Issuu on Google+

ЗОРА АНДОНОВСКА

СУЗАНА КУЛЕСКА

MAKEDONSKI JAZIK JAZIK MAKEDONSKI ZA VI VI ODDELENIE ODDELENIE ZA

ZA U^ENICITE U^ENICITE OD OD DRUGITE DRUGITE ZAEDNICI ZAEDNICI ZA


Рецензенти Д-р Лидија Тантуровска Елизабета Стојановска Звезда Николовска Лектор Елена Тошева

Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија Печати: Графички центар дооел, Скопје Тираж: 9.100 Со Одлука за одобрување и употреба на учебник по предметот Македонски јазик за учениците од другите заедници за 6-то одделение во деветгодишно осниовно образование со бр. 22-1041/1 од 17.06.2011 година донесена од Национална комисија за учебници CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје АВТОР: Андоновска, Зора - автор ОДГОВОРНОСТ: Кулеска, Сузана - автор НАСЛОВ: Македонски јазик за VI одделение заучениците од другите заедници ИМПРЕСУМ: Скопје : Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2011 ФИЗИЧКИ ОПИС: 157 стр. : илустр. ; 30 см ISBN: 978-608-226-302-1 УДК: 373.3.016:811.163.3(075.2) ВИД ГРАЃА: монографска публикација, текстуална граѓа,печатена ИЗДАВАЊЕТО СЕ ПРЕДВИДУВА: 07.11.2011 COBISS.MK-ID: 89110794


LIT(RATURA

„Pisatelot ima samo eden u~itel - ~itatelot“ Nikolaj GOGOQ


U^ILI[TETO IZVOR NA ZNAEWETO

„Vo ova prvo septemvrisko utro povesel e, ~inam, celiot svet, sekoe dete v u~ili{te ita kako da e ptica vo radosen let“


¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦

Yvoni - Du{ko Avramovski Sre}en po~etok - Azra Mula~i} Pesna za na{eto u~ili{te - Rajko Jov~eski U~enik eden bil mnogu vreden - Vadimir Nazor Snaodlivata Maja - Olivera [ija~ki Najdobra doma{na zada~a - Ivan~o Mitrevski Boi - Haki Sunat Starata kniga - Vuk Cerovi} Najubavata kniga - Gorjan Petrevski Gramofonska plo~a - Gvido Tartaqa Radioto vol{ebnik - Branko ]opi} Znaeweto e najdragocen plod - Albanska narodna prikazna


YVONI Yvoni ... Vo ova prvo septemvrisko utro povesel e ~inam celiot svet, sekoe dete v u~ili{te ita kako da e ptica vo radosen let! Yvoni ... Kako sina dalga vo {iroko more se razleva yvonot o~ekuvan, drag. Pred {kolskite vrati otvoreni {irum vo redica deca zastanale pak! Yvoni ... Dali ima ne{to poubavo denes od toj yvonliv, milozvu~en glas, {to v gradovi, sela decata gi zbira v u~ilnici svetli na prviot ~as! Du{ko AVRAMOVSKI

Objasni! Kade go pomina letniot raspust? [to ~uvstvuva{e, utroto, pred da trgne{ na u~ili{te?

U~am novi zborovi go zbogatuvam jazikot ita - brza dalga - bran

Razgovarame za pesnata • Od kolku strofi e sostavena ovaa pesna? • Kakva slika si zamisluva{ za prvata strofa od pesnata? • Vo koja strofa od pesnata e dadena slika za u~enicite koi se postroeni pred u~ili{nite vrati vo redici? • Sekoja strofa zapo~nuva so glagolot yvoni. [to postignal poetot so toa? • Pronajdi gi stihovite vo koi poetot upotrebil sporedbi!

7


SRE]EN PO^ETOK Koga u~ebnata godina zavr{i, Davor be{e mnogu radosen. Prviot den od raspustot se razbudi kako i obi~no, pa koga se doseti deka ne mora da odi na u~ili{te, se svrte na drugata strana i povtorno zaspa. Vtoriot den dolgo igra{e nadvor. Doma vleguva{e samo koga be{e vreme za jadewe. Tretiot den otide vo poseta kaj dedo mu i baba mu, kaj site tetki, vujni i strini {to gi ima{e. ^etvrtiot den otide vo Zoolo{kata gradina i gi vide nejzinite `iteli. Pettiot den povtorno igra{e. Taka postapi i {estiot, sedmiot i osmiot den. Devettiot den otide vo bibliotekata i zede edna kniga koja ja pro~ita istiot den. Desettiot den, da, ve}e desettiot den vozdivna i posakuva{e da se vrati na u~ili{te. Taka razmisluva{e i site drugi denovi od raspustot. Saka{e da se sretne so svoite nastavnici, so drugarite. Odvaj ~eka{e da se soberat vo u~ili{niot dvor. Eden den Davor zapo~na povtorno da broi: U{te deset dena do po~etokot na u~ebnata godina! Potoa: U{te devet, u{te osum, u{te sedum . . . Edno utro se razbudi i radosen izvika: – Sre}en po~etok! Zapo~nuva novata u~ebna godina! Azra MULA^I]

Razgovarame za tekstot • Koga zavr{ila u~ebnata godina Davor bil mnogu radosen. Zo{to toj bil radosen? • [to pravi Davor: -

prviot den od raspustot, vtoriot den, tretiot den, ~etvrtiot den, pettiot den, devettiot den, desettiot den?

• Davor koga zapo~nal povtorno da gi broi denovite? • So kakva cel go pravel toa? • Koga bil sre}en toj?

8


PESNATA ZA U^ILI[TETO Kako osameno jagne na selskiot rid so runo ~isto, belo, taka oddaleku zra~i moeto u~ili{te v selo. Kako rascvetano rosno cve}e so ne`na crvena boja, taka oddaleku pokrivot li~i na zgradata u~ili{na moja. Kako glasot na pitomo planinsko srn~e po poleto {to e~i, taka glasot na u~ili{noto yvon~e vo moeto u~ili{te yve~i. U~ili{te osameno vo seloto so stari drveni vrati, ja zamoliv svetulkata ne`na vlezot da ti go zlati. Rajko JOV^ESKI

Odgovori! Kako se vika u~ili{teto vo koe u~i{? Objasni zo{to se gordee{ so svoeto u~ili{te.

Razgovarame za pesnata • So {to poetot go sporeduva u~ili{teto: - vo prvata strofa, - vo vtorata strofa? • Na {to go potsetuva glasot na u~ili{noto yvon~e? • Kakva `elba izrazuva poetot vo poslednata strofa od pesnata?

Zada~i po nivoa 1. Prepi{i dve strofi od pesnata po sopstven izbor! 2. Nau~i dve strofi! 3. Obidi se da napi{e{ pesna so naslov „Moeto u~ili{te”.

9


U^ENI^E EDNO BILO MNOGU VREDNO Marko v gri`i u~ebnici redi, nad niv v soba zaneseno sedi. Niz prozorec yirka sonce `arko, pa go mami: „Poigraj se, Marko! Po livadi rosno cve}e sjae, koj izleze nema da se kae“. Marko veli: „Ostavi me sega, za{to prvo da nau~am treba“. Pti~e dojde, pa go vika `alno: „Dosta, Marko, u~eni~e vredno! Kako mo`e{ da sedi{ ko v zatvor, zarem ni{to ne te mami nadvor? Nebo vedro i mirisna treva, sonce bolska i radost se kreva“. Marko veli: „Ostavi me sega, za{to prvo da nau~am treba“. Jabolknica nad prozor se diga, pa go kani da ostavi kniga. „Vezden pi{e{ i moren si – veli, zar ne saka{ ti jabolka zreli? Drugi deca berat i se sladat, tie se umni i umno si pravat“. Marko veli: „Ostavi me sega, za{to prvo da nau~am treba“. I zavr{i, – knigite gi redi, vesel pee, – ve}e gri`i nema, pa izleze, – kako sokol da e, ~ini{ sonce vo du{a mu sjae! Jabolknica jabolka mu dava, ptici peat pesni~ka ubava! A na{ Marko gord i vesel ide, taka sekoj koj u~i }e bide! Vladimir NAZOR

GATANKA Usta nema - umno zbori, i te u~i i te kori, lisje ima – nema cvet, nitu odi nitu {eta, no go znae siot svet. Lazo KAROVSKI

Razgovarame za tekstot • Kakva vrska ima dadenata gatanka so tekstot? • Kako se odnesuva u~enikot Marko kon svoite dol`nosti? • Zo{to e vesel i gord toj na krajot? • Kako se odnesuva{ ti kon u~eweto?

10


SNAODLIVATA MAJA

Maja bez prestan skoka{e okolu masata. Po sekoja cena saka{e da go svrti vnimanieto na sebe. – Moram da ja napi{am doma{nata zada~a, no ne znam kako. Mamo, kako bi napi{ala ti za pro... promenite vo prirodata naesen? – Koga jas bi imala doma{na zada~a, sigurno bi znaela {to da napi{am. – A, kako bi napi{ala? – be{e uporna Maja. – Mora{ malku i ti da razmisluva{. Zo{to nekoj drug postojano da misli za tebe. Ajde, kakvi se tie promeni? Na primer kako gree sonceto vo esen? – Sonceto? Sonceto gree poslabo. – Pogledni niz prozorecot, ve}e se stemnuva, a pet ~asot e. [to zna~i toa? – Toa zna~i, zna~i... deka denot e pokratok! – Koga izleze da si poigra{ vo dvorot, go oble~e paltoto. Zo{to? – Zatoa {to nadvor e studeno! – A sega, pogledni povtorno niz prozorecot. Kakvi se drvjata? – Drvjata se ogoleni, bidej}i lisjata se sronati. Sega znam: Drvjata se partalavi bidej}i lisjata bapnale nazemi. – Lele, Maja! [to tropa{ bez vrska! A, bogami posle ova {to go ka`a, kojznae kakva }e ti bide doma{nata zada~a! Olivera [IJA^KI Od zbirkata prikazni za deca „Pogledni levo, pa desno“

11


Razgovarame za tekstot • Kakov u~enik prepoznava{ vo likot na Maja? • Kolku ja opravduva{ nejzinata postapka? • [to bi ja sovetuval(a) ti, ako si na mestoto na nejzinata majka?

Ve`ba • Nabquduvaj ja prirodata vo esen, otkrivaj i novi promeni i opi{i gi! Taka }e go dovr{i{ celosno sostavot na Maja.

12


Objasni! Kako se odnesuva{ ti kon doma{nite zada~i?

NAJDOBRATA DOMA[NA ZADA^A 1. Toj den Ana prvpat, otide v u~ili{te bez doma{na zada~a. U{te na prviot ~as, u~itelkata bara{e od u~enicite da gi pro~itaat svoite sostavi. Dojde red i na Ana. – Ajde Ana! Ti sekoga{ pi{uva{ ubavi sostavi, – re~e u~itelkata. Ana poleka se ispravi vo klupata. Vo o~ite £ zasvetkaa nekolku solzi~ki. – Jas . . . jas u~itelke . . . ne donesov doma{na zada~a, – ne uspea da ja dovr{i re~enicata i glasno zalipa. 2. Site se iznenadija. – Mora da ima nekoja pri~ina {tom ne si uspeala da ja napi{e{, saka{e da ? pomogne u~itelkata. – Nema, – niz solzi re~e Ana. – Zaboraviv. – Dobro, dobro, – re~e u~itelkata. – Se slu~uva. [tom e taka, ajde raska`i ni kako go pomina pretpladneto. 3. Izutrina, koga stanav, otidov da kupam leb i mleko, – po~na da raska`uva Ana. – Potoa otidov do apteka da zemam lekovi, za baba. Koga se vrativ doma, na baba Dara £ pomognav da gi vnese drvata vo vizbata. – Ponatamu, – zainteresirano re~e u~itelkata. – Dedo mi me zamoli da go odvedam do avtobuskata stanica. Znaete, toj e star ~ovek i ne mo`e brzo da gi preminuva ulicite. I ... – I? – ja ohrabri u~itelkata. – Koga se vrativ doma, ~asovnikot poka`uva{e deka e vreme da trgnam v u~ili{te. 4. Koga ja islu{a dokraj, u~itelkata toplo se nasmevna. – Sedi, Ana, – re~e. – Ti si imala golema pri~ina {to ne si ja napi{ala doma{nata zada~a. Sepak, ona {to si go storila e najdobra doma{na zada~a. Nikoj od u~enicite ne re~e ni{to. Topla nasmevka na odobruvawe gi ozari nivnite lica. Ivan~o MITREVSKI

Razgovarame za tekstot • Zo{to ne napi{ala doma{na zada~a Ana za toj den? • [to misli{ ti za nejzinata postapka? • [to po~uvstvuva koga go pro~ita krajot na tekstot?

Zada~a Tekstot e podelen na ~etiri pomali delovi i sekoj od niv e ozna~en so broj. Na sekoj od tie delovi daj mu poseben naslov!

13


BOI Lica: Altug, Je{im, Mavi{, Sarixa, Karaxa, Akgun. Scena: [est masi~ki, {est stol~iwa. (DOA\AAT DECATA SO BLOKOVI I BOICI I SEDNUVAAT SEKOJ NA DRUGA MASI^KA.)

ALTUG: [to }e crtame sega? Imame hartija, imame ~etki, imame boi ... JE[IM: Imame razni boi! No tema nemame! A edna slika po~nuva da se raboti, otkako }e se odredi temata ... SERIXA: (STANUVA) Drugari! Na{ata slika mora da im se dopadne na site! Razmisluvajte {to da nacrtame! MAVI[: Na{ata slika }e ja ispratat na izlo`ba. Taka re~e u~itelkata. AKGUN: Mora da napravime dobra slika! ALTUG: [tom otvoriv o~i, po~nav da mislam za slikata, no dosega nemam ideja. MAVI[: Ako razmisluvame premnogu, }e zadocnime. Dajte, da po~neme! ]e dojde u~itelkata, }e pra{a do kade sme. SARIXA: Temata }e bide sovremena, ne zaboravajte! (GLEDA KON KARAXA? SO PODBIV) A taka! Ovca i volk, livadi i ov~ari, zar ne ...? KARAXA: Ne me{ajte mi se! ]e crtam {to sakam! AKGUN: Crtajte site! Dosta gubevte vreme! (DECATA SE NAVEDNUVAAT NAD BLOKOVITE, NO SE ^INI, SAMO ZA MIG. PAK PO^NUVA DISKUSIJATA.) ALTUG: Deca! Crvenata boja najmnogu da ja upotrebuvame! JA[IM: A zo{to ne i zelenata? Crvenata e dobra, da, no so zelenata mo`eme da gi prika`eme ubavinite na prirodata ... Planinite se zeleni, lozjata se zeleni, livadite ... So koja boja da se prika`e proletta? Zelenata e boja na mladata treva, na ne`niot list ... so niedna druga boja ne mo`e da se prika`e seto toa. MAVI[: Tu, kako da ne poznavate druga boja, osven zelenata! A kako }e go nacrtate siniloto na neboto, da ve pra{am. Zeleno li? SARIXA: Jas ja sakam `oltata boja. So nea se crta sonceto. ALTUG: Da znaev, nema{e da gi spomenam boite! [to ne iznaka`avte! KARAXA: ]e mi dadete li i mene malku zbor? ALTUG: Povelete! Da vidime! KARAXA: Spored mene, najzabele`liva e crnata boja. AKGUN: Lee! Koga imame bela, zo{to ni e crna?! ALTUG: Drugari, drugari! Niedna boja ne zna~i ni{to, dodeka e sama! Koga boite }e se izme{aat, toga{ zna~at mnogu! JA[IM: Navistina! Ete, vino`itoto ima sedum boi, i sekoja od niv ja nadopolnuva drugata. SARIXA: Zatoa e vino`itoto tolku ubavo! MAVI[: Sum videla mnogupati vino`itoto, po slab do`d ... JA[IM: Site sme videle .., Zar ne videl nekoj? AKGUN: (SPISKUVA) Se setiv! Se setiv!

14


DECATA: [to, {to? Ka`i ... AKGUN: Mo`eme toa da crtame ... Site zaedni~ki. Edno golemo vino`ito, vo koe boite se prelevaat edna vo druga i se dopolnuvaat edna so druga ... Site zaedno. Kako da se drugari, kakvi {to sme nie! DECATA: Uraaa! ]e crtame vino`ito! Haki SUNAT (Prevod od turski: Emire EMIN)

U~am novi zborovi go zbogatuvam jazikot diskusija - rasprava vino`ito - lak od razli~ni boi na neboto

Razgovarame za tekstot • So kakva cel se sobrani decata i vodat razgovor? • Zo{to tie ne mo`ele da se dogovorat {to da crtaat? [to im nedostasuvalo nim? • Po {to se razlikuva ovoj tekst od drugite? Tekstot „BOI” se razlikuva od drugite tekstovi po toa {to e napi{an vo forma na razgovor me|u dve ili pove}e lica i e namenet za izvedba na scenata. Vakvite tekstovi se vikaat d r a m s k i.

!!! Vnimavaj!

Vo dramskite tekstovi se dadeni bele{ki (tie naj~esto se vo zagradi) preku koi pisatelot im dava upatstva na glumcite i na re`iserot kako treba da postapuvaat na scenata.

Zapomni! Dramski tekst e literaturno delo nameneto za scenska izvedba so akteri pred publikata.

Zada~a • Raspredelete gi ulogite i izvedete go ovoj tekst na u~ili{nata scena na edna od va{ite priredbi.

15


STARATA KNIGA Vo agolot na detskata biblioteka, na najgornata polica, dolgo vreme, neotvorena le`e{e edna stara kniga. Sekoj den vo bibliotekata doa|aa deca i razgleduvaa knigi na ~ii korici bea nacrtani kowi, topki, raketi, zelena treva, srni, zaja~iwa i drugi `ivotinki. Koga i da dojdea decata vo bibliotekata, knigata {to le`e{e na najgornata polica zatreperuva{e i se nadeva{e deka ovojpat sigurno ne~ija detska raka }e se spu{ti i vrz nejzinite korici. O, kako taa saka{e vrz nejzinite pra{livi korici da se spu{ti nekoja detska dlanka. Gi gleda{e taa decata, trepere{e, gi povikuva{e na cel glas, no decata ne go slu{aa povikot na knigata. Duri i starata higieni~arka Dara, koga }e gi ~iste{e knigite, pra{inata im ja bri{e{e samo na onie knigi ~ii korici bea novi, {areni i svetli, a preku pra{livite korici na starite knigi samo }e zamavne{e so ne~istata krpa i sekoga{ promrmoruva{e: „Zo{to ne gi frlat ovie stari knigi, samo zazemaat prostor i sobiraat pra{ina“. Pominuvaa denovi i sedmici, meseci i godini. Starata kniga ve}e ja gube{e nade`ta deka nekoga{ }e najde nekoe dete koe }e ja zeme v race i }e ja otvori. I sè pove}e se povlekuva{e vo sebe, duri i ne se obiduva{e da se odbrani od pravta koja poleka pa|a{e vrz nea. Ponekoga{ i sama posakuva{e da ja odnesat vo nekoja vizba i tamu da izgnie daleku od decata i od novite,{areni knigi. Eden den vo bibliotekata vleze devoj~eto Elena. Na grbot ja nose{e u~ili{nata ~anta. Taa dolgo i vnimatelno gi razgleduva{e knigite na policata. Koga dojde do starata kniga, napravi dvi`ewe kako da saka da ja odmine, no sepak ja zede. Starata kniga po~uvstvuva deka ja gubi silata. Devoj~eto ja duvna pravta od knigata, vnimatelno gi izbri{a nejzinite korici so salfetka i otvori na prvata stranica. Pro~ita nekolku redovi i odedna{ site deca i site `ivotni od knigata o`iveaja i nestrplivo £ nudea dru{tvo na Elena. Starata kniga tolku mnogu se razveseli, {to zapea na cel glas.

16


Devoj~eto pro~ita u{te nekolku redovi od knigata i od bibliotekarkata ja pobara tokmu taa kniga. Ja odnese doma, sedna pokraj masata i ~ita{e s¢ dodeka ne ja pro~ita i poslednata stranica od starata kniga. Elena be{e voshitena. Vnimatelno gi zalepi iskinatite listovi, a potoa ja zavitka knigata.

Utredenta na svoite drugar~iwa od oddelenieto im se pofali deka pro~itala prekrasna kniga. Potoa ? ja dade na svojata najdobra drugarka, taa, pak, otkako ja pro~ita ? ja dade na svojata drugarka i taka starata kniga po~na da odi od raka v raka. Na nejzinite lisja ve}e nema{e ni zrnce prav. Knigata gi zapozna site deca od oddelenieto na Elena. Taa im gi znae{e imiwata na site, a ponekoga{ gi otkriva{e i nivnite najtajni misli. Knigata se razubavi. Po~na da go `ivee svojot vistinski vek vo mekite detski dlanki. Vuk CEROVI]

Razgovarame za tekstot • Za {to se zboruva vo ovoj tekst? • Zo{to u~enicite ne bile zainteresirani za knigata {to bila smestena na najgornata polica vo u~ili{nata biblioteka? • Koga £ se ispolnila `elbata na taa stara kniga? • [to misli{ za odnosot na Elena kon knigite pozajmeni od bibliotekata? • Kako starata kniga mo`ela da gi znae site u~enici od oddelenieto na Elena, pa duri da gi znae i nivnite imiwa?

17


Ve`bi za izrazuvawe • Izberi edna kniga vo proza od onie {to dosega si gi pro~ital(a) i odgovori na slednive pra{awa: - Kako glasi naslovot na taa kniga? - Koj e nejzin avtor? - Koj e glavniot nastan za koj se zboruva vo knigata? - Koga se slu~uva toj nastan? - Kade? - Koi likovi u~estvuvaat vo nastanot? - ^ij primer saka{ da go sledi{? - Zo{to? • Opi{i go nadvore{niot izgled na toj lik usno!

Diskusija Diskutirajte za vrednostite na edna od obrabotenite lektirni dela.

Zbogati gi svoite znaewa Vo dale~noto minato nemalo knigi. Pe{terskite lu|e pi{uvale i crtale po yidovite na svoite `iveali{ta. Tie pravele mastilo od jaglen vo koe stavale voda i lepilo. Egip}anite go izmislile slikovnoto pismo koe se narekuva hieroglifsko.

Egipetski hieroglifi

Istra`uvaj Baraj preku Internet podatoci za da doznae{ koj ja konstruiral prvata ma{ina za pe~atewe knigi.

18


Anketa Koi knigi gi pro~ita za vreme na letniot raspust? Koja od niv najmnogu ti se dopadna? Ka`i ne{to/raska`i za sodr`inata na taa kniga

NAJUBAVATA KNIGA Igraat: Jana, Dejan i bibliotekarkata (Se slu~uva vo edna biblioteka. Jana i Dejan razgovaat i za ne{to se prepiraat. Bibliotekarkata se pravi deka ne gi slu{a. Gi razmestuva i gi prereduva knigite, no, sepak, go dolovuva razgovorot i se sme{ka...) JANA (vo racete dr`i kniga): Dejane, kolku knigi pro~ita ova leto? DEJAN (navredeno): A ti kako da si nastavni~ka i saka{ da me ispra{uva{!? JANA (pomirlivo): Samo se interesiram... [to ima lo{o vo toa!? DEJAN (gi kreva ramenicite): Ima{ pravo, Jana... A ti kolku knigi pro~ita? JANA: Jas prva te pra{av... DEJAN: Pa, ete... Pro~itav mnogu knigi! JANA: Mnogu, a? (podbivno) Kolku mnogu? DEJAN (odmavnuva so rakata): Eheej! Kojznae kolku! JANA ({egovito): Ne mo`e{e da gi dobroi{! Taka? DEJAN: I ne mo`am... (so {epot) Edna, dve, tri... sedum... deset, petnaeset... (razmisluva) Mo`ebi sto knigi ! JANA: A koja kniga od „tvoite pro~itani“ be{e najubava?! DEJAN: Edna so raketa na koricata... Vo raketata sedi mom~e i se podgotvuva da otpatuva kon yvezdite... JANA (go prekinuva): Jas „pro~itav“ u{te poubava... Toa e onaa na ~ija korica ima devoj~e na velosiped koe trgnuva na pat...

19


(Bibliotekarkata qubopitno gi slu{a. Potoa im prio|a...) BIBLIOTEKARKATA: Vie za ne{to se prepirate!? (se nasmevnuva) Ve slu{am i si rekov da vi pomognam vo odgovorot... JANA: Ne se prepirame ... (uverlivo) Za brojot na pro~itanite knigi ve}e se dogovorivme... A za najdobrata kniga sè u{te ne... DEJAN (izbrzuva): Najubava e onaa so mom~eto na raketata! JANA (podnaluteno):Onaa so korica so devoj~e na velosiped e poubava! BIBLIOTEKARKATA(otse~no): Ni ednata, ni drugata... (prekorno) i ti , Jana, a i ti, Dejane, ne{to ste izme{ale... DEJAN (navredeno): Ama koricata so raketata... JANA (so ist ton): A koricata so devoj~eto na velosiped... BIBLIOTEKARKATA (gi prekinuva): Za da se ka`e koja kniga e najubava, treba da se pro~ita! Vrednosta na knigata ne se meri spored koricata... Vie, ako znaete, raska`ete mi ja sodr`inata... (Jana i Dejan se poglednuvaat i ostanuvaat zbuneti pred bibliotekarkata) Gorjan PETREVSKI

Razgovarame za tekstot [to razgovarale Jana i Dejan? Po {to tie ja cenele vrednosta na knigata? [to e potrebno, spored bibliotekarkata, za da se ka`e koja kniga e najubava? Zo{to po zborovite na bibliotekarkata ostanale zbuneti Jana i Dejan?

20


GRAMOFONSKI PLO^I (Prodavnica za gramofonski plo~i)

BABATA: (vleguva) Dobro utro, sosedu! PRODAVA^OT: Dobro utro, majko! Kakvo dobro Ve donese kaj mene? BABATA: Eh, dobro... i e dobro, i ne e dobro... PRODAVA^OT: Da slu{nam, majko! [to taka ste podranile? BABATA: Eh, ba{ sum podranila! Ne spijam jas u{te od prvite petli. Eve, dojdov da gi vidam i da gi slu{nam malku ovie tvoi plo~i. Bi kupila edna. PRODAVA^OT: A, gramofonski plo~i sakate... Povelete, majko, mo`ete i da sednete. (Babata sednuva) A kakva plo~a Vi treba? BABATA: Pa, da vidam kakvi ima{. PRODAVA^OT: Eve, vedna{ }e Vi poka`am. (Zema od policata edna gramofonska plo~a, ja mesti i go pu{ta gramofonot da sviri. Se slu{a glasot na peja~ot). BABATA: (Mu dava znak so rakata da prekine). Dosta, dosta... Jas ne ja sakam taa plo~a. PRODAVA^OT: Ni{to, ni{to, majko. Imame nie i drugi plo~i. Slu{nete ja sega ovaa (Stava druga plo~a na gramofonot. Se slu{a xez muzika). BABATA: (Pak mu dava znak so rakata da prekine). Dosta, dosta. Zo{to mi e plo~ata?! PRODAVA^OT: A kakva plo~a saka{, majko? BABATA: Sakam plo~a so prikaznata za Crvenkapa. Daj mi ja ti mene taa plo~a. PRODAVA^OT: Velite plo~a so prikaznata za Crvenkapa. A zo{to Vi e taa plo~a?

21


BABATA: Eh, u{te pra{uva{ zo{to mi e taa plo~a!? Sinko, so godini jas ja povtoruvam taa prikazna. Najprvin so denovi i denovi mu ja raska`uvav na prvoto vnu~e, pa na vtoroto, pa na tretoto i taka so red sè do osmoto. Potoa nekolku godini se odmoriv. No, eve, sega imam i pravnu~e. Pa i toa sega bara sekoja ve~er da mu ja raska`uvam prikaznata za Crvenkapa. PRODAVA^OT: Da, da, site deca ja sakaat taa prikazna. Ubava e. BABATA: Da, ubava e. No jas sum sè postara. Sè pote{ko mi e da raska`uvam. Brzo se zamoruvam. PRODAVA^OT: A, zna~i taka. Sega, majko, Ve razbiram. BABATA: Taka, taka. Zatoa i dojdov da mi dade{ plo~a za Crvenkapa, ako ima{. Plo~ata da me odmeni malku. PRODAVA^OT: Za `al, majko, takva plo~a nema. Zatoa Vie }e morate i natamu na svoeto pravnu~e da mu ja raska`uvate taa prikazna. BABATA: Toga{, do gledawe! PRODAVA^OT: Do gledawe, majko! I da ja raska`uvate taa prikazna u{te mnogu godini. Gvido TARTAQA

22


Razgovarame za tekstot Kade se slu~uva dejstvoto za koe se zboruva vo ovoj tekst? So kakva cel babata vlegla vo prodavnicata za gramofonski plo~i? Kako gi razbira{ nejzinite zborovi: „Ne spijam jas u{te od prvite petli“? Koja gramofonska plo~a ja barala babata? Zo{to tokmu nea? Kakva `elba iska`al prodava~ot preku poslednata re~enica na ovoj tekst?

Literaturno kat~e Sogledaj! Zabele`uva{ deka likovite vo ovoj tekst (babata i prodava~ot) razgovaraat me|u sebe. Razgovorot me|u dve ili pove}e lica vo literaturata se vika dijalog.

Zapomni! Dijalog e razgovor me|u dve ili pove}e lica.

Ponekoga{ literaturniot lik, a osobeno onoj od dramskite dela, vodi razgovor sam so sebe. Toa go pravi so cel da go zapoznae slu{atelite, odnosno ~itatelite so svoite du{evni sostojbi, pobudi i sl. Vakviot razgovor se vika monolog.

Zapomni! Monolog e govor na edna li~nost (naj~esto vo dramata) naso~en kon sebesi ili kon publikata.

23


RADIOTO VOL[EBNIK Dodeka bev dete ne mo`ev ni da ~ujam za radioaparat. Mo`ebi toga{ u{te i nema{e radioaparati. Vo zimskite ve~eri sedev pokraj toplata pe~ka i slu{av kako vijat volcite vo planinata, kako laat lisicite i sviri vetrot na tavanot. Navistina, slu{av i prikazni od starci, vojnici i patnici, i za svetot nadvor od mojot kraj znaev samo tolku kolku {to slu{av od niv. A kako e toa denes? ]e se soberat decata negde okolu radiopriemnikot i {to li s¢ ne slu{aat! Gi slu{aat svoite omileni pisateli koga im ~itaat raskazi i pesni. Im go slu{aat glasot od iljadnici kilometri dale~ina kako da se tuka pokraj niv. Nekoga{ pak slu{aat muzika ... Nekoga{ }e go pu{tat radioto i ete: se izveduva nekoja vesela piesa. Ti se ~ini kako da se nao|a{ vo teatar. Prekrasno! Mora da se priznae: radioto denes e najdobriot u~itel na decata. Toa gi znae site jazici, gi poznava site nauki, sviri na site instrumenti, pee, igra, gi znae napamet site prikazni, pesni i izveduva u{te bezbroj interesni raboti. Branko ]OPI]

Razgovarame za tekstot • Vo vremeto koga pisatelot go pi{uval ovoj tekst nemalo radioaparati. • Od kogo slu{al prikazni? • Pisatelot pra{uva: „A kako e denes? Odgovori na negovoto pra{awe. • Pisatelot veli deka radioto e najdobar u~itel na decata. [to misli{ ti?

Objasni! Kako mo`e radioto da gi poznava site nauki i da zboruva na site jazici?

Ve`ba • Sledi nekoja radioemisija i preraska`i ja nejzinata sodr`ina.

24


Nema pogolema sila od znaeweto ^ovek vooru`en so znaewe e nepobediv! Maksim GORKI

ZNAEWETO E NAJSKAPOCENIOT PLOD Eden tatko imal tri sina. Eden den gi povikal i im rekol: - Sinovi moi, ve}e ste golemi i treba da pojdete po svetot za da nau~ite da `iveete. Na trojcata }e vi dadam po edno kese `oltici. Odete po svetot i obidete se da go pronajdete najskapoceniot plod. Onoj {to }e go donese toj plod, najmnogu }e me zaraduva i }e mu dadam polovina od moeto bogatstvo. Trojcata bra}a se prigotvile i zaminale na pat, sekoj na svojata strana. Po tri godini site se vratile doma. Otkako se pozdravile, tatkoto mu se obratil na najstariot: - Sega, ka`i mi ti mene sinko, dali go najde najdragoceniot plod? Sinot otvoril edna kutija, poka`al nekoe ovo{je {to go donel i rekol: Eve, tatko, ova e najdragoceniot plod {to go najdov tamu kade {to bev. Zemi go! - Dobro, dobro, rekol tatkoto - si mi donel slatko ovo{je {to ne uspeva kaj nas ... A {to donese ti?- go zapra{a sredniot sin. - Jas donesov isto, tatko. - rekol toj i pred tatkoto ostavil plod od edna slatka ovo{ka {to ja nema vo nivniot kraj. - I ti dobro si storil sinko. Potoa se obratil kon najmaliot sin. - A ti, sinko, {to donese? Te gledam so prazni race. - Navistina, tatko, jas se vrativ so prazni race. Parite gi potro{iv za drugi plodovi. Jas se zapi{av vo edno u~ili{te i u~ev tri godini. Plodovite {to gi sobrav tamu se nao|aat vo moeto srce, vo mojata glava. Mislam, dragi tatko, deka i ovie plodovi se skapoceni. Koga gi ~ul ovie zborovi, tatkoto se izraduval i rekol: - Ti, sinko, navistina mi gi donese najskapocenite plodovi. Radosta {to ja ~uvstvuvam zaradi toa e golema, za{to ~ovek nema podragoceni plodovi od tie {to mu gi dava znaeweto. Albanska narodna prikazna

25


Izrazuvawe i tvorewe Preraska`i ja ovaa prikazna spored slednive pra{awa: - Kade tatkoto gi ispratil svoite sinovi? - [to im pora~al na razdelbata? - Po kolku vreme sinovite se vratile doma? - [to gi pra{al niv tatkoto? - [to odgovorile sinovite na tatkovite pra{awa: a) [to odgovoril najstariot? b) [to odgovoril sredniot? v) [to odgovoril najmaliot? - Od koj sin tatkoto bil najzadovolen? Zo{to?

Zada~a • Opredeli ja temata i otkrij ja porakata na prikaznata!

26


SRCETO NA TATKOVINATA

„Vo srceto na tatkovinata draga

site na{i srca vo edno se zbrani“


¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦

Srceto na tatkovinata - Gligor Popovski Zlatna ~e{ma - Ali Huruglica Drvjata v selo - Fahri Kaja Prikazna za ra|aweto na edno ezero - Van~o Nikoleski Planinsko ezerce - Mustafa Spahiu Na `elezni~kata stanica - Jordan Dobrevski Od vozot - Bla`e Koneski Predanie za Ohridskoto Ezero - Narodno predanie Biljana platno bele{e - Narodna pesna Prikazna za sobata - Velko Nedelkovski Mojata majka - Fejzi Bojku Kafez - D. [tubwa - Zamotska Samo slobodata takva pesna pee - Boris Bojaxiski Rodina - Lazo Karovski Ubava si, tatkovino - Savo Kostadinovski


SRCETO NA TATKOVINATA Vo izvorot {to klokoti, vrie, pod onie karpi, pod planinata, }e ~ue{ kako spokojno bie srceto na tatkovinata! Vo crcorot na {turecot vesel, vo rosata na trevite na padinata }e seti{ kako yvoni kako pesna srceto na tatkovinata! Tatkovinata na{a golemo srce ima srce {to za qubov so qubov n¢ hrani, Vo srceto na tatkovinata draga site na{i srca vo edno se zbrani! Gligor POPOVSKI

Razmisli i objasni • Kade s¢ poetot ja prepoznava tatkovinata? • Zo{to, spored poetot, „tatkovinata na{a golemo srce ima”? • Kako ja razbira{ poetovata misla izrazena preku stihot: „site na{i srca vo edno se zbrani”?

29


^e{mite se svedoci za dobrinata na lu|eto

ZLATNA ^E[MA U{te oddaleku Qah i Gazmend vidoa ne{to {to svete{e. Svetlinata im gi zaslepuva{e o~ite. Pomislija deka toa e nekakvo ogledalo. Koga pristignaa, vidoa deka toa e ~e{ma. Viknaa: - ^e{ma, ~e{ma, ~e{ma! ^e{mata svete{e. Trepere{e vo sjaj... Nea be{e ja izrabotila raka na nekoj golem majstor, umetnik. [epurkata ja napravil kako klun na ptica. Od nea te~e{e ~ista voda, koja svete{e kako srebro. Nad {epurkata, od prednata strana, toj nacrtal nekolku deca kako igraat oro. Potoa nekolku ptici i cve}iwa. Nad seto ova go nacrtal Sonceto, postojano nasmevnato. Okolu ~e{mata bea posadeni raznobojni cve}iwa. Tie so svojot miris gi pozdravuvaa patnicite koi navra}aa na ~e{mata. Nivnata raznobojnost sozdava{e vpe~atok kako da se rasfrlani male~ki fustan~iwa {to majkite gi isprale i gi ostavile kraj ~e{mata da se su{at...

Gazmend se dobli`i do ~e{mata i po~na da pie voda. [tom ispi edna goltka, se ispravi i mu re~e na Qah: - Dobra voda! Po nego se navedna i Qah i po~na da pie voda. Potoa gi izmija racete i liceto. Majstorot {to ja izgradil ~e{mata, pod {epurkata vo oblik na klun, napi{al:

30


„Po~ituvani patnici, so moi race ja izgradiv ~e{mava Koga }e pominuvate po ovoj pat, napijte se voda od nejzinata {epurka i spomenete me, za{to ~e{mava ja napraviv za vas Toa {to {epurkata li~i na klun na ptica, neka ne ve ~udi Pticite gi sakam najmnogu od sè na svetot Koga }e ja slu{nam nivnata pesna, mislam deka mi nosi sre}a Decata gi nacrtav za{to gi sakam pove}e od sebe A toa {to se fateni vo oro, taka e za{to sakam postojano da igraat Nikoga{ da ne prestane toa veselo oro Cve}iwata gi nacrtav za{to mi podaruvaat nasmevka i me pravat sre}en A Sonceto - za{to mi ja podari svetlinata Na svetov ni{to ne e poubavo od svetlinata na Sonceto “ Koga go do~itaa ova, dvajcata patnici viknaa glasno: - Da si blagosloven majstore! Sekoj {to }e pie voda od tvojata ~e{ma ti ispra}a najtopli pozdravi! Ali HURUGLICA

Razgovarame za tekstot • Kade bila izgradena ~e{mata za koja stanuva zbor vo ovoj tekst? Zo{to majstorot ja izgradil tokmu tamu? • Od {to se rakovodel majstorot koga {epurkata na ~e{mata ja napravil kako klun na ptica? • Zo{to toj na ~e{mata nacrtal deca vo oro? • Objasni zo{to majstorot nacrtal cve}iwa, a zo{to Sonce. • Spored tebe, koi osobini gi ima majstorot {to ja izgradil ~e{mata kraj patot? Vrz osnova na {to dojde do takov zaklu~ok?

Istra`uvaj! Sekako i vo tvojot roden kraj ima pove}e ~e{mi izgradeni vo minatoto. Razgovaraj so vozrasnite za edna od tie ~e{mi za da otkrie{: a) Koj ja izgradil? b) Kako go dobila svoeto ime?

31


DRVJATA V SELO Sekoe drvo v selo e edno polezno delo. Od sekoe drvo ima polza i vo leto i vo zima. Kru{i vodenki, slatki jabolka, prijatni cre{i, kiselkavi duwi, drvja nadvisnati, drvja polni. Po seloto nad vodata ta`ni vrbi lete, zime sal se kapat i se vednat. V topli dni pak pod ~inarot se odmora so svoite ovci ov~arot. Fahri KAJA Prevod: Ilhami Emin

Razgovarame za pesnata • Vo po~etnata strofa na ovaa pesna poetot veli: „Od sekoe drvo ima polza i vo leto i vo zima.“ • Potkrepi go ova tvrdewe i objasni: • Kakva polza imaat lu|eto od drvjata vo leto, a kakva vo zima? • Koi ovo{ni plodovi se spomnuvaat vo vtorata strofa od pesnata? • Vo koja strofa od pesnata e dadena slika za ta`nite vrbi {to se vednat nad re~nite vodi? • Kakva slika e dadena vo poslednata strofa od pesnata?

Zada~a • Organizirano zasadete ukrasni drvca vo u~ili{niot dvor. Bele{ka za poetot Fahri Kaja e roden vo Kumanovo 1930 godina. Avtor e na knigite: „Prvite ~ekori”, „Detski soni{ta” (pesni za deca), „Sre}no”, „Gospo|ica” i dr. (raskazi).

32


PRIKAZNA ZA RA\AWETO NA EDNO EZERO Eden den se raznese vest deka Radika }e se vliva vo Vardar. U{te v rana prolet za toa slu{na i Vardar, slu{na no ne razbra dobro. A Vardar e Vardar. Otkako postoi na ovoj svet, sekoga{ e tvrdoglav i gord. Ovaa vest mnogu go razluti, pa pote~e zapenet i maten. Be{e tolku razluten, {to po~na da vle~e drva i kamewa. Negoviot bes otide dotamu {to, velat, odnel celi drvja, a nekoi ka`uvaat, odnel i tri drveni mosta. - Tuka mora da ima ne{to! mislea selanite. I imaa pravo. Vardar potskokna nekolkupati, se preli preku koritoto, gi poplavi bivolite {to pasea na negovite bregovi i ? podvikna na Radika: - Ti li saka{ ovde da te~e{? - [to bara{ vo moeto korito?-Ni santimetar da ne si se pomestila navamu, za{to }e ti gi iskr{am site koski! - Ama... - po~na da se brani Radika. - Nema tuka „ama� - naluteno ja prekina Vardar i ne ? dozvoli da mu objasni. - Zar tolku iljadi godini - prodol`i Vardar - jas go dlabev i dlabev moeto korito, a ti sega da dojde{ na gotovo i so mene da te~e{! Da znae{, nema da ti dozvolam! Nema! - Ej, Vardare, po~ekaj malku! - mu vikna odozgora planinata Bistra. - Radika e moe ~edo. Taa izvira od moite {iroki zeleni pasi{ta. Ne dozvoluvam da ja navreduva{! Ete [ara e visoka, stara i pametna planina,

33


pa taa neka ka`e dali toa e pravilno? Sne`nata [ara ja slu{na karanicata, gi strese svoite stare~ki ple}i i re~e: - [to e pravilno, pravilno e! Ti, Vardare, ne treba da se kara{ so rekata Radika. - Ama... kako da nemam pravo po~na da se brani Vardar. - Radika }e dava mnogu elektri~na struja koja im e potrebna na selata i gradovite - re~e [ara. - Kako, zar Radika? A, jas ne mo`am li? - Ne mo`e{! - Zo{to da ne mo`am? - Pa, Radika e planinska reka. - Ni{to jas ovde ne razbiram. Zar jas ne sum pogolema reka od nea?prodol`i da zapra{uva Vardar. - Slu{aj, pa }e razbere{: Gore, kaj Mavrovi Anovi, Radika }e bide pregradena. Mavrovskoto Pole }e bide pretvoreno vo ogromno bistro ezero. Vo ezeroto }e se razmno`uvaat ribi, po nego }e plovat kaj~iwa, a preku letoto mnogu lu|e }e doa|aat na odmor i pro{etki. Pod planinata Vlajnica, pak, }e iskopaat tunel niz koj }e te~e Radika se do seloto Vrutok. Tuka Radika }e se vliva vo tebe, Vardare. Pa|aj}i od golema viso~ina, malata Radika }e dobie ogromna vodena sila. - Kako, zar Radika ima pogolema vodena sila od mojata? - za~udeno pra{a Vardar. - Da, rekata ima pogolema sila koga nejzinata voda }e pa|a od pogolema viso~ina i taa sila razdvi`uva elektri~ni turbini. - Gledaj, gledaj, te molam! - po~na da se ~udi Vardar. - Kako jas toa dosega da ne go znam? - Ne si znael - prodol`i [ara - zatoa ne veruva{e vo silata na Radika. Nekoga{ i malite mo`at da izvr{at golema rabota, samo ako vo sebe imaat sila - prijatelski re~e [ara. Taka zavr{i razgovorot me|u Vardar i [ara, a so toa i prikaznata za ra|aweto na Mavrovskoto Ezero. Neodamna pominuvavme tuka: Radika go napolnila poleto so voda, mnogu selski ku}i poplavila... Sega mesto starite ku}i i nivi veterot ja branuva ezerskata voda, a na nea se lulaat raznobojni kaj~iwa. Se gradat novi sela i naselbi. Silata na ezeroto e ogromna, za{to go sozdal ~ovekot. Van~o NIKOLESKI

34


Razgovarame za tekstot • Glavni likovi vo ovoj tekst se rekite Radika i Vardar i planinite Bistra i [ara ([ar Planina). Nim pisatelot im pripi{al osobini {to mu se svojstveni samo na ~ovekot. Potkrepi go ova tvrdewe so fakti, odnosno izbrani re~enici od tekstot. • Do kakov spor do{lo me|u Vardar i Radika? • [to mislela [ar Planina vo vrska so sporot me|u ovie dve reki? • Kako zavr{ila prepirkata me|u dvete reki? • Vo {to se sostoi silata i va`nosta na ezerata?

Zada~a • Prepi{i nekolku re~enici od razgovorot me|u Vardar i [ar Planina.

Doseti se! Zo{to zborovite: Radika, Vardar, Bistra, [ara ([ar Planina), Mavrovi Anovi, Mavrovsko Pole i Mavrovsko Ezero se napi{ani so golema po~etna bukva?

Van~o Nikoleski e roden 1912 godina vo s. Crvena Voda, Ohridsko. Rabotel kako u~itel vo Bitola i Ohrid. Toj e mnogu ploden pisatel za deca. Negovite knigi so zadovolstvo se ~itani i od vozrasnite. Avtor e na: a) Zbirki pesni za deca: „[kolsko yvon~e“, „Prva radost“, „Babinoto vretence“, „Kraj ogni{te“ i dr. b) Zbirki raskazi: „^udotvoren

kaval“, „^udni slu~ki“, „Prikazni od moeto selo“, „Prikazni od vol{ebnata ku}i~ka“ i dr.

v) Romani za deca: „Goce Del~ev“, „Pod viornoto zname“, „Vol{ebnoto samar~e“ i dr.

35


PLANINSKO EZERCE Na vrvot na planinata gore kako obraz neboto da mu dalo, taka stoi ~isto ezerce edno malo. Od pamtivek bistro proyirno kako sina svila koja pod svoite pazuvi samovila gorska ja skrila. Jagniwa ponekoga{ mu idat kako grut~iwa od snegot i kako zrnce od biser mu se nani`uvaat kraj bregot. Mustafa SPAHIU Prepev: Rajko Jov~evski

U~am novi zborovi go zbogatuvam jazikot pamtivek- od mnogu odamna, od minato vreme, od stari vremiwa samovila - mitolo{ko, `ensko su{testvo {to `ivee vo {umite

Razgovarame za pesnata • Kakva slika e dadena vo prvata strofa? • Poetot so {to go sporeduva ezerceto? • Kakva slika e pretstavena vo vtorata strofa? • Kakva slika bi nacrtal(a) ti spored stihovite od tretata strofa?

Ve`ba • Nau~i ja pesnata napamet i po se}avawe prepi{i ja vo tetratkata po makedonski jazik, no bez da poglednuva{ vo u~ebnikot. • Na krajot, otvori go u~ebnikot i sporedi go tvojot tekst so toj vo u~ebnikot za da vidi{ kade si pogre{il i da si gi popravi{ sopstvenite gre{ki! Mustafa Spahiu e detski pisatel od albanska nacionalnost vo Makedonija. Roden e 1948 godina vo s.Mu~ivrce, Kosovska Mitrovica, Kosovo. Avtor e na slednive poetski knigi: „Mojata livada“, „Vino`ito na slobodata“, „Bumbar na zelenilo“, „Nad izvorot“ i dr. @ivee i raboti vo Skopje.

36


NA @ELEZNI^KATA STANICA @elezni~kata stanica ne pomni takvo ne{to. Cela no} ne pristigna nitu eden voz. A koga po~na da se razdenuva, se slu~i ona {to nikoj ne go o~ekuva{e... Dopatuva eden voz od sever i zastana na prviot kolosek. Od vagonot za spiewe izleze eden bledokos dedo. Toj be{e edinstveniot patnik {to sleze od vozot. – Stoj! – vikna Peronot. – Ne primam pove}e patnici! – Zo{to? – Se iznenadi dedoto. – Neli si namenet za patnici: preku tebe da izleguvaat na kolosecite ili da vleguvaat vo `elezni~kata stanica? – E, ka`i im go toa na onie vnatre! – u{te poluto vikna Peronot. Od `elezni~kata stanica izleta piskliv glas: – Jas i jas... Od mene nema pova`en ovde! – piska{e drugarkata Blagajna. – Ti, osven za prodavawe bileti, za ni{to drugo ne slu`i{– zaripnato zabele`a drugarkata Garderoba. – Ako ne sum jas, nema kade da stoi baga`ot i patnikot }e se otka`e od patuvaweto! – Dosta, dosta – se javi [alterot za informacii. – Ako zboruvame za toa koj e najva`en, toga{ s? e jasno: bez informacii ne mo`ete da postoite site vie! Jas ka`uvam koj voz za kade odi, vo kolku ~asot trgnuva, kolku docnat vozovite {to doa|aat, kade se nao|ate vie i u{te mnogu drugi informacii! I koj e toj {to }e se javi pred mene deka e najva`en? – A zo{to mene me preskoknuva{? – tiho pra{a Vozniot red zalepen na edna tabla. – Mnogu informacii ka`uvam i jas, no tie va`at samo za onie {to znaat da ~itaat! – Bravo! Bravo! – se slu{na debeliot glas na ^ekalnicata. – Da ne sum jas, kade }e gi ~ekaat vozovite po~ituvanite patnici?! ]e si sedat doma, neli? Ili, pak, vo Garderobata ili vo [alterot za informacii?! Dedoto stoe{e vko~anet na Peronot. Malku se podnaka{la, zapali cigara i tiho re~e: – Vie site ste va`ni. Ako ne ste vie, ne }e postoi ni @elezni~kata stanica, ni `elezni~arite... Jordan DOBREVSKI

U~am novi zborovi – go zbogatuvam jazikot peron – mesto kade {to patnicite vleguvaat vo voz i sleguvaat od nego

blagajna – mesto kade {to se izdavaat bileti garderoba – prostorija vo `elezni~kata stanica kade {to se ~uva baga`ot na patnicite {alter – del vo stanicata, vo bankite, vo po{tite preku koe slu`benikot kontaktira so lu|eto

37


Razgovarame za tekstot • Koi se glavnite likovi vo ovoj tekst? • So kakva cel avtorot im pripi{al osobini koi gi poseduvaat samo lu|eto? • Koja e negovata poraka preku ovoj tekst? Vo ovoj tekst Blagajna, Garderoba, Peron itn. se pi{ani so golema bukva, zatoa{to likovite dobivaat ~ove~ka karakteristika.

Ve`ba • Preraska`i ja sodr`inata na tekstot spored ovoj plan: - Koj slegol od vozot {to pristignal od sever? - [to mu rekol Peronot na edinstveniot patnik vo vozot? - [to odgovoril patnikot? -[to rekle: - Blagajnata, - Garderobata, - [alterot za informacii, - Vozniot red, - ^ekalnica? Zo{to se pi{uvaat so golema bukva: Blagajna, Garderobata, [alterot za informacii, Vozniot red, ^ekalnicata?

38


Dimitar Avramovski - Pandilov - Tovaren voz

OD VOZOT Ene go krajot vo vozbuda sina. Tamu detstvoto moe mi mina. Pla~at onie planini za mene! Pod niv, na padina, se priyira selo. Zar nekoj ne mavta so {ami~e belo? Pla~at onie planini za mene! Vozot odminuva s? {to }e srete. Si bilo onamu edna{ edno dete. Pla~at onie planini za mene! ^esto mislata nazad me vra}a. @ivotot drugade negde me pra}a. Pla~at onie planini za mene! Bla`e KONESKI

U~am novi zborovi – go zbogatuvam re~nikot vozbuda – du{even nemir predizvikan od nekoj neo~ekuvan nastan, pojava, do`ivuvawe i sl. padina – mesto pod planina

39


Narodnite umotvorbi – svedo{tvo za na{eto minato

PREDANIE ZA OHRIDSKOTO EZERO Mestoto kaj {to e deneska Ohridskoto Ezero, vo staro vreme bilo pole so najubavi liva|e. Blizu do gradot Orid imalo edno izvor~e, mnogu dlaboko i napraveno kako bunar so kapak odozgora, da se zaklopuva kako nekoja kutija {to da nema vlakno od kaj da izlezi, nitu da vlezi vnatre. Gradot Orid bil kako nekoe selo, i bidej}i nemalo vo gradot ni ~e{ma, ni bunar, si leele voda od izvor~eto, orickite `eni, sekoja `ena {to }e zaleela voda od izvor~eto, trebala ubavo da go zatvori kapako. Ne oti za da stoi ~is izvorot, ami eden nasiet, {to mu bil ostaven na `enite i na ma`ite od dedo – pradedo, da go zatvoraat izvorot, oti ako ne go zatvoraat, }e izbrzani vodata i }e mu go udai seto pole, mo`ebi i seloto. Znaej}i ori~ani toj star nasiet, so golem mukaet go otvarale i go zatvorale izvorot, ~unki site veruvale oti, ako go ostavat otvoren kapakot, }e izbrzani vodata, i za vistina toa i na{lo. Se na{la edna glupaa nevesta {to si zaleala edna ve~er voda i od mrza, ami i od budala{tina nezina ne go zatvorila izvorot so kapakot. [tom se na{ol izvorot od ustinata nadvor, ta si tekol, tekol celata no} i se ispolnilo seto pole: stanalo celo blato. Koga se obzorilo, oti{le `eni da si leat voda i {to da vidat – seto pole se udailo od vodata od izvor~eto!. I ne mogle ve}e da se priberat da si zaleat od izvor~eto voda, ami si zaleale otkraj. Baraa, tra`eja koja be{e taa `ena {to go ostavi izvor~eto otvoreno, i ja na{le koja nevesta bila, ama {to da napraat, oldi bitti, toa ve}e se storilo i ne mo`elo da se otstori. Od den na den rastela vodata, rastela, duri se stori celo ezero, kako {to go gledame i deneska, {to e najgolemo ezero. Narodno predanie

U~am novi zborovi – go zbogatuvam jazikot predanie – narodna umotvorba vo koja naj~esto se opi{uva nastanuvawe na nekoe mesto ili se zboruva za istoriski nastani i li~nosti i obi~no e na dijalekt (naroden govor). nasiet – vo ovj tekst zavet, poraka ~unki – bidej}i so mukaet – vnimatelno

40


Razgovarame za tekstot • [to imalo nekoga{ na mestoto kade {to denes e Ohridskoto Ezero? • Kako lu|eto od ovoj kraj se gri`ele za izvorite kraj Ohrid? • [to se slu~ilo koga edna nevesta zaboravila da go zatvori izvorot so kapakot?

41


BILJANA PLATNO BELE[E Biljana platno bele{e, Na Ohridskite izvori. Ozdola idat vinari, vinari belogra|ani. – Vinari, belogra|ani, krotko terajte karvanot, da ne mi platno zgazite, platnoto mi e darovno. – Biljano, mome ubavo, ako ti platno zgazime, so vino }e go platime! – Jas vi go nej}am vinoto, tuku go sakam ludoto, {to napred odi pred karvan, {to turil fev~e nad oko, a mene gleda pod oko! Narodna pesna

U~am novi zborovi – go zbogatuvam jazikot karvan – pove}e natovareni kowi fes – cilindri~na kapa od crvena ~oja

Razgovarame za pesnata • Kade belela platno Biljana? Koj doa|al kon nea i kon nejzinoto platno? [to im rekla Biljana na vinarite? [to £ odgovorile tie? • Biljana platno bele{e e popularna makedonska narodna pesna. Taa mnogu ~esto se pee. Nau~ete ja i vie!

42


Objasni! Kakvi spomeni te vrzuvaat za sobata vo koja spie{?

PRIKAZNA ZA SOBATA Kaj semejstvoto Simonovi dojde gostin. – Poveli, sedi, – re~e tatkoto Simon. Gostinot sedna na edno stol~e, se namurti i re~e: – Stolot vi e rasklaten. ^kripi. – Ne ~uv, – re~e tatkoto Simon. – No slu{am kako se smee mojata }erki~ka Biljana. – A zo{to nemate luster na tavanot? – pra{a gostinot. – Gledaj kako bleskaat o~iwata na mojot sin Bojan! – re~e tatkoto Simon. – Sobata vi e tesna, a mebelot star, – zabele`a gostinot. – Gledaj, decata tr~aat niz nea kako da e poljanka! – Nemate ni televizor, ni radio! – Saka{ li da gi ~ue{ decata kako peat? – Prozorecot vi e male~ok i nema sonce vo sobata! – Biljana, trgni go per~eto kosa od ~eloto, vedna{ }e bide posvetlo! – re~e tatkoto Simon. Gostinot razmisluva{e, potoa gi pomiluva decata i re~e: – Se {eguvav. Ova e navistina ubava soba! Tatkoto Simon se nasmevna i re~e: – Ovaa e najubavata soba na svetot, za{to vo nea rastat moite deca! Velko NEDELKOVSKI

Razgovarame za tekstot • Koj do{ol kaj semejstvoto Simonovi? • [to rekol gostinot za: - stol~eto na koe sedel? - lusterot na tavanot? - sobata vo koja bil srde~no do~ekan? - televizorot i radioto? - prozorecot vo sobata? • [to odgovoril tatkoto Simon na sekoja od zabele{kite na gostinot? • [to rekol na krajot gostinot? • Zo{to tatkoto Simon rekol deka taa soba e najubavata soba na svetot?

Zada~a • So pomo{ na nastavnikot po makedonski jazik dramatizirajte go ovoj tekst, podelete gi ulogite, nau~ete gi napamet i pretstavete se na nekoja sve~enost vo u~ili{teto.

43


Odgovori: • [to pretstavuva tvojata majka za tebe? • Na koj na~in £ se oddol`uva{ za seta nejzina gri`a?

MOJATA MAJKA Den-dva pred Osmi mart, na{iot u~itel n? zadol`i da napi{eme ne{to za na{ite majki. Sedam i razmisluvam: {to bi mo`el da napi{am za praznikot na majka mi? [totuku }e posakam da napi{am ne{to, s¢ ne{to }e me spre~i, }e me zadr`i. Se pla{am da ne napi{am ne{to premnogu ubavo i da ispadne deka pove}e ja sakam majka mi od tatko mi. A jas navistina i dvajcata si gi sakam podednakvo. Ne znam kako da zapo~nam. Da napi{am deka mnogu ja sakam, toa e odamna re~eno, sekoj go znae. Najposle, ima li dete koe ne ja saka majka si? Za majkite se napi{ani celi knigi. Ne{to sum ~ital, pa zatoa sega mi e te{ko da go odberam ona {to e najubavo ...

44


Go zapi{uvam naslovot: Mojata majka . . . Na beliot list hartija dve zbor~iwa. I samo tolku. Vremeto odminuva. Kade mi se drugite zborovi? Kade e toa nepresu{eno izvor~e koe treba da blika, da te~at re~enici kako voda? Po~nuvam da gi ni`am zborovite. Pi{uvam: „Taa me saka, sekoga{ stanuva prva od postelata, a posledna legnuva. Taka pravi i koga e bolna, koga odvaj stoi na noze. U{te vo ranina gi zapo~nuva sekojdnevnite raboti: rasporeduva, gotvi, ~isti, mie, gi raskreva postelite, provetruva i sekoga{ stignuva sè da zavr{i. Si mislam: du{i~ka slatka, u{te i nao|a vreme da ni se nasmevne, da nè pogali, da isprati do dvorot, da ni re~e po nekoj topol zbor {to }e ne gree do novata sredba, dodeka se vratime od u~ili{te. Mojata majka e cvet. Taa cel den ne znae za odmor. Retko mo`am da ja vidam da sedne. “

Za svojot sostav od u~ili{te £ nosam petka. Taa neizmerno se raduva: se raduva, ~ini{ nekoj £ podaril najgolemo bogatstvo ... Fejzi BOJKU

Razgovarame za tekstot • Kogo prepoznava{ vo u~enikot koj pi{uva sostav za svojata majka? Vrz osnova na {to dojde do takov zaklu~ok? • Pred kakva dilema se na{ol u~enikot pri pi{uvaweto na sostavot? • [to doznava{ od sostavot za negovata majka? • Kakva sli~nost ja povrzuva negovata majka so cvetot?

Ve`ba • Na Osmi mart ~estitaj £ go praznikot na svojata majka usno ili vo pismena forma, odnosno so ~estitka.

Fejzi Bojku e pisatel za deca od albanskata nacionalnost vo Makedonija. Roden e 1937 godina vo s. Vele{ta, Stru{ko. Na decat im gi podaril slednive knigi: „Pesni za bukvite“, „Boite na moeto nebo“, „Beli peperutki“, „Zborovi i branovi“ i dr.

45


KAFEZ Deteto: - Pile milo, zo{to pla~e{, ka`i, za hrana li srceto ti ta`i? Pticata: - Jadeweto za mene ne e va`no vo kafezot te{ko e i ta`no! So kopne` vrel srce mi se bori, za dolini, poliwa i gori! Deteto: - Ne taguvaj, ptico, zima ide, vo kafezot toplo }e ti bide! Pticata: - Podobro e lut mraz da me se~e, Odo{to bez sloboda `ivot da mi te~e! Tamu vo sloboda radost e do nebo, a vo zatvorot gor~liv e i lebot! D. [TUBWA-ZAMOTSKA

Razgovarame za pesnata • [to odgovorila pticata na pra{aweto zo{to e ta`na? • Po {tokopneela taa? • [to £ nudi deteto na pticata vo ~etvrtata strofa od pesnata? • Zo{to pticata i toa go odbiva?

Objasni! Vo posledniot stih od pesnata poetesata veli: „Vo zatvorot gor~liv e i lebot”. Zo{to?

Sporedi! Sporedi ja ovaa pesna so tekstot „Samo slobodata takva pesna pee”. Po {to ovie dva teksta se mnogu sli~ni, a po {to se razlikuvaat eden od drug?

46


SAMO SLOBODATA TAKVA PESNA PEE Slavej~e nablizu izviva vesela pesna. Ja prifa}a drugo i ja nosi na klun~eto niz rascutenite drvja. A nekoe, skrieno vo mladozelenite granki, ja podzema ponatamu. S¢ taka odziva veselata pesna ... Duri do sinoto nebo. Jov~e tr~a po pesnata. Saka odblizu da ja ~ue. Saka da razbere od kade slavej~eto tolku milozvu~en glas ima. Samo da go yirne razveselenoto pesnopoj~e! A {tom }e nabli`i, bezgri`nata pesna zamira. Slavej~eto mol~i. Jov~e naprazno ~eka. Do~ue li odnovo da pee, toj tr~a s¢ ponatamu i ponatamu ...

A toa odletuva podaleku i podaleku. Premoren ve}e, Jov~e se vra}a v bav~a kaj staroto slavej~e. Toa se sobralo vo edno }o{e od kafezot i treperi. Gi zatvorilo o~iwata. Glav~eto go navednalo. Stoi i hranata negibnata. Samo so vodata si ja bla`i makata. - Slavej~e, slavej~e! - nata`en tivko go vika Jov~e. A toa s¢ pove}e se sobira i se pla{i. - Bate, bate! Zo{to moevo slavej~e ne pee? - go pra{uva Jov~e golemiot brat {to ~ita pod jabolknicata. Toj ja kreva glavata od knigata: - Zatoa {to go dr`i{ v kafez. - Ama, s¢ ima! - S¢, s¢, Jov~e, samo edno nema ... Saka{ li i tvoeto da zapee?

47


Stanuva brat mu od pod jabolknicata, go otvora vratin~eto od kafezot i slavej~eto letnuva nadvor. Od gran~e na gran~e toa radosno potskoknuva. Gi trese krilcata, gi {iri i gi sobira. Potoa izviva pesna ne`na, milozvu~na, prekrasna, nikoga{ porano nezapeana, nikoga{ dotoga{ ne~uena ... - Bate, bate! Go slu{a{ li? - presre}en klika Jov~e. - Slu{am. Jov~e, slu{am. Samo slobodata takva pesna pee! Boris BOJAXISKI

Narodna pogovorka SLOBODATA E NAJMILA

Razgovarame za tekstot • Vo kakva vrska e narodnata pogovorka „Slobodata e najmila” so ovoj tekst? • Kakva slika zamisluva{ otkako }e gi pro~ita{ prvite re~enici od ovoj tekst? • [to posakuval Jov~e? • Zo{to negovoto slavej~e bilo ta`no iako toa vo kafezot imalo dovolno i hrana i voda? • Kako se ~uvstvuvalo slavej~eto koga bilo pu{teno na sloboda?

Boris Bojaxiski e roden 1915 godina vo Ohrid. Avtor e na knigite: „Dadovme zbor“ (drama), „Dedo Mraz i kaj nas“ (drama), „Milka“ (drama), „Palavoto zaj~e“ (raskazi), „Prvite cutovi“ (raskazi), „^ekori {to ne mo`ea da zaprat“ (raskazi).

48


RODINA Ej, {to e mila proletta so toa pole {iroko, so sino nebo visoko, so `itata oroseni, so trevite nekoseni... Ej, {to e mila gorata so tie senki dabovi, so rosni kitki alovi, so tie bistri kladenci, so beli krotki jaganci... A u{te poj}e mili se: na srnata planinata, na pticata {irinata, na majkata porodata, na ~ovekot slobodata. Lazo KAROVSKI

Razgovarame za pesnata • Koi poetski sliki gi otkriva{ vo - prvata strofa, - vtorata strofa? • [to, spored poetot, im e najmilo na: - srnata, - pticata, - majkata, - ~ovekot?

Ve`ba • Nastavnikot ili eden od u~enicite neka ja diktira pesnata, a drugite vnimatelno neka slu{aat i neka pi{uvaat na posebni liv~iwa. • Na krajot, razmeneti si gi me|u sebe liv~iwata i izvr{ete proverka! Lazo Kravski (roden 1927, Kavadarci) e istaknat makedonski poet i pisatel. Pi{uva poezija i proza za deca. Gi objavil zbirkite pesni: „Ov~ar~e“, „Pesnata na slavejot“ i dr. Avtor e na romanite: „Pati{ta“, „Zaorak“, „Raskin“.

49


UBAVA SI, TATKOVINO Toplo sonce zraci see, ptici {irat vi{en let, veselba se sedge lee, raspean e siot svet. Po Pelister i po [ara bezbroj stada glasoj leat, po poliwa i po nivi kombajnite `etva `neat. Vo Prilepsko rodno pole `olto zlato momci berat, vo Resensko i vo Polog jabolkata so~ni zreat. Preksrasna si, zemjo mila, v {ir celiot ubav kraj, te sakame ve~na da si li~na da si kako v maj. Sava KOSTADINOVSKI

Razgovarame za pesnata • Koja zemja ja prepoznava{ preku stihovite na ovaa pesna? • [to ti pomogna da dojde{ do takov zaklu~ok? • Kolku poetski sliki otkriva{ vo prvata strofa? • Koi na{i planini se opeani vo vtorata strofa? • Koe e toa „`olto zlato“ {to lu|eto go sobiraat niz Prilepsko Pole? • Za {to pee poetot vo tretiot i vo ~etvrtiot stih od tretata strofa? • Kakva `elba izrazil toj vo poslednata strofa?

Ve`ba • Niz nekolku re~enici obidi se da iska`e{ `elba za napredok na na{ata tatkovina i za sre}en `ivot na lu|eto vo nea.

50


NEKA YVONAT DOBRITE ZBOROVI

„Neka yvonat dobrite zborovi ko yvonec na jagnenca beli, a sekoj ubav topol zbor v srce neka ti se vseli“


¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦

Neka yvonat dobrite zborovi - Slavka Arsova Bujar - Qutvi Rusi Pismo - Peni Trpkovski Koj treba da se srami - Petar Dubo~kin Ubaviot zbor - Nada Zekmanova - Jakimova Vol{ebnite zborovi - Narodna prikazna (Prevod: K. M.) ^estitkata na \or|i - Gorjan Petrvski Trite sestri~ki - Narodna prikazna Podarenite ~evli~ki - Abduqazi Isqami Ubavi zborovi - Vidoe Podgorec


Sekoga{ denot so ubav zbor neka ti po~ne

NEKA YVONAT DOBRITE ZBOROVI Denot so ubav zbor sekoga{ neka ti po~ne, na prozorec neka dojde v belo utro da ti {epne: „@ivotot e ubav znaj so zbor {to se ra|a od cvet, {to izvira od ~ist izvor i doa|a so sila na vetrot. Zborot mo`e da zagree, mo`e bolka da ti smiri i kamenot mo`e da go stopi, ko vulkan znae da gori. Neka yvonat dobrite zborovi ko yvonec na jagnenca beli, a sekoj ubav topol zbor v srce neka ti se vseli.“ Slavka ARSOVA

Narodna pogovorka: UBAVIOT ZBOR- @ELEZNA VRATA OTVORA

Razgovarame za pesnata Sporedi! Otkrij ja vrskata na narodnata pogovorka so naslovot na ovaa pesna! Koja e nivnata bliskost vo odnos na zna~eweto? [to im posakuva poetesata na svoite ~itateli preku prvite dva stiha od pesnata? Koja `elba iska`uva poetesata vo poslednite dva stiha od pesnata?

Objasni! Kako mo`e zborot „da zgree“ i „bolka da smiri“? Koga }e yvonat zborovite kako yvonci na jagnenca beli?

Poraka Vo razgovorot so drugite {to po~esto koristi gi zborovite: molam, poveli, blagodaram, izvini i dr.

53


Dobriot zbor ja stopluva du{ata

BUJAR Beloto ku~ence kako da padna od nebo, odedna{ se najde pred nozete na Tajar. Toj ne go zabele`a. Be{e zanesen od ubavinata na proletnoto utro, od boite {to se prelivaa i vo nedogled se {irea pred negovite o~i. Tajar go zabele`a ku~enceto duri koga po~na da mu se metka okolu nozete i koga civna so treperliv glas. Se navedna, go fati so levata raka, a so desnata po~na da go miluva. Ku~enceto prestana da kvi~i. Toa go naso~i pogledot kon liceto na Tajar i o~ite ne gi oddeluva{e od nego. Tajar, iako dobro gi poznava{e ku~e{kite postapki, ovojpat ne mo`e{e da mu ja razbere `elbata. - Ne te razbiram!... [to saka{? - tivko i milo mu se obrati. Ku~enceto kako da go razbra zna~eweto na zborovite i povtorno po~na tivko i nespokojno da civka. - Male~ko si mi, kutrence moe... Ne znae{ da ja izlae{ `elbata i da go ka`e{ toa {to go saka{ - prodol`i Tajar, miluvaj}i go po grbot. Kvi~eweto prodol`i u{te nekolku miga, no toa be{e s¢ potivko i potivko. Tajar za toa ne se lute{e i ne se voznemiruva{e, no nekakva iskra na nesigurnost go natera da razmisli {to bara. - Sirototo kutre, mo`ebi e gladno - pomisli Tajar. Vedna{ potoa re{itelno se upati kon kujnata. Tamu be{e majka mu. Koga vide {to nosi, taa se namurti. - Kaj go najde, sine? - go zapra{a re{ena da ne go prekori. - Ne znam kako se najde pred na{ata vrata!-go ~u odgovorot na Tajar. - Da ne e gladno? - zapra{a majka mu. - Mo`ebi!- odgovori Tajar i ja ispru`i rakata. Od majka si ja pobara ~inijata so ka~amak {to ostana od pojadokot. Tajler trgna kon dvorot, dr`ej}i go ku~enceto vo levata, a ~inijata vo desnata raka. [tom stignaa vo dvorot, go spu{ti ku~enceto na zemjata popoleka mu go prinese ka~amakot. Ku~enceto somnitelno mirisna. Najverojatno ne be{e vkusilo takvo jadewe. Du{ka{e nekolku miga, potoa zafati so ustata edno male~ko par~e, go premetna niz ustata i go goltna. Nabrgu se oslobodi i po~na da lapa bez strav i nedoverba. Vedna{ potoa pred beloto ku~ence se najde i drugo ku~ence kako da nikna od zemja. Beloto, {tom go vide, se podistavi i mu oslobodi mesto {to be{e znak na pokana. Dvete ku~enca potoa nenasitno se nafrlija vrz ka~amakot. Tajar so zadovolstvo gi gleda{e. Ne se zame{a. Pomisli: „Negova rabota. Koga mu dozvoluva toa, zo{to jas da mu branam?“ Otkako se najade, pridojdenoto ku~ence vedna{ se oddale~i, a beloto ku~ence mu se dobli`i na Tajar i po~na da mu se metka okolu nozete. Tajar go fati i go krena. Ja vide praznata ~inija, ja zede v race i trgna kon kujnata. [tom ja vide majka si, radosno ? raska`a s¢. - Te molam, dozvoli mi da go zadr`am ku~encevo, - re~e na krajot i molkna, o~ekuvaj}i go misleweto na majka si. - Dobro... Ako ti saka{ taka, se razbira... Mo`e{ da go zadr`i{.

54


Tajar se zaraduva. Negovoto lice dobi vesel radosen izraz, no po kuso vreme povtorno ? se obrati na majka si: - Znae{, mamo... Jas mislam na ku~evo da mu dademe... da mu dademe ime. Te molam da mu bide{ kuma... Majka mu glasno se nasmea. - Jas kuma?! ... A zo{to da ne bide{ ti?! - Ti podobro gi poznava{ obi~aite i redot. Znae{ {to treba da pravi kumot... - Dobro, - se soglasi taa. - Jas }e mu bidam kuma. Kakvo ime da mu dademe, a? - Jas vo toa ne se me{am... Mislam deka toa e rabota na kumata... - Da mu go dademe imeto... Da mu go dademe imeto Bujar... [to misli{? Ti se dopa|a? Tajar ne be{e slu{nal dotoga{ za takvo ime. - [to ime e toa, mamo? - zapra{a. - Bujar zna~i blagoroden, dobrodu{en... - Dobro ime e toa, mamo - se soglasi Tajar. - Na{evo ku~ence zaslu`uva taka da se vika. Toa i go potvrdi koga mu dozvoli i na drugoto ku~ence, kako {to mi raska`a ti, da se najade. Taka postapuvaat samo tie {to se blagorodni, {to imaat {iroka i nesebi~na du{a... Qutvi RUSI (Izvadok od knigata „Dvajca drugari“)

Razgovarame za tekstot • Kakov nastan e opi{an vo tekstot? • Za {to razmisluval Tajar dodeka ku~enceto ta`no kvi~elo? [to se slu~ilo potoa? • Koe ime re{ila da mu go dade majka mu na Tajar na ku~enceto? • Od koja postapka se gleda deka ku~enceto bilo dobro i blagorodno?

Ve`ba • Podredi gi pravilno zborovite vo slednive re~enici: • Ku~e Tajar najde. Go zede Tajar ku~enceto. @alno toa kvi~e{e. Lep~e Tajar mu dade. Lep~eto ku~enceto ne go izede.

Qutvi Rusi e roden 1923 godina vo Debar. Rabotel kako novinar vo Radio Skopje. Avtor e na knigite: „Kalewe“, „Pesni za pionerite“, „Somnevawe“, „Gluvonemiot“ i dr. Po~inal 1981 godina vo Skopje.

55


PISMO Potseti se! Koga se oddale~eni lu|eto prostorno, me|u sebe op{tat naj~esto preku pisma. Na toj na~in tie im gi prenesuvaat svoite poraki na drugite.

Zapomni Pismoto e sostav {to ima zna~aen karakter vo `ivotot na ~ovekot. Preku ovaa forma na komunicirawe ~ovekot mo`e da gi iznese svoite najrazli~ni `elbi i potrebi, upatstva, sugestii i sl. Ponekoga{ pismoto mo`e da bide i od intimen karakter. Pismata mo`at da bidat privatni i slu`beni. Vo dene{ni uslovi del od ulogata na pismoto ja ima prezemeno telefonot.

PISMO Majko, Znam, Sonceto sega izgreva nad na{ata planina. Ti si razbudena i {eta{ niz dvorot, a koko{kite i piliwata civkaat okolu tebe. Sonceto izgreva, p~elite se razbuduvaat i letnuvaat kon lipata. Lastovi~kite se izvivaat i crcorat pod streite. S¢ e veselo, seta priroda se razbudila, a ti stoi{ nata`ena vo dvorot so prevrzana {amija. [to te ma~i? Zo{to ne mu se raduva{ na `ivotot kako porano koga bev jas doma? Bidi vesela i radosna, ra{iri go srceto i pu{ti da pee radosni pesni niz polskite nivi. Ne `ali za sinot dale~en. Jas pak }e se vratam. ]e navratam nekoe utro koga sonceto }e izgreva nad na{ata planina, }e te najdam vo dvorot me|u koko{kite i piliwata i }e te pregrnam pak kako porano za da ti ka`am deka u{te pove}e te sakam. A dotoga{ ti bidi vesela i veselo pozdravuvaj gi dobrite lu|e {to odat na rabota i ne zaboravaj deka i tie se del od moeto minato detstvo. Peni TRPKOVSKI

Razgovarame za tekstot • Kogo prepoznava{ vo avtorot na pismoto? • Komu mu go ispra}a toa pismo toj? • Vo koe godi{no vreme go pi{uva pismoto? Vrz osnova na koi podatoci dojde do takov zaklu~ok? • Kakva slika si sozdava avtorot na ovoj tekst za: - likot na majka si, - svojot dom? • Zo{to toj misli deka negovata majka e nata`ena? [to ? vetuva? [to ? pora~uva?

56


Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe • Podelete se na tri grupi. Sekoja grupa treba da napi{e i da isprati pismo do: Prva grupa: do poznato ili nepoznato drugar~e od drugo u~ili{te; Vtora grupa: do nastavnik; Treta grupa: do roditel. • Sekoe pismo treba da sodr`i to~na i celosna adresa na ispra}a~ot i na primatelot na pismoto.

Do Darko Ivanovski ul. „Korab” br. 19 Prilep

Vlatko Petrovski s. Mralino Skopje

Pro{iri gi svoite znaewa!

57


KOJ TREBA DA SE SRAMI Edno devoj~e dojde kaj prodavnicata za leb i slu~ajno ispu{ti pari. Tuku{to saka{e da gi krene parite, toa go stori edno crvenokoso mom~e. Toa se navedna, a devoj~eto vikna: - Ne smee{ da giba{, toa se moi pari! Ovie zborovi taa gi ka`a tolku silno, taka {to site se svrtea natamu. - Se razbira, tvoi se! - re~e mom~eto i £ gi podade parite. - Zatoa i gi podignav, za da ti gi dadam. Devoj~eto mu gi istrgna parite od rakata i murtej}i se re~e: - [to se vadi{? Ti saka{e da gi zeme{! - Se la`e{, devoj~e, - u~tivo no navredeno pro{epna mom~eto. Toa ne o~ekuva{e vakvo prefrlawe, se zbuni i se zacrvi. - A zo{to toga{ se zacrvi? - ne prestanuva{e devoj~eto. - Sega ti e sram! Se srami{! Pokraj niv stoe{e eden ~ovek vo kuso palto. Toj go potupka mom~eto po ramo i go pofali glasno site da ~ujat: - Gledam deka si dobro mom~e! Dvapati napravi dobro delo. Gi krena parite na devoj~eto - toa e prvoto dobro delo. Se zacrvi mesto nego - toa e vtoroto dobro delo. Devoj~eto gi slu{na ovie zborovi i isto taka se zacrvi. Toa bezdrugo sfati koj treba da se srami. Petar DUBO^KIN

Razgovarame za tekstot • [to mu se slu~ilo na devoj~eto dodeka ~ekalo pred prodavnicata za leb? • Kako postapilo mom~eto, koe, isto taka, ~ekalo da kupi leb? • Poradi {to mom~enceto bilo obvineto od devoj~eto? • Zo{to eden od prisutnite se vme{al vo prepirkata me|u devoj~eto i mom~eto? [to rekol toj? • Koga devoj~eto sfatilo deka pogre{ilo?

Objasni! Koj spored tebe, treba da se srami: mom~eto ili devoj~eto? Poradi {to treba da se srami?

Sporedi! Sporedi gi postapkite na mom~eto i na devoj~eto! ^ii postapki odobruva{ i saka{ da gi sledi{? Zo{to taka misli{?

Ve`ba • Obidi se da go prodol`i{ ovoj tekst. Pomogni mu na devoj~eto da ja sogleda svojata gre{ka i da mu se izvini na mom~eto za nanesenata navreda.

58


Razmisli! Koi zborovi, spored tebe, se ubavi? Zo{to e potrebno ~esto da koristime ubavi zborovi?

UBAVIOT ZBOR

Studen dekemvriski den. Severniot vetar bri{e{e s¢ pred sebe. Najulavo duva vo gorata i gi tera nejzinite `iteli podlaboko da navlezat vo svoite zimski zasolni{ta. Bezmilosno se provira niz grankite na drvjata. Gi vko~anuva od stud i im gi kine poslednite lisja. Stariot dab i mladata breza se na krajot od gorata. Severecot najsilno naletuva niz niv. I dodeka dabot so svoite {iroki i jaki ple}i mu se sprotivstavuva, krevkata breza ispla{ena i premrznata so seta sila vodi borba so nego. Se vie do zemja sakaj}i da gi za~uva grankite od kr{ewe. Dabot so taga ja gleda nejzinata maka. Saka da £ pomogne, da ja za{titi, no poradi dale~inata ne mo`e. Da e malku poblisku, }e store{e ne{to. Zatoa mu e `al i strada zaedno so nea. Se trudi da smisli ne{to so {to bi mo`el da £ olesni. Najposle se seti. – Draga brezo, odamna sakam da ti ka`am deka so svoeto postoewe go ukrasuva{ svetot. Sekoj £ se voshituva na tvojata ubavina i vitkost. Gledaj}i te tebe i jas se voodu{evuvam i sre}en sum {to si mi sosetka ... Od ovie zborovi brezata se zarumeni. Seti toplina, a taa £ se razlea niz celoto telo. Sega vitkaweto £ zaprilega na igra so vetrot. Saka{e da mu odgovori. – Ti blagodaram, dobar sosedu. I ti si sekoga{ veli~estven. Vo prolet koga mladite novi listenca ti gi smenuvaat starite, v leto koga so svojata {iro~ina ja krasi{ celata gora, vo esen iskiten so ~udesni `eladi i

59


vo zima zgrnat so ogromna bela nametka od kristalni snegulki – no pove}e ne mo`e{e da zboruva. A dabot kako da go razbra seto toa. Se raspolo`i i so malde{ki, vesel glas, prodol`i: – Ne`na si kako srni~ka. Tvoite lisja, tie prekrasni mali balerini, tancuvaat skladno i pri najmale~ok provev. Se nasladuvam gledaj}i ja nivnata igra. Brezata stana u{te poradosna. Sobra sili da zboruva: – Ti blagodaram, dobar sosedu, dragi dedo dabe. Tvoite zborovi me zajaknaa. Veterot ve}e ne me pla{i. I dodeka brezata i dabot i natamu prodol`uvaa da se raduvaat na zaemnata blizina i prijatelstvoto, eden `elad {to odamna le`e{e ma zemjata, yirna od pod snegot i veselo izvika: – Ubaviot zbor so pari ne se kupuva! Toj e najdobar lek za du{ata i vleguva pravo vo srceto. Nada ZEKMANOVA – JAKIMOVA

Razgovarame za tekstot • Koi se glavnite likovi vo ovoj tekst? Kako si ja objasnuva{ nivnata sposobnost da razgovaraat me|u sebe? • Zo{to pisatelkata se odlu~ila na dabot i na brezata da im pridade osobini {to im se svojstveni samo na lu|eto? • Kako e pretstaven dabot vo ovoj tekst? • A brezata?

Zada~a Vo zavr{niot del od tekstot pisatelkata upotrebila i edna narodna pogovorka, {to vsu{nost, e i osnovna misla vo tekstot. Pronajdi ja taa re~enica i so svoi zborovi objasni go nejzinoto zna~ewe.

VOL[EBNITE ZBOROVI Edna{, mnogu odamna, vo edna dale~na zemja, `iveeja dve kralici. Sekoja od niv ima{e golema palata so {iroki, nedogledni gradini. Palatite bea tolku golemi, {to na kralicite im bea potrebni mnogu slugi okolu odr`uvaweto na gradinite i palatata. Kralicata Zelenkovska be{e mnogu mrzliva. Cel den sede{e na svojt kralski stol, vikaj}i so zapovedni~ki ton: - Is~istete go podot! Donesete go mojot pojadok! Namestete ja postelata!

60


Nejzinite podanici ne mo`ea pove}e da slu{aat, pa si zaminaa od palatata, nao|aj}i rabota na drugo mesto. Taka kralicata ostana sama, bez pomo{ od nikoj i nikade. Celata gradina be{e vo nered, a vo kralskata kujna nema{e nitu edna ~ista ~inija! - Ne mo`am da `iveam vo vakva ne~istotija! - vika{e kralicata na set glas. No, nema{e koj da ja slu{ne. Eden den re{i da ja poseti kralicata Rozovska, koja `ivee{e od drugata strana na ridot. Palatata na kralicata Rozovska izgleda{e besprekorno. Gradinata be{e prepolna so ubavi cve}iwa, a na masata pod rascutenata mangolija be{e serviran vkusen ru~ek. Slugite bea rastr~ani na site strani, sakaj}i da ? ugodat na svojata kralica. - Kako uspeva{ da vovede{ vakov red?! - se ~ude{e kralicata Zelenkovska. - O, pa toa voop{to ne e te{ko. Jas samo gi upotrebuvam vol{ebnite zborovi! - Vol{ebnite zborovi?! Kakvi vol{ebni zborovi? - Toa se zborovite „Ve molam“ i „Blagodaram“. Kralicata Zelenkovska be{e v~udovidena. Se zamisli malku i sfati, deka taa, vsu{nost, nikoga{ ne gi upotrebila ovie zborovi. „Ne e ni ~udo {to site moi slugi si zaminaa“, zaklu~i taa. „Nikoga{ pove}e nema da se odnesuvam taka zapovedni~ki“, si veti samata sebesi, a svoeto prvo „Blagodaram“ ? go ka`a na kralicata Rozovska, koja be{e mnogu qubezna {to ? dade tolku vreden i korisen sovet. Nabrgu i palatata na kralicata Zelenkovska izgleda{e uredno i ~isto. Narodna prikazna Prevod K. M.

61


Razmisli! Zo{to lu|eto si upatuvaat ~estitki edni na drugi? [to s¢ mo`e da se ~estita?

^ESTITKATA NA \OR\I Pred Novata godina \or|i gi odbra najubavite ~estitki za da gi prati na razni strani. Sepak, edna od niv be{e poubava od drugite... Na nea se gleda{e zimska slika so sneg na pokrivite. A ima{e i ubav Sne{ko napraven od ume{ni detski race. Nekoi vle~ea sanki, drugi rastr~uvaa niz snegot ... Gi ima{e i onie {to se spu{taa hrabro so svoite skii. A i doma, na majkata i tatkoto, im se dopadnaa ~estitkite {to gi odbra nivniot sin. No, sepak, onaa, so zimskiot pejza`, najmnogu im se bendisa. Najubava e ovaa ~estitka! go pofali majkata. Zimska i vesela. I drugite ne se lo{i, no . . . Prekrasna e! prifati tatkoto. Kolku ubav pejza`! I mene ovaa najmnogu mi se dopa|a. A komu }e mu ja prati{? pra{a majkata. Ako ne e tajna, se razbira. Koj }e ja dobie? se interesira{e tatkoto. Na ~ija adresa }e stigne? I jas bi sakal da znam . . . ]e £ ja ispratam na baba Milica! im odgovori \or|i. Taa zaslu`uva najubava ~estitka. Majkata i tatkoto bea zadovolni. \or|i vo ~estitkata napi{a: „Mila baba Milice, Novata godina sakam da ti donese mnogu sre}a. A i drugite praznici vo nea. Bo`ik, Veligden i drugite {to }e dojdat, da ti bidat veseli. Na leto, mila babi~ke, da se izraduva{ na moeto doa|awe. Jas pak }e bidam kaj tebe i dolgo }e ostanam v selo. Te saka tvojot vnuk \or|i“ Gorjan PETREVSKI

62


Razgoavarame za tekstot • Kakvi ~estitki kupil \or|i pred Novata godina? • Koja od tie ~estitki najmnogu mu se dopa|ala? • Komu mu ja ispratil toj taa ~estitka? • Zo{to majka mu i tatko mu bile zadovolni? • [to i posakal \or|i na svojata baba preku novogodi{nata ~estitka?

Ve`ba • Napi{i ~estitka so koja }e £ ja ~estita{ Novata godina na nastavni~kata ili na tvojata majka.

Gorjan Petrevski spa|a vo redot na najplodnite i naj~itanite pisateli za deca i mladinci. Roden e 1951 godina vo selo Mrenoga, Demirhisarsko. Avtor e na knigite: „Gorocvet“, „Zemjata od sonot“, „Ta`niot svira~“, „Tatkovite solzi“ (zbirka raskazi). „Spomenka“, „Dale~na qubov“, „Isti o~i“, „Ve~niot vetar“, „Sama“ (romani).

TRITE SESTRI^KI Prviot den na proletta letnale radosno nad poleto tri sestri~ki – peperugi. No, nenadejno nad zelenite poliwa se stemnilo. Se krenala stra{na bura. Zavrnal silen do`d. Trite peperugi so navodeneti krilca ~uknale na vrati~kata od beliot liljan. – Te molime, skrij n? vo tvojata bela ku}i~ka – rekla `oltata peperuga. Beliot liljan go otvoril prozorecot i rekol: – ]e ja pu{tam samo belata peperuga, za{to e bela kako mene! – Toga{ }e si odime! – se javila belata peperuga. – [tom nema mesto za site tri, podobro e da ostanam na do`dot. I si odletale. ^uknale na vrati~kta od `oltoto lale. – Daj ni zasolni{te, ubavo `olto lalence – zamolile tie. – Pu{ti n¢ pod tvojata strea dodeka prevrne do`dot.

63


– Mo`am da ja zemam pod suvo samo `oltata peperuga. Pove}e nemam mesto – odgovorilo laleto. – Ili za site, ili za nikogo! – rekla `oltata peperuga. Trgnale natamu. Go zabele`ale crveniot bo`ur. – Pu{ti n? dodeka mine burata i prevrne do`dot, brate mil! – Imam mesto samo za crvenata peperuga – odgovoril bo`urot. – Zbogum! – mu rekle trite sestri~ki. Se fatile za race i trgnale po do`dot. Sonceto se probivalo zad temnite oblaci. Toa ~ulo kako trite sestri~ki im odgovarale na cve}iwata. Mu se svidela nivnata zaemna qubov i nerazdelnost. Se nasmealo sonceto. Negovite topli zraci im gi isu{ile navodenetite krilca na peperugite. Narodna prikazna

Narodna pogovorka VO SLOGATA E SPASOT

Razgovarame za prikaznata • Vo kakva opasnost se na{le trite sestri~ki – peperugi vo prviot den na proletta? • Od kogo najprvin tie pobarale pomo{? • [to im odgovoril beliot liljan? • Zo{to belata peperuga odbila da se skrie vo belata ku}i~ka na liljanot? • Potoa peperugite pobarale spas od `oltoto lale. [to im odgovorilo toa? • Kako bila prifatena nivnata molba od crveniot bo`ur? • [to se slu~ilo, na krajot, so trite sestri~ki peperugi?

Zada~a Preraska`i ja sodr`inata na ovaa prikazna spored sledniov plan, odnosno spored slednive pra{awa: 1) Koga trite sestri~ki – peperugi se vo opasnost? 2) Zo{to peperugite pobarale pomo{ od beliot liljan? 3) [to se slu~ilo koga peperugite pobarale pomo{ od `oltoto lale? 4) Kako bila prifatena nivnata molba od crveniot bo`ur? 5) Koj im pomognal na peperutkite?

64


Objasni! Kakvi ~uvstva te obzemaat od dobrite podaroci?

PODARENITE ^EVLI^KI Proletnoto sonce gree{e. Razvigorot go raznesuva{e prijatniot miris od cve}iwata. Od dale~inata dopiraa glasovite na kukavicata i slaveite. Decata tr~aa po peperutki. So niv be{e i Suzana. Taa li~e{e na golema peperutka. Nose{e belo fustan~e so sini rigi. Na kosata ima{e bela pandelka, a na nozete £ svetea novite ~evli~ki. I nejzinite drugarki bea ubavo oble~eni. Koga sedea na edno mesto, li~ea na golemi kitki od raznobojno cve}e. Tr~aa po livadite, sobiraa cve}iwa, pletea {areni ven~iwa i peeja. Edno od devoj~iwata be{e boso i nata`eno. Suzana gi soble~e ~evli~kite so sina boja i mu gi podade na bosonogoto devoj~e. - Eve, zemi gi moive ~evli~ki! Novi se, so zdravje da si gi nosi{... ti gi podaruvam... Devoj~eto ja pogledna Suzana. Misle{e deka sonuva. Ne mu se veruva{e. Zatoa treperlivo i so {epot odgovori: - Blagodaram, no ti }e ostane{ bosa. - Ne gri`i se! Jas imam drugi ~evli~ki. I tie se novi. Devoj~eto gi zede ~evli~kite, a koga gi obu, pak ? re~e: - Suzana, ti blagodaram! Suzana cute{e od sre}a. Drugite devoj~iwa se po~uvstvuvaa zasrameni. Tie molkum se oddelija od niv i ja napu{tija livadata. Po niv za~ekorija Suzana i devoj~eto, a potoa se razdelija kako dve sestri~ki. Suzana vedna{ potr~a doma i ja pregrna majka si i sosema tivko {epna: - Mamo, neli nema da me kara{? Majka ? ja pogledna, pa ja pra{a: - Zo{to, da ne si skr{ila ne{to? - Mamo, ~evli~kite... Potoa Suzana ne re~e ni zbor. S¢ {to saka{e da ka`e, ? sekna vo grloto. Majka ? go zabele`a toa i ja pogali po kosata. So blag pogled ja pra{a: - [to im napravi na ~evli~kite? Gi zagubi li? - Ne, tuku ? gi podariv na Hirka. Taa be{e bosa, a mene mi be{e `al.. Majka ? se nasmevna i odnovo ja pogali po kosata. Potoa ? re~e: - Si napravila dobro delo. ]erki~ke moja, ti ima{ blago srce... ]e ti kupam novi ~evli~ki. Suzana ne mo`e{e da istrae. Vedna{ £ se frli vo pregratki i po~na da ja baknuva. Po nejzinite obrazi se istrkalaa nekolku solzi radosnici. Taa sosem tivko pro{epoti: - Mamo, ti blagodaram. I tvoeto srce e blagorodno. Abduqazis ISQAMI

65


Narodna pogovorka ^INI DOBRO, NE KAJ SE!

Razgovarame za tekstot • Vo koe godi{no vreme se slu~ilo ona {to e opi{ano vo ovoj tekst? Na koe mesto? • Vo koj moment drugarite na Suzana se zasramile? • Kako }e postape{e ti da be{e na nivno mesto? • I majkata na Suzana ima blagorodno srce. Od koj del vo tekstot se gleda toa?

UBAVI ZBOROVI Aj, da izmisluvame ubavi zborovi! Eve, vaka: Da bide radost namesto maka. S¢ {to e nasilno, svirepo grubo neka go nosi imeto qubov! Vistina stavame namesto laga Smea i veselba namesto taga. Bolkata neka e vedrina sega, a site vojni da stanat {ega. Crnoto neka si ostane boja, no, da ne ta`i vo du{ata tvoja.. Solzite maka v srce {to nosat Neka se pretvorat vo kapki rosa. Vidoe PODGOREC

Zada~a: 1. Dopolni ja pesnata so u{te dve strofi vo koi }e iska`e{ svoi razmisluvawa za ubavite zborovi. 2. Nau~i ja pesnata i ka`i ja so ~uvstvo!

66


NOVINARSKI TEKST

Novinarskite tekstovi slu`at za izvestuvawe na javnosta za site bitni faktori neophodni za podobro zapoznavawe na svetot vo koj `iveeme. Osnovmata zada~a na novinarot e da sobira informacii, da obrabotuva, da gi klasificira i da gi {iri preku sredstvata za masovna komunikacija (pe~atot, radioto, televizijata, filmot itn.)


VOZOT NA DETSTVOTO

¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦

Decata od svetot - Slavko Janevski Jazikot ne e pre~ka za dobro drugaruvawe - Nexati Zekerija Novogodi{en podarok - Marta Grom Vo Novata godina - [ukri Ramo Mala golema to~ka - Cane Andreevski Yvezdite sjajni {epotat tajni - Ndre Mjeda Nata`enata mese~ina - Danko Oblak Mese~ina - Vlo|ime` Domeradski Let vo vselenata - Govorna ve`ba Podarok za vselenskoto dete - Sun~ica [kriwari} Vozot na detstvoto - Makedonka Jan~evska


DECATA OD SVETOT Nie, decata vo svojata vselena sme yvezdi brojni, zatoa ne doleta so zakani i vojni. Vojnici sme so vi{niov cut od granka, vojnici sme so bel gulab na dlanka, vojnici sme protiv vojuvawe, zatoa idninata dajte ni ja na ~uvawe. Slavko Janevski

Razgovarame za pesnata • [to im pora~uvaat decata na vozrasnite vo prviot del od pesnata? • Zo{to tie ne sakaat vojni? • [to posakuvaat decata vo poslednite stihovi od pesnata?

69


Povrzi! Na {to pomisluva{ koga }e vidi{ bel gulab na detska dlanka?

Ve`ba • Napi{i sostav preku koj }e gi iska`e{ svoite `elbi. Naslov na svojot sostav izmisli sam(a).

Bele{ka za pisatelot Slavko Janevski e istaknat makedonski pisatel za deca i za vozrasni. Roden e 1920 godina. Za decata gi napi{al slednive knigi: „Pioneri, pionerki, buba~ki i {umski yverki“, „Raspeani bukvi“, „[e}erna prikazna“, „Senkata na Karamba Baramba“, „Marsovci i gluvci“, „Pupi Paf“ i dr. Po~inal vo 2000 godina vo Skopje. Dobitnik e na nagradite: „11 Oktomvri“, „Ko~o Racin“, „Bra}a Miladinovci“ i dr.

70


JAZIKOT NE E PRE^KA ZA DOBRO DRUGARUVAWE Ovaa slika se rodi vo eden lift. Potoa izleze na ulica i stana golema. Orhan se ka~i na devettiot kat. Slav~o na sedmiot, a Agim na ~etvrtiot kat so liftot. Sekoj od niv zboruva{e na drug jazik. No, sepak se razbraa. I Orhan i Slav~o i Agim se smeeja. Trite deca imaa sli~na nasmevka. Koga se smeat, na ist na~in se smeat decata. Edna{, za vreme na odmorot, pak se sretnaa. Vo u~ili{niot dvor me|u sebe ja podelija u`inata. Decata i sega ne razgovaraa na ist jazik, no nivnata qubov be{e ista. Koga go napu{tija u~ili{teto, na ulicata zabele`aa kako edno od pogolemite deca na opa{kata od edno ma~e vrzuva konzerva. Ma~eto bolno mjauka{e. - Zo{to go pravi{ toa? - re~e Orhan. Deteto go udri Orhan. Orhan odvaj se zadr`a da ne oadne na zemja. Na Slav~o i Agim im be{e `al. Zaplakaa so nego. Jazikot ne e pre~ka za dobro drugaruvawe. Nexati ZEKERIJA

U~am novi zborovi go zbogatuvam jazikot lift - ured za krevawe od eden do drug kat skazna - prikazna so neobi~na sodr`ina

Razgovarame za tekstot • [to gi zbli`ivu decata me|u sebe? • ^ija postapka ne ti se dopa|a vo ovoj tekst? Zo{to? • Avtorot veli: „Jazikot ne e pre~ka za dobro drugaruvawe“. Kako ja razbira{ ovaa negova misla?

Pro{iri gi svoite znaewa! Ako saka{ da doznae{ pove}e za Orhan i za negovite drugari, pro~itaj ja knigata, †Decata od na{ata ulica“ od Nexati Zekerija. Nexati Zekerija e poznat pisatel za deca. Roden e vo Skopje 1928 godina. Avtor e na knigite: „[kolsko yvon~e“, „Zajak me~uvalec“, „Crveni obetki“ i dr. (pesni za deca); „Decata od na{ata ulica“, „Decata od starata ulica“, „Julija od na{ata ulica“, „Staro kupuvam, novo prodavam“ i dr. (raskazi za deca). Po~inal vo Sremska Mitrovica vo 1988 godina.

71


NOVOGODI[EN PODAROK Stariot selanec se vra}a{e doma vo studenoto novogodi{no utro. Be{e po rabota v grad, no tamu mnogu se zadr`a, taka {to cela no} patuva{e. Odedna{ ne mo`e{e da im poveruva na svoite o~i: kraj smrznatoto telo na srnata, koja le`e{e na patekata, se stiska{e maloto srn~e. Selanecot go digna kutroto `ivotin~e v pregrab. Go stisna do sebesi i se razne`i. Tokmu zad ridot se pojavi sonceto, ona skr`avo zimsko sonce, koe svetlite obleki gi pretvori vo svetlikavi obetki. Sonceto so svoite zraci kako da go bakna kutroto srn~e koe premrznato se stiska{e vo toplite selski race. Postojano toj se zagleduva{e vo maloto `ivotin~e, koe stanuva{e se po`ivo i po`ivo. Vratata {umno se otvori. Stariot selanec, koj nekako tainstveno se nasmevnuva{e, go obikolija pette de~iwa. – Dedo, kade be{e? Zo{to tolku se zadr`a? – veselo pra{uvaa. – Kade... dolu vo gradot. I koga se vra}av, go najdov ova... Od pod dedovata obleka se izmolkna ne{to `ivo. Decata se za~udija.

72


– Eve, ovde imate srn~e. Male~ko e, pogri`ete se za nego! Decata se nafrlija kon kutroto `ivotno: go galea, go baknuvaa... Potoa mu donesoa mleko. Go napolnija {i{eto i so mala cucla mu davaa da cica. Toga{ najmaloto mom~e stana. Otide kaj deda si, mu sedna vo skutot i na`aleno mu re~e: – Dedo, zo{to ne ja donese majka mu na srn~evo? Vidi, samo kako te{ko pie od {i{eto! Stariot selanec se {trekna i vo istiot mig niz negovata usta, te{ko pominaa ovie zborovi: – Taa be{e mrtva... nejziniot `ivot zgasna za da `ivee novoto... mladoto... Ova se slu~i prviot den od Novata godina. Na denot koga po site ku}i i domovi se otfrlaat starite kalendari i se zaka~uvaat novite. – Novata godina! – vikna selanecot ��� neka bide zdrava sre}na za site lu|e. Da bide zdrava i sre}na i za na{eto malo srn~e! Za kutroto srn~e bez majka!.. – re~e edno mom~e i za malku {o ne se rasplaka. Toa be{e i najubav novogodi{en podarok za malite deca. Marta GROM

Razgovarame za tekstot • [to se slu~ilo vo prviot den od novata godina? • Vo koj del od denot selanecot go prona{ol smrznatoto srn~e na patot? • Od koja re~enica vo raskazot doznava{ za toa? • Koj del najmnogu te nata`i? Zo{to? A koj del te razveseli?

Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe • Preku ovoj tekst se zapoznavate so golemata qubov i ne`nost na decata sprema maloto neza{titeno srn~e. Eve mo`nost i za vas: raska`ete i vie za edna va{a sredba so edno `ivotno. Zaedni~ki naslov za site mo`e da bide i ovoj: „@ivotnoto koe najmnogu go sakam“ no sekoj od vas mo`e da koristi drug naslov.

Zada~a • Organizirano posetete nekoja zoolo{ka gradina i so najgolemo vnimanie nabquduvajte gi {umskite `ivotni i ptici. Napravete sporedba i podnesete izve{taj od izvr{enata poseta.

73


VO NOVATA GODINA Denot se rodi so sne`na glava, Denot se rodi so smrznat kamen, Denot se rodi so bela griva, Denot se rodi i ni donese radost vo Novata godina. Denot se rodi so belo lice, Denot se rodi so `olto oko, Denot se nasmea so tenka `ica, Denot se nasea so pogled od sokol vo Novata godina. Denot e postar za edna godina, Denot e ka~en vrz kamen i planina, Denot e dojden v pole i dolina, Denot dojde i ni donese nasmevka vo Novata godina. [ukri RAMO

Razgovarame za pesnata • Novata godina poetot ja do`ivuva kako ra|awe na denot. Od koi stihovi se gleda toa? • [to postignal poetot so toa {to sekoj stih go zapo~nuva so zborot denot? • Kako go razbira{ iskazot sodr`an vo stihot: „Denot e postar za edna godina”?

[ukri Ramo e pisatel od turskata nacionalnost vo Makedonija. Roden e vo [tip 1918 godina, a po~ina vo Skopje vo 1989 godina. U~esnik e vo NOB u{te od prvite denovi. Objavil zbirki poezija i proza, me|u koi: „Tatkovinata e edna, ne zaboravaj!“, „Venec“, „Dobrodojdovte“, „Ubavi denovi“, „[areni nasmevki“, „Glasot na pticata“, (poezija) i: „Polski cvet“, „Zeleno selo“, „Od plamen kon yvezda“, (proza). Na makedonski i albanski jazik mu e otpe~atena zbirkata „Toj, ~ovek“.

74


Potseti se! Zad koj vid re~enici spored sodr`inata se upotrebuva znakot to~ka?

MALATA GOLEMA TO^KA Na stranicata od tetratkata za doma{na zada~a se sretnaa dve to~ki. - Dobar den, - ? veli ednata to~ka na drugata. - Ajde, trgni mi se od patot! Gleda{ deka imam mnogu rabota, - drsko odgovara drugata to~ka. Prvata to~ka {to da vidi?! Nejzinata sosetka tr~a i se lepi zad sekoj zbor, a ne samo na krajot od re~enicata. Taka sakala taa. Saka da zasedne zad sekoj zbor, kako kralica na prestol. A eve kako izgleda toa. Vo tetratkata za doma{ni raboti, so naslov - „Moeto najomileno doma{no `ivotno“, sostavot po~nuva vaka: „Moeto. Najomileno. @ivotno. E. Ma~eto. Nego. Jas. Go. Vikam. Maci...“ Ete, zamislete si kakva drskost! Ne odi toa taka - sekade da se istopori{. Si ima red vo pi{uvaweto. Se znae kaj im e mestoto na to~kite, na zapirkite, na golemite bukvi. Treba malku da se razmisli. Sega, {to stanuva? Ednata to~ka sfa}a deka drugata e mnogu, mnogu voobrazena. Ama so takvoto nejzino mestewe zad sekoj zbor }e go posramoti u~enikot. So ubavo saka da £ objasni deka toj tekst bi trebalo da izgleda vaka: „Moeto najomileno doma{no `ivotno e ma~eto. Nego jas go vikam Maci...“ Voobrazenata to~ka gleda deka taa e otstraneta od mnogu mesta. Ne £ e ba{ najdrago, ama {to da pravi. Veli: - Dobro, dobro... }e razmislam. Ubavo e da razmisli, ama ne e za veruvawe. Za{to, na voobrazenite treba tripati d a im ja ka`e{ vistinata za da si ja popravat gre{kata. Cane ANDREEVSKI

75


Razgovarame za tekstot • ^udno ~udo! Da ne ti se veruva: dve mali, sosem mali to~ki se glavni likovi vo ovoj tekst. Koja od tie dve to~ki - prvata ili vtorata misli deka e semo}na i mo`e da stoi kade {to }e posaka? • Kakva gre{ka pravi taa to~ka? • No, se razbira, si ima red vo pi{uvaweto. Se znae kaj £ e mestoto na to~kata. A znae{ li ti? Ako ne znae{, potseti se dodeka e vreme.

Ve`ba • Pro~itaj ja vnimatelno slednava basna:

KU^ETO I NEGOVATA SENKA KU^ETO NOSELO. PAR^E MESO TOA. POMINALO POKRAJ. EDNA REKA VO VODATA. KU^ETO JA VIDELO. SVOJATA SENKA I POMISLILO DEKA. VO VODATA SIGURNO STOI NEKOE. DRUGO KU^E. I SI POMISLILO DEKA TOA. KU^E VO USTATA. NOSI POGOLEMO. PAR^E MESO SKOKNA. VO VODATA DA. MU GO ZEME. NO TOGA[ GO ISPU[TI. SVOETO PAR^E. MESO I VODATA MU GO. ODNESE VO. NEDOGLED SEGA. KU^ETO SE ZA^UDI KAKO. ZA EDEN MIG GI. IZGUBI DVETE PAR^IWA MESO. Spored Dositej OBRADOVI] Vo ovaa basna to~kata stoi na poge{no mesto. Prepi{i go ovoj tekst pravilno vo tetratkata po makedonski jazik! Cane Andreevski e ploden poet i raska`uva~ za deca. Roden e vo 1930 godina vo Kratovo. Avtor e na knigite: „Son~eva poraka“, (poezija za deca), „[to ima novo?“ (poezija za deca), „Planetata so petel“, (poezija za deca), „Jagotki“ (raskazi za deca), „Darbi“ (Prikazni za deca) i dr. Dobitnik e na nagradite „Ko~o Racin“ i „RTV Skopje“ na Stru{kite ve~eri na poezijata.

Cane Andreevski

76


YVEZDITE SJAJNI [EPOTAT TAJNI Lunata gori, Vilite gorski nad svetot svetlost to~at Yvezdite sjajni [epotat tajni, Vrz svodot blesok dro~at. V mugrata bela Zemjata cela V alovi boi se lee Vrz krevka treva Rosata sleva Srceto kopne` go gree. Radosta vtasa, Pticite se glasat, Niz gori poj se slu{a ^ini{e sveden, Cvetot se vedne, Tih povej da go gu{ka. Ndre MJEDA

Zbor po zbor go zbogatuvam re~nikot luna - mese~ina, vila (gorska) - samovila, sveden - praznik.

Razgovarame za pesnata • Kakvi tajni, spored tebe, krijat yvezdite? • Kakva slika zamisluva{ za slednive stihovi: „V mugrata bela Zemjata cela V alovi boi se lee“? • [to pobudilo radost kaj poetot i {to mu go razne`nilo srceto? • Kakvi ~uvstva kaj tebe pobudi ovaa pesna?

77


Ve`ba • Po sopstven izbor prepi{i so rakopisni bukvi edna strofa od pesnata.

Pro{iri gi svoite znaewa! • Spored nau~nicite, yvezdite se gasoviti nebeski tela {to no}e se gledaat kako svetli to~ki.

78


NATA@ENATA MESE^INA - [to £ e ve~erva na mese~inata? - se zapra{aa gri`no srnite brzaj}i kon izvorot. - Zo{to Mese~inata e tolku ta`na? - vo hor povtoruvaa svetulkite skrieni vo trevata. Samo zeleniot veter, veterot razvigorec, veterot koj nasekade yirnuva i go prevrtuva sekoe liv~e, znae{e {to £ e na Mese~inata. Veterot znae{e s¢ {to se slu~uva vo {umata preku denot. Znae{e duri i ona {to se slu~uva i no}e, koga i zajacite i klukajdrvcite spijat vo dlabok son. Eve {to mi raska`a veterot dodeka leta{e nad pokrivite: – Vo gradot, zad bregot, zad mnogu pokrivi, zad mnogu prozorci, zad mnogu vrati, `iveelo edno dete. - ^udo od dete, kakvo nema ni vo mojata, ni vo tvojata ulica, na krajot na svetot. Toa dete ne e kako drugite deca koi igraat so topka, se vozat na velosiped i trotinet - toa konstruira raketi! Neobi~no dete! I toa dete, koe ne li~i na drugite deca, £ se smeelo na Mese~inata. I £ reklo deka eden den koga doma nema da bide majka mu, }e letne. Deka }e skokne. Deka }e podripne. I deka od {ega Mese~inata }e ja preskokne. Koga Mese~inata go ~ula ova, se zagri`ila. - Kakov e toj na~in decata so raketa da letaat preku Mese~inata! se po`alila taa na svojot prijatel vetrot - razvigorec. Ottoga{ Mese~inata e zagri`ena i skita preku zaspanata {uma i vla`niot rid. Danko NOVAK

Razgovarame za tekstot • Poradi {to bila ta`na Mese~inata? • Koj ja otkril nejzinata zagri`enost? • [to raska`uva vetrot?

79


MESE^INA Posrebreni reka, pat i pole celo... Visi kifla meka nad na{eto selo. Po neboto ezdi v sjaj niz no}ta gluva i sekoj roj yvezdi ko stra`ar go ~uva. Koga denot jasen }e yirne pod strea, toj }e si ja kasne za pojadok nea. Vlo|ime` DOMERADSKI (Polska)

Razgovarame za pesnata • Za poetot mese~inata e: „posrebrena reka i kifla meka”

Nabquduvaj i objasni! • Koga mese~inata li~i na posrebrena reka, a koga na kifla? • Koi poetski sliki gi otkriva{ vo vtorata strofa?

Razmisli ¦ Kako mo`e denot da si ja kasne mese~inata za pojadok?

80


LET VO VSELENATA

Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe Raska`uvawe • Otkako }e gi razgleda{ slikite, raska`i {to se slu~ilo. Na deteto daj mu ime.

81


NAU^NO-POPULAREN TEKST PODAROK ZA VSELENSKOTO DETE Sedev pod starata kru{a, koga odnenade` pred mene na vol{eben na~in se pojavi edno mom~e, ~ini{ od zemjata niknalo. – Doa|am od Mese~inata – re~e toa, makar {to ni{to ne go pra{av. – Vozbudlivo patuvawe! Pogledni tamu e moeto letalo! – Gluposti! Na Mese~inata nema lu|e! Toa e odamna konstatirano, u{te vo vremeto na mojot dedo – se potsmevnav. – [to e toa dedo? – seriozno pra{a mom~eto. – Tatko na mojot tatko. No, sega dosta so glupavi pra{awa. Igra{ fudbal? – [to e toa fudbal? – povtorno pra{a mom~eto. Ovojpat povnimatelno go zagledav. Mom~eto be{e oble~eno vo neobi~na, tenka, fina i svetlikava obleka. Na glavata nose{e nekakov vid na tropski {lem. Liceto mu be{e bledo, vsu{nost sino, kako da prebolelo te{ka bolest. Zelenite o~i bea polni so ~udewe. Se dvoumev. – Fudbalot e najinteresnata igra na svetot. Se igra so topka – objasniv. – [to e topka? – pra{a mom~eto. – Eh, ova e premnogu! Ako dete na tvoi godini ne znae {to e toa topka, toga{ navistina mora da e padnato od Mese~inata. – Ne padnav, tuku doletav. – Zarem na Mese~inata ima lu|e? – Ima su{testva kako mene. Saka{ li da dojde{i ti? – Tamu ne mo`e da se `ivee. Toa e nau~no utvrdeno. – Toa bilo gre{ka. Da ostanev, ne{to }e smislev. No, mnogumina dojdoa, otkako tvoite lu|e se vratija na Zemjata. – Dali tamu ima u{te vakvi deca? – pra{av. – Sekako. Od Zemjata sekoja godina doa|aat mnogubrojni deca koi ne se zadovolni od roditelite, bra}ata, sestrite, prijatelite, lo{ite ocenki vo u~ili{te... – Toa ne e vistina! Nikoj ne saka da zamine na Mese~inata! Taa e zdodevna i studena. Seto toa si go izmislil! – povikav. – Ne se site sre}ni kako tebe!

82


Mnogumina nemaat {to da jadat i nema koj da se gri`i za niv. No, mene mi se pristori daka si osamen i deka saka{ da dojde{ so mene. – Ne, ne! Sakam da ostanam na Zemjata i da im pomagam na osta-natite deca da bidat sre}ni. No, sega brzam. Me ~ekaat drugarite da igrame fudbal. Ako saka{ mo`e{ da n¢ gleda{. – Ako navistina saka{ da pomaga{, dojdi na Mese~inata i podari im ja topkata na decata tamu – re~e veseloto dete. Poleka mu ja podadov topkata. – Odnesi ja ti! Mom~eto od Mese~inata ja zede, mi se zablagodari i is~ezna, ~ini{ vozduh se stori. Seto ova im go raska`av na drugarite, no nikoj od niv ne mi poveruva. Mislea deka sum ja zagubil topkata ili deka nekoj mi ja ukral dodeka sum dremel pod starata kru{a. Sun~ica [KRIWARI]

Razgovarame za tekstot • Vo tekstot „Podarok za vselenskoto dete“ se izneseni izmisleni nastani i slu~ki. Potkrepi go ova tvrdewe so odbrani re~enici od tekstot! • No, toa {to nekoga{ bilo izmislica denes ve}e e stvarnost! I ova tvrdewe potkrepi go so fakti.

Ve`ba • Zamisli deka si na Mese~inata i deka ima{ sredba so nejzinite `iteli. • Raska`i usno kako prote~e taa sredba!

83


VOZOT NA DETSTVOTO Ajde, ajde, sekoj mo`e da patuva bez bileti, ako ima srce zlatno od dobrina {to mu sveti. Patuvame, patuvame bez zapirki, bez stanici. Viza ni e srce polno so dobrini bez granici. Ajde, ajde, vozot brza kon novite utra beli. Rodna zemja nas n¢ ~eka ej, sjateni orli smeli. Patuvame, patuvame bez zapirki, bez stanici. Viza ni e srce polno so dobrini bez granici. Makedonka JAN^EVSKA

84


U~am novi zborovi go zbogatuvam jazikot viza – dozvola na stranska vlada za vlez, izlez, prestoj

Razgovarame za pesnata • Na kakvo patuvawe povikuva poetesata? • Kakva slika zamisluva{ za vtorata strfa od pesnata?

Bele{ka za poetesata Makedonka Jan~evska e plodna poetesa za deca. Rodena e vo Gradsko 1940 godina. Avtor e na slednive poetski zbirki: „Yvezdeno nebo“, „Monista za |erdan~e“, „[arena poplava“ i dr. Dobitnik e na nagradata „Van~o Nikoleski“ (Bitola). @ivee vo Veles.

85


86


PRIKAZNITE NEMAA KRAJ

„Trista babi i dedovci razni na vnucite im {epotat skazni Nitu skaznite, nitu sonot, znaj, Nitu po~etok imaat nitu kraj.“


¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦

Prikaznite nemaat kraj - Adem Gajtani [trkot i lisicata - Narodna prikazna Gladnata gostinka - Risto Dav~evski Ribarot i ripkata - Aleksandar S. Pu{kin Baba Meca i krtot - Lazo Karovski Zboruvaat dve devojki - Narodna pesna Zimski jagotki - Narodna skazna Taga za Pepela{ka - Pero Milenkovski Stra{ni lovci - Narodna prikazna Ververi~kata i volkot - Lav Tolstoj Volkot i ovcata - Narodna prikazna Koj pomaga najubavo - Leonid Kaminski Brzozborki


PRIKAZNITE NEMAAT KRAJ Pepela{ka bez ~evel e sega. Crvenkapa pred vol~ko bega? Xuxiwata, glej, nemaat baba! Edno ~udno vol{ebno ogledalo ubavica pretvori vo `aba! Prikaznata natamu veli najmaliot i najglupaviot brat najjuna~ki megdan deli. Vodenica ima kosot, moi dragi, i vo nea vezden mele lagi! Trista babi i dedovci razni na vnucite im {epotat skazni. Nitu skaznite, nitu sonot, znaj, Nitu po~etok imaat nitu kraj. Adem GAJTANI

Razgovarame za pesnata Zo{to prikaznite nemaat kraj? Vo koi skazni se glavni likovi: - Pepela{ka, - Crvenkapa, - xuxiwata?

U~am novi zborovi - go zbogatuvam jazikot xuxe - malo ~ovekoliko su{testvo skazna - prikazna so izmisleni nastani i li~nosti

Ve`ba Preraska`i edna od prikaznite {to si gi pro~ital(a) ili si ja slu{nal(a) od drugi. Vnimavaj na redosledot po koj se odvivaat nastanite!

Adem Gajtani (1935 - 1982) e poet preveduva~ od albanska nacionalnost vo Makedonija. ^len na DPM (Dru{tvo na pisatelite na Makedonija) od 1973 godina. Avtor e na knigite: „Morska {kolka“, „Svetlina na srceto“, „Od cvet do cvet“, „Lebedova pesna“ i dr. Dobitnik e na nagradata „Bra}a Miladinovci“.

89


[TRKOT I LISICATA [trkot i lisicata stanale prijateli. Eden den {trkot ja pokanil lisicata na gosti. Turil mleko vo edno grne so tesna ustinka. Nadrobil leb i po~nal da ja nudi lisicata. - Poveli, kuma liso, jadi, ne srami se! Lisicata popusto se vrtela okolu grneto. Mirisala, no ne mo`ela ni{to da kasne. A {trkot kolvel s¢ dodeka ne izel s¢. Po nekolku dena lisicata go pokanila {trkot na gosti. Zgotvila ka{a i ja stavila vo edna plitka ~inija. Po~nala da go nudi {trkot: - Jadi, prijatele, jadi, ne stegaj se. Na jadewe nema sram. [trkot samo kluknal i ne mo`el ni{to da kasne. Lisicata lakomo jadela s¢ dodeka ne ja izela seta ka{a.

90


Pri razdelbata {trkot rekol: - Koga te pokaniv na gosti, ti ubavo se najade. A sega jas ostanav gladen. Lisicata mu odgovorila: - Pro{tavaj, kume. Celoto maalo ~u kako jade{, a jas kaj tebe ostanav gladna . . . Narodna prikazna

Narodni pogovorki [to }e nadrobi{, toa }e srka{. Kako }e si posteli{, taka }e si legne{. [to }e posee{, toa }e o`nee{.

GATANKA Taa yverka diva so opa{ka siva, ~esto odi v selo za da grabne petle belo.

Razgovarame za prikaznata • Kako postapil {trkot koga lisicata mu do{la na gosti? • Kako mu vratila lisicata so ista merka na {trkot? • [to £ rekol {trkot na lisicata na razdelbata? • [to mu odgovorila taa?

Povrzi! Povrzi gi narodnite pogovorki so ovaa prikazna i objasni go nivnoto zna~ewe!

Ve`ba • Preraska`i ja prikaznata „[trkot i lisicata“ spored sledniov plan: • Lisicata - gostinka na {trkot • [trkot - gostin na lisicata • Razdelba

91


GLADNA GOSTINKA Likovi: PETEL I LISICA (Petelot pie voda, a Lisicata, pritaena zad plotot, lakomo se obli`uva i go zazboruva) LISICATA: Hi, hi, hi, ... Petle, zo{to po sekoja goltka ja kreva{ glavata I gleda{ vo praznoto nebo? PETELOT: Zatoa, Lisico , za da vidam podobro ... Da ne mi naleta nekoj strvnik kako tebe, pa da mi ja ukrade vodata. LISICATA: Budal~e, kade se ~ulo lisica voda da krade?! PETELOT: Lisicata voda ne krade, no mo`e da go ukrade toj {to ja pie vodata. A toa ti e isto, neli? Sega ostavi me na mira, barem dodeka si pijam od svojata voda. LISICATA: Dobro, si odam! Dopij go crepot, ama ne bidi vaka skr`av i potoa koga }e te posetam na ve~era. PETELOT: Glupava Lisico! Zar u{te ne znae{ deka petelot ne ve~era?! LISICATA: Petlite ne ve~eraat, ama ve~eraat lisicite, skr`avko neviden na svetov! PETELOT: Dobro, dobro kumi~ke - toga{ dojdi ve~erva. No, ne zameruvaj mi dokolku me zatekne{ na spiewe ... LISICATA: Ti, Petle, slobodno spij si. Mene ne mi pre~i spieweto. Mene mi pre~i samo zatvorenata vrata. PETELOT: He, he, he... Znam deka ti pre~i zatvorenata vrata, ama jas ne mo`am da ti pomognam. Za toa }e mora da razgovara{ so vratarot ... LISICATA: Vratarot?! ... Koj e vratar? PETELOT: Mojot vratar se vika Murgo. Ku~eto Murgo! LISICATA: Uuuu, begaj Lisico! Podobro bez ve~era, otkolku ve~era so lo{ ~uvar! (Lisicata pobegnuva, a petelot prodol`uva da si pie voda) Risto DAV^EVSKI

Razgovarame za tekstot • So kakva cel lisicata do{la kaj petelot? • Od koi postapki na petelot doznava{ deka toj e vnimatelen i umen? • Vo koj moment lisicata pobegnala? Zo{to? • Kako e predaden likot na lisicata vo ovoj tekst?

Zada~a ^itajte go tekstot po ulogi! Eden u~enik neka gi ~ita zborovite na petelot, a edna od u~eni~kite - zborovite na lisicata. Potoa smenete gi ulogite.

92


RIBAROT I RIPKATA

Na morskiot breg, vo zemjanka tro{na i stara, si `iveel siroma{en ribar so svojata `ena. Edna{ ribarot vo mre`ata fatil zlatna ripka, koja mu vetila deka }e mu gi ispolni site `elbi, samo da ja pu{ti nazad vo vodata. Ribarot se so`alil vrz kutrata ripka i ja pu{til vo moreto. Koga se vratil doma s¢ £ raska`al na `ena si, a taa go ispokarala {to ne pobaral barem edno korito za da ne pere vo staroto, koe ve}e bilo seto ispokr{eno. Ribarot se vratil na morskiot breg i od ribata pobaral korito. No, doma `ena mu go pre~ekala naluteno i mu rekla deka namesto korito trebalo da pobara nova ku}a. [to }e £ e korito bez ku}a? Ribarot pobaral nova ku}a od ripkata, arno ama `ena mu i ovoj pat ne bila zadovolna, tuku posakala da stane boljarka. Koga i toa £ zdodealo, posakala da stane carica, a najposle i gospodarka na site moriwa i okeani, ta zlatnata ripka ko sluginka da ja dvori.

93


Ripkata im gi ispolnuvala site `elbi, s? dodeka ne ja slu{nala posledenata. Toga{ plesnala so zlatniot opa{ i bez zbor se nurnala vo moreto. Koga ribarot se vratil doma, videl deka ripkata im odzela s? {to im dala. Tie povtorno bile siroma{ni so staroto koritce pred zemjankata vo koja porano `iveele. Aleksandar S. PU[KIN

U~am novi zborovi - go zbogatuvam jazikot zemjanka - mala, niska ku}i~ka izgradena od zemja boljarka - bogata{ka

Razgovarame za prikaznata • Koi likovi se glavni vo ovaa prikazna? • Koja `elba na babata ja smeta{ za opravdana i prifatliva? • Koga trebalo da prestane taa so svoite `elbi? • Kako bila kazneta poradi neskromnosta? • [to im pora~uva avtorot na ~itatelite preku ovoj tekst?

94


BABA MECA I KRTOT

Si {etala Baba Meca po visokiot srt i tamu go sretnala mi`urkaviot krt. Pomislila deka e nekoja `ivotinka slepa, pa go pritisnala so svojata {epa. Krtot spi{tel kolku {to imal glas, pa zapo~nal da se moli za spas. - Pu{ti me, Baba Meco! Na dobrinata tvoja so dobrina }e vratam. Veruvaj mi, za ova dobro skapo }e ti platam. Odgovori Baba Meca: - Se ~udam, `ivotinko mala, kako tolku malku um tebe pirodata ti dala! Kako mo`e{ da misli{ taka, crvu eden, jas da popadnam v maki, vo nekoj ~as beden, ta ti da mi podade{ raka? Prirodata mene mi dala najskapocen dar: vo seta planina jas sum gospodar! Ja gleda{ li ovaa karpa? Da sakam, za mig }e ja krenam! Tuku prosto neka ti bide za ovaa male~ka {ega, {tom moli{, }e ti go podaram `ivotot sega. No, drugpat misli na zborot, za{to sekoj nema da ti prosti: za kazna, so tvoeto mevce carski }e se gosti. Ne minalo dolgo vreme, Baba Meca legnala v pe{tera malku da dreme. Edna golema karpa, kolku ku}i~ka na dva kata, se odronila tokmu pred me~kinata vrata. Baba Meca napna so svojata silna ple{ka, no nikako da ja pomrdne karpata te{ka. Eve go krtot vjasa i v~as kaj Baba Meca vtasa. - Ne pla~i, Baba Meco, a po~ekaj dva-tri dena: karpava }e ja krenam! Baba Meca se ~udi:

95


„Zar u{te ima `ivotinki tolku ludi?“ Se pikna krtot pod karpata, se pikna i po~na da rie. Vle~e zemja grst po grst. Gleda me~kata i se ~udi: „Dali e ova son ili sum poludela? Zar mo`e ovoj mi`urkav krt da me spasi mene od sigurna smrt“? Lazo KAROVSKI

Ve`ba • Preraska`i ja sodr`inata na tekstot „Baba Meca i krtot“ spored slednive pra{awa: • [to mu napravila Baba Meca na mi`urkaviot krt {to go sretnala na eden visok srt? • So koi zborovi krtot ja molel Baba Meca za spas vo toj lo{ ~as? • [to mu odgovorila Baba Meca na maliot krt, koga £ stanalo za nego `al? • Kako, na krajot, mi`urkaviot krt ja spasil me~kata od sigurna smrt?

Zada~a Obidi se da napi{e{ stihotvorba. Na primer: Si {etala Baba Meca po visokiot srt, tamu go sretnala mi`urkaviot krt. Pomislila deka e nekoja `ivotinka slepa, pa go pritisnala so svojata {epa . . .

96


ZBORUVAAT DVE DEVOJKI Zboruvaat dve devojki: - Blaze si ti, o Felaza, {to si ima{ dobra majka, ti ja skroi ko{ulata, podolgi~ka, po{iroka, i ti veli: „Oble~i ja, i so zdravje da ja nosi{!” A jas imam zla ma}ea, mi ja skroi ko{ulata, natesni~ko, nakusi~ko, i mi veli: „Oble~i ja, no da ne se naraduva{!” Albanska narodna pesna

^itaj, razmisluvaj, analiziraj, komentiraj! ¦ Kakvi ~uvstva pobuduva ovaa pesna kaj tebe? ¦ Zo{to? ¦ Kolku stihovi ima ovaa pesna? ¦ Kako se grupirani tie? ¦ Po kolku slogovi ima sekoj stih? ¦ Kako se vika takviot stih? ¦ Po {to se razlikuvaat dvete devojki za koi stanuva zbor vo ovaa narodna pesna?

97


„@alno e {to ima lu|e koi edni sakaat, a drugi mrazat” @ak B. MOLIER

ZIMSKI JAGOTKI Nekoja `ena imala dve }erki. Ednata bila nejzina, a drugata pastorka. Nejzinata }erka bila grda i za sekoja sitnica pla~ela. Pastorkata, pak, bila ubava, mila i sekoga{ nasmeana. Vo eden dekemvriski den, koga }erkata na ma}eata trebalo da go proslavi rodendenot - £ rekla na majkata: - Mamo, sakam jagotki! - Jagotki!? - se za~udi majkata. - Da, da mamo! Sakam jagotki! - No, dete moe, zarem vo ova vreme na godinata jagotki? - Da, vo ova vreme! - ? rekla }erkata i po~nala da pla~e. - ]e ti dadam jabolko ili portokal, no sega nema jagotki - ja te{ela majkata. Vo toj moment vo sobata vlegla pastorkata, nosej}i naramnik drva. – Aa, si do{la, ve{terke edna! – izvika }erkata na ma{teata. Ti }e mi najde{ jagotki. I nemoj da se vra}a{ doma bez niv. Dali slu{na? Toa rekla i so seta sila ja udrila po obrazot. Pastorkata se zateteravila i odvaj se zadr`ala na nozete. Zadr`uvaj}i gi solzite, izlegla od doma. „Kade mo`e sega da £ najdam jagotki? – razmisluvalo devoj~eto i po{lo v gora. Predelot niz koj minuvala bil pust. Na neboto bleskala Mese~inata kako Sonceto napladne. Odedna{ toj pust kraj po~nal da se polni so drvja, od zemjata po~nala da nikne treva, a po trevata rumeni jagotki. Zapeale i pticite koi na devoj~eto po~nale da mu sletuvaat na ramenata. Brzo ja polnelo ko{nicata so jagotki. Koga se vratilo doma, doma{nite ne mo`ele da se na~udat: devoj~eto donelo vistinski jagotki. Vedna{ gi izele. – Mora{ da odi{ pak po jagotki - zapovedala ma{teata. – Ti kolku malku donese, {to nam samo apetitot ni se otvori. No, sega i nie }e pojdeme so tebe za da vidime koj ti gi dal. – Nikoj ne mi gi dade. Sama gi nabrav, – odgovori devoj~eto. – Misli{ deka sme tolku glupavi i deka ne sfa}ame ni{to – viknala ma{teata. – Trgnuvaj, {to ~eka{! So solzi vo o~ite, devoj~eto trgnalo v gora, a po nea doma{nite. Patem go tepale i go gonele za da odi pobrzo, iako bilo umorno. Najposle go naterale da tr~a. Dolgo tr~alo, a koga se umorilo padnalo vo snegot. Ma{teata potr~ala da go udri so lastegarkata so koja se potpiralo, no pred nego se napravila bara. Od zemjata po~nale da niknat bodlikavi grmki, koi brzo se {irele.

98


[to stanalo so devoj~eto? Koga se pribralo od umor, stanalo i poglednalo nazad, no imalo {to da vidi: negovite goniteli is~eznale. Stanalo i po{lo kaj jagotkite. Od bliskata {uma poletale ptici. Ottoga{ pove}e nikoj ne go videl devoj~eto me|u lu|eto. Vo dolgite, studeni dekemvriski no}i, koga decata ja do~ekuvaat Novata godina, severniot veter sega im raska`uva za devoj~eto, koe pticite go odnele vo nepoznat, prekrasen kraj. Od toa vreme do denes, pokraj onaa bara se nao|a edna vrba koja pla~e, edna tenka topola i eden isu{en brest na koj kukaat kukavici. Sibirska narodna prikazna (Prevod: Petko DOMAZETOVSKI)

^itam, razmisluvam, zaklu~uvam ¦ Koi se glavnite likovi vo ovaa prikazna? ¦ Koi od tie likovi se nasilnici? Zo{to? ¦ Kakva `elba izrazila razgalenata }erka za svojot rodenden? Zo{to bila neostvarliva taa nejzina `elba? ¦ Kakvo ~udo se slu~ilo koga pastorkata oti{la vo gorata po jagodi? ¦ [to simbolizira vrbata, koja pokraj barata pla~e, a {to simboliziraat topolata i isu{eniot brest, na koj kukaat kukavici?

U~am novi zborovi go zbogatuvam jazikot se zateteravi - se zani{a apetit - `elba za jadewe lastegarka - stap

99


TAGA ZA PEPELA[KA Vo topla soba – dom tatkov sakan ~ita{e dete prekrasna bajka za edno ta`no devoj~e malo I edna lo{a ma}ea – majka

.. Samo za solzi, kletvi i taga znae{e toa devoj~e milo. Navredi te{ki noselo v srce – `edno za radost, za qubov bilo.

Maj~ina raka bez da go gali rasnelo ta`no, bez igri, pesni – nejako pti~e udreno v krilo, samo, bez jato sred buri besni.

. . . Deteto v taga proroni solzi, bezmerna bolka na srce seti I v {epot re~e: „O, zo{to, zo{to `iveat lu|e zlobni i kleti!“

Pero MILENKOVSKI

^itam, razmisluvam, zaklu~uvam ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦

100

Po {to ovaa pesna e sli~na na prikanata „Zimski jagotki”? Kakva slika e dadena vo prvata strofa? U{te kolku drugi strofi ima pesnata? Po kolku stihovi ima vo sekoja strofa? Koi stihovi vo strofite se rimuvani? Kakvi ~uvstva pobuduva pesnava kaj tebe?


STRA[NI LOVCI Si bile trojca lovci, si imale tri pu{ki. Ednata nemala sa~mi, a dvete bile prazni. Oti{le na lov vo bliskata {uma – da lovat zajaci, lisici i yverki razni. Blisku do {umata, videle tri zajaci. I, lovcite vedna{ pu{kite gi stegnale. No, edniot zajak im se skirl nekade, a drugite dva – kako streli pobegnale! Toga{ edniot od lovcite rekol: – Pobratimi, ogladnev, od nekade kotle da stokmime. Zajakot {to ni pobegna, vo nego da go zgotvime.

Za sre}a, vo blizina videle edna ku}i~ka {to nemala ni yidovi, ni pokriv, ni vrata. Oti{le do nea trojcata prijateli i sekoj na vratata tropnal po sedumpati! Stopanot, koj ne bil doma, vedna{ izlegol, krpej}i go paltoto so igla bez konec. – Prijatele, – lovcite mu rekle, – ogladnevme ... Za varewe zajak pozajmi ni kotle ili tenxere. – Na drago srce, – im vratil ovoj, – eve, videte, imam tri, no... dvete od niv za ni{to ne ~inat, a, pak tretoto, gledate, voop{to nema dno! