Page 1

čebele

marljive žuželke


KOLOFON Besedilo: Petra Peunik Okorn Vsebinski pregled: Čebelarska zveza Slovenije Fotogra ije: Arhiv ČZS, Branko Petauer, Adobe Stock Oblikovanje: Ecetera d.o.o., PE Ivančna Gorica Naklada: 1000 izvodov Ivančna Gorica, 2021 Publikacija je brezplačna

KAZALO KRANJSKA ČEBELA, NAŠ PONOS. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 SLOVENSKO JE BITI ČEBELAR! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 ŠTARTAJ KOT ČEBELAR!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 KAKO ZAČETI?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 PANJI IN ČEBELNJAK. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 KRANJSKA ČEBELA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 ČEBELJA DRUŽINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 KJE DOBITI ČEBELJO DRUŽINO?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 POT OD CVETA DO MEDU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 KO ČEBELA PIČI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 ČEBELARSTVO NA SLOVENSKEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 BREZ ČEBEL NE BO ŽIVLJENJA! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 KAKO SE OBNAŠAMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 V BLIŽINI ČEBELNJAKOV IN ČEBEL?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 KJE IZVEM ŠE VEČ?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 LITERTAURA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23


KRANJSKA ČEBELA, NAŠ PONOS Višnja Gora v občini Ivančna Gorica se širši čebelarski javnosti ponosno predstavlja kot rojstni kraj avtohtone kranjske čebele. Za njeno prepoznavnost in razširjenost je bila zlasti zaslužna družina Rothschütz, ki je v 19. stoletju to pridno in medonosno čebelo ponesla z gradu Podsmreka pri Višnji Gori v širni svet. Prizadevno delo slovenskih čebelarjev nekoč in danes je prispevalo, da je kranjska čebela danes ena najbolj razširjenih čebeljih vrst na svetu. Te bogate čebelarske dediščine in tradicije se zaveda tudi Občina Ivančna Gorica, ki v zadnjih letih izvaja številne aktivnosti za ohranjanje in nadaljnji razvoj slovenskega čebelarstva. Tako je prišlo tudi do nastanka osrednjega čebelarskega projekta v občini, izgradnje Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, pristopili pa smo tudi k številnim drugim aktivnostim, ki na tak ali drugačen način spodbujajo in uveljavljajo pomen. Eden takšnih projektov je tudi operacija Štartaj kot čebelar, s katero želimo širši zainteresirani javnosti, različne starosti, približati čebelarstvo in spodbuditi strast za delo s čebelami. Preživetje čebele je ključno za ohranjanje narave, čebelarstvo pa nudi številne možnosti za razvoj turizma in kmetijske dejavnosti. Partnerjem v projektu in ekipi, ki se je trudila pri izvajanju projekta v razmerah, ki jih je oteževala epidemija, se ob tej priložnosti zahvaljujem za izkazan trud in hkrati čestitam za uspešno doseganje zastavljenih ciljev. Naj se čebelarstvo v občini Ivančna Gorica in na Slovenskem še naprej uspešno razvija. Dušan Strnad, župan Občine Ivančna Gorica

SLOVENSKO JE BITI ČEBELAR! Slovenija je v svetu znana kot dežela pridnih in predanih čebelarjev, ki v svoje čebelje družine vlagajo veliko ljubezni in truda. Čebelarji so pomembni varuhi čebel. In s projekti, kot je ta, se dragocena znanja ohranjajo in prenašajo naprej. Projekt Štartaj kot čebelar mlajšim generacijam omogoča vpogled v čebelarjevo delo in življenje čebel, starejše čebelarje pa spodbuja in opogumlja, da pod svoje okrilje sprejmejo podmladek. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Boštjan Noč, je zapisal, da je »glavni pomen čebelarstva v opraševanju rastlin, s čimer se ohranja rastlinsko raznolikost in pestrost človekove prehrane«. In tega se mora zavedati vsak izmed nas! Ohranitev čebel je naloga odgovornost prav vseh, tudi tistih, ki niso čebelarji. Na srečo se s projekti, kot je ta in z različnimi akcijami širi znanje. Navdušenje nad temi malimi žuželkami spodbuja več in več ljudi, da čebelam na najrazličnejše načine olajšajo preživetje. Prenos znanja je izjemnega pomena, saj bomo na ta način vzgajali mlade in odgovorne ljudi, ki bodo skrb za preživetje medonosnih čebel in vseh drugih opraševalcev vzeli za pomembno nalogo in način življenja. Ekipa projekta Štartaj kot čebelar

