Issuu on Google+

hrbet

zadaj

Borut Juvanec, Domen Zupan i

zavihek 2

Borut Juvanec

vernakularne arhitekture

Arhitekt, profesor na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se s teorijo arhitekture, z njenimi izvori in z vernakularno arhitekturo, kar uporablja pri projektih oblikovanja podeelja. Objavlja znanstvene  lanke in knjige, objavlja v dvajsetih dravah, dela so prevajana v dvanajst jezikov. Predava na nekaterih evropskih univerzah ter je redno vabljen na znanstvene kongrese. Je aktiven  lan CERAV Paris, SPS Le Val, Patronat de Sant Galderic Barcelona, ISPROM Sassari , ICOMOS ekspertni  lan CIAV, Scientic Committee of Vernacular Architecture.

Domen Zupan i Arhitekt, docent na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se z ekonomiko v arhitekturi z iskanjem izvorov oblike, raziskovanjem delovanja arhitekturnih elementov in sestavov na osnovi kulture, tradicije in logike razmiljanja. Je soavtor stalne arhitekturne razstave Vrtujak, Kor ula na otoku Kr ula (HR) in Suhi zid na Krasu, JZ Park kocjanske jame. Predava na nekaterih evropskih univerzah ter je redno vabljen na znanstvene kongrese. Je  lan ICOMOS - ekspertni  lan CIAV. Je tudi  lan mednarodnega akademskega zdruenja The International Society for the Interdisciplinary Study of Symmetry ISIS, SPS Société Scientique Internationale pour l'étude pluridisciplinaire de la Pierre Sèche. Aktivno deluje kot predstavnik RS v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran.

spredaj

Borut Juvanec Domen Zupan i

zavihek 1

Knjige Zalobe i2 o vernakularni arhitekturi:

Borut Juvanec KAMEN NA KAMEN, Ljubljana 2005 KOZOLEC, Ljubljana 2007

vernakularne arhitekture dictionary of vernacular architecture

ARHITEKTURA SLOVENIJE 1, Alpe ARCHITECTURE OF SLOVENIA 1, Alps Ljubljana 2009 ARHITEKTURA SLOVENIJE 2, Severovzhod ARCHITECTURE OF SLOVENIA 2, Northeast Ljubljana 2010 ARHITEKTURA SLOVENIJE 3, Osrednji pas ARCHITECTURE OF SLOVENIA 3, Central part Ljubljana 2011 ARHITEKTURA SLOVENIJE 4, Juna hribovja ARCHITECTURE OF SLOVENIA 4, Southern Hills Ljubljana 2012 ARHITEKTURA SLOVENIJE 5, Kraki svet ARCHITECTURE OF SLOVENIA 5, The Karst Ljubljana 2013

26,50  9 789616 348805

i2, Druba za zalonitvo, Koprska 94, 1000 LJUBLJANA i2@amadej.si


D

deblo

osnovni, vertikalni del drevesa, ki ga najbolj uporabljamo v tesarstvu in v mizarstvu; teoretično je deblo okroglega prereza → drevo

decimalni sistem

desetiški sistem, kjer je večja enota razdeljena na deset manjših

dediščina

kar dobimo od prednikov: je snovna, materialna ali nesnovna (beseda, pesem …); v arhitekturi je najpomembnejša kulturna dediščina v celoti

posameznost, sestavni del, del celote; lahko je zaključen detajl ali pa je sestavni del večjega sklopa

odvzem vode (v arhitekturi: sušenje je počasen, ogrevanje je hitrejši način dehidracije)

dež

dekor

deževnica

segment fizikalnega kroga: voda na Zemlji izpareva v oblake in se vrača kot dež → voda kapnica, voda, zbrana iz dežja: ker (še) ni v stiku z rudninami v zemlji, je brez njih, je mehka voda

sistem okrasja: ponavljajoči se detajli, ki predstavljajo krašenje

deža

delavnica

diagonala

1 prostor za delo 2 študijski način terenskega dela (na primer arhitekturna ali urbanistična delavnica), workshop ang.

delo

36 BESEDNJAK

deska

detajl

dekoracija

Mojstrana.

oblikovanje; v arhitekturi obstajajo grafično oblikovanje (dvodimenzionalno), oblikovanje izdelkov (tridimenzionalno), industrijsko oblikovanje (oblikovanje industrijskih proizvodov)

deformacija

1 sistem krašenja 2 posamični element, detajl okrasja

decoration

design ang.

dejstvo, najkrajši opis

definicija

dehidracija

Mojstrana.

lesena sušilna naprava, pri kozolcu pladenj za sušenje, predvsem prosa; ima jo kozolec na Dolenjskem

ploski profil žaganega lesa, do debeline palca: deska je žagana iz debla (zato ima vzdolžno ranjene žile); kot oblogo jo nameščamo drugo zraven druge, tesnjenje je izvedeno s preklopom naslednje plasti

sprememba oblike (zaradi vlage, pritiska, vročine, fizičnih vplivov)

dekoracija

dera

posoda za mast: spodaj je širša in zgoraj ožja 1 prečna povezava dveh nasprotnih točk geometrijskega lika , ki ima vsaj štiri stranice 2 določa razmerje dolžin stranic in s tem lika, ki ga stranici oklepata (s pomočjo simetrije tudi drugi liki, s trikotniki)

umsko ali fizično opravljanje naloge (ročno, strojno, obrtniško, industrijsko)

diferenca

delovanje

diferenciacija

trajno delo, tekoča akcija

razlika

razlikovanje, ločevanje, delitev


dijnata kvenja

črna kuhinja, iz: dimnata kuhinja (Mavčec, Pomurje)

morajo zagotavljati odvod dima tudi v neugodnih vremenskih okoliščinah − na soncu in v vetru)

dila

diploma

deska (Snoj)

stopnja univerzitetnega študija

dim

distanca

zunanji, stranski produkt oksidacije (gorenja), ki se zaradi toplote dviga

oddaljenost, razstoj

dim v črni kuhinji

vmesnik, ki drži stalni razstoj dveh elementov

1 ‘topli’ dim se dviga, a je zaradi isker nevaren 2 ‘hladni’ dim je dim, ki ga vodimo po najdaljši možni poti (diagonalno) skozi prostor v odvod, da pride v dimnik (ali dimnično odprtino) že ohlajen (prvi dimniki so bili leseni)

dimnata kuhinja

črna kuhinja pri madžarskih Slovencih (kuenja: Kozar – Mukics), > dijnata kvenja

dimenzija

razsežnost, razdalja med dvema točkama, izražena v dogovorjeni merski enoti; dve dimenziji določata ploskev, tri dimenzije pa telo

dimenzioniranje

1 določanje razsežnosti 2 v arhitekturi računanje statične konstrukcije, nosilnosti → predimenzioniranje

dimnica

zgradba z osrednjim prostorom, ki ima peč, ki se odpira v prostor; hiša dimnica ima lahko dimnik (v drugem prostoru in ne v ‘hiši’), prvotno pa odvaja dim skozi množico oken po vsem čelu zgradbe, ki so majhna in imajo praviloma drsne lopute (dimnica navadno še ne pozna stropa)

dimnik

arhitekturni element odvoda dima iz gorišča v zrak: najbolj viden je zunanji del dimnika; najznačilnejši zunanji deli so na Krasu (ker

distančnik

djasli

jasli (Kozar – Mukics, Madžarska)

dleto

orodje za ročno obdelavo lesa, predvsem za detajle

dimnica

Koroška.

building without chimney Koroška.

dm

decimeter, deseti del metra, deset centimetrov

dninar

najemnik; delavec, ki dela za dnino, za borno mezdo

doga

deska pri sodu ali pri lesenem čebru, doge veže kovani obroč, ki je nabit na stožčasto obliko čebra

doktrina

dogovorjeno, sprejeto izhodišče, vsebinska usmeritev za reševanje problematike, sistem teorij (Snoj 117), ang. charter, navadno je poimenovana po kraju dogovora, za arhitekturo so najpomembnejše doktrine, sprejete v okviru združenja ICOMOS → ICOMOS

Dolenjska

pokrajina južno od Save, v arhitekturi so tam najpomembnejše lesene konstrukcije

doline

vrtača, mednarodni strokovni izraz, ki izhaja iz slovenščine

JUVANEC, ZUPANČIČ

37


dolmen

1 kompozicija dveh vertikalnih kamnov, prekrita s tretjim, s preklado 2 predzgodovinski objekt, prvotno zatočišče

družba

amorfna, sedimentna karbonatna kamnina

skupnost (ljudi) s skupnimi interesi, arhitektura jim nudi urejen prostor, možnosti za delo in bivanje

dolžina

drva

dom

1 pojem: varno in humano zatočišče za družino 2 zgradba: v arhitekturi hiša (splošno)

domačija

sestav bivalne hiše z gospodarskimi poslopji (in hišami drugih) ter s funkcionalnimi površinami (dvorišče, gumno itn.), ki delujejo v sklopu

dotok

pritok toka (zraka, plinov, tekočin)

dovod

fizični element, ki dovaja

drajfus nem.

trinožno stojalo na ognjišču (Kozar – Mukics)

drenaža

odvajanje vode

drevo

les za kurjavo (Gorenjci poudarjajo na a)

drvar

delavec, ki seka drevesa

drvarnica

objekt, prostor za spravilo drv

držaj

oprijemalo, oprijemek za roke

duplja

kraška jama, špilja (Pavlovec 37)

duplo

prostor votlega drevesnega debla (→ panj), naravno zatočišče za živali, tudi za čebele

duri

vrata, odprtina prostora

dvojno kritje

prekrivanje strehe z elementi v dveh ravninah: tesnenje je izvedeno s preklopom (tako kritje je debelejše in težje od enojnega, zahteva močnejšo strešno konstrukcijo)

visokodebelna rastlina (→ iglavec: drevo z iglicami; → listavec: drevo z listi)

dvokapnica

drča

dvor

1 lesen žleb za spravilo hlodov v dolino (riža: Pohorje) 2 lesena konstrukcija za spuščanje lesa v naklonu (Košir, Gorenjska)

drevak

lesen čoln, iztesan iz enega samega kosa debla

38 BESEDNJAK

dolga palica, kij (Snoj 125)

dolomit

razsežnost daljše stranice elementa, starinsko 'dolgost'

dolmen dolmen

drog

dvokapna streha, streha z dvema strešinama 1 dvorišče 2 večja, bogatejša domačija (iz nem.: 'hof') 3 uskoška zaprta domačija (Bela krajina) 4 dvorec


domačija

Gozd Martuljek.

farmstead

Gozd Martuljek.

JUVANEC, ZUPANČIČ

39


hrbet

zadaj

Borut Juvanec, Domen Zupan i

zavihek 2

Borut Juvanec

vernakularne arhitekture

Arhitekt, profesor na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se s teorijo arhitekture, z njenimi izvori in z vernakularno arhitekturo, kar uporablja pri projektih oblikovanja podeelja. Objavlja znanstvene  lanke in knjige, objavlja v dvajsetih dravah, dela so prevajana v dvanajst jezikov. Predava na nekaterih evropskih univerzah ter je redno vabljen na znanstvene kongrese. Je aktiven  lan CERAV Paris, SPS Le Val, Patronat de Sant Galderic Barcelona, ISPROM Sassari , ICOMOS ekspertni  lan CIAV, Scientic Committee of Vernacular Architecture.

Domen Zupan i Arhitekt, docent na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se z ekonomiko v arhitekturi z iskanjem izvorov oblike, raziskovanjem delovanja arhitekturnih elementov in sestavov na osnovi kulture, tradicije in logike razmiljanja. Je soavtor stalne arhitekturne razstave Vrtujak, Kor ula na otoku Kr ula (HR) in Suhi zid na Krasu, JZ Park kocjanske jame. Predava na nekaterih evropskih univerzah ter je redno vabljen na znanstvene kongrese. Je  lan ICOMOS - ekspertni  lan CIAV. Je tudi  lan mednarodnega akademskega zdruenja The International Society for the Interdisciplinary Study of Symmetry ISIS, SPS Société Scientique Internationale pour l'étude pluridisciplinaire de la Pierre Sèche. Aktivno deluje kot predstavnik RS v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran.

spredaj

Borut Juvanec Domen Zupan i

zavihek 1

Knjige Zalobe i2 o vernakularni arhitekturi:

Borut Juvanec KAMEN NA KAMEN, Ljubljana 2005 KOZOLEC, Ljubljana 2007

vernakularne arhitekture dictionary of vernacular architecture

ARHITEKTURA SLOVENIJE 1, Alpe ARCHITECTURE OF SLOVENIA 1, Alps Ljubljana 2009 ARHITEKTURA SLOVENIJE 2, Severovzhod ARCHITECTURE OF SLOVENIA 2, Northeast Ljubljana 2010 ARHITEKTURA SLOVENIJE 3, Osrednji pas ARCHITECTURE OF SLOVENIA 3, Central part Ljubljana 2011 ARHITEKTURA SLOVENIJE 4, Juna hribovja ARCHITECTURE OF SLOVENIA 4, Southern Hills Ljubljana 2012 ARHITEKTURA SLOVENIJE 5, Kraki svet ARCHITECTURE OF SLOVENIA 5, The Karst Ljubljana 2013

26,50  9 789616 348805

i2, Druba za zalonitvo, Koprska 94, 1000 LJUBLJANA i2@amadej.si


Arhitektura Slovenije