Page 26

26

KLASJE | Ivančna Gorica,

Kultura

marec 2012

Nad mestom se dani – stiška premijera Dragocena knjižna

novost domačina Tadeja Trnovška – Zaklad pisarja Bernarda

V Stični smo 28. in 29. 1. 2012 dočakali premiero kratkega filma v produkciji Akademije za gledališče, film, radio in televizijo (AGRFT) z naslovom Nad mestom se dani. Muzikal režiserja Blaža Završnika je zgodba o sveži zaljubljenosti študentov v Ljubljani, s srečnim koncem. Glavno moško vlogo je prvič odigral Klemen Janežič, študent četrtega letnika akademije, domačin iz Stične. Klemen je zopet dokazal, da premore velik igralski talent, zato smo se z njim tudi pogovorili. Kakšne so torej možnosti za filmsko produkcijo na Akademiji in v Sloveniji? Klemen: »Pogoji so zelo slabi, v bistvu je večina dela opravljenega v kleti, ki je najeta. Ti so last frančiškanskega samostana. Sicer je študij kvaliteten, kar potrjujejo številne nagrade, predvsem dve nominaciji za “študentskega Oskarja”. Problem Slovenije je, da mladi ne “pridejo zraven”. Produkcijska moč je predvsem v neuradni produkciji, kar potrjujejo dobri nizkoproračunski filmi.« Je film izpolnil tvoja pričakovanja? Kakšen je tvoj odnos do gledališča, v primerjavi s filmom? Kaj ti je ljubše? Klemen: “Glede na to, da je to moja prva glavna vloga v filmu, sem zadovoljen, predvsem z delom režiserja Blaža Završnika. Gledališče in film

dva močna in zelo različna medija. Kot igralec imam željo po obeh, res pa je, da je v Sloveniji več prostih vlog v gledališču. Filmska produkcija je pač manjša.” Kako so se razlikovale tvoje priprave na vlogo v filmu, od priprave na vlogo v predstavi? Klemen: “Glede na to, da je to musical, sem se moral naučiti novih plesnih korakov - swinga. Razlika je v pripravi: za gledališke vloge se pripravljaš dalj časa, vaj za film pa je manj. Pri filmu je samostojnega dela več, v primerjavi z gledališčem, kjer si za pripravo predstave res vzamemo čas. Film pa je tukaj in zdaj, dva ali trije poskusi.” Kateri so tvoji vzorniki in filmi, ki te navdihujejo?

Klemen: “V zadnjem obdobju gledam starejše filme, tudi starejše od trideset let. Včasih si niso mogli pomagati z green screeni in tehnologijo, zato je bil večji poudarek na igranju samem. Od filmov bi izpostavil Hitchcockov Vertigo ter Lumetov 12 jeznih mož. Igralskih vzornikov ne bi izpostavljal, saj poizkušam uveljaviti lasten slog.” Kakšne so tvoji načrti za prihodnost? Klemen: “Končati želim prvo stopnjo in se vpisati še na kak študij. Če bo možnost tudi na podiplomskem študiju na akademiji. Od vlog bi sprejel vse, ker želim nabrati izkušnje. Če bo možno, se bom odpravil tudi v tujino.” Aljaž Celarc Foto: Blaž Završnik

Občni zbor likovnikov Ferda Vesela V začetku leta vsa društva na občnih zborih ocenijo svojo aktivnost v minulem letu in si ustvarijo program dela za naslednje obdobje. Tudi društvo likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida je v sredini februarja to storilo. Na zboru je predsednica društva Milka Gruden podala poročilo o dejavnostih. Iz poročila, na katerega pa ni bilo pripomb, je razvidno, da je društvo dokaj delavno. Organizirali smo vrsto likovnih predstavitev, skupinske pa tudi posamezne slikarke izstopajo kot marljive. Najbolj aktivni del članstva sestavljajo namreč žene, moški smo le trije, vseh aktivnih likovnikov pa nas je dvajset. Skupinsko slikanje v delovnih prosto-

7. FOLKLORNI VEČER FOLKLORNA SKUPINA STIČNA 31. marec 2012, ob 19.00, Kulturni dom Stična. Predstavili se bodo: Folklorna skupina Stična, Mladinska folklorna skupina Račna, Tamburaška skupina MLIN. Predprodaja vstopnic: Market Marinka Maver Stična, Jama bar Stična, Knjižnica Ivančna Gorica Pridite na večer ljudskega plesa in petja, veselo bo! Vabljeni!

rih društva vsako sredo dopoldne vodi gospa Nevenka Kotar. Mislim, da je prav dejstvo, da imamo na razpolago primeren delovni prostor, kajti oljne slike ni moč ustvarjati v domači kuhinji. Skupinsko smo razstavili po več deset slik na Gradišču v času pohodov in drugih prireditev, kot je piknik ivanških upokojencev. Društvo je kar nekajkrat gostovalo v Domu ostarelih občanov Grosuplje ali skupinsko ali pa tudi kot posamezniki. Tudi vodstvo knjižnice Grosuplje in njena podružnica v Ivančni Gorici je naklonjeno našim prizadevanjem in nam je omogočilo razstaviti v njihovih prostorih. Odzivali smo se na vse akcije, ki jih je organiziral Javni

sklad za kulturne dejavnosti tudi na republiškem nivoju. Na začetku septembra je večina članstva obiskala biser našega Krasa, Štanjel. Tam so si ogledali stalno razstavo Lojzeta Spacala in si nabrali skice in fotografske posnetke, te smo uporabili kot predloge za izdelavo svojih slik, ki smo jih pozneje tudi razstavili v galeriji v središču Štanjela. Tudi v letu 2012 načrtujemo polno slikarskih manifestacij, ki bodo potekale tudi izven območja naše občine. Tako imamo načrtovane termine razstav v Izoli, Dravljah, Grosuplju in morda še kje. Tone Drab

GLEDALIŠČE VIDOVO VABI

K SODELOVANJU NOVE IGRALCE IN IGRALKE. Vsi zainteresirani se javite na tel. št. 031 239 383, da se dogovorimo za srečanje.

Pred kratkim je stiški Muzej krščanstva na Slovenskem izdal zelo posebno poučno slikanico z naslovom Zaklad pisarja Bernarda izpod peresa kustosa te ustanove, profesorja zgodovine, Tadeja Trnovška, ki je v muzeju postavil stalno razstavo o stiških rokopisih iz 12. stoletja. V ta namen je obiskoval NUK, kjer hranijo večino teh originalnih rokopisov, povezal pa se je tudi z Arhivom Republike Slovenije, kjer so izdelali nekaj replik stiških rokopisov, ki jih lahko sedaj občudujemo v stiškem muzeju. Na idejo za Zaklad pisarja Bernarda pa je prišel še kasneje, ko je začel voditi delavnice (barvanje inicial in kaligrafija) in videl, kakšno zanimanje so otroci pokazali za stare tehnike izdelave knjige. V ospredju tega za našo občino (in tudi širše) dragocenega dela je predstavitev nastanka znamenitih stiških rokopisov. Skozi pripoved meniha Roberta se pred nami razgrne čarobni srednjeveški svet stiškega samostana, ki je pomembno zaznamoval kulturo srednjega veka na Slovenskem. Francoski pisar Bernard (ki je tako kot večina drugih likov v pripovedi resnična osebnost) je prišel v naš samostan 1175 in vdihnil življenje slovitemu skriptoriju, v katerem so nastali čudoviti rokopisi, ki so se lahko kosali z najboljšimi tedanjimi primerki v evropskem merilu. In v resnici, kot nakaže že naslov knjige, gre za zaklad, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Pripoved je stkana na preprost način, razumljiv vsakomur, obenem pa pritegne že s postavitvijo pripovedovalskega okvira: menih Robert neukega, a obenem vedoželjnega pastirčka Petra postopno uvede v skrivnost nastanka stiških rokopisov. Z lahkoto se vživimo v zaupen in prijateljski odnos, ki se splete med njima in skupaj odkrivamo »spomin človeštva«, ki se je zapisoval v kodeksih v stiškem samostanu. Posebna kakovost knjige je tudi v tem, da sodobnemu bralcu na poljuden način približa nekatere značilnosti življenja v srednjem veku. Tako se srečamo npr. s potovanji v tistem času, pa tudi z verovanjem v mitološke (gozdne) pošasti, ki jih je ilustrator slikanice upodobil na podlagi ene od stiških inicial. Poleg vsebine nas prepriča tudi žlahtna likovna podoba knjige, ki daje delu posebno dodano vrednost: odlične ilustracije so delo večkrat nagrajenega Damijana Stepančiča, ki je samo leta 2011 prejel dve priznanji Zlata hruška (za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo in za najboljše izvirno slovensko poučno delo). Ilustracije še bolj prepričljivo spregovorijo tudi zato, ker so postavljene v pretanjen oblikovalski okvir, ki ga je zasnoval Tadej Trnovšek. Knjigi, ki je v prvi vrsti namenjena otrokom, starejših od 8 let, dajejo še posebno patino razlage pojmov, povezanih s srednjeveškimi rokopisi: kodeks, armarij, iniciala ipd. Poznavanje teh izrazov pa ne bo v prid le osnovnošolcem, temveč bo dobrodošlo tudi za starejše bralce, ki bodo v knjigi odkrili oz. obnovili vedenje o tem pomembnem obdobju naše zgodovine. Zaklad pisarja Bernarda je vsekakor izvrstno delo, ki sodi na domačo knjižno polico vsake družine, posebej še v naši občini, pa tudi širše. In ne samo to: knjiga je obenem lepo povabilo, da si v Muzeju krščanstva na Slovenskem ogledamo dve postavitvi avtorja knjige: stalno razstavo o romanskih stiških rokopisih in rekonstrukcijo srednjeveškega skriptorija. Fotografijo slednjega je posnel uveljavljeni fotograf in novinar Arne Hodalič za National Geographic, Slovenija (v letu 2010), kar je posebno priznanje prizadevanjem Tadeja Trnovška. Kot je bilo nakazano že v uvodu, imajo v muzeju v sklopu razstave tudi delavnico Blišč srednjeveških inicial (mlajši otroci barvajo stiške iniciale), malo starejši pa se lahko udeležijo kaligrafske delavnice, ki je namenjena spoznavanju osnove karoline-gotice, v kateri so napisani stiški srednjeveški rokopisi. Roman Rozina V knjižnici v Ivančni Gorici lahko kupite knjigo Tadeja Trnovška Zaklad pisarja Bernarda. Ob nakupu knjige vam avtor podari tudi brezplačen tečaj kaligrafije: osnove karoline-gotice.

Klasje marec 2012  

Letos približno 8000 pohodnikov po Jurčičevi poti, Info točke sedaj tudi na Krki,Zagradcu in Muljavi,Prvi Gregorjev sejem na ivanški tržnici

Klasje marec 2012  

Letos približno 8000 pohodnikov po Jurčičevi poti, Info točke sedaj tudi na Krki,Zagradcu in Muljavi,Prvi Gregorjev sejem na ivanški tržnici