Page 1

Page 1

Zmanjπajmo tveganje za nastanek srËno-æilnih bolezni v piËle pol ure na dan! S pravilno skrbjo za svoje srce lahko Ëili, zdravi in zadovoljni doËakamo presenetljivo visoko starost! 30 MINUT NA DAN ZA ZDRAVO SRCE prinaπa najnovejπa spoznanja zdravnikov o povzroËiteljih srËno-æilnih bolezni in uËinkovitih ukrepih za varovanje zdravja. Obogatimo prehrano Sveæa æivila varujejo srce, blaæijo vnetja in napadajo uniËevalne proste radikale. PriroËnik prinaπa πtevilne predloge za zdravo prehrano s Ëim manj predelanih æivil. Znebimo se strupov Toksini, kot so tobak, transmaπËobne kisline, sladkor in nesnaga iz okolja, pustoπijo po naπem telesu. Da ne bi postalo odlagaliπËe nevarnih odpadkov, se pouËimo, kako ga oËistiti. Razmigajmo se Marsikdo se ne giblje zmerno niti pol ure na teden, naπe telo pa je ustvarjeno za akcijo. Tu je nekaj nasvetov, kako lahko v æe tako napolnjen urnik spet vpeljemo zdravo gibanje. Uæivajmo æivljenje Prijateljstvo, odpuπËanje in optimizem so balzam za srce in duπo. Odkrijmo, ali naπ tip osebnosti ogroæa naπe zdravje, in vnesimo v æivljenje veË sreËe in veselja.

ZA ZDRAVO SRCE

14:03

30

3/9/08

30

minut na dan

ZA ZDRAVO SRCE

minut na dan

30M-HEART-COVER-SLO-TISK

Preprost naËrt za obvarovanje pred srËno-æilnimi boleznimi

Z


• 001009TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:31

Page 1

30 za zdravo srce MINUT NA DAN


• 001009TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:31

Page 2


• 001009TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:32

Page 3

30

MINUT NA DAN

za zdravo srce Preprost naËrt za obvarovanje pred srËno-æilnimi boleznimi


• 001009TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:32

Page 4

SVETOVALCI dr. Stephen Jenkins, Ëlan Londonskega kraljevega zdravniπkega zdruæenja (FRCP) Frederic J. Vagnini, dr. med. Sheena Meredith, dr. med., spec. sploπne kirurgije Fiona Hunter, dipl. nutricionistka dr. Pamela Mason, mag. pharm.

Po Ëem se knjiga 30 minut na dan za zdravo srce razlikuje od πtevilnih knjig o zdravju, ki predstavljajo Ëudeæne diete ali zdravila?


• 001009TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:32

Page 5

Kratko in jedrnato ‡ je znanstveno utemeljena. Ukvarja se z izjemno resno zdravstveno teæavo: bolezni srca in æilja v Sloveniji predstavljajo 40 odstotkov vzrokov vseh smrti, kar je primerljivo tudi s statistiko v Evropski uniji. Ta priroËnik ponuja naËrt za uspeπen boj proti znaËilnim boleznim srca z jasnim programom, ki je izdelan na osnovi najnovejπih znanstvenih dognanj. V zadnjih letih je bila izjemno uspeπna πtudija Interheart, ki je bila leta 2004 objavljena v britanski medicinski reviji The Lancet. V njej je sodelovalo 30.000 ljudi iz 52 dræav, izsledki pa so pokazali, da preprosto izmerljivi dejavniki tveganja, kot so kajenje, visok krvni tlak, neprimerna prehrana, telesna maπËoba, pomanjkanje vadbe in stres pomenijo 90-odstotno tveganje za prvi srËni infarkt. Avtorji πtudije ugotavljajo, da so vsi ti dejavniki tveganja flspremenljivi«, kar pomeni, da se je tem boleznim z znanjem mogoËe izogniti. Svetovalci, med drugimi dr. Stephen Jenkins, kardiolog v bolniπnici Cromwell v Londonu, in ugledni ameriπki kardiolog dr. Frederic J. Vagnini, v tem priroËniku podrobno razlagajo, kako in zakaj obolevamo za boleznimi srca. NauËili se boste, kako se lahko s pravilnim naËrtovanjem zdravega naËina æivljenja sami obvarujete obolenj srca. PriroËnik ne ponuja hitrih reπitev, ampak postopno napredovanje; marsikateri korak je prav prijeten. Spoznali boste izvrstne jedi za zdravo srce, vaje za pomirjanje in miπiËno moË, okrasne sobne rastline za preËiπËevanje zraka in neobiËajne naËine premagovanja stresa. Æelimo vam, da bi s pravim naËinom æivljenja Ëili in zdravi doËakali visoko starost. Uredniki Reader’s Digesta

OPOMBA BRALCEM Avtorji tega priroËnika so se trudili, da bi bili v njem navedeni podatki toËni in popolni. Vendar se medicina in farmacija nenehno razvijata, in nasveti v njem niso nikakor nadomestilo za strokovno medicinsko pomoË. Pisci, soavtorji, uredniki in zaloæniki tega priroËnika niso odgovorni za morebitne napake in manjkajoËe podatke v njem ali posledice dejanj, ki bi lahko temeljile na informacijah iz tega priroËnika.


• 001009TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:32

Vsebina

1 2 3

Page 6

5 O knjigi 8 Uvod

Kaj vemo o srcu 12 22 24 28 32 36 40 43 46

Zagotovimo si zdravo srce ©est smrtnih sovraænikov srca OdveËna maπËoba Holesterol Visok krvni tlak KroniËno vnetje MetaboliËni sindrom Oksidacijski stres Drugi dejavniki tveganja

Spoznajmo naËrt 30 minut na dan 50 53 58 63

Naπa obljuba ZaËnimo Dræimo se naËrta Posvetujmo se z zdravnikom

Prehrana za zdravo srce 68 Prehranjevalni naËrt programa 30 minut na dan 84 Vse se skriva v predelavi 94 Resnica o ogljikovih hidratih 99 Kakπen je zdrav obrok? 102 Zdrava æivila reπujejo 118 Zdrava kuhinja 122 Kako preæiveti obisk restavracije 127 Kaj pa prehranska dopolnila?