3


4


ŠTARTAJ KOT ČEBELAR! Čebelarstvo je eno najlepših in najzanimivejših poslanstev, ki jih lahko opravlja posameznik. Čebelar je varuh čebel, nudi jim domovanje, skrbi za njihovo zdravje, v zameno pa vzame viške njihovih pridelkov. Poleg tega skrbi za okolje, saj čebele z opraševanjem ohranjajo ravnovesja v naravi. Čebele pelje na pašo – v gozd, na travnik, v sadovnjak, na polje … - povsod tja, kjer nekaj medi. Preden želiš postati čebelar, se moraš vprašati, zakaj je temu tako. Si želiš čebelariti le zato, ker je to trenutno v modi? Si želiš čebelariti zaradi zaslužka? Do tja je še dolga in nepredvidljiva pot. Si želiš čebelariti, ker imaš rad naravo in čebele? Ker jim želiš omogočiti preživetje? Želiš spoznati življenje teh neutrudnih živalic, ki osrečujejo številne čebelarje doma in po svetu? Si želiš pridelati nekaj medu zase in svoje najbližje? No, to pa se sliši že bolj obetavno! Knjižica pred tabo je namenjena ljubiteljem čebel in čebelarstva ter bodočim čebelarjem. Srečal se boš z nekaterimi osnovnimi pojmi na temo čebelarstva, spoznal nekaj osnovnih začetnih korakov ter dobil nekaj koristnih informacij, ki ti bodo v pomoč. Naj medi!

5


6


KAKO ZAČETI? Prav gotovo si že slišal, da je Slovenija dežela čebelarjev. Pri nas je več kot 11.000 čebelarjev, ki skrbijo za približno 200.000 čebeljih družin! Danes čebele marsikje po svetu brez čebelarjeve pomoči in oskrbe težko preživijo. Vloga čebelarja je izrednega pomena in zato je prav, da se čebelarstva lotimo z veliko mero odgovornosti in skrbi za naše male prijateljice. Če se želiš ukvarjati s čebelarstvom in postati čebelar, je najbolje, da se obrneš na lokalno čebelarsko društvo in postaneš njegov član. Oborožiti se moraš z znanjem o življenju čebel, o skrbi zanje in o samem čebelarskem delu. Za začetek pa ne bo dovolj le teoretično znanje iz knjig in spleta. Za vsakega mladega čebelarja je izrednega pomena čebelarski mentor – čebelar z veliko znanja in izkušnjami, ki jih je pripravljen deliti. Pogosto so mentorji kar družinski člani in prijatelji, ki se s čebelarstvom že ukvarjajo, ali pa ga poskusi poiskati v domačem čebelarskem društvu. Čim prej moraš opraviti Tečaj za čebelarje začetnike, ki ga organizira Čebelarska zveza Slovenije (v nadaljevanju ČZS). Poleg tega ČZS na slovenskih osnovnih in srednjih šolah organizira čebelarske krožke, ki mlade seznanjajo z osnovami čebelarstva. Nato bo treba izbrati ustrezen prostor za čebelnjak ali stojišče za panje. Čebelnjak moraš registrirati. Seveda pa si moraš priskrbeti čebeljo družino, kupiti moraš potrebno opremo, orodje in zaščitna sredstva, ki jih boš potreboval pri svojem delu.

