Page 1

Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXIV julij-avgust 2018 št. 6

Domovina Letošnje poletje je zaznamovalo tudi športno dogajanje, povezano z nogometom. Minulo svetovno prvenstvo je zaradi uspehov naših sosedov Hrvatov odmevalo tudi pri nas. Hrvaška reprezentanca je doživljala pravo športno pravljico, ki se je končala tik pod vrhom, v samem finalu svetovnega prvenstva. Ob evforiji, ki je vladala po vsej Hrvaški in tudi zunaj njenih meja, smo se lahko spomnili podobne športne pravljice, ki smo jo Slovenci doživljali ob zadnjem košarkarskem svetovnem prvenstvu. Šport resnično povezuje ljudi. Samo spomnite se, kako smo takrat vsi dihali kot eno za slovensko reprezentanco, tudi tisti, ki se s športom ne ukvarjajo oz. niso povezani s košarko. A zdi se, da nas sosedje po svoji nacionalni zavesti močno prekašajo. V teh dopustniških dneh nas je mnoge pot peljala na hrvaško obalo in domala na vsakem koraku smo lahko opazili izobešeno hrvaško zastavo. Takšnega ponosa žal Slovenci ne čutimo. O domovini in nacionalni zavednosti se v občini Ivančna Gorica pogosto govori ob praznovanju državnih praznikov. Tudi ob nedavnem dnevu državnosti na Polževem je bilo tako. Domovino, ki je bila sen številnih rodov, moramo spoštovati in čuvati. Ponos, da smo Slovenci, pa pokažemo tudi z odnosom do državne zastave in drugih simbolov slovenske državnosti.

Tradicionalno praznovanje dneva državnosti na Polževem

str. 2

Ob prazniku v Ambrusu še slavnostno odprtje ambruškega parka kulture

str. 8

Temenčani bodo gradili nov gasilski dom

str. 8

Matej Šteh, urednik

str. 8

Novomašnika Primož Meglič in p. Jona Vene stopila na duhovniško pot

str. 10

Na Gradišču šestič zapele motorne žage

Številni v življenju kupijo DVE čistilni napravi. Naši kupci LE ENO. Čistilne naprave & uporaba deževnice

www.cistilnenaprave-dezevnica.si | 041 929 929

Dopoldanski tečaji za starejše in večerni tečaji za zaposlene ter učence. Tedensko 2 šolski uri, . pričetek septembra ali oktobra. Več informacij: maja.stefancic.hribar@gmail.com, ali 040 684 668 (Maja) Kostevka, Maja Štefančič Hribar s.p., Podbukovje 35, 1301 Krka


2

Občina

julij-avgust 2018

Poletje Za nami je že prva polovica leta in hočeš nočeš je to priložnost za pregled dosedanjih aktivnosti in opravljenega dela. Tudi zakonodaja nam narekuje, da pripravimo poročilo o realizacija proračuna v prvih šestih mesecih leta. Nekateri projekti so še v teku, nekateri pa se bodo šele začeli. V teku je tudi sofinanciranje programov društev, ki so se prijavila na naše razpise, seveda pa Občina izpolnjuje tudi redne zakonske obveznosti. V polnem teku so naše največje letošnje infrastrukturne investicije. To je gradnja vodovoda na Leskovški planoti, ki je v celoti občinski projekt in gradnja krožišča na Hudem, ki potek apod okriljem države, Občina pa sodeluje kot sofinancer. Krožišče že pridobiva končno podobo in verjamem, da občani že z nestrpnostjo pričakujete, da bodo začasni semaforji na gradbišču odstranjeni in bo krožišče zaživelo. To naj bi se zgodilo konec poletja. Ob tem dodajmo, da je zgrajena tudi nova dostopna cesta do podjetij Akrapovič in Rojec, saniran pa bo tudi most čez Stiški potok. Še preden bo projekt povsem zaključen se že oziramo proti novemu, prav tako v Ivančni Gorici, kjer bomo začeli z obnovo Ljubljanske ceste. Sicer pa je nastopil tudi težko pričakovani čas dopustov. To je čas, ko se večina odpravi na zaslužene počitnice, večinoma v obmorska letovišča, nemalo pa je takih, ki izberejo tudi drugačne destinacije in aktivno preživljanje prostega časa. Povsem naravno je, da si človek po opravljenem delu vzame tudi čas za počitek in oddih. V času dopustov si naberemo novih moči za prihodnje delo. Seveda to ni vsem omogočeno. Marsikdo si takšnega oddiha ne more privoščiti, zaposleni na kmetijah pa si na primer odsotnost težko izborijo. Poleti se s turisti srečujemo tudi v naši občini, ki je vse bolj turistično privlačna za različne domače in tuje goste. Vedno znova se sprašujem, koliko pa domačini poznamo naše turistične zaklade. Lepot, ki nas obdajajo običajno ne opazimo, ali pa se nam zdijo povsem samoumevne. Letos je v naši občini še posebej privlačna zelena lepotica Krka, saj je televizijska nadaljevanka poskrbela za njeno prepoznavnost in vse več je obiskovalcev, ki si želijo doživetje Reke ljubezni. Šele sedaj se zavedamo, kako so bila pravilna pretekla vlaganja v kanalizacijsko omrežje, s katerimi smo preprečili onesnaževanje reke. V minulih mesecih nam je uspelo urediti tudi dostopno cesto Krka-Gradiček, ki pomeni veliko pridobitev za nadaljnji turistični razvoj. Privlačne so tudi druge naše turistične točke, ki so v tem času polno obiskane. Porast obiskovalcev je viden tudi v Višnji Gori, kjer si obiskovalci ogledajo obeležje kranjski čebeli in učni čebelnjak s parkom medovitih rastlin. Čebelnjak je že »naseljen«, park pa že cveti. Da pa se svojih lepot in naravnih danosti zavedajo tudi drugje po občini dokazujejo prebivalci Ambrusa. V minulih mesecih so z združenimi močmi aktivno pristopili k urejanju vaškega središča. Kot rezultat dobrega sodelovanja in pravega umetniškega navdiha, ki ga v teh krajih očitno ne manjka, je nastal t.i. ambruški park kulture. Vsekakor dovolj velik razlog, da v tem poletju obiščete tudi ta del naše občine. Ambrušani vas bodo zelo veseli. Praznično pa je bilo letos tudi na Polževem ob praznovanju dneva državnosti. Turobno vreme in mokro jutro nista odvrnila številnih zavednih občank in občanov, ki so se odpravili od doma in peš prišli na vrh Polževega. Med mašo za domovino, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar je posijalo sonce in tako nagradilo vse, ki smo se tega dne zbrali na Polževem, da se poklonimo domovini. Še kako so bile na mestu tudi spodbudne besede slavnostnega govornika in predsednika Zbora za republiko Franca Cukjatija. V teh dneh pa praznujejo tudi naše župnije. Še posebej v Ivančni Gorici in Stični, kjer se veselijo novomašnikov, Primoža Megliča in Jona Veneta. Sodobna družba se odmika od tradicionalnih družbenih vrednot. Da se mladi tudi med nami odločajo za duhovniški poklic, je med drugim znak, da so v naši skupnosti še žive vrednote, ki temeljijo na krščanski kulturi. Primož bo rodno Ivančno Gorico zapustil in služboval po drugih krajih, Jona pa bo deloval med nami kot menih v stiškem samostanu. Vsem, ki ste dopustniške dni že zaključili, želim uspešno in zdravo nadaljevanje leta, vsem ostalim pa, da bi si v prihajajočih dneh nabrali čim več novih moči in optimizma za prihodnost. Vaš župan Dušan Strnad

K o l o fo n

številka 6

Tradicionalno praznovanje dneva državnosti na Polževem Že šestnajsto leto zaporedoma je Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z Občinsko turistično zvezo, Zavodom Prijetno domače in Zvezo kulturnih društev občine Ivančna Gorica na Polževem pripravila svečanost v počastitev dneva državnosti. Letošnji slavnostni govornik France Cukjati poudaril, da Slovenci še ne kažemo prave državnosti. Zbora za republiko France Cukjati, ki je zbranim dejal, naj bo dan državnosti tudi praznik tiste povezovalne sile, ki vse posameznike trajno in kakovostno povezuje v enoten narod, v enotno državo. Brez izključevanja in sovraštva, brez delitve na prvo in drugorazredne. Praznik torej tiste državnosti, ki je še nismo v celoti ustvarili, smo jo pa sanjali ob osamosvojitvi – in že tisoč let prej. »Dokler bomo v svojih srcih nosili te sanje o svoji domovini, nosili neuklonljivo voljo preobraziti jo, bo ta domovina na poseben način živela in zorela. In z njo naša zavest in ve-

Praznični dan se je začel z dežjem in nič ni kazalo, da bi se vreme izboljšalo. Praznovanje se je začelo s sveto mašo za domovino v cerkvici svetega Duha na vrhu Polževega, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Poleg gostitelja župnika Dejana Pavlina s Krke se je somaševanju pridružilo še nekaj duhovnikov iz naših župnij, med njimi tudi rojak msgr. Jože Plut. Na začetku slovesnega bogoslužja je škof Šuštar blagoslovil novi daritveni oltar in berilnik, za kar so zaslužni vaščani tamkajšnje soseske. V mašni pridigi se je spomnil vseh, ki so pripomogli k osamosvojitvi Sloveni-

je, še zlasti tistih, ki so za domovino žrtvovali življenje. Med sveto mašo se je vreme popolnoma spremenilo in posijalo je sonce, tako da se je načrtovani program lahko nadaljeval na prostem pred cerkvijo. V uvodu je zbrane nagovoril župan Dušan Strnad. Kot je povedal, vsakoletno druženje ob starodavni cerkvici na Polževem pripomore k zavedanju, da domovina ni bila podarjena, ampak si jo je bilo treba priboriti. Tu gre velika zahvala veteranom vojne za Slovenijo in takratnim politikom, ki so bili pogumni in storili pomembne korake, da imamo svojo državo. »Naj nam bo današnji dan v spodbudo, da se splača živeti in delati za domovino, ter da smo prepričani, da bodo naši otroci in vnuki še naprej živeli v državi, kot smo jo mi prejeli od svojih

prednikov,« je z optimizmom zbrane nagovoril eden od pobudnikov, da se na Polževem vse od leta 2003 vsako leto poklonimo domovini. Letošnji slavnostni govornik prireditve na Polževem je bil predsednik

selje, da nas prav te sanje, ta volja povezuje v narod. To niso sanje o kakršni koli državi, ampak sanje o slovenski državi, o kateri je Cankar v Božja usta položil vzklik: ‫״‬Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!‫״‬,« je še dodal Cukjati. Že vse od začetka pri slovesnosti na Polževem sodeluje Mešani pevski zbor župnije Krka. Tudi letos je bilo tako. Kulturni program sta z recitacijami popestrila člana Literarne sekcije Kulturnega društva Krka, Jože Pečjak in Anica Kozinc, nekaj sto obiskovalcev pa je navdušila tudi pesem dekliške Vokalne skupine Ambaile iz Ambrusa. Praznovanje se je zaključilo pri hotelu Polževo s tradicionalnim golažem. Gašper Stopar

Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 3. septembra.

Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Jože Glavič, Franc Fritz Murgelj, Janko Zadel, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.150 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.


julij-avgust 2018

Občina

številka 6

Kratke občinske Na obisku pri otrocih na Debelem rtiču

Tako kot vsako leto so tudi letos otroci iz občine Ivančna Gorica letovali v Mladinskem zdravilišču na Debelem Rtiču in uživali v morskih radostih. Obiska pri njih se je udeležil podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Po njegovih besedah je bilo pri obhodu opaženih kar nekaj novosti, najbolj očitna pa je sanacija klifa in obale, ki ga obnavlja Občina Ankaran. S sanacijo bodo zagotovili varnost in dodatne urejene kopalne površine. Pri ogledu prostorov se je vodstvo pohvalilo z novimi sanitarijami in predvsem s preureditvijo nekdanjega bazena v hotelu Bor. Letovanje otrok omogoča Območno združenje Rdečega križa Grosuplje in občina Ivančna Gorica.

Začela se je obnova zunanjosti kulturnega doma v Šentvidu pri Stični

Pred kratkim se je začela obnova zunanjosti kulturnega doma v Šentvidu pri Stični, ki bo zajela toplotno izolacijo zunanjega oboda stavbe, razen pročelja, obnovo fasade, dokončanje izolacije podstrešja, izvedbo vertikalne hidroizolacije temeljev in kleti, rušenje in dograditev stranskega balkona v armiranobetonski izvedbi skupaj s podpornimi stebri ter repliciranjem originalne betonske ograje. Za predvidena dela je Občina Ivančna Gorica pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije pridobila kulturnovarstveno soglasje. Poudariti velja, da gre za objekt z zgodovinsko vrednostjo, saj je nekdanji prosvetni dom zgrajen v 20. letih prejšnjega stoletja. V sklopu del so ob rekonstrukciji fasade pročelja predvidena tudi restavratorska dela na poslikavah –

3

Izgradnja vodohrana Kitni Vrh je v polnem teku

Aprila sta župan Dušan Strnad in direktor podjetja Komunalne gradnje d. d. iz Grosuplja podpisala pogodbo o izgradnji vodohrana Kitni Vrh v Krajevni skupnosti Zagradec. Investicija se je pred kratkim začela izvajati. Trenutno potekajo zaključna dela pri izkopu vodohrana kapacitete 100 m3 z napajalnim cevovodom v dolžini 481 m, postavitev črpališča in izvedba elektro napajanja vodohrana in črpališča v dolžini 496 m. Rok izvedbe je predvidoma konec septembra 2018. podobah Sv. Cirila in Metoda, ki se nahajata na pročelju objekta. Izvajalec del je podjetje PAM d. o. o., s katerim je Občina že uspešno sodelovala tudi pri prenovi kulturnega doma v Ambrusu. Okvirna vrednost naložbe je dobrih 60.000 evrov.

Nad lekarno urejajo prostore za zdravstveni dom

Občina Ivančna Gorica bo do jeseni uredila nove prostore za širitev zdravstvene dejavnosti Zdravstvenega

doma Ivančna Gorica v nadstropju nad lekarno v Ivančni Gorici. Nova ureditev obsega gradbeno-obrtniška dela s končno ureditvijo prostorov, izvedbo novega povezovalnega hodnika v pritličju med stavbo zdravstvenega doma in stavbo lekarne, ureditev dostopa za gibalno ovirane osebe do prostorov za izvajanje preventivnih programov ter nakup opreme za tri prostore. Dela izvaja podjetje TIPO Investicijske gradnje d. o. o. iz Ljubljane.

Obnovljena lokalna cesta Krka – Gradiček in nov most čez Poltarico

Obnova ceste Krka-Gradiček je bila zaradi slabega stanja nujna, saj gre za pomembno turistično lokacijo naši občini, ki je zaradi snemanja televizijske nadaljevanke tudi zelo obiskana. Cesta je bila razširjena in

na novo asfaltirana, postavljena je tudi javna razsvetljava. Pred vasjo Gradiček je bila nujna tudi obnova mostu čez Poltarico. Stari most je stal na kovinskih nosilcih, ki so bili že močno dotrajani. Nov most je tudi razširjen in prometno bolj varen, kot že rečeno pa je celotna investicija, ki je znašala približno 360.000 evrov, zlasti tudi vložek v nadaljnji turistični razvoj Krke. Dela je izvajalo podjetje Komunalne gradnje d. o. o. iz Grosuplja. Matej Šteh

Gradnja krožišča na Hudem se približuje koncu

Jubilejni zbornik treh občin

Pet desetletij neprekinjenega izhajanja Letošnja knjiga Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje je kar dvakrat jubilejna. Pomemben jubilej je predvsem že polstoletno neprekinjeno izhajanje te naše osrednje domoznanske publikacije, pa tudi okrogla številka 30 knjig je spoštovanja vredna.

Vsebinska zasnova in namembnost publikacije se v petih desetletjih pravzaprav nista bistveno spreminjali, vsekakor pa sta se obogatili, poglobili in razvejali. Prvotni snovalci Zbornika takrat še skupne občine so bili lokalni intelektualci,

gospodarstveniki in politiki, ki so začutili, da hitro razvijajoča se občina potrebuje publikacijo, ki bo pričevala o sprotnem in preteklem dogajanju v tem prostoru. V podnaslovu so jo opredelili kot gospodarsko, kulturno in zgodovinsko kroniko, kar je v bistvu tudi ostala ves ta čas, čeprav je marsikdaj presegla zgolj kronistično pisanje in prinašala tudi znanstvene in strokovne članke trajnejše veljave. Prvotni uredniški odbor so tvorili: tedanji predsednik Občine Grosuplje Ivan Ahlin (odgovorni urednik), , univ. prof. dr. France Adamič (glavni urednik), prof. Cvetko Budkovič, Ive Krevs (športni funkcionar, udeleženec olimpijskih iger v Berlinu), univ. prof. ing. arh. Tine Kurent in dr. vet med. Stane Valentinčič. V uredniškem programskem uvodu k 1. knjigi so med drugim zapisali, »naj bo zbornik predvsem kronika dogodkov in podob iz življenja in dela našega občana doma v občini ali izven nje; zbornik naj piše o duhovnem in materialnem ustvarjanju, problemih in dosežkih delovnih kolektivov in posameznikov.« Prvotnemu uredniškemu odboru sta se kmalu priključila še Jožef Marolt in

Jakob Müller, pri 15. knjigi še Mihael Glavan. V dveh desetletjih so izdali 15 številk. S 16. knjigo je naloge glavnega urednika prevzel Mihael Glavan. Zbornik je v naslednjih treh desetletjih ostajal še naprej pomemben vir informacij in spodbud za poglabljanje in razširjanje znanja o starejši in sodobno lokalni zgodovini, gospodarstvu, kulturi in znanosti in opravljal tudi opazno vlogo pri ozaveščanju vseh občanov prejšnje večje občine Grosuplje in potem še dveh novonastalih Ivančne Gorice in Dobrepolja o našem skupnem bivanju in razvoju. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, 30/2018 Pred nami je torej 30. knjiga našega Zbornika, ki jo pripravil uredniški odbor, v sestavi: Roža Kek (odgovorna urednica), Mihael Glavan (glavni urednik), Ivan Grandovec, Jožef Marolt, Jakob Müller, Drago Samec in Danijel Zupančič. Publikacija obsega skoraj 300 strani, razporejenih v razdelke: Področna politična, gospodarska in kulturna zgodovina, Naše občine in občani, Znanost, kultura in književnost, Kronika, jubileji, kulturni dogodki, Gradivo in Bibliografiji. Vsebino tvo-

ri 26 prispevkov, enajstih avtorjev. Področna zgodovina je tokrat najbolj temeljito zastopana s članki o lovstvu v naših občinah, prinaša pa tudi dragoceno gradivo o nekdanjih podružničnih osnovnih šolah in o zgodovini poštne službe v naših krajih. Razdelek o razvoju naših občin s podatki, grafikoni in slikovnim gradivom ohranja za prihodnost vse, kar se je vrednega in pomembnega zgodilo v okviru naše lokalne samouprave. Ob tem zbornik prinaša še tri strokovne članke: Stoletno podjetje Motvoz in platno, Poplave leta 2014 v Dobrepoljski dolini in o delovanju ukinjene podružnične šole Ponikve. Razdelka, ki sta pretežno namenjena kulturni zgodovini in pomembnejšim osebnostim sta v letošnjem Zborniku zelo bogata in obsežna. Prvič objavljamo obsežnejši zapis o knjižnični domoznanski dejavnosti, nadaljujemo pa s predstavitvijo zaslužnih učiteljev. Počastili smo tudi kar tri naše zaslužne občane ob njihovih 80-letnicah: dr. Antona Nadraha, Pavla Groznika in Petra Čeferina, spomnili pa smo se tudi tistih, ki so že odšli, a pustili med nami pomembne sledove: duhovni-

ka Karla Škulja, sociologa dr. Staneta Možine in šolnika Lojzeta Kiklja. Posebno mesto v naših zbornikih imata vselej tudi bibliografiji monografskih domoznanskih publikacij in člankov o naših občinah in občanih. Že dve desetletji bibliografiji pripravljata Marija in Drago Samec, ki zelo zavzeto skrbita, da ostane zapisano vse, kar je nastalo na našem področju v pisni podobi. Že od nekdaj je znano: »Littera scripta manet (zapisana podoba ostane). To najbolje vedo številni rodovi, ki črpajo podatke iz našega Zbornika. Ob dvojnem jubileju si predvsem želimo, da bi naš Zbornik še naprej uspešno izhajal in pričeval o življenju, delovanju in dosežkih naših krajanov, gospodarskih, izobraževalnih in kulturnih ustanov. Zmeraj znova je treba tudi poudariti, da njegovo izhajanje omogočajo vse tri naše občine s svojo materialno pomočjo. Z njihovo pomočjo naj bo Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje še naprej nepogrešljiv v vsaki šoli, knjižnici, v priročni knjižnici podjetij in društev in tudi v čim več družinah, ki spremljajo dogajanje v svojem okolju. Mihael Glavan


4

Stranke

julij-avgust 2018

številka 6

Prišlo je težko pričakovano poletje! Svetniška skupina SDS v sestavi Janez Mežan, Ignac Kastelic, Janko Zadel, Irma Lekan, Brigita Primc, Anja Lekan, Franc Koželj, Silvo praznik, Jože Kastelic in Tomaž Smole, se že pripravlja na pestro in delovno jesen. Pa tudi nekaj počitka in oddiha smo si privoščili ali pa si še bomo. Pred dopusti pa smo bili aktivni na 28, Seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. Poleg sprememb nekaterih odlokov potrebnih za normalno delovanje je bilo tudi nekaj zanimivih razvojnih vsebin, ki smo jih seveda podprli. Tako smo obravnavali dokument Zasnove kolesarskega omrežja v Občini Ivančna Gorica, ki bo podlaga za pridobivanje sredstev za izgradnjo kolesarskih poti v naši občini, ki bodo hkrati tudi del širšega kolesarskega omrežja. Prav tako smo sprejeli Načrt razvoja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, ki je potreben za postopno izgradnjo širokopasovnega omrežja in s tem možnost dostopa vsem do hitre internetne povezave. Največ pozornosti pa je bila deležna Strategija razvoja predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja v občini Ivančna Gorica, s katero smo določili usmeritve pri reševanju prostorske problematike vrtcev in osnovnih šol. Praktično vse smo sprejeli soglasno

in sejo zaključili menda najhitreje do zdaj, kar kaže na složnost pri ustvarjanju pogojev za dobrobit in razvoj naše občine. Veseli bi bili, če bi tudi na državnem nivoju prišlo do spremembe in bi namesto izključevanja prišlo do sodelovanja in iskanje rešitev v skupno dobro. V teh dneh je župan sklical svoj podjetniški kolegij in seznanili smo se z rekordnimi rezultati podjetij iz naše občine. Stabilno okolje je eden izmed ključnih pogojev za gospodarsko rast in razvoj tudi ostalih dejavnosti. Tudi naša država potrebuje SODELOVANJE, VKLJUČEVANJE in POVEZOVANJE, a žal nekateri niso sposobni ali pa namenoma nočejo tega uvideti. Vlada v odstopu v sestavi SMC, SD in DeSUS je predčasno odstopila, ker niso bili zmožni sodelovati in se uskladiti med seboj. Zdaj pa trmasto vztrajajo in odrekajo možnost, da drugi poskusijo uresničiti to, kar njim ni uspelo. In nas prepričujejo, da to, kar se niso uspeli dogovoriti v troje, lahko dogovorijo v okviru

6 strank z različnimi programskimi izhodišči. No, verjamemo, da pride do streznitve in sodelovanja in se začne z nujnimi reformami, saj je zdravstvo kolapsiralo, izobraževalni sistem ni daleč stran, socialni sistem je brez kompasa, problem staranja prebivalstva pa vse bolj kaže zobe. Kriza skratka, a ne bodimo preveč pesimistični in kot pravi verz znamenite pesmi: »Se najde nazadnje, ki bil ji je kos.«

VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO LEPE POLETNE DNI!

Župan Dušan Strnad nadaljuje z obiski naših najstarejših občanov in občank, ki dopolnijo visoki okrogli življenjski jubilej

V krogu svojih domačih in sokrajanov Zaboršta pri Šentvidu se je 6. junija devetdesetega rojstnega dne veselil Avguštin Sadar.

Tomaž Smole, predsednik OO SDS

Zakon o zdravniški službi je nujno potreben, a z njim le gasimo požar neurejenih razmer »Štiri leta smo poslušali zgolj in samo obljube, da bomo v slovenskem zdravstvu prišli do rešitev. In kje smo danes? Na samem začetku. Gori nam že rdeči alarm za sprejetje zdravstvene reforme, s katero bi končno začeli reševati probleme v zdravstvu, in ne na načine, ki smo jih poznali v zadnjih 20 letih. Mi moramo spremeniti način razmišljanja, kaj zmoremo in kaj lahko kot država naredimo,« je v stališču poslanske skupine NSi povedal poslanec Jernej Vrtovec.

Mandat vlade, ko je dokončno razpadla srčna kirurgija

Napovedal je, da v NSi predlogu zakona ne bomo nasprotovali, vendar pa je ob tem opozoril na nekaj nedopustnih stvari, ki si jih je privoščila vlada v odhodu. »Ta zakon je nekakšen rezime, kaj je ta vlada naredila v zadnjih štirih letih. Po mojem trdnem prepričanju je slovenski zdravstveni sistem porinila za 20 let nazaj. Ministrica Milojka Kolar Celarc je namreč ena redkih ministric za zdravje, ki ji je uspelo dokončati celoten mandat, a v štirih letih ni bila sposobna narediti sprememb na bolje. Zato se bo v zgodovino zagotovo zapisala kot ministrica, ki ji je uspelo, da so se v tem mandatu podaljšale čakalne vrste, da je bil mandat poln

9. junija je svoj okrogli jubilej dopolnil Alojzij Kalar s Krke.

obljub in, da je bil to mandat, ko je dokončno razpadla otroška srčna kirurgija,« je bil kritičen poslanec NSi.

Zakon je nujno potreben, a z njim le gasimo požar neurejenih razmer

Povedal je, da v NSi pozdravljamo, da je UKC Ljubljana uspelo pridobiti dva zdravnika, da bosta pomagala pri zdravljenju malih srčnih bolnikov. »Staršev ne zanima cena, plačilo, vrednost, zanima jih samo to, da njihovi malčki ozdravijo. To moramo mi omogočiti v naši državi. Vendar pa ta zakon v sebi skriva tudi pasti, ne samo neenake obravnave med domačimi in tujimi zdravniki pri načinu izpolnjevanja pogojev za opravljanje zdravniške službe in plačilu, ampak pomeni zlasti spod-

budo, da bodo naši zdravniki še bolj spodbujeni za odhod iz države,« je pojasnil Jernej Vrtovec. Opozoril je na to, da bo morda današnji zakon povzročil plaz negativnih posledic. S spremembo zakona namreč omogočamo in olajšujemo postopke in pogoje, pod katerimi bodo lahko zdravniki iz tretjih držav, ne pa iz Evropske unije, lahko opravljali zdravniško službo v UKC Ljubljana in UKC Maribor. »Tako rekoč gasimo požar neurejenih razmer, ki se vlečejo že dolgih sedem let. To bo povzročilo neenakopravno obravnavo med domačimi in tujimi zdravniki, ne samo v znanju slovenskega jezika in komuniciranja z bolniki ter njihovimi zastopniki, ampak tudi precejšnjo razliko v samem plačilu,« je izpostavil poslanec NSi. Ob koncu je še enkrat opozoril, da ta zakon lahko le začasno rešuje krizo na oddelku za otroško kirurgijo, za celostno obravnavo problematike pa slovenski zdravstveni sistem potrebuje celovito reformo. Anton Černivec, predsednik OO NSi Ivančna Gorica

Devetdeset let je 19. junija v Podbukovju pri Krki, v krogu svojih najbližjih, dopolnil Alojzij Strah.

Prav tako je 90 let 23. junija dopolnila Kristina Tomšič iz Brezovega Dola pri Ambrusu. Čestitko po pošti prejela tudi Vida Zupančič iz Malih Pec, ki je svoj jubilej praznovala 15. junija.


julij-avgust 2018

številka 6

Stanje podjetništva v občini na visoki ravni V četrtek, 21. junija 2018, so se na županovem podjetniškem kolegiju prisotni podjetniki iz Ivančne Gorice seznanili z aktualnimi projekti v občini, pregledom gospodarske dejavnosti v letih 2010 – 2017 ter prisluhnili predavanju Miloša Čiriča o Psihodinamiki komunikacije. Župan Dušan Strnad je v uvodu predstavil projekte, ki se uresničujejo oz. so že zaključeni, ter tudi nekaj izhodišč za bližnjo prihodnost. Podjetniki so z zanimanjem prisluhnili informacijam o infrastrukturnih projektih s poudarkom na obvoznici z nadvozom v Ivančni Gorici, novem kulturno-upravnem centru v Ivančni Gorici, dodatni elektrifikaciji Ivančne Gorice in možnosti vzpostavitve hitrega širokopasovnega interneta. V nadaljevanju je podžupan Tomaž Smole na kratko predstavil gospodarska gibanja od 2010 naprej vključno z letom 2017. Podatki so zajeti iz aplikacije Bonitete.si, kjer so predstavljeni poslovni izkazi vseh podjetij v občini. Kot je povedal, Občina načrtno spremlja 300 največjih podjetij po prihodkih in še dodatno 20 največjih po istem kriteriju. Gibanje je ves čas spodbudno in kljub odhodu nekaterih podjetij v druga okolja (predvsem logistov) prihodki in tudi dobičkonosnost naraščajo. Porast obsega poslovanja pa povzroča dodatno potrebo po prostoru, električni energiji in kadrih – kar so tudi ključne usmeritve za aktivnosti občinske uprave pri podpori gospodarstvu. Poslovanje v letu 2017 je postre-

Podjetniški kotiček z Območno obrtno – podjetniško zbornico Grosuplje PRIHAJAJOČI DOGODKI na OOZ Grosuplje, več informacij in prijave na www.ooz-grosuplje.si:

glo z nekaterimi presežki. Prihodki 300 največjih so se znova povečali, bližajo se 400 mio. EUR in so glede na leto 2010 skoraj za 50 % višji. Poslovni izid pa se je izboljšal še bistveno bolj in presegel 10 % prihodkov. Glede na leto 2010 pa je za skoraj 25 krat večji. Število zaposlenih je preseglo številko 3.000 in je za petino večje kot 2010. Tudi obeti za prihodnost so dobri. Z odhodom TLS d. o. o., Transport Finec Borut d. o. o. in Korle d. o. o., ki uspešno nadaljujejo s poslovanjem v drugih okoljih se je malo spremenila struktura gospodarskih subjektov po standardni klasifikaciji dejavnosti. Prav tako pa se je povečal vpliv velikih podjetij na kazalce občine, saj največja tri podjetja (Akrapovič d. d., Livar d. d. in Elvez d. o. o.) ustvarijo skoraj polovico prihodkov in poslovnega izida. Na tokratnem kolegiju je bil tudi zanimiv gost Miloš Čirič, ki je eden

najbolj spoštovanih strokovnjakov za lobiranje v regiji. Bil je svetovalec mnogim ministrom v vladah na področju nekdanje Jugoslavije, je strokovnjak za uvajanje osebnih in družbenih sprememb ter vodenje političnih kampanj, ravno tako pa tudi osebni coach vodilnih ljudi nekaterih največjih podjetij v regiji. Na razgiban način je predstavil psihodinamiko komunikacije. Navzoče je spomnil na nekatere zakonitosti komunikacije, ki so jih že pozabili, a se pri vsakodnevnem komuniciranju s sodelavci in doma nenehno srečujejo z njimi. Slikovito in s pomočjo raznih vaj in testov jih je popeljal v skrivnosti medčloveških odnosov in nakazal, kako si lahko pomagajo s temi znanji pri upravljanju sprememb samega sebe in drugih. Zanimivo in zabavno, predvsem pa koristno. Gašper Stopar

Podjetje Altes v Šentvidu pri Stični odprlo novo Mercatorjevo franšizno trgovino

Podjetje Altes je v torek, 5. junija 2018, v Šentvidu pri Stični odprlo novo Mercatorjevo franšizo. Podjetje, ki je specializirano za prodajo industrijskih tesnil in v Šentvidu pri Stični posluje že vrsto let, se je odločilo za pogumno podjetniško potezo. Z odkupom objekta, v katerem je desetletja poslovala trgovina, je podjetje krajanom omogočilo nakupe osnovnih življenjskih potrebščin v domačem kraju. »Da bo trgovina zaživela, bomo delali po najboljših močeh. Pri tem pa nam lahko pomagate tudi vi krajani z vašimi predlogi, da še izboljšamo samo poslovanje trgovine,« je na

5

Gospodarstvo

otvoritvi povedal predstavnik podjetja Altes Sandi Janežič. Skupaj z direktorico podjetja Sabino Janežič

sta tudi najbolj zaslužna, da se krajani lahko veselijo nove pridobitve. Podjetje ALTES deluje od leta 2006, specializirani so za industrijska tesnila, kot so O-ring tesnila, tesnila za hidravliko in pnevmatiko, penasti profili, tehnične plošče in drugo. V Šentvidu pri Stični oz. še preje v Stični delujejo že vrsto let. Kupcem poleg tesnil nudijo še ležaje, jermena, olja in masti za kmetijske stroje. V letu 2016 so odkupili zgornje nadstropje (210 m2) nekdanje Tuševe poslovalnice v Šentvidu, kjer so imeli veleprodajo tesnil in pisarne. Lani je Tuš zaprl svojo poslovalnico in center Šentvida je ostal brez tovrstne ponudbe. Pri Altesu so se odločili za novo smelo poslovno

• TEČAJ UČENJA POSLOVNE NEMŠČINE, predviden začetek 5. 9. 2018, v Domu obrtnikov. Osnovno znanje zaželeno. • Mednarodni obrtni sejem v Celju, 11. – 16. 9. 2018. V okviru razstavnega prostora OOZ Grosuplje se bo letos predstavilo podjetje Avtoservis Boh iz Grosuplja. • VARSTVO PRI DELU, sreda, 19. 9. 2018, ob 15.00 ,v Domu obrtnikov.

Seminar o Varstvu osebnih podatkov, GDPR, 12.6.2018 NOVO VODSTVO OOZ GROSUPLJE: Na ustanovni seji Skupščine OOZ Grosuplje, dne 21. 6. 2018, je bilo na podlagi volitev, ki so po pošti potekale konec maja, za prihodnje štiri leta imenovanih 15 poslancev Skupščine zbornice, ki prihajajo iz obrtniških oz. podjetniških vrst iz občin Grosuplje, Ivančne Gorice in Dobrepolja. Za predsednika zbornice je bil izvoljen MILAN SAŠEK, iz mizarskega podjetja Sašek d. o. o., Zgornja Slivnica. Imenovan je bil tudi sedem članski Upravni odbor, v katerem občino Ivančno Gorico zastopata FRANC SREBERNJAK in MARJAN KLEMENČIČ, oba dolgoletna in uspešna obrtnika. Konstituiran je bil tudi tričlanski Nadzorni odbor, ki bo bdel nad poslovanjem zbornice. Novoizvoljeni poslanci Skupščine OOZ Grosuplje so ustanovno sejo zaključili s sprejetjem sklepa, s katerim so svojim stanovskim kolegom na OOZ Črnomelj zaradi junijske vremenske ujme za sanacijo škode na poslovnih objektih namenili 1.000 EUR denarne pomoči. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo Vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, univ. dipl. oec. sekretar OOZ Grosuplje

Ustanovna seja Skupščine OOZ Grosuplje, 21.6.2018

potezo in odkupili še preostali del stavbe, torej pritličje in klet v velikosti 450 m2 ter parkirišče velikosti 1.534 m2. Dosedanjo prodajo tehničnega blaga so ob preureditvi preselili v pritličje tako da je strankam sedaj bolj dostopno. Simbolične otvoritve sta se udeležila tudi izvršni direktor veleprodaje pri Mercatorju Tomaž Blagotinšek in podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, ki je vesel vsakršne podjetniške pobude v domači občini. Poudaril je, da je to nova po-

membna pridobitev za kraj. Krajani bodo zdaj lahko spet dostopali do življenjskih potrebščin v trgovini z obogateno in osveženo ponudbo. »Upam in verjamem, da boste krajani in vsakodnevni kupci trgovine to cenili. Trgovina bo lahko obstala le, če bo imela dovolj prometa. Želim uspešno in dolgo poslovanje ter vse dobro,« je še dodal Smole. Prostore nove trgovine je blagoslovil šentviški župnik Izidor Grošelj. Gašper Stopar


6

Gospodarstvo

julij-avgust 2018

številka 6

Nebeški blagoslov – deževnica (1. del) Denar za zdaj še ne pada z neba, zato pa z njega pada dež. Voda pa ima v sodobnem svetu vrednost – če ne verjamete, si oglejte računa za vodarino in komunalni prispevek danes in pred 10 leti. Naraščajoča cena vode je sicer le eden izmed argumentov za smotrno uporabo deževnice – čeprav večina ljudi njeno uporabo enači predvsem s funkcijo zalivanja, pa je deževnica uporabna tudi v številne druge namene (pranje perila, pranje avtomobila, izpiranje WC) in tudi kot pitna voda z dodatnim filtriranjem. Žalostno, a resnično – nekatera slovenska gospodinjstva so še vedno brez oskrbe s pitno vodo in bi jim deževnica prišla še kako prav. Slednja je zelo pogost vir pitne vode v počitniških hišicah in vikendih po državi. Kaj bi torej morali vedeti o deževnici? Deževnica velja za t. i. mehko vodo in ne vsebuje mineralov, niti mangana, železa in drugih kovin, ki so pogosto prisotne v vodi, ki jo pridobimo iz vodovoda (in teče po ceveh). Deževnico lahko s pridom uporabimo za zalivanje rastlin, zelo dobrodošla je tudi pri pranju, saj se z njo izognemo številnim težavam v pralnih in pomivalnih strojih (ker ne vsebuje apnenca, v strojih ne nastaja vodni kamen). Vodo, ki jo v obliki dežja ulovimo s pomočjo strehe, žlebov in zbiralnika za vodo brez težav uporabimo tudi kot sanitarno vodo v WC-kotličkih ali za pranje perila. Deževnico lahko uporabimo povsod tam, kjer ni potrebe po pitni vodi. A da bi zares uživali v vseh prednostih rabe deževnice, je treba nujno poskrbeti za njeno čiščenje. To ni pogojeno le z rabo filtrov (pred vstopom v zbiralnik), temveč naj bo

pravilno zajeta in hranjena, o čemer vas bodo sicer podučili strokovnjaki, ki te sisteme prodajajo ali vgrajujejo. Deževnica kot prihranek Na z dežnimi padavinami bogatih območjih, kamor se uvršča tudi večji del Slovenije, bi bilo dobro vodo, ki pade z neba, izkoristiti. Posebej zato, ker po novem pri nas plačujemo tudi ravnanje z meteorno vodo, torej nekakšen »davek na dež« (obračunan glede na površino objekta). V Delovi prilogi Delo in dom so jasno zapisali: »Če bi za splakovanje stranišč, pranje perila, zalivanje vrta in pranje avtomobilov uporabljali deževnico, bi prihranili do 50 odstotkov pitne vode.« Z rabo deževnice ne izražamo le svoje ekološke ozaveščenosti, temveč tudi varčnost in preudarnost. Ker z rabo deževnice zmanjšamo porabo pitne vode, nam bo hvaležna tudi denarnica, pa tudi pralni in pomivalni stroj, saj ob rabi deževnice v omenjenih napravah ne nastaja vodni kamen, hkrati pa prihranimo še pri porabi čistilnega sredstva oziroma pralnega praška. Deževnica je nadvse primerna za zalivanje vrta oziroma rastlin (celo bolj kot pitna voda, ki vsebuje težke kovine). Rastline vam bodo hvaležne. Sodobni sistemi za zajem in rabo deževnice dajejo poudarek enostavnosti vgradnje, zato jih lahko ljudje z nekaj smisla za tehniko vgradijo kar sami. Naložba v sistem za izrabo deževnice se tipično povrne v petih do desetih letih (pri trenutnih cenah vode), a ker je njegova življenjska doba precej daljša (več desetletij) v naslednjih letih ustvarja še dodatne prihranke. Ali ste vedeli, da povprečen prebivalec Slovenije porabi kar 130 do 150 litrov vode na dan? To pa ni

zgolj znaten strošek, temveč tudi velika obremenitev za okolje, ki jo uporaba deževnice močno zmanjša. Je moj objekt primeren za rabo deževnice? Precej ljudi ima ob misli na rabo deževnice kot edinega vira vode pomisleke glede stalne razpoložljivosti, predvsem v bolj sušnih obdobjih. Strokovnjaki objektu, v katerem biva štiričlanska družina, priporočajo uporabo zbiralnika s prostornino pet ali šest kubičnih metrov. Bo objekt sposoben zbrati takšno količino vode? Količina zbrane deževnice na strešni površini je odvisna od dejanske količine padavin in površine strehe. Skoraj vsaka streha je deževnici prijazna streha. Za uporabo deževnice so primerne skoraj vse strešne kritine. Če načrtujete deževnico zbirati na starejšem objektu s staro streho, preverite, kakšno je njeno stanje – številne starejše strešne kritine so lahko že načete oziroma njihova groba površina na strehi zadržuje prah in umazanijo – vse to pa seveda deževnica odnese s seboj do zbiralnika. Ko smo že pri zbiralniku – namenite več pozornosti realnim potrebam. Poleg tega velja imeti v mislih, da »prevelika rezerva« ni najbolj modra odločitev, saj se mora voda v zbiralniku menjati, sicer se »postara«, zato naj zbiralnik ne bo prevelik. Če je mogoče, zbiralnik vgradite v tla (pod zemljo), saj bo tako voda v njem zaščitena pred visokimi (in nizkimi) temperaturami ter sončno svetlobo pa tudi razvojem alg, ki obožujejo prav svetlobo, visoke temperature in stoječo vodo. Če te možnosti ni, razmislite o namestitvi zbiralnika v kletne prostore. Še najlažje je sistem za rabo deževnice vgraditi pri novogradnji. Postavljavcem novih objektov stro-

kovnjaki svetujejo izdelavo ločenih sistemov za sanitarno vodo in rabo deževnice ter vgradnjo cevnega lo-

čevalnika, ki preprečuje stik deževnice in pitne vode. Franc Fritz Murgelj

PRAVO NA VAŠI STRANI PREDPOROČNA POGODBA – NOVI DRUŽINSKI ZAKONIK

Aprila 2019 se bo začel uporabljati novi Družinski zakonik (DZ). S tem bo zakoncem dana možnost izbire med premoženjskim režimom, ki ga ponuja zakon (kot velja tudi zdaj), in režimom, ki ga ponujata pogodbena svoboda in domišljija strank (kar bo dodatno po novem). Premoženjski režim po novem zakoniku ne bo več zgolj prisilne narave. Zakonca bosta lahko zato svoja premoženjska razmerja urejala s pogodbo (pogodbeni premoženjski režim), in le, če se o svojih premoženjskih razmerjih ne bosta mogla ali ne bosta želela dogovoriti, bo veljal zanju premoženjski režim, ki ga določa zakon (zakoniti premoženjski režim). V tem članku se bom posvetil pogodbenemu premoženjskemu režimu in s tem t. i. predporočni pogodbi, v kakšnem od naslednjih pa tudi zakonitemu premoženjskemu režimu. V uvodu je treba pojasniti, da izraz predporočna pogodba ni pravilen izraz. Družinski zakonik namreč tovrstno pogodbo poimenuje kot pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Ne le drugačno poimenovanje v zakoniku, tudi sam izraz predporočna pogodba ni povsem točen, saj bo tovrstno pogodbo možno skleniti pred poroko, lahko pa tudi po poroki, med trajanjem zakonske zveze, zato bi se lahko pogovorno imenovala tudi poporočna pogodba. Ne glede na pogovorno poimenovanje tovrstne pogodbe bosta zakonca pri oblikovanju svojih premoženjskih razmerij oz. pri sestavi vsebine predporočne pogodbe popolnoma svobodna. S pogodbo bosta lahko oblikovala režim po svoji želji. V drugih državah, kjer je tak režim že v veljavi, se zakonca najpogosteje dogovorita za prilagoditev zakonitega premoženjskega režima na način, da njegova pravila dopolnita ali deloma izključita (na primer z določbo, da se bo njuno skupno premoženje delilo v razmerju 70:30, po zakonu pa velja domneva 50:50, ki se sicer lahko izpodbija). Zakonca lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij sporazumno urejata svoja premoženjska razmerja tako za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze. To pomeni, da se lahko v pogodbi določi, kako se bo skupno premoženje razdelilo v primeru ločitve in ob ločitvi, lahko pa se določi tudi, kako se bo to premoženje delilo in uporabljalo med zakoncema že med samim trajanjem zakonske zveze. Zelo je pomembno, da morata zakonca pred sklenitvijo tovrstne pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij izpodbojna. Po splošnih pravilih jo lahko izpodbija zakonec, ki ni bil seznanjen s premoženjskim stanjem drugega zakonca, in sicer v enem letu, odkar je izvedel za okoliščine v zvezi s premoženjskim stanjem drugega zakonca, in v objektivnem roku treh let od sklenitve pogodbe. Pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij bo morala biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in vpisana v register pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij, ki ga bo kot računalniško vodeno zbirko podatkov vodila Notarska zbornica Slovenije. Zakonca lahko v pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij vključita tudi dogovor o preživljanju v času trajanja zakonske zveze in za primer razveze. Posledica neveljavne ali v tolikšni meri nejasne pogodbe, da ni mogoče razbrati vsebine premoženjskega režima med zakonci, je ta, da med zakoncema velja zakoniti premoženjski režim. Koliko predporočnih pogodb se bo dejansko sklenilo, bo pokazal čas. Verjetno si marsikateri zaročenec ne bo upal predlagati sklenitve predporočne pogodbe, saj bo s tem vnesel dvom o svoji brezpogojni predanosti drugemu partnerju. Vsekakor je pozitivna noviteta, da bo dana možnost premoženjski režim med zakoncema urediti po lastni želji, ob tem pa ostaja v veljavi za vse, ki tega ne bodo želeli ali mogli izkoristiti, zakonski premoženjski režim, ki bo tudi v novem Družinskem zakoniku zelo podoben režimu, ki velja zdaj. Vljudno vabljeni k spremljanju rubrike Pravo na vaši strani bralci Klasja še naprej. Če imate pravna vprašanja pa jih lahko zastavite na urednistvo@ klasje.net ali po pošti na naslov Klasja. Odvetniška pisarna Tadeje Erzin Potočnik odvetnik Jože Petek


julij-avgust 2018

Gospodarstvo

številka 6

Dejavno leto Rotary kluba Grosuplje V našem časopisu smo že večkrat poročali o posameznih aktivnostih Rotary kluba Grosuplje, ki deluje tudi na področju občine Ivančna Gorica. Pred koncem šolskega leta je Rotary klub Grosuplje podelil štipendije dijakom Srednje šole Josipa Jurčiča. Ta in številne druge aktivnosti kluba so nas spodbudile, da pobliže spoznamo organiziranost in dejavnost te organizacije.

Udeleženci mednarodne Rotary mladinske izmenjave so se na Pristavi učili peke domačega kruha Rotary klub Grosuplje je bil ustanovljen leta 2004 in je danes eden od skoraj petdesetih rotary klubov, ki delujejo v Sloveniji. Prvi rotary klub je nastal v Združenih državah Amerike v začetku 20. stoletja. Združeval je zlasti poslovneže, ki so širili duh tovarištva in medsebojno povezovanje. Po rednih tedenskih srečanjih, vsakič pri drugem članu, je klub dobil tudi ime (rotirati-vrteti). Danes okoli 30.000 rotary klubov deluje na vseh koncih sveta. Grosupeljski rotary klub deluje na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Škofljica in Dobrepolje. Člani so posamezniki iz različnih področij gospodarstva in poslovnega sveta. Druži jih interes po sodelovanje pri najrazličnejših dobrodelnih dejavnostih, hkrati pa jim članstvo v klubu prinaša možnosti širjenja znanj, poznanstev in tudi poslovnih priložnosti. Kot je značilno za rotarijce, se redno sestajajo tedensko, gojijo prijateljstvo in si izmenjujejo mnenja o svojih načrtih lokalnega in globalnega pomena. Član kluba lahko postane nekdo, ki ga predlaga vsaj eden izmed obstoječih članov, s predlogom pa se morajo strinjati vsi. Vodenje kluba opravlja predsednik, ki opravlja funkcijo v enoletnem mandatu. Predsednik v rotarijskem letu 2017/2018 je Mirko Marinčič iz Vira pri Stični. Rotary klub Grosuplje je v prvi vrsti dobrodelna ustanova, tudi ustanovljen je bil zaradi potreb po dobrodelni dejavnosti na širšem območju upravne enote Grosuplje. Odziva se na potrebe lokalnih prebivalcev in sodeluje pri humanitarnih akcijah v slovenskem in širšem svetovnem merilu. S svojimi akcijami spodbuja pozitivni duh, nadarjenost in potenciale posameznikov in skupnosti ter tako prispeva k vsestranskemu razvoju družbe, v kateri deluje.

Donacija sredstev zbranih na Mediadi za šolski sklad OŠ Stična V zadnjem letu je klub izpeljal vrsto akcij na področju dobrodelnosti in medgeneracijskega sodelovanja. Konec junija 2017 je Rotary klub Grosuplje v občini Ivančna Gorica gostil mlade v okviru mednarodne Rotary mladinske izmenjave Rotary summer camp »Sunny side of Alps – Slovenian trip«. Mladi, stari med 18 in 30 letom starosti, so v Slovenijo prišli iz Mehike, Egipta, Indije, Rusije, Francije, Slovaške, Češke, Turčije in Srbije. Oktobra je klub organiziral obdarovanje starostnikov Društva upokojencev Grosuplje. 39-im upokojencem so ob 80-letnici pripravili kulturni program in obdaritev. Jeseni so organizirali tudi zanimivo predavanje o rodoslovju, njihova stalnica programa je tudi božično obdarovanje otrok v rejniških družinah v občini Grosuplje. Program je bil namenjen 13-im rejencem in njihovim rejnikom. Omogočili so jim tudi ogled živih jaslic v živalskem vrtu v Ljubljani.

Odmevna je bila tudi organizacija dobrodelne prireditve Mediada, ki so jo organizirali januarja 2018. V sklopu dogodka so povabljeni gostje in donatorji lahko prisluhnili predavanjem s področja čebelarstva. V sklopu dogodka je potekala razstava in prodaja panjskih končnic in potic v izvirno narejenih potičnicah. Panjske končnice so poslikali otroci iz Podružnične šole Višnja Gora, pod mentorstvom učiteljice Maje Godec. Ob tej priložnosti so OŠ Stična podarili 2.000 evrov za šolski sklad. V letošnjem šolskem letu pa je Rotary klub Grosuplje uspešno sodeloval tudi s Srednjo šolo Josipa Jurčiča. Dijaki, ki so se odzvali razpisu, so pripravili raziskovalni nalogi na temo Virsko mesto in Lehnjak (lehnjakovi pragovi na reki Krki). Iz povzetkov seminarskih nalog bodo narejene informacijske table, ki bodo dodatno pripomogle k prepoznavnosti kulturne in naravne dediščine v občini Ivančna Gorica. Rotary klub je pet dijakov, ki so izdelali naloge, nagradil z donacijami v obliki izredne štipendije. Po besedah predsednika Mirka Marinčiča, bo ta program trajno obeležil delovanje Rotary društva Grosuplje in njegovo povezanost z lokalnim okoljem. Nastale so kakovostne študije, ki lahko koristno prispevajo k poznavanju naše kulturne dediščine in naravnih znamenitosti. Ključno poslanstvo rotarijcev je torej nesebično pomagati, saj, kot pravi eno izmed njihovih gesel, največ pridobi tisti, ki najbolje pomaga. Tudi zaradi takšnih ljudi je življenje v naši družbi lepše in kakovostnejše. Matej Šteh

Slovesna podelitev štipendij dijakom srednje šole Josipa Jurčiča

7

Pridružite se najboljšemu!

Teknoxgroup Slovenija d. o. o. je ekskluzivni zastopnik podjetja Caterpillar, vodilnega proizvajalca gradbene in rudarske opreme ter ladijskih in industrijskih motorjev na svetu. Kot del mednarodne verige podjetij pokrivamo območje Slovenije, kjer prodajamo novo in rabljeno gradbeno mehanizacijo Cat, motorje in generatorje ter preko servisa in distribucije rezervnih delov nudimo kupcem vso potrebno tehnično podporo. Razvijamo svoje lastne rešitve z visoko dodano vrednostjo za kupca. Svoj ugled in uspeh gradimo tudi na servisni odličnosti, saj je doseganje najboljše možne rešitve za kupce ključno. Za profesionalno skrb za gradbeno mehanizacijo Cat v Sloveniji nudimo zaposlitev kandidatu na delovnem mestu

SERVISER-AVTO ELEKTRIČAR-MEHATRONIK (M/Ž) DELO OBSEGA: diagnosticiranje, popravilo in vzdrževanje gradbene mehanizacije in ostalih zastopanih produktov, tako v delavnici kot tudi na terenu ź varno, profesionalno in kvalitetno opravljeno storitev OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: ź tehnično izobrazbo stopnje avtomehanik, avto električar, serviser delovnih strojev ź veselje do vzdrževanja gradbene mehanizacije oziroma strojev ź inovativnost, iznajdljivost, komunikativnost ź pripravljenost za učenje in razvoj ź kandidat je lahko začetnik NUDIMO: ź zaposlitev za nedoločen čas ź dinamično delo, urejeno in ustvarjalno delovno okolje, ki sprejema nove ideje in spoštuje vsakega posameznika, ź stimulativno dodatno plačilo za dobro opravljeno delo z možnostjo napredovanja ź prijetno delovno vzdušje v mladem kolektivu ź veliko možnosti za dodatno usposabljanje in izobraževanje za zahtevnejša dela v stroki z odlično tehnično podporo ź servisno vozilo s specializiranim orodjem ź

Za dodatne informacije o prostem delovnem mestu nas lahko vsak delovnik od 8. do 16. ure pokličete na telefonsko številko 01/781 83 26 oziroma GSM 041 688 783 ali pišete na enaslov: career@teknoxgroup.com.

Izdelki naših kmetij na razstavi »Dobrote slovenskih kmetij 2018« Tudi letos je bil viden pridih naših kmetij na tradicionalni že 29. državni razstavi in ocenjevanju kmečkih prehranskih izdelkov Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Vsakoletni dogodek pritegne na tisoče obiskovalcev, razstavljene izdelke slovenskih kmetij pa ocenjuje tudi strokovna komisija. Prireditev poteka pod okriljem Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Na letošnji razstavi in ocenjevanju od 18. do 20. maja so sodelovali izdelki iz žit, mlečni in mesni izdelki, olja, kisi, sokovi in nektarji, žgane pijače, suho sadje, vina, sadjevci, domače marmelade in džemi, kompoti, konzervirane vrtnine in drugi konzervirani pridelki, med ter čaji. Veseli nas, da so priznanja prejeli tudi izdelki kmetij iz občine Ivančna Gorica. Jadranka Zabukovec, Krka (MLEČNI IZDELKI) - Sadni jogurt – ZLATO PRIZNANJE IN ZNAK KAKOVOSTI - Mladi sir – BRONASTO PRIZNANJE Kmetija Ostanek, Damjana Ostanek Heric, Velike Pece (KONZERVIRANA ZELENJAVA) - domači nepekoči ajvar – ZLATO PRIZNANJE - domače zelenjavna mešanica – ZLATO PRIZNANJE - rdeča paprika s česnom in peteršiljem – ZLATO PRIZNANJE - rumena paprika – ZLATO PRIZNANJE - vložene kumarice – ZLATO PRIZNANJE

Branka Kotar, Dolenja vas pri Temenici (MLEČNI IZDELKI) - domača skuta – ZLATO PRIZNANJE - jogurt – SREBRNO PRIZNANJE Kmetija Pr Špan, Marta Glavič, Škoflje (IZDELKI IZ ŽIT) - mešani kruh s pšenično in rženo moko – SREBRNO PRIZNANJE Kmetija Pr Bučarju, Joži Jerlah, Sela pri Dobu (IZDELKI IZ ŽIT) - krompirjev polbeli kruh – SREBRNO PRIZNANJE Nagrajeni izdelki so brez dvoma bolj tržno prepoznavni, kupcem pa tako označeni izdelki zagotavljajo kakovost. O kakovosti izdelkov naših pridelovalcev ste se mnogi naši občani zagotovo že prepričali, kdor pa še ne, naj jih obišče na domu ali pa na tedenski sobotni tržnici v Ivančni Gorici. Matej Šteh

Jadranka Zabukovec s Krke je za sadni jogurt prejela znak kakovosti, to pomeni, da je ta izdelek že tretje leto zaporedoma prejel zlato priznanje.

Konzervirana zelenjava kmetije Ostanek iz Velikih Pec je strokovna komisija nagradila s petimi zlatimi priznanji.


8

Krajevne skupnosti

številka 6

julij-avgust 2018

Temenčani bodo gradili nov gasilski dom

Prvo nedeljo v juliju je Prostovoljno gasilsko društvo Temenica slavnostno položilo in blagoslovilo temeljni kamen za gradnjo novega gasilskega doma. Lokacija, kjer bo v prihodnjih letih zrasel nov sodoben gasilski objekt, leži v samem centru kraja, ob kulturnem domu, podružnični šoli in športnem igrišču, kar smiselno povezuje družabne objekte v tem delu občine. Za temeniško dolino je to vsekakor velik dogodek, za gasilsko društvo pa nov list v bogati več kot sedemdesetletni zgodovini. Prireditev se je začela s slovesno parado gasilcev in sveto mašo, ki jo je daroval šentviški župnik Izidor Grošelj. Kot je povedal v pridigi, se s temeljnim kamnom začenjata novo delo in novo obdobje, ob tem pa se je treba zahvaliti tudi vsem rodo-

zgradili zdajšnji dom, ki pa je v vseh teh letih postal premajhen. Po besedah predsednika PGD Temenica Davida Kutnarja se je društvo v vsej 72-letni zgodovini uspešno razvijalo in širilo. Povečalo se je članstvo, posodabljala gasilska vozila, izboljšala oprema za delovanje in posredovanje. Prav zaradi prostorske stiske v obstoječem gasilskem domu in pomanjkanju manipulativnega prostora so v letu 2017 od ivanške občine kupili zemljišče za gradnjo novega gasilskega doma. Letos so pristopili k izdelavi projektne dokumentacije. Gasilski objekt bo v prihodnjih letih zgrajen v velikosti 20x10 metrov,

vom gasilcev iz tega kraja. Gasilstvo v Temenici deluje že vse od leta 1946. Prve gasilske prostore so imeli v najemu pri zdajšnji Turistični kmetiji Fajdiga vse do leta 1959, ko so v neposredni bližini kupili zemljišče in

prostovoljstvo ohraniti, moramo nenehno ustvarjati pogoje zanj in ga z zgledom prenašati na mlajše generacije«, je povedal Kutnar. Domači gasilci pri gradnji računajo tudi na pomoč številnih članov in domačih mojstrov, uspešnost njihovih načrtov pa bo odvisna tudi od podpore krajanov. Spodbudne besede ob položitvi in blagoslovu temeljnega kamna so izrekli tudi predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Jure Strmole, poveljnik GZ Ivančna Gorica Slavko Zaletelj, častni predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič, predsednik domače krajevne skupnosti Ignacij Kastelic in podžupan Tomaž Smole. Kot je povedal Smole, je vsakršna taka prireditev za občino Ivančna Gorica bistvenega pomena, saj si tudi Občina prizadeva za enakomeren razvoj vseh dvanajstih krajev-

nih skupnosti oz. biserov občine. Prostovoljna gasilska društva so na podeželju pomemben dejavnik povezovanja in druženja ter skrbijo za razvoj tudi drugih dejavnosti v kraju in širši okolici. Za opravljanje dejavnosti pa potrebujejo ustrezne pogoje in eden osnovnih pogojev so tudi prostori, v katerih uresničujejo svoje poslanstvo. Po videni zagnanosti tamkajšnjih gasilcev in ogledu makete gasilskega doma bo to dom vseh krajanov, kar je po mnenju Smoleta še dodatna vrednost. Prireditev so s prepevanjem obogatili člani Moškega pevskega zbora Prijatelji in Mladinski pevski zbor Župnije Šentvid pri Stični, z glasbo Pihalni orkester Litija in s plesom domače mažoretke Sinja kluba. Gašper Stopar

sestavljen iz treh garaž, večnamenske dvorane, sejne sobe in sanitarij, je povedal Kutnar in dodaja: »Gre za smel, pogumen korak, saj gre za delovanje organizacije, ki deluje zgolj na prostovoljni bazi. Če želimo

Ob prazniku v Ambrusu še slavnostno Aviaratek 2018: odprtje ambruškega parka kulture Sprejmeš izziv? ambruških krajev. V ambruški knjigobežnici lahko preberemo tudi vrstice, ki vabijo ljudi, da knjigo prinesejo ali odnesejo. Prinesi knjigo! Sem polička, ki čaka na knjige, ki s seboj nosijo smeh in solze, ki pobožajo, prebujajo čute in so z njimi ure minute. Take, ki so tebi odprle nova obzorja, te ponesle morda do vesolja in želiš o njih pripovedovati od polja do polja. Na predvečer državnega praznika se v Ambrusu zadnjih 27 let praznuje tudi krajevni praznik, kjer ne manjka niti tradicionalni golaž. Letošnji praznik, ki se ga je udeležil tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, je bil še posebej slovesen, saj je domače turistično društvo v sodelovanju s krajevno skupnostjo, domačimi kulturniki in gasilci pripravilo prireditev Doživimo vaško jedro. Vsi, ki so prišli v Ambrus, so ambruško vaško jedro lahko tudi zares doživeli, v njem pa občudovali umetniške podvige domačih umetnikov, ki so jih predstavili pod skupnim imenom Ambruški park kulture. Slovesno sta ga odprla župan Občine Ivančna Gorica in predsednik KS Ambrus, Stane Tekavčič. Župan je bil nad videnim navdušen in je v govoru poudaril, da je nova pridobitev Ambrusa znova rezultat skupnega dela vseh krajanov za lepši in boljši svet. V parku lahko vidimo razstavo skulptur z naslovom Življenje po življenju, kiparke in oblikovalke Marjete Baša, ki pripoveduje o minevanju in ponovni uporabi. Njeno delo je tudi inštalacija s polhovimi škatlami na divjem kostanju. Polhove škatle, stare in nove, različnih oblik, ki so jih darovali krajani, pričajo o tradiciji polhanja v Ambrusu. Na podpornem zidu pred župniščem je pod mentorstvom Marjete Baša nastal pisan mozaik keramičnih ploščic z odtisi dlani otrok, ki sporočajo, da so otroci naša prihodnost. V odsluženi telefonski govorilnici pa je Literarna skupina KD Ambrus uredila knjigobežnico, ki je ozaljšana s poslikavami ljubiteljske slikarke Pavle Jakopič. Slike lepo prikažejo značilnosti

Odnesi knjigo! Sem knjiga, ki čaka, da jo odneseš. Knjiga z zgodbo. Nekoga se je že dotaknila, morda v njem sledi je pustila. A vendar zgodba živi le, če jo prebereš. Zato vzemi me s seboj, daj moji zgodbi nov dom in o njej povej naprej. Vse je opisano na novi tabli in bo zanimivo tudi za turiste, ki vse večkrat zavijejo v Ambrus. Na prireditvi, ki jo je spretno povezovala Špela Zupančič, so nastopili MePZ Ambrus, Glasbena skupina Amabile, predšolska in šolska skupina ambruških hiphop plesalk Plesne šole Guapa in »Britofška Tončka«. Vabimo vas, da obiščete našo vas in si ogledate naše stvaritve. Polona Hrovat, KD Ambrus

29. september 2018 si boste zapomnili. Po vročem in hladnem. Po pristni dogodivščini, katere nepogrešljivi del boste tudi sami. Po uspešno opravljeni avanturi v naravi. Da, vse našteto je Aviratek. Dobrodošli. Spodbujali vas bodo tudi leteči bratje Prevc. Rdeča nit Avirateka 2018 je tudi dobrodelnost. Torej spodbudi svoje prijatelje, sodelavce v službi, sovaščane ali Facebook prijatelje in pridite na zabavno druženje z dobrim namenom.

Aviratek 2018 vas bo prerodil. Čaka vas organiziran tek z ovirami. Na razdalji osmih kilometrov bo namreč treba premagati 20 pristnih ovir. Premagati sebe in svoje strahove. Kdaj? Kot rečeno, dobimo se 29. septembra 2018 zjutraj – ne zamujajte! Zamuda je le še dodatna ovira, tudi za organizatorje. Začnemo ob 10.00, a na mesto dogodka je treba priti prej. Kje? Dobimo se v Šentvidu pri Stični, ovire bomo premagovali po okoliških poljskih in gozdnih poteh. Za koga? Za vse. Če lahko hodite, lahko tudi tečete in premagujete ovire. Ne verjamete? Preizkusite se in si dokažite, da zmorete. Zakaj? Ker lahko. Preizkusite svojo vzdržljivost, spretnost, hitrost, telesno moč in doživite pravo akcijo ter pristno avanturo brez primere. Kakšne ovire lahko pričakujem? Zabavne, smešne, zahtevne, zahrbtne. Predvsem pa naravne. Ovire bodo organizatorji postavili iz naravnega materiala, kot so bale slame, lesene piramide, hlodi … V naravi pa se poleg vode in kamnov najde tudi blato ... Kaj pa otroci? Otroci še posebej radi tečejo in premagujejo ovire. Zato smo jim pripravili prilagojen mini Aviratek. Bom umazan/a? Da. Sicer nisi bil/a na Avirateku. Obleci se izzivu primerno (športna majica in hlače ter tekaški copati). Oblačila se bodo umazala, utegnejo se celo strgati, vse to je del izziva. Če imate nežne roke, si lahko omislite tudi rokavice. Najbrž boste po Avirateku vsaj delno blatni ali mokri, zato velja imeti s seboj rezervna oblačila (pa tudi brisača ne bo odveč). Za garderobo bo poskrbljeno – prostor za preoblačenje bo v ogrevanem šotoru. Dodatna vprašanja? Odgovore boste našli na spletni strani www.aviratek.si Franc Fritz Murgelj, Foto: Aviratek


julij-avgust 2018

številka 6

Krajevne skupnosti

Novomašnika Primož Meglič in p. Jona Vene stopila na duhovniško pot

9

Ljubljančan v starodavni stiški opatiji

Cistercijan pater Jona Vene, se je rodil 10. aprila 1981 v ljubljanski župniji Svetega Petra. Ima še dva mlajša brata, oče je že pokojni. V mladosti je aktivno sodeloval v življenju rojstne župnije, ko je dozorela misel za duhovni poklic pa se je odločil za vstop v cistercijansko redovno skupnost v Stični, kjer si je kot Janez nadel novo redovno ime Jona. Po obdobju kandidature in noviciata je opravil začasne redovne zaobljube, lani pa večne redovne zaobljube.

Letos se novih duhovnikov veselijo v župnijah Ivančna Gorica in Stična. V ljubljanski stolnici sta bila 29. junija med dvajsetimi slovenskimi novomašniki za duhovnika posvečena tudi Primož Meglič iz župnije Ivančna Gorica in pater Jona Vene iz župnije Ljubljana – Sv. Peter, ki že več let živi in deluje v cistercijanskem samostanu v Stični. Slovesnost nove maše je potekala 8. julija v Ivančni Gorici ter 15. julija v Stični.

Zahvala

Janezom na čelu. Še posebej se je zahvalil vsem župnijskim sodelavcem, ki so pripomogli k slovesnemu obhajanju nove maše, pevcem in orkestru z zborovodjo Robertom Markovičem, gasilcem PGD Stična in županu podporo in pomoč pri organizaciji slovesnosti. Kot veleva tradicija, se je tudi nova maša v Stični zaključila z novomašnim kosilom na samostanskem dvorišču. Matej Šteh

Po Rimski cesti od Ivančne Gorice do Dvora že triindvajsetič

Prvi v zgodovini župnije

Primož Meglič se je rodil 13. avgusta 1993 v Ivančni Gorici, kot prvi izmed treh otrok. Osnovno šolo je obiskoval na OŠ Stična, nato pa šolanje nadaljeval na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Primož je prvi novomašnik v kratki zgodovini župnije Ivančna Gorica. Slovesnost nove maše je pritegnila v Ivančno Gorico številne vernike iz domače župnije in okolice, somaševanju so se pridružili tudi duhovniki iz drugih župnij, stiški opat Janez Novak in upokojeni opat dr. Anton Nadrah, med gosti pa je bil tudi župan Dušan Strnad. Megličev novomašni pridigar msgr. Jože Kastelic, oče ivanške župnije, je ganjen nagovoril zbrano občestvo, saj je nova maša poseben praznik za župnijo, ki jo je prav župnik Kastelic tako rekoč postavil na noge in vodil več kot 20 let. Poudaril je novomašnikovo življenjsko pot in duhovne temelje, na katerih je zrasla njegova odločitev za duhovniški poklic, ki pa v današnji družbi pogosto ni cenjen. Lik duhovnika je primerjal s podobo Kristusa in med drugim dejal: »Dragi Primož naj bo tvoja življenjska pot srečna in vesela, zato ker bo Jezus s teboj in boš ti z njim. Naj bo tvoja pot blagoslov vsem ljudem, h katerim boš poslan«. Ob koncu maše je novomašnika nagovoril tudi župan Dušan Strnad. Poudaril je dobro sodelovanje župnij in Občine, kar zagotovo prispeva tudi k uspešnemu razvoju občine in kakovostnemu bivanju. Kot je povedal, je na novomašnika Primoža postal pozoren že pred leti, ko je prvič od njega prejel velikonočno voščilo. Prepričan je, da je pred njim

glej na ta kruh. O njem boš premišljeval, o njem boš pridigal, iz njega boš živel in sam boš pričeval … Naj Bog dobro delo, ki ga je v tebi začel, tudi dopolni,« je zaključil p. Nikolaj. Ob koncu slovesnosti je v imenu stiške župnije p. Jonu izrekla čestitke župnijska sodelavka Karmen Posavec. Sledila pa je še zahvala p. Jona, ki se je v prvi vrsti zahvalil svoji rodni družini, v kateri se je rodil in odraščal, ter svoji sedanji družini cistercijanov iz Stične z opatom

uspešna duhovniška pot. Zbrane je nagovoril tudi novomašnik. Zahvalil se je staršema in bratoma, drugim sorodnikom, sosedom ter vzgojiteljem in učiteljem, ki so bili del njegovega odraščanja in vzgoje. S posebno hvaležnostjo je spregovoril o nekdanjem župniku Kastelicu in sedanjemu župniku Juriju Zadniku, oba sta zaslužna za njegovo dosedanjo duhovno pot. Zahvalil se je tudi vsem župljanom in drugim, ki so kakorkoli pripomogli k slovesnosti nove maše, še posebej župnijskemu pevskemu zboru z instrumentalisti in solisti. Ob koncu maše so se vsi navzoči lahko z novomašnikom rokovali, po pogostitvi pred cerkvijo pa je sledilo še novomašno kosilo pod velikim šotorom. Kosilu z novomašnikom se je pridružil tudi ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Primož Meglič bo 1. avgusta nastopil službo kaplana v župniji Vrhnika.

Ob slovesnosti nove maše se želim zahvaliti Občini Ivančna Gorica in gospodu županu Dušanu Strnadu, Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica in direktorju dr. Janezu Zupančiču, gasilcem PGD Ivančna Gorica, župnikoma msgr. Jožetu Kastelicu in Juriju Zadniku, pevskemu zboru in vsem faranom župnije Ivančna Gorica, ki ste s svojim zavzetim sodelovanjem kakor koli pripomogli k lepši slovesnosti. Novo mašo bom ohranil v zelo lepem spominu, tudi po vaši zaslugi. Bog povrni! Primož Meglič

P. Jona Vene je letos za magistrsko delo Krščanske skupnosti Bližnjega vzhoda prejel t. i. Tomaževo nagrado Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Novo mašo je pel v rojstni župniji 1. julija, ponovitev nove maše pa je potekala v nedeljo, 15. julija, v stiški baziliki, ob navzočnosti redovnih sobratov in duhovnikov, med njimi je bil tudi skopski škof msgr. Kiro Stojanov. Nove maše sta se udeležila tudi župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole ter gostje iz pobratene občine Hirschaid, saj je pobratenje občin tesno povezano z življenjem stiškega samostana. Novomašnika Jona je nagovoril njegov novomašni pridigar in sobrat v stiškem samostanu p. Nikolaj Aracki. V nagovoru je izpostavil življenje starozaveznega preroka Jona, ki je prebil tri dni in tri noči v trebuhu velike ribe preden je stopil na pot oznanjevanja. Jonovo zgod-

bo je primerjal s Kristusom, ki je po treh dneh vstal od mrtvih. Spomnil ga je tudi na škofove besede »Glej, da boš veroval, kar boš bral, učil kar boš veroval, živel kakor boš učil« in mu kot zgled postavil številne svete menihe, ki so živeli po pravilu svetega Benedikta, tako kot on. »Ko danes prvič opravljaš najsvetejše Kristusovo dejanje, lomljenje kruha v stiški župniji svojim sobratom po-

Na lepo, sončno soboto 9. junija, se je okrog 60 kolesarjev podalo na popotovanje po Rimski cesti, ki so ga organizirali TD Ivančna Gorica, TD Suha krajina, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica in Zavod Prijetno domače.

Pisana druščina kolesark in kolesarjev vseh generacij, se je v jutranjih urah zbrala v središču Ivančne Gorice, kjer jim je srečno pot zaželel tudi župan občine Ivančna Gorica, g. Dušan Strnad. Kolesarje je pozdravil tudi predsednik OTZ Ivančna Gorica g. Pavel Groznik, celotno zgodbo o nastanku tega nadvse zanimivega popotovanja ter pravila kolesarjenja pa so pojasnili pobudnik nastanka popotovanja po Rimski cesti g. Leopold Sever, ter predstavnika organizatorjev g. Franc Kalar in g. Vlado Kostevc. Kolesarje na Rimski cesti spremljajo številne kulturne in naravne znamenitosti, ob katerih si karavana kolesarjev vselej vzame nekaj časa in se o njih tudi na kratko pouči. Ob poti ne manjkajo mnoge postojanke, kjer se kolesarji lahko odpočijejo in okrepčajo z dobrotami, ki jih vsako leto pripravijo prijazni domačini ob 25 kilometrski poti od Ivančne Gorice pa vse do Dvora pri Žužemberku. Rimska cesta tako združuje ljudi dobre volje, številna društva in nenazadnje občini Ivančna Gorica in Žužemberk. Kolesarji so se v minulih letih že navadili izreči besede, da potujejo »od krajev kjer je prijetno domače, do krajev kjer čas teče drugače«, kot velevata slogana prej omenjenih občin. Na cilju, kjer so se nasmejani kolesarji okrepčali, je potekalo tudi podeljevanje priznanj posameznikom, ki se že več let udeležujejo popotovanja, priznanja pa organizatorji vselej podelijo tudi najstarejšim in najmlajšim udeleženkam in udeležencem. Glede na dobro udeležbo otrok in mladine, za katere je ta pot še kako primerna, se nam za prihodnost zgodovinsko-rekreativnega popotovanja po Rimski cesti resnično ni treba bati. Tudi župan občine Žužemberk g. Franc Škufca, ki je vse zbrane pozdravil na cilju, je izrazil željo, da se to popotovanje ohrani še daleč v prihodnjih letih. Skratka vabljeni, da se karavani kolesarjev naslednje leto pridružite tudi vi.

Mali oglas Prodajam starejšo stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in parcelo v izmeri 1.300 m2. Lokacija Malo Hudo. Cena 110.000 evrov. Informacije: 041 726 598.


10 Krajevne skupnosti

julij-avgust 2018

številka 6

Pomladansko „kurblanje“ starodobnikov na Lučarjevem Kalu Devetič (9.) je potekalo letos pomladansko Kurblanje na Lučarjevem Kalu. Tudi letos sta organizacija in sam dogodek potekala po že ustaljenih smernicah, ki so se izoblikovale v teh devetih letih. Začetek dogodka je tradicionalno ob poldnevu. Tako v soboto ni treba vstajati sredi noči in še ostane čas za trgovino. Seveda pa to ne pomeni, da lahko zjutraj vsi poležavamo, saj odojek zahteva svoj čas in do sedmih zjutraj se mora zavrteti.

Jurčičeva domačija je bila zaparkirana s starodobniki Letos je naš dogodek potekal tudi v okviru Slovenske štafete kulture, ki jo zveza starodobnih vozil SVS organizira ob evropskem letu kulturne dediščine. V štafeto je povezanih cela vrsta starodobniških dogodkov skozi celo leto in po celi Sloveniji od obale do Goričkega. Zato je bil program še nekoliko bolj kulturno obarvan, saj smo med dvema etapama relija imeli postanek na Jurčičevi domačiji, kjer smo se spomnili našega prvega romanopisca in obnovili srednješolsko znanje na to temo. Sicer pa je po uvodnem pozdravu sledil sestanek posadk, kjer so se udeleženci seznanili s podrobnostmi programa, preizkušenj in potne knjige. (Raodbook, ki še vedno NI enako Facebook) Za izdelavo slednje je bil letos uporabljen program, ki načeloma omogoča izdelavo potne knjige s klikanjem po Googlovem zemljevidu in skrajša njeno izdelavo iz 8 in več ur, plus vožnje po terenu, na vsega pol ure ali manj. In vendar se je pokazalo, da mora izdelovalec zelo dobro poznati traso, da je izdelek dober. Tako je bilo potrebno nekaj iteracij in voženj po trasi, da smo prišli do izdelka, a z njim še nismo bili 100 % zadovoljni. Vseeno je tehnologija zelo uporabna in strinjamo se v prepričanju, da bomo tehniko do naslednjega »kurblanja« že popolnoma obvladali. Ampak saj Kurblanje je vendarle dogodek, ki je med drugim namenjen tudi takšnemu 'razvojnemu' delu, saj smo prav tu pred leti tudi eksperimentirali s prvimi merilnimi cevmi, ki so bile tedaj še zelo muhaste, danes pa imamo zato cevi, ki so absolutno zanesljive. Letošnji dolenjski reli je potekal na 36 km dolgi progi razdeljeni v dve etapi. Med potjo so se morali tekmovalci izkazati v točnosti, orientaciji in spretnosti. Temu so bile namenjene 4 posebne preizkušnje in 3 prehodne kontrole. Poleg tega pa se je točkovalo še pravočasen prihod na start druge etape in časovno točen prihod v cilj. Prva etapa se je začela s spretno-

stno preizkušnjo bližanja, ko je treba ustaviti čim bliže črte, a je nikakor ne prevoziti. Tudi za takšne preizkušnje že nekaj časa preverjamo merjenje s kamero, kjer je enostavno odčitati rezultat, predvsem pa lahko v primeru pritožbe vse še enkrat komisijsko pregledamo. Po dveh kilometrih je že sledila prva točnostna preizkušnja, kjer je bilo treba prevoziti dva kroga na igrišču v kar se da enakem času. Preizkušnja poteka tako, da udeleženec zapelje skozi fotocelico in vozi en krog in spet prevozi isto fotocelico ter poskuša prevoziti drugi krog v kar se da enakem času. Pot je naprej vodila prek Doba, Radohove vasi in Šentvida do Ivanč-

Po kratkem vijuganju skozi Muljavo je sledil postanek na Jurčičevi domačiji. Po postanku je spet sledila preizkušnja na merilnih ceveh, vendar, da ne bi bila naloga preveč enostavna, so bili zdaj časi drugačni in sicer 5, 6 in 3 sekunde. Potem pa je sledila spet pot nazaj proti Lučarjevemu Kalu še z eno prehodno kontrolo. Na prehodni kontroli je treba vpisati manjkajoči del besedila na tabli. Mesta kontrol so bila označena v potni knjigi, kar je naredilo nalogo toliko bolj enostavno, saj so posadke točno vedele, kje morajo biti pozorne. Sicer se tak način preverjanja prehodnih kontrol naredi bolj zapleten tudi tako, da se ne opozori, kje so table, lahko pa se da med prave tudi lažne table, oziroma table z narobnih poti, ki, če se jih izpolni, prinašajo še dodatne negativne točke. Prihod v cilj je bil zahtevan točno v predvideni minuti. Zato je bila v cilju takoj izvedena kontrola časa. Na koncu je seveda sledila podelitev priznanj in nagrad najuspešnejšim. Zmagovalci so si prislužili zmagovalni lovorjev venec, ki je bil včasih obvezni spremljevalec zmagovalcev avto-moto športnih prireditev, zdaj pa je Kurblanje edini dogodek v Sloveniji, kjer se za zmago dobi takšna trofeja.

Na Gradišču šestič zapele motorne žage Društvo kiparjev z motorno žago je, od petka 8. junija do nedelje 10. junija, na izletniški točki na Gradišču nad Šentvidom in Stično, organiziralo že 6. festival kiparjev z motorno žago. Obiskovalci so si lahko ogledali bogato razstavo lesenih skulptur in motornih žag zbiralca Jožeta Skoka ter stiskali pesti za svoje adute na šestem državnem prvenstvu v hitrostnem kiparjenju z motorno žago. Letošnja novost je bilo tekmovanju v metu »motorke«.

Vrhunec tridnevnega dogajanja je bilo vsekakor sobotno državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju (speed carvingu), ki ga je odprl župan Dušan Strnad. Še posebej je izrazil zadovoljstvo, da se je prav na tej priljubljeni turistični točki v občini Ivančna Gorica začelo to edinstveno tekmovanje v Sloveniji. Na hitrostnem kiparjenju z motorno žago, v katerem kipar v eni uri iz hloda lesa izdela pravo mojstrovino, je letos tekmovalo 12 tekmovalcev, ki jih je pod budnim očesom spremljala tričlanska komisija, v sestavi Bojana Štineta, Ljubomirja Zidarja in Slavka Pajntarja, ki je odločila, kdo je kiparil najbolje. Letošnji državni prvak je postal Tadej Brgles z Ljubnega ob Savinji, ki je ustvaril kip zlate ribice. Drugo mesto je s kipom štorklje s »culo« zasedel Jernej Verbuč iz Šmihela nad Mozirjem, tretje pa lanskoletni prvak Gregor Tršar iz Logatca s kipom morskega psa in človeške roke. Tudi letos sta tekmovala dva »Šentvidčana« in sicer Dejan Kastelic, ki je hlod lesa spremenil v diatonično harmoniko ter predsednik društva kiparjev Vlado Cencel, ki je izdelal podobo Ivana Cankarja. Po uspešno zaključenem 6. festivalu kiparjev z motorno žago je Cencel povedal: »Letos se je na hitrostno kiparjenje prijavilo 12 kiparjev, ki so ustvarili prekrasne skulpture. Vsako leto nas presenetijo nove ideje in zamisli za izdelavo izdelkov z motorno žago. Še posebej nas pohvalijo tisti, ki si to prvič v živo ogledajo. Seveda pa tudi tisti, ki nas spremljajo že od samega začetka in vidijo izreden napredek posameznika ter z veseljem »podebatirajo« z nami«. Ob zaključku se predsednik kiparjev z motorno žago še enkrat zahvaljuje vsem podpornikom, tako finančnim kot moralnim. »V prvi vrsti pa velika hvala »naši« Občini Ivančna Gorica, saj nas podpira že od samega začetka društva. Se že veselimo naslednjega 7. festivala in že kujemo nove ideje in podvige,« še dodaja Cencel. Gašper Stopar

Krožna točnostna preizkušnja ne Gorice ter naprej proti Muljavi, vendar je pred postankom na udeležence čakala še ena točnostna preizkušnja, in sicer vožnja prek merilnih cevi. S 4 cevmi je določena razdalja razdeljena na 3 odseke in za vsakega od njih je določen čas, v katerem ga je treba prevoziti. Časi so bili 4, 5 in 3 s.

Prihod v cilj

Vreme nam je dobro služilo in dogodek je uspel. Udeležilo se ga je 27 osebnih avtomobilov, od katerih se jih je 19 podalo na reli. K temu pa je treba prišteti še 8 motorjev in mopedov, ki so se ravno tako pridružili dogodku.

Prvo mestoTadej Brgles, Ljubno ob Savinji (kip zlate ribice)

Tretje mesto Gregor Tršar, Logatec ( kip morskega psa in človeške roke)

Drugo mesto Jernej Verbuč, Šmihel nad Mozirjem (kip štorklje s »culo«)


številka 6

julij-avgust 2018

Krajevne skupnosti

11

Tradicionalna maša za domovino in kresovanje na Valični vasi

Blagoslov Šrajeve kapelice v Dobu

Vaščani Valične vasi in člani društva Publius Maximius Valična vas so v sodelovanju s krajevno skupnostjo Zagradec in župnijo Zagradec v soboto, 16. 6. 2018, v počastitev praznovanja dneva državnosti, pripravili mašo za domovino. Tradicionalno mašo za domovino je vodil domači župnik Sašo Kovač. Somaševala sta dr. Jože Plut in Imo Donald Hailemariam iz Kenije, ki je bil te dni na obisku pri zagraškem župniku. Domačini so številnim obiskovalcem predstavili tudi kratek kulturni program, kjer so sodelovali člani mešanega pevskega zbora Zagradec pod vodstvom Roberta Kohka, v mraku pa so se družili ob tradicionalnem kresu. Gašper Stopar

V petek na dan svetega Petra smo v Dobu s sveto mašo obeležili praznik. Nato smo se vsi skupaj odpravili še na en prijeten dogodek. V Dobu imamo namreč obnovljeno Šrajevo kapelico. Za obnovo pa sta zaslužna Magda in Jani. Pred desetimi leti sta kupila skromno hiško v Dobu, kjer je na parceli ob vrtu stala lesena kapelica. Še isto leto se jima je rodil sin Aljaž. Lahko bi se reklo, da je bilo to leto prelomno v njihovem življenju. Najprej sta prenovila hišo, nato uredila del okolice, kjer je tudi kapelica dobila svoj prostor. Ker je bila kapelica v slabem stanju, sta se odločila za prenovo. Nikjer v literaturi ni najti kakšnih podrobnosti iz zgodovine kapelice. Povsod je omenjena le kot »Šrajeva kapelica, ki je zgrajena iz lesa in stoji ob poti, ki vodi iz vasi Dob proti Rdečemu Kalu.« Lahko le ugibamo, s kakšnim namenom je bila zgrajena. Je bil namen zahvala, priporočitev, jasno je le, da je bil namen dober, kot je vedno ob izgradnji kapel in da je stara več kot 100 let.

Blagoslov ambruškega evharističnega križa s kresovanjem Pravijo, da vsakdo nosi svoj križ in to zagotovo drži. V ambruški fari pa se upravičeno zdi, da ga vsaj včasih nosimo tudi skupaj. Tudi ko je hudo, se znamo zbrati pod križem in v njem najdemo moč za naprej. V Ljubljani je bil leta 1935 II. evharistični kongres za področje cele Jugoslavije. Ljudje so v želji, da bi jim ta kongres vedno ostal svež spomin in jih spodbujal h krščanskemu življenju, postavili mnogo evharističnih križev. In tako je bilo tudi v Ambrusu, na Godčkovem Strmecu, visoko nad središčem vasi so ga postavili farani pod vodstvom župnika Ivana Žavbija, vendar je bil po vojni žal podrt. Zdi se, da je ta podrti križ v ljudeh še bolj zrasel in pustil neizbrisen pečat. Drugi križ je bil postavljen leta 1992 na istem mestu, na pobudo Janeza Škrajnarja, tudi kot zaobljuba, če se bodo fantje, ki so jih vpoklicali v času osamosvojitvene vojne, srečno vrnili. Tiho je zadnjih 26 let bdel nad vasjo in pričal o vsem, v prvi

vrsti pa je ljudi spodbujal h krščanskemu življenju in utrjeval njihovo vero. Zdi se, da je danes svet drugačen, da smo ljudje drugi, a bistvo ostaja. Po zadnji zimi so krajani opazili, da je križ dotrajan. Na pobudo Štcnarjevih, a v veselje vsem, so krajani s skupnimi močmi v soboto, 23. junija, postavili novi križ. Nanj so vžgani tudi datumi postavitve vseh treh križev. Dekleta in žene so okoli križa uredile cvetlično gredico in pripravile nekaj peciva, možje pa so poskrbeli, da je zadišalo tudi v dolino. Tako smo pred praznikom rojstva Janeza Krstnika in pred najdaljšim dnem v letu, v Ambrusu blagoslovili ta novi evharistični križ in takoj zatem še prižgali kres. Zahvala za še en košček v mozaiku pomenljivih dogodkov za kraj in ljudi, za ves trud in delo gre vsem vpletenim, domačemu župniku Urošu Švarcu, TD, KD ter PGD Ambrus, z njimi pa vsakemu, ki mu je mar za ta košček solzne doline, ki zna biti pod tem

gradec v kraju, kjer se vedno počutimo prijetno in domače, tudi letos pripravili veliko vrtno veselico pod šotorom z bogatim srečelovom, pijačo in hrano. Za ples in zabavo pa je poskrbel ansambel Veseli Dolenjci. Vendar začetek te veselice ni bil čisto običajen. Za prijetno presene-

Med prenovo pa sta Jani in Magda skupaj s prijatelji pripravila podstavek ter posadila nekaj zelenja. Posebnost kapelice je tudi ta, da sta bila v njej dva kipca device Marije. Oba kipca je obnovila gospa Marjeta Bec iz okolice Domžal, ki se ljubiteljsko ukvarja z restavriranjem. Zanimivost je v tem, da oba kipca upodabljata devico Marijo z modrim pasom – kot je značilnost Lurške Matere božje, hkrati pa nimata belega ogrinjala, ampak modrega, kar je bolj značilnost upodobitev Marije brezmadežne. Kapelica je v literaturi omenjena kot »Šrajeva kapelica«. Ker se pogosto domača hišna imena ohranijo kljub menjavi lastnikov, je tudi naša želja, da se ime ohrani naprej. Jani in Magda se zahvaljujeta vsem sokrajanom za pomoč pri prenovi kapelice, predvsem pa za dobre medsosedske odnose, posebej sta vesela, ker smo jih tako lepo sprejeli medse. Zahvaljujeta se tudi pobudnikom in organizatorjem blagoslova, še posebej domačemu župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljen obred blagoslova ter seveda pevcem MPZ Dob, ki so s pesmijo polepšali dogodek, ki krepi duha in boža dušo. Lojze Fortuna ter Jani in Magda

razpelom tudi vesela in srečna, kot je le lahko. Polona Hrovat, KD Ambrus

Gozdni direndaj pod šotorom zagraške veselice Šolske počitnice so vzrok, da so se učilnice spraznile in otroški direndaj po hodnikih je pojenjal. »Preddopustni« čas je čas priprave na zaslužen dopust in veselje, je pa tudi čas, ko se po naših vaseh pripravljajo veselice in družabna srečanja. Tako so v soboto, 30. junija 2018, prizadevni gasilci in gasilke PGD Za-

Kapelico sta odpeljala v rodni kraj Janija, k Stankotu Drametu v Šmarje pri Jelšah, ki ima doma majhno mizarsko delavnico. Z veseljem je sprejel delo, saj goji veliko spoštovanje do lesa. Ugotovil je, da je les preveč preperel, da bi se kapelico dalo prenoviti, zato sta se odločila, da iz hrastovega lesa naredijo popolnoma enako, kot je bila prvotna.

čenje z veselo matinejo za najmlajše, so poskrbeli starši in prijatelji otrok iz vrtca Zagradec v sodelovanju z Gledališko skupino Zagradec in podpore Kulturnega društva Ambrus. Režiser in igralec Sašo Tratar je ob sebi izbral še deset soigralcev, predvsem staršev zagraškega vrtca, ki so pripravili odlično otroško igrico Gozdni direndaj, katerega tekst je priredila Jasna Pavlin. Pri tem projektu so sodelovali: Sašo Tratar, Robi Kastelic, Helena Kastelic, Martina Halas Zaletelj, Vanja Erjavec Strmec, Blanka Zaletelj, Janez Gregorič, Anita Globokar, Alenka Štravs, Petra Medja Papež, Petra Hočevar. Anja Miklič, pa je sešila kostume, nekaj pa jih je posodil vrtec iz Krke. Odlično interpretacijo gozdnih živali in njihovih pripetljajev so z navdušenjem spremljali najmlajši udeleženci pod šotorom. Nasmeh na obraze in dobro voljo pa so privabili tudi na starejše, starše, stare starše in druge udeležence. To prvo predstavo vrtčevskih otrok so odigrali v dvorani v Ambrusu in

v Knjižnici Ivančna Gorica. Igralska skupina se zahvaljuje KD Ambrus, za koriščenje njihove dvorane in za sodelovanje pri izvedbi. Skratka tudi v tej skupini so se zelo dobro ujeli, se spoprijateljili in so krasna ekipa. Režiserju Sašu Tratarju je še posebej pri srcu sodelovanje s tako energično in zagnano ekipo amaterskih igralcev in bi s tako ekipo lahko delal vsak teden, kar pa potrjujejo tudi gledalci. Ob koncu igrice, so bili otroci obdarjeni s sladkimi priboljški, bonboni. Vendar matinejskega druženja še ni bilo konec. Anita Globokar je pripravila plesni del, kjer so na

noge zvabili najmlajše in so skupaj zaplesali poskočne plese ob glasbi slovenskih izvajalcev. In prišel je čas, ko so bili utrujeni tako igralci, kot tudi mladi plesalci, vsi skupaj pa so odšli na okusne palačinke. Po otroškem direndaju se je začela veselica in ob manjšem deževnem obdobju je trajala dolgo v noč, najvztrajnejši pa so pričakali prve sončne žarke. Gasilci iz Zagradca so z odliko ponosni na svojo prihodnost, saj jim mladina pomeni velik obet, katerega si marsikatero gasilsko društvo lahko le želi. Marjan Urbas

Obvestilo LD Višnja Gora Obveščamo kmetovalce na področju LD Višnja Gora, da v primeru škode po divjadi, škodo prijavijo na naslednji naslov: Lovska družina Višnja Gora, Vrh pri Višnji Gori 38, 1294 Višnja Gora (Tel. št.: 041-714-847).


12 Krajevne skupnosti

julij-avgust 2018

številka 6

Pobratenje društev

Izlet DU Višnja Gora v Prlekijo

Upokojenci društva Ivančna Gorica smo 21. junija v sklopu ekskurzije obiskali Radlje ob Dravi in okolico. Radlje so manjše mesto, ki leži med Mariborom in Dravogradom, tik ob meji z Avstrijo. Naselje je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1139, kot trg pa leta 1268.

Sprejem s pogostitvijo. Foto: Milka Vodušek

Srečanje starih znancev. Foto: Milka Vodušek Za začetek nas je tamkajšnje društvo upokojencev na čelu z njihovim predsednikom Antonom Voduškom, sicer izvrstnim ljubiteljskim slikarjem, sprejelo odprtih rok. Ob prihodu pred njihovo stavbo (ja, res imajo svojo hišo, ki je tako prostorna, da njen velik del celo oddajajo v najem, kar društvu pomeni dodaten vir prihodkov!) nas je pričakal belo orokavičen lajnar v fraku in cilindru, ki je z vrtenjem ročice iz lajne izvabljal melodije nekih drugih časov. Na dvorišču so nas čakale postavljene mize in klopi, na katere so pridne radeljske upokojenke nanosile svoje dobrote. Odžejali smo se in okrepčali, na kratko poklepetali z gostitelji, potem pa se napotili proti župnijski cerkvi sv. Mihaela, kjer nas je, ob župnikovi odsotnosti, pričakala sestra salezijanka Marta, nekdaj katehetinja v Ivančni Gorici. Razkazala nam je cerkev in o njej povedala vse, kar je vedela. Cerkev se v virih prvič omenja v letu 1251. Naslednja pot nas je vodila v radeljski dvorec, kjer domuje muzej, ustanovljen leta 2012 kot podružnica Koroškega pokrajinskega muzeja. Kustodinji sta nam prijazno razkazali najzanimivejše: spominsko sobo slovensko zavedne in napredne rodbine Pahernik, danes pomembne predvsem zaradi Pa-

nje; razstavo Od umetnosti poklican v spomin na Karla Pečka, akademskega slikarja, umetnika, kulturnega delavca, mentorja in nestorja razvoja upodabljajočih umetnosti na Koroškem; zbirko ljubiteljskega zbiralca Leitingerja, ki šteje več kot 2.600 predmetov, preko 1.100 knjig in več kot 200 razglednic in fotografij Radelj. Po ogledu muzeja smo se sprehodili še na kalvarijo s križevim potom, ki so jo dale postaviti dominikanke na skalnati vzpetini nad dvorcem. Avtobus nas je zapeljal do Spodnje Mute, kjer je rotunda svetega Janeza Krstnika, ena izmed najstarejših cerkva v Sloveniji, ki je bila posvečena leta 1052. Čas je bil za okrepčilo. Na Gortini smo se vkrcali na splav, ki mu tukaj rečejo flos, zapluli s tokom po Dravi, pojedli golaž, se do solz nasmejali flosarskim domislicam, preživeli flosarski krst ter zapeli s posadko in harmoniko. Vrnili smo se k upokojencem v Radlje, ki so nam pripravili navdušujoč program. Enotna, da je sodelovanje dveh društev upokojencev koristno za vse člane, sva predsednika obeh društev podpisala listino o pobratenju, ki naj bo primer tovariškega

Skupinski posnetek pred vkrcanjem na splav.

Navdušujoč sprejem in Kulturni program. Foto: Matjaž Marinček hernikove ustanove, ki strokovno in sonaravno gospodari s 552 hektarjev podarjenih gozdov, štipendira študente gozdarstva, podpira raziskovalne dejavnosti in izobraževa-

Podpisani listi o pobratenju. Foto Milka Vodušek

sodelovanja, izraženega v najrazličnejših oblikah, in s tem prispeva k medsebojnemu sodelovanju društev ter občanov Ivančne Gorice in Radelj ob Dravi. Gostiteljem smo se zahvalili za topel sprejem, izjemno gostoljubnost, okusno pogostitev, presenetljive drobne pozornosti, čudovito darilo, do najmanjših podrobnosti domišljen protokol podpisa listine o pobratenju – skratka za dan, ki je bil tudi po njihovi zaslugi eden tistih redkih, ki si jih človek zapomni za vse življenje! Za piko na i smo se družno odpravili na proslavo ob otvoritvi nove knjižnice, kjer nas je prijazno nagovoril župan radeljske občine mag. Alan Bukovnik.

Zadnji izlet pred počitnicami, lep dan, napoved dobra in smo šli. V Prlekijo, natančneje v Sveti Jurij ob Ščavnici. Občina z enakim imenom šteje približno 3000 prebivalcev, ki se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom in leži v osrčju Slovenskih Goric. Pa nismo ostali tukaj, odpeljali smo se do Stare Gore, zelo zgledno urejene majhne vasice, kjer živijo prijazni in veseli ljudje. Lokalni vodič nam je povedal, da je v kraju samo 40 hiš, pa še od teh je 6 praznih, tako da tudi prebivalcev ni veliko. V slogi je moč in ti ljudje lahko res marsikaj pokažejo.

Ob prihodu nas je v stari šoli že čakala malica, domače dobrote in pijača s turistične kmetije Kosi. V kraju je res veliko lipovih dreves posajenih po vsej vasi, pravijo jim lipov gaj. Ob našem prihodu so bile vse lipe v cvetju in prijazni domačini so nam celo nasekali nekaj vej, da smo lažje nabirali cvetje za zimske dni. Ob vsakem praznovanju posadijo novo drevo in ob neki priložnosti so jih celo 32. Kar nekaj časa smo posedeli v prijetni senci lipovih dreves. Sledil je ogled mlina na veter, ki je res prava posebnost. Postavili so ga leta 1996 in je kopija starega Bečevega mlina s Kokolajnščaka. Mlin je prav tak, samo nekoliko večji, saj so mu dodali še eno etažo. Poganja ga vetrnica, ki je pritrjena na gibljivi del mlina. Njegova posebnost je vrtljiva streha, da se lahko usmerja v smer pihanja vetra. Mlin je delujoč in melje moko, predvsem bolj v turistične namene. V prostorih stare šole imajo etnološki muzej rokodelstva. Res velika in raznolika zbirka orodja, ki so ga uporabljali naši predniki. Od krojačev, čebelarjev, kolarjev, kuharic … Imajo tudi veliko zbirko kmečkega orodja, vozov in tudi pogrebni voz ne manjka. Z zbiranjem so začeli leta 1996, zbirka šteje več kot 1000 predmetov. V kleti šole pa obnavljajo ogromen prostor, ki je v celoti zelo lepo obokan. Tam bodo naredili vinoteko in tam bodo imeli razne prireditve, saj je prostor res velik. Malo smo popili in se ohladili in potem odšli z vodičem na ogled cerkve Sv. Duha. Čudovita cerkev v baročnem slogu, vsa poslikana, s pozlačenimi oltarji in z enimi najstarejših orgel pri nas z letnico 1697. So darilo graške stolnice in po prenovi spet delujejo. Cerkev ima tri oltarje. Glavni oltar je posvečen Svetemu Duhu, stranska pa Devici Mariji in Sveti Luciji. Poslikavo je naredil italijanski mojster Jakob Brollo in šteje za eno njegovih najlepših del. Kosilo smo imeli na Izletniški kmetiji Pivičan-Kosi v Drakovcih. Imajo dobro domačo hrano in predvsem pijačo, o čemer pričajo številne zlate medalje, ki so jih prejeli. Možen je nakup vina in domačega bučnega olja. Lokalni vodič nas je pospremil tudi na turistično kmetijo, kjer nam je povedal nekaj pesmi v prleškem narečju. Prav vsega nismo razumeli, nekaj pa le. Gospod Kosi pozna Višnjo Goro, saj je svoje pridelke že prodajal na Aninem sejmu. Prodal verjetno ni veliko, kakor tudi ne na svoji kmetiji. Višnjani smo šparovni. Ob odhodu nam je prijazni gostitelj prinesel na avtobus še popotnico, da ne bi bili slučajno žejni in nam zaželel srečen povratek. Malo takih. Res se trudijo. Na koncu pa v razmislek. Tako majhen kraj, s tako malo prebivalci, pa kaj vse imajo za pokazati. Urejenost kraja, gostoljubnost, prijaznost in predvsem složnost ter prijateljstvo, to nekaj šteje. Rezultati so vidni in vredni ogleda. Frida Zupančič

Župnija Zagradec vabi na praznovanje 230-letnice Župnija Zagradec obeležuje 230-letnico prihoda prvega zagraškega duhovnika v kraj in posledično obletnico župnije. Na praznovanje obletnice smo zaključili generalno obnovo zagraške župnijske cerkve Marije brezmadežne s fasado, restavriranjem glavnega Marijinega oltarja in okolice z asfaltiranjem.

14. avgusta, na predvečer župnijskega žegnanja in praznika Marijinega vnebovzetja, vabimo vse občane na slovesno otvoritev in blagoslovitev obnovitvenih del ob 19.30 uri.

Slovesnost bo vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan skupaj s somaševanjem duhovnikov. Po maši se bo razvila procesija z Marijinim kipom in slovesnimi litanijami. Naslednji dan ste vsi prav tako povabljeni k žegnanjski maši ob 10.00, ki jo bo vodil rojak dr. Jože Plut. Vljudno vabljeni na zagraško praznovanje. Sašo Kovač, župnik, Zagradec


julij-avgust 2018

številka 6

Krajevne skupnosti

13

Društvo upokojencev Srečanje 2018 soboto, 23. junija, je Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica pripravila Višnja Gora gostilo mojstre Vsrečanje starejših, bolnih in invalidnih krajanov Ivančne Gorice. rokodelce in ostale rokodelce iz Slovenije Dne 8. 6. 2018 smo v DU Višnja Gora pripravili dogodek, srečanje upokojencev – ustvarjalcev iz vse Slovenije, ki delujejo pod okriljem ZDUS-a. Naša sekcija ročnih del je zelo prepoznavna tako v kraju samem kot tudi izven naše občine, po čudovitih izdelkih iz različnega materiala, različnih tehnik. Marica Pilko, gospa z veliko znanja in spretnosti terposluhom za mnoge kulturne dejavnosti je bila izbrana, da organizira srečanje mojstrov ročnih del - upokojencev, pri nas v Višnji Gori. Naše društvo je bilo zelo ponosno in z veseljem smo se lotili organizacije, tudi zato ker naš kraj letos praznuje 540 let pridobitve mestnih pravic in prvi svetovni dan čebel, kjer ima Višnja Gora tudi pomembno vlogo.

V prijetni senci dreves se je letos vabilu odzvalo dvaintrideset oseb, ki jih je v imenu KO RK Ivančna Gorica pozdravila podpredsednica Darja Zaletelj in jim zaželela prijetno popoldne. Naše goste je v imenu RKS OZ Grosuplje pozdravila tudi podpredsednica gospa Betka Simonič in na kratko predstavila delovanje Rdečega križa. Ob klepetu in skromni pogostitvi nam je čas kar prehitro minil, vendar smo si obljubili, da se drugo leto spet srečamo. Hvala podžupanu gospodu Tomažu Smoletu za obisk. Zahvaljujemo se gospodu Koščaku za izvrstni golaž in Strelski družini Sonja Vesel za pro-

stor. Drugo leto se spet srečamo, mogoče še v večjem številu.

Za KO RK Ivančna Gorica Stanka Pajk

Ljubezen do domovine Ljubezen do domovine je bila rdeča nit slovesnosti, ki jo je v počastitev dneva državnosti in 50-letnice Teritorialne obrambe pripravilo 23. 6. 2018, Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje.

Pripravili smo razstavo ročnih del v mestni hiši, ki je bila res vredna ogleda. Po ogledu smo predstavili Višnjo Goro in njeno bogato kulturno dediščino s pomočjo našega legendarnega gospoda Pavla Groznika. Kulturni program s pogostitvijo pa se je odvijal na mestnem kopališču, kjer so letos postavili velik, lep šotor, namenjen za različne prireditve. Program je vodila DARJA GROZNIK, naša krajanka in velika simpatizerka nas starejših – z veseljem se je odzvala vabilu in zato smo ji zelo hvaležni. Velik aplavz je požel tudi MARKO VOZEL s svojim nastopom. Vsi smo veselo prepevali z njim in njegova prijaznost nam je še bolj polepšala dan. Uživali smo tudi v nastopu gospe ZOFI HAUPTMAN na citrah in harmoniki mladega domačina MAKSA ŠUŠTARŠIČA. Dogodka se je udeležilo 70 gostov. Navzoče je prišel pozdravit JANEZ SUŠNIK, predsednik ZDUS-a, podpredsednica ZDUS-a VERA PEČNIK, STANISLAV TOMŠIČ, podpredsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana–osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev, kamor spada naša območna zveza, CILKA LUMAR, članica izvršnega odbora zveze. BRANE SUHADOLNIK, vodja ročnih del v ZDUS-ovem kotičku je z nekaj besedami opisal namen dogodka, potrebo po takšnih tradicionalnih druženjih starejših. Dobrodošlico gostom v imenu krajanov pa je izrekel predsednik KS Višnja Gora LUKA ŠEME. Ker smo se v kraju zavedali, da je ta dogodek velika promocija za Višnjo Goro, je z nami pri organizaciji sodelovalo tudi Turistično društvo Višnja Gora, s predsednikom JOŽETOM GROSOM. DU Višnja Gora se vsem, ki so kakor koli sodelovali z nami, pri organizaciji najlepše zahvaljuje, trudili se bomo doma, v našem lepem kraju, organizirati čim več aktivnosti in tako bomo pripomogli, da bo naša kakovost življenja k nam privabila čim več ljudi. Milojka Zadel, DU Višnja Gora

Že dve uri pred začetkom slovesnosti so se na pot podali pohodniki iz grosupeljskega in nekaterih sosednjih območnih združenj ZVVS. Na pohodu v spomin pokojnega Viljema Podržaja so obiskali kar nekaj krajev v okolici Grosuplja ter se pred začetkom slovesnosti vrnili na prireditveni prostor pred spominskim tetraedrom ob Gasilskem centru Grosuplje. Slovesnost se je začela z državno himno, ki jo je zapel pevski zbor Samorastniki pod vodstvom Draga Zakrajška. Nato pa sta spregovorila oba slavnostna govornika, župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in predsednik OZVVS Grosuplje Mirko Zupančič. Sledil je krajši kulturni program, v katerem so sodelovali: pevski zbor Samorastniki in recitatorja Univerze za 3. življenjsko obdobje Grosuplje Ivo Puhar in Franci Zorko, ki je tudi povezoval celotno prireditev. Vse točke kulturnega programa so bile izbrane tako, da je bila njihova osnovna tema ljubezen do domovine. Takšen izbor pesmi in recitacij sicer ni bil naključen, saj je eno od ključnih programskih vodil Združenja veteranov vojne za Slovenijo negovanje in širitev domoljubja in domoljubnih vrednot.

Lov na višnjegorski zaklad Iščete pustolovščino? V Višnji Gori jo boste zanesljivo našli. Pred vami je 60 napetih in zabavnih minut, kjer boste s svojo ekipo (primerno za ekipe, sestavljene iz 2 do 6 oseb) skušali odkriti skrbno varovano skrivnost Višnje Gore. Kakšen zaklad je skrit? To bodo izvedeli samo tisti, ki bodo uspešno rešili vse izzive in uganke. Obljubimo vam nepozabno zabavo in nekaj novega znanja, saj boste med reševanjem spoznali tudi delček bogate zgodovine Višnje Gore. V lovu na višnjegorski zaklad lahko sodeluje do 30 oseb hkrati. Lov na višnjegorski zaklad je del nove turistične ponudbe v okviru Mestnega kopališča Višnja Gora, prek katere naše kraje spoznavajo skupine in posamezniki iz cele Slovenije. Bi se preizkusili v tej novi pu-

stolovski igri? Odklikajte na spletno stran mestnokopalisce.si in rezervi-

rajte svoj termin. Franc Fritz Murgelj

Slovesnost se je zaključila z zahvalo vsem sodelujočim in ostalim udeležencem prireditve ter seveda pokrovitelju Občini Grosuplje, sponzorju podjetju Don-Don ter radiu Zeleni val in PGD Grosuplje za pomoč in podporo pri organizaciji slovesnosti.

Udeleženci slovesnosti pa so se nato preselili pred Gasilski center, kjer so nadaljevali z druženjem ter seveda tudi nazdravili domovini ob njenem prazniku. Franci Zorko


14 Šolstvo

julij-avgust 2018

številka 6

OŠ Stična – Valeta 2018 Ko se v šolskem koledarju dnevi pomaknejo v junij, je čas za slovo od naših devetošolcev. Njihov zadnji osnovnošolski dan je bil tudi tokrat zaznamovan z lepimi spomini, zahvalami in valeto, na kateri smo lahko še enkrat podoživeli njihove največje uspehe na področju znanja pa tudi športne in ustvarjalne vrhunce. Ravnatelj Marjan Potokar je letošnjo generacijo devetošolcev nagovoril takole: » Učitelji smo vas vodili po neskončni zakladnici človeškega znanja. Toda znanja vam niso mogli ne dati, ne podariti. Znanja ste si morali vzeti, ga osvojiti. Zato pa ste se morali kdaj čemu odpovedati, se truditi in vztrajati. In le tisto znanje, ki ste ga osvojili iz lastne želje, z lastnim naporom, je za vedno vaše. Kadarkoli boste stali na življenjskih razpotjih, kakršno je današnje, bo prav znanje vaš najdragocenejši sopotnik, ki vam bo pomagal pri odločanju. A pomembno je še kaj več. Biti pogumen, upati si tvegati, verjeti vase, ceniti sebe, prisluhniti si in tudi znati oproščati sebi in drugim.«

ziji naših devetošolcev. Za večletno vzorno delo v oddelčni skupnosti so priznanja prejele Ema Koščak, Ana Škufca in Nika Miklič. Nejc Ropič je prejel priznanje za najuspešnejšega učenca naravoslovnega področja in najuspešnejšega športnika OŠ Stična za šolsko leto 2017/2018 ter aktivno sodelovanje na kulturnih prireditvah, saj je na tekmovanjih osvojil zlato priznanje iz kemije ter srebrna priznanja iz fizike, astronomije in geografije. Tudi Blaž Perko je prejel priznanje za izredne športne dosežke v šolskem letu 2017/2018, Sendi Zupančič pa za najuspešnejšo športnico 9. razreda na PŠ Zagradec za šolsko leto 2017/2018. Pod uspešno vodenje razreda in prisrčno zaključno prireditev se je pod-

Kot prvi so se od osnovne šole poslovili učenci 9. razreda PŠ Zagradec, in sicer v sredo, 13. 6. 2018, na zaključni prireditvi Valeta 2018 v športni dvorani PŠ Zagradec. Kulturni program je vseboval pevske točke s spremljavo harmonike ter pomenljive misli o vrednotah in vi-

pisala razredničarka Vesna Zimic Gluvić. 15. 6. 2018 so se od osnovne šole poslovili učenci 9. razreda PŠ Višnja Gora. Učenci so se skupaj z razredničarko Ano Šimac zahvalili vsem delavcem šole in staršem za trud in podporo, vseh devet let osnov-

Prireditev ob zaključku šolskega leta na PŠ Višnja Gora V avli podružnične šole Višnja Gora smo 22. junija 2018, pripravili zanimivo prireditev, na kateri so se predstavili talenti naše šole. Najprej smo si ogledali predstavo Okamenela lepotica, ki so jo uprizorili učenci gledališkega krožka. Plesni talent so pokazale učenke petega in sedmega razreda, skeč učenci šestega razreda, učenka osmega razreda je sestavljala Rubikovo kocko, na koncu pa smo bili deležni izjemnega gimnastičnega nastopa. Po zaključku zabavnega dela prireditve, smo razredničarke ponosno podelilie pohvale in priznanja posameznim učencem šole. V avli šole smo že začutili počitnice. Nasmejani, kot smo se zadnji dan šolsega leta razšli, se bomo 3. septembra 2018 polni novih izkušenj, doživetij, pozitivne energije, ter spočiti in bristrih glav spet vrnili v šolske klopi, novim izzivom naproti. Vsem učencem, učiteljem in učiteljicam želim prijetne počitnice. Barbara Pavovec, vodja PŠ Višnja Gora

nošolskega izobraževanja. Program na valeti je vseboval predstavitev članov 9. V in njihove načrte za prihodnost, razmišljanje o človeku kot unikatu, prepevanje pesmi in skeč, v katerem so se malo pošalili na svoj račun in na račun nas, učiteljev. Ravnatelj Marjan Potokar je učence pohvalil za uspešno zaključeno osnovno šolo in nadpovprečen uspeh pri reševanju nacionalnega preverjanja znanja tako iz matematike, slovenščine kot tudi glasbene umetnosti. Najuspešnejši predstavniki razreda so prejeli naslednja priznanja: priznanje za večletno delo v oddelčni skupnosti so prejele Julija Novak, Mateja Mlakar in Maruša Mlakar, priznanje za najuspešnejšega športnika 9. r. v Višnji Gori je prejel Sebastjan Avdić, priznanje za naj naravoslovko v Višnji Gori ter najuspešnejšo športnico vseh devetih razredov OŠ Stična je prejela Neja Planko. Nika Končar je v tem šolskem letu osvojila zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni. Učenci 9. abc matične šole so se od osnovne šole poslovili v četrtek, 14. 6. 2018, na zaključni prireditvi Valeta 2018 v športni dvorani OŠ Stična. Skupna tematika celotne prireditve je bila vrtna zabava in kakor so si po barvi in vrsti različne cvetlice, ki so bile del scene, tako so si med sabo različni tudi vsi devetarji te generacije. Kar 65 jih je bilo, vsak drugačen, vsak poseben, vsak unikaten, kot tudi njihove razredničarke Urška Petek, Katja Sredič Rus in Irena Bregar. Za večletno vzorno delo v oddelčni skupnosti so priznanja prejeli iz 9. a Karmen Glavan, Ajda Zarja Pavlič, Meta Kovačič ter Erik Robert Gačnik, iz 9. b Lucija Struna, Daša Rogelj in Matic Vrhovnik ter iz 9. c Ana

Valič, Alja Štaudohar in Neli Zajc. Najuspešnejša športnika 9. razredov na matični šoli sta postala Nika Sekirnik iz 9. b ter Simon Vidmar iz

nje iz logike. V letošnjem šolskem letu sta zlato priznanje na tekmovanju za Proteusovo priznanje prejela Erik Robert Gačnik in Karmen

9. c. Naj naravoslovka je postala Lucija Struna iz 9. b, saj je v letošnjem šolskem letu osvojila zlato prizna-

Glavan iz 9. a. Žan Erjavec iz 9. a je prejemnik Diamantnega Kenguruja. Zbrala Dragica Šteh

Prireditev ob zaključku pouka in dnevu državnosti na PŠ Zagradec 20. junija je v športni dvorani podružnične šole v Zagradcu potekal tradicionalni koncert ob zaključku pouka in v počastitev dneva državnosti. Številni nastopajoči, predvsem pa polna športna dvorana so si bili enotni, da ima šola po svojih treh letih obstoja že jasen in prepoznaven kulturni izraz, ki kraju prinaša napredek in zadovoljstvo. Na začetku prireditve so slovesni himni zapeli združeni zbori – otroški in mladinski pevski zbor PŠ Zagradec, mešani pevski zbor Zagradec in vokalna skupina s Krke. Mogočno in ponosno so zadoneli verzi slovenske himne, prav tako pomenljiv pa je bil nagovor vodje šole, gospe Slavke Nahtigal, ki je poudarila spoštovanje narodne pripadnosti in zvestobo izročilu. Posebno veselje so nam pripravili otroci iz vrtca Sonček, ki nas so pod vodstvom vzgojiteljic in vodje vrtca, gospe Branke Zavržen, s plesom popeljali v sončno morsko poletje. Zapeli so člani vokalne skupine s Krke, zaplesala je plesna sekcija KD Ambrus, ki deluje v sodelovanju s plesno šolo Guapa, nastopila sta

oba šolska zbora in mešani pevski zbor Zagradec. Prireditev je popestril nastop Anite Globokar, ki jo v zadnjih mesecih prepoznamo v hudomušnem liku zagraške mame. Letos je tradicionalni koncert prvič popestrilo sodelovanje z glasbeno šolo Glasbene muze, ki deluje na PŠ Zagradec. Šolo vodi akademska glasbenica pianistka, profesorica

Maja Tajnšek. Alja Miklič je zaigrala na klavir, Jan Ropič pa na kitaro. Za zaključek prireditve je na harmoniko zaigral še Gašper Mojškerc, potem pa smo si vsi skupaj ogledali razstavo zagraških Lisičk in Pridnih krških rok. Dragica Šteh


številka 6

julij-avgust 2018

Šolstvo

15

Uspešno leto za mladimi planinci Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični

Ekskurzija v Stično, na Muljavo in k izviru Krke

V tem šolskem letu smo planinsko dejavnost začeli z enodnevnim spoznavnim izletom v čudovito alpsko dolino Kamniške Bistrice. Ogledali smo si ostanke partizanske bolnišnice Bele ter slap Orglice. Slap je imel nekaj vode, a na žalost ne toliko, da bi lahko v njenem padcu videli podobo orglic. Sledil je še ogleda izvira Kamniške Bistrice in soteske Predoselj, nad katero smo bili očarani. Sledilo je druženje na tridnevnem taboru za učence od drugega do petega razreda. Preživeli smo ga v CŠOD Rak v Rakovem Škocjanu. Popeljali smo se po podzemnem jezeru čudovite Križne jame, ki nas je prevzela s tišino in temo. Nato so nas navdušile naravne danosti krajinskega parka Rakov Škocjan z reko Rak ter številnimi kraškimi pojavi. V kamero smo ujeli velikega kosmatinca ter se seznanili z njegovim načinom življenja v tem okolju. Občutek, da je bil v naši neposredni bližini, je bil srh vzbujajoč. V mesecu januarju smo se podali na Štajersko, v mesto Laško. Od tam smo se povzpeli na njegovo hišno goro Hum. Vrh smo osvojili mimo srednjeveškega gradu Tabor. Ob poti so nas spremljali znanilci pomladi, trobentice in telohi. Proti vrhu smo se preizkusili tudi v motoričnih sposobnostih – s hojo po skalah s pomočjo jeklenice. V mesecu aprilu nas je čakal vzpon na tisočaka. Podali smo se na južne obronke Trnovskega gozda, na Čaven. Na samem začetku smo bili priča rally dirki, ki je potekala mimo samega izhodišča. Pot je potekala po razglednem pobočju z razgledom vse do morja. Tako so bili postanki vse pogostejši, eden je bil celo pred »frizerskim salonom«, kjer so si planinci popravili frizuro. Vsekakor pa je bil najbolj zaslužen

V torek, 12. 6., smo se učenci 1. triade OŠ Veliki Gaber podali na ekskurzijo po zahodnem delu našega domačega kraja. Obiskali smo Cistercijanski samostan Stična. Tam nas je sprejel pater Branko Petauer. Popeljal nas je po prostorih samostana ter zraven nazorno, na zanimiv in otrokom razumljiv način predstavil zgodovino samostana in življenje in delo v samostanu danes. Učence je s svojim vodenjem izredno navdušil in pritegnil, saj so mu ves čas zvesto sledili in mu zastavljali vprašanja. Za trud se mu najlepše zahvaljujemo in mu obljubljamo, da ga kmalu spet obiščemo. Obiskali smo tudi Muljavo. V tamkajšnji osnovni šoli smo sedli v »stare klopi« v njihovem šolskem muzeju. Učiteljici Maja Sever in Mateja Jere Grmek sta nas popeljali v čas, ko je v šoli pela šiba, ko je bilo potrebno učiteljico nazivati »gospodična učiteljica«, ko so učenci še sedeli v oslovski klopi ali za kazen klečali na koruzi. Z neverjetno dobro odigrano predstavo dogajanja v šoli nekoč, so se nam šibila kolena in v kosteh smo začutili strah in spoštovanje do učiteljice. Po odigrani učni uri smo se z učiteljicama pogovorili, nazorno sta nam predstavili pouk nekoč in nas popeljali po razstavi šolskih pripomočkov. Začutili smo, da tamkajšnja šola živi z zgodovino šolstva. Učiteljici sta predani svojemu poslanstvu, ki ga opravljata zares odlično. Najlepše se zahvaljujemo vodstvu šole in izvajalkama, da so nam omogočili brezplačen skok v zgodovino. Če nas bodo bili še pripravljeni sprejeti, zagotovo spet pridemo. Če pa si na Muljavi, se spodobi, da obiščeš Jurčičevo domačijo. Ker Josipa Jurčiča in njegovih del še ne poznamo dobro, smo si muzej ogledali le zunaj in opazovali priprave na gledališko predstavo Sosedov sin. Muzej na prostem je zelo lepo urejen in gostoljuben, saj so nam dovolili, da pri njih malicamo. Ko bomo starejši, se pri njih ustavimo za daljši čas. Ohladili smo se pri izviru Krke in pri vhodu v Krško jamo. Da pa je bil dan še slajši, smo se ustavili na najboljšem sladoledu v Ivančni Gorici. Tanja Korošec in učiteljice 1. triade OŠ Veliki Gaber

počitek pri koči, kjer ni bilo opaziti, da bi bili naši planinci že na robu z močmi. V spominu pa nam bo zagotovo ostala vožnja z avtobusom skozi skalne tunele, ko smo po navodilih šoferja, vsi, pred tunelom sklonili glave. Prav zabavno je bilo. Ker smo tako pridno nabirali kondicijo, smo si za zaključni cilj postavili dvatisočaka. Da pa smo ob tem še resnično uživali v gorski naravi, smo se potepali kar dva dni. V Kamniško-Savinjske Alpe smo se odpravili v petek, 8. junija. Na planini Loka nam je zavetje pred nevihto nudila Koča na Loki z zelo gostoljubnima oskrbnikoma. Tako smo gorsko nevihto doživeli na varnem. Spanje na skupnih ležiščih je bilo prav prijetno, mnogi so ga doživeli prvič. Po zgodnjem zajtrku smo se odpravili cilju naproti. Mnogim so škratje ponagajali že po eni uri hoje, a s spodbujanjem smo vsi dosegli vrh Velike Raduhe (2062 m nmv). Razgled je bil čudovit. Nekaterim je osvojen vrh predstavljal prvega dvatisoča-

ka, zato so bili po planinsko tudi krščeni. Ob planinskem krstu so morali pokazati svoje planinsko znanje ter si izbrati planinsko ime. Sledil je ogled znamenite Snežne jame s spustom po stopnicah, drsanjem po ledu ter pohodom z lučkami in karbidovkami. Posebej čestitam Juliji Koritnik, Zali Slapnik, Nany Urbas, Tadeju Adrinku, Žanu Kresalu, Jakobu Lipniku, Niku Vrhovšku, Maju Zriliču, Neži Zupančič in Martinu Venclju za udeležbo na vseh petih izletih, ki smo jih v tem šolskem letu izvedli v okviru planinskega krožka. Učiteljici Poloni Lampret pa se zahvaljujem za trud, dobro voljo in čas, ki ga preživlja z nami tam gor, kjer nam je zmeraj lepo. Vsem obiskovalcem gora želim varen korak, lepe razglede in prijetne spomine. Naj za nami na gorah ostanejo le stopinje. Bojana Iljaž, mentorica planinske dejavnosti

Pridne krške roke v Zagradcu Bližal se je konec šolskega leta, ko smo prejele povabilo, da v PŠ Zagradec predstavimo svoje izdelke. Seveda smo bile takoj za to. V sredo, 20. junija 2018, je skupina Pridne krške roke, ki deluje v okviru Turističnega društva Krka, naložila svoje izdelke v avto in že smo bile na poti v Zagradec. V avli šole smo napolnile štiri mize z izdelki, ki jih naše članice izdelujejo na delavnicah, ki potekajo v zimskih mesecih, natančneje od novembra do marca. Redno potekajo tri delavnice: izdelajmo cvetje iz papirja, kvačkanje in pletenje ter izdelajmo nakit iz perlic in žice. Predstavile smo veliko raznovrstnega cvetja iz papirja, od tulipanov do božičnega kaktusa. V šoli je ta dan potekala proslava ob dnevu državnosti, kjer so sodelovali otroci iz šole in vrtca, zato je bilo tudi obiskovalcev veliko. Veliko zanimanja je vzbudilo travniško in poljsko cvetje. V svojih šopkih rade kombiniramo cvetje iz papirja in naravne materiale in včasih je res težko določiti, kaj je naravno in kaj je papir. Poleg pisanega cvetja smo predstavile tudi kvačkane prtičke in igračke. V vsakem izdelku je vloženega veliko časa, dela in ljubezni do roč-

Prijazno so nas sprejeli v Cistercijanskem samostanu Stična, na OŠ Muljava in na Jurčičevi domačiji.

Prireditev v počastitev dneva državnosti ob zaključku šolskega leta Na zadnji šolski dan smo se učenci in učitelji OŠ Stična zbrali v športni dvorani, kjer je potekala prireditev po vzoru oddaje Slovenija ima talent. Poimenovali smo jo OŠ Stična ima talent. Kot se za tako prireditev spodobi, se je začela s slovensko himno, ki jo je zapela Ula Batis, evropsko je na klarinet zaigrala Sara Mulh. Zbrane sta pozdravila voditelja Tara Moretti, Van Ploj-Vollmayer in žiranti Mark Bregar, Zala Trontelj, Vildana Mamić in Žan Janežič. Žiranti so komentirali točke nastopajočih ter simbolično podelili rdeči in zlati gumb. Slednji so bili deležni pohval, spodbudnih besed za izvirne nastope v pevskih, instrumentalnih, plesnih in gledaliških točkah. Natopili so OPZ in MPZ ter oddelčne skupnosti. V osrednjem delu prireditve je ravnatelj, g. Marjan Potokar, podelil priznanja učencem, ki so bili posebno uspešni na učnem in športnem področju. Prireditev so sklenili učenci OPZ s pesmijo Svobodno sonce. Tako smo lahko svobodni, brez vseh skrbi odšli na zaslužene počitnice. Tanja Črnivec

Pomlad

nih del. Izdelke na mizah smo popestrile še z ogrlicami, prstani, zapestnicami in uhani, ki so bili prav tako izdelani na naših delavnicah. Tokrat smo se v Zagradcu prvič predstavile in upamo, da ne za-

dnjič. Naša naslednja predstavitev bo septembra v Mestni knjižnici Grosuplje v Ivančni Gorici. Vljudno vabljeni. Danica Petrič, TD Krka

Vijolice, trobentice, male ljubke deklice, so plesale, cepetale in po travniku skakale. Prišla je čebela, medu je vzela in odletela. Avtorica: Nani Urbas (Šentvid pri Stični)


16 Šolstvo

julij-avgust 2018

številka 6

Tudi splošna matura 2018 je na Jurčiču razlog za slavje V sredo 11. 7. 2018 je bilo na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica še eno veliko slavje, razglasitev rezultatov in podelitev maturitetnih spričeval splošne mature! Množica navdušenih maturantov je bila tokrat malo večja, saj je k maturi v maju pristopilo 42 kandidatov, 20 iz 4.a in 22 iz 4.b. In skoraj vsi, 41 jih je maturo uspešno opravilo. Uspeh na SPLOŠNI MATURI v junijskem roku 2018 je na Jurčiču torej spet zelo visok 97,6 %, (lani 96, 3 % , predlani 98,08 %). Imamo le enega neuspešna kandidata z enim popravnim izpitom. Letošnji slovenski uspeh na maturi je 93,67 %. Izjemni uspeh na splošni maturi 2018 – maturitetno spričevalo s pohvalo (to je doseženih 30 ali več točk) sta letos dosegli 2 naši dijakinji, kar pomeni 4,8% vseh (lani 6 ali 11,11%, predlani 4). V Sloveniji je bilo letos 271 zlatih (v povprečju torej 4,3 %)

ZLATI MATURANTKI 2018 STA:

Anamarija Papež , 4.b in Tina Perko, 4.b Z velikim veseljem in ponosom smo ju vpisali na zlato steno, ki jo z njima vred krasi že 61 zlatih maturantov naše gimnazije! Ravnatelj je v nagovoru maturantom med drugim dejal: »Le naj-

Zadnje dejanje za novopečene ekonomske tehnike je bila tudi za letošnjo, že 33. generacijo na naši šoli, težko pričakovano. Dijakinjam in dijakom programa ekonomski tehnik smo tako na Srednji šoli Josipa Jurčiča v petek, 6. 7. 2018, podelili spričevala poklicne mature.

Manca Andolšek, zlata maturantka na poklicni maturi

boljše slovenske gimnazija se lahko tako kot naša pohvalijo s tako dobrim uspehom na maturi. Povejte v okolju kjer živite, da se očitno lahko poseže po zvezdah kar doma, tu pri nas! Vedno bodite ponosni, da ste bili naši dijaki, kot bomo tudi mi v šoli ponosni na vas!« Po zapeti maturantski himni GAUDEAMUS IGITUR, kulturnem pro-

gramu in razdelitvi spričeval ter Jurčičevih nagrad in priznanj se je prijetno druženje v avli šole še kar nadaljevalo, saj se maturanti kar niso mogli posloviti od svoje šole in profesorjev. Za vse so se po današnjem dnevu res začele prave počitnice! Milan Jevnikar

Mladi raziskovalci v Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Dijaki naše šole smo zelo vedoželjni in radi raziskujemo neznano. V letošnjem šolskem letu smo sodelovali z gospodom Mirkom Marinčičem iz Rotary kluba Grosuplje in rezultat tega sodelovanja sta dve raziskovalni nalogi. Raziskovalno nalogo z naslovom Virsko mesto sva izdelali Zara Rijavec in Kristina Sever pod vodstvom mentorice profesorice Vide Hočevar. V nalogi sva predstavili naselbino mesta v obdobju železne dobe, življenje njenih prebivalcev, njihove dejavnosti (poljedelstvo, živinoreja, železarstvo, lončarstvo ... ), pogrebne svečanosti in gomile. Predstavili sva tudi zgodovino raziskav, predvsem v 19. in 20. stoletju in njihove najdbe. Za izdelavo naloge sva odšli

Podelitev spričeval poklicne mature na SŠJJ Ivančna Gorica

tudi na teren, kjer sva si ogledali in poslikali še obstoječe gomile. Na podlagi raziskovalne naloge sva izdelali osnutek za informacijsko tablo, ki bo izdelana v jeseni in postavljena v Stični. Druga raziskovalna naloga ima naslov Lehnjak. Izdelali so jo Jan Hrovat, Jure Kastelic in Luka Urh, pod vodstvom mentorjev profesorja Borisa Osolnika in profesorice Mojce Konda. Kamnino, ki nastaja v naši okolici, najdemo predvsem na reki Krki in slapovih Kosce pri Višnji Gori, ki so največji lehnjakovi slapovi v Sloveniji. Tudi ti raziskovalci so odšli na teren, kjer so opravili meritve temperature, pH in gostote vode ter na lastne oči videli nastajanje kamnine

in njeno uporabo v starejših stavbah ob reki Krki. V nalogi so opisali nastanek lehnjaka, kje vse se pojavi in njegovo uporabo. Prav tako so na koncu izdelali osnutek za informacijsko tablo in bo izdelana v jeseni, postavljena pa bo v Višnji Gori in na Krki. Mladi raziskovalci se zahvaljujemo gospodu Mirku Marinčiču in Rotary klubu Grosuplje za možnost sodelovanja in izdelave raziskovalnih nalog. Sodelovanje je bilo nepozabna izkušnja, ki nam je prinesla obilo znanja. Posebej pa se še zahvaljujemo gospodu Mirko Marinčiču in Rotary klubu Grosuplje za podeljene štipendije in upamo, da bo v prihodnosti še več podobnih priložnosti. Zara Rijavec

Dijaki letošnjega zaključnega letnika so ena najboljših generacij ekonomskih tehnikov zadnjih let, saj so na poklicni maturi dosegli zelo visoko skupno povprečno oceno 16,8 od 22 možnih in le ena dijakinja pri enem predmetu ni bila uspešna. Uspeh na junijskem roku je bil tako 88,9 %. Ravnatelj Milan Jevnikar je v slavnostnem nagovoru izpostavil vidnejše dosežke letošnje generacije, ki bo ostala v spominih zapisana kot zelo uspešna in vsestransko aktivna in prizadevna. Pogrešali bomo njihovo izjemno ustvarjalnost in zanesljivost pri mnogih šolskih projektih! Na koncu je Manci Andolšek podelil tudi srebrno Jurčičevo nagrado za številne dosežke na različnih področjih na šolskem in državnem nivoju. Manca je letos tudi zlata maturantka poklicne mature, saj je dosegla vseh 22 točk. V svoji zahvali profesorjem je Manca med drugim dejala: »Znanje, do katerega ste nam pomagali priti, in izkušnje, ki ste jih z nami delili, nam bodo neprecenljiva osnova na naši poklicni in življenjski poti ter pri nadaljnjem šolanju. Pri vašem delu vam želimo še veliko zadovoljstva in vsaj tako dobrih dijakov kot smo bili mi. Ne bomo vas pozabili.« Po končani prireditvi so se dijaki in starši pred dokončnim slovesom od naše šole zadržali na prijetnem klepetu s svojimi profesorji. Ob slovesu smo vsem skupaj zaželeli izpolnitev vseh skritih in odkritih poklicnih in osebnih želja ter poguma in volje, da jih bodo naši maturanti uresničili in si ustvarili lepo, dolgo in srečno življenje. Igor Gruden, razrednik

Letošnja generacija ekonomskih tehnikov s profesorji

TEST HITRE HOJE na 2 km

Vabljeni na TEST HITRE HOJE, ki bo potekal v PETEK, 21. septembra 2018, v času od 15.00 do 18.00. Dobimo se na športnem igrišču OŠ Stična (poleg Šolskega centra). S preizkusom hitre hoje na 2 km, Vam bomo izmerili Vašo telesno zmogljivost. Pridite športno oblečeni in obuti. V primeru slabega vremena, test hitre hoje odpade. Center za krepitev zdravja , Zdravstveni dom Ivančna Gorica »Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada«.


julij-avgust 2018

Šolstvo

številka 6

17

Prejemniki Jurčičevih priznanj in nagrad na Srednji šoli Josipa Jurčiča

Tudi letos je bera dosežkov in uspeh dijakov naše srednje šole izjemna! Mentorji, razredniki in profesorski zbor ter člani komisije za Jurčičeva priznanja in nagrade smo tako spet lahko s ponosom podelili najvišja priznanja tistim, ki so se s svojim delom v tekočem šolskem letu še posebej izkazali. Za dosežke na različnih tekmovanjih – od Cankarjevega, matematičnega, športnih dosežkov, literarnih mojstrovin na natečajih za najboljši srednješolski haiku, film ali zgodbo, do izjemnih dosežkov na področju fizike, zgodovine in biologije ter tujih jezikov – smo podelili deset Jurčičevih priznanj: Nataši Lukić in Anji Pajek iz 1. a, Bredi Kastelic in Hani Omahen iz 1. b, Niki Škoda, 2. b, Janu Hrovatu in Juretu Kastelicu iz 3. a, Janu Vidrihu, 3. b in Anamariji Papež ter Tini Perko iz 4. b. Vsi, ki delamo z mladimi, se zavedamo, kako pomembni so dosežki – a ravno toliko, če ne bolj, je pomembno sodelovanje, veselje,

iskanje lepote in zadovoljstvo ob delu s sošolci in mentorji v šoli , pa tudi izven nje. Zato ne čudi, da so vsi nagrajenci aktivni na mnogih področjih tudi izven šole; da jih zanima dogajanje v domačem kraju, da sodelujejo v domači župniji in pri gasilcih, obogatijo prireditve s svojimi glasbenim in pevskim talentom, skratka, da so čisto pravi gimnazijci, ki se veselijo šole in svoje mladosti in radi delijo svoje talente s skupnostjo. Z bronasto Jurčičevo nagrado je bila letos nagrajena Neža Novak, odlična dijakinja 3. a, katere največja strast je ples. Skupaj z Nejcem Bavdkom sta osvojila prvo mesto v standardnih in latino – ameriških plesih na Šolskem plesnem festivalu. Vsestranski Nejc, ki je poleg tega tudi pevec, izjemen harmonikar in dejaven na mnogih področjih v svojem kraju, pa je bil za vse dosežke nagrajen s srebrno Jurčičevo nagrado. Srebrno Jurčičevo nagrado je prejel

SREDNJEŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA

Štafeta šprinterjev SŠ Josipa Jurčiča 11. v državi 16. maja se je štafetna ekipa šprinterjev (4x 100 metrov) naše srednje šole udeležila državnega posamičnega tekmovanja v atletiki, ki je bilo v Mariboru. Uvrstitev v finale so si zagotovili po zelo dobrem nastopu na področnem tekmovanju v Novem mestu, kjer so osvojili 4. mesto. Po rezultatu so se uvrstili na državno finalno tekmovanje, kjer je nastopalo 16 najboljših štafet. Z rezultatom 46,08 so se zelo izkazali in so npr. za petouvrščeno ekipo zaostali le dobre pol sekunde, kar je res dober rezultat in obet za naslednje leto. Našo ekipo so zastopali dijaki: Julij Kramar iz 3. letnika gimnazije, Ibro Hodžić iz 2. letnika gimnazije, Matevž Ilar iz 2. letnika ekonomski tehnik in Žan Perko iz 1. letnika gimnazije. Ker so še mladi in imajo še precej rezerv, si lahko v prihodnosti obetamo še kak boljši rezultat. Simon Bregar

Od leve proti desni: Ibro Hodžić, Gašper Herman (rezerva), Matevž Ilar, Žan Perko in Julij Kramar

tudi Gašper Struna, dijak 2. a, ki je v letošnjem letu nekajkrat posegel po čisto samem vrhu v državi: njegovo je srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike in kar tri zlata priznanja: prvo mesto v državi na tekmovanju iz razvedrilne matematike, prvo mesto na tekmovanju iz fizike in zlato priznanje na tekmovanju iz matematike. Gašper ni le odličen učenec, je tudi odličen športnik, saj je zastopal šolo na tekmovanju v košarki in atletiki. Je tudi član košarkarskega kluba Ivančna Gorica. Rad zaigra na harmoniko in je prostovoljni gasilec. Ob podelitvi maturitetnih spričeval poklicne in splošne mature pa smo člani komisije za Jurčičeva priznanja in nagrade še posebej veseli. Tudi letos so se izkazali vsi naši maturanti in dosegli izjemen uspeh. Zlata maturantka poklicne mature pa je Manca Andolšek, ki je bila za svoj uspeh nagrajena tudi s srebrno Jurčičevo nagrado. Takole pravi Manca: »Ni boljšega občutka kot na koncu srednje šole pridobiti naziv zlatega maturanta. Takrat ti je jasno, da trud in trdo delo nista bila zaman. Šolsko leto sem končala z zelo lepim uspehom, vendar se mi ni zdelo, da mi bo uspelo doseči tudi kaj več. Na podelitev sem prišla čisto brez pričakovanj, zato je bil dan še toliko bolj poseben in nepozaben. Še vedno ne morem verjeti, da sem letos tudi prejemnica srebrne Jurčičeve nagrade. Ko sem vsa ta leta gledala prejemnike, nisem niti pomislila, da bom nekoč ena izmed njih. Žalostna sem, da se veliko domačinov po končani osnovni šoli vpiše v Novo mesto ali Ljubljano. Meni res nikoli ne bo žal, da sem

se odločila za srednjo šolo Josipa Jurčiča. Prepričana sem, da mi brez podpore profesorjev in sošolcev ne bi uspelo doseči vsega, kar sem dosegla. Vesela sem, da sem bila štiri leta del te šole in da bom z zapisom na steno zlatih maturantov zavedno ostala del nje. Hvaležna sem, srečna in pripravljena na nove izzive.« Podelitev maturitetnih spričeval pa je prinesla dve zlati maturantki: pozlatila je priznanji Anamariji Papež in Tini Perko – odličnima dijakinjama vsa štiri leta, prejemnicama številnih nagrad. Takole pravi Tina:'«Za mano so zanimiva štiri leta. Na Srednji šoli Josipa Jurčiča nam ni bilo vedno lahko, vendar smo s sošolci vedno držali skupaj, pomagali pa so nam tudi razumevajoči profesorji. V najlepšem spominu mi bodo ostali izleti, še posebej maturantska ekskurzija v Grčijo. Bodočim maturantom pa sporočam, da matura ni noben bav bav in z dovolj truda je mogoče vse, celo zlata matura.« Anamarija pa dodaja: »Poleg pre-

sedenih ur pred knjigami mi bodo v spominu najbolj ostale ure angleščine, ki so se spremenile v debate z razredničarko, pa tudi razmajani oranžni stoli v jedilnici, pisane omarice v avli, naše razočaranje, kadar smo v sicer odlični lazanji odkrili brokoli, pa pisanje esejev in poročil v zadnjih minutah ter predure športne vzgoje, na katere smo (vključno s profesorjem) zamujali po več kot pol ure. Čeprav je bilo včasih precej naporno, bomo tako z Jurčiča poleg znanja zagotovo odnesli tudi prijetne spomine«. Tako – iskrene čestitke vsem prejemnikom priznanj in nagrad. Tudi vašim profesorjem, mentorjem in staršem. Lepe, dolge in nepozabne počitnice naj bodo navdih za nova prijateljstva, nove izzive in novo veselje – tudi v šoli! Predsednica komisije za Jurčičeva priznanja in nagrade Maja Zajc Kalar, prof.

Zaključna prireditev šol ambasadork EU V petek, 15. 6. 2018, smo se dijaki ambasadorji Srednje šole Josipa Jurčiča v jutranjih urah odpravili na zaključno prireditev šol ambasadork EU. V projektu so sodelovale šole cele Slovenije, na koncu pa smo se vsi zbrali v Festivalni dvorani v Ljubljani. Prireditev se je začela z evropsko himno, za nadaljnje sproščeno vzdušje pa je poskrbel voditelj Klemen Slakonja. Dogodek je obarval s svojimi šalami, imitacijami in tudi pesmijo. Uradni del je prevzel voditelj Igor Bergant, ki je vodil soočenje s štirimi poslanci EU. Prisotni so bili Franc Bogovič, Romana Tomc, Tanja Fajon in dr. Igor Šoltes. Omogočili so nam, da jih sprašujemo o aktualnih temah, ki so bile na voljo. Govorili smo o lažnih novicah, skupaj smo iskali rešitve in možnosti, kako bi jih odpravili, in se na koncu tudi strinjali, da ni kriv samo medijski svet, temveč tudi naivni bralci, ki v to verjamejo. Opozorili so nas, da je vedno treba pregledati vir članka in biti ozaveščen bralec, ko gre za dvomljive članke. Teme, ki so nam jih še ponudili, so bile tudi krožno gospodarstvo, enotni digitalni trg, brezposelnost mladih, seveda pa smo se pogovorili tudi o prihajajočih evropskih volitvah, ki bodo potekale naslednje leto, ko bomo nekateri dijaki že imeli pomembno vlogo pri glasovanju in odločanju za poslance EU. Po soočenju s poslanci je bila vsaka šola posamično poklicana na oder, kjer je prejela plaketo in priznanja za dijake. Po prireditvi smo dijaki dobili tudi torto in seveda spodbudo za sodelovanje v prihodnjem šolskem letu, ki je iz naše strani že zagotovljeno. Laura Sila, 2. B


18 Šolstvo

julij-avgust 2018

številka 6

Grosupeljčan novi predsednik Študentske organizacije Slovenije Februarja letos je bil za novega predsednika ŠOS-a izvoljen 22-letni Jaka Trilar iz Brezja pri Grosupljem. Predstavil se nam je v kratkem intervjuju in podal svoje razmišljanje glede mladinske problematike na lokalni in državni ravni. ga časa. Osrednja regija je začela delovati tudi bolj enotno in sosednji klubi so se povezali med seboj. Letos pa so na Škisu videli potencial, da bi lahko nekdo iz njenih vrst prevzel vodenje ŠOS-a. Ko so ta predlog naslovili name, sem jih večkrat vprašal, ali je to kakšna neslana šala. Takrat si nisem niti predstavljal, da bi postal predsednik ŠOS-a.

Jaka, najprej iskrene čestitke. Do predsednika Študentske organizacije Slovenije je bil verjetno dolga pot. Kako si sploh začel sodelovati v študentskem organiziranju? V študentskem organiziranju sem pristal čisto po naključju. V Študentskem klubu Groš delujem že od konca srednje šole dalje, vse skupaj pa se je začelo, ko me je med vožnjo na zabavo nekdanji predsednik kluba seznanil z delovanjem. Izvedel sem, da študentom nudijo aktivno preživljanje prostega časa, razne subvencije in zabavne ter izobraževalne dogodke. Tako sem tudi sam izkazal zanimanje za aktivno sodelovanje, začel sem se udeleževati dogodkov, nato sem pomagal pri sami organizaciji, zatem pa sem prevzel še mesto predsednika dijaške sekcije. Lahko na kratko predstaviš delovanje treh organizacij, v katerih si sodeloval – Študentski klub Groš, Zveza Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS)? Vse tri organizacije delujejo na področju študentskega organiziranja, samo na različnih nivojih. Študentski klub Groš deluje na lokalnem območju – Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, medtem ko Zveza ŠKIS združuje vse lokalne študentske klube v Sloveniji, ki delujejo enako kot Groš. ŠOS pa je krovna organizacija študentskega organiziranja, ki zastopa študente iz cele Slovenije in njihove pravice. Kje pa si deloval po koncu srednje šole? Po odhodu na študij sociologije v Maribor nisem imel časa aktivno sodelovati v klubu, zato sem hotel popolnoma opustiti študentsko organiziranje. Čisto po naključju pa je bil takratni Grošev svetnik pri Zvezi ŠKIS v odhodu in mi je želel predati funkcijo, saj naj bi se kot svetnik le nekajkrat letno udeležil seje v Ljubljani. Seveda ni bilo ravno tako, seje smo imeli večkrat. Po dobrega pol leta je bil v odhodu še vodja Osrednje regije na Zvezi Škis in znova podobna zgodba: »Enkrat na mesec pa boš že prišel na sejo.« In spet, to ni bilo ravno enkrat na mesec, ampak dvakrat toliko. Ta funkcija mi je hitro prirasla k srcu, saj sem videl, da klubi po Sloveniji delajo dobro in oživljajo lokalno območje, da se mladi raje po študiju vrnejo domov, hkrati pa spodbujajo študente k razmišljanju in aktivnejšem preživljanju proste-

Kje te je delo najbolj veselilo? Najbolj sem užival v Grošu, saj smo večinoma organizirali dogodke na lokalni ravni, kjer je bil takoj viden učinek mojega dela. V veselje mi je bilo videti dobro udeležbo na dogodku in spodbujati še več mladih k sodelovanju. Tudi na zvezi ŠKIS, ki je po mojem mnenju zdravo jedro študentskega organiziranja, sem zelo užival. Tam sem spoznal raznolikost študentskih klubov iz cele Slovenije ter njihove aktivne člane, ki od svojega dela ne pričakujejo velikega zaslužka, vendar z veseljem ustvarjajo boljše okolje za mlade. Na lokalnem območju dosegajo to, da se študenti kljub temu, da živijo v univerzitetnih mestih, za vikende radi vračajo domov. Na ŠOS-u pa delujemo na nacionalni ravni, tako da je dela veliko, ni pa takoj vidnega učinka opravljenega dela. Nedavno smo se na primer borili, da študentske organizacije ne bi izgubile financiranja. Čeprav smo se s to problematiko ukvarjali dva meseca, bi nekateri rekli, da nismo naredili nič, vendar je bilo vloženega veliko dela. Te funkcije ne opravljam s takim veseljem in navdušenjem kot sem pretekli dve. Veliko je birokracije, pojavljajo se napake, ki se jih ne da odpraviti med enim mandatom, manj so vidni učinki. Vendar pa do študentov čutim veliko dolžnost, da ohranimo visokošolski študij dostopen vsem, ne glede na socialni položaj, da se borimo za pravice študentov in povečamo njihovo zaupanje v tovrstne organizacije. Prav tako se mi zdi pomembno najti način, da bi se študentske institucije zavezale večji transparentnosti, da se v javnosti ne bi pojavljali očitki brez trdne podlage, hkrati pa bi ohranile svojo moč in avtonomnost. Kakšne so prednosti in slabosti predsedovanja? Na položaju, kot je ta, pridobiš izkušnje, poznanstva, retorične sposobnosti in sposobnost privesti neko idejo do končne uresničitve. Takšno delo pa zahteva veliko odrekanja, saj včasih delam tudi od 8 do 12 ur na dan, tako da za študijske obveznosti sploh nimam časa, pa tudi moj spanec ni miren. Kakšna so tvoja opažanja glede mladih v domači občini? V času delovanja v Grošu sem opazil, da so se dogodkov bolj udeleževali mladi iz Ivančne Gorice, kot iz Grosuplja, saj nekateri Grosupeljčani sploh ne pomislijo na to, da bi se družili, povezovali in ustvarjali v

domači občini. To pomeni, da lokalno območje ne deluje tako, kot bi moralo. To, da imamo dobre povezave z Ljubljano, ni slabo, ampak če svojega delovanja ne bomo širili znotraj svojega mesta in če se bomo kot mladi naučili, da imamo v Ljubljani vse, v Grosupljem pa nič, to pomeni manj kulturnega, mladinskega in političnega udejstvovanja, posledično pa bomo ostali spalno naselje. Zato so študentski klubi in ostale mladinske organizacije tako pomembne – da soustvarjajo okolje, ki je mlademu človeku prijazno in ga spodbuja, da bo tam ostal in videl možnost za svoj razvoj, ne samo za bivanje. Zato nujno potrebujemo aktivno mladinsko politiko. Trenutno imamo študentski klub, ki po mojem mnenju vedno bolje deluje, imamo tudi coworking prostor, ki že deluje v Street baru, potrebovali pa bi še delujoč mladinski svet lokalne skupnosti, ki bi združeval vse mlade, ki pa nujno potrebujejo skupen prostor – mladinski center. Od Ljubljane do Novega mesta namreč nimamo niti enega, medtem ko so drugje po Sloveniji zelo pogosti, in mislim, da bi si ga Grosuplje kot ne tako majhno mesto že zaslužilo. Za ustanovitev mladinskega centra in drugih mladinskih organizacij, ki nimajo lastnega financiranja, pa nujno potrebujemo podporo občine, ki mora mladim prisluhniti in jim omogočiti soustvarjanje lokalne sfere. S čim se ukvarjaš, ko se ob natrpanem urniku najde malo prostega časa? V zadnjem letu ga praktično nimam. Drugače pa sem že v osnovni šoli igral klavirsko harmoniko ter treniral rokomet in košarko. V srednji šoli smo ustanovili ansambel Paralelka, v okviru KD Teater smo snemali filme, bil pa sem tudi prvak v latinskoameriških in standardnih plesih. Vse, kar mi je trenutno ostalo, je pevski zbor Zborallica, saj pri tem ne čutim odgovornosti kot v ŠOS-u. Jaz samo pridem na vaje, se usedem, prepustim, da me vodi nekdo drug, in pojem. Res pa bi v prostem času rad počel še kaj drugega, na primer kolesaril, vendar mi za to na koncu dneva zmanjka energije. Ali se po koncu enoletnega mandata vidiš kje v politiki? Trenutna funkcija je zame zelo dragocena izkušnja, pri kateri sem spoznal, da verjetno v politiko na državni ravni ne bi šel. Niti približno ne bi hotel biti minister, predsednik vlade ali kaj podobnega. Že tako bo teh dvanajst mesecev zelo napornih zame, kaj šele, da bi bil vsakodnevno pod pritiskom medijev. Pri takšni službi me moti tudi to, da je funkcionar stalno v konfliktu sam s sabo, saj mora zagovarjati svojo vlado ali stranko in ne svojega jasnega mnenja. Sicer je to prav, mislim pa, da tega ne bom sposoben početi še naprej. Toni Krampelj, ŠK Groš

GROŠ na ulici 2018 Vsako leto »GROŠ-evo poletje« zaključimo z »GROŠ-em na ulici« in tako bo tudi letos. V soboto, 15. 9. 2018, v večernih urah lepo vabljeni v Grosuplje, kjer boste brezplačno deležni glasbenega dogodka. Letos bodo poleg lokalnih zasedb nastopili Happy Ol' McWeasel in Zgrešeni primeri. Naj bo vstop v jesen sproščen in glasbeno obarvan!

V času počitnic ŠK GROŠ pripravlja še izlet v Istralandio (28. 7. 2018), paintball (18. 8. 2018) in rafting na Savi (1. 9. 2018). Vse športne in adrenalinske navdušence vabimo, da izkoristijo proste sobote in jih preživijo z nami. Ob vpisu v novo šolsko/študijsko leto pa je potrebno obnoviti članstvo v ŠK GROŠ, za kar boste imeli možnost že od konca avgusta. Seveda pa se nam lahko dijaki in študentje občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica pridružite tudi na novo. Če ste šele postali »fazani« oz. dijaki prvega letnika srednje šole, si lahko z vpisom »v Groša« ugodno popestrite prosti čas in se marsikaj tudi naučite. Članstvo je brezplačno, potrebujete le potrdilo o vpisu v novo šolsko/študijsko leto 2018/19. Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi boste pravočasni našli na naši spletni strani (www.klub-gros.com), spremljajte nas na Facebooku (www.facebook.com/sk.gros). Pričakujemo pa vas tudi na uradnih urah v prostorih ŠK Groš, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek med 18. in 20. uro. Z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! Urša Košak, ŠK GROŠ

Na Menini planini Tokrat smo se odpravili v Kamniško-Savinjske Alpe, na 1450 metrov visoko Menino planino, ki leži med dolino Drete in Tuhinjsko dolino. Kot po navadi smo se dobili ob 7. uri zjutraj na parkirišču v Višnji Gori, kjer nas je pričakal naš vodnik Janez in nam razložil potek vožnje in poti na planino, ki je dobila ime po menihih, ki so nekoč pohajali po njej. Pot nas je vodila skozi Kamnik in Tuhinjsko dolino, kjer smo se zapeljali do planine Biba, znane predvsem po zelo temnem, vendar čistem jezeru Biba, ki ne presahne celo leto. Tam smo parkirali in si nadeli nahrbtnike. Do cilja smo imeli uro in pol lahke, najmlajšim planincem prilagojene hoje po široki poti skozi gozdove in večji del pašnike, kjer smo se srečevali z radovednimi kobilami in njihovimi žrebički, ki so upali na naše priboljške, ter miroljubnimi kravami in biki, ki pa se za naš obisk niso kaj dosti zmenili. Široka planina je polna vrtač, brezen in kotličev. Nekatere vrtače so napolnjene z vodo, ki domače in gozdne živali oskrbuje s pijačo, nudijo pa jim tudi prijetno kopel, ki si jo je v času našega obiska ravno privoščil ogromen bik. Pot se je le rahlo vzpenjala, tako da je otrokom omogočala brezskrbno igro med raznovrstnim rastlinjem z zdravilnimi cvetovi in redkimi alpskimi cvetlicami. Po dobri uri hoje smo prispeli na Dom na Menini planini, vendar se še nismo ustavili, temveč smo prehodili še dobrih 15 minut do najvišjega vrha Vivodnik (1508 m), kjer smo se povzpeli na razgledni stolp in si ogledali še druge okoliške planine in vrhove. Nato smo se vrnili do Doma na Menini planini, kjer smo si na prijetnem soncu najprej privoščili dobrote iz nahrbtnika. Odrasli smo malo poklepetali, otroci pa so se igrali na bližnjih igralih. Čakalo nas je še skupinsko fotografiranje vseh malih in velikih Cici pohodnikov, ki se nas je tokrat nabralo okoli trideset. Ura se je hitro približevala vrnitvi, zato smo se počasi odpravili nazaj proti avtomobilom in skozi Tuhinjsko dolino do Dolenjske, kjer se je naš planinski izlet zaključil. Bilo je lepo, sproščeno in igrivo, ravno takšno, kot mora biti za naše male planinske nadobudneže. Špela Bagon


julij-avgust 2018

številka 6

Podlistek

19

»Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska«*

Čebelarji družine Rothschütz z gradu Podsmreka pri Višnji Gori Predlog za čebelarsko šolo na gradu Podsmreka pri Višnji Gori (1873–1874) (VII. del) Predlog barona Emila Rothschütza (1873)

Predsednik na novo ustanovljenega Kranjskega društva za umno čebelarstvo baron Rothschütz je Kranjski kmetijski družbi predlagal ustanovitev čebelarske šole na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Prošnja naj bi bila predložena v odobritev kmetijskemu ministrstvu. Glavni odbor Kranjske kmetijske družbe je na svoji seji dne 1. februarja 1874 zaprosil barona Rothschütza iz Podsmreke v zadevi subvencioniranja čebelarske šole na Dolenjskem za dopolnitve vloge. Baron Rothschütz je dne 20. februarja 1874 poslal na vodstvo Kranjske kmetijske družbe podroben predlog za čebelarsko šolo (Bienenzuchtschule) na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Rokopis je v nemškem jeziku in na 11 listih vključuje: program za čebelarsko šolo, dva predračuna stroškov, načrt in lokacijo učnega paviljona in drugo, hrani pa ga Arhiv Republike Slovenije – SI AS533, SB 10 5, Bienensubventionen.

Naslovna stran SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen

hije, ponazorjena z zasajenimi medovitimi rastlinami, zbirkami semen, herbariji in slikami ter povezano z botaničnimi ekskurzijami; 3. nabiralne snovi in čebelji produkti, njihova znanstvena pojasnitev in praktična uporaba; 4. naravna zgodovina čebele, pasme in varietete, notranji in zunanji organi, tri vrste čebel, njihova delitev dela in instinkti, pojasnjeno z anatomskimi preparati, zbirkami in ilustracijami; 5. bolezni čebel in čebelji škodljivci (zbirke in risbe); 6. ravnanje s čebelami in praktična reja po Dzierzonu v primerjavi s krajevno običajnimi koši ali panji posameznih avstrijskih dežel s ponazoritvami in pojasnili, o čebelnjakih, strojih in napravah; pašna reja skupaj s čebelarskimi ekskurzijami k sosednjim kmečkim čebelnjakom; 7. kratko poučevanje tehnike izdelave čebelnjakov, panjev in rekvizitov ter samostojna praktična izdelava v mizarskih delavnicah. B. Predavanja o strokovnih pomožnih vedah: a. geografska razširitev in zgodovina čebele, b. simbolika in mitologija čebelarstva v zgodovinskih obdobjih, c. statistika, č. zakonska določila, d. podpore s strani kmetijstva, e. dejavnost društev, f. čebelarska literatura, bibliografije in časopisi, z biografskimi skicami. III. Pouk bo potekal v obeh deželnih jezikih dnevno razen ob nedeljah in praznikih v posebni za to izgrajeni učilnici. Dopoldne bo teorijo predaval vodja ustanove, popoldne pa bodo praktične vaje in demonstracije, ki jih bo vodil prvi čebelarski mojster. Za potrebe pouka bo v štirih samostojnih poslopjih na razpolago več kot 400 Dzierzonovih panjev vseh oblik in dežel, ki jih bo nudil lastnik ustanove, kakor tudi delno obstoječe delno pa nabavljene zbirke preparatov, čebeljih proizvodov in nadomestkov, čebelnjakov, strojev in naprav, knjižnica, strokovni časopisi in drugo. IV. Vsak udeleženec dobi potrdilo o vpisu in na koncu spričevalo o obiskovanju (frekvenca); na posebno željo gojencev je mogoče opravljati ustni izpit pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo člani centralnega odbora kmetijske družbe in odbora Kranjskega čebelarskega društva ter vodja ustanove. V. V skladu z okoliščinami lahko ustanova razširi predavanja na kmetijstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo. VI. Prehrano in stanovanje si lahko udeleženci brez kakršenkoli problemov dobijo v bližnji gostilni ali v 10 minut oddaljeni Višnji Gori. Oddaljenost od Ljubljane je po sedanji državni cesti okoli 3 in pol ure vožnje. VII. Kar se tiče discipline, se bo ustanova ravnala po pravilih na kmetijskih srednjih šolah. (Rokopis je prebral g. Primož Debenjak, prevod in strokovna redakcija avtor knjige)

Reševanje in usoda predloga za čebelarsko šolo

Načrt razporeditev obstoječih čebelnjakov in umestitev učilnice na gradu Podsmreka SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen

Program za čebelarsko šolo (1874) Prevod programa čebelarske šole: I. Teoretično praktični učni tečaji čebelarstva so v poletnih mesecih in trajajo, da bi izmenoma omogočili udeležbo večjemu številu učiteljev, dvajset dni v sedmih ponovitvah. Prvi tečaj se prične prvega junija in zadnji konča 20. oktobra. II. Tečaj vključuje gradiva po Rothschützovem učbeniku (Baron E. Rothschütz' Illustrirter Bienenzuchts-Betrieb: ein Hilfsund Handwörterbuch für Schule und Haus. 1. Vorarbeiten in Theorie und Praxis), in sicer: A. Mesečna opravila pri čebelnjaku; 2. čebelarska flora v Avstriji, posebej v južnih deželah monar-

Prvo novico o reševanju vloge za subvencioniranje deželne čebelarske šole, ki jo je predlagal baron Rothschütz in kjer naj bi se šolali učitelji iz Kranjske, Štajerske, Koroške, Gorice in Istre, je objavil Laibacher Zeitung (1874). Pisec predlog pozdravlja, ker bo šola prinesla Kranjski korist in slavo. Prav tako je zapisano, da v Avstriji ni boljšega strokovnjaka za vodenje take šole, kot je predsednik Kranjskega čebelarskega društva baron Emil Rothschütz. Slovenska čebela (Družbena …, 1874) je v četrti številki v rubriki Družbena naznanila poročala: »Gospodom učiteljem, kteri so za štipendije zarad obiskovanja čebelarske šole prosili, naznanujemo, da bodo njih prošnje meseca maja rešene. Reč je po zaukazu sl. ministerstva za poljedelstvo pri c. kr. kmetijski družbi, in upamo, da bo na korist dežele in učiteljev rešena.« Iz zapisnika seje odbora Kranjskega društva za čebelarstvo (1874) je razvidno, da so bile prošnje učiteljev za denarno pomoč, da bi lahko med počitnicami obiskovali čebelarsko šolo, rešene. Pošiljanje odgovorov na prošnje pa so sklenili preložiti na čas, ko bo rešena prošnja za državno podporo. Na veliko žalost in razočaranje kmetijsko ministrstvo prošnje ni ugodno rešilo. Slovenska čebela (1875) razkriva posledice neugodno rešene prošnje za pouk učiteljev na področju čebelarstva:

Slovenska čebela, 1875, str. 40

Rothschützova ideja o čebelarski šoli na gradu Podsmreka pri Višnji Gori je žal tako propadla. Njegov trgovski čebelnjak je bil v tistem času na višku svoje uspešnosti in njegova čebelarska šola bi verjetno prerastla meje tedanje Kranjske. V svojih cenikih je o njej (Bienenzuchtschule) obveščal že na začetku leta 1873.

Der Bienen-Freund an der Salzach und am Inn, (1873), str. 16

Cenik iz leta 1875 (dopisano pod naslovom: čebelarska šola in sedež kranjskega čebelarskega društva) (se nadaljuje) Zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani * Odlomki iz knjige: Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4QZV7OES?)


20 Kultura

julij-avgust 2018

številka 6

V naši občini rastejo knjigobežnice Verjetno ste v več krajih naše občine, na različnih lokacijah, v različnih oblikah, opazili »prostorčke«, v katerih so shranjene knjige. Gre za knjigobežnice, ki nudijo knjige in spodbujajo k izmenjavi raznovrstnega knjižnega gradiva. Tokrat razkrivamo vse lokacije, opise ter fotografije teh raznolikih skulptur. Vabljeni, da si ogledate kakšno izmed njih, ki je vam najbližja in si z branjem popestrite vroče poletne dni z branjem. KAJ SO KNJIGOBEŽNICE

Knjigobežnice so male hišice oziroma nadkrite knjižne poličke s knjigami na javnih prostorih. Knjigo v to hišico lahko prinese kdor koli, lahko si jo kdor koli tudi izposodi in vrne, ali pa vzame za vedno. Namen je, da knjige krožijo. Gre za butično možnost, da sebi ljubo knjigo priporočite tudi drugim. Hkrati knjige v javnem prostoru vabijo k branju širšo javnost. Hišice so nekakšen opomnik branja – so branju prijazne. Berimo, da bomo več razumeli, znali, se razvijali, imeli in skupaj doživeli.

društva. Ambruška knjigobežnica je del Ambruškega parka kulture in vabi vse, ki jo obiščejo, da preberejo dobro knjigo in v njej pustijo tako, o kateri bi želeli pripovedovati drugim.

IVANČNA GORICA

Ivančna Gorica. Izdelava konstrukcij je bila zaupana gospodu Borisu Lokarju, mizarju iz Ivančne Gorice. Z zelenimi notranjimi stranicami izredno lepe knjigobežnice v naravnem lesu sledijo celostni občinski podobi »Prijetno domače«.

Lokacija: preddverje knjižnice v Ivančni Gorici, Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica Dostopnost: Dostopna je vsak dan od 8. do 19., ob sobotah do 13. ure. V mesecu juliju in avgustu pa v ponedeljek, četrtek in petek med 13. in 19. uro ter ob torkih in sredah med 8. in 14. uro.

Knjižnici Ivančna Gorica. Izdelava konstrukcij je bila zaupana gospodu Borisu Lokarju, mizarju iz Ivančne Gorice. Z zelenimi notranjimi stranicami izredno lepe knjigobežnice v naravnem lesu sledijo celostni občinski podobi »Prijetno domače«.

STIČNA

Lokacija: Vrt Užitkarnice Jame v Stični, Stična 27, 1295 Ivančna Gorica

Mizarstvu Tomaž Kastelic, s. p., Avtoprevozništvu in razrezu lesa Stojan Dremelj, s. p., članom Otroške folklorne skupine Vidovo, podjetju Inox Žnidaršič d. o. o. ter podjetju Samastur d. o. o. Knjigobežnica, ki je dodana vrednost kraju, pripomore k širjenju in spodbujanju bralne kulture, bo tako razveseljevala mlajše in starejše obiskovalce otroškega igrišča pod osnovno šolo v Šentvidu.

POTEKA POPIS KNJIGOBEŽNIC PO OBČINI

V okviru uresničevanja enotne zgodbe poteka popis vseh knjigobežnic, ki so jih ustanovili posamezniki, šole, društva. Popis izvaja Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica.

AMBRUS

Lokacija: Ambruški park kulture Dostopnost: vsak dan, 24 ur na dan Odprtje: 24. junij 2018 ob odprtju Ambruškega parka kulture in krajevnem prazniku

Opis: Knjigobežnico v Ambrusu je Literarna skupina Ambrus uredila v odsluženi telefonski govorilnici, ki stoji v središču vasi, pod mogočnim divjim kostanjem. Posebnost te knjigobežnice pa ni samo njen položaj, temveč tudi to, da je v celoti poslikana z motivi, ki so zelo značilni za ambruške vasi. Poslikave so delo ljubiteljske slikarke Pavle Jakopič, ki že vrsto let deluje tudi v okviru Likovne skupine KD Ambrus. Poslikave na knjigobežnici so kot ilustracije življenja v Ambrusu. Na njih lahko opazimo jurčke, polhe in pleteni košari, med katerima je tudi procka – pehar posebne oblike, ki ga najdemo le v njihovih krajih. V njej pečen krompir na žerjavici ni le kulinarična posebnost ambruških vasi, ampak večkrat predvsem razlog za druženje. Na poslikavah vidimo tudi vezice zobotrebcev ter lipo z zrelim cvetjem. Z nabiranjem in izdelovanjem naštetega so se nekateri prebivalci teh krajev preživljali vse tja do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Lipov cvet je poleg tega tudi znak ambruškega kulturnega

Odprtje: Knjigobežnica v knjižnici je v tej obliki zaživela v okviru praznovanja svetovnega dneva knjig v aprilu 2015. Opis: V knjižnici so že kmalu zaznali potrebo po izmenjavi rabljenih knjig oz. knjig, za katere si želiš, da bi jih prebral še kdo. Temu so namenjali škatle v preddverju in to poimenovali »Bralec podarja bralcu«. Ko so spoznali umetnico Jagodo Jabuko-Godec, pa so ji zaupali izdelavo knjigobežnice v vintage izvedbi. Tri »gajbice« kot knjižne police, ki jih ponosno čuva sovica, simbol modrosti, znanja in literature, z napisno tablo, kateri se zdaj pridružuje še občinski napis, je dovolj enostavna in prostorsko umeščena poteza, da se okoli knjigobežnice vedno kaj pestrega dogaja. Knjige nekateri prinašajo, drugi hitro poberejo, skoraj vedno še isti dan. Vabljeni k izmenjavi knjig tudi vi.

Lokacija: stavba Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica Dostopnost: v času uradnih ur Občine Ivančna Gorica Odprtje: v maju 2018, času praznovanja praznika občine Ivančna Gorica. Opis: Pobudo za izdelavo knjigobežnice je podala Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica. So idejni projekt arhitektke Mojce Vasle Cejan, članice bralnega kluba Kranjska č'belica, ki deluje v Knjižnici

Lokacija: čakalnica železniške postaje v Ivančni Gorici Dostopnost: vsak dan, 24 ur na dan Odprtje: v maju 2018, ko je ZKD občine Ivančna Gorica začela z uresničevanjem skupne zgodbe - knjigobežnic Opis: Knjigobežnica vabi k branju potnike, ki lahko knjigo vzamejo na vlak ter si z branjem krajšajo čas. Pobudo za izdelavo knjigobežnice je podala Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica. So idejni projekt arhitektke Mojce Vasle Dejan, članice bralnega kluba Kranjska č'belica, ki deluje v Knjižnici Ivančna Gorica. Izdelava konstrukcij je bila zaupana gospodu Borisu Lokarju, mizarju iz Ivančne Gorice. Z zelenimi notranjimi stranicami izredno lepe knjigobežnice v naravnem lesu sledijo celostni občinski podobi »Prijetno domače«.

Dostopnost: od ponedeljka do četrtka med 7. in 23. uro, petki in sobote med 7. in 1. uro ter nedelje med 7. in 22. uro Odprtje: 14. april 2018 Opis: Odločili so se, da po načrtih Studia Moste izdelajo knjižno omarico in s pomočjo mizarja Davorina Čoža jim je to tudi uspelo. Zdaj je v Jami čedno zatočišče za vse knjige, ki so svoje zgodbe nekomu že povedale, a želijo lepe misli in besede deliti še naprej.

ŠENTVID PRI STIČNI

Lokacija: Zdravstveni dom Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 16 Dostopnost: vsak delovnik med 7. in 19. uro Odprtje: v maju 2018 Opis: Knjigobežnica v zdravstvenem domu privablja obiskovalce, da vzamejo knjigo in jo lahko prebirajo med čakanjem na pregled ali pa si jo odnesejo domov in si z njo na prijeten način krajšajo in lajšajo čas okrevanja. Pobudo za izdelavo knjigobežnice je podala Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica. So idejni projekt arhitektke Mojce Vasle Cejan, članice bralnega kluba Kranjska č'belica, ki deluje v

Lokacija: ŠENTVID PRI STIČNI, otroško igrišče pod osnovno šolo Dostopnost: vsak dan v letu, 24 ur na dan Odprtje: 24. maj 2018 Opis: Začetna pobuda za postavitev knjigobežnice je prišla s strani Kulturnega društva VIDOVO, ki je nato s sodelovanjem Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični idejo tudi uresničilo. Za izdelavo knjigobežnice so svoj prosti čas namenili tako člani kulturnega društva in krajevne skupnosti kot lokalni podjetniki. Zahvala gre: Splošnemu in Modelnemu mizarstvu ročka Mitja Poljšak, s. p.,

Lokacija: ŠENTVID PRI STIČNI, OŠ Ferda Vesela – pod lipo pri učilnici na prostem Dostopnost: vsak dan v letu, 24 ur na dan Odprtje: 24. maj 2018 Opis: Knjigobežnica je nastala v sodelovanju z OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, ZKD Ivančna Gorica in Knjižnico Ivančna Gorica. Narejena je iz lesa in ima mozaično streho ter mozaično dekoracijo, ki so jo izdelali učenci z mentorico Jelko Rojec.

ZAGRADEC

Lokacija: ZAGRADEC, župnijski kozolec - toplar (nasproti OMW črpalke v Zagradcu) Dostopnost: vsak dan v letu, 24 ur na dan

Odprtje: Na dan reformacije, 31. oktobra 2017, ko praznujemo praznik v čast Primožu Trubarju, avtorju prvih slovenskih tiskanih knjig. Opis: Pobuda je prišla s strani profesorice slovenščine Katje Šuštar, domačinke. K izdelavi knjigobežnice je pristopila KS Zagradec in župnija Zagradec. K ličnim opisom, vžganim v les, je v celoti prispeval g. Martin Plut. Krasi župnijski toplar pred župniščem v središču Zagradca.

ŽELITE POSTATI DEL ZGODBE?

Info: www.zkd.prijetnodomace.si, E: zkd.ivancnagorica@gmail.com, M: 040 525 280

ZKD občine Ivančna Gorica in Knjižnica Ivančna Gorica


julij-avgust 2018

Kultura

številka 6

21

Za Otroško dramsko skupino Ambrus znova zelo uspešna sezona

Ženski in moški pevski zbor Vidovo na Ohridu

Ob zaključku šolskega leta je s svojimi srečanji zaključila tudi Otroška dramska skupina Ambrus. V zadnjem letu so dvakrat nastopili s svojo avtorsko igro #mularija in obakrat navdušili. Najprej so se udeležili Območnega srečanja otroških dramskih skupin v organizaciji JSKD in tako nastopili v Grosupljem. V maju pa so v okviru Dnevov kulture v občini Ivančna Gorica gostovali na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Mladi igralci na gostovanjih vselej uživajo in zato bi si želeli nastopiti večkrat, žal pa je za to bolj malo priložnosti. Ob zaključku letošnje sezone so skupaj s svojo mentorico Majo Tratar pripravili odprto vajo in nanjo povabili svoje družine, prijatelje ter tiste, ki jih to zanima. Predstavili so nekaj improvizacijskih vaj, ki jih sami najraje preigravajo, in nato k sodelovanju ter preigravanju povabili tudi vse obiskovalce. Lepo je bilo videti vse, ki so se lotili improvizacije, in videlo se je, da uživajo. Po

Konec junija smo se pevci Ženskega in Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Vidovo udeležili mednarodnega festivala Slovenija na Ohridu. Ohrid je makedonski biser, ki kar kipi od znamenitosti. Nekatere izmed njih smo si ogledali tudi udeleženci festivala. V oko so nam padli staro mestno jedro s slikovitimi hišami, 2000 let star amfiteater, bazilika sv. Sofije, cerkev sv. Klimenta in mogočna Samuelova trdnjava Popolnoma nas je prevzela tudi najstarejša cerkvica sv. Jovana Kanea, ki leži tik na pečini nad jezerom. Seveda nismo izpustili niti izleta z ladjico, iz katere smo videli Titovo rezidenco in rekonstruirano mostiščarsko naselje. Naš cilj vožnje z ladjico je bil ogled samostana Sv. Nauma. Pred odhodom v Ohrid, pa smo se še s čolnički odpeljali do izvira Črnega Drima, ki je zelo edinstven - voda namreč prodira iz peščenih tal in zrak povzroča manjše ali večje mehurčke. Za marsikoga je bil to najlepši kotiček Ohrida. Zaradi vseh naštetih ohridskih čarov niti ni presenetljivo dejstvo, da je mesto na seznamu UNESCO-ve kulturne in naravne dediščine. Mogoče pa je bilo tudi opaziti željo Makedoncev po ohranjanju zakladov preteklosti.

končani odprti vaji je bilo navdušenje med gledalci veliko, mladi igralci pa so bili zelo zadovoljni. Vsi pa so si bili edini, da bi na taki odprti vaji z veseljem sodelovali še kdaj. Polona Hrovat, KD Ambrus

Poletne počitnice v knjižnici »Kam na potep« Vabimo osnovnošolske otroke na Poletne počitnice v knjižnici »Kam na potep«, ki bodo potekale na terasi za knjižnico v Ivančni Gorici (v primeru slabega vremena v knjižnici) od ponedeljka, 20. 8., do petka, 24. 8. 2018, vsak dan, od 10. do 12. ure, + VELIKI ZAKLJUČEK: pobeg iz zaprte knjižnice (escape room) v soboto, 25. 8. 2018, od 10. do 12. ure. Spoznavanje dežel in ljudi bo tako zabavno, da vam tja sploh ne bo treba odpotovati. :) POSEBEN DOGODEK: V petek, 31. 8., od 10. do 12. ure, bo druženje z močvirskimi bitji in pisateljico Barbaro Simoniti, ki je avtorica pripovedk »Močvirniki«. PROGRAM: - ponedeljek, 20. avgust: Kam na potep: Slovenija - torek, 21. avgust: Kam na potep: Avstrija - sreda, 22. avgust: Kam na potep: Italija - četrtek, 23. avgust: Kam na potep:

Madžarska - petek, 24. avgust: Kam na potep: Hrvaška - sobota, 25. avgust: Pobeg iz zaprte knjižnice (ESCAPE ROOM): Kam pa danes? - petek, 31. avgust: Pisateljica Barbara Simoniti bo ob knjigi pripovedk »Močvirniki« pripravila dodatna »močvirska« presenečenja. Prijave zbiramo do zasedbe mest na tel. št. 01/78-78-121 ali osebno za izposojevalnim pultom.

stavi mi uganko, zabavaj me z zgodbo. 8. Naj te večkrat vidim, kako bereš sam. 9. Pogovarjajva se o prebranem. 10. Beriva vse življenje, da bova več razumela in skupaj rastla.

10 OTROKOVIH BRALNIH ZAPOVEDI STARŠEM

1. Kupi mi kdaj kako knjigo. 2. Naroči me na otroški časopis ali revijo. 3. Naredi mi knjižno polico. 4. Pojdiva skupaj v knjižnico. 5. Pomagaj mi izbirati dobre vsebine na vseh medijih. 6. Ugasniva kdaj ekran in mi glasno beri. 7. Povej mi pesem, izštevanko, po-

Ilustracija Palčka Bralčka, ki na krilih knjig osvaja svet: Gabrijel Vrhovec

Vabljeni na kantavtorski koncert: Luka Gluvić konec avgusta na terasi knjižnice Za zaključek poletne sezone vas vabimo na teraso za knjižnico, ki smo jo zdaj že nekajkrat uspešno preizkusili kot prostor za prizorišče (predstave, kamišibaj, poletne počitnice, koncert). Zato vas vabimo tudi v soboto, 25. avgusta, ob 20.30 na glasbeni večer z Lukom Gluvićem, ki je večer naslovil po svojem prvem albumu »Vstopanje«. Ne bo vam žal, saj gre za najfinejšo zmes poezije, zgodb in glasbe. Sam o sebi pravi, da zelo rad posluša

Townesa Van Zandta, Boba Dylana, Tom Waitsa, Leadbelly, spogleduje se s countryjem, ker je široka muzika, ki je ne moreš definirati. Je blues, folk, mešanica, ima daljino, širino in vedno neko zgodbo. Torej zelo sodi v knjižnico in zato smo Luko z veseljem povabili. Na voljo bo 70 brezplačnih vstopnic, za rezervacijo pokličite na tel. št. 787 81 21, od 20. avgusta dalje. Teja Klobučar je o njem za oddajo »Pesem v žepu« zapisala:« Luka Gluvić je v zadnjih dveh letih ustvaril album Vstopanje, nato pa še dve mali plošči: Temne sence in Svobodna sorta. Namesto za fizično izdajo se je odločil za neposredno objavo na portalu Bandcamp. Na vsakem albumu na drugačen način osvetli eno od svojih izpovednih plati, ki jih skupaj z njim odkrivamo v tokratni Pesmi v žepu. Luka Gluvić skozi pesmi, še bolj pa skozi posamezne albume, išče in razkriva svoj lastni

glasbeni izraz, zvrstno pa se zgleduje pri ameriškem folku in countryju. Matej Kranjc pa je v recenziji za revijo Mentor o njem zapisal naslednje: »Omejiti besede in glasbo Luke Gluvića na folk/country rock bi bil seveda zgolj delček njegove glasbene zgodbe, ki se še širi in dopolnjuje.« Poleg glasbe, ki je osrednji del njegovega ustvarjanja, je Luka Gluvić tudi prozaist, dramatik in igralec. Kot kontrabasist je bil član Big banda Grosuplje. Pred leti pa je vodil tudi jazz kvintet, za katerega je pisal avtorsko glasbo. Od leta 2015 do 2016 je pod ustvarjalnim imenom From the balcony pri digitalni založbi izdal štiri EP-je. Od leta 2017 z izidom albuma Vstopanje (Bamdcamp) kot kantavtor nadaljuje svojo vizijo glasbenega ustvarjanja. Sodeloval je tudi na trinajsti ediciji kompilacije Rokerji pojejo pesnike. Letos je izdal dva EP-ja Temne sence in Svobodna sorta (Ban-

Festival Slovenija na Ohridu je organizirala Asociacija Art Vivendi v sodelovanju s Kulturnim centrom Ohrid in občino Ohrid v sklopu znamenitega Ohridskega festivala. Festival je potekal od 23. do 27. junija 2018. Častni pokrovitelj Festivala je bil predsednik republike Makedonije dr. Gjorgje Ivanov. Na Festivalu smo se predstavili pevski zbori, folklorne skupine, godbe, orkestri, mažoretke in gledališke skupine iz cele Slovenije. Po podatkih organizatorjev festivala nas je bilo okrog 800 entuziastov, ki skrbimo za ohranjanje kulturne dediščine Slovenije. Festival se je začel s spoznavnim večerom, kjer smo predstavili svoja zbora, društvo in občino Ivančna Gorica, izmenjali simbolna darila z organizatorjem in prejeli tablo z imenom skupine. Naslednji večer, v nedeljo, 24. 6. 2018, se je odvil koncert v čast Dneva državnosti Republike Slovenije. Zbrane je pozdravil župan občine Ohrid Aleksandar Petreski, s svojo prisotnostjo in govorom pa nas je počastil tudi dr. Milan Jazbec, veleposlanik republike Slovenije v Makedoniji. Najlepši del večera je bil trenutek, ko je zazvenela slovenska himna nad čudovitim Ohridskim jezerom. Program sta ves večer povezovali Slovenka Tadeja in Makedonka Jasmina. Na prireditvi sta med drugimi nastopajočimi iz Slovenije nastopila tudi Ženski in Moški pevski zbor Kulturnega društva Vidovo. Predstavili smo se z izborom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi ter tako pokazali svojo gorečnost po ohranjanju slovenske kulturne dediščine. V naslednjih dveh festivalskih dneh smo obiskali več koncertov drugih skupin iz Slovenije. Ker je bilo na festivalu prisotnih kar 35 skupin iz različnih društev, so se koncerti odvijali na različnih, čudovitih lokacijah Ohrida - v katoliški cerkvi, kulturnem domu, amfiteatru in Dolnem Saraju – osrednjem prizorišču Ohridskega festivala. Zelo težko smo se odločali, kam bomo šli, saj so bile vse skupine zanimive. Seveda smo si ogledali nastop Folklorne skupine iz Velikega Gabra. Uživali smo tudi ob raznovrstnosti programa, ki so ga pripravile druge skupine. Pevci, tamburaši, godbeniki in mažoretke imamo nekaj skupnega, nekaj, kar nas povezuje in ustvarja prijateljstva-GLASBO. Glasba nas je družila na Ohridu, ker pa smo stkali mnoga nova poznanstva, nas bo združevala tudi v prihodnje. Želimo si še mnogo podobnih glasbenih izkušenj in že komaj čakamo na novo. Kdo ve, kam nas bo popeljalo naše pevsko popotovanje … Tanja Lušina in Anamarija Škerjanc Štrus dcamp). »Omejiti besede in glasbo Luke Gluvića na folk/country rock bi bil seveda zgolj delček njegove glasbene zgodbe, ki se še širi in dopolnjuje, tako s prispevkom na že omenjeni kompilaciji RPP 2017 kot s posebno zgodbo njegovega glasu, ki pa ne zveni country ali folkrockovsko belkantovsko, ampak bolj sandieško raskavo in interpretativ-

no; iz njegovih pripovednih liričnih utrinkov naredi pretresljivo lirično zgodbo, ki je sicer ne slišimo pogosto, morda pri Joshu T. Pearsonu iz leta 2011 ali pri samem Waitsu na njegovem prvencu.« Torej, pričakujemo vas v knjižnici na koncertu! Ksenija Medved


22 Šport

julij-avgust 2018

številka 6

Tekma Pumpaj Slovenija tokrat v Ivančni Gorici V sredo, 13. junija 2018, je na t. i. Pumptrack poligonu oz. koloparku v Ivančni Gorici potekala šesta kvalifikacijska tekma za serijo Pumpaj Slovenija. Tokratni »kralj pumptracka« je postal Domen Jeraj iz Ivančne Gorice, ki je zmagal v svoji starostni kategoriji in nato še na skiroju v odprtem razredu. Tekmovalce in obiskovalce sta pred začetkom pozdravila tudi župan Dušan Strnad ter ambasador občine in ročni kolesar Primož Jeralič. pedal. Ker kolesar s hitrost dosega s pomočjo gibanja telesa to izgleda kot neke vrste »pumpanje« zato od tod tudi ime »pumpaj«. Seveda je bil tudi tokratni dogodek namenjen druženju.

In kdo je v Ivančni Gorici najhitreje » pumpal«? Kategorija do 5 let

Kralj pumpanja v Ivančni Gorici je postal Domen Jeraj Več kot trideset prijavljenih tekmovalcev iz vseh koncev Slovenije in iz domače ivanške občine je po uvodnem ogrevanju s kolesi in skiroji nastopilo tako, da je vsak odpeljali po dva kroga. Prvi krog je bil namenjen pridobivanju čim večje hitrosti, drugi pa je bil upoštevan kot izmerjen čas. Po besedah organizatorjev je ivanški kolopark trenutno najmanjši doslej, a zato nič manj zabaven. Dirke v posamičnih kategorijah so se odločale v stotinkah in desetinkah in ne v sekundah. In ravno to je tisto, kar daje poseben čar tekmovanjem na tlačilnih poligonih. Naj omenimo, da je Pumptrack serija namenjena vsem generacijam in je sestavljena iz kvalifikacijskih in finalnih tekem.

Serija ni namenjena zgolj tekmovanju, bistven poudarek je na prikazu pravilnih tehnik poganjanja koles in drugih podobnih rekvizitov s pomočjo sile težnosti, torej brez vrtenja

Tija Frank si je prislužila zmago s časom 8 sekund in 46 stotink. Drugo mesto je osvojil Nejc Sever, tretje pa Tit Pokleka.

Kategorija od do 9 let

Najhitrejši čas je postavil Jošt Ložar. Ure so mu namerile 5 sekund in 75 stotink, le 9 stotink počasnejši je bil Lenart Sever, na tretje mesto se je s časom 6 sekund 44 stotink uvrstila

Pod pokroviteljstvom Zveze športnih organizacij smo v Ambrusu organizirali prvo pokalno tekmovanje v futsalu za pokal občine Ivančna Gorica V Ambrusu smo 23. junija letos organizirali premierno tekmovanje v futsalu za pokal občine Ivančna Gorica. Glavni organizator tekmovanja je bila domača ekipa Žogca bar &ŠD Ambrus v sodelovanju z Zvezo športnih organizacij Ivančna Gorica in domačim Športnim društvom Ambrus. Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip, ki nastopajo v naši občinski ligi. 7 ekip jih je bilo iz 1. občinske lige (FSK Mafijozi, ŠDM Krka, Avtostoritve Sadar, Žogca bar&ŠD Ambrus, MSU team, Picerija-pub Sonček in Hrastov Dol City), 2 pa iz druge (A1 Finance in ŠDM Ambrus). Tekmovalni sistem je bil takšen, da so se najboljši trije poraženci 1. kroga tekmovanja udeležili tudi drugega kroga, kjer je nato nastopilo še 8 ekip na izpadanje. V polfinale so se uvrstile naslednje ekipe: domača ekipa Žogca bar&ŠD Ambrus, MSU team, ŠDM Krka in Picerija pub Sonček. V prvem polfinalu je bila ekipa Picerije pub Sonček boljša od ekipe MSU team, v drugem pa ŠDM Krka od ekipe Žogca bar&ŠD Ambrus. V tekmi za 3. mesto je bila ekipa MSU team šele po izvajanju kazenskih strelov boljša od domače ekipe Žogca bar&ŠD Ambrus, v finalu pa so naši večkratni občinski prvaki po pričakovanjih ugnali ekipo iz Krke. Končni vrstni red najboljših je tako

bil: 1. Picerija pub Sonček 2. ŠDM Krka 3. MSU team 4. Žogca bar&ŠD Ambrus Za Picerijo-pub Sonček, ki je tako postala prvi občinski pokalni prvak, so nastopali: Jože Gačnik, Jani Hočevar, Mark Lesjak, Jože Mišmaš, Kristijan Čož, Robi Glavan, Robi Medved in Tomaž Knep. Tekme je dobro sodil Robert Gačnik. Lepe pokale, ki jih je najboljšim namenila Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica, je podelil vodja domače ekipe Sebastjan Šinkovec.

Kot zanimivost naj povem, da so končni zmagovalci v predkrogu izgubili z ekipo HD City in so torej z nekaj sreče prišli do prve pokalne lovorike. Ekipa HD City, ki letos preseneča v občinski ligi pa je na tekmi za polfinale po kazenskih strelih izpadla z domačo ekipo organizatorjev tekmovanja. Tudi njima čestitke za dobre nastope! Posebne čestitke pa gredo domačim organizatorjem -ekipi Žogca bar&ŠD Ambrus, ki so dobro poskrbeli, da igralcem in obiskovalcem ni bilo dolgčas, pa tudi hrane in pijače ni manjkalo. Simon Bregar

Prvi pokalni prvaki občine Ivančne Gorice

Mila Lampič.

Kategorija 10 do 13 let

V najmočnejši in najštevilčnejši kategoriji, je šla zmaga v Ivančno Gorico. Prvo mesto je osvojil domačin Domen Jeraj, ki je postavil čas 5 sekund in 41 stotink. Drugo mesto je osvojil Val Trinle Lampič, ki je za Domnom zaostal za stotinko manj kot tri desetinke. Tretje mesto je s časom 5 sekund in 81 stotink osvojil prav tako domačin Aleksa Šarac.

Kategorija 14+

Prvo mesto Jan Porič. Njegov čas 5 sekund in 34 stotink, ki je Jana Mo-

drijana na drugem mestu prehitel za 16 stotink sekunde. Tretje mesto je s časom 5 sekund 76 stotink osvojil Igor Sever.

Kategorija open – s skirojem

Domnu Jeraju je uspelo zmagati tudi v tej kategoriji. S skirojem je postavil čas 6 sekund in 46 stotink. Na drugem mestu se je znašel prav tako Taj Jurejevčič. Zaostal je 29 stotink. Tretji je bil s še 21 stotinkami višjim zaostankom Žiga Grebenc. Gašper Stopar

Veterani NK Ivančna Gorica igrali proti reprezentanci glasbenikov Slovenije Veterani NK Ivančna Gorica so aktivni kot vedno in se redno udeležujejo različnih tekmovanj in prijateljskih srečanj. Letos so že zaključili z veteransko ligo osrednje Slovenije. Med osmimi ekipami so zasedli zelo dobro 5. mesto, zmagala pa je ekipa veteranov NK Kočevje. Janez Perme je kljub dejstvu, da je odigral le par tekem osvojil 3. mesto med najboljšimi strelci tega tekmovanja s 14 doseženimi goli. Redno pa se udeležujejo tudi različnih prijateljskih srečanj. Tako so se zadnje čase večkrat srečali z reprezentanco glasbenikov Slovenije. Nazadnje 28. junija na nogometnem stadionu v Ivančni Gorici. Med različnimi glasbeniki je bil prisoten tudi Jože Potrebuješ in mnogi drugi znani obrazi. Začetni udarec naj bi izvedla Nina Pušlar, a je na koncu družino Pušlar zastopal le oče Roman kot že vrsto let. Mogoče pa pride Nina kdaj drugič. Rezultat, ki seveda ni bil najpomembnejši je bil na koncu v prid glasbenikov, ki so zmagali s 4:1. Simon Bregar


številka 6

julij-avgust 2018

Picerija-pub Sonček in ŠDM Ambrus na vrhu pred poletnim premorom V občinski futsal ligi imamo poletni premor, ki bo trajal do konca avgusta za 2. ligo oz. do začetka septembra za 1. ligo. V jesenskem delu bodo v 1. ligi odigrali še 5 krogov, v drugi pa 6. Zaključek letošnje lige bo 30. septembra v Dobu. Pred nadaljevanjem v 1. ligi vodi v zadnjih letih naša najboljša ekipa, ki je pred kratkim spremenila ime. Iz VIP športni studio se je preimenovala v Picerijo pub Sonček Grosuplje. V letošnji sezoni je še posebej suverena in vodi brez izgubljene točke. Trdno na drugem mestu ji s petimi točkami zaostanka sledi ekipa FSK Mafijozi. Boj za 3. mesto bo, kot kaže, bolj zanimiv kot je kazalo še pred kratkim. Trenutno je v najboljšem položaju ekipa Bar pri Livarni iz Doba. V drugi ligi vodi ekipa, ki je lani izpadla iz prve lige- ŠDM Ambrus. Edini, ki bi jim lahko preprečili ponovno uvrstitev v 1. ligo, so Višnjegorci iz 1. liga:

ekipe Raja Višnja Gora. Ekipa Dnevni bar Glorija je sicer trdno na 3. mestu, a je za prvima dvema vendarle preveč zaostala, da bi še lahko realno računala na 1. mesto. Med strelci v 1. ligi po 9. krogih prepričljivo vodi Kristijan Čož (Picerija-pub Sonček) z 18 goli, sledi mu soigralec Andrej Ružič z 9 goli, tretje mesto si s po 8 doseženimi goli

o. t. zmaga 1. Picerija-pub Sonček 9 9 2. FSK Mafijozi 9 7 3. Bar pri Livarni 9 5 4. HD City 9 4 5. Avtostoritve Sadar 9 3 6. MSU team 9 2 7. ŠDM Krka 9 1 8. Žogca bar & ŠD Ambrus 9 0 2. liga:

remi 0 1 0 0 2 2 4 1

delijo Mark Lesjak (tudi Picerija-pub Sonček) in igralca ekipe FSK Mafijozi David Vidmar ter Simon Ostanek. V 2. ligi po 9. krogih vodita Igor Turk (Kavarna pri Joži) in Miha Mlakar (Raja Višnja Gora) s po 9 goli, na tretjem mestu je Rok Bašnec (Dnevni bar Glorija), ki je dosegel 7 golov. Vrstni red v občinski futsal ligi pred jesenskim delom za leto 2018:

poraz 0 1 4 5 4 5 4 8

goli + 51 31 21 12 13 16 11 11

goli 11 14 18 19 17 28 29 30

razlika +40 +17 +3 -7 -4 -12 -18 -19

točke 27 22 15 12 11 8 7 1

Šport

23

V Fitnes studiu Energy spet podirali rekorde Letos smo ljubitelji vojaških poskokov spet združili moči v fitnes studiu Energy z namenom, da celih 12 ur, brez prekinitve izvajamo vajo »vojaški poskok« oz. »burpee«. Vojaški poskok je kompleksna vaja, sestavljena iz šestih gibov, pri kateri sodelujejo praktično vse mišice v telesu. Največ zaslug za omenjeno vajo ima ameriški fiziolog Royal H. Burpee, ki je vajo tudi poimenoval in jo umestil v vojaške teste. Obstaja več kot 20 različic burpeejev, vaja pa je ena izmed najbolj priljubljenih, a zaradi težavnosti tudi ena najbolj osovraženih vaj z lasno težo.

o. t. zmaga remi poraz goli + goli - razlika točke 1. ŠDM Ambrus 9 8 0 1 35 7 + 28 24 2. Raja Višnja Gora 9 7 1 1 30 15 +15 22 3. Dnevni bar Glorija 9 5 1 3 27 13 +14 16 4. Kavarna pri Joži 9 3 0 6 28 28 0 9 5. A1 Finance (-1) 9 2 0 7 14 32 -18 5 6. ŠDM Krka B (-1) 9 1 0 8 6 45 -39 2 • Ekipama ŠDM Krka B in A1 Finance sta bili odvzeti po 1 točka zaradi po ene neodigrane tekme. Več informacij o ligi dobite na spletni strani Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica zso.prijetnodomace.si. pod razdelkom športni rezultati. Simon Bregar, FOTO: Žogca bar & ŠD Ambrus

Lara Grm bronasta v savatu francoskem boksu Od 29. 6. do 1. 7. 2018 je v belgijskem Lovervalu potekalo Evropsko prvenstvo v francoskem boksu za mladince, ki se ga je udeležila tudi 10-članska mladinska reprezentanca iz Slovenije. Barve Univerzitetnega savate kluba iz Ivančne Gorice je zastopala gimnazijka Srednje šole Josipa Jurčiča Lara Grm. Lara se je že lani udeležila svetovnega mladinskega prvenstva na Hrvaškem in dosegla odličen rezultat, toda letos je pokazala res velik napredek od lanskega leta. V borbah s Francozinjo, Belgijko in Italijanko je pokazala izjemno borbenost in tehnični napredek, pri Francozinji pa je naredila še nekoliko večji preboj od lanskega leta, ki je Francosko favoritinjo skoraj

stal zmage, saj v zadnji rundi ni več našla pravega odgovora na Larine vztrajne napadalne tehnike, ki so Francozinjo tako izčrpale, da je le z velikimi težavami komaj končala borbo. Presenečenje nad sodniško odločitvijo, ki je zmago podelilo Francozinji pa ni odvrnilo Lare od tega, da se je borila naprej in na koncu osvojila zavidljivo tretje mesto na evropskem prvenstvu. Lara je s svojimi borbami zadovoljna in se že veseli začetka novega šolskega leta, s katerim bo spet začela

tudi intenzivneje trenirati in izpopolnjevati svoje znanje v športnem borjenju. V Univerzitetnem savate klubu smo na Larin uspeh zelo ponosni in ji želimo še naprej veliko športnih uspehov, porazi na poti naj je ne ustavijo, ampak spodbudijo k samoanalizi in izboljšavam in obogatijo njeno športno pot. Veseli nas tudi podpora njenih staršev, ki so ji vseskozi stali ob strani. Mojca Obreza, Univerzitetni savate klub

Na dogodku smo imeli jasen cilj – opraviti več ponovitev kot prejšnje leto. To nam je na koncu tudi uspelo, saj smo po natančnem štetju v dvanajstih urah brez odmora opravili kar 10.619 vojaških poskokov! Zaključili smo s prijetnim druženjem in piknikom ter že skovali načrt za naslednje srečanje. Vsem udeležencem se zahvaljujem za obisk in prijetno družbo. Matej Dremelj


24 Šport

julij-avgust 2018

številka 6

TRENER ODGOVARJA

Za bolečino v hrbtu smo (največkrat) krivi sami! Naj roko dvigne tisti, ki še ni občutil bolečine v hrbtu. Statistika kaže, da bi med 100 bralci bilo dvignjenih le nekaj rok. Za bolečino v hrbtu poznamo več vzrokov. Daljše stoječe delo (frizerke, varnostniki), stalno opravljanje istih gibov (še posebej problematične so rotacije), razna fizična dela (medicinske sestre, negovalke, gradbeni delavci). Veliko je tudi poškodb pri športu, prometnih nesreč in nesreč na delovnem mestu, velik vpliv na bolečino v hrbtu pa ima tudi prekomerna telesna teža in slaba drža. Pretirana ukrivljenost hrbtenice namreč povzroča spremembe, ki jih imenujemo kifoza, lordoza in skolioza. Njihova skupna značilnost je, da povzročajo težave, ki jih sčasoma posameznik vse težje prenaša. Po nekaterih podatkih v Sloveniji kar 65 % delovnega prebivalstva slej ko prej poišče pomoč pri zdravniku zaradi bolečin v hrbtu. Tudi ko gre za invalidske upokojitve, je po slovenskih statistikah bolečina v križu pri vrhu vzrokov za takšno obliko upokojevanja. Akutna bolečina večinoma mine v treh dneh. Pri 85 % bolnikov natančnega vzroka ne ugotovijo, ker so hrbtenične strukture med seboj zapleteno povezane. Ortopedi pri nenadnih bolečinah vedno priporočajo predvsem trdo ravno ležišče oziroma ležišče, ki ugaja hrbtenici, zmerno gretje bolečega predela, sredstva proti vnetju in bolečinam in seveda dva do tri dni počitka. Počitek oz. mirovanje pa naj ne bo predolgo, saj je hrbtenica narejena za gibanje, pa tudi prekrvavitev bo boljša. Zmotno je mnenje, da počitek sam po sebi za

vedno reši težavo. Ena od zanimivosti je tudi ta, da pretirano jutranje raztezanje ni najboljše, saj takrat iz medvretenčnih ploščic iztiskamo tekočino, ki se je nabrala čez noč. Najslabše so rotacije, ki hrbtenico zvijajo okoli osi. Medvretenčne ploščice ali diski so namreč sestavljeni iz jedra in fibroznega obroča in morajo biti redno hidrirani, da nam zagotavljajo amortizacijo v hrbtenici. Najpomembnejši čas za rehidracijo diskov je spanje, saj takrat hrbtenica miruje in je v razbremenjenem položaju. Dobra novica je ta, da razen prirojenih napak na hrbtenici, lahko s svojimi navadami in aktivnostjo močno zmanjšamo ponavljanje hrbteničnih težav. Izrednega pomena je gibljivost, saj nam negibljivi sklepi postavljajo telo v nepravilni položaj. S tem obremenjujemo nekatere mišice bolj kot druge, telo pa mora držo kompenzirati z drugačnimi postavitvami v sklepih. Preobremenjene mišice se zakrčijo, kar občutimo kot bolečino. Eden od pomembnih razlogov so tudi prešibke trebušne mišice. Tudi za slabo držo smo večinoma krivi sami. Če vemo, da naša drža ni najboljša, se moramo naučiti specifičnih korekcijskih vaj, ki nam bodo vrnile pokončni položaj. Ugotoviti moramo, ali je težava v gibljivosti ali oslabljeni moči mišic in temu primerno prilagoditi naše aktivnosti. Omenjene korekcijske vaje in aktivacija mišic so izjemnega pomena, saj če odlašamo predolgo, lahko hrbtenica zatrdi oz. pride do deformacije skeleta.

Napotki za zdravo hrbtenico in manj bolečin: - če sedite, se vsako uro vsaj za 3 minute sprehodite in pretegnite ter aktivirajte hrbtne in vratne mišice. Če je le možno, pri delu z računalnikom klečite, med telefoniranjem pa se sprehajajte, - pijte dovolj tekočine in si zagotovite vsaj 7-8 ur spanja na noč, - če imate prekomerno telesno težo, jo uravnajte, - pazite na pretirane obremenitve in sunkovite gibe, - naučite se pravilno sedeti in pravilno pobirati stvari s tal, - če že vadite, opravite dvakrat več pritegov kot potiskov, - poskrbite, da po celodnevnem obremenjevanju hrbtenice le-te še dodatno ne obremenjujete na nepravilen način, pretirana športna aktivnost ni hrbtenici prijazna, - pri strokovnjaku preverite svojo gibljivost in držo telesa, okrepite oslabele mišice, saj je preventiva najboljša rešitev pri reševanju bolečin v hrbtu. Če vas zanima še več ali imate tudi vi kakšno vprašanje, vas vabim, da jih pošljete na uredništvo Klasja ali direktno na moj naslov matej.dremelj@gmail.com, kjer vam bom z veseljem odgovoril. Vprašanja bodo seveda ostala anonimna, odgovor pa bo morda pomagal še komu. ____________________________ Matej Dremelj, prof. šp. vzg., mentor in trener fitnesa pri FZS, vodja Fitnes studia Energy Ivančna Gorica

Jaka Peklaj tik pod evropskim vrhom Medtem, ko večina šolarjev mirno uživa v počitnicah, je bodoči šestošolec OŠ Stična, mladi motokrosist AMD Šentvid pri Stični Jaka Peklaj, ves julij posvetil pripravam na vrhunec letošnje sezone. 21. in 22. julija ga je namreč na Češkem čakalo finale letošnjega evropskega prvenstva v kategoriji EMX 65. Vsi, ki spremljajo slovenski motokros, že dolgo vedo, da Peklaj velja za enega najbolj perspektivnih mladih motokrosistov pri nas, nastop na Češkem pa je dokazal, da spada tudi v sam evropski vrh.

Evropsko prvenstvo poteka na nivoju štirih predtekmovalnih conskih prvenstev, na finalno dirko, ki odloča o prvaku, pa se uvrsti po deset najboljših tekmovalcev iz vsake cone. Jaka se je na finale, ki je potekalo v sklopu dirke MXGP na Češkem, uvrstil po uspešnem nastopanju na dirkah jugozahodne evropske cone. Mladi motokrosisti so se torej pomerili za naslov evropskega prvaka isti konec tedna in na isti progi, na kateri so se merile za točke svetovnega prvenstva največje zvezde tega športa, med njimi tudi Tim Gajser. Jaka je na vseh treningih in kvalifikacijah pokazal, da se lahko bori celo za najvišja mesta, to pa je potrdil tudi v prvi vožnji, ki jo je končal na odličnem 2. mestu. Pričakovanja pred drugo vožnjo so bila še toliko večja, vendar pa se vse ni izšlo po načrtih. Po težavah v uvodnem krogu druge vožnje so sanje po vrhunski uvrstitvi žal splavale po vodi. S točkami, ki si jih je pripeljal v prvi vožnji, je na koncu osvojil 11. mesto. Peklaju ostaja v uteho predvsem potrditev, da je konkurenčen najboljšim evropskim motokrosistom, to pa je tudi dovolj velika motivacija za nadaljnja tekmovanja. Brez dvoma pa njegov talent na Češkem ni ostal neopažen, saj je znano, da ekipe spremljajo tekmovalce že v mlajših kategorijah in Jaka je že večkrat opozoril nase. Matej Šteh


julij-avgust 2018

Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.

V SPOMIN LUDVIK PODRŽAJ

z Malega Hudega (22. 7. 1937 – 22. 7. 2014) Minila so štiri leta, odkar te ni več med nami, a spomin ostaja in bo večno živel Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in obiskujete svete maše. Vsi njegovi Ni res, da je odšla – nikoli ne bo! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini.

ZAHVALA V 94. letu je mirno zaspala

DRAGICA LIPUŠČEK (25. 4. 1925 – 10. 6. 2018) iz Ivančne Gorice

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se od naše mame poslovili v vežici in na pokopališču. Hvala za vse izrečene besede, darovano cvetje in sveče. Zahvala velja govorcema, pevskemu zboru in prelepi izvedbi citrarke. Hvala za podporo Društva upokojencev in Zveze borcev. Posebna zahvala pa je namenjena Pogrebnemu zavodu Perpar za vso pomoč in organizacijo pogreba. Šele v težkih trenutkih se zaveš, kako pomembno je, da imaš ob sebi ljudi, ki prevzamejo odgovornosti in ti dovolijo žalovati. Mama ohranili te bomo v najlepšem spominu. Žalujoči vsi njeni

Ko v krogu življenja pade list na tla, se vrne h koreninam, kjer čakata ga mir in tišina, kjer mine vsaka bolečina.

ZAHVALA BOJAN RUS

Nešteto sveč je pogorelo, nešteto rož je ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila. Nam ostala le solza je spomina. Zakaj ta pot ti je bila edina?

V SPOMIN Enajstega julija mineva prvo leto žalosti in bolečine, ko nas je v ranem jutru tiho za vedno zapustil naš dragi

IVAN POTOKAR

iz Peščenika pri Višnji Gori (1953-2017) Vsako življenje ima svoj začetek in konec, svoje veselje in žalost, svojo pot in svoje vrednote. Življenje ima tudi odmerjeno število let, v katerih človek vse to izpolni. A vrednost človeka se največkrat izkaže, ko ga ni več med nami. V tem letu smo v vsakem kotičku našega doma spoznali, kako prisoten je spomin nanj, na njegovo pridnost, delavne roke, na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Ne mine dan brez bolečine, spominov in misli nanj. Hvala vsem, ki ga nosite v spominu, z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu in prižgete svečko za njegov miren pokoj. Dedi, zelo, zelo te pogrešamo! Vsi njegovi

25

ZAHVALA 17. junija se je v 85. letu poslovil od nas naš dragi ata

ROMAN PUŠLJAR

(9.12.1933 - 17.6.2018) iz Malega Hudega pri Ivančni Gorici Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, mu kakorkoli pomagali ter v njegov dom prinašali dobro voljo. Hvala župniku g. Jožetu Kastelicu za obiske na domu, v bolnici, njegove lepe in ganljive misli, spomine ob pogrebu. Ganljive so bile tudi besede sovaščanov iz Malega Hudega ter društva upokojencev, LD Ivančna Gorica in PGD Ivančna Gorica, za kar se vsem lepo zahvaljujemo. Hvala pogrebni službi Perpar, vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče, ki jih bomo v vašem imenu prinašali na njegov novi dom. Težko se je posloviti od nekoga, ki je s seboj vedno nosil dobro voljo, nasmeh, te pričakal in se od tebe poslovil z vzdignjeno roko, te poslušal in je imel toliko zgodb, spominov, ki jih je s ponosom vedno delil z nami. Bil je ljubeč oče, dedek in pradedek. Našega Bašlja se bomo spominjali z nasmehom. Vsi njegovi

ZAHVALA

Spomini so kot sanje, ki pod pepelom tlijo, a ko pepel razbrišeš spet tiho zažarijo.

V 94. letu starosti nas je zapustila

IVANA JERNEJČIČ, roj. Rutar

Draga mama, za vedno ostajaš v naših srcih in spominih.

ZAHVALA V 92. letu je za vedno zaspala naša draga mama, babica in prababica

IVANKA MARINČIČ

po domače Petanova Ivanka (23. 8. 1926–24. 6. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za darovano cvetje, sveče in maše ter za vse lepe misli. Hvala župniku g. Branku, pogrebnemu zavodu Perpar in pevcem. Posebej hvala sosedoma Anici za ganljive besede slovesa in Lojzki za vso izkazano pomoč. Hvala tudi osebju ZD Ivančna Gorica in negovalkam, ki so naši mami lajšali zadnje dni, še posebej gospe Dragici. Vsi njeni

(1969-2018) iz Šentvida pri Stični Ob izgubi našega dragega sina, brata in strica se s hvaležnostjo v srcu zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga obiskovali in nam v težkih trenutkih pomagali ter z nami delili žalost in bolečino. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana, Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo, še posebej prisrčna hvala medicinskima sestrama Barbari Poljšak in Aniti Kovačič za vso njuno pomoč, skrb in dobroto. Hvala za vse molitve, darovane svete maše, cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala župniku gospodu Izidorju Grošlju in gospodu Janezu Zaletelju za somaševanje ob zadnjem slovesu ter Moškemu pevskemu zboru Prijatelji. Hvala Gasilski zvezi Ivančna Gorica, AMD Šentvid pri Stični, družbi GVO d.o.o., Vokalni skupini Šentviški slavčki, Cvetličarni Zvonček in podjetju Pogrebne storitve Perpar za vso podporo in skrbno organizacijo pogreba. Hvala vsem govornikom za sočutno izražene besede slovesa. Še posebej pa se zahvaljujemo PGD Šentvid pri Stični in vsem gasilkam in gasilcem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste mu želeli vse dobo ter ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi

Zahvale

številka 6

Ne misim na bridkost, temveč na lepoto, ki je še ostala. (Ana Frank)

ZAHVALA TEREZIJA PEČJAK Ob izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in darove za v dober namen. Iskreno se zahvaljujemo župniku Urošu Švarcu za skrbno izbrane besede, svete maše, vse molitve in obiske na domu, pogrebnemu zavodu Novak ter pevcem za zapete pesmi. Posebna zahvala tudi vsem negovalkam in negovalcu za obiske na domu in predanost pri negovanju ter zdravstvenim delavcem ZD Ivančna Gorica. Hvala vsem, ki se jo še vedno spominjate v molitvi. Vsi njeni

s Fužine

Ob slovesu naše mame se želimo zahvaliti osebju ZD Ivančna gorica in dr. Janezu Zupančiču, ki so ji bili v pomoč ob njeni dolgotrajni bolezni. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za izrečena sožalja, darove za svete maše in podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Sašu Kovaču za vsakomesečne obiske naše mame na domu, za sočutne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo in izvedbo pogreba, pevcem zagraškega zbora za lepo odpete pesmi in govorniku Slavku Blatniku za izrečene poslovilne besede. Vsi njeni

Cenik oglasov in pogoji oglaševanje v občinskem glasilu Klasje KOMERCIALNI OGLASI: VELIKOST OGLASA (glede na format časopisa A3) DIMENZIJA CENA (EUR) (širina x višina) brez DDV cela stran 271 x 374 mm 440,66 polovica strani 271 x 184 mm 276,33 četrtina strani 160 x 155 mm 144,46 osmina strani 106 x 150 ali 161 x 95 mm 106,03 šestnajstina strani 106 x 70 ali 51 x 140 mm 61,05 »vizitka« 51 mm x 35 mm 31,51 NASLOVNICA* 65 x 31 mm 63,02 * Oglasni prostor na naslovnici je omejen in je na razpolago do zakupa. 1. Za večkratno oglaševanje se naročniku prizna popust. Za prvo objavo velja osnovna cena, vsaka nadaljnja objava oglasa je cenejša za 5 % od osnovne cene, do največ 30 %. Za 6 ali več objav se avtomatično upošteva 30 % popust pri vsaki objavi. 2. Oglaševalec mora pred objavo posredovati podpisano in žigosano naročilnico, iz katere je razvidno število objav in dimenzije oglasa. Podlaga za izstavitev računa je naročilnica, v primeru naročila šest oz. več objav pa se sklene pogodba o oglaševanju. 3. Uredništvo si pridržuje pravico do prilagajanja dimenzij oglasov, ker včasih to zahteva tehnična izvedba postavitve člankov in oglasov v časopisu. 4. Izdelane oglase sprejemamo v digitalni obliki, bodisi po elektronski pošti ali na ostalih digitalnih nosilcih (CD, USB …). 5. Informacije: (01) 781 21 30, urednistvo@klasje.net


26

julij-avgust 2018

številka 6

NAGRADNA KRIŽANKA

Kdor ga bo zmore, je silak v glavi

KVIZ, KI SKUŠA BITI MALCEHUDOMUŠEN 1. Linhartov Matiček se je: a) ženil b) kesal c) živel na koruzi 2. Čigava Mica bi dandanes plačala najmanj DDV-ja: a) Kovačeva b) Miklavževa c) Koritarjeva 3. Ženske se najbolj prestrašijo, ko na sebi zagledajo: a) celuloid b) celulit c) celofan 4. Katero besedo z morfemom »lev« bi morali pisat z veliko začetnico? a) levičar b) lev c) levstik 5. Koliko nog imajo skupaj trije bralci Klasja, štirje pajki in dva komarja? ……. ……. ……. ……. ……. ……. 6. Označi roman, ki najbolj izraža panslavistične težnje! a) Bobri b) Pod svobodnim soncem c) Ptički brez gnezda 7. Katera mast ne vsebuje holesterola? a) polhova b) leskova c) kurja 8. Kdo se je preživljal z izdelovanjem »šmira«? a) Cefizelj b) Krjavelj c) Krpan

Pokrovitelj nagradne križanke: ZAVOD PRIJETNO DOMAČE

Spoštovani bralci! Pošljite pravilni gesli tokratne nagradne križanke na naslov urednistvo@klasje.net, ali po navadni pošti z dopisnico na naslov: Uredništvo Klasja, Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do 31. avgusta 2018. Izžrebali bomo tri praktične nagrade pokrovitelja Zavod Prijetno domače.

9. Kateri glas dajejo parkljarji ? a) muu b) mijav c) hoov 10. Označi svetnika, ki ne mara ognja! a) b)

c)

Jaka v družbi na vse pretege hvali svojega psa, kako je pameten: »Glejte, če srečam prijatelja, ki se piše Maček, takoj zarenči in se zapodi za njim.« »Res je pameten,« meni prijatelj Srečko: »Toda moj ga prekaša; kadar srečam znanca s priimkom Hrast, takoj k njemu dvigne zadnjo nogo in ga pomoči.« Metod je od nekdaj veljal za raztresenega. Sezidal je garažo in nanjo vlil betonsko ploščo. Toda, ko je odstranil opaž, se je plošča sesula v prah. Nemudoma je nesel vzorce v analizo, da bo tožil cementarno za odškodnino. Toda odgovor iz laboratorija se je glasil: »V vašem »betonu« ni bil cement ampak umetno gnojilo.« Žena: »Edo, prejšnji teden nisi nič pil in sem bila vsa srečna. Ta teden si pa že v ponedeljek prišel okajen domov.« Mož: »Veš, draga moja, ta teden sem jaz na vrsti, da sem srečen.« Dolfe in Peter sedita pri poliču in se pogovarjata. »Spominjam se,« začne Pete, »da si se poročil z zelo lepo žensko; je še tako čedna kot je bila včasih?« »Bi rekel, da je še, vendar ta reč vedno več stane,« kislo odgovori Dolfe. »Skozi moja usta še ni prišla nobena laž,« samozavestno pove Ančka in se zmagoslavno ozre po prijateljicah. Te se nekaj časa spogledujejo, nato pa Milka kot iz topa: »Seveda ne, ko govoriš skozi nos.«

Rešitve poiščite na skritem kraju.

Rešitve: 1. a, 2. a, 3. b, 4. c, 5. 50, 6. b, 7. b, 8. b, 9. a, 10.c.

HUDOmušnice


julij-avgust 2018

Paberkovanje obledelih sledi iz svetovne vojne

Doživljaji Leopolda »Svetodeželskega«

Gora Tabor Če izvzamemo Libanonsko pogorje na severozahodu, sveti kraji nimajo visokih vzpetin. Tudi gora Tabor se dviga le 600 metrov nad morjem. Ker jo obdajajo daleč naokoli nizki griči, se kljub temu zdi holm veličasten. Ta občutek je navdajal tudi staroveške Izraelce, ko so jemali deželo Kanaancem, zato so se na tem območju večkrat vnemali boji. Tudi v kasnejših časih so se tu spopadale različne vojske. Ime Tabor zveni nekam domače, čeprav nima kaj skupnega z nekdanjim Trgovskim Podjetjem iz Grosupljega. Po svoji vlogi v preteklosti pa je blizu taborom, ki jih zasledimo po vsej slovenski zemlji. Toda po vsej verjetnosti Slovenci nismo bili botrčki pri nastajanju tega toponima, čeprav je na Jutrovem še več podobnih primerov. V nebo kipeči osamelec je vznemirjal tudi Jezusa, še posebej, ker ni bil daleč od domačega mesta, zato se je z učenci in apostoli ondi večkrat zadrževal. Najbolj znano evangelijsko sporočilo o tem dogajanju govori o Jezusovem spremenjenju. Dotlej je božji sin slovel le ko »čudežni polagalec rok«, tu pa se je prvič

Do leta 1940 števnika »prva« pri označevanju svetovnega spopada iz razumljivih razlogov niso uporabljali. V pričujočem primeru jih posnemano tudi mi. Pred sto leti je povsem onemogla Evropa komaj še stala pokonci. V glavnem je objokovala in pokopavala številne padla. Ob okrogli obletnici se tudi naš časnik trudi ohraniti spomin na naše rojake, ki so večinoma brezimno strohneli na tujih tleh. Tokrat objavljamo tretjo četrtino padlih iz šentviške fare, ki je v tistih hudih časih plačala še posebej visok krvni davek. Farani so se svojim junakom oddolžili z obsežno spominsko ploščo.

3/4

Navidezno mogočna gora Tabor. Bela kača je sodobna serpentinasta cesta, po kateri v številnih Mercedesovih minibusih prepeljejo veliko romarjev na vrh, kjer je na ruševinah prejšnjih zgradb narejena bazilika Gospodovega spremenjenja pod skrbstvom frančiškanov. Koncesijo za prevoz imajo vaščani sela Daburijeh. Vas leži na dnu kačaste ceste. Sivozeleno drevje na desni so nasadi oljk, pod njimi se vidi mesto En Dor. Slovencem jako domače zveni ime Tabor. Tudi gora je v preteklosti večkrat imela vlogo obrambnega tabora. Kljub temu gre bržda za naključje in ne moremo špekulirati o »slovenskem« izvoru toponima. Na Jutrovem je še več takih primerov. pokazal v »božjem sijaju«. Nedolgo po tistem so sledili usodni dogodki v Jeruzalemu. Prizoru so bili priča samo trije apostoli spremljevalci: Peter, Jakob in Janez. Po njihovem

pričevanju se gora Tabor imenuje tudi Gora Jezusovega spremenjenja. O tem je poročal evangelist Matej.

Iz zakladnice naših domačij Izpoved o denarju

27

številka 6

43. Jožef Grabnar (1893 – pogrešan) Veliki Gaber 44. France Ceglar (1897 – 1916) Bukovica 45. Ignacij Kahne (1876 – 1916) Bukovica 46. Tone Marinčič (1879 – 1916) Bukovica 47. Franc Medved (1899 – 1918) Bukovica 48. Ignacij Mostar (1876 – 1915) Bukovica 49. France Motoz (1885 – pogrešan) Bukovica 50. Alojzij Selan (1876 – pogrešan) Bukovica 51. France Selan (1895 – 1917) Bukovica 52. France Strmec (1892 – 1915) Bukovica 53. Leopold Primec (1873 – v Italiji ?) Čagošče 54. Franc Zorc (1867 – 1916) Mali Kal 55. Franc Ajdišek (1873 – 1916) V. Češnjice 56. Jože Trunkelj (1893 – 1920) V. Češnjice 57. Alojz Žingar (1896 – pogrešan) V. Češnjice 58. France Mestnik (1891 – 1915) M. Češnjice 59. Anton Zupančič (1876 – 1914) M. Češnjice 60. Jože Mandelj (1897 – 1918) Farovški Kal 61. Janez Žingar (1883 – 1914) Vel. Kal 62. Anton Miklavčič (1895 – 1916) Št. Pavel 63. Jožef Trlep (1890 – 1917) Št. Pavel POKOPAL VAS JE TUJI KRAJ, GOSPOD VAM DA NEBEŠKI RAJ!

Upodobljenih predmetov najbrž ne bo težko prepoznati in poimenovati. Še posebej zategadelj, ker so vsi ene sorte in se ločijo le po velikosti. Res pa je, da jih v prvotni rabi skoraj ne vidimo več – večinoma so le še kot dekorativni predmeti. Prednamci so jih različno poimenovali: po domače in s tujkami. Zapišite vse, kar je o tem ostalo v vašem spominu in sporočite. Prijazen domačijski pozdrav - Leopold Sever

MARIJA KOVAČIČ Brez denarja je težko živeti; zadnje čase pravijo, da je brez njega celo težko umreti. Sam nikoli nisem bil bogat: ne zdaj na starost, ne prej, ko sem bil mlad.

Obledela fotografija vojakov 17. pešpolka. Našel sem jo v Artiži vasi, po čemer sklepam, da je na naje tudi kdo iz šentviškega konca. Zanimivo je, da imata samo dva daljše »avstrijske mustače«, ki so bile tedaj jako pogoste.

V izgovor mi vedno bil je rek, da je to Satanovo delo, da skvari vse povprek. Zato ta rek pogosto sem izustil v gostilno stopil in denar krčmarju pustil. Sedaj, ko bliža se mi konec, je brez cekinov moj zakladni lonec. Ko ob zadnji uri stopil bom pred sodni tron bo Stvarnik dal mi svoj poklon: »Ker si na zemlji satanove novce sproti vse oddajal boš večno v nebesih rajal.«

Mala vojaška menažka iz leta 1917. Zbiratelj Ciril Klemenčič jo je našel na šentviškem območju. Najbrž jo je prinesel domov kateri od preživelih vojakov.


28

julij-avgust 2018 - številka 6 številka 5

mesec 2013

Ambrus

Kako je Stane neuslišano ljubezen izražal Ob ljubezenskih zavrnitvah se ljudje različno obnašamo: eni se na to požvižgajo, drugi grdo opravljajo, tretji pa posežejo po ostrih ukrepih, da o njih beremo celo v novicah. So pa tudi posebneži, na primer Zalaznikov Stane. Ta se je nesmrtno zagledal v Šuštarjevo Amalijo in ji razodel čustvo. Malči, ki je očitno ciljala višje, je sprva Stanetu dopuščala nekaj možnosti, potem pa je dala vedeti, da iz

te moke ne bo kruha. Stanetu se je tedaj podrl svet in vse življenje je ostal »ledik in fraj«. Za prevzetno Amalijo, ki je nikakor ni mogel pozabiti, pa si je domislil posebno obliko razkazovanja ljubezni: nekajkrat na leto je prišel ponoči z debelo palico in z njo na vso moč udaril po leseni Šuštarjevi steni, da je odmevalo po vasi. To je počenjal tudi potem, ko se je Malči omožila v bližnji zaselek. Ljudje so se tega

Metnaj

Muljava

Sobrače

Šentvid Z A G R A D EC

Temenica

227. rekord:

Najlepši cvetlični skupek navadili, pa so ob vsakem večjem hrupu zamahnili z roko: »Nič, najbrž Zalaznikov Stane spet ljubezen izvaja.« Mnogi ne verjamejo v zvestobo do groba. Evo takim Zalaznikovega Staneta, čeravno jo je ta kazal na čuden način – z gorjačo po plankah. Leopold Sever

Pravijo, da imajo vsake oči svojega malarja, zato boste morda drugi menili drugače. Toda cvetlični aranžma lončnic, ki ga je sestavila gospa Milka Kek, bi vam bil zagotovo všeč. Milka ima posebno veselje z rožicami, zato se njen dom večji del leta kar koplje v listnih zelenilih in cvetnih barvilih. Tudi v našem rekorderskem kotičku je že nastopila s cvetkami. Tokrat je na ogled postavila več raznobarvnih kukavic, klivij in kačnikovk. Nekaj tega vidimo na podobi, še več zelenečih in cvetočih lepotic pa se je razkazovalo v vseh kotičkih domovanja. Seveda ni treba trikrat ugibati, kaj temu sledi – nič drugega kot neovrgljiv Klasjev rekord. Njegova imetnica je Milka Kek iz Spodnje Drage pri Ivančni Gorici. Čestitke so padale na gosto kot dežne kaplje ob mrščavi. Kdor ima rad rože, premore tudi lepe besede, ki jih Milka poveže v pesmi. Nekaj teh smo že brali v »Ivanški čbelici«, nekaj pa jih bo še sledilo. Leopold Sever

Klasjev Polde misli resno

Acervanski (ivanški) miljniki Že večkrat smo zapisali, da so v srednjem veku šilasto nabožno znamenje , ki je dalo osnovo za grb ivanške občine, preuredili iz nekdanjega rimskega miljnika. Temu so kajpak dodali še nekaj novih kamnitih klesancev. Znamenje je vsekakor vredno naše skrbi in pozornosti, vsekakor večje, kot ga je v resnici deležno. Sam sem se v preteklih desetletjih vztrajno prizadeval za njegovo zaščito. V stiski sem šel tako daleč, da sem mu dal napraviti lepo bakreno kapo. Ta je dve desetletji vsaj nekoliko varovala staro dragotino. Toda nekega dne smo ga videli razoglavega. Očividci so povedali, da so kapo odnesli ljudje, ki imajo to kovino še posebej radi. Na žalost živimo v tako svobodni deželi, da zmikavte ne smemo niti imenovati, sicer tvegamo obtožbo po zakonu o sovražnem govoru in zaradi načela pravice do drugačnosti. Hvala za tako svobodo, lepa hvala.

Leopold Sever

Nameščanje bakrenega pokrivala na kamnito znamenje; okoli leta 1985

Kar je res je res – v kritičnih vprašanjih še najbolj zaupam Poldetu. Ker danes ni bolj kritične stvari kot naše brezvladje, sem ga šel vprašat, kako iz zagate. »Križ bo,« je rekel in se namrdnil. »Naše glasove smo tako razdrekali po strankah, da zdaj nihče ne more zavladati.« »Kaj pa nove volitve,« sem spomnil? »Bodi no pameten, že na prejšnjih so večinoma obljubljali take stvari, da bi jih še ljubi bogek težko izpolnil – isti šmorn bi bil, le meni verjemi!« »Torej smo v brezizhodnem položaju?« »To pa spet ne; treba je sestaviti tehnično vlado iz razumnikov, ljudi, ki znajo postaviti stvari na svoje mesto.« »Kaj, ko pa jih nimamo,« sem žalostno podvomil o predlogu. Tedaj se je malone razhudil: »Imamo, seveda jih imamo, in to že povsem formirane. Poglej Klasjev uredniški odbor, idealna ekipa za vlado, ti rečem. To so prave kapacitete, sami stari mački po stažu – zategadelj bi lahko vsak prevzel več resorjev: Štehov Matej bi bil predsednik in minister za kulturo, Severjev Leopold bi prevzel izobraževanje in upokojence, Bregarjev Simon šport, delo in socialo, Glavičev Jože kmetijstvo in promet, za povrhu pa še ministrstvo za Slovence po svetu, Zadelov Janko obrambo in policijo, Murgljev Fritz pa gospodarstvo in turizem; zunanjega ministra pa ne rabimo, ker nas zunaj tako ali tako nihče več ne jemlje resno.« »Kaj pa zdravstvo, ki je najbolj v škripcih?« sem mu pomagal kompletirati. Zdravstvo? Zanj bi bila kot nalašč Železnikarjeva Joža. Tako bi ga spravila v red, da bi dohtarji in sestre sami po hišah iskali paciente in na dom prinašali arcnije.« »Kajpak bi se morali malce lepše oblačiti kot doslej,« je še malce zaskrbljeno dodal na koncu. »Za to bi poskrbel stric iz ozadja, Strnadov Dušan.« »Mejduš, tale Klasjev Polde je pa od sile,« sem si rekel: »Takoj grem in zapišem, pa naj se narod odloči, kako in kaj.« Leopold Sever

Klasjevci so prepričani, da se bo narod pametno odločil, zato se že vneto pripravljajo na prevzem odgovornih funkcij (foto: Severjev Nejc).

Profile for Newsroom Slovenia

Klasje julij-avgust 2018  

Klasje julij-avgust 2018  

Profile for ecetera