Issuu on Google+

VERA VEQANOVSKA

TEHNI^KO OBRAZOVANIE IV ODDELENIE VO DEVETGODI[NOTO OSNOVNO

OBRAZOVANIE

ODDELENIE


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

VERA VEQANOVSKA

TEHNI^KO OBRAZOVANIE

ZA IV ODDELENIE VO DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Skopje 2009

1


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Urednik

Recenzentskata komisija za stru~no vrednuvawe na rakopisot, formirana od Ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija, vo sostav : prof. Petko [ ajnovski - pretsedatel prof. Vangelica Popovska - ~len prof. Vangelina Mojanoska - ~len

2


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Voved Nastavniot predmet tehni~ko obrazovanie ovaa u~ebna godina prvpat }e go zapoznae{. Celta na nastavata po ovoj nastaven predmet e u~enicite da steknuvaat znaewa i umeewa od sovremenite tehni~ko-tehnolo{ki oblasti. Sodr`inite obraboteni vo u~ebnikov se predvideni spored nastavniot plan za devetgodi{no osnovno vospitanie i obrazovanie. U~enicite se osposobuvaat za nivna primena vo u~eweto, sekojdnevniot `ivot i rabota, a pritoa go pottiknuvaat i razvivaat interesot i sposobnostite za tehni~ko tvore{tvo i inovatorstvo. Steknatite znaewa i ve{tini od odredeni tehni~ki podra~ja, gi razvivaat mislovnite i rabotnite operacii i ti ovozmo`uvgaat da stane{ konstruktor, tehni~ar, in`ener ili inovator vo oblasta na tehnikata. Rabotnite zada~i }e ti ovozmo`at da stekne{ osnovni znaewa, umeewa i naviki za pravilno rakuvawe so priborot i alatot za ra~na obrabotka na materijalite: hartija, karton, tekstil i drvo.

Vnimatelno ~itaj. Izu~uvaweto na zakonitostite, pravilata i postapkite }e ti pomognat da gi osoznae{ tajnite na tehnikata. Osnovnite soznanija od grafi~kata pismenost, konstruktivnoto tvore{tvo, i soobra}ajot }e ti ovozmo`at da razmenuva{ idei i da komunicira{ so drugar~iwata od celiot svet. Sodr`inite od ovoj nastaven predmet se realiziraat preku organizirani neposredni nabquduvawa, istra`uva~ki postapki, aktivnosti i gradbi na modeli i maketi. Vo temite }e sretne{ mnogu zna~ajni soveti i istite }e najdat primena vo tvoeto ponatamo{no obrazovanie, tvojot `ivot i rabota.

PROU^UVAJ, NABQUDUVAJ, OBJASNUVAJ, ISTRA@UVAJ, GRADI, KONSTRUIRAJ I ZABAVUVAJ SE.

Avtorot

3


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

SODR@INA

GRAFI^KA PISMENOST Organizacija na rabotno mesto

7

Vidovi linii

8

Od ideja do realizacija (skica i tehni~ki crte`)

12

Zapoznavawe so merewe

14

Razmer

16

Kotirawe

17

Crtawe skici i ednostavni figuri na kompjuter vo Paint

18

MATERIJALI GRADBA I OBLIKUVAWE

4

6

20

Dobivawe hartija i polukarton (vidovi i osobini)

21

Reciklirawe na stara hartija

25

Rabotni postapki pri obrabotka na hartija i polukarton

26

Izrabotka na origami

28

Dobivawe tekstil (prirodni i ve{ta~ki surovini i tehnologija, vidovi i osobini)

30

Zapoznavawe so drvni poluproizvodi

32

Za{tita na drvoto

37

Rabotni postapki pri obrabotka na drvo

38


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

KONSTRUKTIVNO TVORE[TVO

40

Elementi za sostavuvawe (zavrtki i navrtki)

41

Sklopuvawe i rasklopuvawe modeli i maketi od gotovi elementi

42

Prakti~na primena na originalite

44

SOOBRA] AJ

46

Pravila i propisi za dvi`ewe na pe{acite vo soobra}ajot

48

Regulirawe na krstosnica so soobra}ajni znaci i svetlosna soobra}ajna signalizacija.

49

Crtawe na soobra}ajni znaci vo Paint

51

NEPOZNATI POIMI - RE^NIK

52

5


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

GRAFI^KA PISMENOST Vo sekojdnevniot `ivot ~ovekot se sre}ava so najrazli~ni grafi~ki znaci i simboli. Pokraj govorot i pi{aniot zbor, za me|usebno dogovarawe toj koristi pove}e standardizirani grafi~ki znaci i simboli vo site oblasti na naukata, tehnikata i tehnologijata. Potrebite na sovremeniot ~ovek vo sekojdnevniot `ivot i rabota, baraat od nego osnovna tehni~ka i tehnolo{ka pismenost. OTKRIJ ZO[ TO E VA@NO Mnogu odamna, pred da nau~at da ~itaat i pi{uvaat, lu|eto komunicirale so grafi~ki simboli i grafi~ki se izrazuvale. Razmenuvawe na idei, dogovarawe, izvestuvawe, ispra}awe i primawe poraki so pomo{ na tehni~ki crte`, rabotna skica i grafi~ki simboli se vika GRAFI^KO KOMUNICIRAWE. Grafi~koto prika`uvawe na pojavite, procesite i predmetite, ideite i mislite se od osobeno zna~ewe za komunicirawe na lu|eto od naukata, tehnikata i kulturata. Dokolku ja sovlada{ grafi~kata pismenost, mnogu lesno }e mo`e{ grafi~ki da pretstavuva{ predmeti, misli, idei i sli~no.

NABQUDUVAJ I OBJASNI • Izberi eden od simbolite. • Opi{i kade si go zabele`al!

Grafi~ki simboli

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • •

Na {to te predupreduva soobra}ajniot znak na slikata? Pro~itaj go soobra}ajniot znak. Soobra}aen znak

6


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

ORGANIZACIJA NA RABOTNO MESTO Nastavnata sodr`ina po tehni~ko obrazovanie naj~esto se odviva vo u~ili{niot kabinet. U~ili{nata prostorija naj~esto e opremena so rabotni masi i stolovi, vitrini za alat, tabla i nastavni sredstva. Tuka spa|aat i materijalite potrebni za rabota. Zaradi bezbednost vo rabotata treba da se vnimava koga se raboti so alatot, a ~asot da bide dobro organiziran. U~enicite, nastavnicite i drugite prisutni na ~asot treba da gi po~ituvaat pravilata za osnovna za{tita, a so toa ~asot i prakti~nata rabota }e bidat uspe{ni. Potreba na sekoj u~enik e da gi po~ituva pravilata, redot i disciplinata vo u~ili{niot kabinet. Rabotnoto mesto sekoga{ treba da bide uredno i ~isto. [to e toa rabotno mesto? Rabotnoto mesto e prostor kade se realiziraat rabotnite zada~i, odnosno prostor kade {to se vr{i nekoja rabota.

NABQUDUVAJ I OBJASNI Na rabotnoto mesto alatot stoi od desnata, a materijalot od levata strana. Tehni~kiot crte` i priborot za rabota stavi gi vo sredinata. Priborot, alatot i materijalot treba da bidat sekoga{ na dofat na dvete race, za da gi koristi{ bez da se naprega{. Po~ituvaj gi pravilata za rabota i uspe{no }e gi realizira{ rabotnite zada~i.

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ

•

[ to e karakteristi~no za rabotnite mesta od razli~nite dejnosti {to se prika`ani na slikite?

7


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

VIDOVI LINII Osnovno sredstvo za komunikacija vo tehnikata e tehni~kiot crte`. So nego se

16

prenesuvaat ideite i porakite na zamislenite objekti, predmeti , modeli i maketi {to treba da se napravat, i da se koristat. Tehni~kiot crte` e dokument nacrtan na list od hartija na koj e prika`ano nekoe tehni~ko re{enie. Liceto koe{to gi crta ovie crte`i se narekuva tehni~ki crta~. Tehni~kiot crte` ima za cel jasno da ja prenese specifikacijata na kreiraniot objekt.

30

PRIBOR ZA TEHNI^KO CRTAWE NABQUDUVAJ I OBJASNI •

Koga, kade i zo{to go primenuvame priborot za tehni~ko crtawe?

Koga izrabotuva{ tehni~ki crte` treba da znae{ da rakuva{ so priborot. So dovolno ve`bawe za pravilno rakuvawe i crtawe so dva triagolnika nema da ti pretstavuva te{kotija. Izborot na molivot za izrabotka na tehni~ki crte` napravi go spored oznakata (simbolot) koj e vpi{an na molivot: •

• •

8

Tvrdiot moliv prepoznaj go po oznakata (simbolot) ,,H” (ha), a mekiot e obele`an so ,,B” (be). Toa se simboli. Pokraj simbolite na molivot se ozna~eni i broevi. Broevite go ozna~uvaat stepenot na tvrdosta na molivot. Ako brojot e pogolem, molivot e potvrd, i obratno. Linijar, dva triagolnika, {estar, ostrilka i guma za bri{ewe se dopolnitelen pribor za crtawe na tehni~ki crte`. Ispravnosta na priborot za tehni~ko crtawe vlijae vrz kvalitetot na izrabotkata na tehni~kiot crte`.


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee Vidovi tehni~ki linii Izgled

Opis Polna - debela linija

Crta - to~ka - crta

Primena Za crtawe na vidlivi rabovi na predmetot Za kotirawe na predmetot Za nevidlivi rabovi na predmetot Sredi{na linija

Slobodna ra~na linija

Za prekini i preseci

Polna - tenka linija Isprekinata linija

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ

Visina

[ to e karakteristi~no za zna~eweto na tehni~kite linii kaj geometriskite figuri i tela?

[ irina Dol`ina

Triagolnik

Konus

Pravoagolnik

Cilindar

Kvadar

9


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee NAU^I KAKO SE RAKUVA SO PRIBOR ZA TEHNI^KO CRTAWE Koga }e povlekuva{ linii pri izrabotka na tehni~ki crte`, molivot treba da se potpre na stranata na triagolnikot. Ako saka{ linijata da bide tenka, dr`i go molivot ispraven (vertikalno) i ne pritiskaj. Koga povlekuva{ polna - debela linija, molivot navedni go vo nasoka na povlekuvaweto na linijata.

Pribor za tehni~ko crtawe

OTKRIJ ZO[ TO E VA@NO • •

Voo~i i zaklu~i od slikata koj triagolnik e od 30 stepeni, a koj od 45 stepeni? Triagolnicite postojano treba da bidat ~isti. Dokolku ne se ~isti {to se slu~uva?

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • Potrudi se da nacrta{ paralelni linii, a pri toa da koristi{dva triagolnika. NABQUDUVAJ I OBJASNI

• Razmisli kako treba da gi postavi{ triagolnicite od 30 stepeni i 45 stepeni za da mo`e{ lesno da povlekuva{ horizontalni, vertikalni i kosi paralelni linii.

10


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee NABQUDUVAJ I OBJASNI • Na slikata e pri`ano tehni~ko povlekuvawe na paralelni kosi linii so dva triagolnika. • Obidi se da nacrta{, so pomo{ na dva triagolnika, horizontalni i vertikalni paralelni linii. • Koga }e povlekuva{ linii, vrvot na molivot treba da go potpre{ na stranata od triagolnikot. • Molivot navedni go vo nasoka na povlekuvaweto na linijata.

Povlekuvawe na linii so dva triagolnika

Moliv Povle~ena linija

Triagolnik • Potrudi se, vo rabotnata tetratka, da povlekuva{ paralelni linii so priborot za crtawe. U~i i zabavuvaj se.

11


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

OD IDEJA DO REALIZACIJA Idejata e osnovna zamisla za mo`no re{enie na problemot. Potrebno e

postojano da razmisluva{ i da ima{ `elba za da gi ostvari{ svoite idei. Istata nastanuva kako potreba da se realizira (sozdade) ne{to novo. Mo`e{ da ima{ pove}e idejni re{enija. Tvoite idejni re{enija mo`e{ da gi pretstavi{ so skica. Skicata i tehni~kiot crte` se osnovni rabotni dokumenti za grafi~ko komunicirawe vo celiot svet. Skiciraweto e prakti~no primenuvawe na sopstvenite idei. Skicata se izrabotuva so slobodna raka.

Skica na masa

Skica na u~ilnica

NABQUDUVAJ I OBJASNI

•

12

Objasni {to e prika`ano na skicite? Razgovarajte i analizirajte.


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ

Kako polesno od ideja do realizacija? Toa ne e te{ko. Razmisluvaj, analiziraj, podgotvi list od hartija, skiciraj i tvojata ideja }e stane vistinita. Na slikata se prika`ani nekolku idei, koi }e ti pomognat da ja izraboti{ sopstvenata ideja i da ja realizira{ celta. Razmisluvaj i analiziraj.

Izraboti tehni~ki crte`.

Dokolku se soglasuva{ deka e dobro! DA

Izraboti gotov proizvod. Tvojot izum patentiraj go.

NE

Ti }e stane{ inovator

NABQUDUVAJ I OBJASNI • •

Nabquduvaj gi predmetite {to te opkru`uvaat.Sigurno ima{ ideja? Razmisluvaj, analiziraj, skiciraj, izraboti tehni~ki crte` i gradi.

13


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

ZAPOZNAVAWE SO MEREWE Merewe e opredeluvawe na vistinskata golemina koja se ~ita direktno od merniot

instrument.

Pri toa naj~esto se upotrebuvaat merni instrumenti (linijar, triagolnik). Mereweto e postapka so koja se utvrduva kolku e ne{to dolgo (izmereno vo milimetri ili santimetri), kolku e ne{to te{ko i kolku e ne{to brzo. NABQUDUVAJ I OBJASNI • Zo{to slu`at mernite instrumenti? • Mernite instrumenti prika`ani na slikata koga gi upotrebuva{?

Nabquduvaj go crte`ot!

Od dosega{noto iskustvo gi poznava{ mernite edinici milimetar (mm) i santimetar (cm). Ti si osposoben da meri{ so ovie merni edinici. Izberi predmet, izmeri gi negovite golemini (dol`ina, {irina) so meren instrument po tvoj izbor (linijar ili triagolnik) i zapi{i gi vo rabotnata tetratka.

14


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • •

Pro~itaj gi dimenziite dadeni na slikite. Vo tehni~koto crtawe sekoga{ dimenziite gi ~itame vo mm.

NABQUDUVAJ I OBJASNI •

Od merniot instrument pro~itaj ja kolkava e dol`nata na svetilkata?

15


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

RAZMER Predmetite {to }e gi izrabotuva{ vo u~ili{nata rabotilnica, spored tehni~ki crte`, se nacrtani vo nivnite vistinski (prirodni) golemini. Nekoga{ imame potreba, predmetite {to gi crtame, da gi zgolemime ili namalime. Za re{avawe na vakvite potrebi voveden e razmer vo tehni~koto crtawe. NABQUDUVAJ I OBJASNI M 2:1

16

16

M 1:2

16

M 1:1

30 30 30

Razmer e odnos na dimenziite na predmetot vo vistinska (prirodna) golemina i dimenziite na predmetot {to e nacrtan na tehni~kiot crte`. Ima tri vidovi razmer: •

Prirodna golemina

1 :1

Namaluvawe

1:2

Zgolemuvawe

2:1

(~itaj eden sprema eden)

Razmerot se obele`uva so simbol “ R “ ili so simbolot “ M “ i se ~ita merilo.

Rabotna zada~a •

16

Izmeri gi dimenziite na priborot za molivi, i izraboti tehni~ki crte` vo razmer: 1:1; 1:2; 2:1.


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

KOTIRAWE Kotirawe e vnesuvawe na kotni broevi (dimenzii) na nacrtaniot tehni~kiot crte`.

NABQUDUVAJ I OBJASNI

20

35

15

• [ to zabele`uva{ na tehni~kiot crte`?

40

30 70 Tehni~ki crte`

Elementi na kotiraweto • • •

Kotna linija i pomo{na kotna linija se iscrtuvaat so polna - tenka linija. Kotna strelka se iscrtuva pokraj kotnata linija i gi dopira pomo{nite kotni linii. Kotniot broj se vpi{uva na sredinata nad kotnata linija od levo kon desno.

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • •

[ to zabele`uva{ na crte`ot? [ to mu nedostasuva na tehni~kiot crte`?

17


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

CRTAWE NA EDNOSTAVNI FIGURI NA KOMPJUTER VO PAINT Informatikata e nauka za informaciite, za nivnoto oblikuvawe, memorirawe, prenesuvawe,obrabotuvawe i koristewe, so pomo{ na avtomatski ma{ini, kompjuteri. Taa se zanimava so izu~uvawe na kompjuterite, kako sovremeni sredstva za obrabotka na podatocite i nivna primena vo razli~ni oblasti. Terminot informatika e dobien so spojuvawe na prvite dva sloga od zborot informacija, i poslednite tri sloga od zborot avtomatika. Terminot informacija poteknuva od latinskiot zbor “ informatio “ {to zna~i izvestuvawe, soznanie, poim. Paint e ednostaven grafi~ki ureduva~. So pomo{ na ovoj ureduva~ mo`ete da sozdavate {iroka paleta crte`i ili sliki, od ednostavni do sovr{eni. Pritoa se koristat alatki za crtawe so slobodna raka, alatki za crtawe linii i geometriski figuri (pravoagolnik, kvadrat, krug), kako i alatki za: boewe, bri{ewe, otsekuvawe, kopirawe, premestuvawe na del od slikata, vnesuvawe ili vmetnuvawe na tekst. Pokraj spomenatite alatki se koristi bogata paleta na boi. Startuvaweto na grafi~kiot ureduva~ Paint mo`e da se ostvari so izborot na komandite: Start, All Programs, Accesories, Paint.

NABQUDUVAJ I OBJASNI Sostavni elementi na osnovniot prozorec na Paint se: standardnoto meni, lenta so alatki (toolbar), poleto so svojstva za izbranata alatka, paletata so boi, statusnata linija i rabotnata povr{ina za crtawe, koja go zazema najgolemiot del od prozorecot. Identifikuvaj gi alatkite.

Osnoven prozorec na Paint

18


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • •

So koja alatka mo`e{ da gi nacrta{ krugovite prika`ani na slikata? Obidi se da nacrta{ pravoagolnik , triagolnik i kvadrat.

Rabotna zada~a • •

Izberi alatka i nacrtaj skica vo kompjuterskata u~ilnica vo Paint. Spored primerot izraboti skica po sopstvena ideja vo Paint.

Skica na ku}a

• •

Skica na rabotno mesto

Za uspe{na realizacija na tvojata zada~a, }e ti pomognat alatkite so koi crta{e geometriski figuri vo Paint. Potrudi se i nacrtaj skica na tvojata u~ilnica vo Paint.

19


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

MATERIJALI, GRADBA I OBLIKUVAWE Sekoja rabota potrebno e da bide odnapred planirana. Za da mo`e uspe{no da se

realizira zapo~natata zada~a, treba da imame soodveten pribor, alat i materijal. Pridr`uvaj se kon redosledot na raboteweto. Isplaniraj go vremeto za rabota.

Ako vaka razmisluva{ }e nau~i{ • • • •

Navreme da podgotvi{ potreben materijal, pribor i alat. Rabotnoto mesto sekoga{ da ti bide uredno i ~isto. Pridr`uvaj se na redot i disciplinata vo u~ili{nata rabotilnica. Taka }e sozdade{ uslovi za bezbedna i kvalitetna rabota.

OTKRI ZO[ TO E VA@NO • • •

So pravilno opredeluvawe na redosledot na raboteweto }e nau~i{da planira{. Planiraweto osobeno ke ti pomogne vo re{avaweto na rabotnite zada~i. ] e gi osoznae{ tehni~kite i drugite zakonitosti.

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ •

Prakti~nata rabota }e ti ovozmo`i: da gi istra`uva{ osobinite na hartijata i polukartonot.

Alat za rabota

20

Maketa


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

DOBIVAWE HARTIJA I POLUKARTON Hartijata e materijal koj se koristi vo `ivotot i rabotata na lu|eto.

Tvoite tetratki i u~ebnici se izraboteni od hartija. Se koristi za pi{uvawe, pe~atewe, pakuvawe, za izrabotka na ambala`a i drugo.

OTKRIJ ZO[ TO E VA@NO • • •

Za proizvodstvo na hartija se koristat surovini od rastitelno poteklo, koi vo sebe sodr`at vlaknesti materii - celuloza. Osnovna surovina za dobivawe hartija e drvoto, slamata, isitnetite stebla od p~enka, raznovidna treva, stari krpi, konop i stara hartija. Hartijata denes se proizveduva vo fabriki koi se opremeni so specijalni ma{ini. Hartijata od ma{inata izleguva vo vid na beskrajna lenta. Se namotuva na makara ili se se~e vo tabaci so odredeni dimenzii.

Ma{inska obrabotka za dobivawe hartija

• Bidi inicijator i organizirano so tvoeto oddelenie posetete fabrika za proizvodstvo na hartija.

21


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Osven hartija za pi{uvawe, se izrabotuvaat i razni vidovi na kartoni za izrabotka na korici za knigi, ambala`a, pakuvawe i drugi potrebi. Postapkata za dobivawe na polukartonot e sli~na kako i kaj hartijata.

Proizvodstvo i ambala`a na polukarton OTKRIJ ZO[ TO E VA@NO Osobini na hartija • • •

Tvrdost e otpor {to go dava hartijata na alatot pri obrabotka, odnosno zase~uvawe, se~ewe i svitkuvawe. @ilavost e povrzanosta na vlaknata na hartijata {to mo`e{ da ja zabele`i{ pri kinewe i kr{ewe. Elasti~nost e otpor {to go dava hartijata pri svitkuvawe i previtkuvawe.

Hartija vo boja

22

Se~ewe i previtkuvawe na hartija


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Osobini na karton

• • •

Tenok karton e elasti~en, ne puka, ne se kr{i, `ilav e i lesno se vitka. Se koristi za izrabotka na korici i ambala`a. Debel karton e krut, ne e elasti~en i pri svitkuvawe lesno se kr{i. Pogoden e za ka{irawe bidej}i se izobli~uva. Se koristi za izrabotka na korici za knigi, kutii za ambala`a, i maketarstvo. Ka{iran karton

Ka{irawe

Modeli od karton

NABQUDUVAJ I OBJASNI

Modeli i maketi od hartija • • •

Doznaj ne{to pove}e za osobinite na hartijata i polukartonot. Hartijata e materijal koj lesno se obrabotuva so svitkuvawe i se~ewe. Otkako }e gi sovlada{ ovie ve{tini, potrudi se da izraboti{ po sopstvena ideja model, maketa od hartija ili karton.

23


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • • • • •

Analiziraj ja slikata i ispitaj ja cvrstinata na hartijata i lepenkata koja }e ja napravi{ na ~asot po tehni~ko obrazovanie. Vo {to e razlikata? Obidi se da doznae{ koj ima pogolema cvrstina, hartijata ili lepenkata? Vnimatelno nabquduvaj ja slikata. Izraboti lepenka od hartija.

Lepenka

Hartija vo boja

NABQUDUVAJ I OBJASNI •

Vrz osnova na razlikite {to postojat me|u hartija i ka{iran karton, obidi se da objasni{ kade pripa|aat slikite {to gi nabquduva{.

Izrabotki od ka{iran karton

24

Izrabotka od hartija


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

RECIKLIRAWE NA STARA HARTIJA OTKRIJ ZO[ TO E VA@NO • •

Vo tvoeto u~ili{te organiziraj sobirawe na stara hartija. Vo oddelenieto timski izrabotete zbirka na vidovi hartija. Soberi / Spakuvaj ja starata hartija

Hartijata ostavi ja na ozna~eno soodvetno mesto

Transport na sobranata stara hartija

Pakuvawe pred reciklirawe (obnovuvawe na hartijata)

Ma{insko sitnewe

Gotov proizvod

25


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

RABOTNI POSTAPKI PRI OBRABOTKA NA HARTIJA I POLUKARTON Pred

da po~ne{ so rabota, razgledaj go crte`ot i pro~itaj go upatstvoto. Modelite i maketite od hartija i polukarton se izrabotuvaat i gradat po odnapred podgotven tehni~ki crte`. Pri izrabotka na modeli i maketi od hartija i polukarton, primeni gi rabotnite postapki: merewe i obele`uvawe, previtkuvawe, sostavuvawe, lepewe i boewe.

Rabotni postapki

OTKRIJ ZO[ TO E VA@NO Rabotnite zada~i da bidat uspe{ni potrebno e da znae{: • • • •

26

Prenesi gi (obele`i) dimenziite so priborot za tehni~ko crtawe na hartijata, polukartonot. Koga previtkuva{, treba prvo da go zase~e{ materijalot, a potoa da go pritisne{ na obele`enoto mesto. Izrabotkite od hartija i polukarton sostavi gi so: lepilo, igla i konec. Gotovite izrabotki oboj gi i ukrasi gi po sopstvena ideja.


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee Ako vaka razmisluva{ }e nau~i{ • • • •

Da izrabotuva{ predmeti od hartija i polukarton, }e gi sovlada{ rabotnite postapki i mnogu lesno }e dobie{ gotov proizvod. Vnimatelno rakuvaj so priborot i alatot. Vnimavaj da ne se povredi{. Po rabotata rabotnoto mesto postojano ostavaj go ~isto.

Gotovi proizvodi od hartija i karton ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • • • •

Na {to pi{uvale lu|eto pred pronao|aweto na hartijata? Tragaj po informacii, i otkrij kako se vikaat fabrikite za proizvodstvo na karton? [ to pretstavuva recikla`a na stara hartija, dali ima proizvoditel vo tvoeto mesto? Zo{to hartijata treba da se ~uva vo suvi prostorii?

27


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

IZRABOTKA NA ORIGAMI Origami e tradicionalna japonska ve{tina za pravewe figuri od hartija. Hartijata postoi vo razni boi ili japonski dizajni. Samata hartija bila izmislena vo Kina. Kako japonska umetnost se primenuva za modelirawe na hartija. Nejzinoto sozdavawe datira od pred deset veka. Ve{tinata na pravewe origami se prenesuvala od generacija na generacija. Vo nea u`ivaat decata i vozrasnite. Toa e zabavna i edukativna ve{tina koja{to mo`e da ni podari beskone~ni ~asovi na zabava. Ovaa ve{tina ja podobruva koncentracijata i motorikata na racete. Sé {to ni e potrebno e par~e hartija. Vo u~ebnikot i rabotnata tetratka }e imate mo`nost da nau~ite kako da napravite figuri od najednostavnata pa sé do najslo`enata. Va{ite origami (figuri) mo`at da bidat upotrebeni za zabavi, dekoracii na podaroci, novogodi{ni ukrasi i drugo. NABQUDUVAJ I OBJASNI • Na slikata se prika`ani primeri od origami. • Na ~asovite po tehni~ko obrazovanie }e ima{ mo`nost prakti~no da izrabotuva{ rabotni zada~i origami: ~estitki, soobra}ajni znaci, kocka, pliko, cvet i mnogu drugi.

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ •

So pomo{ na nastavnikot pronajdi podatoci kolku ovaa ve{tina na izrabotka na origami e zastapena kaj nas. 1

1 2

28

2


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • •

Mo`ete da kreirate va{a sopstvena ideja za origami. Samo va{ata fantazija gi postavuva granicite za upotreba na va{ata zavr{ena origami figura. Spored dadenite sliki konstruiraj figuri od polukarton.

a a

a

Mre`a na kocka

Mre`a na kvadar Ako vaka razmisluva{ }e nau~i{ •

Da napravi{ mre`a na slednite geometriski figuri

Cilindar

Piramida

Konus

29


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

DOBIVAWE TEKSTIL Tekstilot

e materijal koj se koristi vo sekojdnevniot `ivot. Tekstilot se dobiva so prerabotka na pamuk, svila, len, volna i sinteti~ki vlakna. Spored vidot na sirovinata od koj se izrabotuva tesktilot razlikuvame priroden (pamuk, len i konop) i ve{ta~ki (sinteti~ki). Tekstilot se proizveduva na pove}e na~ini,no naj~esto so tkaewe na razboj.

Tkaenina

Razboj

NABQUDUVAJ I OBJASNI • • • •

[ to e prika`ano na slikata? Kako nastanuva tkaeweto? Objasni zo{to lu|eto porano go koristele razbojot. Dali si imal/a mo`nost da vidi{ proizvod tkaen na razboj?

Tkaewe

30


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • • •

Tekstilot kako tehni~ki materijal lesno se obrabotuva. Zo{to? Rabotata so tekstilot e raznovidna, mo`e{ da ostvaruva{ raznovidni kreacii. Dali ti e poznato takvo zanimawe?

Ra~ni izrabotki od tekstil i konec NABQUDUVAJ I OBJASNI • • •

Napravete zbirka od razli~ni tekstilni materijali i otvorete diskusija. Razgledaj gi ponudenite idei izraboteni od tekstil i po sopstvena ideja napravi svoja. Pred da gi izraboti{ modelite od tekstil gi kroi{ spored dimenziite, a potoa gi sostavuva{ so {iewe ra~no ili ma{inski.

Gotovi proizvodi od tekstil OTKRIJ ZO[ TO E VA@NO •

Timski istra`uvajte gi osobinite na tekstilot: vpivawe na voda, rasteglivost i mekost, i dobienite rezultati zapi{ete gi vo rabotna tetratka.

31


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

ZAPOZNAVAWE SO DRVNI POLUPROIZVODI Drvoto e del od `ivata priroda koja nĂŠ opkru`uva. Taa postoi mnogu godini pred nastanokot na ~ovekot. Bez drvoto te{ko mo`e da se zamisli normalen i zdrav `ivot. [ umite se prirodno bogatstvo na ~ovekot. Vozduhot go zbogatuvaat so kislorod, a vlijaat i na podobruvawe na klimatskite uslovi. Zafa}aat edna ~etvrtina od zemjinata povr{ina. @ivotnata sredina ja pravat pogodna za `ivot na site `ivi su{testva i ~ovekot. So razvojot koj neminovno sleduval, upotrebata na drvoto vo sekojdnevniot `ivot na ~ovekot postojano se zgolemuvala. Od gradewe na moderni `iveali{ta, izrabotka na sredstva za prevoz, mostovi, `elezni~ki prugi, enterieri, pa sĂŠ do osnovnoto sredstvo za pismena komunikacija - hartijata.

[ uma

Drvena gradba

Denes, drvoto svojata upotreba najmnogu ja nao|a vo sovremenata grade`na i drvoprerabotuva~ka industrija. Mo`e da se najde vo najrazli~ni formi i boi vo sekoj dom, deloven prostor, u~ili{ta, i toa vo oblik na gredi, letvi, daski i drugi poluproizvodi kako i vrati, prozorci, masi, stolovi, skali, klupi, mebel i drugo.

Gotovi proizvodi od drvo

32


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Drvoto se se~e i se otstranuvaat grankite. Stebloto so pomo{ na pili se se~e na odredena dol`ina i se dobivaat trupci - tehni~ko drvo. Trupcite se transportiraat do pilanite, a ma{inite so koi se vr{i se~ewe se vikaat gateri.

Patot na drvoto od {umata do dobivawe na gotov proizvod

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • •

Obidi se da doznae{ so kakvi vidovi drva izobiluva tvojata okolina. Organizirano posetete drvoprerabotuva~ka industrija za da se zapoznaete so procesot na dobivawe na gotovi proizvodi od drvo.

33


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee NABQUDUVAJ I OBJASNI • •

Na slikata prika`an e horizontalen presek na steblo. Odredi gi delovite: kora, drvna masa i srcevina

Prstenite na sredinata na stebloto kon korata se vikaat godovi. Vo sekoj prsten na drvoto se razlikuvaat dva dela. Delot poblisku do centarot e posvetol po boja i izgraden e od {iroki elementi. Ovoj del se formira vo rana prolet koga rastot na drvoto e pointenziven i se narekuva rano drvo ili proletno drvo. Nadvore{niot del od prstenot se vika letno drvo bidej}i se formira vo leto. Srcevinata - mrtvoto drvo e temno oboeno, a `ivoto aktivno drvo e svetol prsten.

Godovi - prsteni na drvoto

Srcevina na drvoto

Drvna masa

Kora na drvoto

Na slikata ima 27 prsteni.Odredi kolku godini ima drvoto?

34


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee Dobivawe poluproizvodi od drvo

Furnirot se dobiva najmnogu od listopadni drva i toa na dva na~ina. So kru`no i vertikalno nadol`no lupewe na trupcite.

[per-plo~a se dobiva so nakrsno lepewe na pove}e listovi furnir. Listovite se sostavuvaat so lepilo pod prav agol.

Panel-plo~a se izrabotuva od meko drvo. Se dobiva od tenki letvi~ki, naredeni i zalepeni edna do druga, zalepeni so listovi furnir.

Lesonit-plo~a se izrabotuva od drvni otpadoci, koi se stavaat vo specijalni kotli , se me{aat so lepilo i se varat na parea. Dobienata masa se presuva vo specijalni ma{ini presi.

Iverica se izrabotuva od drvni struganici izme{ani so lepilo i presuvani. • Gredi Poluproizvodi • Letvi • Daski

35


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee Ako vaka razmisluva{ }e nau~i{ •

Proizvodite od drvoto se dobivaat vo drvo prerabotuva~kata industrija i zavr{uvaat vo va{ite domovi, kako gotovi proizvodi.

Gotovi proizvodi izraboteni od drvo

36


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

ZA[TITA NA DRVOTO Kvalitetot i osobinite na drvoto zavisat od: rastot na drvoto, rasporedot na kletkite, nivnata me|usebna povrzanost i zbienost, kako i koli~estvoto i kvalitetot na te~nosta {to ja sodr`i samoto drvo. Tehni~koto drvo mora da se za{titi od vlaga bidej}i e osetlivo. Pri tehni~ka upotreba drvoto treba da bide suvo, zatoa {to lesno se obrabotuva. Suvoto drvo e dobar izolator na toplina i struja, ubavo izgleda i ima golema cvrstina.

Za{tita na drvoto so prema~kuvawe

OTKRIJ ZO[ TO E VA@NO • •

Drvenite predmeti se za{tituvaat od nadvore{ni udari, od vlaga i od vnatre{ni `ivi organizmi - insekti. [ to }e se slu~i dokolku drvoto e neza{titeno? Vo {to e razlikata? Prou~i gi za{titnite sredstva {to se primenuvaat kaj drvoto, za da go prodol`ime negoviot vek na traewe.

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • • • •

So sadewe na novi drvca, }e pridoneseme za pozdrava i po~ista okolina. Nesovesnoto odnesuvawe na ~ovekot, predizvikuva najrazli~ni promeni. Zgolemuvaweto na temperaturite na globalno nivo i pojava na poplavi i erozii na zemji{teto. Vo svetot sekojdnevno is~eznuvaat golem broj {umi, ~ie postoewe e neophodno, bidej}i tie se belite drobovi na na{ata planeta. Potrebno e da se raboti intenzivno na podigawe na svesta na ~ovekot, vo smisla na podobra gri`a za prirodata.

37


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

RABOTNI POSTAPKI PRI OBRABOTKA NA DRVO Drvoto

se obrabotuva ra~no i ma{inski. Ma{inskata obrabotka na drvoto naj~esto se primenuva vo drvoprerabotuva~kata industrija. Za izrabotka na rabotni zada~i od poluproizvodi od drvo potrebno e da napravi{ nekolku ~ekori. Za dobivawe na gotov proizvod ovie ~ekori pretstavuvaat rabotni postapki.

Obele`uvawe e prenesuvawe na dimenziite na drvoto so moliv.

Se~ewe e postapka koja pretstavuva odvojuvawe na del od drveniot materijal. Alat so koi se izveduva ovaa postapka e pilata.

Brusewe e postapka vrz drvoto koe se primenuva za podobar estetski izgled na predmetot {to go obrabotuva{.

Turpijawe e postapka koja se koristi pri zavr{nite obrabotki na drvoto. Se izveduva so razni vidovi turpii.

38


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Dup~ewe e postapka koja se primenuva za izrabotka na otvori na drvoto. Istoto se izveduva so dup~alka.

Dlabewe e postapka koja se izveduva so dleto, a na drvoto mo`at da se izrabotuvaat najrazli~ni figuri.

Sostavuvawe e postapka so lepewe, a slu`i za sostavuvawe na izrabotenite delovi na predmetot od drvo.

Sekoj mlad ~ovek treba da ima zada~a vo u~ili{niot dvor da zasadi barem edno drvo, da go odgleduva i da raste zaedno so nego.

39


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

KONSTRUKTIVNO TVORE[TVO Konstruktorstvoto

e tehni~ka dejnost koja se zanimava so proektirawe i konstruirawe na razli~ni vidovi: ma{ini, avioni, raketi, mostovi, avtomobili i dr.

Konstrukcii

^ovekot pred da po~ne da raboti, se podgotvuva, razmisluva, izrabotuva skica i tehni~ki crte`. Za da bide{ uspe{en sekoga{ isplaniraj {to }e raboti{. ^ovekot gi koristi prirodnite bogatstva, odnosno surovinite i od niv sozdava sĂŠ {to mu e potrebno. Patot od surovinata do materijalnite dobra e slo`en i dolg proces. Primenata na prirodnte zakoni koi se otkrieni niz vekovite zna~itelno mu ja olesnuvaat rabotata na ~ovekot. “Dajte mi dovolno dolg stap i potporna to~ka na koja mo`am da go postavam stapot i }e go pomestam svetot planetata Zemjaâ€?

Arhimed

40


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Elementi za sostavuvawe (zavrtki i navrtki)

Konstruktorskiot materijal naj~esto e izraboten od metal, plasti~na masa ili drvo. Ovie materijali se smesteni vo specijalni kutii vo koi{to ima ma{inski element i upatstvo za rabota.

Ako vaka razmisluva{ }e nau~i{ • •

Spojuvaweto na delovite pri gradba na modelite naj~esto se izveduva so navrtka i zavrtka. Osnoven ra~en alat za rabota e odvrtuva~ i klu~.

Ra~en alat •

Zavrtka i navrtka

Zavrtkata se zavrtuva vo pravec na strelkite na ~asovnikot, a odvrtuvaweto e vo obratna nasoka. ISTRA@UVAJ I DOZNAJ

• •

Navrtkite i zavrtkite ne gi pritegnuvaj do kraj. Toa }e go napravi{ otkako }e gi sostavi{ site elementi na tvojot model. Razdeluvaweto na elementite vr{i go po obraten redosled od sostavuvaweto.

Nabquduvaj, istra`uvaj gradi i zabavuvaj se

41


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Sklopuvawe i rasklopuvawe na modeli i maketi od gotovi elementi Konstruktorskiot materijal ti dava mo`nost da gradi{ raznovidni modeli i maketi. Obidi se po sopstvena ideja da konstruira{ svoj model.

Konstruktorski materija moduli od plastika

NABQUDUVAJ I OBJASNI • • • • •

42

[ to treba da napravi{ pred da po~ne{ so rabota? Izberi model ili maketa {to treba da ja gradi{. Prou~i go upatstvoto za rabota. Odvoj gi potrebnite elementi za sklopuvawe, odnosno gradba. Delovite sostavuvaj gi po redosledot {to ti e daden vo upatstvoto.


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

OTKRIJ ZO[ TO E VA@NO • •

Originalnite konstrukcii se sekade okolu nas. Drugaruvaj so tehnikata, toa e vistinsko zadovolstvo.

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • • •

] e ima{ mo`nost da konstruira{ modeli na razni predmeti i ednostavni ma{ini po sopstvena ideja. Gradbata na modelite o~ekuvame da pottikne inters za tvore{tvoto kaj sekoj u~enik. Dokolku gi sovlada{ osnovnite postapki vo rabotata nema da ima{ pote{kotii pri konstruiraweto. Za brzo vreme }e stane{ konstruktor.

Konstrukcii

43


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Prakti~na primena na originalite Poznata e `elbata na ~ovekot pri izvr{uvawe na nekoja rabota da go namali svoeto u~estvo so primena na opredeleni napravi i uredi. ^ovekot razmisluva, ima bura na idei, tvori, konstruira, sé so cel da si ja olesni rabotata, a so toa da postigne i pogolemi rabotni rezultati. Lostot i makarata mnogu ~esto nao|aat primena vo praktikata na originalite. Silata e napor potreben za krevawe Sila Tovarot malku se pomestuva

Tovar

Mnogu e polesno da se krene te`ok tovar ako upotrebime gredi~ka koja {to ja narekuvame lost. Lostot go potpirame na potpira~. Morame da go pritiskame pove}e otkolku {to treba za da go digneme tovarot.

Potpira~ Lostot go pritiskame pove}e otkolku {to se pomestuva tovarot

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • Na slikata prika`ana e koli~ka za prenesuvawe na tovar. • Otkrij {to e lost, a {to potpira~ kaj koli~kata? • No`icite isto taka pretstavuvaat lost. Otkrij koe mesto na no`i~kite pretstavuva potpira~?

44


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • • • •

Primena na konstrukciite vo praktika? Spored originalnite konstrukcii ti izrabotuva{ modeli. Istite imaat osobeno zna~ewe vo `ivotot i rabotata na ~ovekot. Napravete sporedba na prika`anite originali i nivnite modeli. Sigurno ima{ idei. Napravi model spored viden ili zamislen original.

Za{titi se pri rabota

Bager e ma{ina koja se upotrebuva za iskopuvawe na zemji{teto. Dali vo priroda si videl bager?

Kamionot e ma{ina koja slu`i za prenos na tovari.

Na slikata e prika`ana metalna konstrukcija na most. Od koj materijal se gradat modelite sli~ni na originalite?

45


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

SOOBRA] AJ Prethodnite

znaewa za soobra}aj }e ti pomognat da ja realizira{ i pro{iri{ ovaa nastavna sodr`ina. Potrebata za patuvawe na lu|eto do svoite rabotni mesta, prenesuvawe na proizvodite i informaciite od edno na drugo rabotno mesto, nalo`uvaat brz i siguren razvoj na soobra}ajot. Razvojot na soobra}ajnite sistemi i podignuvaweto na soobra}ajnata kultura i odnesuvaweto na u~esnicite vo soobra}ajot e sekojdnevna potreba. Neregulirana krstosnica

Regulirana krstosnica

Podignuvaweto na soobra}ajnata kultura podrazbira disciplinirano odnesuvawe i soodvetno komunicirawe na u~esnicite vo soobra}ajot. Postojat tri vidovi soobra}aj: kopnen, voden i vozdu{en soobra}aj. Kod zna~i oblik, simbol, dogovoren znak ili {ifra so koja se zamenuva eden grafi~ki simbol so drug. Kodovite mo`at da bidat bukvi, broevi, zvu~ni i svetlosni signali so odnapred opredeleno zna~ewe, soobra}ajni znaci i drugo. Soobra}ajni znaci

Vkrstuvawe na pat so prvenstvo Pat so prednost na minuvawe Zadol`itelno zapirawe na minuvawe 46


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Soobra}ajnica e del od povr{inata na patot namenet za soobra}aj na vozila. Elementi na ulica i pat se: uli~na lenta, soobra}ajna lenta, velosipedska pateka, zelena povr{ina i trotoar. Pe{akot po pravilo, ne smee da se dvi`i i da se zadr`uva na soobra}ajnicata. Na pat {to ima trotoar ili druga povr{ina pogodna za dvi`ewe, pe{acite se dol`ni da se dvi`i po tie povr{ini.

Pe{acite koga se dvi`at po ulica, zaradi nivna bezbednost treba da se dvi`at poblisku do rabot na ulicata po desnata strana eden zad drug. Koga pe{akot se dvi`i na javen pat, nadvor od naselba, dol`en e da se dvi`i pokraj leviot rab od kolovozot vo pravecot na dvi`eweto, taka e pobezbeden.

Pe{akot smee da ja pomine ulicata nadvor od pe{a~kiot premin samo dokolku preminot e podaleku od sto metri, no ne smee da go popre~uva dvi`eweto na vozilata. Na krstosnica koja e regulirana so svetlosni soobra}ajni znaci za pe{aci, pe{akot e dol`en da gi po~ituva istite.

Na pe{a~kiot premin po pravilo pe{akot se dvi`i po desnata strana. Na trotoarot ne e dozvoleno igrawe i zadr`uvawe ako so toa se popre~uva dvi`eweto na pe{acite i ostanatite lu|e koi se vklu~eni vo soobra}ajot.

Vnimatelno, Pretpazlivo, Bezbedno

47


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

PRAVILA I PROPISI ZA DVI@EWE NA PE[ACITE VO SOOBRA] AJOT Za

da bide{ bezbeden vo soobra}ajot treba da gi nau~i{ i po~ituva{ soobra}ajnite pravila i propisi. Ti si u~esnik vo soobra}ajot. Na ulicite zabele`uva{ soobra}ajni znaci, iscrtani beli linii, strelki, semafori, isprekinati i polni linii i drugo. Zabele`uva{ mnogu vozila i soobra}ajni sredstva koi se dvi`at na soobra}ajnicata. Kako u~esnik vo soobra}ajot treba da znae{ ulicata da ja pominuva{ na pe{a~ki premin. •

Pe{a~ki premin e povr{ina na patot namenet za preminuvawe na pe{acite obele`en so bela boja ili soodveten soobra}aen znak.

Koga ja preminuvate ulicata najbezbedno e toa da go storite na pe{a~ki premin.

•

Trotoar e povr{ina nameneta za dvi`ewe na pe{acite. Pe{akot se dvi`i po desnata strana na trotoarot. Na ulicite kade {to ne e izgraden trotoar, pe{acite se dvi`at po levata strana na patot.

Sekoga{ dvi`ete se po pe{a~kata pateka - trotoarot. Vie ste bezbedni.

48


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

REGULIRAWE NA KRSTOSNICA SO SOOBRA] AJNI ZNACI I SVETLOSNA SOOBRA] AJNA SIGNALIZACIJA • • •

Ako nema izgradeno posebna pe{a~ka pateka dvi`ete se pokraj samiot rab na kolovozot so zgolemena vnimatelnost i pretpazlivost. Koga se dvi`ite vo grupa sekoga{ dvi`ete se eden zad drug, taka e pobezbedno. Ulicata pominuvajte ja na pe{a~kiot premin, bidete krajno vnimatelni i pretpazlivi.

Na regulirana krstosnica soobra}ajot se regulira na tri na~ini: • Soobra}aen semafor • Soobra}aen policaec • Soobra}aen znak

Na neregulirana krstosnica prvenstvo na minuvawe imaat vozilata {to doa|aat od desna strana.

Horizontalnata signalizacija na patot na {to te predupreduva? Tvojata bezbednost vo patniot soobra}aj, zavisi od horizontalnata i vertikalnata signalizacija na patot. Za kakva signalizacija stanuva zbor na slikata?

49


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Nabquduvaj i objasni. Definiraj gi soobra}ajnite znaci. Dokolku vo blizina na tvoeto u~ili{te si zabele`al soobra}ajni znaci kako na slikite otvori diskusija i objasni gi.

Horizontalna signalizacija iscrtana na pat.

Na {to te predupreduvaat soobra}ajnite znaci? Definiraj gi. Vertikalna signalizacija

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • • • •

Spored postavuvaweto na soobra}ajnite znaci koi{to né informiraat za propisite vo soobra}ajot istite navestuvaat signalizacija. Za kakva signalizacija stanuva zbor na goreprika`anata slika? [ to podrazbira{ pod soobra}ajna kultura? Ako ne gi nau~i{ i primenuva{ pravilata i propisite vo soobra}ajot {to }e se slu~i?

NABQUDUVAJ I OBJASNI • •

Koga izleguva{ od u~ili{te kade i kako treba da ja premine{ ulicata? So {to e reguliran soobra}ajot vo tvojata neposredna okolina?

Soobra}ajna kultura pretstavuva znaewe, poznavawe i primenuvawe na soobra}ajnite pravila i propisi

50


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Crtawe na soobra}ajni znaci vo Paint Vo kabinetot po informatika , iscrtaj gi vo paint soobra}ajnite znaci. Soobra}ajnite znaci se podeleni: • Znaci za opasnost

Znaci za izre~ni naredbi: • Znaci za zabrana

• Znaci za obvrski

Znaci za izvestuvawe

ISTRA@UVAJ I DOZNAJ • Pro{iri go tvoeto znaewe. Iscrtaj i drugi znaci koi te opkru`uvaat ili pak si gi sretnal na patot.

51


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee

Nepoznati poimi - Re~nik

52

Ambala`a - site materijali {to slu`at za pakuvawe, obvivka.

Grafi~ko komunicirawe - pismeno razgovarawe, razgovor preku skica i tehni~ki crte`.

Ideja - zamisla {to nenadejno pa|a na um.

Ilustracija - pregledno, slikovito.

Instrument - sredstvo za rabota za tehni~ki i nau~ni celi.

Ka{irawe - oblo`uva, obviva so hartija.

Kod - {ifra, klu~.

Konstruktor - lice koe gradi.

Konstruira - formira, organizira, sostavuva.

Kreacija - sozdava ne{to novo, originalno, otkriva, izrabotuva, pronao|a.

Klasifikacija - redi vo grupi, podreduva.

Materijali - predmeti {to ne opkru`uvaat.

Patent - nov izum, nov pronajdok.

Realizacija - ostvaruvawe, izvr{uvawe na ne{to.

Recikla`a - povtorna upotreba na materijalot.

Sinteti~ki - soedinuvawe po ve{ta~ki pat.

Sistem - zbir.

Specifikacija - podreduvawe.

Celuloza - se primenuva vo proizvodstvoto za dobivawe na hartija.

Presuvawe - pritiskawe.

Erozija - razdvojuvawe,ronewe na zemjinata kora.


T Teehhnnii~~kkoo oobbrraazzoovvaanniiee Za izdava~ot

Vera Veqanovska

Tehni~ko obrazovanie za IV oddelenie za devetgodi{no osnovno obrazovanie Tehni~ki urednik Gabriela Misovska Grafi~ki urednik Marija Veqanovska Lektura Danijela Nikoli} Kompjuterska obrabotka Dungevski Zlatko

Obem : Format: Tira`:

53


Техничко обраование