ČEBELARJEVI PRIPOMOČKI Pred začetkom čebelarjenja je dobro poskrbeti za vsaj osnovno čebelarsko opremo. Za nakup opreme obstaja kar nekaj specializiranih trgovin po Sloveniji, ki jih lahko najdeš na spletu. Dobro je obiskati tudi čebelarske sejme, kjer se predstavljajo različni ponudniki in je izbor zares velik. Največji čebelarski sejem pri nas, ApiSlovenija, se vsako leto odvija v Celju. Za začetek si priskrbi zaščitno obleko ter se tako zaščiti pred piki. Koristen pripomoček za delo je zagotovo panjsko dleto. To je orodje, s katerim odpiramo panjske dele, zalepljene s propolisom. Dleto je še posebno uporabno pri nakladnih panjih za ločitev posameznih naklad in pozneje za odmikanje satja ob pregledu družin. Uporabljamo ga tudi za odstranjevanje voščenih prizidkov. Stojalo za satje (kozica) se uporablja za skladanje satja ob pregledu družin, iskanju matic ... S kadilnikom čebelar zadimi čebele, da se umirijo in umaknejo v panj. Za točenje medu je potrebna posebna oprema. Vilice in dolg nož se uporabljajo za odstranjevanje pokrovcev z medenega satja. Točilo za med pa je naprava s centrifugiranjem za iztočenje medu. Za vsakega čebelarja je nepogrešljiv topilnik voska, s pomočjo katerega iz voščenih pokrovcev in starega satja dobimo vosek. Čebelarji, ki želijo pridobivati cvetni prah, potrebujejo smukalnike, ki jih pritrdijo na panje. Za žičenje satnikov potrebuješ še žico, kladivo in žebljičke. Stvari, ki jih potrebuješ, je še kar nekaj, saj seznam niti slučajno ni popoln. Zagotovo pa je najpomembnejši del čebelarjeve opreme panj.

7


PANJI IN ČEBELNJAK Kakšen panj izbrati? Najpomembnejši del čebelarjeve opreme je zagotovo panj, v katerem prebivajo čebele. Vendar, kakšen panj izbrati? Kako se panji med seboj razlikujejo? Pri iskanju mentorja je smiselno upoštevati tip panja, s katerim čebelari. Večina slovenskih čebelarjev čebelari v AŽ panjih. Takšen panj je pokončna lesena omarica, ki je v notranjosti pregrajena z matično rešetko. V spodnjem delu je družina z matico in mlado zalego, zgoraj, v medišču pa čebele skladiščijo med. Te panje se lahko zloži čebelnjak. Vedno več pa je pri nas nakladnih panjev. Ti so sestavljeni s posameznih premičnih delov – naklad, ki jih čebelar dodaja po potrebi.

Kje postaviti čebelnjak? Nakup čebelarske opreme, različnih pripomočkov in čebeljih družin je le del poti k čebelarjenju. Pogosto se pojavijo težave pri iskanju dobrega stojišča. Vsak prostor namreč ni primeren za čebele, zato je pri izbiri le-tega dobro upoštevati več dejavnikov. Eden pomembnejših dejavnikov je prav gotovo klima nekega območja. Treba je upoštevati pašne razmere. Ali bodo čebele imele dovolj paše? Dobro je preveriti okolico območja čebelnjaka v radiju nekaj kilometrov. Morebitne prometne ceste, težka industrija, smetišča, zelo intenzivna kmetijska področja bi lahko škodovala čebelam in vplivala na varnost čebeljih pridelkov. Zelo zaželen pa je morebitni vir čiste vode, kjer se bodo čebele odžejale. Kot vidiš, je izbira primernega stojišča zelo pomembna, čebelarski mentor pa je lahko vsakemu mlademu čebelarju v veliko pomoč. V zvezi s postavitvijo čebelnjaka je potrebno upoštevati tudi slovensko zakonodajo. Namreč v največ 30 dneh po postavitvi in naselitvi čebelnjaka je potrebno stojišče prijaviti. Kakšen je postopek le-tega in kaj vse bodoči čebelar potrebuje, si preberite na povezavi: http:// evem.gov.si/info/dejavnosti/dejavnost/14241/dovoljenje/12534/ prikaziDejavnost/