• 001009TMHH_SLO.qxd

4 5 6

4/9/07

16:32

Page 7

Razgibajmo se 138 Vstanimo in premagajmo flbolezen sedenja« 146 Peljimo srce na sprehod 152 Vse hitreje 156 Krepilna moË raztezanja 163 Pridobivanje moËi

Poskrbimo za sreËno srce 176 178 181 185 189 192

Bodimo prijazni do srca Tolaæba za duπo Uæivajmo v æivljenju Premagajmo stres Alkohol Joga

Znebimo se strupov 198 200 205 208 212

»istoËa je pol zdravja Tobak Onesnaæenje zraka Virusi in bakterije Zobne obloge

7

Spremljajmo zdravje srca

216 ©est πtevilk, ki lahko reπijo æivljenje 222 ©tiri πtevilke, ki jim sledimo vsak dan

8

NaËrt za zdravo æivljenje 228 Kako æiveti v skladu z zapovedmi za zdravo srce 230 Vodila za zaËetnike 232 Pogodba za zdravo srce 233 Dnevnik zdravega æivljenja 234 Vsak dan pozdravimo sonce 241 Dodatne vaje za moË 254 Jedi za zdravo srce 301 Pogosta vpraπanja 305 Viri 307 Kazalo


• 001009TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:32

Page 8

Uvod Bolezni srca in æilja poznamo æe veË kot stoletje. V zadnjih 25 letih so kardiologi in drugi znanstveniki razvili celo vrsto uËinkovitih naËinov zdravljenja z zdravili ali postopki, kot so angioplastika in srËne operacije, ki so reπili na tisoËe æivljenj. Kljub napredku medicine pa πtevilo srËnih obolenj iz leta v leto naraπËa in zaradi njih trpi vse veË ljudi. S priroËnikom 30 minut na dan za zdravo srce se boste nauËili, kako se lahko varujete pred uniËevalnimi obolenji in boleznimi, ki se dolga leta zahrbtno razvijajo v arterijah. Seznanili se boste z vsemi dejavniki tveganja, za katere danes vemo, da vplivajo na razvoj srËnih bolezni. VeË dejavnikov ko je prisotnih, veËja je nevarnost, da zbolimo. Zato se ne smemo osredotoËati le na enega; medicinske raziskave so pokazale, da je zmerno odpravljanje vseh dejavnikov tveganja hkrati veliko bolj uËinkovito. To pa je temeljno sporoËilo tega priroËnika: ob upoπtevanju nasvetov v tej knjigi bi se πtevilo obolelih na srcu in æilju obËutno zmanjπalo; grozljive posledice teh bolezni ‡ prezgodnje smrti in oslabelost srca ‡ pa bi se omilile. Da bi razumeli, zakaj so srËna obolenja postala najpogostejπi vzrok smrti v razvitih dræavah in eno najhujπih tveganj za zdravje, pa moramo najprej izvedeti, kako so se razvijali naπi geni. Pred tisoËletji so naπi predniki æiveli preprosto. Prehranjevali so se preteæno s sadjem, oreπki in zelenjavo ter obËasno ribami in le redko z mesom. Hrano so najveËkrat uæivali sveæo ali na hitro pripravljeno na ognju, za nabiranje hrane pa so porabili veliko moËi. Njihova hrana je vsebovala veliko manj maπËob. Znanstveno dokazano je, da je naπa dedna zasnova prilagojena takπnemu æivljenju in prehranjevanju. Zato moramo poskusiti posnemati naËin æivljenja, kakrπnega nam narekujejo geni.


• 001009TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:32

Page 9

Zdaj naπa jetra ogroæa prehrana s preveË maπËobe, saj je ne zmorejo koristno izrabiti, zato jo predelajo v πkodljive molekule holesterola z nizko gostoto, ki se nabirajo v æilnih stenah in povzroËajo bolezni. Bitko s holesterolom moramo zato zaËeti æe v ranem otroπtvu, traja pa naj vse æivljenje. Starπi, uËitelji in javne osebnosti so pomemben del boja zoper tveganje za srËna obolenja. Zavedati se namreË moramo, da je vloga kardiologov podobna vlogi gasilcev: na prizoriπËe pridejo πele, ko je bolezen æe oËitna, in se spopadejo z dvema, tremi ali celo πtirimi desetletji telesnega zanemarjanja. O pomenu prepreËevanja priËa tudi dejstvo, da pri kar 40 odstotkih bolnikov, ki umrejo zaradi srËnega infarkta (miokardni infarkt), ni nikakrπnih opozorilnih znakov za bolezen. Med njimi jih 4060 odstotkov umre v prvih dveh urah od zaËetka napada, pogosto πe preden pridejo do zdravniπke pomoËi. Do kardiologa prispe manj kot pet odstotkov ærtev nenadnega srËnega zastoja. Ta neprijazna dejstva opozarjajo na nujnost prepreËevanja bolezni srca in æilja, πe preden izbruhnejo. PriroËnik 30 minut na dan za zdravo srce je zasnovan kot preprost naËrt, kako lahko moËno zmanjπamo tveganje za pojav srËnih obolenj. Strokovnjaki poudarjajo, da ni nikoli prepozno zaËeti skrbeti za srce; celo po vrsti let zanemarjanja se zdravje æil lahko izboljπa, Ëe se odloËimo za zdravo prehrano in telesno vadbo. Raziskave zadnjih let poudarjajo, da je najpomembnejπe soËasno odpravljanje vseh dejavnikov tveganja. SrËno-æilne bolezni so vzrok za 41 odstotkov vseh smrti v Evropski uniji in za 52 odstotkov smrti med ljudmi, starejπimi od 85 let. Dokazano je, da bi lahko z upoπtevanjem v tej knjigi predstavljenih nasvetov to πtevilo vsaj prepolovili.

Dr. Stephen Jenkins, sodelavec Londonskega kraljevega zdravniπkega zdruæenja (FRCP) SVETOVALEC KARDIOLOG


• 010019TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:33

Page 10

»e boste pravilno skrbeli za svoje srce, lahko Ëili, zdravi in zadovoljni doËakate presenetljivo visoko starost.


• 010019TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:33

Page 11

ODVE»NA MA©»OBA

HOLESTEROL

VISOK KRVNI TLAK

KRONI»NO VNETJE

METABOLI»NI SINDROM

OKSIDACIJSKI STRES

Kaj vemo o srcu?


• 010019TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:33

Page 12

»eprav zdaj vemo o srcu veË kot kadarkoli prej, mu ne posveËamo dovolj pozornosti.

12

Zagotovimo si zdravo srce V popolnem svetu ljudje ne bi prezgodaj umirali za srËno-æilnimi boleznimi pri 45, 55 ali 65 letih. Srce bi πe naprej neumorno zanesljivo Ërpalo kri in πtevilni bi doËakali prek sto let, naj to zveni πe tako neverjetno. S kliniËnimi poskusi na najstarejπih ljudeh na svetu in zdravstvenimi raziskavami njihovega æivljenjskega sloga so ugotovili, da srce v najlepπih letih nikakor ne bi smelo odpovedati. Delovati bi moralo vsaj 70 let ali pa celo do pozne starosti 120 let, trdijo nekateri ameriπki znanstveniki, ki preuËujejo dolgoæivost. Vendar se æal vse prepogosto dogaja, da se ta kot pest velika Ëudeæna Ërpalka, osupljivi stroj, zgrajen iz miπic, æivcev, krvnih æil in elektriËnih prevodnikov, ki deluje brez premora, pokvari zaradi podleganja vsakodnevnim skuπnjavam, kot so mastni hamburgerji, posedanje pred

televizorjem in stresno æivljenje, skozi katerega drvimo hitreje kot kadarkoli prej.

Podobe zdravja Dokaz za naravno moË srca so prebivalci japonskega otoka Okinava v Vzhodnem kitajskem morju. Otok se ponaπa z najviπjim deleæem stoletnikov na svetu; v Veliki Britaniji na 100.000 prebivalcev æivi 10 stoletnikov, na Okinavi pa kar 35. Pri OkinavËanih je umrljivost zaradi srËnih obolenj 84 odstotkov niæja kot pri Britancih. Razlogi zato so umirjeno æivljenje


4/9/07

16:33

Page 13

s skrbjo za duhovnost, vsakodnevna telesna vadba in prehrana z majhno vsebnostjo nasiËenih maπËob, z veliko sadja in zelenjave ter bogata s sojinimi beljakovinami in z ribami. V obmorski ribiπki vasici na Okinavi je v kamnito ploπËo vklesan napis: flPri sedemdesetih si πe otrok, pri osemdesetih mladeniË in Ëe pri devetdesetih pridejo pote iz nebes, jih odslovi in jim naroËi, naj se ne vrnejo, dokler jih ne boπ dopolnil sto.« Ko so znanstveniki objavili te izsledke, so se na Okinavo zaËele zgrinjati trume novinarjev. Naleteli so na Ëile starce, ki æivijo polno brez zdravil, domov za ostarele ali naprav za ohranjanje pri æivljenju. Stoletni vaπËan je v pitju alkohola prekosil pol mlajπega Ëlana filmske ekipe, 96-letnik, ki se je uril v borilnih veπËinah, je premagal tridesetletnega boksarskega prvaka, krajevna legenda pa je postala 105-letna starka, ki je z enim zamahom z muholovcem ubila strupenjaËo.

Skrivnost dolgega æivljenja Medicinske raziskave so pojasnile, kako je to mogoËe. Stoletniki na Okinavi imajo neverjetno zdravo srce, mladostne arterije, nizek holesterol in malo oksidacijskega stresa, ki povzroËa aterosklerozo, nevarne æilne obloge, zaradi katerih se lahko tvorijo krvni strdki, ki povzroËijo zastoj srca. Ob preuËevanju πeststo najstarejπih prebivalcev Okinave pa so znanstveniki spoznali πe nekaj bolj presenetljivega: 80 odstotkov okinavskih stoletnikov je imelo zdravo srce zaradi zdravega naËina æivljenja, komaj 20 odstotkov pa zaradi dedne zasnove. Znanstveniki so prepriËani, da bi zahodnjaki ob podobnem æivljenjskem slogu, kot so ga bili vajeni OkinavËani, lahko za vedno zaprli oddelke za srËno-æilne bolezni πtevilnih bolniπnic. NauËiti se moramo torej umetnosti

SrËna obolenja po svetu Stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in æilja se po dræavah moËno razlikuje, najbolj zaradi razliËne prehrane in æivljenjskega sloga. V spodnji razpredelnici je navedeno πtevilo smrti zaradi koronarnih obolenj in kapi na 100.000 ljudi leta 2002. Rusija

828

Romunija

505

Madæarska

470

Slovenija

360

Finska

334

NemËija

306

Velika Britanija

304

Italija

282

ZDA

233

©vica

213

Avstralija

190

Kanada

188

Kitajska

182

Japonska

177

Francija

140

æivljenja, ki so jo poznali OkinavËani, njihovega nizkokaloriËnega in poËasnega prehranjevanja hara haËi bu do zgolj 80odstotne sitosti, sproπËenega pogleda na æivljenje tajgaj in globoke duhovne meditacije. V zadnjih desetletjih se je æal izkazalo, da OkinavËani niso imeli zdravega srca zaradi dobrih genov. Med otoπkimi prebivalci, mlajπimi od 50 let, imajo namreË zaradi prevzemanja zahodnjaπkega naËina prehrane in æivljenjskega sloga zdaj najviπjo stopnjo srËnih obolenj na Japonskem. Tudi raziskave zdravja starostnikov drugod po svetu so podkrepile spoznanje, da sta za moËno srce poglavitna skrb za zdravje in pravilna prehrana. Po ugotovitvah Islandskega inπtituta za dolgo æivljenje eskimski staroselci

13

KAJ VEMO O SRCU?

• 010019TMHH_SLO.qxd


• 010019TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:34

Page 14

na Grenlandiji veliko redkeje obolevajo za srËnimi boleznimi kot njihovi danski sosedje na ledeni celini. Vzrok za to je pogosto uæivanje rib, ki vsebujejo veliko za srce koristnih maπËobnih kislin omega-3. ©tudija, ki je bila objavljena v reviji The Lancet, pa je pokazala, da imajo prebivalci Krete, ki uæivajo plodove, ki zorijo pod sredozemskim soncem, kot so stroËnice, olivno olje, vino, in veliko rib, 50‡70 odstotkov manj srËnih obolenj kot zahodnjaki, ki se zdravo prehranjujejo, Ëeprav je bila izmerjena raven holesterola

pri KreËanih in ljudeh, ki se prehranjujejo po zahodnjaπko, skorajda enaka. Ko je petnajst let trajajoËa πtudija pokazala, da so prebivalci Krete bolj zdravi kot prebivalci drugih dræav ‡ Finske, nekdanje Jugoslavije, Japonske, preostale GrËije, Italije, Nizozemske in ZDA ‡, so znanstveniki zaËeli preuËevati kretsko prehrano. Posebej zanimivo je, da je umrljivost KreËanov zaradi srËnih obolenj kar za polovico niæja kot pri Italijanih, Ëeprav eni in drugi uæivajo sredozemsko hrano. Vendar so na kroæniku prebivalcev Krete pogosteje ribe.

14

Polno sreËno æivljenje krepi srce.


