­či­ti lo­kal­nih skup­no­sti; raz­voj eko­tu­riz­ma éko­zastáva in éko zastáva -e ž (-ȃ) priz­na­nje za iz­pol­nje­va­nje me­ril oko­lje­vars­tve­ne oza­veš­če­no­sti: z iz­pol­nje­va­njem na­log bodo po­sku­ša­li pri­do­bi­ti eko­za­sta­vo; po­de­li­tev eko­za­sta­ve


259

éko­živílo éko­živílo in éko živílo -a s (-í) ži­vi­lo, pri­de­la­no, pre­de­la­no samo z na­rav­ni­mi in na­ra­vi pri­jaz­ni­mi po­stop­ki in ma­te­ria­li: proi­zva­ja­ti eko­ži­vi­la; po­ nud­ba, pri­de­la­va eko­ži­vil; pred­stav­lja­nje, tr­že­nje eko­ži­vil ekrán -a m (ȃ) 1. plo­skev, na ka­te­ri se za­ra­di elek­ tron­ske­ga žar­ka po­ka­že sli­ka; za­slon: te­le­vi­zij­ski ekran; ekran os­ci­lo­gra­fa, ra­dar­ja // te­le­vi­zij­ski za­ slon: te­le­vi­zor s ši­ro­kim ekra­nom / publ. mali ekran te­le­vi­zi­ja 2.  pro­jek­cij­sko plat­no: sli­ka na ekra­nu / publ. ali bo iz­pol­nil obe­te in po­stal Sha­kes­pea­re film­ske­ga ekra­na? film­ske umet­no­sti ekra­nizácija -e ž (á) publ. film­ska upo­do­bi­tev če­sa, na­vad­no li­te­rar­ne­ga dela: ekra­ni­za­ci­ja kla­sič­nih del sve­tov­ne li­te­ra­tu­re; ekra­ni­za­ci­ja dra­me ekra­nizírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) publ. na­pra­vi­ti film­ sko upo­do­bi­tev če­sa, na­vad­no li­te­rar­ne­ga dela: ekra­ni­zi­ra­ti no­ve­lo ekrazít -a m (ȋ) bri­zant­no raz­stre­li­vo, ka­te­re­ga glav­ na se­sta­vi­na je pi­krin­ska ki­sli­na: gra­na­te so nek­daj pol­ni­li z ekra­zi­tom; za­boj ekra­zi­ta; vonj po ekra­ zi­tu ekrazíten -tna -o (ȋ) pri­dev­nik od ekra­zit: ekra­zit­na gra­na­ta éks medm. () pog., po­ziv pri pit­ju do dna: pij­mo, eks; vsi eks; sam.: prvi eks za na­še go­ste éks...1 pred­po­na v se­stav­ljen­kah () za izra­ža­nje sta­nja ose­be, ki je bila v ka­kem sta­nu, po­kli­cu, funk­ci­ji, pa ni več; nek­da­nji, biv­ši: eks­je­zuit, ek­skralj eks...2 pred­po­na v se­stav­ljen­kah za izra­ža­nje gi­ba­nja nav­ zven ali sta­nja zu­naj če­sa: eks­ha­li­ra­ti, ek­sko­mu­ ni­ci­ra­ti, ek­sma­tri­ku­la­ci­ja, eks­port, ek­ste­ri­to­rial­nost eksákten -tna -o prid., eksáktnej­ši (ȃ) 1. ki te­me­lji na ugo­tov­lji­vih spoz­na­njih: nove ek­sakt­ne de­jav­no­sti; ek­sakt­na zna­nost; ek­sakt­no pra­vi­lo; ek­sakt­no ra­ zi­sko­va­nje v bak­te­rio­lo­gi­ji / po­sta­vi­ti umet­nost­no zgo­do­vi­no na ek­sakt­ne te­me­lje / ma­te­ma­ti­ka kot ek­sakt­na veda 2.  na­tan­čen, to­čen1: ek­sakt­na do­ sled­nost; nje­go­va iz­po­ved je pri vsej me­ta­fo­ri­ki ek­sakt­na; ek­sakt­no izra­ža­nje, miš­lje­nje eksáktno prisl.: ek­sakt­no do­ka­za­ti, po­ve­da­ti eksáktnost -i ž (ȃ) last­nost ek­sakt­ne­ga: ma­te­ma­tič­ na, znans­tve­na ek­sakt­nost / sli­ke, re­pro­du­ci­ra­ne z vzor­no ek­sakt­nost­jo / ek­sakt­nost Žu­pan­či­če­ve­ga izra­za ja­snost, na­zor­nost ek­saltácija -e ž (á) knjiž. za­ne­se­nost, nav­du­še­nost, raz­vne­tost: mi­stič­na ek­sal­ta­ci­ja; ek­sal­ta­ci­je ro­man­ ti­kov / ek­sal­ta­ci­ja pri de­kla­mi­ra­nju jih ni mo­ti­la / pre­živ­ljal je naj­viš­jo živč­no ek­sal­ta­ci­jo ek­saltíran -a -o prid. (ȋ) knjiž. za­ne­sen, nav­du­šen, raz­ vnet: ek­sal­ti­ran ples; ek­sal­ti­ran sla­vos­pev lju­bez­ ni; ljud­je z ek­sal­ti­ra­no do­miš­lji­jo / ek­sal­ti­ra­na žen­ ska čus­tve­no pre­na­pe­ta ek­saltíra­nec -nca m (ȋ) knjiž. za­ne­se­njak, pre­na­pe­tež: ver­ski ek­sal­ti­ra­nec / pro­gla­si­li so ga za pi­jan­ca, fa­li­ra­ne­ga štu­den­ta in ek­sal­ti­ran­ca ek­saltíra­nost -i ž (ȋ) knjiž. za­ne­se­nost, nav­du­še­nost, raz­vne­tost: nje­na ek­sal­ti­ra­nost ga je mo­ti­la; ta li­ rič­na iz­po­ved je brez ek­sal­ti­ra­no­sti / živč­na ek­sal­ ti­ra­nost eksámen -a tudi -mna m (á) star. iz­pit: na­pra­vi­ti ek­ sa­men; dok­tor­ski ek­sa­men ek­sa­minánd -a m (ā) star. iz­pra­še­va­nec (pri iz­pi­tu): ek­sa­mi­nand je bil ves zme­den ek­sa­minátor -ja m (ȃ) knjiž. iz­pra­še­va­lec (pri iz­pi­tu): do­lo­či­ti ek­sa­mi­na­tor­je; ču­til je ne­na­klo­nje­nost ek­ sa­mi­na­tor­jev // star. za­sli­še­va­lec, prei­sko­va­lec: po de­že­li so po­sla­li ek­sa­mi­na­tor­je ek­sa­minírati -am ne­dov. (ȋ) star. spra­še­va­ti (pri iz­pi­ tu): ek­sa­mi­ni­ra­ti učen­ce éksa­nje -a s () gla­gol­nik od ek­sa­ti: na­pit­ni­ca se je vr­sti­la za na­pit­ni­co, ek­sa­nje za ek­sa­njem ek­santém -a m () med. bo­le­zen­ska spre­mem­ba raz­ lič­ne ob­li­ke in vr­ste na ko­ži ali sluz­ni­ci; iz­puš­čaj: akut­ni, lue­tič­ni ek­san­tem

ek­sarácija -e ž (á) geo­gr. raz­je­da­nje in dol­be­nje ze­ melj­ske­ga po­vrš­ja z le­de­ni­ki eksárh -a m (ȃ) 1. v vzhod­ni cerk­vi cerk­ve­ni do­sto­jans­ tve­nik z me­tro­po­lit­sko ob­last­jo, neod­vi­sen od pa­ triar­ha: bol­gar­ski ek­sarh 2. zgod. na­mest­nik bi­zan­ tin­ske­ga vla­dar­ja v Ra­ve­ni in Kar­ta­gi­ni ek­sarhát -a m (ȃ) 1.  v vzhod­ni cerk­vi uprav­na eno­ta, po­dre­je­na ek­sar­hu: bol­gar­ski ek­sar­hat 2.  zgod. ozem­lje bi­zan­tin­ske dr­ža­ve, po­dre­je­no ek­sar­hu: tr­gov­ske zve­ze med ek­sar­ha­tom in Bi­zan­cem éksa­ti -am dov. in ne­dov. () pog. iz­pi­ti v duš­ku do dna (ko­zar­ca): rad eksa; na to se eksa eks­celénca -e [tudi ek­selénca] ž () s svo­jil­nim zaim­kom na­slov za naj­viš­je dr­žav­ne pred­stav­ni­ke: nje­go­va eks­ce­len­ca gos­pod mi­ni­ster; nje­go­va eks­ce­len­ca vas bo ta­koj spre­je­la / kot na­go­vor va­ša eks­ce­len­ca / pa­la­ča eks­ce­len­ce gu­ver­ner­ja ekscénter tudi ekscênter -tra m (; ē) strojn. okro­gla ploš­ča, pri ka­te­ri os vr­te­nja ne gre sko­zi nje­no sre­diš­če, iz­sred­nik: gi­ba­nje eks­cen­tra; gred z eks­ cen­tri ekscéntri­čen tudi ekscêntri­čen -čna -o prid. (; é) 1. ki nima osred­nje toč­ke v svo­jem sre­diš­ču, iz­sre­den: eks­cen­tri­čen obroč; eks­cen­trič­ne mre­že paj­kov / eks­cen­trič­na rast bule 2.  knjiž. ki se zelo raz­li­ku­je od obi­čaj­ne­ga, nor­mal­ne­ga; ne­na­va­den, opa­zen: eks­cen­trič­na ob­le­ka; eks­cen­trič­ne ge­ste / da­jal je eks­cen­trič­ne iz­ja­ve; eks­cen­trič­ne na­va­de / nav. eks­pr. bila je pre­cej eks­cen­trič­na neu­rav­no­ve­še­na, ču­daš­ka ◆  gozd. eks­cen­ trič­no deb­lo deb­lo, ki nima str­že­na v sre­di­ni; grad. eks­cen­trič­na obre­me­ni­tev obre­me­ni­tev, ki ne de­lu­je na sre­di­no kon­struk­ci­je; obrt. eks­cen­trič­na sti­skal­ni­ca eks­cen­tr­ska sti­skal­ni­ca ekscéntrič­nost tudi ekscêntrič­nost -i ž (; é) knjiž. last­nost eks­cen­trič­ne­ga: eks­cen­trič­nost lju­bez­ni; že kot otrok je ka­zal zna­ke eks­cen­trič­no­sti / nje­nih eks­cen­trič­no­sti se je na­ve­li­čal ◆ geom. li­near­na eks­ cen­trič­nost elip­se, hi­per­bo­le od­da­lje­nost go­riš­ča od sre­diš­ča; teh. eks­cen­trič­nost last­nost dveh okro­glih pred­me­tov ali li­kov, da se nju­ni sre­diš­či ne uje­ma­ta

ekscéntrik tudi ekscêntrik -a m (; é) knjiž. neu­rav­no­ ve­še­nec, ču­dak, po­seb­než: de­ka­den­ti in eks­cen­tri­ki ekscéntr­ski tudi ekscêntr­ski -a -o prid. (; ē) na­na­ša­ joč se na eks­cen­ter, iz­sred­niš­ki: eks­cen­tr­ski po­gon / eks­cen­tr­ska gred obrt. eks­cen­tr­ska sti­skal­ni­ca ◆

sti­skal­ni­ca, ka­te­re bis­tve­ni se­stav­ni del so eks­cen­tri

eks­cerpíra­nje -a s (ȋ) gla­gol­nik od eks­cer­pi­ra­ti: eks­ cer­pi­ra­nje za zgo­do­vin­ski slo­var / eks­cer­pi­ra­nje iz ob­sež­ne­ga gra­di­va eks­cerpírati -am ne­dov. in dov. (ȋ) na­men­sko pre­pi­so­ va­ti od­lom­ke, po­dat­ke iz tek­sta, iz­pi­so­va­ti: eks­cer­ pi­ra­ti me­ta­fo­re iz pe­smi; eks­cer­pi­ral je sta­re tek­ste / eks­cer­pi­ral je vse do­stop­no gra­di­vo; eks­cer­pi­ra­ ti knji­go ekscêrpt -a m (ȇ) od­lo­mek, po­da­tek, na­men­sko pre­ pi­san iz tek­sta; iz­pi­sek, iz­pis: de­la­ti eks­cerp­te; eks­ cerpt iz knji­ge; eks­cerp­ti za slo­var // krat­ka vse­bi­ na, pov­ze­tek: za iz­pit je štu­di­ral le po do­brih eks­ cerp­tih ekscêrp­tor -ja m (ē) knjiž. kdor eks­cer­pi­ra, iz­pi­so­va­ lec: eks­cer­pi­ra­nje za slo­var oprav­lja več eks­cerp­ tor­jev ekscés -a m () pre­ko­ra­če­nje nor­mal­ne­ga, pov­preč­ ne­ga v kaki stva­ri: čus­tve­ni, sek­sual­ni eks­ce­si / ub­la­ži­ti eks­ce­se kon­ser­va­ti­viz­ma // pre­ko­ra­če­nje do­vo­lje­ne­ga v rav­na­nju ali ve­de­nju, iz­gred: v teh kra­jih po­go­sto­ma pri­ha­ja do šo­vi­ni­stič­nih eks­ce­ sov; eks­ce­si vo­jaš­kih eks­pe­di­cij / noč­ni eks­ce­si mla­di­ne raz­gra­ja­nja, pre­te­pi eks­cesíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. pre­ti­ran, čez­me­ren: eks­ce­siv­no iz­čr­pa­va­nje mo­či eks­citácija -e ž (á) med. vzdra­že­nje, vzbur­je­nje: eks­ ci­ta­ci­ja živč­ne ce­li­ce éksci­tans -a m () med. sreds­tvo, ki dra­žil­no vpli­va na or­ga­ni­zem, dra­ži­lo