8


9


KRANJSKA ČEBELA Kranjska čebela je edina podvrsta medonosne čebele, s katero smemo čebelariti na območju Slovenije. Naši čebeli pravimo tudi sivka, kranjica in še kakšen ljubkovalni vzdevek bi se našel. Svoje ime je dobila po deželi Kranjski in sivih dlačicah na telesu (kranjska sivka). V drugi polovici 19. stoletja se je razmahnila trgovina s čebelami in čebelarsko opremo. Eden takšnih trgovcev in strokovnjakov za čebelarstvo je bil tudi Emil Rothschütz iz gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Sodeloval je s številnimi strokovnjaki tistega časa, tudi z dr. Avgustom Pollmanom. In prav on je bil leta 1879 zaslužen, da je kranjska čebela dobila znanstveno ime Apis mellifera carnica in bila kot podvrsta vpisana v register medonosnih čebel. Domovina kranjske čebele je tudi na Hrvaškem, delu Avstrije, Srbiji, na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Z njo čebelarijo tudi drugod po svetu, saj jo odlikujejo številne lastnosti. Pri porabi zimskih zalog hrane je varčna. Nagnjena je k rojenju, kar je prednost pri ustvarjanju novih družin. Zelo je prilagodljiva, dobro se orientira v prostoru, odlikuje se tudi v gradnji satja, ima poudarjen čistilni nagon, zaslovela pa je predvsem po svoji krotkosti in mirnosti. Za kranjsko čebelo so značilne rjavkastosive dlačice na oprsju, po katerih je dobila ime “ sivka,” in rjavi zadkovi obročki. Kranjska čebela redko piči, ko čebelar dela v panju običajno mirno sedi na satu, zanjo pa je značilno tudi, da se ne vletava v sosednje panje.

10


ČEBELJA DRUŽINA “Čebele so socialne živali,” saj same ne morejo preživeti. Čebele so del številčne skupnosti, ki ji pravimo družina. Vsaka čebela ima znotraj družine dodeljene različne vloge in naloge, ki je določena že ob njihovem rojstvu s prilagoditvijo telesa različnim nalogam. Čebeljo družino običajno sestavljajo ena matica, nekaj tisoč trotov in okoli 60.000 čebel delavk, odvisno od letnega časa pa tudi drugih dejavnikov, kot je velikost panja.

Matica “Matica, ki je mati vseh članov čebelje družine” in je v panju ena sama. Matica se razvije iz ličinke v matičniku, kjer je imela med razvojem na voljo dovolj prostora, hranila pa se je izključno z matičnim mlečkom. Ko se matica izleže, zanjo skrbijo čebele delavke. Po nekaj dneh spolno dozori in odleti iz panja na t. i. paritveni polet, da bi se v zraku sparila z večjim številom trotov, pri tem pa v semenski mošnjici shrani njihovo spermo, ki ji zadošča do konca njenega življenja. Oprašena matica se vrne v panj in začne zalegati jajčeca v prazne celice satja, pri tem pa jo čebele delavke negujejo in hranijo z matičnim mlečkom. Matica v enem dnevu lahko odloži med 2000 in 3000 jajčec. Telo matice je daljše od telesa čebele delavke, ima tudi širše oprsje, želo pa uporablja zgolj v boju z drugimi maticami. Kadar matica slabše zalega jajčeca v panju, jo čebele nadomestijo z novo. Matice živijo tja do 3 let, navadno jo po dveh letih zamenja čebelar.

11


TROT Trot je predstavnik moškega dela čebelje družine. Njegova poglavitna naloga je, da opraši spolno zrelo matico. Poleg tega sodeluje pri gretju zalege. Troti so pomembni za normalno življenje v družini, družina brez trotov v panju slabše izleta na pašo. Troti se izležejo iz trotovine, iz neoplojenih jajčec. Od navadnih čebel se ločijo po tem, da so bistveno večji in tudi bolj debeli, da ujamejo matico in jo oprašijo pa morajo tudi dobro leteti in videti. V panju lahko najdemo od nekaj sto pa tja do nekaj tisoč trotov. Ko jih čebele ne potrebujejo več, jih izženejo iz panjev – to se običajno zgodi ob koncu pašne sezone.