4/9/07

16:34

Page 15

Bolezni srca v sodobni druæbi Kljub tridesetletnemu razvoju raznih vej kardiologije, znanosti, ki se ukvarja s srcem in srËnimi obolenji, je naπe srce πe vedno nenehno izpostavljeno nevarnostim. Zdi se, da z vsakim tednom pridemo do novih spoznanj o dejavnikih tveganja za nastanek srËnih obolenj in novih zdravil. Znanstveniki so odkrili, da nekateri geni povzroËajo srËne napade pri ljudeh iz druæin s pestro zgodovino srËnih obolenj, drugi geni pa pomenijo veËje tveganje pri neki populaciji ali nagnjenost k srËnim obolenjem. Zdravniki in farmacevti prav tako nenehno razvijajo tudi nova zdravila, ki zniæujejo holesterol in uravnavajo krvni tlak ter tako zmanjπujejo tveganje za nastanek srËnih obolenj. Biologi znajo natanËno opisati biokemiËni proces, ki povzroËa nalaganje oblog na arterijske stene. Pa vendar bo samo letos veË kot 35.000 prebivalcev Slovenije hospitaliziranih zaradi srËno-æilnih bolezni. Te s 40 odstotki ostajajo glavni razlog za smrtnost, pribliæuje se jim samo πe deleæ smrtnosti zaradi raka. Statistike torej kaæejo pereËo zdravstveno sliko krvno-æilnih bolezni v Sloveniji: najbolj razπirjena obolenja so vsekakor zviπan krvni tlak, preboleli srËni infarkt, angina pektoris, srËno popuπËanje, moæganska kap in njene posledice. Opaziti je tudi izrazito razliko med posameznimi regijami za vse najbolj razπirjene kroniËne bolezni, ki pomembno prizadenejo zdravje prebivalcev ‡ veË jih je na obmoËjih, ki leæijo v vzhodni polovici Slovenije.

Posledica nezdravega æivljenjskega sloga Kako je mogoËe, da se v razviti evropski dræavi v 21. stoletju dogaja kaj takega? Æal kljub znanju srcu ne izkazujemo spoπtovanja. Zadovoljno sreËno æivljenje ohranja srce

zdravo. Zdajπnji naËin æivljenja pa povzroËa do nedavnega nepoznane nevarnosti: jemo preveË in se premalo gibljemo. Zato je veËina ljudi preteækih ali kliniËno predebelih. Danaπnja prehrana je pogosto æe kar grozljivo nezdrava. Telo preplavljajo najπkodljivejπi ogljikovi hidrati, hkrati pa mu primanjkuje zdravih maπËob, vlaknin in antioksidantov, ki so za zdravje nepogreπljivi. Zaradi pogoste izpostavljenosti stresu se mora telo boriti tudi proti zelo visoki ravni πkodljivih stresnih hormonov, zmanjkuje pa nam Ëasa za sprostitev in poËitek. Majhna Ërpalka, πe bolj pa æile, po katerih se kri pretaka po telesu, niso prilagojene izzivom 21. stoletja. Srce potrebuje nenehno oskrbo s krvjo, ki je bogata s kisikom in se dovaja vanj po mreæi venËnih (koronarnih) arterij. »e nastane krvni strdek in zamaπi arterijo ali Ëe se poπkoduje æilna stena in se nalagajo obloge, ki zapirajo arterijo, srce nenadoma ostane brez kisika. SrËna miπica, ki ne dobiva dovolj kisika, boli; od tod nenadna boleËina v prsih, ki jo imenujemo angina pektoris. Brez kisika srËna miπica hitro odmira, kar povzroËi srËni infarkt ali celo smrt, saj srce odpove.

Tudi æensko srce lahko odpove »eprav so æenske izpostavljene manjπemu tveganju za nastanek srËnih bolezni kakor moπki, pa πe zdaleË niso varne pred njimi. V Sloveniji gre desetino smrti med æenskami, starimi od 54 do 64 let, pripisati boleznim srca in æilja. ©e bolj skrb vzbujajoË je podatek, da se æenske veliko bolj bojijo raka na dojki kakor srËnih obolenj, Ëeprav jih zaradi srËnih bolezni umre kar πtirikrat veË. Celo πtevilni zdravniki vse do osemdesetih let prejπnjega stoletja niso verjeli, da za boleznimi srca obolevajo tudi æenske, in πe zdaj ne opaæajo srËno-æilnih tveganj, ki so znaËilna za æenske,

15

KAJ VEMO O SRCU?

• 010019TMHH_SLO.qxd


• 010019TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:34

Page 16

ali celo postavljajo napaËne diagnoze in spregledujejo srËni infarkt.

Mit flmoπke bolezni«

16

Veliko ljudi je πe vedno zmotno prepriËanih, da za boleznimi srca obolevajo le moπki, æenske pa πele na starost. V Sloveniji je bilo tako 3612 primerov srËnega infarkta, od tega 1365 primerov pri æenskah (vir: Inπtitut za varovanje zdravja, Zdravstveni statistiËni letopis 2004). V πtudijah in raziskavah o boleznih srca obiËajno sodeluje le Ëetrtina æensk, zato imajo sploπni zdravniki premalo podatkov, da bi lahko prepoznali in zdravili srËne bolezni pri æenskah. Neka æenska je povedala: flZdravniki me nikoli niso opozorili na srËne bolezni, Ëeprav so vedeli, da so moj oËe in trije strici v mladih letih umrli zaradi srËne kapi. Potem pa sem tudi sama nenadoma pri 48 letih doæivela infarkt. Verjetno so zdravniki mislili, da so srËne bolezni izkljuËno moπka teæava.«

Kaj morate vedeti ■ Æenske podcenjujejo bolezni srca. Britanska fundacija za srce je pred nedavnim objavila, da se le vsaka Ëetrta æenska zaveda, da njeno priËakovano æivljenjsko dobo najbolj ogroæajo srËne bolezni; 40 odstotkov jih meni, da so najnevarnejπa rakava obolenja. To prepriËanje je najbolj razπirjeno pri mlajπih æenskah: samo vsako deseto æensko, staro od 16 do 24 let, je strah srËnih obolenj, skoraj polovica pa se jih boji pljuËnega raka in raka na dojki. ■ Britanska fundacija za srce je v poroËilu opozorila na pomanjkanje poznavanja glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srËne bolezni pri æenskah. Samo osem odstotkov je med dejavniki, ki poveËujejo moænost nastanka srËnih obolenj, pravilno navedlo visok holesterol v krvi, pet odstotkov visok krvni tlak in 12 odstotkov dedno nagnjenost. ■ 25 odstotkov moπkih in 38 odstotkov æensk umre v enem letu po prvem srËnem infarktu. Kljub temu samo 40 odstotkov æensk z angino

Je to srËni infarkt? PokliËite 112 »e slutite, da doæivljate srËni infarkt oziroma ga doæivlja kdo od bliænjih, ne oklevajte, ampak pokliËite 112 in prepustite odloËitev strokovnjakom. NajveË ljudi umre v prvi uri po zaËetku srËnega infarkta, ljudje pa æal pogosto Ëakajo veË ur, preden pokliËejo pomoË. »e boleËina v prsih ali katerikoli med v nadaljevanju naπtetimi opozorilnimi znaki traja dlje kot nekaj minut, je prav, da nemudoma pokliËete reπevalca. Hkrati vzemite 300-miligramsko tableto aspirina (obiËajna doza za lajπanje boleËin), Ëe seveda nanj niste alergiËni. Da bo zaËel uËinkovati hitreje, tableto preæveËite. NEPRIJETEN OB»UTEK V PRSIH Pri srËnem infarktu skoraj praviloma zaËutimo neprijeten obËutek v sredini prsnega predela, ki traja dlje kot pol ure ali pa se pojavlja izmeniËno tudi med poËitkom. ObËutek lahko opiπemo kot neprijeten pritisk, stiskanje v prsih, obËutek teæe, ki pritiska na prsi, navala krvi, ki udari v prsi, polnosti prsi ali kot boleËino. OB»UTEK NEUGODJA DRUGOD V ZGORNJEM TRUPU Moæni opozorilni znaki so boleËina ali neprijeten obËutek v eni ali obeh rokah, hrbtu, vratu, spodnji Ëeljusti ali trebuhu. ZASOPLOST Ta znak lahko spremlja neprijeten obËutek v prsih. DRUGI ZNAKI Na srËni infarkt lahko opozarjajo tudi le nenaden hladen pot, omotica, utrujenost ali slabost.


4/9/07

16:34

Page 17

pektoris ali tistih, ki so preæivele srËni infarkt, jemlje aspirin in samo 25 odstotkov jih jemlje statin. ■ Menopavza vpliva na razvoj srËno-æilnih obolenj. Pred menopavzo visoka raven naravnega estrogena πËiti srce. Po njej pa se pri æenskah zviπa deleæ holesterola, kar lahko poviπa tveganje za srËna obolenja, zlasti Ëe se poviπa tudi raven trigliceridov (vrsta maπËobnih delcev v krvi). ■ Na sploπno velja, da imajo æenske z visoko stopnjo trigliceridov (veË kot 3,9 mmol/l) in nizkim fldobrim« holesterolom HDL (manj kot 1,2 mmol/l) v krvi veËje moænosti za razvoj srËnih bolezni kot moπki s podobnimi vrednostmi. ■ Vzroki za nastanek srËnih obolenj so pri æenskah drugaËni kot pri moπkih. Tako npr. diabetes tipa 2 pri njih bolj poveËa moænost za razvoj srËnih obolenj kot pri moπkih, kadilke pa so dvakrat bolj ogroæene od kadilcev. Tudi depresija je pri æenskah dvakrat moËnejπi dejavnik tveganja kot pri moπkih.

ZaËutite utrip SrËni utrip ‡ πtevilo utripov na minuto ‡ lahko vam in vaπemu zdravniku pomaga oceniti zdræljivost srca. Normalen razpon v mirovanju je 60‡80 utripov na minuto. Hitrejπe bitje je lahko denimo posledica teka po stopnicah, kadar se vam mudi (telesna dejavnost zviπa srËni utrip). ZaËasno poviπanje srËnega utripa lahko povzroËita tudi poviπana telesna temperatura zaradi kratkotrajne bolezni, kot so prehlad, gripa, trebuπna gripa, ali pa nastane zaradi obËutka tesnobe. Trajno poviπan srËni utrip v mirujoËem stanju pa je lahko pomemben opozorilni znak, ki nakazuje teæave, kot so slabokrvnost, teæave s πËitnico ali srËno-æilna motnja. Pred merjenjem krvnega tlaka mirujte od 5 do 10 minut, v roko vzemite uro in nato z blazinicami prstov proste roke poiπËite utrip na notranji strani zapestja ali na vratu. Preπtejte πtevilo utripov v 15 sekundah in ga pomnoæite s πtiri.

17

KAJ VEMO O SRCU?

• 010019TMHH_SLO.qxd


• 010019TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:34

Page 18

■ Æenske se spopadajo z dejavniki tveganja, ki jih moπki ne poznajo. Tak dejavnik so kontracepcijske tabletke. Visok krvni tlak je pri æenskah, ki uporabljajo hormonsko kontracepcijo, dvakrat do trikrat pogostejπi kot pri æenskah, ki je ne uporabljajo, zlasti pri tistih s Ëezmerno telesno teæo. Æenske, pri katerih krvni tlak med noseËnostjo naraste, po porodu pa se zopet ustali, imajo veË moænosti za poviπan krvni tlak pozneje v æivljenju.

Kaj bi morale storiti æenske? 18

©e pred nekaj leti so zdravniki æenskam za zaπËito srca po menopavzi predlagali nadomestno hormonsko terapijo. Leta 2002 pa so v ZDA s πtudijo ugotovili, da ta ne πËiti srca in da v prvem letu terapije celo poveËuje moænost nastanka krvnih strdkov. Leta 2003 je Britanski odbor za varnost zdravil priporoËil, naj se nadomestna hormonska terapija ne uporablja za prepreËevanje srËno-æilnih obolenj. Pogovorite se z zdravnikom in se seznanite z dejavniki tveganja za razvoj srËno-æilnih bolezni, ki vas ogroæajo. Nato se zaËnite premiπljeno prehranjevati, razgibavati ‡ hoja po stopnicah ali peπaËenje namesto voænje z avtom tudi πtejeta ‡, poskusite zmanjπati stres, pazite na primerno teæo, obseg pasu, raven holesterola in krvni tlak in se o vseh teæavah pogovorite z zdravnikom. Ta nasvet velja tudi za moπke. A zakaj kljub vsemu ne upoπtevamo teh preprostih spoznanj?

Spremenite glediπËe Vaπe æivljenje je odvisno od zdravja koronarnih arterij, h kateremu pa zauæite maπËobe v preobloæeni pici, zastrupljanje s πkatlicami cigaret, dolgotrajno sedenje v avtomobilu, za pisalno mizo ali posedanje pred televizijskim sprejemnikom, stres zaradi

predolgega delavnika ali dolgotrajna vsakodnevna pot do sluæbe vsekakor ne pripomorejo. Pogosto bi se temu lahko postavili po robu, vendar se ne. Samo pomislite na zapraπeno sobno kolo ali videokaseto z vodeno vadbo, ki ju kljub dobrim namenom nikoli ne uporabljate. V nadaljevanju bomo pojasnili tudi, zakaj je izredno pomembna skrbna ustna nega. Namesto da bi z æivljenjskim slogom pripomogli k zdravju srca, ga zanemarjamo in upamo, da ga bodo najnovejπa medicinska spoznanja reπila, ko bo zaËelo odpovedovati. Vendar bi se s primerno skrbjo za zdravo srce πtevilni lahko izognili zdravljenju. Kaj pravzaprav sproæa srËni (akutni miokardni) infarkt? Zdravniki lahko zelo podrobno opiπejo ta proces, ki poπkoduje koronarne arterije, æivljenjsko pomembne dovode krvi do srËne Ërpalke. Koronarna bolezen (bolezen venËnih æil) je moËno povezana z oksidiranimi maπËobami, ki se nalagajo na arterijske stene in tvorijo plak. Ta postopoma zoæi arterije, lahko se pretrga, erodira in popolnoma zamaπi arterijo. Kaj πkoduje arterijam? Zlasti kajenje, visok krvni tlak in visok holesterol, pravi dr. Stephen Jenkins, svetovalec kardiolog v londonski bolniπnici Cromwell. ©tevilni statistiËni podatki pa kaæejo, da je kombinacija vseh treh dejavnikov, ki so povezani z æivljenjskim slogom, moËno tvegana.

Globalni dokaz Konec leta 2004 je ena od veËjih πtudij, ki je zajela 30.000 ljudi z vseh koncev sveta, pokazala, da 90 odstotkov vseh srËnih infarktov povzroËa devet dejavnikov tveganja. Pet jih je povezanih le z neustreznim naËinom æivljenja: kajenjem, stresom, Ëezmernim sedenjem, s premalo zauæite zelenjave in sadja in, kar je najbolj presenetljivo, neuæivanjem alkoholnih pijaË.


• 010019TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:35

Page 19

KAJ VEMO O SRCU?

19

Drugi πtirje dejavniki so bolj medicinski, vendar se ne pustite zavesti ‡ vsi so tesno in neposredno povezani z neustreznim naËinom æivljenja. To so æe omenjena poviπana raven holesterola v krvi, visok krvni tlak, diabetes in trebuπna debelost. Ta πtudija je zanimiva in pomembna, saj je zajela prebivalce 52 dræav, moπke in æenske vseh starosti, ras in druæbeno-ekonomskih slojev. Izkazalo se je, da imata revna æenska iz Bradforda v Angliji in bogataπ iz Tokia natanko enake dejavnike tveganja, ki lahko povzroËijo srËni infarkt. VeËinoma so posledica Ëezmernega sedenja, nezdrave prehrane in trajne izpostavljenosti stresu.

Zato ne bodite eden od tistih, ki Ëakajo, da jih bo reπila znanost. Ena najpomembnejπih resnic, ki jih sporoËa ta knjiga, je, da lahko z zdravim naËinom æivljenja vplivamo na vse zdravstvene vzroke, ki povzroËajo srËne infarkte. Nevarnosti, ki preæijo na srce, je koristno poznati, zato vam v naslednjem poglavju podrobno predstavljamo vseh πest bistvenih dejavnikov tveganja. Temeljni namen tega dela pa je pokazati, kako se jim upreti s preprostim programom, ki posega v jedro teæave ‡ Ëezmerno sedenje, prehrano s preveË kalorijami in maπËobami, posedanje pred televizijo in tesnobno æivljenje.


• 020021TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:38

Page 20

Pot do zdravega srca 20

V tem poglavju je na kratko orisan naËrt 30 minut na dan. Predstavljamo vam nekaj najuËinkovitejπih prijemov, ki ne bodo πe bolj napolnili vaπega seznama opravkov ali vplivali na vaπ meseËni proraËun. Z njimi pa boste naravno zaπËitili srce. S prenehanjem kajenja boste celo privarËevali. Kajenje je glavni vzrok æilnih bolezni, ki poπkodujejo arterije in povzroËijo srËni infarkt in kap. Opustitev kajenja ni lahka, vendar je srcu zdravo æivljenje lahko tako preprosto, kot je nasmeh namesto jeze ob teæavah. Po veËerji ne sedite pred televizijski sprejemnik, ampak se raje obËasno odpravite na sprehod, namesto sladice pojejte jabolko ali s partnerjem v udobju kavËa Ëetrt ure uæivajta ob srkanju kakava (preberite si nasvet o kakavu, ki koristi srcu, na str. 107), namesto da bi gledala poroËila in ob tem grizljala Ëips.

Pot do zdravega srca je tudi petminutna jutranja dnevna vadba za moË, medtem ko se vam greje voda za Ëaj, ali nekajsekundni meditacijski premor, medtem ko se vam na monitorju izpisuje, da ste prejeli novo sporoËilo. V resnici je preprosto: æe pol ure na dan zadoπËa za to, da z znanstveno utemeljenimi odloËnimi koraki odpravite poglavitne smrtno nevarne dejavnike tveganja za srce, kot so maπËoba okoli trebuha, visoka raven holesterola, visok krvni tlak, inzulinska odpornost, vnetja in prosti radikali, ter vrsto drugih dejavnikov, ki jih znanstveniki πe preuËujejo, na primer homocistein in holesterolski delci lipoproteini lp(a). Tu je oris naËrta, kako se upreti dejavnikom tveganja za nastanek bolezni srca:

Obrestujejo se æe majhne spremembe S preprostimi prehranskimi spremembami lahko zelo hitro za 30 odstotkov zniæate holesterol, z vsakodnevno petminutno vadbo z uteæmi pa nadomestite desetletno izgubljanje miπiËne mase. PriroËnik je poln nasvetov, kako spremeniti æivljenjski slog; ti omogoËajo dobre rezultate, niË ne stanejo in vam bodo hitro preπli v navado. Zdravilo za flbolezen sedenja« Vajeni smo, da vse dneve presedimo in marsikdo se ne giblje zmerno niti pol ure na teden. Naπe telo pa je ustvarjeno za gibanje. Pokazali vam bomo, kako lahko v πe tako napolnjen urnik zopet vpeljete zdravo gibanje. Sveæa æivila Sveæa nepredelana æivila niso nujno draæja niti ne zahtevajo veË Ëasa za pripravo kot predelana. Æivila, kot so sveæe sadje in zelenjava, æita, ribe, meso, mleËni izdelki in soja, so okusna, πËitijo srce, saj zniæujejo raven maπËobe v krvi in krvni sladkor, blaæijo vnetja in napadajo uniËevalne proste radikale. Pokazali vam bomo, kako se lahko najpreprosteje zaËnete zdravo prehranjevati in uæivati manj æe pripravljene hrane.


• 020021TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:38

Page 21

»e boste sledili naπemu naËrtu 30 min na dan, lahko premagate ne le enega ali dveh smrtnih sovraænikov srca, ampak kar vse hkrati. 4. Pomembne πtevilke Da bi opazili svoj napredek ter Ëim laæje in hitreje dosegli dobre rezultate, si redno zapisujte najpomembnejπe mere, kot sta teæa in obseg pasu. »eprav bi morali vsi odrasli dobro poznati stanje svojega telesa, ga v resnici le malokdo. Svetovali vam bomo, katere πtiri dejavnike morate spremljati vsak dan, kar vam pred spanjem ne bo vzelo veË kot pol minute.

5. Stran s strupi Toksini, kot so tobak, transmaπËobne kisline, sladkor in nesnaga iz okolja, vstopajo v naπe telo in pustoπijo po njem, najbolj pa po srcu. Da vaπe telo ne bi postalo odlagaliπËe nevarnih odpadkov, vam bomo pokazali, kako ga oËistiti.

6. »im veË sreËe Vse veË izsledkov raziskav povezuje sovraænost, nestrpnost in zamerljivost s slabim zdravjem srca. Prijateljstvo, odpuπËanje in optimizem pa zdravje krepijo. Odkrijte, ali vaπ tip osebnosti ogroæa srce, in poskusite spet poiskati sreËo in veselje.

Sovraæniki srca Zdravniki burno razpravljajo o seznamu dejavnikov tveganja za nastanek srËnih bolezni. Pred vami je seznam najhujπih groæenj za srce, ki je sestavljen na podlagi najnovejπih znanstvenih dognanj. ©EST SMRTNIH SOVRAÆNIKOV

1 ODVE»NA MA©»OBA 2 HOLESTEROL 3 VISOK KRVNI TLAK 4 KRONI»NO VNETJE 5 METABOLI»NI SINDROM 6 OKSIDACIJSKI STRES

DRUGI SOVRAÆNIKI STR. 24

TRIGLICERIDI

STR. 31

STR. 28

HOMOCISTEIN

STR. 46

STR. 32

APO(A) IN APO(B)

STR. 46

STR. 36

LP(A)

STR. 47

STR. 40

DU©IKOV OKSID

STR. 47

STR. 43

KAJ VEMO O SRCU?

21


• 022047TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:39

Page 22

22

©est smrtnih sovraænikov srca V medicinskih revijah je vsak mesec objavljenih na stotine πtudij o boleznih srca, v katerih je zajeto vse od A (arterijske angioplastike) do X (ksantoma, podkoænega odloæka holesterola). Ameriπka dræavna medicinska knjiænica, ustanova z najobseænejπo bazo podatkov o zdravstvenih raziskavah na svetu, hrani veË kot 500.000 besedil o raziskavah srca. Ob vsem tem znanju pa gre 40 odstotkov vseh smrti v Evropski uniji na raËun bolezni srca in æilja. Veliko strokovnjakov svari, da je vzrok za to napaËen pristop k raziskovanju,

in opozarja, da se raziskovalci ne bi smeli omejevati zgolj na ozka vpraπanja, denimo kakπne spremembe kemiËnih procesov v telesu povzroËi poveËan vnos kakega æivila, saj so dejavniki tako prepleteni, da s tako ozkimi raziskavami ne pridejo do pravih dognanj. Raziskave se namreË preteæno osredotoËajo na posamezne dejavnike, ki vplivajo na srce (holesterol, vitamine, vadbo ...), in redko na srce kot celoto. Seveda je lahko prepriËanje, da veËina raziskav zaradi ozkosti ne razkriva pravih vzrokov, sporno. Zdravniki trdijo, da se ne


4/9/07

16:39

Page 23

ukvarjajo zgolj z raziskavami posamiËnih specifik bolezni, temveË opravljajo tudi πiroke raziskave na velikem delu prebivalstva. Prav zaradi njih toliko vemo o dejavnikih tveganja za razvoj srËno-æilnih obolenj, kot sta æivljenjski slog ali okolje. Pomembno je tudi, kako se izsledke raziskav predstavlja v javnosti. Tudi novinarji namreË radi poroËajo zgolj o posameznih, sicer pomembnih dejavnikih, kot sta holesterol ali visok krvni tlak, pri tem pa pogosto zaradi dreves ne vidijo gozda. Glavni dejavniki tveganja pa so kot tesni zavezniki moËno prepleteni, redko nastopajo sami in veË ko jih je, bolj ogroæajo srce. Zdravniki in farmacevti to æe vedo. Izsledki nedavne obseæne britanske raziskave o varovanju srca, ki je bila v reviji The Lancet objavljena leta 2002, so pokazali, da bolnikom z visokim tveganjem za koronarno bolezen ne glede na raven holesterola koristi jemanje zdravil. Ali drugaËe povedano: korist je odvisna od kombinacije dejavnikov tveganja pri bolniku. Strokovnjaki britanskim zdravnikom pri oceni sploπnega tveganja za srËne bolezni zdaj priporoËajo sistem toËkovanja vseh dejavnikov tveganja. »as je torej, da se tudi vi lotite skrbi za srce celostno. NaËrt 30 minut na dan vas bo nauËil, kako se upreti vsem dejavnikom tveganja hkrati. S skrbjo za telo, duπo in razum kot celoto boste najbolje poskrbeli za zdravo srce in ob tem mimogrede zmanjπali tudi tveganje za nastanek raka, diabetesa in drugih bolezni.

Premiπljen napad Morda se spraπujete, Ëemú se seznanjati s posameznimi dejavniki, ko pa vendar lahko zmanjπate tveganje za srce, Ëe le sledite naËrtu v tej knjigi. Odgovorov je veË. Mediji pogosto napaËno poroËajo o dejavnikih tveganja, in Ëe boste pravilno pouËeni, boste v flnovicah« prepoznali pravo informacijo in bistvo. »e se boste zavedali, kako so dejavniki tveganja med seboj prepleteni in kako lahko z zdravim æivljenjem srËne bolezni napadete na vseh frontah soËasno, boste dobili premoË. Ko boste razumeli dognanja, na katerih temelji naËrt 30 minut na dan, boste tudi veliko trdneje prepriËani o njegovi uËinkovitosti.

Najhujπi sovraæniki srca Predstavljamo vam tisto, kar morate vedeti ‡ strnjen pregled πestih najhujπih groæenj za zdravje srca. V naslednje pol ure se boste ob branju pouËili o najpomembnejπih podroËjih in vpraπanjih, povezanih s srcem. Izvedeli boste, kako se je v zadnjih petdesetih letih razvijalo sploπno poznavanje srËnih bolezni, vse od prvih preprostih pogledov na zdravje do sodobnega vseobsegajoËega pristopa, kako se posamiËni srËni sovraæniki razvijajo v telesu in kako nanje vpliva æivljenjski slog 21. stoletja, ter se nauËili sami presoditi, kolikπno tveganje so za vas posamezni dejavniki. Spoznali boste tudi, kako tesno je teh πest najhujπih sovraænikov srca med seboj povezanih in kako na primer trebuπna tolπËa spodbuja vsaj πe tri sovraænike. Uvideli boste ubijalsko moË tobaka in vpliv flbolezni sedenja« ‡ sedeËega naËina æivljenja in zanemarjanja telesne vadbe ‡, na visok krvni tlak, oksidacijski stres in druge dejavnike.

23

KAJ VEMO O SRCU?

• 022047TMHH_SLO.qxd

Glavni dejavniki tveganja so kot tesni zavezniki moËno prepleteni.


• 022047TMHH_SLO.qxd

4/9/07

16:39

Page 24

SOVRAÆNIK ©T.

1

OdveËna maπËoba NekoË je bila debelost statusni simbol in dokaz krepkega zdravja, blagostanja, spolne privlaËnosti in plodnosti.Toda Ëasi so se spremenili. 24 Vitko telo je bilo πe do zaËetka 20. stoletja znak za bolezen, piËlo hrano in revπËino. V zavarovalniπkih krogih so po debelosti strank celo ocenjevali manjπe tveganje za obolevnost. Tako je bilo nekoË. Zdaj se nam na slehernem koraku ponujajo velikanske porcije Ëipsa, pokovke, piπkotov in sladkanih pijaË, dneve preæivljamo za pisalno mizo, veËere pred televizorjem ali za raËunalnikom na svetovnem spletu. OdveËna maπËoba je postala nekaj obiËajnega: po zdravstvenih merilih je debelih æe 43 odstotkov moπkih in 34 odstotkov æensk, 22 odstotkov moπkih in 23 odstotkov æensk (torej skoraj Ëetrtina) pa je celo predebelih. Posebej skrb vzbujajoËe je, da se je πtevilo kliniËno predebelih odraslih v zadnjih manj kot desetih letih podvojilo. Epidemija debelosti je smrtno nevarna, πiri pa se tudi med mladimi. ©tevilo debelih otrok naraπËa predvsem v razvitih deæelah in v deæelah v razvoju. V Ameriki je æe vsak peti otrok debel. Tudi pri nas debeli otroci niso veË redkost (pribliæno 12 odstotkov πoloobveznih otrok ima Ëezmerno telesno teæo). »e bo πlo tako naprej, bo πtevilo smrti zaradi debelosti preseglo πtevilo smrti zaradi pljuËnega raka.

A zakaj so velik trebuh in zajetni boki tako pogubni? Vse veË raziskav potrjuje dognanje, da je najnevarnejπa trebuπna maπËoba, ki obdaja notranje organe ali se celo kopiËi v njih. MaπËoba na bokih, stegnih in zadnjici je relativno neπkodljiva, maπËoba v predelu trebuha pa poveËuje moænosti za visok krvni tlak, tvorbo krvnih strdkov in visok holesterol. Trebuπna maπËoba sproæa tudi verigo biokemiËnih procesov, ki sËasoma lahko povzroËijo inzulinsko odpornost, ki je znanilka diabetesa tipa 2, srËnih obolenj, moæganske kapi, raka na dojki in prostati ter celo odpovedi ledvic in Alzheimerjeve bolezni. OdveËna maπËoba v predelu trebuha, ki tam ni shranjena za potrebe telesa po dodatni energiji, je nevarna predvsem zato, ker se stalno sproπËa v krvni obtok v obliki maπËobnih kislin, ki lahko zamaπijo arterije in se v jetrih predelajo v nevaren holesterol LDL. Zaradi trebuπne maπËobe se poruπi tudi ravnovesje drugih snovi, na primer hormonov za uravnavanje teka in kemiËnih snovi, ki uËinkujejo na imunski sistem. Na steæaj se odprejo vrata πe trojici nevarnosti za srce:


Page 1

Zmanjπajmo tveganje za nastanek srËno-æilnih bolezni v piËle pol ure na dan! S pravilno skrbjo za svoje srce lahko Ëili, zdravi in zadovoljni doËakamo presenetljivo visoko starost! 30 MINUT NA DAN ZA ZDRAVO SRCE prinaπa najnovejπa spoznanja zdravnikov o povzroËiteljih srËno-æilnih bolezni in uËinkovitih ukrepih za varovanje zdravja. Obogatimo prehrano Sveæa æivila varujejo srce, blaæijo vnetja in napadajo uniËevalne proste radikale. PriroËnik prinaπa πtevilne predloge za zdravo prehrano s Ëim manj predelanih æivil. Znebimo se strupov Toksini, kot so tobak, transmaπËobne kisline, sladkor in nesnaga iz okolja, pustoπijo po naπem telesu. Da ne bi postalo odlagaliπËe nevarnih odpadkov, se pouËimo, kako ga oËistiti. Razmigajmo se Marsikdo se ne giblje zmerno niti pol ure na teden, naπe telo pa je ustvarjeno za akcijo. Tu je nekaj nasvetov, kako lahko v æe tako napolnjen urnik spet vpeljemo zdravo gibanje. Uæivajmo æivljenje Prijateljstvo, odpuπËanje in optimizem so balzam za srce in duπo. Odkrijmo, ali naπ tip osebnosti ogroæa naπe zdravje, in vnesimo v æivljenje veË sreËe in veselja.

ZA ZDRAVO SRCE

14:03

30

3/9/08

30

minut na dan

ZA ZDRAVO SRCE

minut na dan

30M-HEART-COVER-SLO-TISK

Preprost naËrt za obvarovanje pred srËno-æilnimi boleznimi

Z

30 minut  

30 minut na dan za zdravo srce

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you