ek­sercícije ek­segét -a m () knjiž. kdor se uk­var­ja z ek­se­ge­zo, raz­la­ga­lec: pri­pom­be ek­se­ge­tov ob po­sa­mez­nih izra­zih ek­segéti­čen -čna -o prid. () na­na­ša­joč se na ek­se­ ge­zo, raz­la­ga­len: ek­se­ge­tič­ni prob­le­mi; ek­se­ge­ tič­na li­te­ra­tu­ra / ek­se­ge­tič­na me­to­da ek­segéza -e ž () knjiž. be­sed­na ali stvar­na raz­la­ga ka­ke­ga tek­sta, zla­sti Sve­te­ga pi­sma: ek­se­ge­za be­ se­di­la; od­kri­va­nje in ek­se­ge­za ar­hiv­ske­ga gra­di­va / bib­lič­na ek­se­ge­za ek­sekúcija -e ž (ú) iz­vr­ši­tev smrt­ne kaz­ni, us­mr­ti­tev: bil je us­tre­ljen kot ta­lec med pr­vi­mi ita­li­jan­ski­mi ek­se­ku­ci­ja­mi; odred za ek­se­ku­ci­jo; pro­stor za ek­ se­ku­ci­je // pravn. pri­sil­na iz­vr­ši­tev sod­nih ali uprav­ nih od­ločb; iz­vrš­ba: dolg je iz­ter­jal z ek­se­ku­ci­jo; od­lo­ži­tev ek­se­ku­ci­je ek­se­kucíjski -a -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na ek­se­ku­ ci­jo: po­velj­nik ek­se­ku­cij­ske­ga od­del­ka / ek­se­ku­ cij­ski stroš­ki ek­se­kutíva -e ž (ȋ) knjiž. 1. pra­vi­ca do od­lo­ča­nja in iz­vr­še­va­nja za­ko­nov ali pred­pi­sov, iz­vr­šil­na ob­last: ek­se­ku­ti­va ni v nji­ho­vih ro­kah; ek­se­ku­ti­vo je pre­ puš­čal od­bo­ru // uprav­ni or­gan, ki ima iz­vr­šil­no ob­last, iz­vr­šil­ni or­gan: iz­vo­li­ti ek­se­ku­ti­vo stran­ke; član ek­se­ku­ti­ve 2. ek­se­ku­tor­ji: tal­ci pred puš­ka­mi so­vraž­ne ek­se­ku­ti­ve ek­se­kutíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki ima pra­vi­co do od­lo­ča­nja in iz­vr­še­va­nja za­ko­nov ali pred­pi­sov, iz­vr­ši­len: ek­se­ku­tiv­ni od­bor; ek­se­ku­tiv­ni or­ga­ni / ek­se­ku­tiv­na ob­last ek­sekútor -ja m (ȗ) kdor oprav­lja ek­se­ku­ci­jo: do­lo­ či­li so ek­se­ku­tor­je za stre­lja­nje / ek­se­ku­tor jim je vse za­ru­bil / davč­ni ek­se­ku­tor davč­ni iz­ter­je­va­lec ek­sekútor­ski -a -o prid. (ȗ) na­na­ša­joč se na ek­se­ku­ tor­je: ek­se­ku­tor­ska če­ta / ek­se­ku­tor­ske me­to­de ek­sek­vatúra -e ž (ȗ) pravn. akt, s ka­te­rim do­vo­lju­je vla­da no­voi­me­no­va­ne­mu kon­zu­lu tuje dr­ža­ve oprav­lja­nje nje­go­vih funk­cij eksékvi­je -vij ž mn. ( ) rel. cerk­ve­ni po­greb­ni obre­di ek­sekvírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) 1. knjiž. iz­ve­sti smrt­no ka­zen, us­mr­ti­ti: ek­sek­vi­ra­ti ob­so­jen­ce 2. pravn. pri­ sil­no iz­vr­ši­ti sod­ne ali uprav­ne od­loč­be: ek­sek­vi­ ra­ti ter­ja­tev ek­se­len­ca gl. eks­ce­len­ca eksémpci­ja -e ž () rel. izv­zem iz­pod ju­ris­dik­ci­je ne­ po­sred­ne­ga cerk­ve­ne­ga pred­stoj­ni­ka eksêmpel -pla m (é) star. spod­bu­den ali sva­ri­len zgled; vzor, sva­ri­lo: on naj bo dru­gim lju­dem v ek­sem­pel; za ek­sem­pel so ga kaz­no­va­li pred vsem moš­tvom / za­star. pred se­boj ima­te ek­sem­pel take poe­zi­je pri­mer, zgled ek­semplár -ja m (ā) vsa­ka od več is­to­vrst­nih stva­ri; pri­me­rek, vzo­rec: zbir­ka me­tu­ljev ima več le­pih, red­kih ek­sem­plar­jev / mu­zej­ski ek­sem­plar / od te knji­ge se je ohra­nil samo en ek­sem­plar; pren., eks­pr. bil je res pra­vi ek­sem­plar ek­semplári­čen -čna -o prid. (á) ki je v spod­bu­den ali sva­ri­len zgled: ek­sem­pla­rič­na ka­zen; ek­sem­pla­ rič­na vlo­ga do­brih učen­cev / eks­pr. nje­go­va do­miš­ lja­vost je že kar ek­sem­pla­rič­na nje­go­va do­miš­lja­vost je pri­mer, zgled ti­pič­ne do­miš­lja­vo­sti ek­semplárič­no prisl.: ek­sem­pla­rič­no kaz­no­va­ti ek­sem­pli­fikácija -e ž (á) knjiž. os­vet­li­tev, po­ja­sni­tev s pri­me­ri ali ar­gu­men­ti: do­go­dek je po­ra­bil za ek­ sem­pli­fi­ka­ci­jo svo­je tr­di­tve / na­ve­de­na ek­sem­pli­ fi­ka­ci­ja je sla­ba pri­mer, zgled ek­sem­pli­fi­katíven -vna -o (ȋ) pri­dev­nik od ek­sem­ pli­fi­ka­ci­ja: ek­sem­pli­fi­ka­tiv­no na­šte­va­nje ek­sercícije -cij ž mn. (í ȋ) 1. rel. si­ste­ma­tič­no več­dnev­ no pre­miš­lje­va­nje in ude­le­že­va­nje ver­skih obre­dov za ob­no­vo ver­ske­ga živ­lje­nja; du­hov­ne vaje: ve­li­ ko­noč­ne ek­ser­ci­ci­je 2. star. ur­je­nje te­le­snih ali du­ šev­nih spo­sob­no­sti: glas­be­na sprem­lja­va olaj­šu­je ek­ser­ci­ci­je

E


260

ek­sercír ek­sercír -a in -ja m (ī) ek­ser­ci­ra­nje: de­set­nik je za­čel z no­vin­ci ek­ser­cir / eks­pr. ab­surd­nost vo­jaš­ke­ga ek­ ser­ci­ra brez­du­šne­ga, me­ha­nič­ne­ga vzga­ja­nja in na­va­ ja­nja na kaj

E

ek­sercíra­nje -a s (ȋ) gla­gol­nik od ek­ser­ci­ra­ti: ek­ser­ ci­ra­nje ga je utru­di­lo ek­sercírati -am ne­dov. (ȋ) uri­ti se v strum­nem ko­ra­ ka­nju, dr­ži in va­jah z orož­jem: vo­ja­ki so mo­ra­li ves dan ek­ser­ci­ra­ti; preh. ek­ser­ci­ra­ti no­vin­ce ek­sercíren -rna -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na ek­ser­ci­ ra­nje: dnev­ne ek­ser­cir­ne vaje / ek­ser­cir­no po­lje ek­sergíja -e ž (ȋ) fiz. del ener­gi­je, ki se v teh­nič­ni na­pra­vi da iz­ko­ri­sti­ti za oprav­lja­nje dela: ek­ser­ gi­ja pare, pli­na eks­halácija -e ž (á) geol. uha­ja­nje pli­nov in par iz uga­ša­jo­če­ga vul­ka­na ekshávstor -ja m (ā) strojn. na­pra­va za od­se­sa­va­nje pra­šne­ga zra­ka, pli­nov ali za pre­nos sip­ke­ga ma­ te­ria­la: eks­hav­stor za ško­dlji­ve pli­ne; eks­hav­stor za seno, ži­to; in­šta­la­ci­ja eks­hav­stor­jev eks­hibícija -e ž (í) knjiž. de­ja­nje, s ka­te­rim ho­če iz­ va­ja­lec pou­da­ri­ti svo­jo spret­nost, do­vr­še­nost v čem: iz­va­ja­ti pre­drz­ne eks­hi­bi­ci­je; pri­ka­za­li so eks­hi­bi­ci­jo v ple­za­nju; akro­bat­sko-ba­let­na eks­hi­ bi­ci­ja / eks­pr. sce­na­rij je po­ra­bil le za last­ne eks­hi­ bi­ci­je // na­stop, pred­sta­va, ki naj po­ka­že spret­nost, do­vr­še­nost v čem: po tek­mo­va­nju so pr­va­ki pri­re­ di­li skup­no eks­hi­bi­ci­jo; eks­pr. pri­ka­za­li so pra­vo eks­hi­bi­ci­jo ho­ke­ja; pren. ta knji­ga je eks­hi­bi­ci­ja zmog­lji­vo­sti je­zi­ka in slo­ga eks­hi­bicíjski -a -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na eks­hi­bi­ ci­jo: eks­hi­bi­cij­ski na­stop / tež­ka eks­hi­bi­cij­ska na­ lo­ga eks­hi­bi­cioníst -a m (ȋ) 1. člo­vek z bo­lest­no tež­njo po raz­kri­va­nju in uve­ljav­lja­nju sa­me­ga sebe: po­ seb­na vr­sta ne­vro­ti­kov so eks­hi­bi­cio­ni­sti / psi­hič­ ni eks­hi­bi­cio­nist 2. člo­vek z bo­le­zen­skim nag­nje­ njem do raz­ga­lja­nja in raz­ka­zo­va­nja spo­lo­vil: raz­ka­zo­va­nje go­le­ga eks­hi­bi­cio­ni­sta eks­hi­bi­cionísti­čen -čna -o prid. (í) na­na­ša­joč se na eks­hi­bi­cio­ni­zem: pro­stor je brez eks­hi­bi­cio­ni­stič­nih ele­men­tov / eks­hi­bi­cio­ni­stič­no raz­ga­lja­nje eks­hi­bi­cionízem -zma m (ī) za­ne­se­no raz­kri­va­nje, pri­ka­zo­va­nje če­sa, na­vad­no ču­stev: čus­tve­ni, na­ zor­ski eks­hi­bi­cio­ni­zem  med. bo­le­zen­sko nag­nje­nje do raz­ga­lja­nja in raz­ka­zo­va­nja spo­lo­vil // pre­ra­ču­na­ no upo­rab­lja­nje ta­kih de­janj ali sred­stev, ki do­se­ ga­jo ve­lik uči­nek: re­ži­ja je bila pre­pro­sta, rea­li­stič­ na, brez eks­hi­bi­cio­niz­ma; sti­li­stič­ni eks­hi­bi­cio­ni­ zem eks­hibít -a m (ȋ) za­star. li­sti­na, s ka­te­ro se pred­la­ga, pro­si ali zah­te­va po­sto­pek pri uprav­nih ali sod­nih or­ga­nih; vlo­ga2 ekshórta -e ž () rel. dalj­ši, po­glo­bi­tvi du­hov­ne­ga živ­lje­nja na­me­njen go­vor, zla­sti za mla­di­no: ob ne­de­ljah je imel eks­hor­to eks­humácija -e ž (á) pravn. iz­kop tru­pla: po­treb­na bo eks­hu­ma­ci­ja in po­nov­na ob­duk­ci­ja eks­humírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) pravn. iz­ko­pa­ti tru­plo: tru­pla so eks­hu­mi­ra­li in pre­ne­sli na po­ko­pa­liš­če ek­sikátor -ja m (ȃ) kem. ste­kle­na po­so­da, ki se da ne­pro­du­šno za­pre­ti, za su­še­nje in shra­nje­va­nje sno­vi pri nor­mal­ni tem­pe­ra­tu­ri: hra­ni­ti v ek­si­ka­ tor­ju eksíl -a m (ȋ) knjiž. pri­sil­no bi­va­nje zu­naj do­mo­vi­ne; preg­nans­tvo: za­ra­di knji­ge je bil ob­so­jen na ek­sil / vla­da je v ek­si­lu ek­sisténca -e ž () 1.  ma­te­rial­na ali du­hov­na na­ vzoč­nost v stvar­no­sti; ob­sta­ja­nje, ob­stoj, bi­va­nje: do­ka­za­ti, za­ni­ka­ti ek­si­sten­co kake stva­ri; ek­si­sten­ ca na­ro­da; ko­nec bio­loš­ke ek­si­sten­ce / pre­te­klost mu gre­ni ek­si­sten­co v novi druž­bi; ko­mi­si­ja je z de­lom opra­vi­či­la svo­jo ek­si­sten­co; in­di­vi­dual­na in druž­be­na ek­si­sten­ca  fi­loz. ek­si­sten­ca po ek­si­sten­ cia­li­stič­ni fi­lo­zo­fi­ji kar do­lo­ča člo­ve­ka kot člo­ve­ka; fi­lo­ ◆

ékso­dus

zo­fi­ja ek­si­sten­ce 2. ma­te­rial­na os­no­va za živ­lje­nje, za pre­živ­lja­nje: s tru­dom si je us­tva­ril ek­si­sten­co; bo­ri­ti se za ek­si­sten­co; od­vi­snost de­lav­če­ve ek­si­ sten­ce od de­lo­da­jal­ca / gos­po­dar­ska kri­za je uni­ či­la nje­go­vo ek­si­sten­co; nima še no­be­ne pra­ve ek­si­sten­ce za­služ­ka, po­lo­ža­ja / s tem si je za­go­to­vil umet­niš­ko ek­si­sten­co med ro­ja­ki 3. nav. slabš. člo­vek, ose­ba: v tem lo­ka­lu se zbi­ra­jo sum­lji­ve ek­si­sten­ce; iz­gub­lje­na, po­ne­sre­če­na ek­si­sten­ca ek­si­sten­ciálen -lna -o prid. (ȃ) na­na­ša­joč se na ek­ si­sten­co, bi­vanj­ski: ek­si­sten­cial­ni po­lo­žaj na­ro­da; ek­si­sten­cial­ni prob­lem člo­ve­ka  fi­loz. ek­si­sten­cial­ na fi­lo­zo­fi­ja; ek­si­sten­cial­na sod­ba sod­ba, v ka­te­ri ◆

se po­tr­ju­je ali za­ni­ka ob­stoj sub­jek­ta

ek­si­sten­ciálija -e ž (á) fi­loz. kar je za člo­ve­ko­vo bi­ va­nje bis­tve­no, do­lo­ču­jo­če: v pi­sa­te­lju sta sti­ska in ab­surd pri­sot­na kot nje­go­vi po­gla­vit­ni ek­si­sten­ cia­li­ji ek­si­sten­cialíst -a m (ȋ) pred­stav­nik ek­si­sten­cia­liz­ma: fran­co­ski ek­si­sten­cia­li­sti; gla­si­lo ek­si­sten­cia­li­stov ek­si­sten­cialísti­čen -čna -o prid. (í) na­na­ša­joč se na ek­si­sten­cia­li­zem: ek­si­sten­cia­li­stič­ni pi­sa­te­lji; ek­ si­sten­cia­li­stič­na na­če­la / ek­si­sten­cia­li­stič­na fi­lo­ zo­fi­ja / ek­si­sten­cia­li­stič­no gle­da­liš­če gle­da­liš­če, ki upri­zar­ja ek­si­sten­cia­li­stič­na dela

ek­si­sten­cialízem -zma m (ī) fi­lo­zof­ska smer, ki trdi, da je ek­si­sten­ca to, po če­mer je člo­vek člo­vek: vse­bi­na in druž­be­ne ko­re­ni­ne ek­si­sten­cia­liz­ma ek­sisténčen -čna -o prid. () na­na­ša­joč se na ek­si­ sten­co: ek­si­stenč­ni strah člo­ve­ka v atom­ski dobi / pri­bo­ri­ti ek­si­stenč­no pra­vi­co no­ve­mu si­ste­mu; ek­ si­stenč­na upra­vi­če­nost; ek­si­stenč­no vpra­ša­nje na­ ro­da / iz­bolj­ša­nje člo­ve­ko­vih ek­si­stenč­nih po­go­jev; ek­si­stenč­na ne­go­to­vost de­lav­cev soc. ek­si­stenč­ni mi­ni­mum za živ­lje­nje nuj­no po­treb­na sreds­tva ek­ sisténčno prisl.: ek­si­stenč­no ogro­žen člo­vek ek­sisténten -tna -o prid. () knjiž. ki ob­sta­ja, biva, ob­sto­ječ: iz­po­pol­ni­ti že ek­si­stent­ne de­mo­kra­tič­ne fo­ru­me; ob­jek­tiv­no ek­si­sten­ten / doba je mi­ni­la, nje­ni od­me­vi so pa še ek­si­stent­ni ek­sistíra­nje -a s (ȋ) gla­gol­nik od ek­si­sti­ra­ti: ek­si­sti­ra­nje ki­si­ka v vodi / bed­no ek­si­sti­ra­nje v pred­mest­ju ek­sistírati -am ne­dov. (ȋ) biti2, ob­sta­ja­ti1: ek­si­sti­ra­jo tudi še neod­kri­ti sve­to­vi; ne ve, če ome­nje­na knji­ ga kje ek­si­sti­ra; ta spo­ji­na ek­si­sti­ra le malo ča­sa, nato raz­pa­de; publ. ek­si­sti­ra pa še dru­go vpra­ša­nje, kako us­mer­ja­ti naš gos­po­dar­ski raz­voj / ve­či­na lju­di samo ek­si­sti­ra ne ži­vi pol­no, za­vest­no   mo­der­ na glas­ba zanj sploh ne ek­si­sti­ra ne priz­na ji vred­ no­sti; je ne poz­na; eks­pr. zame ne ek­si­sti­raš več ne me­nim se zate; ne ma­ram te; od­bor ek­si­sti­ra samo po ime­nu nje­go­va de­jav­nost se ne ču­ti // eks­pr. ži­ve­ti, sha­ ja­ti2: pod­jet­je ko­maj še ek­si­sti­ra; tu­kaj se ek­si­sti­ra samo za silo éksi­tus -a m () med. smrt­ni izid, smrt: bo­le­zen se bo kon­ča­la z ek­si­tu­som éksje­zuít -a m (-ȋ) nek­da­nji je­zuit ek­skavátor -ja m (ȃ) teh. stroj za ko­pa­nje in pre­meš­ ča­nje ze­melj­ske­ga ma­te­ria­la: za­je­mal­ka ek­ska­va­ tor­ja eks­klamácija -e ž (á) je­zi­kosl. eks­pre­siv­no izra­že­na mi­sel ali čus­tvo, vzklik eks­kluzíva -e ž (ȋ) pog. 1. kar je za iz­bran, za­klju­čen krog lju­di: to ni vsak­da­nja kon­fek­ci­ja, am­pak eks­ klu­zi­va za pra­ve gos­po­de 2.  iz­ključ­na pra­vi­ca: eks­klu­zi­va je pred­nost, po dru­gi stra­ni pa tudi tve­ ga­nje, zla­sti če trg iz­de­lek za­vra­ča 3. kar je iz­jem­ no, po­seb­no: pri po­ro­ča­nju o dnev­nih do­god­kih je po­go­sto po­memb­na eks­klu­zi­va eks­kluzíven -vna -o prid., eks­kluzívnej­ši (ȋ) 1. ki je za iz­bran, za­klju­čen krog lju­di: eks­klu­ziv­ni ho­te­ li; eks­klu­zi­ven klub; eks­klu­ziv­na re­vi­ja, šo­la / naj­ eks­klu­ziv­nej­ša druž­ba / ča­so­pis je ob­ja­vil eks­klu­ ziv­no no­vi­co no­vi­co, ki dru­gim ča­so­pi­som ni bila do­stop­na / eks­klu­ziv­na po­li­ti­ka po­li­ti­ka, ki vzdr­žu­je ◆

ho­mo­ge­nost v sku­pi­ni tako, da one­mo­go­ča spre­jem ne­ pri­mer­nih lju­di obl. eks­klu­ziv­ni mo­del mo­del, ki ga pro­da­ja le ena tr­go­vi­na, iz­de­lu­je le en sa­lon v ome­je­nem šte­vi­lu 2. ki za­vra­ča, kar ni iz­jem­no, po­seb­no: biti ◆

eks­klu­zi­ven; eks­klu­ziv­no sta­liš­če pri iz­bi­ri re­per­ toar­ja / eks­klu­ziv­ni do­mi­sle­ki / eks­klu­zi­ven člo­vek ki od­kla­nja vse, kar se ne skla­da z nje­go­vim miš­lje­njem

eks­kluzívno prisl.: publ. eks­klu­ziv­no za ta ča­so­pis eks­klu­zivísti­čen -čna -o prid. (í) na­na­ša­joč se na eks­klu­ziv­nost: re­pre­zen­ta­tiv­no in eks­klu­zi­vi­stič­no gle­da­liš­če / eks­klu­zi­vi­stič­ne in he­ge­mo­ni­stič­ne ten­den­ce eks­kluzívnost -i ž (ȋ) last­nost, zna­čil­nost eks­klu­ziv­ ne­ga: bra­ni se eks­klu­ziv­no­sti in iš­če od­pr­to raz­ pra­vo; pre­ma­go­va­ti blo­kov­sko, na­cio­na­li­stič­no eks­klu­ziv­nost / stro­ga eks­klu­ziv­nost plems­tva ek­sko­mu­nicírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) rel. iz­klju­či­ti iz Cerk­ve, izob­či­ti ek­sko­mu­nikácija -e ž (á) rel. iz­klju­či­tev iz Cerk­ve, izob­če­nje: za­gro­zi­ti z ek­sko­mu­ni­ka­ci­jo ek­sko­mu­ni­kacíjski -a -o (ȋ) pri­dev­nik od ek­sko­mu­ ni­ka­ci­ja, izob­či­tven: ek­sko­mu­ni­ka­cij­ski de­kret ékskrálj -a m (-á) nek­da­nji kralj ek­skrécija tudi ek­skrecíja -e ž (; ȋ) biol. iz­lo­ča­nje or­ga­niz­mu ne­po­treb­ne ali ško­dlji­ve sno­vi iz ce­lic in iz te­le­sa: iz­treb­lja­nje in ek­skre­ci­ja ek­skrem­ènt -ênta m (ȅ é) nav. mn., biol. pri pre­ba­vi neiz­ko­riš­če­ni del­ci hra­ne, ki jih or­ga­ni­zem iz­lo­ča sko­zi čre­vo; bla­to, iz­treb­ki: ek­skre­men­ti in urin ek­skrét -a m () biol. or­ga­niz­mu ne­po­treb­na ali škod­ lji­va snov, ki jo ce­li­ce iz­lo­ča­jo iz te­le­sa ek­skurénden -dna -o prid. () šol., nek­daj, v zve­zi ek­sku­ rend­na šo­la manj­ša šo­la, v ka­te­ri le ne­kaj­krat te­den­ sko pou­ču­je­jo uči­te­lji z ma­tič­ne šo­le: ho­dil je učit na ek­sku­rend­no šo­lo ekskúrz -a m (ȗ) knjiž. od­da­lji­tev od glav­ne teme, zla­sti za­ra­di po­ja­sni­tve ka­ke­ga prob­le­ma, ki je z njo v zve­zi: pre­po­go­sti ek­skur­zi so raz­bi­li enot­nost pre­da­va­nja; po tem ek­skur­zu prei­di­mo spet k bis­ tvu stva­ri / po­li­tič­ni ek­skur­zi v ro­ma­nu / to vpra­ ša­nje je vred­no dalj­še­ga ek­skur­za raz­pra­ve, raz­la­ge ekskúrzi­ja -e ž (ú) 1. iz­let, obisk s pouč­nim na­me­ nom: de­la­ti, pri­re­ja­ti ek­skur­zi­je v to­var­ne; iti na ek­skur­zi­jo; šol­ska ek­skur­zi­ja / štu­dij­ska ek­skur­zi­ ja // ude­le­žen­ci ta­ke­ga iz­le­ta, obi­ska: spre­je­ti ek­ skur­zi­jo 2.  ek­skurz: po ek­skur­zi­ji o pod­neb­ju je pre­šel na svoj pred­met ekskúrzij­ski tudi ek­skurzíjski -a -o (ú; ȋ) pri­dev­nik od ek­skur­zi­ja: ek­skur­zij­ski pro­gram ek­skurzíst -a m (ȋ) ude­le­že­nec ek­skur­zi­je: vlak z ek­skur­zi­sti eksk­vizíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. iz­vr­sten, iz­bran: eksk­vi­zit­no bla­go; pren. eksk­vi­zi­ten člo­vek ekslíbris -a m (ȋ) umet­niš­ko za­sno­va­na gra­fi­ka kot oz­na­ka za last­ni­ka knji­ge: opre­mi­ti knji­go z ek­sli­ bri­som / raz­sta­va ek­sli­bri­sov ek­sli­bríst -a m (ȋ) lju­bi­telj in zbi­ra­lec ek­sli­bri­sov: do­zo­rel je v ene­ga naj­vid­nej­ših slo­ven­skih ek­sli­ bri­stov, ki raz­stav­lja po ce­lem sve­tu; med­na­rod­ni kon­gres ek­sli­bri­stov ek­sma­tri­kulácija -e ž (á) adm. iz­bris iz ma­tič­ne knji­ ge ali z uni­ver­ze: iz­vr­ši­ti ek­sma­tri­ku­la­ci­jo ek­sma­tri­kulírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) adm. iz­bri­sa­ti iz ma­tič­ne knji­ge ali z uni­ver­ze éksminíster -tra m (-í) nek­da­nji mi­ni­ster: vo­jaš­ki ek­smi­ni­ster; ek­smi­ni­ster za so­cia­lo in delo ekso... ali ékso... pred­po­na v se­stav­ljen­kah () za izra­ža­nje vna­njo­sti, zu­na­njo­sti: ek­so­ga­mi­ja, ek­so­gen, ek­ sos­fe­ra ékso­dus -a m () knjiž. mno­žič­na iz­se­li­tev, od­hod pre­ bi­val­cev: priš­lo je do ek­so­du­sa ka­to­li­kov / pri­sta­ ši opo­zi­ci­je so na­pra­vi­li ek­so­dus (iz dvo­ra­ne) so de­mon­stra­tiv­no odš­li  rel. od­hod Izrael­cev iz egip­tov­ske ◆

suž­no­sti


261

ek­so­gamíja ek­so­gamíja -e ž (ȋ) skle­pa­nje za­kon­skih zvez samo med pri­pad­ni­ki raz­lič­nih et­nič­nih, ra­snih, ver­skih skup­no­sti: obi­čaj ek­so­ga­mi­je ek­sogén -a -o prid. () knjiž. ki de­lu­je od zu­naj; zu­na­ nji, vna­nji: en­do­ge­ni in ek­so­ge­ni fak­tor­ji; ek­so­ge­ ni vpli­vi na člo­ve­ko­vo na­ra­vo; ek­so­ge­ni vzro­ki zlo­či­na geol. ek­so­ge­ne sile sile, ki ima­jo svoj iz­vor ◆

zu­naj ze­melj­ske oble

ek­sorcíst -a m (ȋ) 1. iz­ga­nja­lec hu­di­ča: urad­ni va­ti­ kan­ski ek­sor­cist; služ­ba ek­sor­ci­sta; ukaz ek­sor­ci­ sta de­mo­nu 2. rel. pri­prav­nik za du­hov­niš­ki po­klic, za stop­njo niž­ji od ako­li­ta: lek­tor­ji in ek­sor­ci­sti ek­sorcízem -zma m (ī) 1. iz­ga­nja­nje hu­dob­ne­ga du­ ha, za­ro­to­va­nje: pri­pra­ve za ek­sor­ci­zem 2.  mo­li­ tve­ni obra­zec za od­vr­ni­tev vpli­va hu­dob­ne­ga duha: iz­go­var­ja­ti ek­sor­ciz­me nad kom ek­sosfêra -e ž (ȇ) me­teor. naj­viš­ji del at­mos­fe­re, ki pre­ha­ja v med­pla­ne­tar­ni pro­stor eksót -a m () knjiž. rast­li­na ali ži­val iz ek­so­tič­nih de­žel: raz­sta­va ka­narč­kov ek­so­tov; par­ki iz palm, olean­drov in raz­nih ek­so­tov eksóta -e ž () knjiž. rast­li­na ali ži­val iz ek­so­tič­nih de­žel: park z mno­gi­mi ek­so­ta­mi ek­sotêri­čen -čna -o prid. (é) knjiž. ki je za ši­rok krog lju­di: ek­so­te­rič­ni spi­si eksotêrmen -mna -o prid. (ȇ) kem. pri ka­te­rem se sproš­ča to­plo­ta: ek­so­term­ne in en­do­term­ne reak­ ci­je ek­sotêrmi­čen -čna -o prid. (é) kem. ek­so­ter­men: ek­ so­ter­mič­na ke­mij­ska reak­ci­ja eksóti­čen -čna -o prid. () ki je iz tu­jih, na­vad­no juž­ nih de­žel: ek­so­ti­čen les; ek­so­tič­na rast­li­na; ek­so­ tič­na ak­va­rij­ska riba / ek­so­tič­ni mo­ti­vi v glas­bi; ek­so­tič­na kul­tu­ra // ki se lo­či od na­vad­ne­ga, zna­ ne­ga, do­ma­če­ga; ne­na­va­den, tuj: žen­ska z ek­so­ tič­no le­po­to; ek­so­tič­no ime; ek­so­tič­no ve­de­nje / po­to­va­nje po ek­so­tič­nih de­že­lah eksótič­no prisl.: ek­so­tič­no učin­ko­va­ti; ek­so­tič­no fol­klor­ni ples eksótič­nost -i ž () zna­čil­nost ek­so­tič­ne­ga: ek­so­tič­ nost po­kra­ji­ne; ek­so­tič­nost orien­tal­ske­ga sve­ta / ek­so­tič­nost nje­ne le­po­te / pe­sni­tev diha ek­so­tič­nost in orien­tal­sko bi­zar­nost eksótika -e ž () kar je ek­so­tič­no: orien­tal­ska ek­so­ ti­ka; lju­bi­telj ek­so­ti­ke / oča­ra­la ga je ek­so­ti­ka de­ že­le ek­sotízem -zma m (ī) knjiž. tež­nja po ek­so­tič­nem: ek­so­ti­zem ro­man­ti­kov // ek­so­tič­na zna­čil­nost: ek­ so­tiz­mi v po­ve­sti ekspánder -dra m (á) šport. pri­pra­va iz raz­teg­lji­vih vzme­ti ali gu­me­nih tra­kov, vpe­tih med dve­ma ro­ ča­je­ma, za kre­pi­tev mi­šic zla­sti na ro­kah eks­pandírati -am ne­dov. in dov. (ȋ) fiz., na­vad­no v zve­zi s plin ve­ča­ti svo­jo pro­stor­ni­no za­ra­di zmanj­še­va­nja tla­ka, raz­te­za­ti se: moč­no eks­pan­di­ra­ti eks­ pandíran -a -o: eks­pan­di­ra­ni zrak  teh. eks­pan­di­ ra­na gli­na gli­na, ka­te­ri se pri žga­nju za­ra­di zgo­re­va­nja ◆

gor­lji­vih pri­me­si po­ve­ča pro­stor­ni­na

eks­panzíja -e ž (ȋ) 1. os­va­jal­no šir­je­nje ob­la­sti in raz­lič­nih vpli­vov na tuje ozem­lje, pro­di­ra­nje: us­ ta­vi­ti eks­pan­zi­jo; iz­hod ka­pi­ta­li­stič­ne­ga gos­po­dars­ tva v eko­nom­ski eks­pan­zi­ji; im­pe­ria­li­stič­na eks­ pan­zi­ja; kul­tur­na, te­ri­to­rial­na eks­pan­zi­ja 2.  ve­lik po­rast, ve­ča­nje če­sa: evrop­sko gos­po­dars­tvo je v eks­pan­zi­ji; eks­pan­zi­ja v proi­zvod­nji je­kla / si­lo­vi­ ta eks­pan­zi­ja pre­bi­vals­tva v In­di­ji ◆ fiz. eks­pan­zi­ja pli­na ve­ča­nje pro­stor­ni­ne pli­na za­ra­di manj­ša­nja tla­ka, raz­te­za­nje pli­na

eks­panzíjski -a -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na eks­pan­ zi­jo: eks­pan­zij­ski na­čr­ti; eks­pan­zij­ska po­li­ti­ka / eks­pan­zij­ska sila proi­zva­jal­nih sred­stev ◆ strojn. eks­pan­zij­ski gib gib bat­ne­ga stro­ja, pri ka­te­rem plin ali para na­pol­ni valj; eks­pan­zij­sko delo delo, ki ga opra­vi plin ali para pri eks­pan­zi­ji; teh. eks­pan­zij­ska gli­na eks­pan­ziv­na gli­na; eks­pan­zij­ska po­so­da po­so­

da, v ka­te­ro se pre­li­va­jo pre­sež­ki te­ko­či­ne pri raz­te­za­nju

eks­pan­zionísti­čen -čna -o prid. (í) na­na­ša­joč se na eks­pan­zio­ni­zem: eks­pan­zio­ni­sti­čen pro­gram; eks­ pan­zio­ni­stič­na po­li­ti­ka eks­pan­zionízem -zma m (ī) tež­nja, us­mer­je­nost k eks­pan­zi­ji: im­pe­ria­li­stič­ni, ko­lo­nia­li­stič­ni eks­pan­ zio­ni­zem eks­panzíven -vna -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na eks­ pan­ziv­nost ali eks­pan­zi­jo: eks­pan­ziv­na moč kul­ tu­re; eks­pan­ziv­na sila ka­pi­ta­la / eks­pan­ziv­ne tež­nje dr­ža­ve / po­li­ti­ka stran­ke je bila eks­pan­ziv­na / eks­ pan­zi­ven otrok; eks­pan­ziv­na čus­tve­nost ◆ teh. eks­ pan­ziv­na gli­na gli­na, ki je pod­vr­že­na na­bre­ka­nju eks­panzívnost -i ž (ȋ) 1. spo­sob­nost moč­ne­ga šir­je­ nja, uve­ljav­lja­nja: eko­nom­ska in po­li­tič­na eks­pan­ ziv­nost ka­pi­ta­la; eks­pan­ziv­nost idej // tež­nja po eks­pan­zi­ji: na­sto­pa­ti pro­ti eks­pan­ziv­no­sti im­pe­ ria­li­stič­nih dr­žav 2.  udejs­tvo­va­nje, uve­ljav­lja­nje: otro­ko­va že­lja po eks­pan­ziv­no­sti eks­pa­triácija -e ž (á) knjiž. iz­se­li­tev iz do­mo­vi­ne eks­pedícija -e ž (í) 1.  po­to­va­nje po­seb­ne sku­pi­ne, na­vad­no z ra­zi­sko­val­nim na­me­nom, od­pra­va: vr­ ni­ti se z eks­pe­di­ci­je; od­pra­vi­ti se na eks­pe­di­ci­jo; eks­pe­di­ci­ja na juž­ni te­čaj; eks­pe­di­ci­ja za prou­če­ va­nje spal­ne bo­lez­ni / tr­gov­ska eks­pe­di­ci­ja; pren., eks­pr. otro­ci so de­la­li eks­pe­di­ci­je v bliž­nje sa­dov­ nja­ke // sku­pi­na, ki se ude­le­ži ta­ke­ga po­to­va­nja: čla­ni eks­pe­di­ci­je; vod­ja eks­pe­di­ci­je na Mont Eve­ rest 2. po­hod vo­jaš­ke­ga od­del­ka v so­vra­žen ali tuj kraj: vo­jaš­ka eks­pe­di­ci­ja; eks­pe­di­ci­je na tuje ozem­ lje / ka­zen­ska eks­pe­di­ci­ja vo­jaš­ka ak­ci­ja, s ka­te­ro ho­če na­pa­da­lec s stra­ho­va­njem od­vr­ni­ti pre­bi­vals­tvo od so­vraž­nih de­janj ali se maš­če­va­ti 3. od­po­ši­lja­nje,

od­pra­va: toč­na eks­pe­di­ci­ja ča­so­pi­sov; eks­pe­di­ci­ ja zdra­vil; pro­stor za eks­pe­di­ci­jo // od­de­lek v več­ jem pod­jet­ju, us­ta­no­vi, ki skr­bi za od­po­ši­lja­nje; eks­pe­dit: ča­so­pis je že v eks­pe­di­ci­ji eks­pe­dicíjski in eks­pedícij­ski -a -o prid. (ȋ; í) na­na­ ša­joč se na eks­pe­di­ci­jo: eks­pe­di­cij­ska opre­ma, pre­hra­na / eks­pe­di­cij­ska sku­pi­na / po­memb­na vlo­ ga eks­pe­di­cij­ske­ga kor­pu­sa eks­pedírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) od­po­sla­ti, od­pra­vi­ti: eks­pe­di­ra­ti bla­go, po­šilj­ke; pren., eks­pr. otro­ke je eks­ pe­di­ral na po­čit­ni­ce eks­pedít -a m (ȋ) 1. od­de­lek v več­jem pod­jet­ju, us­ ta­no­vi, ki skr­bi za od­po­ši­lja­nje, od­prav­niš­tvo: pro­ i­zvod­nja te­če kon­ti­nui­ra­no od skla­diš­ča do eks­pe­ di­ta; ča­so­pis mora iz ti­skar­ne v eks­pe­dit; ra­ču­no­ vods­tvo in eks­pe­dit 2.  od­po­ši­lja­nje, od­pra­va: stroš­ki za eks­pe­dit eks­pe­ditíven -vna -o prid. (ȋ) spo­so­ben hi­tro, spret­ no opra­vi­ti kaj: zelo je eks­pe­di­ti­ven; eks­pe­di­tiv­na upra­va / eks­pe­di­tiv­no po­slo­va­nje eks­pe­ditívno prisl.: vpra­ša­nje uč­be­ni­kov bi bilo tre­ba re­še­va­ti bolj eks­pe­di­tiv­no eks­pe­ditívnost -i ž (ȋ) spo­sob­nost za hi­tro, spret­no oprav­lja­nje če­sa: po­ve­ča­ti eks­pe­di­tiv­nost; eks­pe­ di­tiv­nost od­bo­ra; eks­pe­di­tiv­nost pri delu eks­pedítor -ja m (ȋ) us­luž­be­nec, ki oprav­lja delo v eks­pe­di­tu, od­prav­nik: raz­pi­sa­ti de­lov­no me­sto eks­ pe­di­tor­ja in skla­dišč­ni­ka; eks­pe­di­tor po­šte eks­pedíto­ri­ca -e ž (ȋ) v sta­ri Av­stri­ji urad­ni­ca, ki sa­mo­ stoj­no oprav­lja služ­bo na po­šti: prak­ti­ci­ra­la je za eks­pe­di­to­ri­co eks­pek­torácija -e ž (á) med. iz­me­ta­va­nje slu­zi iz pljuč, sap­ni­ka s kaš­lja­njem, iz­kaš­lje­va­nje: iz­pi­ra­nje ust po eks­pek­to­ra­ci­ji ekspékto­rans -a m () farm. zdra­vi­lo, ki pos­pe­šu­je in olaj­šu­je iz­kaš­lje­va­nje eks­penzár -ja m (ā) pravn., nek­daj ho­no­rar od­vet­ni­ku za prav­no za­stops­tvo in s tem po­ve­za­ni ad­mi­ni­ stra­tiv­ni stroš­ki: eks­pen­zar je bil tako vi­sok, da ga je ko­maj pla­čal eks­pe­rim­ènt -ênta m (ȅ é) znans­tve­ni po­sto­pek, s ka­te­rim se kaj ugo­to­vi ali do­ka­že, po­skus: de­la­ti eks­pe­ri­men­te; z eks­pe­ri­men­tom do­ka­za­ti; fi­zi­kal­

eks­plicíten ni, ke­mič­ni eks­pe­ri­ment; psi­ho­loš­ki eks­pe­ri­ment / eks­pe­ri­ment z no­vim škro­pi­vom ni us­pel po­sku­sna upo­ra­ba za ugo­to­vi­tev učin­ko­vi­to­sti // publ., nav. slabš. po­sku­sno uva­ja­nje no­vih na­či­nov, me­tod: eks­pe­ ri­men­ti v gos­po­dars­tvu / film­ski eks­pe­ri­ment eks­pe­ri­mentálen -lna -o prid. (ȃ) 1. na­na­ša­joč se na eks­pe­ri­ment: eks­pe­ri­men­tal­na me­to­da; eks­pe­ri­ men­tal­na zna­nost / eks­pe­ri­men­tal­na fi­zi­ka, psi­ho­ lo­gi­ja 2. ki iš­če nove umet­niš­ke izraz­ne mož­no­sti: eks­pe­ri­men­tal­na umet­niš­ka sku­pi­na / eks­pe­ri­men­ tal­ni film; avant­gard­na in eks­pe­ri­men­tal­na glas­ba; eks­pe­ri­men­tal­no gle­da­liš­če ◆  lit. eks­pe­ri­men­tal­ni ro­man ro­man v dobi na­tu­ra­liz­ma, ki se opi­ra na iz­sled­ ke psi­ho­lo­gi­je in so­cio­lo­gi­je eks­pe­ri­mentálno prisl.: eks­pe­ri­men­tal­no do­ka­za­ti eks­pe­ri­mentálnost -i ž (ȃ) last­nost, zna­čil­nost eks­ pe­ri­men­tal­ne­ga: eks­pe­ri­men­tal­nost pou­ka / eks­ pe­ri­men­tal­nost je ena glav­nih zna­čil­no­sti tega avant­gard­ne­ga gle­da­liš­ča eks­pe­ri­mentátor -ja m (ȃ) kdor eks­pe­ri­men­ti­ra: eks­ pe­ri­men­ta­tor ni po­sku­sna ose­ba; dog­na­nja eks­pe­ ri­men­ta­tor­jev / iz­naj­dljiv, spre­ten eks­pe­ri­men­ta­tor; re­ži­ser eks­pe­ri­men­ta­tor eks­pe­ri­mentíra­nje -a s (ȋ) gla­gol­nik od eks­pe­ri­men­ ti­ra­ti: z eks­pe­ri­men­ti­ra­njem od­kri­va­ti po­ja­ve; ob­ jekt eks­pe­ri­men­ti­ra­nja / od­stra­ni­ti eks­pe­ri­men­ti­ra­ nje iz gos­po­dar­ske­ga živ­lje­nja; po­li­tič­no eks­pe­ri­ men­ti­ra­nje; eks­pe­ri­men­ti­ra­nje v gle­da­liš­ču eks­pe­ri­mentírati -am ne­dov. (ȋ) de­la­ti eks­pe­ri­men­te: pri fi­zi­ki do­sti eks­pe­ri­men­ti­ra­jo / z no­vim zdra­vi­ lom še eks­pe­ri­men­ti­ra­jo preiz­ku­ša­jo nje­go­vo učin­ko­ vi­tost // publ., nav. slabš. po­sku­sno uva­ja­ti nove na­či­ne, me­to­de: v šols­tvu pre­več eks­pe­ri­men­ti­ra­jo / do­volj smo eks­pe­ri­men­ti­ra­li, zdaj se lo­ti­mo stva­ri za­res ekspêrt -a m (ȇ) stro­kov­njak, ki daje mne­nja, nas­ ve­te o za­de­vah iz svo­je stro­ke; iz­ve­de­nec: prav­ni eks­pert; eks­pert za ru­sko knji­žev­nost pri za­lož­bi; iz­ja­va, po­ro­či­lo eks­per­ta za goz­dars­tvo ekspêrten -tna -o prid. (ȇ) na­na­ša­joč se na eks­per­te; iz­ve­den­ski: eks­pert­na ko­mi­si­ja; član eks­pert­ne sku­ pi­ne / eks­pert­ni si­stem ekspêrti­nja -e ž (ȇ) stro­kov­nja­ki­nja, ki daje mne­nja, nas­ve­te o za­de­vah iz svo­je stro­ke; iz­ve­den­ka1: nek­ da­nja vr­hun­ska ma­ne­ken­ka je da­nes zna­na eks­per­ ti­nja za modo eks­pertíza -e ž (ȋ) knjiž. iz­ve­den­sko mne­nje, po­ro­či­lo: iz­de­la­ti eks­per­ti­zo za ob­no­vo umet­nost­ne­ga spo­ me­ni­ka; ob­ja­vi­ti eks­per­ti­zo znans­tve­ni­kov o atom­ skih po­sku­sih // iz­ve­den­sko prou­če­va­nje kake stva­ ri: opra­vi­ti gra­fo­loš­ko, kri­mi­no­loš­ko eks­per­ti­zo; po­sla­ti v eks­per­ti­zo ekspêrtka -e ž (ȇ) stro­kov­nja­ki­nja, ki daje mne­nja, nas­ve­te o za­de­vah iz svo­je stro­ke; iz­ve­den­ka1: fi­ nanč­na, tu­ri­stič­na eks­pert­ka; eks­pert­ka za dru­žin­ sko prob­le­ma­ti­ko eks­pirácija -e ž (á) med. iz­ti­ska­va­nje zra­ka iz pljuč pri di­ha­nju; iz­di­ha­va­nje: eks­pi­ra­ci­ja in ins­pi­ra­ci­ja eks­pi­ratóren -rna -o prid. () na­na­ša­joč se na eks­ pi­ra­ci­jo: eks­pi­ra­tor­ne mot­nje  je­zi­kosl. eks­pi­ra­tor­ni gla­so­vi gla­so­vi, tvor­je­ni z iz­di­ha­va­njem; eks­pi­ra­tor­ni na­glas eks­plantácija -e ž (á) med. pre­nos, od­vzem ži­vih ce­ lic, or­ga­na iz or­ga­niz­ma: eks­plan­ta­ci­ja je­ter, led­ vic eks­plicírati -am ne­dov. in dov. (ȋ) knjiž. raz­la­ga­ti, po­ jas­nje­va­ti: eks­pli­ci­ra­ti po­jem, pred­pi­se / upri­zo­ri­ tev dra­me eks­pli­ci­ra os­nov­ne druž­be­ne ele­men­te eks­plicíran -a -o: eks­pli­ci­ra­na vse­bi­na; ra­cio­nal­no eks­pli­ci­ran smi­sel člo­ve­ko­ve­ga bi­va­nja eksplícite prisl. (ȋ) knjiž. vse­bo­va­no in tudi izra­že­no: av­tor ro­ma­na eks­pli­ci­te ali im­pli­ci­te ohra­nja hu­ma­ ni­stič­ne idea­le / to sem eks­pli­ci­te pou­da­ril izrec­no eks­plicíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. ja­sen, ned­vou­men, po­jas­njen: eks­pli­ci­ten izraz; raz­la­ga­ti v eks­pli­cit­ ni ob­li­ki   mat. eks­pli­cit­na ob­li­ka funk­ci­je ob­li­ka, ◆

E


262

eks­plikácija

za­pis funk­ci­je, v ka­te­rem je od­vi­sna spre­men­ljiv­ka sama na eni stra­ni enač­be eks­plicítno prisl.: prob­lem je po­

E

stav­ljen zelo eks­pli­cit­no eks­plikácija -e ž (á) knjiž. raz­la­ga, po­ja­sni­tev: na­ tanč­na, vse­bin­ska eks­pli­ka­ci­ja; eks­pli­ka­ci­ja ur­ba­ ni­stič­ne prob­le­ma­ti­ke eks­pli­katíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. raz­la­ga­len, po­ jas­nje­va­len: eks­pli­ka­tiv­no sta­liš­če / eks­pli­ka­tiv­ne vede eks­ploatácija -e ž (á) 1. da­ja­nje komu pre­majh­ne­ga po­vra­či­la za delo, ki ga oprav­lja: ka­pi­ta­li­stič­na eks­ploa­ta­ci­ja de­lav­cev; ko­lo­nial­na eks­ploa­ta­ci­ja; eks­ploa­ta­ci­ja in za­ti­ra­nje 2.  upo­rab­lja­nje če­sa v gos­po­dar­ske na­me­ne: eks­ploa­ta­ci­ja goz­dov, rud­ ni­kov / eks­ploa­ta­ci­ja vod­ne sile / publ. eks­ploa­ta­ ci­ja vo­zil, že­lez­nic eks­ploa­tacíjski -a -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na eks­ ploa­ta­ci­jo: eks­ploa­ta­cij­ski na­me­ni / eks­ploa­ta­cij­ ska cona rud­ni­ka / publ. eks­ploa­ta­cij­ski stroš­ki pri majh­ni lad­ji stroš­ki upo­ra­be eks­ploatátor -ja m (ȃ) kdor eks­ploa­ti­ra, iz­ko­riš­če­ va­lec: eks­ploa­ta­tor tuje de­lov­ne sile; ob­last eks­ ploa­ta­tor­jev / publ. eks­ploa­ta­tor­ji mo­tor­nih vo­zil upo­rab­ni­ki

eks­ploatátor­ski -a -o prid. (ȃ) na­na­ša­joč se na eks­ ploa­ta­tor­je, iz­ko­riš­če­val­ski: eks­ploa­ta­tor­ski raz­red / od­pra­va eks­ploa­ta­tor­ske­ga si­ste­ma eks­ploatíra­nec -nca m (ȋ) kdor je eks­ploa­ti­ran, iz­ ko­riš­ča­nec: boj eks­ploa­ti­ran­cev za pra­vi­ce eks­ploatíra­nje -a s (ȋ) gla­gol­nik od eks­ploa­ti­ra­ti: eks­ploa­ti­ra­nje de­lov­ne sile / publ. eks­ploa­ti­ra­nje grad­be­nih stro­jev eks­ploatírati -am ne­dov. (ȋ) 1. da­ja­ti komu pre­majh­ no po­vra­či­lo za delo, ki ga oprav­lja: eks­ploa­ti­ra­ ti de­lav­ce 2. upo­rab­lja­ti kaj v gos­po­dar­ske na­me­ ne: eks­ploa­ti­ra­ti rud­nik eks­ploatíran -a -o: eks­ ploa­ti­ran de­lav­ski raz­red eks­plodírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) 1. si­lo­vi­to s po­kom se vžga­ti in raz­le­te­ti: gra­na­ta je eks­plo­di­ra­la že v zra­ku / smod­nik rad eks­plo­di­ra; pren., eks­pr. pazi, da ne eks­plo­di­raš od jeze   bre­zo­seb., eks­pr. bo­ji­mo se, da bo tudi na tem kon­cu sve­ta eks­plo­di­ra­lo priš­lo do spo­pa­da 2. eks­pr. ne­za­dr­ža­no, si­lo­vi­to izra­zi­ti kaj, zla­sti jezo: za vsak pra­zen nič eks­plo­di­ra eks­plorácija -e ž (á) psiht. ra­zi­sko­va­nje sta­nja du­šev­ no­sti s po­go­vo­rom: psi­hia­tr­ska eks­plo­ra­ci­ja eks­plozíja tudi eksplózija -e ž (ȋ; ) 1. hi­tra, si­lo­vi­ta spro­sti­tev ener­gi­je ob vži­gu eks­plo­ziv­nih sno­vi ali za­ra­di pre­moč­ne­ga pri­ti­ska: na­sta­la je moč­na eks­ plo­zi­ja / eks­plo­zi­ja bom­be, mine; eks­plo­zi­ja par­ ne­ga kot­la; eks­plo­zi­ja pli­nov v rud­ni­ku; eks­plo­zi­ ja bri­zant­ne­ga raz­stre­li­va / opra­vi­ti, iz­ve­sti pod­ze­ melj­sko atom­sko eks­plo­zi­jo eks­plo­zi­jo atom­ske bom­be // pok pri taki spro­sti­tvi ener­gi­je: sli­ša­le so se eks­plo­zi­je   eks­pr. po­li­tič­na na­pe­tost je ra­sla in bati se je bilo eks­plo­zi­je spo­pa­da 2. eks­pr. ne­za­dr­žen, si­lo­vit izraz če­sa: čus­tve­na eks­plo­zi­ja 3.  publ. ve­ li­ka in hi­tra (po)mno­ži­tev če­sa: eks­plo­zi­ja av­to­ mo­bi­liz­ma; eks­plo­zi­ja pre­bi­vals­tva v zad­njih dvaj­ se­tih le­tih eks­plozíjski -a -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na eks­plo­zi­ jo: eks­plo­zij­ski pri­tisk; eks­plo­zij­ska tem­pe­ra­tu­ra / od­da­lje­nost od eks­plo­zij­ske­ga cen­tra; eks­plo­zij­ ski li­jak od­pr­ti­na, na­sta­la ob eks­plo­zi­ji   strojn. eks­ plo­zij­ski mo­tor mo­tor z no­tra­njim zgo­re­va­njem, pri ●

ka­te­rem se upo­rab­lja kot po­gon­sko sreds­tvo ben­cin ali plin; Ot­tov mo­tor eks­plozíjsko prisl.: eks­plo­zij­sko var­

na iz­ved­ba apa­ra­tov eks­plozív -a m (ȋ) eks­plo­ziv­na snov, ki se upo­rab­lja za orož­je ali raz­stre­lje­va­nje, raz­stre­li­vo: na­pol­ni­ ti rov z eks­plo­zi­vom; ve­li­ka ru­šil­na moč eks­plo­ zi­va / eks­plo­ziv za atom­sko bom­bo eks­plozíva -e ž (ȋ) je­zi­kosl. glas, ki na­sta­ne, ko pre­dre zrač­ni tok za­po­ro; za­por­nik

eks­pro­priácija

eks­plozíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki (rad) eks­plo­di­ra: eks­plo­ziv­ni pli­ni; ben­cin­ski hla­pi so zelo eks­plo­ ziv­ni; eks­plo­ziv­ne sno­vi / eks­plo­ziv­ni na­boj eks­ plo­ziv, ki se pri ru­še­nju po­la­ga v min­ske vr­ti­ne ali ko­ mo­re; pren. bil je hru­pen in eks­plo­zi­ven; publ. po­lo­

žaj v tej dr­ža­vi je zelo eks­plo­zi­ven avt. eks­plo­ziv­ ni vžig po­jav, da zmes go­ri­va in zra­ka v ben­cin­skem mo­tor­ju pre­hi­tro zgo­ri 2.  nav. eks­pr. mo­čen, si­lo­vit: eks­plo­ziv­ni vul­kan­ski iz­bru­hi; eks­plo­zi­ven uda­rec / eks­plo­zi­ven iz­bruh epi­de­mi­je; eks­plo­zi­ven teh­ nič­ni raz­voj eks­plozívnost -i ž (ȋ) last­nost, zna­čil­nost eks­plo­ziv­ ne­ga: eks­plo­ziv­nost pli­nov / eks­pr. za­ra­di nje­go­ve eks­plo­ziv­no­sti so se ga vsi izo­gi­ba­li eks­ponát -a m (ȃ) pred­met za og­le­do­va­nje, po­stav­ ljen na ja­ven pro­stor, raz­stav­ni pred­met: po­sla­ti eks­po­na­te za raz­sta­vo; mu­zej­ski, se­jem­ski eks­po­ nat; se­sta­vi­ti ka­ta­log stal­nih eks­po­na­tov v ga­le­ri­ji eks­po­nen­ciálen -lna -o prid. (ȃ) mat. eks­po­nen­ten: eks­po­nen­cial­no na­raš­ča­nje / eks­po­nen­cial­na funk­ ci­ja eks­ponènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ) 1. nav. slabš., na­ vad­no s pri­last­kom kdor dela po na­vo­di­lih kake sku­ pi­ne, zla­sti po­li­tič­ne: fa­ši­stič­ni eks­po­nen­ti; eks­po­ nen­ti be­gun­ske vla­de / glav­ni eks­po­nent stran­ke pred­stav­nik, poob­laš­če­nec / eks­po­nent ka­pi­ta­liz­ma; pren., publ. glav­na ose­ba dra­me je eks­po­nent druž­ be­ne­ga pro­ti­slov­ja 2. mat. šte­vi­lo, ki izra­ža stop­njo po­ten­ce ali ko­re­na: na­pi­sa­ti eks­po­nent; lihi eks­ po­nent / ko­ren­ski eks­po­nent; po­tenč­ni eks­po­nent eks­ponênten tudi eks­ponénten -tna -o prid. (ē; ) na­ na­ša­joč se na eks­po­nent 2: eks­po­nent­no ve­ča­nje / eks­po­nent­na enač­ba enač­ba, v ka­te­ri na­sto­pa ne­ znan­ka v eks­po­nen­tu; eks­po­nent­na funk­ci­ja funk­ci­ja, ◆

pri ka­te­ri na­sto­pa neod­vi­sna spre­men­ljiv­ka v eks­po­nen­tu

eks­poníra­nje -a s (ȋ) gla­gol­nik od eks­po­ni­ra­ti: eks­ po­ni­ra­nje fo­to­graf­ske ploš­če ali fil­ma / eks­po­ni­ra­ nje de­ja­nja v ro­ma­nu eks­ponírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) 1. knjiž. po­sta­vi­ti na og­led, raz­sta­vi­ti: eks­po­ni­ra­ti red­ke znam­ke 2. knjiž. na­pra­vi­ti opaz­no, pou­da­ri­ti: s čr­ta­njem ne­ka­te­rih mest v par­ti­tu­ri je eks­po­ni­ral gla­so­ve in tekst 3. knjiž. v za­čet­ku na­ka­za­ti po­tek, raz­voj do­ga­ja­nja: av­tor je zgod­bo eks­po­ni­ral nad­vse pre­ten­cioz­no ◆ fot. eks­po­ni­ra­ti film do­pu­sti­ti učin­ko­va­nje svet­lo­be na film pri fo­to­gra­fi­ra­nju ali fil­ma­nju, os­vet­li­ti eks­ ponírati se očit­no, moč­no zav­ze­ti se za kaj ne gle­ de na ne­var­nost, iz­po­sta­vi­ti se: no­če se eks­po­ni­ ra­ti zanj; pri stav­ki se je zelo eks­po­ni­ral eks­poníran -a -o 1. de­lež­nik od eks­po­ni­ra­ti: eks­po­ni­ra­ni pred­ me­ti; nje­gov po­lo­žaj je zelo eks­po­ni­ran; po­li­tič­no eks­po­ni­ra­na ose­ba 2. ki moli, štr­li na­prej: eks­po­ ni­ra­ni deli pro­če­lja; za­va­ro­va­ti eks­po­ni­ra­ne ogle s ščit­ni­ki; pren. na­rod­nost­no eks­po­ni­ra­ni kra­ji ◆ šah. eks­po­ni­ra­na fi­gu­ra fi­gu­ra, ki je v ne­var­no­sti, da bo na­pa­de­na ali os­vo­je­na

ekspórt -a m () pro­da­ja­nje bla­ga v dru­go dr­ža­vo; iz­voz: po­ve­ča­ti eks­port konč­nih iz­del­kov; eks­port in im­port bla­ga / to vino je samo za eks­port / eks­ port se je pod­vo­jil ko­li­či­na bla­ga, pro­da­ne­ga v dru­go dr­ža­vo

ekspórten -tna -o prid. () iz­vo­zen1: eks­port­no bla­go / kadi eks­port­ne ci­ga­re­te do­bre kva­li­te­te, na­me­nje­ne za iz­voz / eks­port­no pod­jet­je ◆ čeb. eks­port­ni panj panj s pre­mič­ni­mi sati, ki ima samo plo­diš­če

eks­portírati -am ne­dov. in dov. (ȋ) pro­da­ja­ti bla­go v dru­go dr­ža­vo; iz­va­ža­ti: eks­por­ti­ra­ti les; eks­por­ti­ ra­ti na evrop­ski trg eks­pozé -êja m ( ȇ) urad­na, in­for­ma­tiv­na obraz­lo­ ži­tev ali po­ro­či­lo: ime­ti, po­slu­ša­ti eks­po­ze; eks­ po­ze o pred­lo­gu no­ve­ga za­ko­na; pov­zet­ki iz pred­ sed­ni­ko­ve­ga eks­po­ze­ja v dr­žav­nem zbo­ru eks­pozícija -e ž (í) 1. knjiž. po­sta­vi­tev na og­led, raz­ sta­va: po te­ča­ju so pri­re­di­li eks­po­zi­ci­jo naj­bolj­ših iz­del­kov 2. knjiž. na­črt, ogrod­je (za kako delo): se­

sta­vi­ti eks­po­zi­ci­jo za raz­pra­vo; eks­po­zi­ci­ja tega dela je pre­pro­sta in do­ku­men­ti­ra­na 3. lit. uvod­ni del li­te­rar­ne­ga dela, ki na­ka­zu­je oko­liš­či­ne, iz ka­te­rih de­ja­nje na­sta­ja, za­sno­va: ob­sež­na eks­po­zi­ci­ja; eks­po­zi­ci­ja dra­me, ro­ma­na 4. fot. do­pu­sti­tev učin­ ko­va­nja svet­lo­be na film pri fo­to­gra­fi­ra­nju ali fil­ ma­nju, os­vet­li­tev: do­lo­či­ti eks­po­zi­ci­jo; krat­ka eks­ po­zi­ci­ja 5. geo­gr. po­lo­žaj, iz­po­stav­lje­nost zem­ljiš­ča gle­de na son­ce, ve­ter, pa­da­vi­ne: pri­soj­na eks­po­ zi­ci­ja eks­po­zicíjski in eks­pozícij­ski -a -o prid. (ȋ; í) na­na­ ša­joč se na eks­po­zi­ci­ja 3: naj­bo­lje je igra­la eks­po­ zi­cij­ski del svo­je vlo­ge; eks­po­zi­cij­ski pri­zor eks­pozít -a m (ȋ) rel. du­hov­nik, ki služ­bu­je na eks­po­ zi­tu­ri: bil je eks­po­zit v manj­šem kra­ju eks­po­zitúra -e ž (ȗ) 1.  manj­ša eno­ta zu­naj se­de­ža or­ga­ni­za­ci­je, pod­jet­ja, za ka­te­ro oprav­lja do­lo­če­ ne po­sle; pred­stav­niš­tvo, iz­po­sta­va: hra­nil­ni­ca us­ ta­nav­lja svo­je eks­po­zi­tu­re v vseh več­jih kra­jih; eks­po­zi­tu­ra po­li­tič­ne stran­ke; eks­po­zi­tu­ra so­cial­ ne­ga za­va­ro­va­nja 2.  te­ri­to­rial­na eno­ta Ka­to­liš­ke cerk­ve, ki ima stal­ne­ga du­hov­ni­ka in je po­dre­je­na žup­ni­ji: prev­ze­ti eks­po­zi­tu­ro eks­prés -a m () pog. 1.  eks­pre­sni vlak: pe­lja­ti se z eks­pre­som; med­na­rod­ni eks­pres 2. eks­pre­sni apa­ rat: od­pre­ti paro pri eks­pre­su 3. eks­pre­sna kava: po­pi­ti eks­pres v baru; v prid. rabi: eks­pres apa­rat za kavo; eks­pres kava; prisl.: od­da­ti pi­smo eks­pres eks­présen -sna -o prid. () ki zelo hi­tro vozi: eks­pres­ no dvi­ga­lo / eks­pre­sni vlak br­zo­vlak na dol­gih pro­gah z zelo red­ki­mi po­stan­ki / eks­pre­sna po­mor­ska pro­ga Be­net­ke–Du­brov­nik–Pi­rej // ptt ki se do­sta­vi ta­koj, ko pris­pe v na­slov­ni kraj: eks­pre­sna po­šilj­ka; eks­ pre­sno pi­smo ◆  fi­lat. eks­pre­sna znam­ka znam­ka za fran­ki­ra­nje eks­pre­snih po­šiljk; ga­str. eks­pre­sna kava kava, pri­prav­lje­na z eks­pre­snim apa­ra­tom; gost. eks­ pre­sni apa­rat apa­rat za hi­tro pri­prav­lja­nje to­plih pi­jač s paro; eks­pre­sni bar, bife bar, bife, kjer se stre­že sto­je­čim go­stom; gozd. eks­pre­sni goz­do­vi goz­do­vi z umet­no pos­pe­še­va­no rast­jo; trg. eks­pre­sni lo­nec eko­ nom lo­nec eks­présno prisl.: eks­pre­sno do­sta­vi­ti; po­ sla­ti pi­smo eks­pre­sno; sam.: pog. eno eks­pre­sno in dve turš­ki eks­pre­sno kavo eks­presíja -e ž (ȋ) 1. knjiž. kar izra­ža ali vzbu­ja čus­ tve­no pri­za­de­tost: be­sed­na, izraz­na eks­pre­si­ja / dra­ma­tič­na eks­pre­si­ja ba­let­ne­ga pri­zo­ra / vsi stil­ni ele­men­ti so po­dre­je­ni idej­ni eks­pre­si­ji 2.  med. iz­ tis­nje­nje: eks­pre­si­ja za­sta­le po­ste­lji­ce eks­pre­sioníst -a m (ȋ) pred­stav­nik eks­pre­sio­niz­ma: im­pre­sio­ni­sti in eks­pre­sio­ni­sti eks­pre­sionísti­čen -čna -o prid. (í) na­na­ša­joč se na eks­pre­sio­ni­zem: eks­pre­sio­ni­stič­ni pe­snik / eks­pre­ sio­ni­stič­na sli­ka eks­pre­sionízem -zma m (ī) umet­nost­na smer v za­čet­ku 20. sto­let­ja, ki ob­jek­tiv­nost po­pol­no­ma pod­re­ja sub­jek­tiv­ne­mu do­živ­lja­nju in po­seb­no pou­ dar­ja izraz­no plat: im­pre­sio­ni­zem in eks­pre­sio­ni­ zem / ab­strakt­ni eks­pre­sio­ni­zem eks­presíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki izra­ža ali vzbu­ ja čus­tve­no pri­za­de­tost: eks­pre­siv­na be­se­da; eks­ pre­siv­na izraz­na sreds­tva / ope­ra je eks­pre­siv­na zla­sti v tra­gič­nih pri­zo­rih / eks­pre­si­ven umet­nik eks­presívnost -i ž (ȋ) knjiž. last­nost, zna­čil­nost eks­ pre­siv­ne­ga: štu­dij eks­pre­siv­no­sti be­sed; eks­pre­ siv­nost me­ta­fo­re / pou­dar­je­na eks­pre­siv­nost sli­ kar­je­vih poz­nej­ših del / spo­ji­tev juž­njaš­ke eks­pre­ siv­no­sti z vzhod­njaš­ko me­di­ta­tiv­nost­jo eks­presnína -e ž (ī) ptt pri­stoj­bi­na za eks­pre­sno po­ šilj­ko: eks­pre­sni­na za pi­sma in pa­ke­te eks­pro­priácija -e ž (á) ura­den od­vzem last­nin­ske pra­vi­ce v ko­rist druž­be; raz­la­sti­tev, raz­laš­ča­nje: eks­pro­pria­ci­ja za grad­njo ce­ste / eks­pro­pria­ci­ja ka­pi­ta­la; pro­ces eks­pro­pria­ci­je kmeč­kih zem­ljišč v An­gli­ji / od­de­lek za eks­pro­pria­ci­jo, ko­ma­sa­ci­jo in aron­da­ci­jo zem­ljišč // od­vzem ali zgub­lja­nje last­


263

eks­pro­priacíjski niš­tva, po­lo­ža­ja, do­lo­če­nih pra­vic ene­ga druž­be­ ne­ga slo­ja v ko­rist dru­ge­ga: eks­pro­pria­ci­ja in pro­ pa­da­nje ma­lih proi­zva­jal­cev; re­vo­lu­cio­nar­na eks­ pro­pria­ci­ja vla­da­jo­če­ga raz­re­da eks­pro­priacíjski -a -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na eks­ pro­pria­ci­jo, raz­la­sti­tven: eks­pro­pria­cij­ski po­sto­pek / eks­pro­pria­cij­ski za­kon eks­pro­priátor -ja m (ȃ) kdor eks­pro­prii­ra, raz­laš­ če­va­lec: dr­ža­va v vlo­gi eks­pro­pria­tor­ja // soc., po Mar­xu pri­vat­ni last­nik proi­zva­jal­nih sred­stev ali zem­lje: eks­pro­pria­ci­ja eks­pro­pria­tor­jev eks­pro­priírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) urad­no od­vze­ti last­nin­sko pra­vi­co v ko­rist druž­be, raz­la­sti­ti: eks­ pro­prii­ra­ti do­se­da­nje last­ni­ke / eks­pro­prii­ra­ti goz­ do­ve eks­pro­priíran -a -o: eks­pro­prii­ra­na bur­žoa­zi­ja ek­sta­bulácija -e ž (á) pravn. čr­ta­nje, iz­bris in­ta­bu­la­ ci­je, izk­njiž­ba ek­sta­bulírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) pravn. čr­ta­ti, iz­bri­ sa­ti in­ta­bu­la­ci­jo, izk­nji­ži­ti ekstáti­čen -čna -o prid. (á) na­na­ša­joč se na ek­sta­zo; za­mak­njen, za­no­sen: ek­sta­tič­no sta­nje / ek­sta­ti­čen go­vor, ples / ek­sta­tič­no ve­se­lje ekstátič­no prisl.: ek­ sta­tič­no vzkli­ka­ti ekstátič­nost -i ž (á) zna­čil­nost ek­sta­tič­ne­ga; za­mak­ nje­nost, za­no­snost: re­li­gioz­na ek­sta­tič­nost / eks­pr. ek­sta­tič­nost ple­sa ekstátik -a m (á) knjiž. kdor je (več­krat) v ek­sta­zi; za­mak­nje­nec, za­ne­se­njak ekstáza -e ž (ȃ) du­šev­no sta­nje, v ka­te­rem se člo­vek ču­ti po­stav­lje­ne­ga v dru­ga­čen, zelo osre­ču­joč du­ šev­ni svet; za­mak­nje­nost, za­mak­nje­nje: pa­sti v ek­sta­zo; ri­tem bob­na jih je spra­vil v ek­sta­zo; biti v ek­sta­zi; re­li­gioz­na ek­sta­za; po­ču­til se je ka­kor v ek­sta­zi // eks­pr. ve­li­ko nav­du­še­nje, za­nos, prev­ze­tost: nje­gov go­vor je spra­vil po­slu­šal­ce v ek­sta­zo / čut­ na, lju­be­zen­ska ek­sta­za / eno­lič­no živ­lje­nje brez po­le­ta in ek­staz êksta­zi in éksta­zi tudi ec­stasy -ja [tret­ja ob­li­ka êksta­zi in éksta­zi] m (ȇ; ) moč­no sin­te­tič­no ma­mi­lo, ki de­lu­je kot po­ži­vi­lo in pov­zro­či ev­fo­rič­no raz­po­lo­ že­nje: tab­let­ka ek­sta­zi­ja; uži­va­lec ek­sta­zi­ja; pri­ me­si v ek­sta­zi­ju; ek­sta­zi in ma­ri­hua­na ek­stem­porírati -am ne­dov. (ȋ) knjiž. go­vo­ri­ti ali igra­ ti brez pri­pra­ve: ek­stem­po­ri­ra tudi re­sno mu­zi­ko; zna do­bro ek­stem­po­ri­ra­ti in im­pro­vi­zi­ra­ti / is­kal je stik z gle­dal­ci in ek­stem­po­ri­ral eksténzi­ja tudi ek­stenzíja -e ž (; ȋ) med. na­teg­ni­tev zlom­lje­ne­ga ali iz­pah­nje­ne­ga uda pri urav­na­va­nju ko­sti: ek­sten­zi­ja zlom­lje­ne noge ek­stenzíven -vna -o prid., ek­stenzívnej­ši (ȋ) ki te­ži po raz­šir­ja­nju, ve­ča­nju ne gle­de na iz­ko­riš­če­nost ali kva­li­te­to: ek­sten­zi­ven na­čin proi­zvod­nje; ek­ sten­ziv­na gra­di­tev me­sta / ek­sten­ziv­no gos­po­dar­ je­nje z goz­do­vi gos­po­dar­je­nje, ki ne te­ži po smo­tr­nem iz­ko­riš­ča­nju / ek­sten­ziv­no in in­ten­ziv­no do­ži­vet­je ◆ agr. ek­sten­ziv­no po­lje­dels­tvo po­lje­dels­tvo, ki vla­ga malo dela in ka­pi­ta­la na eno­to zem­ljiš­ke po­vr­ši­ne; ekon. ek­sten­ziv­no gos­po­dars­tvo gos­po­dars­tvo, ki v raz­mer­ ju do za­po­sle­ne de­lov­ne sile upo­rab­lja malo ka­pi­ta­la; pravn. ek­sten­ziv­na raz­la­ga za­ko­na raz­la­ga, ki daje za­ko­nu šir­šo vse­bi­no ek­stenzívno prisl.: ek­sten­ziv­no ob­de­lo­va­ti zem­ljo; gos­po­dar­ske sti­ke raz­vi­ja­mo ek­sten­ziv­no in in­ten­ziv­no ek­stenzívnost -i ž (ȋ) tež­nja po raz­šir­ja­nju, ve­ča­nju ne gle­de na iz­ko­riš­če­nost ali kva­li­te­to: od­pra­vi­ti ek­sten­ziv­nost v proi­zvod­nji / ek­sten­ziv­nost in in­ ten­ziv­nost do­ži­vet­ja / ek­sten­ziv­nost sti­liz­mov ekstêrec -rca m (ȇ) nav. mn., pog. zu­na­nji preiz­kus zna­ nja po kon­ča­ni os­nov­ni šo­li: pri­pra­va na ek­ster­ce; po­sku­sni ek­ster­ci iz ma­te­rinš­či­ne; smi­sel ek­ster­cev je po­vrat­na in­for­ma­ci­ja vsem učen­cem ekstêren -rna -o prid. (ȇ) ki so­de­lu­je v kaki skup­no­sti brez red­ne­ga raz­mer­ja, zu­na­nji: ek­ster­ni so­de­la­vec / ek­ster­ni uče­nec nek­daj uče­nec, ki ne sta­nu­je v in­ter­

ek­strém

na­tu svo­je šo­le šol. ek­ster­ni za­vod uč­ni za­vod, ka­mor pri­ha­ja­jo učen­ci samo k pou­ku in ne sta­nu­je­jo v njem ◆

ek­ste­riêr -a tudi -ja m (ȇ) knjiž. 1. zu­na­nja po­do­ba, zu­na­njost: ek­ste­rier hi­še; oce­nje­va­ti ek­ste­rier dir­ kal­ne­ga ko­nja 2. pro­stor, ki je zu­naj, na­rav­no oko­ lje: de­ja­nje se do­ga­ja v ek­ste­rie­ru   film. po­sne­tek, na­re­jen zu­naj ate­lje­ja; um. upo­do­bi­tev do­ga­ja­nja na ◆

pro­stem

ek­ste­rio­rizácija -e ž (á) gla­gol­nik od ek­ste­rio­ri­zi­ra­ ti; pov­na­nje­nje: ek­ste­rio­ri­za­ci­ja pod­za­vest­ne­ga ek­ste­rio­rizírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) fi­loz. na­re­di­ti, da po­sta­ne kaj zu­na­nje, vna­nje; pov­na­nji­ti: ek­ste­rio­ ri­zi­ra­ti svo­je us­tvar­jal­ne zmož­no­sti ek­ste­ri­to­riálen -lna -o prid. (ȃ) ki ne spa­da v do­lo­čen te­ri­to­rij: ek­ste­ri­to­rial­na cona // pravn. ki ni po­dre­jen ob­la­sti dr­ža­ve, na ka­te­re ozem­lju s po­seb­nim do­ vo­lje­njem biva, je: ek­ste­ri­to­rial­na ose­ba ek­ste­ri­to­riálnost -i ž (ȃ) pravn. ne­po­dre­je­nost ose­be ali stva­ri ob­la­sti dr­ža­ve, na ka­te­re ozem­lju s po­ seb­nim pri­vo­lje­njem biva, je: voj­na lad­ja in nje­na po­sad­ka ima v tu­jih vo­dah pra­vi­co ek­ste­ri­to­rial­ no­sti ek­sterníst -a m (ȋ) 1. nek­daj uče­nec, ki ne sta­nu­je v in­ter­na­tu svo­je šo­le: šo­lo je obi­sko­val kot ek­ster­ nist 2. slu­ša­telj, ki sme de­la­ti iz­pi­te brez red­ne­ga obi­sko­va­nja pre­da­vanj; izred­ni slu­ša­telj: vpi­sal se je kot ek­ster­nist ek­sternístka -e ž (ȋ) 1. nek­daj učen­ka, ki ne sta­nu­je v in­ter­na­tu svo­je šo­le: v raz­re­dih je bilo pol­no ek­ ster­nistk 2.  slu­ša­te­lji­ca, ki sme de­la­ti iz­pi­te brez red­ne­ga obi­sko­va­nja pre­da­vanj; izred­na slu­ša­te­ lji­ca: ma­tu­ro je opra­vi­la kot ek­ster­nist­ka ekstínkci­ja -e ž (í) fiz. os­la­bi­tev svet­lo­be pri pre­ho­du sko­zi snov ek­stirpácija -e ž (á) gla­gol­nik od ek­stir­pi­ra­ti: ek­stir­ pa­ci­ja ma­ter­ni­ce ek­stirpátor -ja m (ȃ) agr. pri­pra­va za ru­va­nje ple­ve­ la ali za pli­tvo rah­lja­nje zem­lje, ki se pri­klju­či trak­tor­ju ek­stirpírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) med. z ope­ra­ci­jo vze­ ti ven bol­no tki­vo ali or­gan: ek­stir­pi­ra­ti jajč­nik, tu­mor ékstra -- prid. () pog. ki se po kaki last­no­sti, zna­čil­ no­sti raz­li­ku­je od dru­gih; ne­na­va­den, po­se­ben: ku­pu­je same ek­stra ro­že; ni lep, je pa ek­stra; nje­ go­vo sta­no­va­nje je pa res ek­stra // s ši­ro­kim po­men­skim ob­se­gom ki je zelo do­bre kva­li­te­te; iz­vr­sten, od­li­čen: ni rav­no ek­stra pe­vec; ek­stra ka­ko­vost; ho­tel ek­stra ka­te­go­ri­je // ki je samo za do­lo­čen na­men; po­se­ben: za mle­ko ima ek­stra lon­ce; po­sla­li so mu ek­stra sla; ek­stra soba ◆ ekon. ek­stra do­bi­ček ek­stra pro­fit; ek­stra do­ho­dek do­ho­dek, ki ga prej­me gos­po­dar­ska

or­ga­ni­za­ci­ja za­ra­di de­lo­va­nja v ugod­nej­ših po­go­jih, kot so nor­mal­ni v nje­ni pa­no­gi; ek­stra pro­fit in ek­stra­pro­ fit do­dat­ni do­bi­ček, ki na­sta­ne za­ra­di ugod­nej­ših raz­mer, kot so nor­mal­ne v pa­no­gi; prisl.: zelo ek­stra se ob­la­či; to je pa ek­stra zate po­se­bej, na­lašč; mi­sliš, da bomo zate ek­stra ku­ha­li po­se­bej, na­lašč; vsa­ka ste­kle­ni­ca sto­ji ek­stra lo­če­no od dru­gih / eks­pr. ek­stra fin prav po­seb­no; sam.: za stal­ne go­ste ima­jo zme­raj kaj ek­

stra; zme­raj ho­če biti ne­kaj ek­stra ek­stra... ali ékstra... pred­po­na v se­stav­ljen­kah () za izra­ ža­nje sta­nja zu­naj če­sa: ek­stra­ga­lak­ti­čen, ek­stra­ or­di­na­rij ek­stradícija -e ž (í) knjiž. izro­či­tev ose­be dru­gi dr­ža­ vi za­ra­di ka­zen­ske­ga pre­go­na ali iz­vr­ši­tve kaz­ni: ek­stra­di­ci­ja voj­nih zlo­čin­cev; po­god­ba o ek­stra­di­ ci­ji ek­strahírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) 1. kem. iz­lo­či­ti snov iz trd­nih ali te­ko­čih zme­si s to­pi­lom tako, da se pri tem ke­mič­no ne spre­me­ni, iz­lu­ži­ti: ek­stra­hi­ra­ti olja iz se­men; ek­stra­hi­ra­ti z al­ko­ho­lom 2. med. iz­pu­li­ti, iz­dre­ti, iz­vle­či: ek­stra­hi­ra­ti zob ek­strákci­ja -e ž (á) 1. kem. iz­lo­či­tev, iz­lo­če­va­nje sno­ vi iz trd­nih ali te­ko­čih zme­si s to­pi­lom tako, da se

pri tem snov ke­mič­no ne spre­me­ni; iz­lu­ži­tev, iz­lu­ že­va­nje: ek­strak­ci­ja bar­vi­la, olja / ek­strak­ci­ja ko­ sti iz ko­sti 2. med. iz­pu­li­tev, iz­vle­če­nje, iz­drt­je: ek­ strak­ci­ja tuj­ka; ek­strak­ci­ja zoba ek­strakcíjski -a -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na ek­strak­ ci­jo: ek­strak­cij­ski apa­rat / ek­strak­cij­ski ben­cin / ek­strak­cij­ske kleš­če ek­strákt -a m (ȃ) trd­na ali si­ru­pu po­dob­na snov, dob­lje­na z ek­strak­ci­jo, iz­vle­ček: to­ba­kov ek­strakt; ek­strak­ti iz zdra­vil­nih ze­lišč; to­var­na za ta­ni­nov ek­strakt / me­sni ek­strakt; kis iz ki­so­ve­ga ek­strak­ ta; li­mo­nin ek­strakt v pra­hu; pren. fan­ta­zi­ja je tvo­ ren ek­strakt oseb­no­sti ek­strákten -tna -o (ȃ) pri­dev­nik od ek­strakt: ek­strak­ ten prah; ek­strakt­na te­ko­či­na ek­straktíven -vna -o prid. (ȋ) 1. kem. ki se da ek­stra­ hi­ra­ti: ek­strak­tiv­ne se­sta­vi­ne lesa; ek­strak­tiv­na snov 2. knjiž. na­na­ša­joč se na pri­do­bi­va­nje, čr­pa­nje na­rav­nih su­ro­vin: ek­strak­tiv­na de­jav­nost, in­du­ stri­ja ek­stráktor -ja m (á) teh. na­pra­va, pri­pra­va za ek­ strak­ci­jo ékstranét -a m (-) rač. omrež­je, ki ga upo­rab­lja­jo upo­rab­ni­ki v več med­se­boj­no po­ve­za­nih or­ga­ni­ za­ci­jah: ek­stra­net omo­go­ča hi­tro, pre­gled­no in bolj nad­zi­ra­no splet­no ko­mu­ni­ka­ci­jo; in­tra­net in ek­ stra­net ékstraor­dináren -rna -o prid. (-ȃ) knjiž. iz­je­men, izre­ den: ek­straor­di­na­ren po­sto­pek ékstraor­dinárij -a m (-á) knjiž. izred­ni pro­fe­sor ek­stra­polácija -e ž (á) knjiž. pre­nos vred­no­sti po­dat­ kov, spoz­nanj iz zna­ne­ga dela če­sa v nez­na­ni del: ek­stra­po­la­ci­ja ana­li­ze av­to­mo­bil­skih ne­sreč v bo­ doč­nost ni za­nes­lji­va; ek­stra­po­la­ci­ja da­naš­nje­ga dne v ju­triš­nje­ga  mat. ra­ču­na­nje vred­no­sti funk­ci­je ◆

v kaki toč­ki zu­naj in­ter­va­la, če so zna­ne nje­ne vred­no­sti v toč­kah in­ter­va­la

ek­stra­polírati -am dov. in ne­dov. (ȋ) knjiž. pre­ne­sti vred­ nost po­dat­kov, spoz­nanj iz zna­ne­ga dela če­sa v nez­na­ni del: sta­ti­stič­ne po­dat­ke ek­stra­po­li­ra­ti za ne­kaj ča­sa na­prej mat. ra­ču­na­ti vred­nost funk­ci­je v ◆

kaki toč­ki zu­naj in­ter­va­la, če so zna­ne nje­ne vred­no­sti v toč­kah in­ter­va­la

ek­stra­pro­fit gl. ek­stra ek­stra­vagánca -e ž (ȃ) 1. nav. mn. ek­stra­va­gant­no po­čet­je ali stvar: ne­ra­zu­me­va­nje za sli­kar­je­ve ku­ bi­stič­ne in kon­struk­ti­vi­stič­ne ek­stra­va­gan­ce; mod­ ne ek­stra­va­gan­ce; ek­stra­va­gan­ce bo­ga­ta­šev 2. moč­ no od­sto­pa­nje od obi­čaj­ne­ga: ob­la­či se brez ek­ stra­va­gan­ce; tež­nja po ek­stra­va­gan­ci 3. ek­stra­va­ gant­nost: ek­stra­va­gan­ca druž­be mu je us­tre­za­la ek­stra­vagánten -tna -o prid. (ȃ) ki zelo od­sto­pa od obi­čaj­ne­ga; ne­na­va­den, po­se­ben: ek­stra­va­gant­ni čev­lji; ma­ne­ken­ke so po­ka­za­le tudi ne­kaj ek­stra­ va­gant­nih mo­de­lov; ek­stra­va­gant­no ve­de­nje / je pre­cej ek­stra­va­gan­ten; ek­stra­va­gant­na žen­ska ek­ stra­vagántno prisl.: ek­stra­va­gant­no ob­le­čen ek­stra­vagántnost -i ž (ȃ) zna­čil­nost ek­stra­va­gant­ ne­ga: da­leč nao­ko­li so ga poz­na­li po nje­go­vi ek­ stra­va­gant­no­sti in pre­drz­no­sti; ek­stra­va­gant­nost ob­le­ke / raz­bur­ja­la jih je s svo­ji­mi ek­stra­va­gant­ nost­mi ek­stra­va­gan­ca­mi ek­stra­vertíran -a -o prid. (ȋ) psih. us­mer­jen v zu­na­nji svet: ek­stra­ver­ti­ra­ni in in­tro­ver­ti­ra­ni tip člo­ve­ka; ek­stra­ver­ti­ra­na oseb­nost ek­stra­vertíra­nost -i ž (ȋ) psih. last­nost, zna­čil­nost ek­stra­ver­ti­ra­ne­ga člo­ve­ka: izra­zi­ta ek­stra­ver­ti­ra­ nost ne­ka­te­rih lju­di ek­strém -a m () 1.  ek­strem­no sta­liš­če, sta­nje ali po­jav; skraj­nost, pre­ti­ra­nost: izo­gi­ba­ti se ek­stre­ mov; pre­pre­če­va­ti, stop­nje­va­ti ek­stre­me; pri pos­ pe­še­va­nju in­du­stria­li­za­ci­je je priš­lo do raz­nih ek­ stre­mov; pa­sti v nas­prot­ni ek­strem / ek­stre­mi pli­ me naj­bolj skraj­ne stop­nje  iti v ek­strem zelo pre­ti­ ra­va­ti v kaki stva­ri; eks­pr. pa­da­ti iz ek­stre­ma v ek­strem ●

E


264

ek­strémen pre­ti­ra­va­ti zdaj v eno, zdaj v dru­go smer 2. mat. naj­

E

več­ja ali naj­manj­ša vred­nost ko­li­či­ne: do­lo­či­ti ek­ strem kva­drat­ne funk­ci­je ek­strémen -mna -o prid., ek­strémnej­ši () 1. zelo od­ da­ljen od pov­preč­no­sti če­sa; skra­jen, pre­ti­ran: ek­strem­ne ide­je; ek­strem­na po­li­ti­ka; naj­bolj ek­ strem­no glas­be­no delo v zad­njem ča­su / ek­strem­ ni tem­pe­ra­ment; ek­strem­na smer v stran­ki; ek­ strem­no sta­liš­če / ek­stre­men člo­vek / ek­strem­ni ukrep; ek­strem­na ka­zen pre­ti­ra­no os­tra, naj­viš­ja // alp. na­na­ša­joč se na ple­za­nje v izred­no tež­kih, iz­ jem­nih sme­reh s pre­tež­no upo­ra­bo teh­nič­nih sred­ stev: ek­strem­ni al­pi­nist; ek­strem­ni ple­zal­ni poiz­ ku­si v Al­pah; ek­strem­na al­pi­ni­sti­ka 2. mat. naj­več­ ji ali naj­manj­ši: ek­strem­na vred­nost ko­li­či­ne ek­ strémno prisl.: ek­strem­no tež­ka ple­zal­na smer ek­stremíst -a m (ȋ) člo­vek ek­strem­nih na­zo­rov, de­ janj; skraj­než, pre­na­pe­tež: poz­nam ga, v vseh stva­ reh je ek­stre­mist / ek­stre­mi­sti v mo­der­ni ar­hi­tek­ tu­ri // pri­pad­nik ek­stre­mi­stič­ne sku­pi­ne, stran­ke: ek­stre­mi­sti so v zad­njem ča­su poiz­ku­si­li več aten­ ta­tov; levi in de­sni ek­stre­mi­sti v stran­ki ◆  alp. ek­ strem­ni al­pi­nist

ek­stremísti­čen -čna -o prid. (í) na­na­ša­joč se na ek­ stre­mi­ste ali ek­stre­mi­zem: ek­stre­mi­stič­ne ten­den­ ce / ek­stre­mi­stič­na frak­ci­ja / ek­stre­mi­sti­čen člo­vek ek­stre­mitéta -e ž () nav. mn., anat. del te­le­sa, ki se upo­rab­lja za pre­mi­ka­nje ali pri­je­ma­nje; kon­či­na, okon­či­na: čle­na­sta ek­stre­mi­te­ta; spred­nje, zad­nje ek­stre­mi­te­te go­ve­da / spod­nja ek­stre­mi­te­ta noga; zgor­ nja ek­stre­mi­te­ta roka; ek­stre­mi­te­te pri člo­ve­ku udi ek­stre­mitéten -tna -o () pri­dev­nik od ek­stre­mi­te­ta: ek­stre­mi­tet­na kost; ek­stre­mi­tet­ne mi­ši­ce ek­stremízem -zma m (ī) 1. de­lo­va­nje, pri­za­de­va­nje za kako na­lo­go z ek­strem­ni­mi sreds­tvi, po­stop­ki: od­vr­ni­ti vods­tvo od ek­stre­miz­ma // te­že­nje, us­mer­ je­nost k ek­strem­ne­mu: v nje­go­vih sta­rej­ših de­lih še ni opa­zi­ti ek­stre­miz­ma 2. alp. ek­strem­na al­pi­ni­ sti­ka: na­pi­sal je čla­nek o ek­stre­miz­mu pri nas ek­strémnež -a m () ek­stre­mist: več­krat se je sprl s ka­kim ek­strem­ne­žem ek­strémnost -i ž () last­nost, zna­čil­nost ek­strem­ne­ ga: ek­strem­nost čus­tvo­va­nja / ek­strem­nost teh lju­ di mu ni po vo­lji; na ši­ro­ko je od­prl vra­ta vsem umet­ni­kom ne gle­de na nji­ho­vo stil­no orien­ta­ci­jo in stop­njo ek­strem­no­sti / od­pra­vi­ti ek­strem­no­sti ek­stre­me

ek­sudát -a m (ȃ) med. iz­ce­dek pri vnet­ju: gnoj­ni ek­ su­dat; ek­su­dat iz rane ek­su­datíven -vna -o prid. (ȋ) na­na­ša­joč se na ek­su­ dat, iz­ce­den: ek­su­da­tiv­na ob­li­ka bo­lez­ni / ek­su­da­ tiv­ni ple­vri­tis éktodêrm -a m (-ē) biol. zu­na­nja plast ce­lic ga­stru­ le, zu­na­nja za­rod­na plast: ek­to­derm in en­to­derm ékto­dermálen -lna -o prid. (-ȃ) na­na­ša­joč se na ek­to­derm: ek­to­der­mal­na plast ga­stru­le / ek­to­der­ mal­na po­vrh­nji­ca ékto­pa­razít -a m (-ȋ) biol. za­je­da­vec, ki ži­vi na po­ vrš­ju go­sti­te­lja, zu­na­nji za­je­da­vec ekú in ecu -ja [ekú] m (ȗ) od 1979 do 1998 de­nar­na eno­ta, ka­te­re vred­nost je do­lo­če­na z re­la­tiv­ni­mi vred­nost­mi de­nar­nih enot čla­nic Evrop­ske gos­po­ dar­ske skup­no­sti: po­so­ji­lo v vi­ši­ni pol mi­li­jo­na eku­jev ekuména -e ž () geo­gr. na­se­lje­no, ob­lju­de­no ob­moč­ je: bar­je je bilo ve­li­ka vr­zel sre­di eku­me­ne / an­ tič­na eku­me­na eku­menízem -zma m (ī) rel. gi­ba­nje za zdru­ži­tev vseh krš­čan­skih ver­skih skup­no­sti v eno cer­kev: go­vo­ ri­ti o eku­me­niz­mu; de­lo­va­ti na po­droč­ju eku­me­ niz­ma / pri­za­de­val si je za eku­me­ni­zem med vzhod­ om in za­ho­dom; strp­nost in eku­me­ni­zem ekuménski -a -o prid. () rel., v zve­zah: eku­men­ski kon­ cil zbor ško­fov in vr­hov­nih re­dov­nih pred­stoj­ni­kov vse

éla­tiv

Ka­to­liš­ke cerk­ve; eku­men­sko gi­ba­nje gi­ba­nje za zdru­ ži­tev vseh krš­čan­skih ver­skih skup­no­sti v eno cer­kev

ekvátor -ja m (ȃ) umiš­ljen krog na ze­melj­ski po­vr­ ši­ni, ki deli zem­ljo na se­ver­no in juž­no po­lo­vi­co, rav­nik: pre­plu­ti ek­va­tor; od­da­lje­nost od ek­va­tor­ja; ob­moč­je ob ek­va­tor­ju ◆ as­tron. ne­be­sni ek­va­tor umiš­

ljen krog, ki deli ne­be­sno kro­glo na se­ver­no in juž­no po­lo­vi­co; geo­gr. ter­mič­ni ek­va­tor umiš­ljen krog na ze­melj­ski po­vr­ši­ni, od ka­te­re­ga se pov­preč­na tem­pe­ra­ tu­ra na se­ver in jug ni­ža; geom. ek­va­tor naj­več­ji vzpo­ red­nik na kro­gli

ek­va­to­riál -a m (ȃ) as­tron. dalj­no­gled, ki je na­meš­čen tako, da lah­ko sle­di dnev­ne­mu gi­ba­nju zvezd z enim sa­mim vr­te­njem ek­va­to­riálen -lna -o prid. (ȃ) na­na­ša­joč se na ek­va­ tor: ek­va­to­rial­ni del Afri­ke / ek­va­to­rial­no pod­neb­ je geo­gr. ek­va­to­rial­ni tok mor­ski tok, ki te­če bli­zu ◆

ek­va­tor­ja od vzhod­a pro­ti za­ho­du

ekvátor­ski -a -o prid. (ȃ) na­na­ša­joč se na ek­va­tor: ra­zi­sko­va­ti te­čaj­na in ek­va­tor­ska ob­moč­ja / ek­va­ tor­sko son­ce ek­vi­distánten -tna -o prid. (ȃ) geom. ki je v ena­ki med­se­boj­ni raz­da­lji ali malo od­da­ljen: ek­vi­di­stant­ ne toč­ke na krož­ni­ci geo­gr. ek­vi­di­stant­na pro­jek­ ci­ja pro­jek­ci­ja, ki na kar­ti v naj­več­ji meri re­pro­du­ci­ra ◆

pra­vil­ne raz­da­lje

ek­vi­li­bríst -a m (ȋ) kdor iz­va­ja rav­no­tež­ne spret­no­sti: ek­vi­li­bri­sti in akro­ba­ti; na­stop zna­ne­ga ek­vi­li­bri­sta; pren., eks­pr. biti je mo­ral pra­vi ek­vi­li­brist, da se je iz­mo­tal iz vseh spletk ek­vi­li­brísti­čen -čna -o prid. (í) na­na­ša­joč se na ek­ vi­li­bri­sti­ko: ek­vi­li­bri­stič­na toč­ka ek­vi­li­brísti­ka -e ž (í) ar­ti­stič­na rav­no­tež­na spret­nost: umet­nik v ek­vi­li­bri­sti­ki; pren., eks­pr. nje­go­vi na­ra­vi so tuje čus­tve­ne skraj­no­sti in in­te­lek­tual­na ek­vi­li­ bri­sti­ka ek­vi­nok­ciálen -lna -o prid. (ȃ) ek­vi­nok­cij­ski: ek­vi­ nok­cial­na noč ek­vinókcij -a m () as­tron. čas, ko sta dan in noč ena­ ko dol­ga; ena­ko­noč­je: bli­ža se ek­vi­nok­cij / je­sen­ ski ek­vi­nok­cij 23. sep­tem­bra; pom­la­dan­ski ek­vi­ nok­cij 21. mar­ca ek­vinókcij­ski -a -o prid. () na­na­ša­joč se na ek­vi­nok­ cij: ek­vi­nok­cij­ski vi­har­ji; ek­vi­nok­cij­ska pli­ma ek­vipáža -e ž (ȃ) nek­daj raz­ko­šna ko­či­ja, na­vad­no z vpre­go: pri­pe­lja­ti se v ek­vi­pa­ži; ele­gant­ne dvor­ne ek­vi­pa­že ek­vi­po­ten­ciálen -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki ima enak po­ ten­cial kot iz­bra­na toč­ka: ek­vi­po­ten­cial­na plo­skev ek­vi­valénca -e ž () raz­mer­je, v ka­te­rem je kaj po vred­no­sti ena­ko dru­ge­mu, za­men­lji­vo z njim, ena­ ko­vred­nost: si­ste­mi de­li­tve te­me­lji­jo na ek­vi­va­ len­ci dela in do­hod­ka / ek­vi­va­len­ca šol­skih spri­ če­val tu­jih dr­žav ena­ka ve­ljav­nost ek­vi­valènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ) kar je po vred­ no­sti ena­ko dru­ge­mu, za­men­lji­vo z njim: pla­či­lo naj bo v re­sni­ci ek­vi­va­lent vlo­že­ne­mu delu; za žr­tvo­va­no fi­gu­ro je do­bil ek­vi­va­lent v treh kme­tih / naj­ti ek­vi­va­lent tuji be­se­di do­mač izraz z ena­kim po­me­nom; druž­be­ni ek­vi­va­lent umet­no­sti druž­be­na stvar­nost, ki je nje­na vse­bin­ska os­no­va ekon. bla­gov­ ni ek­vi­va­lent ena­ka vred­nost v bla­gu pri bla­gov­ni iz­ me­nja­vi; de­nar­ni ek­vi­va­lent ena­ka vred­nost v de­nar­ju; splo­šni ek­vi­va­lent bla­go, v ka­te­rem vse dru­go bla­go izra­ža svo­jo vred­nost; fiz. me­han­ski ek­vi­va­lent to­plo­ te v jou­lih izra­že­no delo, ki us­tre­za eni ki­lo­ka­lo­ri­ji ek­vi­valénten -tna -o prid. () po vred­no­sti enak dru­ ge­mu, za­men­ljiv z njim, ena­ko­vre­den: ek­vi­va­len­ten de­nar­ni zne­sek; ek­vi­va­lent­no bla­go / be­se­di sta ek­vi­va­lent­ni ◆ ekon. ek­vi­va­lent­na me­nja­va me­nja­va, ki po­te­ka po na­če­lu: ena­ka vred­nost za ena­ko vred­nost; kem. ek­vi­va­lent­na masa masa ele­men­ta, ki se ve­že z enim gra­ma­to­mom vo­di­ka ali ga za­me­nja v spo­ji­ni; mat. ek­vi­va­lent­ni enač­bi enač­bi, ki do­lo­ča­ta isto mno­ži­co ◆

re­ši­tev; psih. ek­vi­va­lent­ni te­sti te­sti, ki me­ri­jo iste psi­ hič­ne last­no­sti, če­prav so dru­ga­če se­stav­lje­ni

ek­vi­valéntnost -i ž () last­nost, zna­čil­nost ek­vi­va­ lent­ne­ga: ek­vi­va­lent­nost dveh vrst bla­ga // ek­vi­va­ len­ca: me­nja­va je mož­na samo ob ek­vi­va­lent­no­sti ela­borát -a m (ȃ) iz­čr­pen, stro­kov­no do­ku­men­ti­ran spis o kaki stva­ri: iz­de­la­ti ela­bo­rat o gos­po­dar­ski po­mo­či; pri­pra­vi­ti ela­bo­ra­te za gra­di­tev no­vih elek­ trarn / ure­di­tve­ni ela­bo­rat na­črt / učen­ke so od­da­ le svo­je ela­bo­ra­te pi­sne iz­del­ke, na­lo­ge elán -a m (ȃ) ve­li­ka stop­nja psi­hič­ne pri­prav­lje­no­sti za kako delo; po­let, vne­ma: elan ra­ste, upa­da; nima več pra­ve­ga ela­na; mla­di so pri­ne­sli sve­žost in elan; de­la­ti z ve­li­kim ela­nom / de­lov­ni, re­vo­lu­cio­ nar­ni elan ◆ fi­loz. živ­ljenj­ski elan us­tvar­jal­na sila, ki je os­no­va raz­vo­ja ži­vih bi­tij

elánka -e ž (ȃ) pog. smuč­ka znam­ke Elan: tre­ni­ra na elan­kah; tek­mo­va­ti, smu­ča­ti z elan­ka­mi; nove elan­ke elánov­ka -e ž (ȃ) pog. smuč­ka znam­ke Elan: tek­mo­ val je na ela­nov­kah elastán -a m (ȃ) tekst. ela­stič­no sin­te­tič­no vlak­no, ki se do­da­ja tka­ni­nam za več­jo prož­nost: ela­stan je po­stal po­mem­ben s po­ja­vom pri­le­ga­jo­če­ga se spod­ nje­ga pe­ri­la in naj­lon­skih no­ga­vic; bom­baž z do­ dat­kom ela­sta­na ela­sti­citéta -e ž () knjiž. prož­nost: ela­sti­ci­te­ta tki­va / pri pre­va­ja­nju mu manj­ka ela­sti­ci­te­te elásti­čen -čna -o prid., elástič­nej­ši (á) 1. ki za­ča­sno, do­kler de­lu­je sila, spre­me­ni svo­jo ob­li­ko; pro­žen: ela­sti­čen les; ela­stič­ne ste­ne ba­lo­na; tla v te­lo­vad­ ni­ci mo­ra­jo biti ela­stič­na  strojn. ela­stič­na pri­tr­di­tev ◆

pri­tr­di­tev, ki omo­go­ča rah­lo pre­mi­ka­nje gle­de na pod­ la­go // ki se raz­te­gu­je po­dob­no kot gumi, raz­teg­ljiv:

ela­stič­no bla­go / ela­stič­ne smu­čar­ske hla­če; ela­ stič­ne no­ga­vi­ce 2. lah­ko­ten, gib­čen: pri va­jah je ela­sti­čen in uren; ela­stič­ni ko­ra­ki; ela­stič­na po­sta­ va 3. spo­so­ben pri­la­ga­ja­ti se ča­su, raz­me­ram: ela­ sti­čen si­stem izo­bra­že­va­nja; ela­stič­na po­li­ti­ka; ela­stič­no sta­liš­če / ela­sti­čen člo­vek ki se v vsa­ki si­tua­ci­ji znaj­de, se pri­la­go­di; tudi na­ša tr­go­vi­na je pre­ma­lo ela­stič­na se ne pri­la­ga­ja po­tre­bam trga ● eks­pr. on ima ela­ stič­no hrb­te­ni­co me­nja pre­pri­ča­nje v skla­du z raz­me­ra­mi elástič­no prisl.: ela­stič­no ho­di­ti; ela­stič­no upo­rab­lja­ti odred­be elástič­nost -i ž (á) 1.  last­nost prož­ne­ga te­le­sa ali sno­vi; prož­nost: ela­stič­nost je­kla, lesa, vol­ne  fiz. meja ela­stič­no­sti naj­več­ja obre­me­ni­tev, ki še ne spre­ me­ni traj­no ob­li­ke te­le­sa; mo­dul ela­stič­no­sti ko­li­či­na, ◆

ki pove, kako sila pri raz­te­za­nju spre­me­ni ob­li­ko te­le­sa; prož­nost­ni mo­dul // last­nost raz­teg­lji­ve­ga pred­me­ta

ali sno­vi: ela­stič­nost tka­ni­ne 2. spo­sob­nost pri­la­ ga­ja­nja ča­su, raz­me­ram: pod­jet­ja bodo lah­ko pre­ mo­sti­la te­ža­ve le z več­jo ela­stič­nost­jo in od­go­vor­ nost­jo; ela­stič­nost po­nud­be, pov­pra­še­va­nja; ela­ stič­nost šol­ske­ga si­ste­ma 3. lah­kot­nost, gibč­nost: ela­stič­nost gi­bov elástik -a m (á) 1.  zgod. pri­staš Šu­klje­to­ve, zmer­ne frak­ci­je v kranj­skem de­žel­nem zbo­ru v osem­de­se­ tih le­tih 19. sto­let­ja: ela­sti­ki in ra­di­ka­li 2. nav. eks­pr. ela­sti­čen po­li­tik elásti­ka -e ž (á) trak z vple­te­ni­mi gu­mi­ja­sti­mi nit­mi: za­me­nja­ti ela­sti­ko v tre­nir­ki; raz­teg­ni­ti ela­sti­ko / ela­sti­ka pri fra­či; raz­gled­ni­ce, pre­pa­sa­ne z rde­čo ela­sti­ko gu­mi­co; ste­go­val je vrat, kot da bi bil iz ela­sti­ke elásti­kar -ja m (á) zgod. pri­staš Šu­klje­to­ve, zmer­ne frak­ci­je v kranj­skem de­žel­nem zbo­ru v osem­de­se­ tih le­tih 19. sto­let­ja: ela­sti­kar­ji in ra­di­ka­li elastín -a m (ȋ) biol., kem. be­lja­ko­vi­na, ki se­stav­lja prož­na vlak­na ve­ziv­ne­ga tki­va éla­tiv -a m () je­zi­kosl. ob­li­ka, ki izra­ža zelo ve­li­ko mero tega, kar je os­nov­ni po­men pri­dev­ni­ka ali pri­slo­va: ka­dar je za kaj nav­du­šen, rad upo­rab­lja ela­ti­ve

SSKJ - vzorčne strani  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you