Page 16

4/9/07

16:34

Page 15

Bolezni srca v sodobni druæbi Kljub tridesetletnemu razvoju raznih vej kardiologije, znanosti, ki se ukvarja s srcem in srËnimi obolenji, je naπe srce πe vedno nenehno izpostavljeno nevarnostim. Zdi se, da z vsakim tednom pridemo do novih spoznanj o dejavnikih tveganja za nastanek srËnih obolenj in novih zdravil. Znanstveniki so odkrili, da nekateri geni povzroËajo srËne napade pri ljudeh iz druæin s pestro zgodovino srËnih obolenj, drugi geni pa pomenijo veËje tveganje pri neki populaciji ali nagnjenost k srËnim obolenjem. Zdravniki in farmacevti prav tako nenehno razvijajo tudi nova zdravila, ki zniæujejo holesterol in uravnavajo krvni tlak ter tako zmanjπujejo tveganje za nastanek srËnih obolenj. Biologi znajo natanËno opisati biokemiËni proces, ki povzroËa nalaganje oblog na arterijske stene. Pa vendar bo samo letos veË kot 35.000 prebivalcev Slovenije hospitaliziranih zaradi srËno-æilnih bolezni. Te s 40 odstotki ostajajo glavni razlog za smrtnost, pribliæuje se jim samo πe deleæ smrtnosti zaradi raka. Statistike torej kaæejo pereËo zdravstveno sliko krvno-æilnih bolezni v Sloveniji: najbolj razπirjena obolenja so vsekakor zviπan krvni tlak, preboleli srËni infarkt, angina pektoris, srËno popuπËanje, moæganska kap in njene posledice. Opaziti je tudi izrazito razliko med posameznimi regijami za vse najbolj razπirjene kroniËne bolezni, ki pomembno prizadenejo zdravje prebivalcev ‡ veË jih je na obmoËjih, ki leæijo v vzhodni polovici Slovenije.

Posledica nezdravega æivljenjskega sloga Kako je mogoËe, da se v razviti evropski dræavi v 21. stoletju dogaja kaj takega? Æal kljub znanju srcu ne izkazujemo spoπtovanja. Zadovoljno sreËno æivljenje ohranja srce

zdravo. Zdajπnji naËin æivljenja pa povzroËa do nedavnega nepoznane nevarnosti: jemo preveË in se premalo gibljemo. Zato je veËina ljudi preteækih ali kliniËno predebelih. Danaπnja prehrana je pogosto æe kar grozljivo nezdrava. Telo preplavljajo najπkodljivejπi ogljikovi hidrati, hkrati pa mu primanjkuje zdravih maπËob, vlaknin in antioksidantov, ki so za zdravje nepogreπljivi. Zaradi pogoste izpostavljenosti stresu se mora telo boriti tudi proti zelo visoki ravni πkodljivih stresnih hormonov, zmanjkuje pa nam Ëasa za sprostitev in poËitek. Majhna Ërpalka, πe bolj pa æile, po katerih se kri pretaka po telesu, niso prilagojene izzivom 21. stoletja. Srce potrebuje nenehno oskrbo s krvjo, ki je bogata s kisikom in se dovaja vanj po mreæi venËnih (koronarnih) arterij. »e nastane krvni strdek in zamaπi arterijo ali Ëe se poπkoduje æilna stena in se nalagajo obloge, ki zapirajo arterijo, srce nenadoma ostane brez kisika. SrËna miπica, ki ne dobiva dovolj kisika, boli; od tod nenadna boleËina v prsih, ki jo imenujemo angina pektoris. Brez kisika srËna miπica hitro odmira, kar povzroËi srËni infarkt ali celo smrt, saj srce odpove.

Tudi æensko srce lahko odpove »eprav so æenske izpostavljene manjπemu tveganju za nastanek srËnih bolezni kakor moπki, pa πe zdaleË niso varne pred njimi. V Sloveniji gre desetino smrti med æenskami, starimi od 54 do 64 let, pripisati boleznim srca in æilja. ©e bolj skrb vzbujajoË je podatek, da se æenske veliko bolj bojijo raka na dojki kakor srËnih obolenj, Ëeprav jih zaradi srËnih bolezni umre kar πtirikrat veË. Celo πtevilni zdravniki vse do osemdesetih let prejπnjega stoletja niso verjeli, da za boleznimi srca obolevajo tudi æenske, in πe zdaj ne opaæajo srËno-æilnih tveganj, ki so znaËilna za æenske,

15

KAJ VEMO O SRCU?

• 010019TMHH_SLO.qxd

30 minut  

30 minut na dan za zdravo srce

30 minut  

30 minut na dan za zdravo srce