Čebela delavka Čebele delavke so v panju najštevilčnejše – v eni čebelji družini jih je lahko naenkrat nekaj deset tisoč. Čebele delavke se izležejo iz oplojenih jajčec, vendar so spolno nepopolno razvite. Njihova opravila v panju se ločijo glede na njihovo starost – prve tri dni čistijo celice v panju in skrbijo za higieno. Ko so stare 6 do 12 dni, postanejo “dojilje”- iz krmilnih in čeljustnih žlez začnejo izločati matični mleček, s katerim hranijo matico in zalego v panju. 12 do 18 dni stare delavke imajo razvite voskovne žleze in postanejo “graditeljice” satja za zalego in odlaganje pridelka. Čebele delavke so tudi “stražarke” – pred vhodom preverjajo, ali je čebela, ki je priletela, članica njihove družine. Na ta način branijo panj pred vsiljivci in roparji. Pašne čebele nabirajo medičino, mano in cvetni prah ter oprašujejo rastline – to pa je eno od najpomembnejših opravil medonosnih čebel.

12


KJE DOBITI ČEBELJO DRUŽINO? Vsak čebelar si želi zdrave in močne čebelje družine, zato je dobro vedeti, kje čebelje družine kupiti. Preden kupimo čebele je seveda potrebno imeti panje, čebelnjak, primerno stojišče in seveda nekaj znanja. Da se bodo naše čebele v novem domovanju dobro počutile, je treba poskrbeti, da so panji čisti, če pa je čebelar kupil rabljene panje, jih je potrebno pred naselitvijo čebelje družine dobro razkužiti. Čebeljih družin ne smemo nikoli kupiti na območju ali premikati s področja, ki ima zaporo zaradi hude čebelje gnilobe! Še preden čebelar kupi čebele se je treba zavedati, da se bo normalno razvila le dobra čebelja družina in nam s tem tudi povrnila stroške nakupa. Pri nakupu čebel je za pomoč dobro prositi mentorja ali kakšnega drugega izkušenega čebelarja. Bodoči čebelarji imajo dve možnosti – nakup roja ali nakup čebelje družine na satju. Ko se čebelar odloči za drugo možnost, je med drugim pomembno, da je čebelja družina močna, v njej pa mora biti zalega v vseh fazah razvoja. Panj mora biti poln čebel, s cvetnim prahom in venci hrane ob zalegi. Pri nakupu je treba biti pozoren tudi na same čebele. V Sloveniji je dovoljeno čebelariti le z našo avtohtono čebelo, kranjsko čebelo. Prav zato moramo biti pozorni, da čebele, ki jih kupujemo nimajo oranžnih obročkov na zadku.

13


POT OD CVETA DO MEDU Ko pomislimo na čebelje pridelke se običajno najprej spomnimo na med, vendar je pridelkov iz čebeljega panja več. Poleg medu nam čebele pridelajo še cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek in čebelji strup. Kako pa čebele pridelajo vse te dobrine? Pot od cveta do medu se začne na cvetočem travniku, v sadovnjaku, na polju, v gozdu. Nektar ali medičina je sladek sok rastlin, ki ga nabirajo čebele. Na drevesih in podrastju pa nabirajo lepljivo snov iz drevesnih sokov (mano), ki jo izločajo drevesne ušice, škržati in kaparji. Čebele nektar oz. mano prinesejo v panj, jo zgostijo in ji primešajo izločke svojih žlez ter jo shranijo v satje. Nato med v satju zatesnijo z voščenimi pokrovčki. Čebelar nato zrel med iztoči iz satja in ga pretoči v kozarce. Pri zgodnjih pašah običajno nastane mešan med iz nektarja, t.i. cvetlični med. Kadar čebele nabirajo mano, nastane gozdni med. Kadar čebele nektar ali mano nabirajo predvsem na eni sami rastlini in med vsebuje lastnosti te rastline, ga lahko poimenujemo po tej rastlini, tako lahko govorimo o smrekovem, hojevem, lipovem, akacijevem, regratovem … medu. Cvetni prah ali pelod je za čebele glavni vir beljakovin. Z njim hranijo zalego, uporabljajo ga za pridelavo matičnega mlečka, brez njega ne morejo izločati voska. Poleg medu in vode je njihova glavna hrana. Čebele z obiskovanjem cvetov prenašajo cvetni prah na pestiče, s čimer oprašujejo rastline. Pelod čebele nabirajo in ga nosijo v panj na svojih zadnjih nogah. Za pridobivanje (smukanje) cvetnega prahu iz čebeljih nog potrebuje čebelar poseben pripomoček – smukalnik. Cvetni prah ima številne zdravilne lastnosti. Na trgu ga lahko kupimo posušenega ali svežega zmrznjenega. Propolis je smolnata snov, ki jo nabirajo čebele na popkih dreves ter ji dodajo lastne izločke. Čebele ga uporabljajo, da z njim zamažejo špranje in razpoke v panju, okrepijo stene satja, zaščitijo vhod v panj pred škodljivimi vremenskimi vplivi (vlago in vetrom). Propolis ima številne koristne lastnosti. Kupimo ga v obliki raztopine oz. tinkture, granul, bomnbonov ... Matični mleček je gosta tekočina slonokoščene barve, značilnega vonja in kiselkastega ter rahlo pekočega okusa. Nastane kot izloček žlez mladih čebel delavk, s katerim hranijo ličinke čebel delavk, trotov prve tri dni življenja, matic pa ves čas, tudi v odrasli dobi. Matični mleček ima številne zdravilne učinke. Vosek s pomočjo voščenih žlez proizvajajo mlade čebele, stare 12 do 18 dni. Čebele ga uporabljajo za gradnjo satja, v katerem hranijo med in cvetni prah, vanj matica leže jajčeca. Vosek se je v preteklosti uporabljal v glavnem za sveče in pečate. Danes se vosek uporablja v različne namene – v medicini, sadjarstvu, pri peki peciva, največ pa v kozmetični industriji. Čebelji strup proizvajajo čebele za obrambo. Branijo se tako, da »napadalca« pičijo s pomočjo žela na zadku ter vanj vbrizgajo strup. Čebelarji ga pridobivajo s posebnimi pripomočki, saj se je izkazal za človeku zelo koristnega.

14


15


16


KO ČEBELA PIČI Želo se nahaja v zadku čebele delavke (in tudi matice), ter predstavlja njen obrambni aparat, s katerim vbrizga strup v vsiljivca. Na želu so kaveljci, ki so obrnjeni tako, da želo z lahkoto prebode npr. kožo. Vendar pa se pri izvlečenju iz kože zobci zataknejo, tako da čebela ne more izvleči samo žela in v tkivu ostane tudi del njenega zadka, zato čebela kmalu potem umre. To se navadno zgodi, če je povrhnjica, v katero čebela zabode želo, prožna, kot je npr. koža pri človeku, psu oz. sesalcu ali ptiču. Če pa čebela želo zabode v bolj trdno površino, npr. v hitinast zunanji skelet žuželk, ga z lahkoto izvleče iz žrtve, zato pri tem ne umre. Čebela ne piči, zato ker bi bila zlobna. To se zgodi zgolj ko je razdražena ali brani svojo družino.

Čebela me je pičila. Pa zdaj? Večina ljudi zaradi pika čebele nima posebnih težav, čeprav je pik nekoliko boleč. Če pa ima človek alergijo na čebelji strup, se bo njegov organizem odzval drugače, reakcija je lahko tudi nevarna ali celo usodna. Takoj po piku je treba odstraniti želo, če je to ostalo v koži. Oteklino blažimo s hladnimi obkladki. Če pa se stanje slabša, poiščemo zdravniško pomoč. Alergiki morajo čim prej po piku zaužiti ustrezno zdravilo ter poklicati pomoč.

ČEBELARSTVO NA SLOVENSKEM Slovenci smo narod čebelarjev, o čemer pričajo številna velika imena slovenskega čebelarstva. Čebelarstvo je pri nas doživelo svoj razmah v srednjem veku. Med je bil edino sladilo, vosek pa se je uporabljal za izdelavo sveč, ki so bile nujno potrebne za razsvetljavo, za pečate in v cerkvah ob obredih. Tipični lesen slovenski panj - kranjič je na slovenskih tleh poznan vse od 14. stoletja dalje. Zlata doba slovenskega čebelarstva pa je nastopila v 18. stoletju v času AvstroOgrske monarhije. Poslikane panjske končnice, tako značilne za slovenski panj, so se pojavile v 2. polovici 18. stoletja in svoj razmah doživele v 19. stoletju. Za očeta slovenskega čebelarstva velja danes Anton Janša - čebelarski učitelj na Dunaju, ki je leta 1771 napisal prvo čebelarsko knjigo Razpravo o rojenju čebel. Prvo čebelarsko društvo t. i. Čebelarska bratovščina na Rodinah pri Žirovnici je bila ustanovljeno leta 1781. Čebelarstvo je v 19. stoletju doživelo številne tehnične izboljšave na področju panjev in čebelarjevih pripomočkov. Poleg medu in čebeljih pridelkov se je začelo vzrejati čebelje družine za prodajo. Trgovanje z avtohtono kranjsko čebelo se je razmahnilo na začetku 20. stoletja. Leta 1873 je bilo ustanovljeno Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, predhodnik Čebelarske zveze Slovenije. Istega leta je začela čebelarska revija, ki neprekinjeno izhaja še danes, vendar z drugim naslovom – Slovenski čebelar. Med velikimi ljudmi slovenskega čebelarstva pa velja poleg Antona Janše omeniti še Petra Pavla Glavarja, Antona Žnideršiča, Emila Rothschütza in druge.

17


BREZ ČEBEL NE BO ŽIVLJENJA! Čebele so danes vedno bolj in bolj ogrožene. Brez čebelarjeve skrbi in pomoči ne bodo mogle preživeti. Glavne težave predstavljajo nenadne klimatske spremembe, izginjanje pašnih območij z medovitimi rastlinami, zastrupitve in pomori čebel zaradi uporabe pesticidov v kmetijstvu pa tudi številne bolezni in škodljivci. Čebele ogroža človek s svojimi nespametnimi in neodgovornimi dejanji. Čebelar je najpomembnejši varuh čebel. Kadar jim grozi pomanjkanje hrane v naravi, jih dohrani, kadar jih ogrožajo bolezni in zajedavci, jih z ustreznimi ukrepi in dobro čebelarsko prakso zaščiti in zdravi. Čebele so indikator stanja v naravnem okolju – kadar pride do nenadnega pomora čebel, se moramo resno vprašati, kaj je človek spet naredil narobe. Po mnenju ČZS je treba čebelo razglasiti za ogroženo živalsko vrsto in sprejeti vse potrebne ukrepe za njeno zaščito. Na pobudo ČZS svet danes praznuje Svetovni dan čebel, ki ozavešča ljudi o vlogi in pomenu čebel in drugih opraševalcev za življenje ljudi in njihov obstanek, za svetovno proizvodnjo hrane, kot tudi za biotsko raznovrstnost in naravno ravnovesje ter čisto in zdravo okolje. Opazni so že prvi rezultati. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da čebela ni nadležna žuželka, ki piči, temveč eden izmed ključnih členov v prehranjevalni verigi, brez katere na zemlji ne bo življenja. Kako ohraniti čebele? Čebelam lahko pomagati preživeti na več načinov. Bistveno je ozaveščanje o njihovem pomenu za življenje ljudi. Pri tem lahko veliko storita čebelarski turizem, ki omogoča ljudem, da spoznajo čudežni svet čebel, neumorno delo čebelarja in zdravilno moč medu ter drugih čebeljih proizvodov povsem od blizu. Močno omejiti ali prenehati uporabljati različne škodljive pesticide pri pridelavi hrane in različnih drugih farmacevtskih sredstev za preprečevanje bolezni, okužb in zatiranje škodljivcev. Prav vsakdo izmed nas lahko veliko naredi za ohranitev čebel z nekošenjem cvetočih travnikov v pašni sezoni, s sajenjem avtohtonih medovitih rastlin v okolici čebelnjakov, v lončnicah, na balkonih, vrtovih in v mestnih parkih. Lahko izbiramo med papriko, bučo, borovnicami, jagodami, sadnim drevjem, dišavnicami, kot so sivka, meta, rožmarin, timijan, žajbelj, origano, melisa, bazilika … Na straneh ČZS je objavljen seznam medovitih rastlin (http://www.czs.si/content/C5), s katerim si lahko pomagamo pri odločitvi, kaj saditi, da bi tudi mi sami nekaj naredili za te marljive žuželke. Svetovni dan čebel 20. maj, rojstni dan Antona Janše – pionirja sodobnega čebelarstva in prvega čebelarskega učitelja na svetu, je na pobudo ČZS konec leta 2017 Generalna skupščina OZN razglasila za svetovni dan čebel. Ideja o tem, da bi bil en dan v letu posvečen čebelam, se je porodila g. Boštjanu Noču, predsedniku ČZS.

18


KAKO SE OBNAŠAMO V BLIŽINI ČEBELNJAKOV IN ČEBEL? Če si želimo varen obisk čebelnjaka in se želimo izogniti kakšnemu bolečemu piku, je dobro upoštevati nekaj dobronamernih nasvetov. V bližini čebelnjaka in čebel poskušamo biti čim bolj mirni. Zaščitna obleka nas obvaruje pred morebitnimi piki. Vedno upoštevamo navodila čebelarja, ki je lastnik čebelnjaka oz. čebeljih družin. Čebele ne marajo močnih vonjav. V bližini čebel ne smemo imeti vonja po potu, po parfumu in alkoholu, saj vse to močno vznemiri čebele. K čebelnjaku ne pristopamo spredaj, ampak vedno od strani. Tako čebelam ne zapiramo poti v panj. Pogosto se zgodi, da nas lahko začnejo obletavati čebele, ki so v izvidnici. Spoznale so nas za morebitno nevarnost! V tem primeru zapremo usta, pripremo oči, nato se mirno, brez nenadnih hitrih gibov, z rokami ob telesu umaknemo proč. V primeru pika je treba odstraniti želi. To storimo tako, da ga frcnemo proč. V primeru pikam vsaj 30 minut opazujemo, če se pojavijo kakšni znaki, zaradi katerih bi potrebovali zdravniško pomoč – npr. oteženo dihanje, vrtoglavice, koprivnica, rdečica itd.

19


20


21


KJE IZVEM ŠE VEČ? Dodatnega znanja ni nikoli preveč! Pred tabo je nekaj zanimiv lokacij in povezav, na katerih lahko izveš še več o čebelah in njihovem življenju.

Kam po dodatno znanje? Čebelarska zveza Slovenije, Lukovica Čebelarski muzej, Radovljica Hiša kranjska čebela, Višnja Gora (svoja vrata odpira oktobra 2021) Čebelarski muzej Koželj, Šmarje-Sap

Koristne spletne povezave www.cebelar.com www.czs.si

Lokalna čebelarska društva ČD Stična, Stična 11, Ivančna Gorica ČD Krka in Zagradec, ČD Trebnje ČD Straža – Dolenjske Toplice ČD Dvor pri Žužemberku

22


LITERTAURA Ivan Esenko, Svet čebel: O čebelah in čebelarstvu v Sloveniji, Družina, Ljubljana 2018. Jürgen Tautz, Čudežni svet čebel: biologija superorganizma, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 2010. Markus Imhoof, Claus-Peter Lieckfeld, Več kot med: o življenju in preživetju čebel, Medtem, zavod za kulturo in naturo : Društvo Urbani čebelar, Ljubljana 2019. Pavel Zdešar, Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje 1 in 2, Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 2008. Peter Kozmus, Boštjan Noč, Karolina Vrtačnik et al., Brez čebel ne bo življenja, Beeboooks, Žirovnica 2017. Trajče Nikoloski, Medovite rastline, Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 2020.


Profile for Newsroom Slovenia

Štartaj kot čebelar  

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded