Page 1

19. oktober 2013 | Ekonomska fakulteta

(S)preglejte spregledano...

“Odličnih priložnosti ne boste videli z očmi temveč z vašim umom.” Robert Kiyosaki


Elementum

KONGRES PLEMENITIH

Vabljeni, da (s)pregledate spregledano. Dogodek za širšo javnost S Slovenskim kongresom plemenitih kovin in surovin želimo poudariti nujnost zaščite premoženja s plemenitimi kovinami in surovinami v trenutnih, izjemno negotovih finančnih časih. Dogodek je namenjen širši javnosti, saj se spremembe na ekonomskih trgih dotaknejo vsakega posameznika.

Pred nami je že 7. slovenski kongres plemenitih kovin in surovin, ki ga vsako leto oktobra organiziramo v podjetju Elementum. Lansko leto smo skušali opredeliti smiselnost samih finančnih ukrepov in ugotovili, da smo krizo le podaljšali in poglobili. Preteklih odločitev ne bomo sodili, povsem umestno vprašanje pa je: »Ali se resnično ne moremo ničesar več naučiti iz preteklosti?« Zamislimo se, ko vidimo, da se za blažitev finančne krize sprejemajo vedno enaki, neučinkoviti predlogi. Po vsem tem si nato rečemo: »Očitno obstajajo drugi interesi v ozadju, interesi zahodnih držav, ki v vsej globalni povezanosti vplivajo tudi na vzhodne trge in trge EU.« Zato nadaljujemo z vrtenjem v krogu, ki je posledica desetletij prekomernega trošenja oz. pohlepa. Potem opazimo izjeme, države kot so Islandija, ki je odklonila pomoč IMF (mednarodnega denarnega sklada, ki deluje pod okriljem ZDA ) in njihovim

2

predlogom za doseg gospodarske rasti z nečloveškim varčevanjem v sociali in zdravstvu. Šli so svojo pot in uspeli. Islandija seveda ni edina država. Tudi velika finančna depresija v ZDA v tridesetih, ki je vse do trenutne veljala za največjo, ima svoje posebnosti. Določene države so po zgledu takratnega predsednika Roosevelta, sprejele dogovor New Deal, ki je stimuliral masivno javno trošenje. Z dodatnimi državnimi investicijami, ki so ustvarile nova delovna mesta in dodatnim prispevanjem v zdravstvu, šolstvu in sociali, so te države posledično povišale produktivnost. Nasprotno so doživele tiste, ki so New Deal zavrnile in s tem državljane postavile pred eksistenčno vprašanje, ki jih je pahnilo v depresijo. Koliko lahko pripomorejo h gospodarstvu ljudje, ki zapadejo v depresijo, verjetno ni za zgubljati besed. Danes lahko trdimo, da se nahajamo v krizi največjih razsežnosti. Kljub slednjemu dejstvu pa se včasih obnašamo kot da smo nekaj spregledali. Kaj je tisto, kar bi nam vsaj nekoliko nakazalo, da obstaja upanje za boljšo finančno prihodnost? Morda smo že imeli odgovor, a nam naš kratkoročni spomin velikokrat dela preglavice in ob vsaki na novo pridobljeni informaciji, reagiramo drugače. Da bi bolj zaupali lastni

presoji je potrebno osvežiti spomin. Na letošnjem kongresu bomo (s)pregledano še enkrat pregledali z Davidom Morganom, enim največjih svetovnih specialistov za trg naložbenega srebra in Williamom F. Engdahlom, enim najbolj svetovno popularnih in provokativnih analitikov političnega in ekonomskega razvoja. Z Ronaldom Stoeferle, ki je leta 2006 začel objavljati poročila o zlatu in vzbudil zanimanje medijev, ko je napovedal, da naj bi cena zlata narasla na 2300 dolarjev/unčo, ko je ta znašala zgolj 500 dolarjev. S prof. dr. Mojmirom Mrakom iz Ekonomske fakultete se bomo posvetili področju mednarodnih financ z vprašanjem 'Kje smo in kam gremo'. Na okrogli mizi z naslovom 'Kaj je bilo v preteklih letih spregledanega, da se finančna kriza poglablja' pa se nam bo pridružil direktor Umar-ja (Urada za makroekonomske analize v Sloveniji), mag. Boštjan Vasle. Vabljeni torej, da si z obiskom kongresa pridobite koristne informacije in se pravočasno pripravite na finančno prihodnost.

Marijana -Dukanović urednica kongresove priloge

marketing manager, Elementum

www.elementum.si


KOVIN IN SUROVIN

19. oktober 2013, Ekonomska fakulteta

Kaj smo spregledali?

Kako pa bi vi 'šest let po začetku' ocenili reševanje finančne krize? Danes živimo težje kot pred šestimi leti, kar pa ni posledica samo napak narejenih v času zadnjih šestih let, temveč zaradi napak narejenih še veliko prej. Glavna zanka v katero se je ujel svet je potrošnja preko svojih zmožnosti. Na eni strani imamo posameznike in podjetja, ki so od finančnih institucij pridobila posojila brez pravega kritja, na drugi strani

KONGRESOVA PRILOGA Priloga, ki jo vsako leto oktobra izdamo v podjetju Elementum ob organizaciji tradicionalnega dogodka 'Kongres plemenitih kovin in surovin'.

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

so države, ki so se zadnjih 40 let praktično zadolževale brez kakršnihkoli ovir. Danes živimo v času, ko so vsi ti dolgovi postali enostavno pretežki. Posamezniki in podjetja niso zmožna vračati posojil, v težavah so banke, ki so izdale preveč nekritih posojil in v težavah so tudi države, saj rešujejo banke, podjetja in podpirajo socialno državo. Izdatki držav so zaradi tega bistveno višji od prihodkov, kar je popolnoma jasno, saj se realni standard povprečnim davkoplačevalcem, ki bi lahko plačali več davkov ne zvišuje. To pa ne velja za najbogatejše Američane, saj se jim je skupno premoženje glede na lani povečalo kar za 300 milijard. V svetu imamo zelo neobičajno situacijo. S strani največjih centralnih bank smo priča politiki zgodovinsko nizkih obrestnih mer, ki naj bi stimulirala gospodarstva, s tiskanjem denarja brez kritja, države kar tekmujejo kako bolj razvrednotiti svoje valute. Davčna bremena s strani državnih blagajn, se zato, da bi zmanjšala primanjkljaje povečujejo, socialne pravice pa se zmanjšujejo. Tako stanje je vzdržno kratko obdobje,

vendar nič ne kaže, da bi se v naslednjih letih kaj spremenilo. Občutek imam, da še nismo prišli do pravih rešitev, kako rešiti današnje izzive. Kaj smo spregledali? Celotna situacija vpliva na izgradnjo premoženja vsakega posameznika. Večina se nas zaveda, da je potrebno varčevati. Kakšna pa je danes prava varčevalna strategija? Kje je moje premoženje varno? Kam še lahko dodatno razpršim svoje premoženje? Kako lahko težave javnih dolgov, politika nizkih obrestnih mer vpliva na moje premoženje? Kaj se bo z mojim premoženjem dogajalo v naslednjih letih? Kako se bodo gibale cene plemenitih kovin? Na kongresu, ki ga zapored organiziramo že 7. leto vam želimo skupaj z domačimi in tujimi predavatelji podati realen vpogled v dejansko stanje v Sloveniji in svetu ter vam odgovoriti na zgoraj zastavljena vprašanja.

Elementum d.o.o. Poslovna cona A35 4208 Šenčur Hitra številka: 080 59 2009 Tel: 04 279 1990 Fax: 04 279 1991 www.elementum.si www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

Glavna urednica: Marijana Đukanović, marketing manager, Elementum Izid prve številke: oktober 2007 Datum natisa: 15.10.2013 Naklada: 1000 izvodov

Peter Slapšak direktor, Elementum

Prilogo izdaja: Elementum d.o.o. Izhaja vsako leto v mesecu oktobru

3


Elementum

KONGRES PLEMENITIH

Konec ameriškega imperija William Engdahl Politični ekonomist s 30 - letnimi izkušnjami na področju geopolitičnih analiz, ki vključujejo nadzor nad denarjem, nafto in hrano. www.oilgeopolitics.net

Imate že več kot 30 let izkušenj iz področja geopolitike na globalni ravni. V svojih analizah opredeljujete predvsem teme, ki so povezane z nafto, hrano in financami. Kateri so tisti ključni dejavniki ali dogodki, ki so vas vzpodbudili, da ste se tako temeljito začeli ukvarjati s tem področjem in to celo na globalni ravni? WE: Na Univerzi Princeton sem diplomiral iz politike. Po študiju mednarodne ekonomije na univerzi v Stockholmu v zgodnjih 70-ih letih sem delal kot novinar v New Yorku, kjer sem poročal o naftni krizi 70-ih let 20. stoletja. Ko sem podrobneje raziskoval to področje, sem se navdušil nad močjo ameriško-britanskega naftnega kartela ‘Seven Sisters’, ki obvladuje najpomembnejšo dobrino na svetu, nafto.

4

Ste avtor svetovne knjižne uspešnice ‘Stoletje vojn: anglo-ameriška naftna politika in nov svetovni red’ (The Century of war: Anglo-American oil politics and the new world order), ki je bila prevedena celo v kitajski jezik. Ali bi knjigo priporočili širši javnosti in zakaj? WE: ‘Stoletje vojn’ je bila moja prva knjiga, kot sem omenil že zgoraj. Sledil sem nafti in politiki od začetka 80-ih let 19. stoletja, ko je prišlo do prehoda od premoga na nafto pri Royal British Navy pred prvo svetovno vojno, pa vse do leta 2004, ko je prišlo do napadov na Irak. Knjigo so na moje pozitivno presenečenje prevedli v kar 12 jezikov. Postala je uspešnica, ki se še danes, po 20-ih letih prodaja. Dobil sem številne pozitivne

odzive od splošnih bralcev, zlasti študentov, ki dandanes v šoli niso deležni resne zgodovine kot tudi odzive od upokojenih nemških generalov, kitajskih profesorjev, ruskih ekonomistov in številnih drugih. Vsakomur, ki ga zanima celotna slika zgodovine preteklega stoletja od razmerij moči, dejanskih vzrokov vojn in zlorabe moči, zlasti s strani Velike Britanije in ZDA, bi priporočal branje omenjene knjige.

Poleg ogromnega števila raziskovalnih nalog tudi redno prispevate s članki, ki so objavljeni v publikacijah svetovnega merila (vse od Azije do ZDA in Evrope). Leta 2007 – 2008 ste celo prejeli nagrado za najbolj cenzurirane zgodbe. O čem so govorile takratne vaše zgodbe in zakaj naziv ‘cenzurirane’? WE: Trenutno pišem o vseh temah mednarodnih zadev, ki se tičejo vseh

www.elementum.si


KOVIN IN SUROVIN

19. oktober 2013, Ekonomska fakulteta

»Že 5 let smo v krizi in konca še ni na vidiku. FED še naprej tiska denar kot zmešan, da bi iz krize rešil ‘Bogove denarja’, tj. 5 ali 6 velikanskih bank iz Wall Streeta, katerim je finančna deregulacija v 90-ih letih 20. stoletja dovolila, da je njihova bilanca stanja postala višja od BDP večine držav na svetu - torej »prevelike, da bi jih pustili propasti.«

državljanov. Tri od mojih knjig so bile napisane na podlagi izjave Henrya Kissingerja iz leta 1970: “Kdor nadzira nafto, nadzira države; kdor nadzira hrano nadzira ljudi; kdor nadzira denar, nadzira cel svet”. Stoletje vojn in moja najnovejša knjiga ‘Miti, laži in naftne vojne’ (Myths, Lies and Oil Wars) obravnavajo namero po nadzoru nad vso nafto in o ruski geofizikalni revoluciji, ki ogroža ta nadzor. Moja knjiga Semena uničenja: Skrita namera genetske manipulacije (Seeds of Destruction: The Hidden Agenda of Genetic Manipulation) obravnava nadzor nad globalno hrano preko kartelov, podobno kot pri nafti. Knjiga ‘Bogovi denarja: Wall Street in smrt ameriškega stoletja’ (Gods of Money: Wall Street and the Death of the American Century) pa se ukvarja z nadzorom nad denarjem po vsem svetu, s strani istih kartelov. Nagrado “Cenzurirano” vsakoletno podeli Univerza v Kaliforniji za članke, ki so jih odstranili (cenzurirali) iz splošnih medijev, vendar so vredni priznanja. Nagrado sem prejel za članek o seks škandalu, zaradi katerega je moral odstopiti newyorški generalni državni pravobranilec Elliot Spitzer, in o ozadju, kako sta FBI in New York Times objavila podatke o njegovi aferi s prostitutko tik za tem, ko je Spitzer pričal proti Bushevi administraciji v povezavi z ameriško krizo drugorazrednih hipotekarnih posojil leta 2007. Spitzer je želel razrešiti tudi delovanje predsednika AIG, zavarovalniškega velikana, ki je bil vpleten v nelegalne manipulacije med omenjeno krizo. Žal je imel Spitzer

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

sovražnike z močjo, ki so seks škandal uporabili, da bi se ga znebili.

Kako ocenjujete trenutno gospodarsko in finančno stanje najbolj razvitih držav v svetu (ZDA, Kitajska in EU)? WE: Trenutno doživljamo silovit preobrat, in sicer najpomembnejši preobrat od zore industrijske revolucije v začetku 18. stoletja. ZDA so v fazi upadanja, iz podobnih razlogov kot je bil Britanski imperij med leti 1873-1945. Ameriške elite so še vedno v fazi zanikanja. Washington pa poskuša projicirati svojo finančno in vojaško moč kot jo je lahko pred 30 leti, vendar mu to ne uspeva več. Evropa oziroma Evropska unija pa se ne more odločiti, ali naj ostane atlantski ‘podložnik’ ali ‘podrejena država’, kot jo je poimenoval Brzezinski. Podrejena propadajoči ameriški super sili ali usmerjena k novonastalemu ekonomskemu evrazijskemu orjaku. Evropske ekonomije in politični razredi so na križpotju med vzhodom in zahodom. Moč bank iz Wall Streeta je uničila resnično ekonomijo in danes se ZDA kljub sleparskim ekonomskim statistikam, ki jih objavlja ameriška vlada, nahajajo v Veliki depresiji z realno 23 % brezposelnostjo. Stanje pa se samo še slabša. Evro valuta je konstrukt z usodno napako, katere posledice vidimo v ekonomskih krizah vse od Grčije in Cipra do Španije in Portugalske in še naprej. Menim, da nujno potrebujemo popolnoma nov koncept, in sicer takšen, ki spoštuje narode in njihovo državno suverenost z institucijam, ki se za razliko od Evropske

centralne banke odzivajo na politične pritiske volivcev. V nasprotnem primeru nam preti velika nevarnost ponovitve političnih ‘rešitev’, kakršne je Evropa videla po letu 1931.

Kaj lahko pričakujemo od vašega predavanja na 7. kongresu plemenitih kovin in surovin, saj bo vaša tema ‘Konec sveta kot ga poznamo’? Nam lahko opišete v nekaj stavkih. WE: Kriza, ki je izbruhnila avgusta 2007 s pokom balona ameriških drugorazrednih posojil, predstavlja začetek konca sveta, kakršnega poznamo. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Že 5 let smo v krizi in konca še ni na vidiku. FED še naprej tiska denar kot zmešan, da bi iz krize rešil ‘Bogove denarja’, tj. 5 ali 6 velikanskih bank iz Wall Streeta, katerim je finančna deregulacija v 90-ih letih 20. stoletja dovolila, da je njihova bilanca stanja postala višja od BDP večine držav na svetu - torej »prevelike, da bi jih pustili propasti«. Na svoji predstavitvi bom povedal, kaj nas po mojem mnenju čaka, kakšna je povezava med vojnami na Srednjem Vzhodu in v Afriki, krizo v Evropi, dogodki na Kitajskem in v Rusiji s tem silovitim preobratom, v katerem se nahajamo. Poskušal bom osvetliti svoje trditve in pojasniti, kakšna bo vloga zlata in plemenitih kovin. Predavanje:

Konec sveta kot ga poznamo 15:15 – 16:30, 19. oktober Mercator dvorana , Ekonomska fakulteta

5


Elementum

KONGRES PLEMENITIH

Z zlatom do monetarne zaščite Ronald Stoeferle Tržni tehnični analitik (CMT) in certificiran finančni tehnik (CFTe). Leta 2006 je pričel objavljati poročila o zlatu in vzbudil zanimanje medijev, ko je napovedal, da naj bi cena zlata narasla na 2300 dolarjev/unčo, ko je ta znašala zgolj 500 dolarjev. Njegovih šest referenčnih poročil z naslovom »ZAUPAMO v ZLATO« (»In GOLD we TRUST«) so objavili v številnih mednarodnih medijih, na CNBC, Bloomberg, v Wall Street Journal, Economist ter v Financial Times.

www.incrementum.li

Kot tržni tehnični analitik (CMT) in certificiran finančni tehnik (CFT) imate že kar nekaj let izkušenj. Kje so bili vaši začetki kariere in kaj vas je tako pritegnilo, da ste se začeli ukvarjati s tako temeljitimi analizami na finančnih trgih? RS: Že od nekdaj sem občutil strast do “trga”. Pri 12-ih letih sem kupil svo-

6

www.elementum.si


KOVIN IN SUROVIN

19. oktober 2013, Ekonomska fakulteta

»Močno sem prepričan, da bo zlato eden od stebrov kitajske strategije. Posebej predvidevam, da Kitajska centralna banka še naprej prikrito akumulira zlato, in verjamem, da je načrtovano tudi kritje renminbija z zlatom. Z zlatom krit renminbi bi povečal mednarodno sprejetje z enim samim zamahom.«

jo prvo delnico in od takrat me je ta strast popolnoma prevzela. Mislim da to moje navdušenje izvira iz umetnosti predvidevanja. Podobno je, kot je opisal Wayne Gretzky: “Drsam tja, kjer bo pak, ne tja, kjer je bil”.

Ko ste pristopili k Erste Group ste pokrivali področje mednarodnih lastniških vrednostnih papirjev, predvsem v Aziji. Leta 2006 pa ste začeli pisati poročilo “In gold we trust” (Zaupamo v zlato), ki obsega nekaj manj kot 100 strani. Čemu gre pripisati tako hiter prehod iz trga vrednostnih papirjev na trg surovin oz. naložbenega zlata? RS: Bil sem lastnik mladega uspešnega podjetja, ki se je ukvarjalo z zlatom, zato sem vprašal šefa, če lahko napišem kratko posebno poročilo o zlatu. O tej temi do takrat nisem vedel ničesar in tudi nikoli nisem slišal za 'Avstrijsko šolo ekonomije'. Poglobitev v ta nov svet globalnih makro napovedi je bil resnično pomemben korak mojega razvoja v analitika. Zlato je tako zelo fascinantno zato, ker je potrebno imeti obširno razumevanje zgodovine, ekonomije, psihologije in še marsičesa , da bi ga “razumeli“. To me vsakodnevno navdaja z veliko veselja. Istega leta, ko ste začeli pisati poročilo, ste tudi napovedali, da bo unča

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

zlata zrasla vse do 2.300 $. Kako je reagirala javnost, glede na to, da se je takratna tržna cena gibala le okrog 500 $? RS: Imam dva doktorata iz tehnične analitike in prebral sem ogromno knjig o različnih metodah. Povsod sem naletel na poglavitno premiso, da se sekularni bikovski trgi končajo z najvišjimi cenami vseh časov, prilagojenimi na novo inflacijo. Tako sem izračunal teh $ 2300, kar je še vedno moj dolgoročni cilj. Javnost me ni jemala resno…in še danes me ne, vendar sem popolnoma prepričan, da bomo vsaj dosegli, če že ne presegli ta cilj ob koncu bikovskega trga, tj. daljšega obdobja rasti cen.

Glede na to, da dobro poznate azijski trg nas zanima kako lahko Kitajska vpliva na finančno krizo? RS: To je zelo zanimivo vprašanje, še posebej zato, ker je Kitajska nedavno naredila kar nekaj pomembnih korakov v smeri emancipiranja od svetovnega

nazora, odvisnega od dolarja. Septembra 2012 je Kitajska razglasila, da lahko vsaka država, ki želi trgovati s surovo nafto, to stori tudi z uporabo kitajske valute. Kmalu zatem je Rusija objavila, da je s Kitajsko podpisala trgovinski sporazum, zaradi česar bo prodajala neomejene količine nafte Kitajski. Še več, Kitajska želi doseči, da bi renminbi postal glavna valuta na hitro rastočih trgih. To spominja na nemško marko, ki je bila v 70-ih in 80-ih letih 20. stoletja trdna valuta, alternativna ameriškemu dolarju. Ta cilj pa Kitajska lahko doseže samo, če je menjalna vrednost renminbija močna in je zaupanje v njeno prihodnjo kupno moč visoko. Zato sem močno prepričan, da bo zlato eden od stebrov kitajske strategije. Posebej predvidevam, da Kitajska centralna banka še naprej prikrito akumulira zlato, in verjamem, da je načrtovano kritje renminbija z zlatom. Z zlatom krit renminbi bi povečal mednarodno sprejetje z enim samim zamahom.

Predavanje:

Zaupamo v zlato…zakaj je monetarna zaščita danes še toliko bolj pomembna kot kdajkoli prej? 11:15 – 12:30, 19. oktober, Mercator dvorana , Ekonomska fakulteta

7


Elementum

KONGRES PLEMENITIH

Moja osrednja točka so mednarodne finance Mojmir Mrak Prof. dr. Mojmir Mrak je redni profesor za področje mednarodnih financ na Ekonomski fakulteti. V svoji dolgi karieri je opravljal številne svetovalne naloge za mednarodne organizacije, kot avtor oziroma soavtor večkrat objavljen v priznanih mednarodnih revijah. Že vrsto let poučujete na Ekonomski fakulteti in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani za področje mednarodnih financ. Redno predavate kot gostujoči profesor na MBA študiju bančništva in financ na Universita di Siena v Sieni (Italija) ter na podiplomskem študiju financ na Wirtschaftsuniversität na Dunaju (Avstrija). Leta 2012 ste dobili tudi status Jean Monnet Chair profesorja. Povejte nam kaj več o tem nazivu. MM: Jean Monnet programi so eden od instrumentov, s katerimi EU spodbuja poučevanje in raziskovanje EU tematik na univerzitetnem nivoju. Ti programi imajo več oblik, od zelo preprostih, s katerimi se podpira vključevanje EU vsebin v že ob-

8

stoječe predmete, do dokaj kompleksnih kamor sodi tudi oblika Jean Monnet Chair profesorja. Podobno kot za druge oblike tudi za pridobitev sredstev iz naslova Jean Monnet Chair Evropska komisija vsako leto objavi razpis, na katerega se lahko javijo profesorji ne le iz vseh držav članic EU temveč tudi iz drugih držav. Običajno se program in s tem sredstva dodelijo zelo majhnemu odstotku vseh, ki vložijo prijave, uspeh na razpisu pa je odvisen predvsem od kvalitete predloga ter referenc njegovega nosilca. Razumljivo, status Jean Monnet Chair profesorja mi omogoča kvalitetnejše izvajanje EU predmetov na matični instituciji, odpira mi tudi vrata za sodelovanje z drugimi strokovnjaki s področja EU študij, in ne

nazadnje, predstavlja dobro referenco pri konkuriranju za druge izobraževalne in raziskovalne projekte financirane s strani EU. Konkretno, status Jean Monnet Chair profesorja, je v prejšnjem šolskem letu moji instituciji odprl pot za vzpostavitev dokaj obetavnega sodelovanja z eno najpomembnejših univerz v Južni Koreji.

V svoji 25 let dolgi profesionalni karieri ste opravljali številne svetovalne naloge, vključeni ste bili tudi v preučevanje problematike mednarodnih financ na slovenskih in tujih področjih. Med bolj zahtevnimi oz. bolj odmevnimi je bilo najverjetneje sodelovanje pri finančnem delu pogajanj o vključevanju naše države v EU. Nam

www.elementum.si


KOVIN IN SUROVIN

19. oktober 2013, Ekonomska fakulteta

»Razumljivo, status Jean Monnet Chair profesorja mi omogoča kvalitetnejše izvajanje EU predmetov na matični instituciji, odpira mi tudi vrata za sodelovanje z drugimi strokovnjaki s področja EU študij, in ne nazadnje, predstavlja dobro referenco pri konkuriranju za druge izobraževalne in raziskovalne projekte financirane s strani EU.«

lahko poveste v nekaj stavkih kako je to potekalo v primerjavi s svetovanji, ki so se odvili v letih 2011 – 2013, ko ste svetovali vladi v pogajanjih o srednjeročni finančni perspektivi EU za obdobje 2014 – 2020? MM: Praktično celotno kariero so bile mednarodne finance osrednja točka mojega profesionalnega zanimanja. V tem kontekstu sem bil kot predstavnik različnih vlade Republike Slovenije vključen tudi v zelo različna pogajanja. V letih neposredno po osamosvojitvi sem tako vodil pogajanja s tujimi upniki, katerih osnovni namen je bil finančno osamosvojiti Slovenija, ki je tedaj še vedno bila solidarno odgovorna za praktično vse dolgove nekdanje SFRJ. Ta pogajanja, ki so s komercialnim bankami trajala celih pet let, so bila uspešno zaključena leta 1996. To je nedvomno potrdila takrat pridobljena bonitetna ocena naše države, ki je bila v tistem času z naskokom najvišja med vsemi tranzicijskimi državami. Že v naslednjih letih sem se vključil v vsebinsko popolnoma drugačna mednarodna finančna pogajanja. Šlo je za pogajanja o vstopu Slovenije v EU, kjer sem bil odgovoren predvsem za tisti del pogajanj, ki se je nanašal na finančni paket. Šlo je za pogajanja o tem koliko bo Slovenija vplačevala v proračun EU in do koliko sredstev iz tega proračuna bo imela dostop v prvih letih članstva, konkretno v letih 2004-2006. Delo na proračunu EU sem nadaljeval tudi po vstopu v EU in to predvsem v obliki analitične podpore, ki jo je tim Ekonomske fakultete nudil vladam Republike Slovenije tako v pogajanjih o

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

večletnem finančnem okviru za obdobje 2007-2013, kakor tudi v pravkar zaključenih pogajanjih o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2014-2020.

Na slovenskem trgu ste v medijih eden najbolj priljubljenih ekonomistov. Verjetno zaradi vaše nepristranskosti in iskrenosti kot tudi podajanju informacij v razumljivem finančnem jeziku. Ogromno ste prispevali tudi v tujini. Različne svetovalne naloge ste opravljali za mednarodne organizacije, kot so npr. OECD, IBRD, EBRD, IFC, EC itd., kot avtor oziroma soavtor ste bili objavljeni v priznanih mednarodnih revijah, kot so npr. Journal of Common Market Studies, Eastern European Economics, East European Quarterly, Indian Economic Trends in še bi lahko naštevali. Kje vse vas lahko še najdemo danes? MM: Danes prioritetno predavam na Univerzi v Ljubljani in kot redni gostujoči profesor na nekaj univerzah v tujini ter raziskovalno delujem na področjih povezanih z EU financami, v zadnjem času predvsem s problemi evro območja. Vključen sem seveda v različne domače in EU projekte, pri čemer rezultate raziskav skušam bodisi samostojno ali pa v soavtorstvu s kolegi objavljati v priznanih mednarodnih revijah. Kolikor mi čas dopušča delam tudi na posameznih svetovalnih projektih. Gre predvsem za projekte s področja vključevanja v EU za vlade nekaterih držav Zahodnega Balkana. V zadnjih letih sem bil zlasti aktiven v Črni gori in Srbiji, manj pa tudi na Kosovem in v Albaniji.

Za konec nam še povejte kaj lahko slušatelji pričakujejo od vašega predavanja na 7. kongresu plemenitih kovin in surovin. Katere so tiste ključne teme, ki jim jih boste skušali predstaviti, da si bodo lažje planirali lastno finančno prihodnost. MM: V dogovoru z organizatorji sem dal predavanju, ki ga bom imel na kongresu, naslov Globalna in evro finančna kriza: kje smo in kam gremo?, v njem pa bom slušal iskati odgovore na naslednja vprašanja: (i) V čem je razlika med sedanjo in prejšnjimi finančnimi krizami?, (ii) Zakaj dosedanji način reševanja globalne finančne krize ni bil uspešen?, (iii) Koliko časa še lahko zdrži ekspanzivna monetarna politika kot ključen instrument reševanja globalne finančne krize?, (iv) Kaj se dogaja z “emerging economies” po najavi o prehodu na manj ekspanzivno monetarno politiko razvitih držav?, (v) V kolikšni meri smo uspeli popraviti osnovno institucionalno strukturo evro območja?, (vi) Zakaj je vzpostavitev bančne unije tako pomembna za prihodnost evro območja in EU?, (vii) Kje so ključna tveganja za prihodnost evro območja? In (viii) Kako spodbuditi gospodarsko rast v perifernih državah evro območja?

Predavanje:

Globalna in evro finančna kriza: kje smo in kam gremo? Ob: 10:00 – 11:00, 19. oktober, Mercator dvorana , Ekonomska fakulteta

9


Elementum

KONGRES PLEMENITIH David Morgan

Zaupajte srebru S srebrom ste se prvič srečali že pri rosnih 11-ih letih. Kaj vas je takrat tako močno pritegnilo pri tej plemeniti kovini? DM: Pritegnilo me je samo zgodovinsko dejstvo. Srebro, ki je opravljalo funkcijo denarja dlje časa kot karkoli drugega, vključujoč zlato. Potem so tukaj še mnogi drugi, industrijski dejavniki, ki brez srebra enostavno ne bi mogli obstajati. Ne samo, da srebro odbija svetlobo boljše od vseh elementov in prevaja toploto bolje kot katerikoli drugi elementi, hkrati vsebuje edinstvene lastnosti, ki se uporabljajo predvsem v visoki tehnologiji po vsem svetu. Preprosto, brez srebra, ne bi bilo elektronike.

»Današnji denar nima nobene prave podlage in se ga ustvarja iz nič. Srebro pa je zgodovinsko gledano najdlje časa veljalo za denar in ne rabi nikakršne podlage, saj je samo po sebi vredno veliko več kot marsikatera druga kovina.«

10

Eden največjih specialistov za trg naložbenega srebra v svetu. S srebrom se je prvič srečal pri rosnih 11 – ih letih. Makroekonomist, katerega glavna služba je izobraževanje ljudi o realnem denarju in nagovarjanju ljudi, da so potrpežljivi in prepričani v svoje naložbe. www.silverinstitute.org Diplomirali ste iz financ in ekonomije in začeli izdajati mesečno publikacijo 'The Morgan Report'. Kaj zavzema ta publikacija? DM: Poročilo zavzema raziskave trga in predloge, ki jih nekako opredelim v naslednjih točkah: ›› splošno finančno zdravje globalne ekonomije, ›› težave z valutami, ›› moj osebni komentar glede trenutne situacije trga in nekaj napovedi, ›› dragoceni nasveti za ustvarjanje dobičkov na podlagi prihodnjih sprememb, ›› ključne razloge, zakaj vlagati v plemenite kovine, ›› skrbno izbrana naložbena priporočila, kjer iščemo dodatno vrednost v celotnem surovinskem sektorju (vključno s trenutno neznanimi 'junior' rudniki, kjer morate sprejeti visoko tveganje za izgube kot tudi visoke dobičke v primeru, da se zgodba obrne v pozitivno smer), ›› osebna priporočila pri razpršitvi premoženja glede na prihodnje gospodarske spremembe. Ustvarili ste tudi portal www.silver-investor.com in danes vas lahko poimenujemo kot enega največjih svetovnih specialistov za trg naložbenega srebra. Kako bi nekomu, ki ne pozna finančnega sveta v podrobnosti najbolj enostavno razložili povezavo med srebrom v fizični obliki in financami? DM: Če se usmerimo v zgodovino potem sedaj ne bi rabil zgubljati besed. Večina ljudi, rojenih v zadnjih desetletjih so pozabili na realni denar. Papir, kateremu sami pripisujemo vrednost skozi zau-

panje, je utopija. Takšna ekonomija ne more obstati. Ne krivim jih za nevednost, prej jih krivim za upiranje izobraževanju. Kljub temu, da se v šoli kaj takega niso učili, bi lahko sami poprijeli za kakšno knjigo. Poznati trg plemenitih kovin in korelacijo s financami, pomeni, da je treba poznati zgodovino financ malce več kot zadnjih nekaj desetletij. Današnji denar nima nobene prave podlage in se ga ustvarja iz nič. Sama beseda za srebro 'argentum' pa dejansko pomeni denar in kot sem že omenil se ga kot takega uporablja dlje časa kot katerokoli svetovno papirnato valuto. Ta v povprečju zdrži 100 let, nato pa jo uniči visoka inflacija.

V video intervjuju, ki ga bomo objavili na 7. kongresu plemenitih kovin in surovin, se bomo podrobneje osredotočili na trenutno situacijo na trgu srebra in kakšne scenarije lahko pričakujemo v prihodnje. Kaj pa bi sporočili bralcem te priloge? Ali bi se po vašem mnenju vsak posameznik moral zanimati za naložbeno srebro in zakaj? DM: Svet se sooča z zgodovinsko največjo finančno polomijo. Po mojem mnenju bi moral vsak posameznik posedovati vsaj nekaj plemenite kovine. Le tako bodo kos spremembam, ki se bodo odvile v svetovnem monetarnem sistemu v naslednjih nekaj letih.

Videoposnetek intervjuja 14:30 – 15:00, 19. Oktober Mercator dvorana , Ekonomska fakulteta

www.elementum.si


KOVIN IN SUROVIN

19. oktober 2013, Ekonomska fakulteta

Komu lahko danes še verjamem? Matjaž Štamulak Neodvisni samostojni premoženjski svetovalec. premozenje@gmail.com www.cresus.si

Kdaj bo konec krize? Vprašanju Kdaj bo konec krize? se dandanes praktično ni več moč izogniti. Ali na to vprašanje obstaja enoznačen odgovor? Seveda ne. Ampak, ali ne vsi živimo v istem svetu, kjer bi lahko z gotovostjo zmerili in ocenili, do kdaj bo še trajalo tole krizno obdobje in kakšne so lahko morebitne posledice zdajšnjih odločitev? Tudi to je nemogoče, saj je glede na povezanost in prepletenost globalne finančno-dolžniške zanke zelo težko predvidevati nadaljnji razplet finančne in gospodarske krize, kaj šele vse posledice na državo ter posameznike v prihodnosti. Kljub temu imamo glede razpleta krize trenutno prevladujoči vsaj dve različni si mnenji. Prvo mnenje pravi, da bo kriza trajala še zelo dolgo, da bodo njene posledice dolgoročne in da bo ob poku nekaj premoženjskih balonov v

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

bližnji prihodnosti izgubljenega veliko premoženja posameznikov. Pri drugem, nasprotnem mnenju zagovarjajo tezo, da bodo državne in centralno-bančne intervencije pomagale, da smo tik pred okrevanjem gospodarstva in da dolgoročnih posledic te finančne situacije ne bomo čutili. Kdo ima prav in kdo govori resnico? Kdo govori, kar misli in kdo govori tisto, kar mu je bilo naročeno – brez da bi zraven mislil, seveda? Kaj so prave novice? Trenutna situacija na finančnih trgih je tako, zaradi različnih mnenj in predvsem interesov, za povprečnega vlagatelja lahko zelo dvoumna in nejasna. Pri poplavi tako različnih novic in nasprotujočih si informacij si je namreč zelo težko ustvariti svoje mnenje. In ne le to, pri tako raznolikih informacijah je zelo težko

vedeti komu resnično verjeti. Marsikdo namreč novice ustvarja, ker želi oblikovati splošno mnenje sebi v prid in manipulirati z dejanskim, resničnim stanjem. Zelo malo je še takšnih, ki pustijo, da skozi novice izvemo realne podatke in objektivno stanje, ki nam lahko zelo pomaga pri oblikovanju naših finančnih odločitev. Predvsem, da se odločimo pravilno. Manipulacije in korekcije Praktičen in zelo poučen primer nasprotujočih si informacij in boja različnih interesov vidimo na gibanju cene zlata v zadnjem letu dni. Ne le, da je bilo dokazano, da so večje investicijske banke letos večkrat vplivale na ceno zlata z več usklajenimi akcijami prodaje zlata ˝na papirju˝, ampak se je že v dobre pol leta razrešil tudi primer banke Goldman Sachs. Ameriški investicijski velikan je namreč konec leta 2012 in potem ponovno v aprilu 2013 svoje stranke in laično javnost obveščal o tem, da se je trend rasti cene zlata zaključil in da priporočajo nujno prodajo zlata – tako v fizični obliki, kot tudi zlato, kupljeno preko različnih izvedenih finančnih inštrumentov (˝zlato na papir-

11


Elementum

KONGRES PLEMENITIH »Za prebiranje novic ˝med vrsticami˝ moraš imeti danes najmanj troje: dobro čustveno inteligenco, nekaj znanja o splošni situaciji ter interesih iz ozadja in zdravo, kmečko pamet oziroma logiko.«

ju˝). Konec letošnjega avgusta je po obsežni preiskavi nadzorni organ v ZDA izdal finančno kazen za Goldman Sachs, saj so jim dokazali nepravilnosti pri trgovanju z različnimi kovinami na borzi. Med aprilom in junijem letošnjega leta je namreč Goldman Sachs, po objavi novice o koncu trenda zlata in priporočila o prodaji le tega, investiral ter kupil kar 11 ton fizičnega zlata!

Na kaj in kako reagirajo vlagatelji? Povprečni vlagatelj na novice po navadi reagira brez premisleka o tem, kakšni so interesi tistega, ki novico sporoča. To je zelo močan psihološki dejavnik izbora naložb, ki ga imenujemo pretirana zaverovanost v natančnost informacij in vlagatelja ˝ohromi˝ za pogled iz razdalje, kjer bi trenutne novice, ki so mu na voljo, ocenil v povsem drugi luči in s tem posledično tudi drugače reagiral. Dobro se spomnim leta 2007, ko smo skupaj s podjetjem Elementum pričeli ljudi osveščati o spremembi tržne situacije in o tem, da bi bilo dobro imeti del premoženja v plemenitih kovinah. Zaradi vsesplošne evforije in zaslepljenosti z ˝dobrimi novicami˝ marsikateri vlagatelj takrat ni verjel, da lahko delnice na naši borzi močno padejo (niti zaradi očitnih znakov napihnjenosti trga!) in da bi bilo modro realizirati večji del donosov ustvarjenih z leti naše privatizacije. Kdor je poslušal večino medijev, je vsekakor zamudil pravočasni izstop in optimalen nakup zlata za zaščito premoženja. Prav podobno se dogaja tudi danes, ko vlagatelji ponavljajo svoje napake zaradi napačnih signalov in impulzov javnega mnenja, ki ga oblikujejo mediji.

12

Za prebiranje novic ˝med vrsticami˝ moraš imeti danes najmanj troje: dobro čustveno inteligenco, nekaj znanja o splošni situaciji ter interesih iz ozadja in zdravo, kmečko pamet oziroma logiko. Le v tem primeru lahko spregledaš tisto resnico, ki se skriva v ozadju in se na to, kar pravijo ˝tam zadaj˝ tudi najbolje pripraviš. Kajti dejstvo je, da tako velikih težav v monetarnem in finančnem sistemu ne bo možno odpraviti na hitro in brez bolečin ter posledic na naše življenje in naše premoženje. Ali res kdo danes še verjame, da bomo lahko največje dolgove v zgodovini (svet še nikoli ni bil tako zadolžen globalno) in najtežjo bančno situacijo uredili mirno, povsem brez pretresov in hujših posledic? Če kdo temu še verjame, naj vzame v roke kakšne starejše knjige o tem, kako so se v zgodovini razpletale dolžniške krize in kakšne so bile posledice razpleta teh kriz. Ključne besede razpletov v zgodovini so inflacija, bankrot, varčevanje. Ob teh besedah in možnem razpletu trenutne krize mora danes vsak vlagatelj pri finančnih odločitvah na prvo mesto postaviti ustrezno zaščito s pravimi vrednotami. Si država želi, da razumete situacijo? V fevdalizmu, ki se ga iz zgodovine ne spominjamo po veliko dobrih stvareh, je moral kmet svojemu kralju odstopiti eno desetino svojega pridelka. Danes ljudje državi ne dajejo zgolj ene desetine, ampak večina s posrednimi in neposrednimi davki državi in proračunu nameni več kot polovico svojega ustvarjenega dohodka. Pa kljub tako veliki obdavčitvi države po svetu še vedno ne uspejo ekonomično

razpolagati s pobranimi davki in prispevki. Kako bi tudi, če pa so se zasebno ustvarjene bančne luknje prelile na državo, le ta pa primanjkljaj krpa z obdavčitvami in zategovanjem pasu na davkoplačevalcih. Posledice so vidne že danes, saj nam dobesedno pred očmi izginja srednji razred, ki je glavno gonilo gospodarske rasti in splošnega blagostanja ter zadovoljstva. Tako imenovana ˝korpokracija˝, ki jo sestavljajo večje banke, svetovne vlade in korporacije z roko v roki, je preko različnih razvojnih modelov in prekomernega financiranja uspela zadolžiti svet do točke, kjer ni povratka nazaj. Vprašanje ostaja samo, kdaj bo prišlo do zloma ˝piramidne sheme˝ zahodnega sveta in kakšne bodo posledice. Če bi dandanes večina populacije to prepoznala kot pravi problem, bi imeli, kot je nekoč dejal Henry Ford, že jutri revolucijo. Tako je zaradi medijske manipulacije in osiromašenja človeške duše danes še vedno veliko tistih, ki se s tem temeljnim problemom, ki bo za vedno preobrazil nas in našo družbo, sploh ne ukvarjajo. A kot pravijo, problemi te vedno dohitijo – vprašanje je le ali si na njih pripravljen ali ne! Zato poskrbite za svojo osveščenost! Nobelov nagrajenec za književnost, Georg Bernard Shaw, je skoraj 100 let pred našim časom zapisal naslednje besede, še kako brezčasne in uporabne tudi in predvsem danes: ˝Zmeraj imamo izbiro med naravno stabilnostjo zlata in zaupanjem v inteligenco predstavnikov vlade. Z vsem spoštovanjem do teh gospodov in dokler je kapitalizem še z nami, vam vsekakor priporočam: odločite se za zlato!˝

www.elementum.si


KOVIN IN SUROVIN

19. oktober 2013, Ekonomska fakulteta

Neskončna privlačnost plemenitih kovin Matjaž Jereb Neodvisni samostojni premoženjski svetovalec. vassvetovalec@gmail.com www.vassvetovalec.weebly.com

Simbol sonca in lune Vas privlačijo plemenite kovine pa ne veste zakaj? Že res, da so dragocene in imajo bleščeč sijaj, a morda vas privlačijo zaradi tistega nekaj več, kar imata ti dve kovini v sebi. Tisto, zaradi česar hladni kovini izžarevata toploto in privlačnost. Zaradi Sonca in Lune. Plemenite kovine so starodavnim kulturam, zaradi svoje nepokvarljivosti in sijaja, predstavljale veliko več kot le hladno kovino. Skozi zgodovino je zlato postalo tako rekoč univerzalni simbol sonca, ki predstavlja božjo osvetlitev, čistost, moškost, nesmrtnost in modrost. V starem Egiptu je zlato predstavljalo prisotnost bogov v fizičnem materialu, Azteki so videli zlato kot blato boga sonca Huitzilopochtlija, kitajskim taoistom

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

pa je zlato predstavljalo bistvo nebes. V moderni dobi se je na ta duhovni vidik zlata skoraj povsem pozabilo in danes žal predstavlja le še osrednjo, vladajočo oblast, temelj finančne strukture družbe in vir moči v materialnem pogledu.

Vsestranska uporabnost v zdravilstvu No, ni pa bilo povsem pozabljeno v zdravilske namene, saj sta zlato in srebro znana tudi kot naravna antibiotika in energetska ojačevalnika. V prehranski potrebi ljudi sicer nista življenjskega pomena, a sta kljub temu prisotna v človeškem telesu. Za zlato je že veke znano, da je energetsko usklajeno s človeškim telesom, zato si lahko tudi z njegovim nošenjem na telesu pomagamo pri zdravljenju krvi, kože in pri težavah s srcem. Zaradi

kemijske nevtralnosti zlata se verjame, da nošenje zlatega nakita preprečuje duhovni propad, utrujenost in negativnost. Kakšne energetske lastnosti pa odlikujejo srebro? Srebro se pogosto povezuje z ženskimi značilnostmi, sočutjem in empatijo, pomeni nedolžnost in prepričljivost ter je povezano z Luno, to pa pogosto povezujejo tudi z varnostjo. Poleg tega, da je srebro izjemno dober prevodnik toplote in električne energije, oddaja tudi zelo prijetno energijo. Z nošenjem srebrnega nakita lahko koristimo svojemu zdravju, saj lahko pomaga pri zdravljenju krvnega obtoka, žrela in pljuč. Vrača duševno in hormonsko ravnotežje, razstruplja telo, učinkovit pa naj bi bil tudi pri zdravljenju hepatitisa. Zgodovina in monetarni pomen plemenitih kovin Zlato in srebro je v naravi najti v obliki prahu, skupkov (nuggets) in kristalov, ki so pogosto razvejani v formacije, ki spominjajo na strukturo praproti. Ko so

13


Elementum

KONGRES PLEMENITIH »Skozi zgodovino je zlato postalo tako rekoč univerzalni simbol sonca, ki predstavlja božjo osvetlitev, čistost, moškost, nesmrtnost in modrost. Srebro pa se pogosto povezuje z Luno in ženskimi značilnostmi kot so sočutje, empatija, nedolžnost, prepričljivost in varnost.«

starodavni narodi našli tako strukturirano zlato, se je pri njih razvilo splošno prepričanje, da zlato raste kot rastlina v skali. Tako so v zgodnji dobi rudarstva rudarji verjeli, da mora v najdiščih ostati nekaj zlata za seme, ki naj bi obnovilo zalogo najdišča. To prepričanje se je obdržalo vse do poznega šestnajstega stoletja! Zlato in srebro sta že od nekdaj cenjeni kovini tudi v monetarnem pomenu. Vse se je začelo že v času vladavine kralja Croesusa, ki je vladal Lydiji od leta 560 do 547 p.n.š. V tem času se namreč razvije izboljšana tehnika prečiščevanja zlate rude, kar mu omogoči kovanje prve standardizirane zlate valute na svetu. Enakomerna vsebnost zlata v njegovem zlatniku mu zagotovi, da le-ta postane vsesplošno priznan in zaupanja vreden pri trgovanju. Ko Grčija kot celota kasneje ni imela zadostnih rezerv zlata v podporo obsežnemu kovanju zlatnikov, je tudi srebro prvič v zgodovini postalo uradna valuta v določenem razmerju 13:1 proti zlatu. Po tem, ko je Filip II. Makedonski, oče Aleksandra Velikega, Grčiji predpisal prvi praktični zlatnik je bilo v obtoku toliko razpoložljivega zlata, da se je razmerje med srebrom in zlatom znižalo na 10:1. Prve manipulacije z denarjem Civilizaciji je bila s tem predstavljena inflacija, ki jo imajo nekateri za petega jezdeca apokalipse (smrt, vojna, lakota in kuga). Inflacija, skriti davek, torej ni nekaj novega ampak so jo v svojo korist izkoriščali že številni vladarji. Poglejmo kako so to počeli v času Rimskega imperija. Nero je že leta 64 ponarejal

14

srebrnike tako, da jim je zmanjševal vsebnost plemenite kovine. Kovanec, ki naj bi v povprečju vseboval 4,5 gramov srebra je pod njegovo vlado vseboval le še 3,4g srebra. Devalvacija denarja (denarius) se je seveda nadaljevala tudi po njegovi vladavini. Pod vladavino Markusa Aureliusa je denarius vseboval 75% srebra, Comodus je vsebnost srebra zmanjšal na 67%, Lucius Septimus Severus je vsebnost srebra znižal na vsega 50%, Caracalla pa je že predstavil nov kovanec (antoninianus), ki je bil vreden za dva denariusa. No, z Gallienusom je bilo v »novem« kovancu le še 5% srebra kar pomeni, da je v nekaj več kot 200 letih izginila vsa realna vrednost kovanca. Od imaginarnega, nazaj k realnemu Danes, skoraj dve tisočletji kasneje ni nič drugače. Ameriški dolar, denarna valuta »imperija« Združenih držav Amerike obstaja 227 let, od tega je že 69 let priznana kot svetovna rezervna valuta. In čeprav ali pa prav zato, ker za stabilnost ameriškega dolarja že 100 let skrbi Ameriška centralna banka (FED), je vrednost valute padla za več kot 97%. Pa ne gre samo za to valuto. Večino pomembnih svetovnih valut, zaradi valutne vojne, pospešeno izgublja na svoji vrednosti v primerjavi s plemenitimi kovinami. Zakaj torej večina finančnih institucij še vedno ne priporoča naložbe v plemenite kovine, ki so znane kot najboljši hranilec realne vrednosti premoženja in so imele v zadnjem desetletju enega najboljših povprečnih donosov? Verjetno je to povsem človeška reakcija na to, da

če nekaj dolgo časa delaš narobe, si tega na koncu enostavno ne želiš priznati. Plemenite kovine so direktno nasprotje finančnim elitam. S svojo rastjo cene namreč kažejo na absurdnost uradno objavljene stopnje inflacije. Znašli smo se v situaciji, ko so banke postale prevelike, da bi jih lahko pustili propasti. Tako na primer vrednost vseh sredstev banke JPMorgan Chase (2,509 bilijona $ v 2012) presega bruto domači proizvod Velike Britanije (2,435 bilijona $)! Istočasno pa je ista banka izpostavljena finančnim derivatom (terminski posli, ki so namenjeni zavarovanju rizikov in se jih uporablja tudi v špekulativne namene) v višini preko 70 bilijonov ameriških dolarjev! Morda za primerjavo razsežnosti težave potrebujete še dva dodatna podatka: celotna vrednost ameriškega bančnega sistema je ocenjena na 14,4 bilijone ameriških dolarjev, bruto domači proizvod celega sveta pa je v letu 2012 znašal dobrih 71,5 bilijona ameriških dolarjev. In tu je bilo govora o eni sami sistemsko pomembni banki. Zato ni čudno, da ob tako krhkem finančnem sistemu države v razvoju dobesedno kopičijo plemenito kovino in to ne glede na ceno, ker se zavedajo, da bodo v primeru finančnega zloma sicer plačale veliko višjo ceno. Verjamem, da vas bodo zgodovinska in trenutna dejstva vzpodbudila k pravočasnemu in pravilnemu reagiranju v teh izjemnih finančnih časih. In ne pozabite nečesa zelo pomembnega: »Če denar ne bo vaš služabnik, bo postal vaš gospodar!«

www.elementum.si


KOVIN IN SUROVIN

19. oktober 2013, Ekonomska fakulteta

Metka Dokl

Ko gre za več, kot le za denar

neodvisna samostojna premoženjska svetovalka

Tisoče slovenskih družinskih finančnih zgodb je zaznamovala negotovost, ki jo je pred dobrima dvema desetletjema v našo deželo prinesel vstop v kapitalizem. Neizkušeni in nevešči »otroci socializma« lahko od takrat dalje izbiramo med tako rekoč neomejenimi naložbenimi možnostmi. V začetku smo si kot vlagatelji prve izkušnje pridobivali v procesu tranzicije in lastninjenja z unovčenjem lastninskih certifikatov. Večina nepoučenih jih je hitro prodala ali slabo naložila. Za manjšino pa je posel s certifikati cvetel. S pojavom borzno posredniških družb so nove naložbene priložnosti postale dostopne slehernemu. Srečni lastniki delnic so svoje navdušenje nad novimi možnostmi bogatenja izražali v tolikšni meri, da se je z njim postopoma okužil dobršen del državljanov. Naložbe smo izbirali sami, brez strokovnega znanja, največkrat je bil sosed sosedu finančni svetovalec. Evforično navdušenje sicer razumnih in racionalnih vlagateljev, enostavna dostopnost kapitala in podpora bančnega sistema, ki je pomagal financirati nakupe

razumevanju dejstev, slabo odločamo. Preseči ustaljene načine razmišljanja in čustvene vzorce, ki v finančni areni ne prinašajo koristi, je mnogo težje, kot poznavanje pravil finančnih trgov. Tega se zavedajo tudi pobudniki finančnega opismenjevanja, ki ga s številnimi projekti, najboljšimi praksami, spletnimi postavitvami, izobraževalnimi shemami in nacionalnimi programi dvigujejo na višje ravni. Spoznavajo namreč, da sredi finančnega informacijskega hrupa in neskončne finančne ponudbe, mešanica ekonomije in vedenjskih financ ne zadoščata več. Rešitev je v strokovnem, osebnem in etičnem premoženjskem svetovanju. Finančna perspektiva in varnost posameznika sta ob podpori neodvisnega premoženjskega svetovalca možna tudi, če posameznik nima nikakršnega znanja in izkušenj z vlaganji in upravljanjem premoženja. Kljub temu, da se povprečen Slovenec ne vidi v vlogi vlagatelja, ga že samo dejstvo, da želi ohraniti in zaščititi premoženje, opredeli kot takega. Glede na škodo povzročeno v preteklih letih, predstavlja obnova zaupanja vlagateljev velik izziv. Svetovalec ni zgolj finančni strokovnjak, je partner, ki vlagatelja bodri in spodbuja, da ostaja na začrtani poti tudi v negotovih časih. Zaupanje, osebni odnos, obravnavanje vlagatelja z vso skrbnostjo in spoštovanjem so prvine, s katerimi je možno »zmagovati« ne glede na trenutne razmere na trgu. Tu gre pa za mnogo več, kot le za denar.

»Nekateri ljudje so spoznali, da je v krizi potrebna sprememba, nov način razmišljanja in novo znanje. Izstopili so iz cone udobja in se odločili za preživetje s prilagoditvijo.«

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

vrednostnih papirjev, so pripeljali do pretiranega pohlepa. Strokovno usposobljene institucije so prepustile upravljanje njim zaupanih depozitov v roke neukih, povprečnih državljanov, ki so investirali preko kreditov. Ali so banke s figo v žepu računale na neznanje in napake vlagateljev, lahko le ugibamo. Streznitev v prvem četrtletju 2009, ko je Slovenija tudi uradno zapadla v recesijo, je bila posledica razočaranja zaradi izgube premoženja velikega števila ljudi. S tem je marsikoga za vse življenje odvrnila od naložbenih priložnosti, njihovo premoženje pa zaradi strahu in pasivne drže izpostavila volji »velikih akterjev«. Na srečo obstaja del naroda, ki je bolj trpežne narave in neupogljivega duha. Spoznali so, da je v krizi potrebna sprememba, nov način razmišljanja in novo znanje. Nekateri so izstopili iz cone udobja in se odločili za preživetje s prilagoditvijo. Njihove finančne odločitve naj bi odslej temeljile na racionalnem razmišljanju in poznavanju konvencionalnih pravil. S tem bi predvideli potek bodočih dogodkov in se izognili ponovnim izgubam. Zdi se logično, smiselno in skladno s standardno ekonomsko teorijo, ko naj bi posameznik, ki razpolaga z zadostnimi, kvalitetnimi in pravočasnimi informacijami, bil sposoben sprejeti dobre odločitve. Če standardno ekonomijo »oplemenitimo« še z izsledki vedenjske ekonomije, pa postane nekoliko bolj jasno, zakaj se lahko kljub poznavanju in

metka.dokl@gmail.com

15


Elementum

KONGRES PLEMENITIH

Poklic prihodnosti svetovalec za osebne finance

Irena Lenasi Rogač

Na denar lahko gledamo tudi kot na kos papirja potiskanega s kvalitetnim črnilom in umetelno grafiko. Sam po sebi nima ustvarjalne moči, kljub temu pa v nas vzbuja mnoga čustva - žalost, srečo, obup, budi pa tudi samozavest in prevzetnost. Povzroči marsikatero poroko in še več ločitev. Pripisujemo mu veliko moč in mu odrejamo pomembno vlogo v življenju. Pomen financ bi bilo resnično težko zanikati. Zdi se, da smo našli tudi odgovor na večna vprašanja, zakaj bogati postajajo še bogatejši ter zakaj se revni pogrezajo še globlje v revščino. Spoznali smo, da je vzrok ustvarjanja premoženja človeška misel. Ne glede na to spoznanje ugotavljamo, da se kljub dobremu in kvalitetnemu izobraževanju, soočamo s pomanjkanjem finančnega znanja. Poleg vsega znanja nas v šolah niso naučili, kako ravnati z denarjem. Finančna sposobnost posameznika namreč ne temelji samo na sposobnosti služenja denarja, temveč tudi na tem, koliko nam ga uspe obdržati in oplemenititi.

nezaupanje tudi do tistih svetovalcev, ki delujejo etično in visoko strokovno. Mnogim ljudem varčevanje predstavlja bolečino in nezadovoljstvo, saj so navajeni kupiti takoj in plačati kasneje. Kako pomembno je živeti po svojih zmožnostih se največkrat zavemo takrat, ko doživimo nepričakovano izgubo dohodka. Finančne ustanove namreč nudijo presenetljivo več denarja, kot pa ga ljudje lahko odplačamo. Če želimo v mladih generacijah spodbujati drugačne finančne navade, je prav, da jim poleg zgleda ponudimo tudi ustrezno znanje. To pomembno spoznanje želijo predstaviti različne organizacije znotraj EU, OECD, RS, prav tako tudi Regionalni razvoji centri, ki skozi različne projekte spodbujajo finančno pismenost prebivalstva. Iz rezultatov obširne raziskave o poklicih prihodnosti v Sloveniji do leta 2050, je razvidno, da je svetovalec za osebne finance oz. finančni svetovalec na sedmem mestu najperspektivnejših poklicev. Ker pa je profesionalnih svetovalcev malo, bi želeli razširiti to zanimivo in perspektivno dejavnost s pomočjo franšize, ki jo skupaj s podjetjem Concorde PS kvalitetno prenašamo na poslovne partnerje že več kot dve desetletji. V kolikor bi želeli povečati svoje finančno znanje in z njim kasneje pomagati tudi drugim, vas vabimo v naše vrste, kjer znanje z veseljem delimo. Rešitev finančne krize namreč ne bo prišla s strani vlade ali gospodarstva, ampak si lahko lepšo prihodnost ustvarimo sami.

Spoznavanje, učenje in obvladovanje tega neskončno zanimivega in tudi zapletenega področja, je osnova premoženjskega svetovanja. Poslanstvo svetovalca pa v nadaljevanju predstavlja informiranje, posredovanje navodil in tudi objektivnih nasvetov ljudem, da bi se lahko pri svojih finančnih dilemah pravilneje odločali. Kljub temu, da na ekonomske situacije nimamo nobenega vpliva pa se jim lahko prilagodimo s svojim načinom razmišljanja in ravnanja. Nekateri posamezniki želijo odgovornost za svojo finančno ravnanje prevzeti v svoje roke, drugi pa prepuščajo to področje raznim finančnim strokovnjakom. Pomembno pri tem je, da so v procesu svetovanja stranki vedno predstavljena tako tveganja kot tudi priložnosti na trgih. Velikokrat se pod krinko finančnega svetovanja skriva agresivna prodaja finančnih produktov, ki so oblikovani v korist ponudnika in veliko manj v korist kupca. Neizpolnjena pričakovanja, ki so posledica tovrstnih nakupov, povzročajo nezadovoljstvo in

Poklic prihodnosti - svetovalec za osebne finance na sedmem mestu Osebni svetovalec za finance bo pomagal individualnim osebam z nasveti glede davkov, investicij in zavarovanj. Pričakuje se, da bo vedno več ljudi potrebovalo nasvete, kako ravnati s svojim denarjem, kam investirati in kako varčevati za upokojitev. Vir: Razvojni center Murska Sobota: Brošura poklici prihodnosti, Murska Sobota, 2012

16

samostojna premoženjska svetovalka info@irena.si www.irena.si

www.elementum.si


KOVIN IN SUROVIN

19. oktober 2013, Ekonomska fakulteta

Svetovalci o premoženjskem svetovanju Majda Letonja: »Poklic premoženjske svetovalke je zagotovo poklic sedanjosti in bodočnosti. To delo opravljam že petnajsto leto, vendar prav zadnja leta, ko vsak posameznik čuti stanje kakršno v državi je, vem, da je informacij enostavno preveč, zato je težko izluščiti tiste prave. Prav vsak bi se moral zavedati, kako so pri izgradnji osebnega premoženja pomembne pravilne dolgoročne odločitve. Prav zato mi svetovanje vsa ta leta omogoča, da z zadovoljstvom posredujem znanje in informacije obstoječim in potencialnim strankam.«

Tomaž Kurmanšek: »Premoženjsko svetovanje je tako kot obdelovanje vrta. Človek posadi seme in nič ne vidi. Zelo je vesel, ko vidi prve poganjke. Vse to je potrebno negovati. Vmes pridejo kakšna neurja, ki pridelek oklestijo. Največje veselje pa je takrat, ko se pridelek žanje oziroma pri nas, ko se uresničijo napovedi in naložbe lepo zrastejo.«

Marija Irman: »Za ta poklic sem se odločila, ker želim ljudem podati nekaj dobrega na pošten način. Svetujem tako, kot bi želela biti sama svetovana. Torej, če je dobro zame, zakaj ne bi te dobre informacije posredovala naprej. Moj poklic je pravzaprav moje poslanstvo.«

Irena Linasi Rogač: »Podjetniške priložnosti me že dvajseto leto vodijo v različne smeri finančnega področja. Skrivnostno iskanje sreče, ki je z nevidnimi stiki največkrat povezano s finančno svobodo, je pritegnilo številne ekonomiste, znanstvenike in psihologe. Njihova skupna ugotovitev je bila, da se sreča ne skriva v stvareh, ampak v ljudeh. Torej zdravo ustvarjanje ob negovanju kvalitetnih odnosov z ljudmi je razlog, da ta poklic opravljam z največjim veseljem in odgovornostjo.«

Marko Kocuvan: »Poklic neodvisnega premoženjskega svetovalca mi predstavlja velik in prijeten izziv. Moj glavni namen je pomagati ljudem, da bodo v prihodnje sprejemali boljše in pravilnejše odločitve za svoje premoženje. Prepričan sem, da lahko s premišljenim pristopom in enako količino dela s prisluženim denarjem ustvarimo mnogo več. S tem si seveda dvignemo tudi kvaliteto življenja.«

Emil Žibert: »Še nikoli ni bilo tako zelo pomembno, da ima stranka za svojega premoženjskega svetovalca osebo, ki se s to dejavnostjo ukvarja profesionalno. V današnjih negotovih časih stranke potrebujejo sogovornike, ki se v tej situaciji obnašajo do strank tako, kot to delajo zase. Pravega premoženjskega svetovalca ne zanima samo to, da bi prodali nek produkt in zaslužil provizijo, temveč svetuje stranki tisto, kar resnično potrebuje.«

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

Jasmina Mandl: »Premoženjsko svetovanje zame ni samo moj poklic, je moje poslanstvo: ljudem prinesti informacije pravočasno in jim tako pomagati pri uresničevanju njihovih najpomembnejših življenjskih ciljev, ciljev, ki so povezani z izgradnjo, z optimiranjem ali z zaščito premoženja. Kvaliteta našega življenja je namreč odvisna od tega, koliko premoženja smo si sposobni ustvariti in na kakšen način.« Matjaž Štamulak: »Poklic finančnega svetovalca je zame sinonim za izobraževanje, pomoč in svetovanje! Zaradi teh vrednot se že 10 let trudim profesionalno opravljati poslanstvo, da ljudem pomagam, da svoje finančne cilje dosežejo hitreje, ceneje in z manj lastnega vložka. Skupaj z več partnerji se trudimo, da v Sloveniji na področju financ, prihrankov in varčevanj postavljamo nove, višje standarde! Največji cilj nam je vedno le en - zadovoljna stranka!« Pavel Rihtaršič: »Premoženjsko svetovanje je vmesna stopnja med ljudmi, porabniki finančnih storitev in finančnim trgom. Kar je danes še toliko bolj pomembno, ker se vedno več obveznosti prelaga na posameznika, na drugi strani pa imamo zelo nizko stopnjo finančne pismenosti prebivalstva. Zato je strokovno znanje poleg etike eden najnujnejših elementov dobrega svetovalca na trgu.«

17


Elementum

KONGRES PLEMENITIH

PROGRAM 09:00 – 09:40 ROGLJIČEK IN KAVICA ›› Pogostitev pred uradno otvoritvijo.

09:40 – 09:45 MOJCA MAVEC 09:45 – 10:00 PETER SLAPŠAK

›› Podelitev nagrad študentom za najboljšo seminarsko nalogo z naslovom ' Vzroki za nastanek

10:00 – 11:00

Mojca Mavec

pi denarne politike, postali standardni. Izkazalo se je, da zmanjševanje in izstopanje z zadolževanja (QE) ni tako lahko kot so si zamišljali udeleženci na trgu. Zaradi visoke ravni dolga mora nominalna obrestna mera ostati blizu nič, realne obrestnih mere morajo ostati negativne, to pa zagotavlja trdne temelje za prihodnjo rast cene zlata. Če je bilo

›› Uvodni govor

finančne krize'

Povezovalka:

prof. dr. MOJMIR MRAK

›› Predavanje v slovenskem jeziku

Naslov: Globalna in evro finančna kriza: kje smo in kam gremo?

kdaj potrebno zaščititi svoje premoženje z zlatom, je to danes.

12:30 – 13:45 KOSILO ›› Pogostitev iz strani organizatorja kongresa.

13:45 – 14:15

PETER SLAPŠAK

›› Predavanje v slovenskem jeziku

nančnimi krizami? Zakaj dosedanji način reševanja

Naslov: Zakaj smo zaradi vse daljše finančne nestabilnosti primorani spremeniti tudi strategijo varčevanja?

globalne finančne krize ni bil uspešen? Koliko časa

Opis: Tako posebnih razmer v svetovnem gospodar-

Opis: V čem je razlika med sedanjo in prejšnjimi fi-

še lahko zdrži ekspanzivna monetarna politika kot ključen instrument reševanja globalne finančne krize? Kaj se dogaja z “emerging economies” po najavi o prehodu na manj ekspanzivno monetarno politico razvitih držav? V kolikšni meri smo uspeli popraviti osnovno institucionalno strukturo evro območja? Zakaj je vzpostavitev bančne unije tako pomembna za prihodnost evro območja in EU? Kje so ključna tveganja za prihodnost evro območja? Kako spodbuditi gospodarsko rast v perifernih državah evro ombočja?

11:00 – 11:15

PAVZA

11:15 – 12:30

RONALD STOEFERLE

›› Predavanje v angleškem jeziku

Naslov: Zaupamo v zlato…zakaj je monetarna zaščita danes še toliko bolj pomembna kot kdajkoli prej? Opis: Čeprav je večina prepričana, da se je naraščajoči trend zlata končal, sam še vedno trdno verjamem, da vsi temeljni argumenti v prid zlata ostajajo nedotaknjeni. Še nikoli prej na svetovni ravni ni potekal tako velikanski poskus denarne politike. Od leta 2008 je bilo več kot 500 popravkov obrestnih mer po vsem svetu. Zdi se, da so nestandardni ukre-

18

stvu še nismo imeli nikoli. Tako dolgo politiko nizkih obrestnih mer, tako izrazito ekspanzivno monetarno politiko z denarjem brez kritja in neomejenega kupovanja državnih obveznic s strani glavnih centralnih bank na eni strani, ter visoki javni dolgovi, povečevanje davkov, visoka nezaposlenost, nižji socialni transferi, ter realno negativna gospodarska rast na drugi strani. Dobički bank so se v preteklosti privatizirali, izgube pa se danes prenašajo na davkoplačevalce, ki se jim na neupravičen način jemlje težko prigarane prihodke. Kakšna igra se odvija v ozadju? Kakšno varčevalno strategijo naj izbere posameznik, da zaščiti svoje premoženje pred vse verjetnejšim razvrednotenjem?

14:15 – 14:30

PAVZA

14:30 – 15:00 POSNETEK INTERVJUJA Z DAVID MORGAN ›› Predvajanje video intervjuja z enim največjih

svetovnih specialistov za trg naložbenega srebra.

15:00 – 15:15

PAVZA

15:15 – 16:30

F. WILLIAM ENGDAHL

›› Predavanje v angleškem jeziku

Konec sveta kot ga poznamo.

Opis: Kriza, ki je izbruhnila avgusta 2007 ni bil navaden finančni dogodek. To je bil začetek tektonskega premika v svetu finančne moči. Stečaj Lehman Brothers in svetovna finančna kriza sta bila posledica geopolitičnih dogodkov. Grška dolžniška in evro kriza, ki je sledila, sta tesno povezani z istimi akterji. Wall Street banke so do danes ustvarile razmere, kjer njihova finančna moč presega državno. Kot nov udeleženec v valutni vojni med evrom in dolarjem se je pojavila še Kitajska. Da bi primerjali trenutno krizo s preteklimi (npr. velika depresija v tridesetih) nima smisla, saj so bili takratni državni dolgovi skoraj zanemarljivi v primerjavi z današnjimi (predvsem v ZDA in Evropi). Kriza še zdaleč ni končana. V pripravah na tretjo svetovno vojno, z zametki v srednjem vzhodu, se vprašamo kje je 'varno finančno pribežališče'.

16:45 – 18:00

OKROGLA MIZA

Povezovalec okrogle mize:

Prisotni: F. William Engdahl, Ronald Stoeferle, Boštjan Vasle (direktor UMAR), Jaka Vadnjal

(dekan Gea- College), Bojan Pravica (neodvisni samostojni premoženjski svetovalec)

Naslov: Kaj je bilo v preteklih letih spregledanega, da se finančna kriza poglablja? Opis: Gosti bodo med seboj izmenjali mnenja o

dosedanjih ukrepih, ki naj bi finančno in gospodarsko krizo ublažili, a jo vse bolj poglabljajo. Poskušali bomo poiskati razloge za razlike med statističnimi podatki in dejanskim ekonomskim stanjem človeka, kateremu se znižuje realni dohodek in tudi najbolj občuti krizo. Udeleženci okrogle mize bodo podali svoja mnenja o časovnem okviru normalizacije gospodarstva, verjetnosti visoke inflacije oz. izgube zaupanja v katero izmed pomembnih svetovnih valut. Vprašali se bomo ali EU dejansko zapušča obdobje recesije kot nam v zadnjem času prikazujejo statistike? Zaključili bomo z vprašanjem o najbolj pričakovanem načinu razdolževanja držav kot so ZDA, Japonska, VB itd.

18:00 – 19:00 VEČERNI PRIGRIZEK IN DRUŽENJE ›› Pogostitev iz strani organizatorja

www.elementum.si


KOVIN IN SUROVIN

19. oktober 2013, Ekonomska fakulteta

je denar, vse » Zlato drugo je kredit.

»

J. P. Morgan (1837–1913) ustanovitelj J. P. Morgan & Co., ene izmed vodilnih finančnih ustanov stoletja

Zlato in srebro za zaščito vašega premoženja

Ohranjanje realne kupne moči Stopnja statistične inflacije je v obdobju od januarja 2005 do konca decembra 2012 znašala okrog 23 %. Zakaj se je potem cena bencina v enakem obdobju zvišala za okrog 68 %? Za koliko se je v tem obdobju povišal vaš osebni dohodek? Cena bencina (za 60 l, 95-oktanski) v evrih in zlatu

ZLATO in SREBRO v primerjavi s papirnatim denarjem in obveznicami v času povečanja inflacije ne izgubljata svoje vrednosti in zato predstavljata steber finančne stabilnosti, ki je v svetu vedno bolj ogrožena. Povprečna življenjska doba svetovnih rezervnih valut je okoli 100 let. Ameriški dolar je vlogo svetovne rezervne valute prevzel britanskemu Sterlingu leta 1945 in od takrat do danes izgubil na svoji vrednosti okrog 80 %. Če bi pred desetimi leti investirali 100 € v zlato, bi bila vaša naložba danes vredna 268 €. Če bi teh 100 € imeli doma, bi bili danes nominalno še vedno vredni 100 €, glede na statistično inflacijo le 75 €, ob upoštevanju realne inflacije pa še veliko manj.

Kmalu…nov način varčevanja,

odporno na finančne nestabilnosti

0% DDV

evri

grami

90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00

2005

2006

2007

2008

Potrebno plačilo v €

2009

2010

2011

2012

Potrebno plačilo v zlatu

Vir: www.stat.si, www.lbma.org.uk

Zakaj Elementum? • zaradi specializiranih znanj in odličnega poznavanja specifičnosti trga žlahtnih kovin, • ker direktno sodelujemo in smo v stalnem stiku s kovnico, ki ima najdaljši status ‘good delivery’ v Evropi (od 1930), • ker imamo izjemno dobro razvito mrežo svetovalcev, ki so vam na voljo tudi izven uradnega delovnega časa podjetja, • ker vam na razumljiv način pojasnimo kompleksne finančne informacije.

Elementum d. o. o., Poslovna cona A35, 4208 Šenčur info@elementum.si t: 080 59 2009 www.elementum.si


2013 Kongres plemenitih kovin in surovin  

Kongresova priloga - revija, ki jo vsako leto izda podjetje Elementum. V letošnji si lahko preberete intervjuje s finančnimi analitiki, makr...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you