Issuu on Google+

EKSKLUZIVNA KLUBSKA IZDAJA

Vl a s t a MLAKAR

Vlasta ML AK AR

Vodnik je namenjen družinam, ki želijo preživeti sončen dan nekje na prostem. Vodilo je – Slovenija nas vedno znova preseneča! Uživali boste v enkratnih panoramskih razgledih, se sprostili ob šumu voda, se razgibali v neokrnjeni naravi ter spoznali najbolj izjemne naravne in kulturne znamenitosti. Vodnik je poln namigov za druženje, da bodo izletniški vtisi še bolj pristni. Družinski izletniški razglednik vsebuje: 100 najbolj priljubljenih izletov po vsej Sloveniji, 650 lokalnih posebnosti in zanimivosti, 270 najslikovitejših naravnih pojavov, 380 izjemnih kulturnih spomenikov, 90 čudovitih panoramskih razgledišč, 30 tradicionalnih lokalnih prireditev, 10 rekreacijskih območij in toplic ter prek 450 vrhunskih fotografij in letalskih posnetkov. Utrinki iz vsebine: Vinica • Slap Savica • Bovec • Soteska Nadiže • Grad Brežice • Slivnica • Štanjel • Otlica • Trenta • Vrba • Tunjice • Eleonorina jama • Školjčne sipine • Forma viva • Laško • Mrtvice Mure • Matkov kot • Grad Snežnik • Lent • Slavnik • Blejsko jezero • Bloška planota • Rogla • Solkanski most • Grad Otočec • Izola • Škocjanske jame • Bevkova domačija • Sorica • Ledavsko jezero • Osp • Arboretum Volčji Potok • Pekelski slapovi • Kropa • Brezje • Ptujska Gora • Ivarčko jezero • Pomjan • Izvir Gospodična • Rudno polje • Postojnska jama • Mali naravni most • Ponori Tenere • Potočka zijalka • Fontanigge • Kobilarna Lipica • Tinje • Žalec • Kavčnikova dimnica • Kapucinski most • Most na Soči • Zelenci • Akvarij Piran …

Vlasta M L AK AR

Naj naši namigi – kam v nedeljo na izlet – spodbudijo vašo radovednost, spontanost in iznajdljivost ter vtisnejo nepozabne spomine na sončne dni z vašimi najdražjimi!

MK_100_izletov_tisk.indd 1

30/8/07 13:59:21


Kazalo 1. Ajdovščina z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 2. Baška grapa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 3. Bela krajina med Črnomljem in Vinico . . . . . . . . . . . . . . . 15 4. Bohinjski kot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 5. Bovec z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 6. Breginjski kot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 7. Brežiška ravan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 8. Celje z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 9. Cerkniško polje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 10. Čez matični Kras . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 11. Čez Trnovski gozd . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 12. Dolina Dragonje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 13. Dolina Trenta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 14. Idrija z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 15. Ilirska Bistrica z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 16. Iz Preddvora na Jezersko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 17. Jesenice z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 18. Kamnik z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 19. Kobarid z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 20. Kočevje z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 21. Koper z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 22. Kostanjevica na Krki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 23. Kranj z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 24. Kranjska Gora z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 25. Laško z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 26. Lendava z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 27. Logarska dolina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 28. Loška dolina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 29. Maribor z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 30. Matarsko podolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 31. Med Sevnico in Krškim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 32. Mojstrana in doline pod Triglavom . . . . . . . . . . . . . . . . 102 5


33. Moravška dolina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 34. Murska Sobota z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 35. Na Bled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 36. Na Bloke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 37. Na Nanos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 38. Na Pohorje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 39. Nova Gorica z zaledjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 40. Novo mesto z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 41. Ob zgornjem toku Kolpe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 42. Od Izole do Strunjana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132 43. Od Rogaške Slatine do Rogatca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 44. Park Škocjanske jame . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 45. Pivška kotlina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 46. Po Cerkljanskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144 47. Po dolini Kamniške Bistrice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 48. Po dolini Koritnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 49. Po dolini Selške Sore . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 50. Po dolini Trebuše in na Banjšice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 51. Po Goričkem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 52. Po Goriških Brdih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 53. Po Grosupeljskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 54. Po Kraškem robu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 55. Po Ljubljanskem polju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 56. Po obrobju Ljubljanskega barja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174 57. Po obronkih Jelovice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 58. Po obronkih Planinskega polja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 59. Po okolici Ivančne Gorice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183 60. Po Posavskem hribovju v okolici Litije . . . . . . . . . . . . . . 186 61. Po Radovljiški deželi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 62. Po spodnji Dravinjski dolini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192 63. Po spodnji Mežiški dolini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195 64. Po vaseh Šavrinskih gričev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198 65. Po zgornji Savinjski dolini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 66. Pod Gorjanci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 6


67. Pod Peco . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 68. Podčetrtek z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210 69. Pokljuka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213 70. Postojna z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216 71. Ptuj z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 72. Rakov Škocjan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222 73. Ribnica z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225 74. Savinjska dolina med Lučami in Solčavo . . . . . . . . . . . 228 75. Sečoveljske soline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231 76. Sežana z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234 77. Slovenska Bistrica in južni obronki Pohorja . . . . . . . . . 237 78. Spodnja Savinjska dolina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 79. Šaleška dolina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 80. Šentjur z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246 81. Škofja Loka z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249 82. Tolmin z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 252 83. Tržič z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255 84. V dolino Tamar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 258 85. V Gornji Grad in na Menino planino . . . . . . . . . . . . . . . . 261 86. V Ljutomer in Razkriški kot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264 87. V Metliko in po Beli krajini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 267 88. V Mozirje in na Golte . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 270 89. V Ormož in čez Ormoške gorice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273 90. V Piran in Portorož . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276 91. V Podsredo in po Kozjanskem parku . . . . . . . . . . . . . . . 279 92. V Polhov Gradec po dolini Gradaščice . . . . . . . . . . . . . . 282 93. V Slovenj Gradec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285 94. V Slovenske Konjice z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 288 95. V Vintgar in na Mežaklo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291 96. Velika planina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 294 97. Velikolaška pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 297 98. Vipava z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300 99. Vrhnika z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 303 100. Zgornji del doline Krke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 306 7


Ajdovščina z okolico Ajdovščina, ki je kulturno in gospodarsko središče Vipavske doline, leži pod strmim robom Trnovskega gozda, na sotočju potokov Hubelj in Lokavšček. Zaradi posrečene kombinacije prvih rimskih zgradb in kasnejših srednjeveških gradbenih posegov ima Ajdovščina vrsto kulturnih zanimivosti, poleg arhitekturnih in zgodovinskih posebnosti pa ponuja tudi možnosti za številne športne in rekreativne dejavnosti. OGLEDI IN IZLETI: 1 Ajdovščina – ohranjeno rimsko obzidje s štirinajstimi stolpi Castra 2 Muzejska zbirka Ajdovščina – ogled fosilov in arheološke zbirke 3 Izvir Hubelj – kraški izvir 4 Vipavski križ – naselje kot kulturnozgodovinski spomenik INFORMACIJE: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8, 5270 Ajdovščina, T: 05/366 39 00, E: tic@ajdovscina@siol.net, GSM: 051 304 607 Muzejska zbirka Ajdovščina, TIC Ajdovščina, Prešernova 24, 5270 Ajdovščina, T: 05/335 98 11 Pilonova galerija Ajdovščina, Prešernova 3, 5270 Ajdovščina, T: 05/368 91 78, E: pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com

9

Na Vipavskem je navada, da gospodar in gospodinja povabita na Martinovo v svoj hram vse tiste prijatelje in znance, ki so pomagali trgatvi. Navadno se gostom postreže za začetek z domačim pršutom in svežim kruhom, nato pa z večerjo. Poleg potic, postrežejo tudi krofe, le redko, bolj za domače, pa z ocvirkovo potico. Vir: TIC Ajdovščina, 2005

” Obzidje v Ajdovščini


1 AJDOVŠČINA Največje naselje v Vipavski dolini se ponaša z izredno bogato zgodovino. V 3. stol. so Rimljani na tem mestu zgradili naselbino Ad Flavium Frigidum (Ob mrzli reki), ki je bila cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan. Pomemben dogodek v razvoju Ajdovščine je bilo leto 451, ko je Atila na pohodu v Italijo porušil vojaški tabor z obzidjem. Od tedaj pa vse do leta 1507 je zgodovina mesta zavita v meglo. Med vsemi slovenskimi kraji, ki so dediči rimskih mest, je le v Ajdovščini ohranjeno skoraj povsem strnjeno rimsko obzidje s štirinajstimi stolpi Castra. Posebno atraktivna je vzhodna mestna veduta z restavriranim delom obzidja, s stolpom in v obzidje vključenimi arkadami. V pritličju stavbe nove tržnice in na majhnem trgu pred njo so na ogled stare rimske terme. Kulturno dediščino mesta bogati slikarska zapuščina Vena Pilona in baročnega slikarja, domačina Antona Cebeja. 2 MUZEJSKA ZBIRKA AJDOVŠČINA Izvir Hublja

Hubelj – Ajdovščina: tu poteka meja med nekdanjima deželama Kranjsko in Goriško.

V muzeju pri starem mlinu je na ogled ok. 1200 fosilov iz zbirke Stanislava Bačarja, med njimi tudi nekaj redkih primerkov. Del arheološke zbirke pripoveduje o poselitvi Ajdovščine od prazgodovinskega gradišča do zgodnjega srednjega veka. Posebno zanimiv je kronološki pregled raziskovanj arhitekture grajskih utrdb skozi zgodovino. 3 IZVIR HUBLJA Hubelj je eden najmočnejših kraških izvirov na stiku apnenčastega Trnovskega gozda in flišne Vipavske doline. Voda pri-

10


vre na dan iz številnih skalnih lukenj kraškega podzemlja, veličastnost teh izbruhov pa je največja ob obilnem deževju. Na levem bregu Hublja, po katerem je nekdaj tekla meja med Goriško in Kranjsko, ležijo Šturje, ki so bile v preteklosti samostojno naselje, in razkrivajo svojevrstne kulturne značilnosti. Do izvira vodi gozdarska učna pot, ki prikazuje raznolikost življenja v nižinskem predelu ob kraškem izviru. 4 VIPAVSKI KRIŽ Na vzpetini južno od ceste skozi Vipavsko dolino stoji spomeniško varovani Vipavski križ. Prvotno prazgodovinsko gradišče je bilo v virih prvič omenjeno leta 1252, razcvet pa je kraj doživel po letu 1532, ko je prejel mestne pravice. Najstarejši del kraja, imenovan V gasah, ima ozke ulice z eno- in dvonadstropnimi hišami. Ob koncu 15. stol. je dal goriški škof v Vipavskem križu zgraditi renesančni grad s štirimi okroglimi stolpi, naselje pa so zaradi napadov Benečanov in Turkov obzidali. V 16. stol. so grad osvojili Benečani, med leti 1605–1864 je bil lastnik grof Attems. Danes je ohranjen le delno. Župnijska cerkev sv. Križa je poznogotska enoladijska stavba, ki je bila v 17. stol. barokizirana. Zanimiva sta dva zgodnja zlata oltarja in kapela sv. Križa iz leta 1682, ki se ponaša z bogato štukaturo. V samostanski cerkvi sv. Frančiška Asiškega se nahaja eno največjih platen 17. stol. pri nas, delo brata Oswalda iz leta 1668. V kapucinskem samostanu, ustanovljenem leta 1636, je bival baročni pisec Janez Svetokriški. Pred samostanom stoji njegov doprsni kip.

Cerkev sv. križa

Vipavski križ

11


Baška grapa Baška grapa je 30 km dolga dolina reke Bače med Petrovim Brdom in Idrijco, vrezana globoko med alpske vrhove. Obdajajo jo grebeni Spodnjih Bohinjskih gora na severu in Cerkljanskega hribovja na jugu. Večja naselja so v dolini, najbolj slikovite pa so vasi in zaselki po pobočjih visoko nad grapo. Zgodovino Baške grape je zaznamoval prihod tirolskih priseljencev v vasi pod grebeni Rodice in Črne prsti v začetku 14. stol., kajti zapustili so svojsko narečje in ledinska imena. Dežela slapov in tolmunov poleg izjemne pokrajinske lepote razkriva nekaj sakralne kulturne dediščine, posebna arhitektonska in zgodovinska znamenitost pa je bohinjska železnica, zgrajena leta 1906, ki je povezala Primorsko in Gorenjsko.

“ ”

V objemu naravne dediščine!

Kneža v Baški grapi

OGLEDI IN IZLETI: 1 Podbrdo – urbanizirano naselje in planinsko izhodišče 2 Ruscov slap – slap s previsno steno 3 Mačji potok – korita in slapovi 4 Črna prst – planinska postojanka in botanična posebnost 5 Vaška lipa v Rutu – naravni spomenik 6 Driselpoh – soteska s slapovi 7 Dolina Kneže – korita in slapovi INFORMACIJE: TD Podbrdo, Podbrdo 33a, 5243 Podbrdo, GSM: 041 837 551 TD Rut-Grant, Rut 41, 5242 Grahovo ob Bači, GSM: 041 442 132, 040 528 618 Planinski dom na Petrovem Brdu, Petrovo Brdo 2a, 5243 Podbrdo, T: 05/380 81 01, GSM: 041 320 966 Dom Zorka Jelinčiča, Podbrdo 73a, 5243 Podbrdo, T: 05/380 82 60, E: pdpodbrdo@email.si

12


1 PODBRDO Urbanizirano naselje leži na ozkem dnu zgornjega dela Baške grape pri bohinjskem železniškem predoru ob sotočju Batave ter Mačjega in Mlečnega potoka z Bačo. Med kulturnimi spomeniki je najpomembnejša baročna cerkev sv. Nikolaja. Iz Podbrda je speljana krožna pot prek Petrovega Brda na Bačarsko sedlo in nazaj, ki vključuje planinske poti in opuščene vojaške utrdbe ob nekdanji rapalski meji. 2 RUSCOV SLAP Mlečni potok (Milpoh) pada pod Rusovo domačijo ob cesti Podbrdo–Petrovo Brdo čez visoko previsno steno v obsežen plitev tolmun; 15 m visok slap so zajezili za malo hidroelektrarno. 3 MAČJI POTOK Iz Podbrda v vas Bača vodi cesta po grapi Mačjega potoka (Kocenpoh), ki izvira v pobočjih Črne prsti. V povirju pada potok v treh slapovih, ki se jim lahko približamo po opuščenih pastirskih stezah: prvi z višine 30 m, drugi s 15 m in tretji s 45 m. V srednjem toku je potok izdolbel 50 m dolgo sotesko Klovdra s 15 m globokimi koriti. Nedaleč od korit ob opuščenem mlinu je v skalnem bregu lepo vidna ok. 4 m široka in 5 m visoka guba skrilavcev in vmesnih trših kamnin. 4 ČRNA PRST (1844 m) Iz Podbrda vodi ena od poti čez Sedlo (985 m) na Črno prst. To je izjemen razgledni vrh in eden izmed botanično najzanimivejših vrhov v Sloveniji, saj tam uspevajo številne endemične

13

Zakojca nad Baško grapo


vrste, med njimi kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa), endemit Baške grape. Na pobočjih so ohranjena naravna gorska travišča. Poglavitna vzroka za rastlinsko bogastvo Črne prsti sta geološka zgradba in izpostavljena lega med Baško grapo in visokogorjem Julijskih Alp. 5 VAŠKA LIPA V RUTU Gorska vas nad Baško grapo, do katere vodi asfaltirana cesta, je primerna dopolnitev izleta. Posebna znamenitost je rutarska lipa, ki je z obsegom 8 m, višino 20 m, bujno razraščeno krošnjo in starostjo prek 850 let eno najbolj mogočnih dreves na Slovenskem. Raste na trgu pred cerkvijo sv. Lamberta in je spomin na vaško samoupravo in veljake, ki so nekdaj modrovali pod njeno krošnjo. 6 SLAP DRISELPOH

Zakojca – zadaj pobočja Črne prsti

Potok Driselpoh izvira na južnih pobočjih Črne prsti in se izliva v Bačo. V zgornjem delu soteske so strma in tesna Korita, ki se razširijo v sotesko, po kateri teče potok v številnih brzicah in skočnikih ter pada čez številne slapove. Najvišji med njimi je visok 7 m in je v bližini domačije Driselpoh. Iztočno ustje potoka je blizu vasi Kuk, kjer je pred sotočjem z Bačo izjedel okoli 200 m dolga in do 7 m široka spodnja Korita. 7 DOLINA KNEŽE Povirje Kneže je v južnih pobočjih Rodice (1966 m). Dolina je precej divja. Cesta vodi vse do gorske vasi Knežke Ravne (736 m) pod Planino v Prodih (1070 m). Svojevrstna zanimivost doline je pritočna soteska Liščaka, urezana v tankoplastne apnence. Pod opuščeno vasjo Zgornji Lisec je 99 m visok tristopenjski slap Liščak. V srednjem delu se dolina Kneže zoži v sotesko, v kateri so ok. 300 m dolga in 30 m globoka korita Velike Luti.

Korita Mačjega potoka 14


Bela krajina med Črnomljem in Vinico Bela krajina v širši okolici Črnomlja obsega kraški ravnik, ki ga na severu in zahodu oklepata gorska masiva Gorjancev in Kočevskega roga, na jugu in vzhodu pa mejna Kolpa. Skrajni jugovzhodni del Slovenije ima dinarsko-kraški značaj in svojske kulturnozgodovinske poteze. Podnebje s subpanonskimi vplivi prinaša Beli krajini vroča poletja in zime s pogostim temperaturnim obratom, to pa ugodno vpliva na rast vinske trte. Vinogradi so razraščeni na sončnih legah gričevja in na hribovitem obrobju pokrajine. Gospodarsko, upravno in kulturno središče ter prometno vozlišče osrednjega dela Bele krajine je Črnomelj. Največje belokranjsko mesto, ki je nastalo na strateški legi med strugama Lahinje in Dobličice, privablja z zanimivo kulturno dediščino in naravnimi lepotami pokrajine.

“ ”

OGLEDI IN IZLETI: 1 Črnomelj – mestno jedro 2 Mitrej pri Rožancu – staro pogansko svetišče 3 Krajinski park Lahinja – zavarovano območje 4 Pusti Gradac – arheološko najdišče 5 Klepčev mlin – tehniška kulturna dediščina 6 Veliki Nerajc – dobitnik evropskega priznanja za razvoj podeželja in obnovo vasi 7 Vinica – grad z vinsko kletjo in rojstna hiša Otona Zupančiča 8 Miliči – pravoslavna cerkev sv. Petra in Pavla

V deželi slastnih jedi!

INFORMACIJE: TIC Črnomelj, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, T: 07/306 11 42, E: turizem@crnomelj.si Krajinski park Lahinja, Informacijsko središče Veliki Nerajc 18a, 8340 Črnomelj, T: 07/305 74 28 (vodenje po dogovoru)

Mitrej pri Rožancu 15


RECEPT Belokranjska pogača Potrebujemo: 2 dag kvasa 2 žlici moke 1 žlička sladkorja 1 skodelica mlačne vode Vzhajan kvas zamesimo v 1 kg moke, dodamo eno žlico soli, 2 žlici olja in 1/2 l mlačne vode. Testo razvaljamo po pekaču, ga narežemo na kvadrate in namažemo s stepenim jajcem, v katerega smo dali nekaj kumine. Pogačo posipamo s soljo. Podobno kot kruh, tudi pogačo pečemo približno eno uro.

1 ČRNOMELJ Ulična zasnova srednjeveškega Črnomlja se do danes ni bistveno spremenila. Med pomembnejšo kulturno dediščino sodi Črnomaljski grad iz leta 1165, ki je bil kasneje večkrat prezidan. V lasti so ga imeli najprej gospodi Črnomaljski, nato Frankopani in Lichtenbergi. Na grajskem dvorišču so razstavljeni rimski nagrobniki. V 13. stol. je nastala komenda viteških templarjev z značilnim notranjim arkadnim dvoriščem, zanimivi za ogled pa sta tudi baročna cerkev sv. Petra in poznogotska cerkev sv. Duha. 2 MITREJ PRI ROŽANCU Blizu vasi Rožanec so ostanki mitreja, svetišča, posvečenega perzijskemu bogu Sonca, Mitri. Tu so pred 1800 leti rimski legionarji častili vzhodnjaškega boga, s katerim so se seznanili na vojaških pohodih po Aziji. Mitrej je postavljen v kraški vrtači, ki jo obdajajo več metrov visoke skalne stene: v eno od njih je vklesana podoba Mitre, ki ubija bika. 3 KRAJINSKI PARK LAHINJA

Krajinski park Lahinja

Park se razteza na ok. 200 ha, kjer se obsežni naravni ekotopi prepletajo z obdelovalnimi površinami. Zavarovano območje slovi po neokrnjeni naravi in svojevrstni kulturni dediščini. Na razmeroma majhnem območju so številne pojavne oblike nizkega krasa: vijugasta Lahinja, vodni izviri, kraška jama Djud, vodna jama Pečina, udorna vrtača

16


Glušenka. V parku sta tudi dve mokrišči – Lahinjski in Nerajski lugi, naravna rezervata z bogatim rastlinskim in živalskim svetom. 4 PUSTI GRADAC Polotok v okljuku Lahinje pri Pustem Gradcu je eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Naravno utrjeno lego v rečnem okljuku so ljudje izrabljali že v mlajši kameni dobi, ko je tu stalo prazgodovinsko naselje. V okolici so odkrili družinske gomile iz halštatske dobe s premerom do 20 m, v bližini vasi Šipek pa so našli antično grobišče. V 16. stol. je na tem mestu stal grad. Današnja cerkev Vseh svetnikov je bila zgrajena v 1. polovici 17. stol. 5 KLEPČEV MLIN Z ŽAGO V Pustem Gradcu je 200 let star mlin, ki ima izvirno podobo, posamezni deli pa so obnovljeni. Posebnost mlina so kolesa v notranjosti zgradbe in žaga venecijanka. Notranjost Klepčevega mlina

6 VELIKI NERAJC V ohranjenem vaškem jedru je 200 let stara hiša z gankom in ohranjeno črno kuhinjo, zbirko nekdanjih orodij in predmetov ter izdelkov domače in umetne obrti. Vas je dobitnica evropskega priznanja za razvoj podeželja in obnovo vasi leta 2000.

Prodajno-razstavna galerija v Velikem Nerajcu

7 VINICA Iz utrdbe, ki je na tem mestu stala že v 11. stol., je nastal grad Vinica. V 15. stol. je imel grad pomembno vlogo pri obrambi mesta pred vdori turških vojska, saj je široka uravnava z obeh strani reke Turkom omogočala razmeroma lahek prehod. Ohranjena je poznogotska grajska kapela, v kateri je vinska klet. V naselju je tudi rojstna hiša Otona Zupančiča s spominsko sobo. 8 MILIČI V vasi Miliči v skrajnem jugovzhodnem kotu Bele krajine je pravoslavna cerkev sv. Petra in Pavla, zgrajena leta 1912; notranjost krasijo pozlačene ikone in slike. Prebivalci negujejo tradicijo veroizpovedi, ki je zaznamovala širše območje in ki so jo v 16. stol. sem prinesli priseljenci (uskoki) iz današnje Srbije, Črne gore, Kosova in Bosne. Bogoslužje v srbskem jeziku vodi pop vsako prvo nedeljo v mesecu. 17


Bohinjski kot Bohinjski kot je najznačilnejša alpska pokrajina, kjer se je v preteklosti razvilo planinsko pašništvo, od 16. stol. dalje pa ga je zaznamovalo fužinarstvo. Zajema Spodnjo in Zgornjo bohinjsko dolino, kotlino Bohinjskega jezera in Nomenj. Območje Bohinja v Triglavskem narodnem parku je starodavni kulturni prostor, naseljen že od prazgodovine, zato je njegova dragocenost poleg izjemnih naravnih znamenitosti tudi bogata kulturna dediščina. Bohinjski kot ponuja enega najslikovitejših pogledov na Julijce in veliko možnosti za izlete, sprehode in športne aktivnosti v vseh letnih časih.

“ ”

Zabava in sprostitev za vso družino!

Oplenova hiša

OGLEDI IN IZLETI: 1 Bohinjsko jezero – največje stalno jezero 2 Cerkev sv. Janeza Krstnika – srednjeveške freske 3 Planšarski muzej – prikaz zgodovine bohinjskega planšarstva 4 Oplenova hiša – etnografska zbirka o bivalni kulturi Bohinjcev 5 Slap Govic – jama z bruhajočim slapom ob obilnih deževjih 6 Slap Savica – najbolj obiskan slovenski slap 7 Korita Mostnice – značilna ledeniška soteska z drasljami 8 Cerkev sv. Duha – tipična alpska baročna arhitektura INFORMACIJE: TD Bohinj, Ribčev Laz 48, 4265 Bohinjsko jezero, T: 04/527 33 70, E: tdbohinj@bohinj.si, www.bohinj.si/tdbohinj (prireditve: Kravji bal v Bohinju – september in Kresna noč na Bohinjskem jezeru – avgust) Turizem Bohinj, Triglavska 30, 4264 Bohinjska Bistrica, T: 04/ 574 75 90, E: lto@bohinj.si, www.bohinj.si (Glasbeno poletje Bohinj v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi – julij in avgust) Planšarski muzej, Stara Fužina 181, 4265 Bohinjsko jezero, T: 04/572 30 95, E: info@gorenjski-muzej.si, www.gorenjski-muzej.si (odprt od 25. 12. do 30. 6. in od 1. 9. do 25. 10. med 10. in 12. uro in med 16. in 18. uro, ponedeljek zaprto; od 1. 7. do 31. 8. odprto med 11. in 19. uro vsak dan razen ponedeljka; od 26. 10. do 24. 12. je muzej zaprt) Oplenova hiša, Studor 16, 4267 Srednja vas v Bohinju, T: 04/572 35 22, E: info@gorenjski-muzej.si, www.gorenjski-muzej.si (odprt enako kot Planšarski muzej)

18


1 BOHINJSKO JEZERO Največje slovensko stalno jezero ledeniškega izvora obsega 3,3 km2, dolgo je 4100 m, široko 1200 m in globoko do 45 m. V jezero se izliva 3,5 km dolga reka Savica, ki izvira sredi skalne stene Komarče. Okoli jezera je speljana krožna pot. 2 CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA Cerkev stoji ob obali Bohinjskega jezera v Ribčevem Lazu. Njeno pročelje krasi znamenita freska sv. Krištofa, ki je zaščitnik popotnikov. V osnovi je romanska, v srednjem veku je doživela največ prezidav, zvonik pa je nastal v baroku. Sakralni spomenik se odlikuje po pomembnih umetninah iz različnih zgodovinskih obdobij: freske iz 13. stol., veliki oltar iz leta 1668 in lesen kor iz leta 1698. 3 PLANŠARSKI MUZEJ V vasi Stara Fužina je v opuščeni vaški sirarni, kjer so še pred desetletji izdelovali sir, urejena muzejska etnografska zbirka, ki prikazuje zgodovino bohinjskega planšarstva. Vas ima lepo ohranjeno staro vaško jedro, ki si ga lahko ogledate med sprehodom vse do Zoisove graščine z ostanki fužin in do Hudičevega mostu, kjer se začenja kanjon Mostnice.

19

Bohinj


4 OPLENOVA HIŠA V vasi Studor lahko občudujete mojstrovine bohinjskega ljudskega stavbarstva in znamenite kozolce toplarje, ki so se v Sloveniji začeli pojavljati v 18. stol. V Oplenovi kajži, nekdanji bohinjski domačiji, je Gorenjski muzej uredil etnografsko zbirko, ki prikazuje način življenja in bivalno kulturo Bohinjcev v začetku 20. stol. 5 SLAP GOVIC Po obilnem deževju, običajno pozno pomladi ali jeseni, se v južni steni Pršivca nad severno obalo Bohinjskega jezera pojavi hudourniški slap Govic. Iz poševne jame, dolge 246 m in globoke 105 m, ob večjih nalivih bruha 20 m visok slap. Nastane tako, da se po obilnem deževju voda iz dolgega podzemeljskega rova, za katerim je sifonsko jezero, dvigne skozi brezno ter bruhne na dan kot slap. 6 SLAP SAVICA Slap Savica

Korita Mostnice

Izvir Save Bohinjke je 78 m visok slap Savica, ki teče najprej čez 38 m dolgo poševno stopnjo in nato skoraj navpično pada 51 m globoko. Ob prelomnici prihaja na dan še drugi vodni krak, imenovan Mala Savica. 10 m nad slapom je izvirna kraška jama. Slap Savica, ob katerega je Prešeren postavil svoj Krst, ima romantičen pridih in je najbolj obiskan slap v Sloveniji. Dostop je urejen (vstopnina). 7 KORITA MOSTNICE Korita Mostnice so na poti iz Stare Fužine proti Vojam. S Hudičevega mostu za Zoisovo graščino je lep razgled na zadnji del ozke soteske. Okoli 2 km dolga in do 20 m globoka korita je vrezala hudourniška Mostnica. Ledeniška soteska je zanimiva po drasljah, ki jih izdolbe voda, ko vrtinči kamne v živo skalo. Zanimivi so tudi slapovi stranskih pritokov in naravni most, na katerem je zgrajen Češenjski most. V zatrepu doline so trije Mostniški slapovi; najvišji je visok 21 m. Ob koritih Mostnice je urejena pešpot (vstopnina). 8 CERKEV SV. DUHA Cerkvica stoji ob zahodnem obrežju Bohinjskega jezera. Zgrajena je bila v tipičnem alpskem slogu v 18. stol. na mestu starejše predhodnice. Cerkvena ladja, prezbiterij in streha imajo baročno podobo, prav tako veliki oltar, stranska dva oltarja sta rokokojska, prižnica pa je delo domačih mojstrov. 20


Bovec z okolico Bovška kotlina je najbolj prodnata kotlina v Julijskih Alpah, ki jo je nasula Soča s pritoki. Na severu in vzhodu jo zapirajo grebeni Kaninskega in Krnskega pogorja, na jugu greben Polovnika. Naselja v kotlini so večinoma gručasta in obcestna, na severnem robu kotline pa je na prisojni terasi nastal Bovec, najpomembnejše naselje na Bovškem. Bovško je pokrajina na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture. Območje je včasih zaznamovalo ovčarstvo in planinsko pašništvo, danes pa je Bovec eden najprivlačnejših gorskih turističnih letovišč v Srednji Evropi. Turizem zaznamujejo Soča, kaninska smučišča in naravne lepote gora, okolica Bovca pa je prepredena s sprehajalnimi potmi.

“ ”

V deželi žive vode!

OGLEDI IN IZLETI: 1 Bovec – osrednje turistično naselje v Bovški kotlini 2 Slap Boka – najmogočnejši slap v Sloveniji 3 Izvir Glijuna – drugi največji kraški izvir 4 Zmuklica – korita Soče z ogromnim tolmunom 5 Lepena – alpska dolina s hudourniškim potokom 6 Krnska jezera – največja visokogorska jezera INFORMACIJE: TIC Bovec, Trg golobarskih žrtev 8, 5230 Bovec, T: 05/384 19 19, E: info.lto@bovec.si, www.bovec.si

Korita Soče pri Kršovcu

21


EKSKLUZIVNA KLUBSKA IZDAJA

Vl a s t a MLAKAR

Vlasta ML AK AR

Vodnik je namenjen družinam, ki želijo preživeti sončen dan nekje na prostem. Vodilo je – Slovenija nas vedno znova preseneča! Uživali boste v enkratnih panoramskih razgledih, se sprostili ob šumu voda, se razgibali v neokrnjeni naravi ter spoznali najbolj izjemne naravne in kulturne znamenitosti. Vodnik je poln namigov za druženje, da bodo izletniški vtisi še bolj pristni. Družinski izletniški razglednik vsebuje: 100 najbolj priljubljenih izletov po vsej Sloveniji, 650 lokalnih posebnosti in zanimivosti, 270 najslikovitejših naravnih pojavov, 380 izjemnih kulturnih spomenikov, 90 čudovitih panoramskih razgledišč, 30 tradicionalnih lokalnih prireditev, 10 rekreacijskih območij in toplic ter prek 450 vrhunskih fotografij in letalskih posnetkov. Utrinki iz vsebine: Vinica • Slap Savica • Bovec • Soteska Nadiže • Grad Brežice • Slivnica • Štanjel • Otlica • Trenta • Vrba • Tunjice • Eleonorina jama • Školjčne sipine • Forma viva • Laško • Mrtvice Mure • Matkov kot • Grad Snežnik • Lent • Slavnik • Blejsko jezero • Bloška planota • Rogla • Solkanski most • Grad Otočec • Izola • Škocjanske jame • Bevkova domačija • Sorica • Ledavsko jezero • Osp • Arboretum Volčji Potok • Pekelski slapovi • Kropa • Brezje • Ptujska Gora • Ivarčko jezero • Pomjan • Izvir Gospodična • Rudno polje • Postojnska jama • Mali naravni most • Ponori Tenere • Potočka zijalka • Fontanigge • Kobilarna Lipica • Tinje • Žalec • Kavčnikova dimnica • Kapucinski most • Most na Soči • Zelenci • Akvarij Piran …

Vlasta M L AK AR

Naj naši namigi – kam v nedeljo na izlet – spodbudijo vašo radovednost, spontanost in iznajdljivost ter vtisnejo nepozabne spomine na sončne dni z vašimi najdražjimi!

MK_100_izletov_tisk.indd 1

30/8/07 13:59:21


100 DRUZINSKIH IZLETOV za internet