Page 1

9:51 AM

Page 1

101 način za izboljšanje spomina 352 strani, ki bodo obarvale vaše sive celice Vsem nam od časa do časa odpove spomin. Kam smo dali ključe? Kje so očala? Le kam smo spravili tisto pismo? To je lahko zelo mučno! Vendar se zaradi tega ne bo podrl svet. Te mučne in zoprne težave namreč lahko uspešno premagamo, pa naj bomo stari ali mladi.

Preizkusite samega sebe in si dodobra strenirajte možgane Spomin je treba vaditi. V tej knjigi najdete: 158 strani zabave s tremi knjižicami iger, več kot 500 besednih ugank (premetank, besednih drobcev …), logičnih iger (številskih zaporedij, problemov, ki jih je treba rešiti …), opazovalnih iger (odkrijte, kaj odstopa …), preizkusov znanja, ki obsegajo zgodovino, geografijo in kulturo, in vprašalnike, ki vam pomagajo odkrivati duševne sposobnosti in pomanjkljivosti. Rešujte jih s hitrostjo, ki vam ustreza, pa boste kmalu ugotovili, da se vam spomin izboljšuje.

Razvijte spomin Spomin vedno dela in ustvarja slike in povezave, ki jih shranjuje in ureja. V tej knjigi je 152 strani, ki vam na zabaven način pojasnijo vse, kar morate vedeti o delovanju spomina ter najboljših trikih in strategijah, s katerimi povečate njegovo moč! V nekaj tednih boste pridobili nove sposobnosti, s katerimi boste bolje pomnili imena, besede, gesla, šifre in telefonske številke … S pomočjo te knjige se boste hitro naučili, kako je treba uporabljati izjemne zmogljivosti svojega spomina - zmogljivosti, ki so do sedaj morda spale pod površjem vašega načina razmišljanja.

spomina

5/11/11

101 način za izboljšanje

101-MEMORY_cover_slo_tisk1:101-MEMORY_cover_slo_tisk

naËin 101 za izboljšanje spomina IGRE TRIKI STRATEGIJE


006-007_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

11:06 AM

Page 6

Vsebina

6

Uvod Kako je treba uporabljati to knjigo Preskus: kakπen je vaπ spomin ‡ slab ali dober?

5 8 10

Raziskovanje spomina

12

Moægani in spomin Pet Ëutov Pomnjenje informacij Mera spomina Pozornost Pozornost in koncentracija Domiπljija, vir spomina

14 20 34 38 38 48 54

Prva knjiæica iger

60

Reπitve

105

Vse oblike spomina

112

Oblike spomina Postopkovni spomin SemantiËni spomin Epizodni spomin Tri faze spomina Pozabljanje

114 118 122 128 131 137

Druga knjiæica iger

148

Reπitve

194


006-007_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

11:06 AM

Page 7

NaËini za izboljπanje spomina

202

Miselne slike Logika in struktura Organiziranje in kategoriziranje informacij Spominjanje s pomoËjo povezav Ponavljanje in uËenje na pamet Komunicirajte ‡ zato da bi bolje pomnili

204 212 220 228 234 240

Tretja knjiæica iger

244

Reπitve

288

Spomin in æivljenje

296

Spomin in æivljenjski slog Spomin in æivljenjska obdobja Spomin in dogodki v æivljenju Spomin, stres in tesnoba Skupinski spomin

298 304 314 320 327

Odgovori in seznami

330

Reπitve ugank

332

Seznami iger in vaj Seznam okvirov ‘Spomin in ...’ Stvarno kazalo Koristne spletne strani Zahvale

344 348 349 352 352 7


008-009_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

11:06 AM

Page 8

Kako je treba uporabljati to knjigo Kako deluje spomin? Zanimivo besedilo vam pomaga razumeti delovanje spomina. PraktiËne vaje obsegajo tudi razlage rezultatov in nasvete za izboljπanje spomina. Piktogram oznaËuje vajo.

Razlage pojasnjujejo posamezne stopnje v procesu pomnjenja.

8


008-009_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

11:06 AM

Page 9

Moægane vadite z zabavnimi vajami. Tri knjiæice (z naraπËajoËo teæavnostjo) vsebujejo igre, s katerimi vadite sposobnosti sklepanja in opazovanja ter koncentracije.

PriroËno stvarno kazalo jasno naπteje kategorije in teme vseh iger v poglavjih in knjiæicah.

Preskusi ocenijo vaπe sposobnosti in pokaæejo vaπe dobre in slabe toËke.

Triki in nasveti v okvirjih svetujejo, kako lahko spomin v vsakdanjem æivljenju uËinkoviteje izkoristite.

9


010-011_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:00 PM

Page 10

Preizkus

Kakπen je

tevilne vsakdanje navade, dejanja in odnosi so lahko znak manjπih teæav s spominom. Ta vpraπalnik, na katerega morate odgovarjati Ëim bolj poπteno, je pripravljen tako, da vam pomaga odkriti te teæave. OznaËite ustrezne kvadratke glede na svoje izkuπnje iz preteklega meseca.

©

NIKOLI

1. Nisem dolgo pozoren na to, kar berem. 2. Teæko se spomnim imen ljudi, katerim so me predstavili. 3. Teæko se spomnim imena Ëloveka, ki ga po videzu sicer dobro poznam. 4. Teæko se spomnim imen slavnih ljudi. 5. Zamujam na sestanke. 6. Uporabljati moram dnevnik, da bi si zapomnil sestanke. 7. Za nakupovanje potrebujem seznam. 8. Pozabim, kaj moram storiti, ko grem iz ene sobe v drugo. 9. Teæko si zapomnim telefonske πtevilke, ki jih redno uporabljam. 10. Pozabljam, kateri datum je danes. 11. Teæko se dolgo koncentriram na katero koli nalogo. 12. Teæko se spomnim, kam sem spravil kljuËe ali oËala. 13. Na vsako spremembo se le poËasi navadim. 14. Pozabljam na rojstne dneve in godove najbliæjih. 15. Tudi manjπe teæave mi zlahka odvrnejo pozornost. 16. Pri pogovarjanju teæko najdem prave besede. 17. Teæko se znajdem v soseπËini. 18. Nagnjen sem k prepriËanju, da me spomin pogosto vara. 19. Teæko razpravljam o filmu, ki sem si ga ogledal prejπnji dan. 20. Ponavljam stvari, ki sem jih æe naredil. 21. Pozabljam dogodke, o katerih ne govorim pogosto. 22. Pogosto si zapomnim nekoristne informacije. 23. Teæko si zapomnim πifro banËne kartice. 10

■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■

V»ASIH POGOSTO

■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■

■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■


010-011_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:00 PM

Page 11

vaπ spomin ‡ dober ali slab? NIKOLI

24. Teæko si zapomnim kar koli, kar me takoj ne zanima. 25. Teæko se spomnim cene stvari, ki sem jih kupil. 26. Hitro pozabim naslove knjig, ki sem jih prebral. 27. Teæko si zapomnim kakrπna koli πtevila. 28. Mnogo teæje kot nekdaj se uËim na pamet. 29. Takoj pozabim, kaj sem ravnokar gledal na televiziji. 30. Teæko reπujem kriæanke.

Seπtejte πtevilo toËk v vsakem od stolpcev po naslednjih lestvici: NIKOLI: 0 toËk, V»ASIH: 1 toËka, POGOSTO: 2 toËki. Vpiπite skupno πtevilo toËk.

V»ASIH POGOSTO

■ ■ ■ ■ ■ ■ ■

■ ■ ■ ■ ■ ■ ■

■ ■ ■ ■ ■ ■ ■

■ ■ ■ ■■■

Rezultati preskusa Seπtevek 0 do 15 toËk

Seπtevek 16 do 35 toËk

VeË kot 35 toËk

Imate dobro moË koncentracije ‡ razen Ëe niste podcenili svojih teæav. Ne uæivajte pa na lovorikah. Vzdræevanje telesne in duπevne pripravljenosti je najboljπi naËin, kako lahko poskrbite, da vam bo spomin dobro sluæil tudi naprej.

Imate manjπe teæave s spominom, zaradi katerih se vam ni treba pretirano vznemirjati. Verjetno ste eden od ljudi, ki se teæko koncentrirajo. »e æelite prepreËiti, da bi te manjπe teæave postale prevelika ovira, stvari opravljajte poËasneje. Za vsako nalogo si vzemite dovolj Ëasa in se prisilite k pozornosti na nalogo, ki jo opravljate, namesto da razmiπljate, kaj vas πe Ëaka. Hkrati si poiπËite obliko sprostitve, ki vam ustreza, saj v stresu ne morete ohraniti koncentracije.

Morda se nagibate k prestrogemu ocenjevanju samega sebe ali pa k neupraviËenemu pesimizmu. »e vas spomin v resnici skrbi in menite, da gre za globljo teæavo, se posvetuje z zdravnikom. Obstajajo zdravniki in specializirani psihologi, ki lahko preskusijo spomin in preuËijo rezultate. Ti vam bodo znali svetovati, kako se lahko najbolje lotite teæav, ki jih imate.

11


012-013_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:00 PM

Page 12


012-013_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:00 PM

Page 13

Raziskovanje spomina

• Moægani in spomin • Pet Ëutov • Pomnjenje informacij • Mera spomina • Pozornost • Pozornost in koncentracija • Domiπljija, vir spomina

14 20 28 34 38 48 54


014-019_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:07 PM

Page 14

Raziskovanje spomina

Moægani in spomin oægani, ki tehtajo okoli 1,5 kg in vsebujejo astronomsko πtevilo nevronov in na milijarde povezav, so najpomembnejπi del centralnega æivËnega sistema. Nadzorujejo vse ‡ od premikanja mezinca in reπevanja matematiËnih enaËb do spominjanja na sreËne dni. Kakπna je povezava med moægani in spominom? Moægani se v resnici nahajajo tam, kjer se nahaja spomin, in veËina dejavnosti sproæi njegovo delovanje. Spomin je del naπe istovetnosti, razuma in Ëustev. Vendar pa, kje natanËno leæi?

M

Moægani, neznanka Preskusite svoje poznavanje sestave in delovanja moæganov.

PRAVILNO NAROBE 1. Moægani so narejeni iz veË tisoË celic.

■■

1. NAROBE

6. NAROBE

Moægani so sestavljeni iz skoraj 100 milijard celic, ki se imenujejo nevroni. Vsak nevron lahko hitro vzpostavi povezavo z 10 000 drugimi nevroni.

Pol ljudi, starejπih od 50 let, se pritoæuje nad teæavami s spominom. »eprav je morda res, da na stara leta informacije sprejemamo poËasneje in imamo teæave pri njihovem Ërpanju iz spomina, sposobnost shranjevanja novih informacij ni okrnjena.

2. Rodimo se z doloËenim πtevilom nevronov.

■■

3. Dve moæganski polobli sta razdeljeni na veliko reænjev.

■■

4. V vsakdanjem æivljenju uporabljamo vse svoje nevrone.

5. Glavni vir energije je glukoza.

■■ ■■

6. Spomin deluje manj uËinkovito, ko se postaramo.

7. Moæganska dejavnost se nadaljuje, ko spimo.

■■ ■■

8. Stres, tesnoba in utrujenost prizadenejo dejavnost moæganov.

■■

9. Nekatera patoloπka stanja tako prizadenejo moægane, da jih ni mogoËe povrniti v prvotno stanje.

■■

14

ZaËetne zaloge nevronov ni mogoËe nadomestiti. Do starosti 80 let pa ob normalnih pogojih izgubimo le 10 odstotkov te zaloge. Ostalih 90 odstotkov nevronov, ki so πe vedno na voljo, se ne izrodi in lahko vzpostavlja nove povezave z drugimi nevroni.

3. NAROBE Vsaka moæganska polobla je razdeljena na πtiri obmoËja, moæganske reænje ali lobuse, ki nadzorujejo doloËne dejavnosti. Obstajajo povezave, ki zagotavljajo stike med razliËnimi reænji.

4. NAROBE Uporabljamo le 30 do 40 odstotkov nevronov, ker pogosto ponavljamo iste dejavnosti. »e moæganov ne uporabljamo dobro, jih uporabljamo premalo ali pa nam jih ne uspe spodbuditi, lahko izkusimo teæave s spominom ali pri iskanju pravih besed. Zato je priporoËljivo, da se ukvarjamo s πirokim izborom dejavnosti ‡ na primer z branjem, pisanjem, vrtnarjenjem ali πportom ‡, moægani namreË pri teh dejavnostih delajo na razliËne naËine.

■■

7. PRAVILNO Sedaj vemo, da so med spanjem moægani zelo dejavni. Med stopnjo spanja, ki se imenuje REM (angl. Rapid Eye Movement ‡ hitro gibanje z zrkli), moægani utrjujejo in obnavljajo informacije, ki smo jih zaznali Ëez dan.

8. PRAVILNO V Ëasu stresa ali utrujenosti se mnogo teæe koncentriramo in ostanemo pozorni. Zato se informacije, ki prihajajo v moægane, shranjujejo manj uËinkovito in jih laæe pozabimo.

9. PRAVILNO Najbolj pogosta motnja v delovanju moæganov je Alzheimerjeva bolezen. Zanjo je znaËilna napredujoËa, neprestana in nepopravljiva izguba intelektualnih sposobnosti. Najprej jo opazimo pri teæavah s spominom. Medicinska zdravljenja, ki so na voljo danes, lahko to bolezen upoËasnijo, vendar je ne morejo pozdraviti.

10. NAROBE 5. PRAVILNO

10. Spomini se nahajajo v doloËenih delih moæganov.

2. PRAVILNO

Moægani porabijo do 5 g glukoze (ali sladkorja) na uro. Za zadostno preskrbo z gorivom mora biti v krvi neprestano zaloga glukoze. Zato iz prehrane ne smemo izkljuËiti sladkorja, ki se sproπËa hitro, niti takπnega, ki se sproπËa poËasi.

Spomini se ne nahajajo v doloËenem delu moæganov, Ëeprav vemo, da en del, hipokampus, igra pomembno vlogo pri Ërpanju spominov. Pri delovanju spomina so udeleæena razliËna obmoËja moæganov.


014-019_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:07 PM

Page 15

Moægani in spomin

V nasprotju z dolgo razπirjenim mnenjem spomin ni omejen na eno obmoËje moæganov. Namesto tega deluje prek omreæij nevronov, ki obdelujejo in ohranjajo razliËne vrste informacij in so zelo porazdeljeni po razliËnih obmoËjih moæganov. Takoj ko drobec informacije zaupamo spominu, se hkrati sproæijo πtevilne povezave in velik del moæganov je dejaven pri obdelovanju spominov. Zato je napaËno govoriti o spominskem srediπËu. Spominjanje in Ërpanje informacij je odvisno od razliËnih spominskih sistemov in razliËnih Ëutov (sluha, vida idr.). Zato lahko namesto govorjenja, da se spomin nahaja v doloËenem delu moæganov, reËemo, da je spomin ‘porazdeljen’.

pri prenaπanju spomina iz kratkoroËnega spomina v dolgoroËni spomin, ki poteka pri utrjevanju spominov in zahteva razliËne dele moæganov. Sedaj vemo, da poπkodba hipokampusa povzroËi skoraj popolno izgubo sposobnosti za pomnjenje novih informacij, pa naj gre za besede, obraze ali slike.

Kje se nahajajo razliËne vrste spomina? •Zaradi znanstvenih poskusov in izboljπane tehnologije moæganskega slikanja znanstveniki zaËenjajo razumeti, 4 katere obmoËja moæganov so udeleæena v procesu pomnjenja. Povzetek: ‡ kratkoroËni ali takojπnji spomin (glejte str. 132) sproæi kortikalni nevronski sistem (neokorteks [4] in prefrontalni korteks [1]) ter kortikohalmiËne povezave; ‡ semantiËni spomin (glejte str. 122) zahteva 5 posredovanje neokorteksa [4], ki obsega dve moæganski polobli, ki sestavljata moægansko 6 skorjo ali korteks; ‡ postopkovni spomin (glejte str. 118) sproæi strukture, ki se nahajajo pod skorjo, kot sta cerebelum [6] in nucleus dentatus [5]; ‡ epizodni spomin (glejte str. 128) deluje prek prefrontalnega korteksa [1], pa tudi prek hipokampusa [3] in talamusa [2], ki so vsi del limbiËnega sistema. Po zatrjevanju nevrobiologov ima hipokampus bistveno inteligenca vlogo v procesu nteligenca ni dedna. Kaj pomeni, da pomnjenja. Nahaja smo inteligentni? Preskusi inteligenËse v notranjem predelu nega kvocienta IQ so lahko koristni pri moæganov ‡ v ocenjevanju inteligence, vendar se ne limbiËnem sistemu ‡ moremo zanesti le na rezultate teh presna isti viπini kot kusov. Pomembno je najti pravo ravnotemporalni reæenj vesje med sposobnostmi in okoljem. in zagotavlja, da Dober spomin, psiholoπka uravnoteæese med razliËnim nost, bistrost in iznajdljivost so pomembobmoËji moæganov ne lastnosti, ki jih ne pokaæe preskus invzpostavljajo povezave. teligenËnega kvocienta. Hipokampus ima odloËilno vlogo

1

3 2

c

d

2

Spomin in …

a 3

I

b

LimbiËni sistem sestavljajo hipokampus [3], amigdala [a], parahipokampni girus [b] in cingulatni girus [c]; kalozni korpus [d] pa je del moæganov.

15

Raziskovanje spomina

Porazdeljeni spomin


014-019_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:07 PM

Page 16

101 naËin za izboljπanje spomina

Raziskovanje spomina

Potek vidnega spomina •Vidna informacija najprej pride na oËesno mreænico, kjer se pretvori v æivËne impulze. Nato v nekaj milijoninkah sekunde odpotuje naprej v obmoËja za vidno projekcijo, ki leæijo v okcipitalnem ali zatilniËnem korteksu. To informacijo moægani obdelajo na veË razliËnih naËinov, ki so odvisni od lastnosti informacije (oblike, barve in gibanja). Informacija se zaËasno nahaja v hipokampusu, kjer jo moægani primerjajo s predhodnimi podatki iz razliËnih delov moæganske skorje. Na koncu 1. Sprejem slike na mreænici. je od vrednosti informacije odvisno, ali jo moægani pozabijo ali pa jo shranijo in utrdijo. Pozitivna in negativna Ëustvena vrednost informacije doloËa, kako jo zaznamo in shranimo.

2. Projekcija æivËnega signala na primarni vidni korteks.

4. Signal si moægani dolgoroËno zapomnijo v korteksu.

optiËni æivec

3. Signal je veË tednov shranjen v hipokampusu.

starπi pomin ni del genske zasnove ali genetske dediπËine, ki jo starπi prenesejo na otroka. Tudi Alzheimerjeva bolezen ni del te dediπËine! Veliko ljudi, starejπih od 50 let, skrbi, ali je kakπen od njihovih sorodnikov bolehal za boleznijo, ki prizadeva spomin, in se zaradi tega posvetujejo s strokovnjakom. Ta vrsta motnje se ne prenaπa iz roda v rod. »e kljub temu æelite biti mirni, se vseeno posvetujte s strokovnjakom ali pa vzpostavite stik z ustrezno organizacijo.

S

Pomeπane teæke besede »rke naslednjih besed uredite tako, da razkrijete besede iz moæganskega besediπËa.

Spomin in …

Rebus

RDNEDIT ......................................... EINAGM ......................….................. OEKNOTRESK .…............................ ASPANIS .…..................................... ALDANAIG ..........…......................... MSUPAKOPIH ............................... ENLTAIPICKO ................................ ORNVEN .......................................... N»EMBIL ..…................................... NJEÆER ...…..................................... ALBOLOP .....…...............................

Uganite, kar je narisano, in to zapiπite na spodnje Ërtice:

LNETAERAPI .............................….

__ , __ __ __ __ __

__ , __ __ __ , __ __ __ __ , __.

Vse Ërke zdruæite v konËno reπitev: Reπitve str. 332

16 16

__ __ __ __ __ __ __ __ __

__ __ __ __ __ __.

Reπitev str. 332


014-019_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:07 PM

Page 17

Moægani in spomin

Teæave s spominom

Amnezija je nesposobnost, da bi se nauËili kaj novega, in se izraæa tako, da se ne moremo spomniti vsakdanjih dogodkov. Inteligenca ostane neprizadeta, prav tako pa sposobnosti, da pridobivamo nove vidne, prostorske in spoznavne spretnosti ‡ drugaËe reËeno, prostorsko zavedanje in uËne sposobnosti niso prizadete. ZnaËilen primer je hipokampna amnezija, ki jo povzroËi poπkodba ali obolenje vezja Papez (ki povezuje hipokampus in amigdalo s hipotalamusom). Amnezija je lahko posledica poπkodovanih ali obolelih æil, bolezni, kot je Alzheimerjeva, poπkodbe glave, nevrokirurπke operacije ali pa srËnega napada, in je po navadi ni mogoËe pozdraviti.

Priimke znanih zdravnikov (med njimi je nekaj slovenskih) vpiπite v mreæo, da se bodo med seboj ujemali. Eden od priimkov po vpisu v lik ostane. Kateri?

Asklepij Eijkman Ferluga Galen Grum

Hipokrat KambiË LavriË Lister Livingstone

Novak Paracelsus Pertl Pregl Reich

Salk ©lajmer Schweitzer Simpson Young

amnezija se izraæa kot nesposobnost, •da Retrogradna bi se spomnili dogodkov pred boleznijo. Pogosto jo spremlja anterogradna amnezija, ki stanje πe poslabπa, tako da prepreËuje utrjevanje starih spominov. »asovno obdobje, ki ga prizadene ta oblika amnezije, se lahko giblje od nekaj dni do veË let. V veËini primerov spomini niso izgubljeni, ampak so le nedostopni. To obliko amnezije povzroËajo elektriËni πoki ali poπkodbe in sega od psihoze Korsakoffa ali Alzheimerjeve bolezni do manj resnih stanj.

Popolna amnezija kombinira nesposobnost uËenja novega z nedostopnostjo znanja, usvojenega pred nastopom bolezni. Nastopa ob obseænih poπkodbah moæganske skorje in je povezana z raznimi oblikami demence, kot je Alzheimerjeva bolezen. Napad amnezije ali izgube spomina je kratka izguba •spomina, ki nenadoma prizadene ljudi, starih 50 do 70 let. Pogosto jo povzroËi Ëustven πok in obsega izgubo vseh novih informacij, pa tudi retroaktivno amnezijo veË ur do veË dni. Epizoda traja πtiri do πest ur in se konËa po 24 urah. Lakunarna amnezija, nesposobnost, da bi se spomnili trenutkov tik pred epizodo, pa tudi same epizode, lahko traja dlje. Zdi se, da je najverjetnejπi vzrok napada amnezije krË æil, ki spremlja migreno. Domnevajo, da izguba spomina nastane v hipokampusu (kar povzroËi teæave s kodiranjem in utrjevanjem). »e se ponavlja (kar se dogaja v 15‡25 odstotkih primerov), je treba raziskati moænost krvnih strdkov in blokiranih arterij ali celo epilepsije.

Reπitev str. 332

Hipermnezija je izredna sposobnost za •pomnjenje dejstev na enem podroËju (na primer pomnjenje strani telefonskega imenika ali dolgih seznamov imen). Ta sposobnost nima zveze z intelektualno ravnijo in je lahko stalna ali pa le zaËasna. V zadnjem primeru nastopa med epileptiËnimi napadi in v trenutkih moËnega Ëustvovanja, ki jih spremlja pojav podoæivljanja dogodkov iz preteklosti.

Paramnezija se nanaπa na iluzije, ki jih poraja spomin: obËutke æe videnega (franc. déjà vu; obËutek, kot da bi dogodek æe doæiveli) ali pa obËutek, da se nahajamo v nenavadnem okolju. Kratke paramneziËne epizode lahko nastopajo med epileptiËnimi krizami Ëasovnega reænja. doæivljamo preseke preteklosti, •kotPridaekmneziji bi se dogajali v sedanjosti. Ekmnezija je ena od znaËilnosti Alzheimerjeve bolezni.

17 17

Raziskovanje spomina

Najpogostejπa spominska teæava je amnezija, vendar obstajajo tudi manj pogoste motnje, kot so hipermnezija, paramnezija in ekmnezija.

Mreæa s slavnimi zdravniki


014-019_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:07 PM

Page 18

101 naËin za izboljπanje spomina

Spomin in bolezen

Raziskovanje spomina

Alzheimerjeva bolezen, najbolj pogosto motnja, ki prizadene centralni æivËni sistem, se izraæa v napredujoËem in nepovratnem propadu umskih sposobnosti. To je tudi bolezen spomina in njen prvi simptom je nesposobnost za pomnjenje novih informacij, s tem pa tudi za njihovo ohranitev v spominu. Izraz hipokampni napad se uporablja, ker sta prizadeti obe strani hipokampusa (leva in desna). Ta nesposobnost se nato razπiri na druge umske funkcije, zaradi katerih bolniki zapadejo v stanje popolne odvisnosti od druæinskega kroga in prijateljev. V tem trenutku se za to stanje uporablja izraz ‘demenca’. V nekaterih delih moæganov izgine veliko nevronov. To izginjanje se zaËne v hipokampusu in ga spremlja zmanjπanje izloËanja acetilholina, nevrotransmiterja, ki sodeluje v procesu pomnjenja. Zdravljenje tega zmanjπanja je mnogo uËinkovitejπe, Ëe se z njim zaËne, preden bolezen doseæe resno stopnjo.

Ateroskleroza je pogosta moæganska bolezen, ki prizadene æile, ki napajajo srce, ledvice, ude in moægane. Pri tej bolezni se na stenah æil nabira holesterol v obliki maπËobnih leh, zaradi Ëesar æile postanejo brazgotinaste in otrdijo, kar jih zoæi. Zamaπitev arterij lahko povzroËi napredujoËo ali nenadno prekinitev dotoka krvi v moægane in nevarnost ishemiËne kapi. V drugih primerih lahko stene arterij poËijo, kar povzroËi moægansko krvavitev ali hemoragijo (hemoragiËno kap ali anevrizem). Simptomi so razliËni in so odvisni od lege in obsega poπkodb. Izraæajo se lahko v zaËasni ali stalni izgubi nekaterih funkcij, kot sta sposobnosti hoje in govora. Æe najmanjπe poπkodbe moæganskih arterij imajo lahko nepopravljive uËinke. Bilateralna lezija posteriorne komunikacijske arterije ima za posledico anterogradno amnezijo, ki jo spremljajo teæave s komunikacijo in

normalno stanje bolezensko stanje Alzheimerjeva bolezen Ta bolezen je glavni vzrok odvisnosti v razvitem delu sveta. Leta 2000 jo je imelo na svetu 18 milijonov ljudi. Ocenjujejo, da jo bo leta 2025 imelo 34 milijonov ljudi.

CVI Zaradi cerebrovaskularnega insulta (anevrizme ali kapi) je leta 2004 po svetu umrlo 17 milijonov ljudi, kar je bila tretjina vseh smrti.

Strupi Zdravila, alkohol in mamila povzroËajo cerebralne lezije (tu je prikazana zloraba kokaina).

retrogradna amnezija. Za to bolezen so dejavniki tveganja tobak, sedeËi æivljenjski slog, visoka raven holesterola, visok krvni tlak ali hipertenzija in sladkorna bolezen. PrepreËevanje bolezni tako zahteva zdrav æivljenjski slog, opustitev kajenja in uæivanja alkohola, redno preverjanje ravni trigliceridov in holesterola, pa tudi dovolj gibanja.

Rebus Odkrijte znanstveno dejstvo o delovanju moæganov.

Reπitev str. 332

18 18


014-019_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:07 PM

Page 19

Moægani in spomin

To obmoËje nadzoruje motoriËne gibe in proizvaja nevrotransmiter dopamin. Zmanjπanje izloËanja tega nevrotransmiterja povzroËa drgetanje, togost miπic in upoËasnitev intelektualne in motoriËne dejavnosti. V 30 do 40 odstotkih primerov lahko nastopi poslabπanje umskih sposobnosti, ko bolezen napreduje. Informacije in dogodki se sicer shranjujejo, vendar se jih zelo poËasi in z veliko teæavo vseeno spominjamo, tako da tega stanja ni mogoËe imeti za amnezijo. Trenutno to stanje zdravijo z dopaminsko terapijo, ki zmanjπa izgubo nevronov, tako da vzpostavi dopaminsko ravnoteæje v tem delu moæganov.

V labirintu moæganov Ugotovite edino pot skozi labirint, ki poveæe rdeËi puπËici. Reπitev str. 332

Raziskovanje spomina

e

• Parkinsonovo bolezen povzroËi izguba nevronov na obmoËju moæganov, ki mu pravijo Ërna substanca.

Spomin in … Spomin in depresija

stimulansi eliko lekarn, trgovin z zdravili in spletnih ter poπtnih podjetij ponuja dodatke, ki na bi spodbujali spomin.Ti izdelki se dobijo brez recepta in nekateri naj bi imeli tudi zelo ekstravagantne uËinke. Æal pa tableta za spomin ne obstaja.‘Izredna zdravila’, ki jih ponujajo in reklamirajo, po navadi vsebujejo nekaj vitaminov, kot je vitamin C, ki naj bi poæivili telo in izboljπali krvni obtok, ter mineralov, ki jih po navadi vsebujejo eksotiËne rastline, ki naj bi imele magiËne moËi (kot so ginko, jojoba, ginseng, soja in papo). Za πtevilna od teh zdravil pa so dokazali, da nimajo nobenih uËinkov.

V

Psihoza Korsakoffa prizadene ljudi, ki pijejo prevelike koliËine vodke in kroniËne alkoholike. ZaËne se okoli 55. leta starosti in vkljuËuje anterogradno amnezijo, moteno Ëasovno in prostorsko orientacijo, privide in motnje v prepoznavanju. Pred zaËetkom bolezni lahko nastopi retrogradna vrzel, ki je lahko dolga od nekaj mesecev do veË let. Vse to spremlja zmedenost, teæave z ravnoteæjem in hojo ter okulomotorna paraliza. ZaËetek tega sindroma je vËasih varljiv, saj je edini simptom periferna nevropatija. Sposobnost sklepanja ni prizadeta. To redko amnezijsko bolezen povzroËa pomanjkanje tiamina, povezano z alkoholizmom. Ta razvada ovira uæivanje, vsrkavanje in uporabo vitamina B1, zaradi Ëesar upadeta ravni vitamina PP (nikotinamida) in folne kisline. Lezije veËinoma nastopajo v frontalnem reænju. Bolezen zdravijo tako, da zagotovijo dovolj veliko koliËino vitamina B1, vendar rezultati niso vedno zadovoljivi.

»eprav ljudje, ki jih muËi kroniËna depresija, ne kaæejo enakih teæav s spominom kot ljudje, ki trpijo zaradi patoloπkega kognitivnega propadanja, se prav tako teæko spominjajo nedavnih dogodkov. Pomanjkanje motivacije in energije, ki ga povzroËa depresija, ima za posledico, da se zmanjπa verjetnost za vlaganje napora, ki je potreben za pomnjenje novih informacij. Ker ti ljudje informacij ne zaznavajo na pravilen naËin, se jih pozneje ne morejo spomniti. Ker depresija zmanjπa sposobnost zaznavanja in shranjevanja informacij, zmanjπuje tudi sploπno raven sposobnosti. To povzroËa izbirno vrsto spomina, ki niha z negativnim razpoloæenjem ali odnosom Ëloveka, ki trpi za depresijo. Sedaj vemo, kako je treba razlikovati med uËinki depreDepresija sije na spomin in uËinki patoloπkih motenj, kot je AlzheiDepresija je bolezen, merjeva bolezen. Za depresijo ki po podatkih Svetovne je znaËilna nizka raven zdravstvene organizacije motivacije, ki povzroËa prizadene vsakega resne teæave s pomanjkanjem desetega Ëloveka. pozornosti, medtem ko je Alzheimerjeva bolezen prava bolezen spomina, ki povzroËa patoloπke spremembe v kodiranju, shranjevanju in Ërpanju informacij. Ko si ljudje opomorejo od depresije ali pa jih ozdravijo od nje, ponovno pridobijo svoje intelektualne sposobnosti.

19


020-027_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:08 PM

Page 20

Raziskovanje moæganov

Pet Ëutov id, voh, okus, tip in sluh so kanali, po katerih v naπe moægane pritekajo informacije iz zunanjega sveta. Prek teh Ëutov zaznavamo in postopoma zbiramo vse informacije, ki postanejo bogati in plodni temelji naπega spomina. Æe sveti Avguπtin je trdil, da so Ëuti ‘privilegirana vrata’ v razliËne sobe v ‘palaËi spomina’.

V

Preskus Katere Ëute najpogosteje uporabljate?

VeËinoma ste odgovorili z DA »utov ne zanemarjate, ampak jih v vseh situacijah uporabljate v polni meri. Zato se pri pomnjenju lahko zanesete nanje.

Naslednjih 30 vpraπanj vam bo pomagalo ugotoviti, na katere Ëute se zanaπate v vsakdanjem æivljenju. Na vpraπanja odgovarjajte Ëim bolj sproπËeno in ustrezni stolpec oznaËite s kriæcem. VsakiË, ko odgovorite z da, obkroæite ustrezno Ërko v prvem stolpcu.

DA NE

C D A B E B D A D B B E A D C A B A C D C B E D E C C E A E

Spominjam se okusa jedi iz otroπtva. ■ Rad jem s prsti. ■ Vem, kakπne barve lase in oËi imajo prijatelji. ■ Poznam zvonjenje moje budilke. ■ Parfum prilagajam dnevu. ■ Ljudi prepoznam po zvoku glasu. ■ Ko vidim kip, se ga rad dotaknem. ■ Pri filmih opazim ozadje. ■ Ko kuham, rad uporabljam roke. ■ Zlahka prepoznam skladatelja skladbe. ■ Prepoznam glasove pevcev in pevk. ■ Vonji me lahko odbijejo. ■ Zlahka najdem pot. ■ Predmete prepoznam æe s tipanjem. ■ Rad berem kuharice in vodnike po vinih. ■ Zlahka si zapomnim pot, pa kateri sem πel samo enkrat. ■ Doma pogosto posluπam glasbo. ■ Dnevno sobo lahko podrobno opiπem. ■ V vsaki jedi lahko ugotovim glavne sestavine. ■ OblaËila moram otipati, preden jih kupim. ■ ObËutljiv sem na zelo zaËinjeno hrano. ■ Prometni hrup me moti. ■ Vonje povezujem s spomini. ■ Rad se masiram. ■ Pogosto kupujem lepo diπeËe cvetlice. ■ Rad okuπam razliËne jedi. ■ Pogosto hodim v restavracije. ■ Zavedam se kuhinjskih vonjev ali pa sem obËutljiv nanje. ■ Zlahka se spomnim obrazov glavnih igralcev v filmu, ■ ki sem ga gledal. Pri nekaterih jedeh imam raje vonj kot okus. ■

■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■

VeËinoma ste odgovorili z NE Nekaterim Ëutom dajete prednost pred drugimi, zato pomnite veËinoma s pomoËjo teh Ëutov. To ne pomeni, da slabπe obdelujete informacije, vendar pa so te manj trdno shranjene, ker ste obdelali le del njihovih vidikov.

Imate pribliæno enako πtevilo odgovorov

A, B, C, D in E

Vaπi Ëuti se ne izkljuËujejo med seboj, ampak delujejo skupaj. »ute lahko vadimo pri vsaki starosti. »e spoznamo svoje dobre in slabe toËke, jih lahko izboljπamo. Bolj podrobno ko obdelamo informacijo, ki si jo æelimo zapolniti ‡ z vidom, sluhom in, kadar je to primerno, s tipom, okusom in vohom ‡, uËinkoviteje si jo zapomnimo.

Imate vsaj 5 odgovorov A Pri pomnjenju informacij v glavnem uporabljate vid.

Imate vsaj 5 odgovorov B Pri vas prevladuje sluh, Ëeprav se tega morda niti ne zavedate. Vi ste eden od ljudi, na katere naredi vtis na primer filmska glasba, ki ji posveËate veË pozornosti kot drugi.

Imate vsaj 4 odgovore C Spadate med sladokusce ‡ ljudi, ki neizmerno uæivajo v pokuπanju slastnih jedi. Spomin na obed ali posebno jed vas verjetno popelje nazaj v njegovo dogajanje in vam omogoËa, da podoæivite πtevilne z njim povezane spomine. To je proces, ki ga je naredil za nesmrtnega Marcel Proust: okus magdalenice, pomoËene v Ëaj, je obudil celo vrsto globoko pokopanih spominov.

Imate vsaj 4 odgovore D Najraje imate tip, ki vam lahko obudi πtevilne spomine: pogosto ga povezujete tudi z intimnimi odnosi. To je eden od Ëutov, ki najdlje ohranijo obËutljivost. To dokazujejo dojenËki, ki mirno zaspijo, ko jih boæamo in ljubkujemo, pa tudi zelo stari ljudje, ki lahko vËasih le prek tega Ëuta komunicirajo s svetom okoli sebe.

Imate vsaj 4 odgovore E OdliËno uporabljate voh, ki je pogosto povezan z okusom. V vaπem primeru lahko vonji obudijo πtevilne spomine na vsakdanje æivljenje.

20


020-027_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:08 PM

Page 21

Pet Ëutov

Biologija petih Ëutov V srediπËu Ëloveπkega telesa je obseæen splet æivcev s podaljπki, ki so namenjeni prestrezanju sporoËil, ki neprestano kroæijo okoli telesa. Za to ‘prestrezanje’ poskrbijo Ëuti. Vsak od Ëutov je prilagojen doloËenemu intervalu valovnih dolæin. Te valove prestrezajo razliËni organi ‡ vida, sluha, okusa ali voha ‡, kar je odvisno od okoliπËin. Lahko jih zaznava tudi organ, ki pokriva vse telo in sproæi obËutek tipa ‡ koæa. Informacije, ki jih prenaπajo Ëuti, prepoznavajo in neprestano preuËujejo in obdelujejo specializirana obmoËja moæganov. Ko te informacije prihajajo iz zunanjega okolja, jim pravimo eksteroceptivne. Lahko pa prestrezamo tudi informacije, ki prihajajo iz notranjosti telesa, kot so boleËine ali uæitki. To so interoceptivne informacije. Asociativno obmoËje V tem obmoËju moægani poveæejo vse Ëutne informacije, da nastane natanËna celotna zaznava.

ObmoËje tipa Sprejema informacije tipa, od glave do peta.

ObmoËje okusa V tem obmoËju moægani pojasnjujejo okus.

Zvok je drugi Ëut, ki zaËne delovati v zarodku. Zarodek lahko sliπi hrup in prepoznava nekatere nizke zvoke v maternici. Zvok prenaπajo nihanja zraka, katerih valovi gredo skoz zunanje uho, nato pa zanihajo bobniË, podobno kot opno na bobnu. Ta nihanja sproæijo gibanje koπËic v srednjem uπesu. To gibanje pa sproæi delovanje cilijev (mikroskopskih dlaËic) v notranjem uπesu, ki nihanja pretvorijo v elektriËne impulze. Ti odpotujejo v moægane, ki jih obdelajo in pojasnijo.

Voh To je po Ëasu nastopa tretji Ëut, ki vstopi v naπe æivljenje. Pri porodu otrok æe prepozna materin vonj. Odrasel Ëlovek lahko v povpreËju razlikuje med okoli 10 000 razliËnimi vonji ‡ Ëeprav jih vËasih ne zna prepoznati. Ta Ëut je v celoti odvisen od dihanja, ker vohamo takrat, ko vdihavamo zrak. Hlapljive molekule posameznih vonjev prodrejo skozi nosne prehode za nosnim mostiËkom. Te molekule nato vsrka okrog pet milijonov cilijev receptorskih celic v nosnih prehodih. Ciliji sporoËajo signale v olfaktorni bulbus v moæganih, ki jih razdeli na druæine vonjev ‡ cvetliËni, muπkatni, smolnati, smrdljivi, grenki, kisli itd.

Okus Vse æivljenje so vsi pomembni dogodki po navadi povezani tudi z obedom. »ut okusa uporablja okoli 10 000 okuπalnih brbonËic v ustih, ki zaznavajo okuse, ki jih posreduje voh. Te brbonËice se obnavljajo vsakih 10 dni vse do konca æivljenja. Vsaka od brbonËic vsebuje okoli 50 celic, ki nevronom v moæganih posredujejo informacije o zelo natanËnih kategorijah: slani, kisli, sladki in grenki.

Vid

Vidno obmoËje V tem obmoËju, kamor prihajajo signali iz mreænice, se postopoma oblikujejo prve slike.

Sluπno obmoËje To obmoËje sprejema in preuËuje zvoke.

ObmoËje okusa (v ozadju): to je obmoËje v bliæini hipokampusa, v katerem moægani sintetizirajo vonje.

Tip To je prvi Ëut, ki ga uporabimo: zarodek spoznava okolje prek dotikanja sten maternice. Ta Ëut je torej prvo sredstvo za komunikacijo z zunanjim svetom. Pri Ëutu tipa sodeluje veliko razliËnih receptorjev (Meissnerjevih, Pacinijevih in Merklovih telesc), ki so porazdeljeni po vsej koæi. Ti receptorji se odzivajo na stimulacijo in spremembo ali ponavljanje tlaka. V povpreËju jih je 50 na kvadratni milimeter koæe, vendar niso porazdeljeni povsem enakomerno. Zelo veliko jih je na primer na konicah prstov, zaradi Ëesar je s prsti mogoËa zelo obËutljiva tipna zaznava.

Kar 80 odstotkov informacij, ki prihajajo v moægane, posreduje vid, Ëeprav je to pri dojenËku najmanj razvit Ëut. Vid po navadi najbolj uporabljamo, vËasih tudi na πkodo drugih Ëutov. Odraslo oko vsak dan zazna na milijone drobcev informacij v obliki svetlobe, ki se odbija od predmetov in prodira v oko prav do mreænice. Svetlobni val, ki potuje s hitrostjo 300 000 kilometrov na sekundo, gre najprej skozi roæenico, ki jo varuje oËesna veznica in ki prekriva πarenico. Nato gre v odprtino v srediπËu oËesa, zenico, zatem pa skozi leËe, katerih ukrivljenost prilagaja ciliarna miπica. Na koncu gre skozi steklovino (ki zavzema 80 odstotkov prostornine zrkla) in konËa potovanje na zadnji strani zrkla, kjer leæi mreænica. OptiËni æivec nato svetlobne valove prenese v moægane, kar traja le drobec sekunde. Okoli 8 000 000 vlaken optiËnega æivca prenaπa tako zgoπËen pretok informacij v moægane, da ga imajo za najgostejπi komunikacijski kanal v vesolju. Ostrina Ëutov ni vnaprej usojena. Takoj ko se dobro zavemo zaznav in obËutkov, lahko Ëute vadimo in jih dobro uglasimo.

21

Raziskovanje moæganov

Zvok


020-027_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:08 PM

Page 22

101 naËin za izboljπanje spomina Zvoki, ki nas obdajajo

1. ..................

Raziskovanje moæganov

Razvrstite te zvoke po jakosti na lestvici od 1 do 8.

2. .................. 3. .................. 4. .................. 5. .................. 6. ..................

a. Zvonjenje mobilnega telefona

b. Pospeπevanje motorja

c. MlinËek za kavo

7. ..................

d. Vzlet letala

8. .................. Reπitev str. 332

◗ e. Pokanje stekla

f. Loputanje z vrati

g. Zvonec na kolesu

h. Petje ptice

Sluh in obËutljivost na zvoke se razlikujeta od Ëloveka do Ëloveka. Ljubitelji glasbe imajo tako drugaËno predstavo o idealni jakosti, pri kateri jo radi posluπajo ‡ to pomeni, da bi zvoke na tej lestvici razvrstili drugaËe.

Ugotovite 7 razlik Ti dve sliki se razlikujeta v sedmih podrobnostih. Jih lahko najdete?

22

Reπitev str. 332


020-027_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:08 PM

Page 23

Pet Ëutov Poveæite vonje

Vonji vzbujajo vse Ëute. Bolj ko imamo razvit Ëut voha, bolj pozorni so naπi Ëuti. Poskuπajte posnemati æivali ‡ te v polni meri uporabljajo odliËno razvit Ëut voha ‡, tako da skuπate ob vidnih in sluπnih zaznavah moæganom omogoËiti odzivanje na vse vidike informacij, ki jih prejemajo. Ko izberete na primer melono, se ne omejite le na gledanje, ampak jo tudi povohajte in otipajte.

Svet okusov PoiπËite kulinariËno poslastico, v kateri prevladujejo naslednje zaËimbe.

A. kuskus

1. .......

2. æafran

B. tajski

2. .......

3. bazilika

C. golaæ

3. .......

4. Ëesen

D. paela

4. .......

zeleni kari

5. muπkatni oreπek E. pikantni

Tip in obËutki Tip lahko sproæi razliËne obËutke, ki so odvisni od predmeta, ki se ga dotikamo. Zabavajte se z razmiπljanjem, kaj bi lahko povzroËilo naslednje obËutke; predmeti so lahko æive ali neæive stvari (najmanj πtiri). Primer: mehko in lepko = testo

mehko.................................

sluzavo...............................

...............................................

...............................................

vzorËasto...........................

gladko.................................

...............................................

...............................................

grobo................................... ...............................................

1. cimet

Reπitev str. 332

kolaË

5. .......

6. kumina

F. pica

6. .......

7. Ëili

G. bearneπka omaka

7. .......

8. koriander

H. beπamelna omaka

8. .......

9. paprika

I. tabasko

9. .......

10. pehtran

J. pesto

10. .......

11. dobra

K. aioli

11. .......

misel

Reπitev str. 332

Okus tudi spodbuja tek. Bolj ko je okusna jed, bolj uæivamo v njej. To naËelo uporabimo pri vseh jedeh, pa bomo videli, da celo ljudje z majhnim tekom prosijo, ali jih lahko dobijo πe kaj.

»utilni spomin: Ëustveni spomin »utilna dejavnost je vir spomina, ki brez nje ne bi obstajal. Tisto, Ëemur pravimo okus ‡ oziroma tisto, kar imamo radi ‡, je proizvod dolge zgodovine Ëutilnih izkuπenj, na katere smo æe pozabili. To oblikuje tkivo primarnih obËutkov in z njimi povezanih Ëustev, ki sestavljajo naπe bitje in πe danes vplivajo na naπe obËutke in Ëustva. Vse naπe telo je æiva zbirka obËutkov iz naπe preteklosti, v katerih smo bodisi uæivali in si jih æeleli, ali pa jih sovraæili, se jih bali in izogibali.

Okus Ne rodimo se s prirojenimi nagnjenji do okusov. Izbire, za katere so v naπem otroπtvu skrbeli ljudje okoli nas, skupaj z lastnimi izkuπnjami vplivajo na naπ Ëut za okus. »e na primer ne maramo banan, je to morda povezano s spominom na pretlaËene banane iz otroπtva, ki so hitro porjavele. Vsak dogodek, ki ga poËastimo z obedom, ki je vπeË naπemu Ëutu za okus, se nam trdneje zareæe v spomin. Skratka, okus doloËa kultura.

23

Raziskovanje moæganov

Poglobite se v svoje spomine in poiπËite zveze med temi vonji in dogodki ali Ëustvi, ki ste jih doæiveli.


020-027_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:08 PM

Page 24

101 naËin za izboljπanje spomina

Raziskovanje moæganov

Tip S Ëutom tipa se vraËamo prav na zaËetek æivljenja in vir spomina. NaËin izkuπanja tipa in telesnih odnosov z drugimi ima korenine v naπih najzgodnejπih obËutkih æivljenja v maternici in telesnih odnosih z materjo, v veliki meri pa vpliva tudi na naπe odraslo obnaπanje, zlasti pri spolnih odnosih. Odsotnost tipa je odsotnost stika z drugimi, kar je najgloblja oblika samote. Pomanjkanje spodbude, ki jo omogoËa tip, ima lahko resne posledice, ki segajo od izgube veselja do æivljenja do depresije.

Dotaknimo se tega vpraπanja! Vsa povrπina koæe je obËutljiva na dotik, Njegovo pomembnost izraæajo tudi nekateri izrazi, kot so ‘zlesti komu pod koæo’. Podobno reËemo, da se dotaknemo kakπnega vpraπanja. PoiπËite 10 izrazov, v katerih nastopata besedi ‘koæa’ in/ali ‘tip’ ali njune razliËice.

Primer: Imeti debelo koæo

Reπitev str. 332

Voh

1. ........................................

Voh, ki je zelo primitivna oblika komunikacije, je tesno povezan s Ëustvi. Vonji imajo pogosto Ëustveno dimenzijo: imamo jih radi ali pa jih ne maramo in tako kot okus nam tudi vonji obujajo spomine. Nekateri vonji neizogibno odprejo vrata do prijetnih in neprijetnih spominov ‡ vonj tople Ëokolade ali mesa, ki se peËe na æaru, ali pa, na drugi strani lestvice, vonj po zobozdravnikovi ordinaciji. Zaradi moËnih Ëustev, ki jih v nas vzbujajo vonji, nas nos lahko vodi in vpliva na nas na nepriËakovane naËin. To zelo dobro razumejo trgovci, ki uporabljajo umetne vonje, kot je vonj po sveæem kruhu, kavi ali cvetlicah, da ljudi pripravijo do nakupa njihovih izdelkov.

2. ........................................ 3. ........................................ 4. ........................................ 5. ........................................ 6. ........................................ 7. ........................................ 8. ........................................ 9. ........................................ 10. ........................................

Vid Vid obogati naπ odnos s svetom okrog nas. Z vidom zaznamo na milijone informacij. Dejstvo, da se lahko spomnimo obrazov, barv in predmetov okoli nas, priËa o zmogljivosti naπega vidnega spomina. Vsi moramo tudi videti tisto, ker bi radi ohranili in si zapomnili. Nekateri ljudje so bolj odvisni od te metode pomnjenja kot drugi, vendar je tudi ta oblika spomina izbirna in odvisna od podroËij, ki nas zanimajo. Nekateri ljudje si laæe zapomnijo obraze, drugi pa barve ali pokrajine. Hkrati nas privlaËi opazovanje stvari, ki so vir uæitka, radovednosti, novosti ali celo strahu. Sliko, nabito s Ëustvi, si laæe zapomnimo kot vsakdanjo ali nezanimivo sliko.

Spomini na poËitnice Naπtejte primere spominov na poËitnice, ki so povezani z vsakim od petih Ëutov. Primeri: Butanje valov ob obalo, ki se ponoËi sliπi skozi okno, ali okus krajevnega sira v sirarni, pogled na trænico v Marakeπu z barvitimi stojnicami eksotiËnih izdelkov, vonji in æive barve trænice z zaËimbami.

Prizori

Sluh »ut sluha uporabljamo pri komunikaciji. Ta Ëut nam omogoËa, da posluπamo pogovore, glasbo ali petje ptic. Tudi sluπni spomin je nabit s Ëustvi. Pomaga nam pomniti filmsko glasbo, ki spremlja dramatiËne prizore, ali pa glas starπev, poln neænosti, ki je povezan s pomembnimi dogodki naπega otroπtva. Ko na primer sami pojemo v kadi ali pod prho, ponovno deluje naπ sluπni spomin. Pogosto tudi nevede zaznamo zbirko zvokov, ki se je nato nenadoma spomnimo. Za glasbenike je seveda dober sluπni spomin odloËilen. Brez njega bi teæko po spominu igrali prave note ali pa si zapomnili, kako mora zveneti glasba.

............................................................................... ...............................................................................

Zvoki

............................................................................... ...............................................................................

Okusi

............................................................................... ...............................................................................

Vonji

............................................................................... ...............................................................................

Otipi

............................................................................... ...............................................................................

24


020-027_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:08 PM

Page 25

Pet Ëutov Idealna oblaËilna omara

πtevilska πifra e si æelite zapomniti πtevilsko πifro, kot je πtevilka PIN banËne kartice, morate pognati v tek veË Ëutov. Najprej je tu vzorec premikanja prstov prek tipkovnice, ki vam lahko pomaga, da si zapomnite πtevilko. Morda ima obliko Ërke T ali pa poteka diagonalno prek tipkovnice. Nato morate najti povezavo med πtevilko in neËem, kar dobro poznate, kot je pomemben osebni podatek, dogodek iz zgodovine ali kombinacija hiπne in poπte πtevilke. Za utrditev πtevilke v spominu jo odtipkajte, ker je pomembno, da si zapomnite, kako se gibljejo prsti, hkrati pa si jo po tihem povejte, da spodbudite tudi sluπni spomin. Tako si boste πifro v enem tednu dobro zapomnili.

»

Preberite naslednje besedilo:

❛❛

V slkda s πdtuijo, ki so jo ndireali na unreivzi v Cmgebridau vtrsni red Ërk v bsedei ni pmbeomen, pmbnomeo je le, da sta pvra in zdnaja Ëkra na prvaem msetu. Otasnek bdesee je lhkao v kπneakrm koli vrnrstem rdeu, pa lhako bdeseo πe vnedo berz tæaev pererebte. To pnomei, da Ëeπklovi mgaoæni ne brejeo vksao Ëkro bedsee pboseej, apmak pererebjo bdeseo kot cteloo.

PreseneËeni boste, ko boste ugotovili, da je vidni spomin celih besed moËnejπi od tu napisanih besed. Slika o besedi, ki jo hranite v spominu, je dovolj, da takoj najdete pomen besede.

Je staranje Ëutov neizogibno? Ker je Ëutilna dejavnost edini naËin za stike s svetom okoli nas, poslabπanje dobrega delovanja enega ali drugega Ëuta prinaπa tveganje osiromaπenja odnosov, kar ima za posledico manjπe uæivanje v æivljenju, pa tudi upad ravni spodbujanja nevronov. Nevroni se nato navadijo na zmanjπano zaznavanje in to neizogibno na koncu prizadene tudi spomin. »e se sooËate s spominskimi teæavami, se morate zato najprej vpraπati, ali vsi vaπi Ëuti delujejo zanesljivo in v zadostni meri. Kako si lahko na primer kar koli zapomnite, Ëe tega niste razloËno sliπali? Kako lahko oblikujte miselno sliko o Ëemer koli, Ëe tega niste jasno videli? petimi Ëuti se prav vid najhitreje poslabπa. •KoMed se staramo, se oËi poËasneje prilagajajo na nenadne

»eprav je res, da je pri ljudeh dobro razvit Ëut vida, je pogosto teæko zaznati vse podrobnosti, ko ni dovolj Ëasa za opazovanje. O tem se splaËa razmiπljati. Morali bi imeti zadræke o izvedljivosti nekaterih prepoznavanj in opisov v kriminalnih primerih ...

spremembe v osvetljenosti. Pri osemdesetih letih oËi potrebujejo osemkrat veË svetlobe, da zaznajo enako stopnjo osvetljenosti. Tej spremembi se na primer lahko prilagodimo tako, da uporabljamo halogenske luËi, ki jih lahko prilagajamo osvetlitvi, ki je potrebna za branje, pa tudi manj zahtevnemu osvetljevanju sobe. Kratkovidnost ali miopijo, astigmatizem in daljnovidnost ali presbiopijo ‡ ki se pojavijo v starosti med 40 in 50 let in se z leti poveËujejo ‡ je po navadi mogoËe zelo uspeπno popraviti z oËali ali s kontaktnimi leËami. Kirurπko

25

Raziskovanje moæganov

Spomin in ...

Ko se prekrivata vid in spomin

❛❛

Eno minuto si ogledujte oblaËila na tej sliki, nato pa sliko prekrijte in si poskuπajte zapomniti Ëim veË podrobnosti. Nasvet: razvrstite jih v kategorije ‡ na primer po barvah, vzorcih ali glede na kratke ali dolge rokave. Sami si morate organizirati naËin, kako naj deluje vaπ spomin.


020-027_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:08 PM

Page 26

Raziskovanje moæganov

101 naËin za izboljπanje spomina

popravljanje kratkovidnosti je æe zelo pogosta operacija, ki spremeni æivljenje πtevilnih kratkovidnih ljudi. Katarakte, ki se po navadi zaËnejo v starosti 70 do 80 let, povzroËa naraπËajoËa motnost zrkla, ki pripelje do obËutkov zmanjπane osvetljenosti ali celo meglenosti. Tudi za to stanje danes æe pogosto uporabljamo kirurπki poseg.

Preskusite svoje spretnosti za opazovanje Eno minuto opazujte spodnje obraze, nato jih prekrijte in odgovorite na vpraπanja.

se pogosto postopoma slabπa, ko smo stari •50Sluh let. To poslabπanje je bolj izrazito pri moπkih kot æenskah. Sprva teæe sliπimo visoke zvoke (z visoko frekvenco), nato pa niæje- oziroma nizkofrekvenËne zvoke. Ker visokih tonov ne sliπimo veË, se spremeni zaznavanje glasov. Prizadeti ljudje se pogosto ne zavedajo poslabπanja sluha, ki pa vseeno vpliva na njihovo obnaπanje in naravo njihovih odnosov do drugih ljudi. Radi imajo glasno govorjenje in pogosto prosijo sogovornike, da ponovijo, kar so rekli. ©tevilni se izogibajo druæabnim priloænostim, da ne bi priπli v zadrego, in se tako postopoma osamijo. To ima resne posledice za kakovost njihovega æivljenja, pa tudi za njihov spomin, ki mu primanjkuje dovolj spodbud. Zato je pomembno, da se prilagodimo tem spremembam in nadomestimo pomanjkljivi sluh. »e pogosto prosite ljudi, da ponovijo, kar so rekli, ali poveËujete glasnost televizije ali pa teæko sledite pogovoru na hrupnem mestu, se posvetujte z zdravnikom, ki vas bo verjetno brez odlaπanja napotil k otorinolaringologu (specialistu

za bolezni uπes, nosu in grla). Ta bo ugotovil teæavo in predpisal najprimernejπe zdravljenje: zdravilo, sluπni pripomoËek ali celo fizioterapijo. Po zaslugi tehnoloπkega napredka so danes sluπni pripomoËki zelo uËinkoviti, vendar imajo ljudje do njih πe vedno negativen odnos. Ne obotavljajte se poiskati strokovne nasvete strokovnjakov, ki vam bodo pomagali z nasveti in informacijami in vam morda celo dovolili, da sluπni pripomoËek pred dokonËnim nakupom veË tednov uporabljate in preizkuπate. Navadite se tudi, da spodbujate Ëut vida, tako da opazujete ustnice ljudi, s katerim govorite ‡ tako boste lahko tudi videli, ne le sliπali, kaj vam govorijo.

Tudi vohanje lahko postane manj ostro. To poslabπanje po navadi spremlja tudi izguba okusa, zaradi Ëesar se zmanjπajo uæitki pri jedi. Ko se staramo, se nam hrana dozdeva vse manj zanimiva in slastna. VËasih izguba voha pomeni pomanjkanje zanimanja za æivljenje in rahlo depresijo. Ta izkljuËitev iz zunanjega sveta ima seveda posledice tudi za spomin. SËasoma se poslabπa tudi Ëut tipa, Ëeprav morda •receptorji v koæi πe vedno dobro delujejo. To poslabπanje je lahko posledica okvarjenega prenosa tipnih zaznav v centralni æivËni sistem. VeË πtudij je pokazalo, da je prag boleËine na povrπini koæe pri starejπih ljudeh viπji. Tega ne bi smeli zanemarjati, Ëeprav se prag boleËine razlikuje od Ëloveka do Ëloveka. Pomembno je, da redno preverjate, ali vsi vaπi Ëuti delujejo tako, kot je treba, in da storite vse, da delujejo tako, kot lahko priËakujete od njih. »e je treba, prilagodite svoje druæabne navade in pazite, da se ne izogibate svetu okoli sebe zaradi teæav, ki v resnici niso zelo resne in jih je pogosto mogoËe reπiti.

26


020-027_101 nacin_SLO.qxd

11/16/09

12:08 PM

Page 27

Pet Ëutov

Raziskovanje moæganov

1. Koliko moπkih in æensk je na sliki? 2. Koliko ljudi nosi oËala? 3. Koliko æensk nosi uhane? 4. Koliko ljudi ima klobuk? 5. Koliko ljudi je prikazanih s strani? 6. Koliko ljudi je obleËenih v zelena oblaËila?

Na tisto, kar opazimo, zelo vplivajo naπa nagnjenja. »e nas privlaËi kakπen obraz ali pa je drugaËen od drugih, se naπe oËi osredinijo nanj in smo zato nanj bolj pozorni. Zavedajte se te navade, ki lahko povzroËi, da spregledamo morda enako pomembne podrobnosti.

Pesem z luknjami

Okusna mreæa

Preberite na glas ta del pesmi z naslovom Mroæ in mizar, ki jo je napisal Lewis Carroll, in ugotovite, ali si lahko domislite besed, ki zapolnijo presledke.

1

Mroæ in mizar

2

Sonce na morje je sijalo in se z vso moËjo ........ Zelo se je trudilo, da na blazine bi ........, kar bilo je Ëudno na vso moË, saj bila je trda .........

5

3

4

6

7

8

Mesec svetil je Ëemerno, ker soncu je zameril ........, da na nebu vztraja in ljudi ......... Mescu zdi se to od sonca prav nevljudno, da ponoËi kar takole skuπa svetit’ ......... Morje vlaæno tudi pljuska vlaæno in peπËine se suπijo, kot da to zelo je ......... Na nebu videti ni prav nobenega oblaka, ker oblakov paË zanima ne ta silna ........: na nebu videti ni tudi ptic, saj jih ne privablja petja ......... Mizar in mroæ v bliæini sta hodila in zaradi peska koliËine grenke solze ........: flBilo bi prelepo, ko ta pesek bi pometel ........!« Mroæ preudarno je mizarju rekel: fl»e sedem metel bi imelo sedem ........ in pometati bi pesek pol leta se trudile, bi morda na koncu vsega se .........« Mizar pa æalostno mu reËe: flDvomim!« in potoËi solzo nad tem peskom .........

9

10

11

VODORAVNO:

2. juæni sadeæ precej kislega okusa 5. poklicni pripravljalec hrane, ki mora imeti dober okus 8. bombon 10. naπ nos zazna _ _ _ _ hrane 11. grenak okus je med vsemi najbolj _ _ _ _ _ NAVPI»NO:

1. brez nje ni okusne hrane, sama pa je neuæitna 3. najbolj razπirjena tekoËina na svetu, iz katere pridobivajo pojem pod 1 navpiËno

4. organ v ustih 5. imamo jo v æelodcu, in Ëe je je preveË, nas peËe 6. za jed pripravljena æivila 7. pelin ima precej _ _ _ _ _ _ okus 9. pijaËa, ki je lahko grenka, sladka ali celo kisla (Ëe ji dodamo preveË limone), slana pa nikoli

Reπitev str. 332

Reπitev str. 333

27


9:51 AM

Page 1

101 način za izboljšanje spomina 352 strani, ki bodo obarvale vaše sive celice Vsem nam od časa do časa odpove spomin. Kam smo dali ključe? Kje so očala? Le kam smo spravili tisto pismo? To je lahko zelo mučno! Vendar se zaradi tega ne bo podrl svet. Te mučne in zoprne težave namreč lahko uspešno premagamo, pa naj bomo stari ali mladi.

Preizkusite samega sebe in si dodobra strenirajte možgane Spomin je treba vaditi. V tej knjigi najdete: 158 strani zabave s tremi knjižicami iger, več kot 500 besednih ugank (premetank, besednih drobcev …), logičnih iger (številskih zaporedij, problemov, ki jih je treba rešiti …), opazovalnih iger (odkrijte, kaj odstopa …), preizkusov znanja, ki obsegajo zgodovino, geografijo in kulturo, in vprašalnike, ki vam pomagajo odkrivati duševne sposobnosti in pomanjkljivosti. Rešujte jih s hitrostjo, ki vam ustreza, pa boste kmalu ugotovili, da se vam spomin izboljšuje.

Razvijte spomin Spomin vedno dela in ustvarja slike in povezave, ki jih shranjuje in ureja. V tej knjigi je 152 strani, ki vam na zabaven način pojasnijo vse, kar morate vedeti o delovanju spomina ter najboljših trikih in strategijah, s katerimi povečate njegovo moč! V nekaj tednih boste pridobili nove sposobnosti, s katerimi boste bolje pomnili imena, besede, gesla, šifre in telefonske številke … S pomočjo te knjige se boste hitro naučili, kako je treba uporabljati izjemne zmogljivosti svojega spomina - zmogljivosti, ki so do sedaj morda spale pod površjem vašega načina razmišljanja.

spomina

5/11/11

101 način za izboljšanje

101-MEMORY_cover_slo_tisk1:101-MEMORY_cover_slo_tisk

naËin 101 za izboljšanje spomina IGRE TRIKI STRATEGIJE

101 nacin za izboljsanje spomina  

101 nacin za izboljsanje spomina

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you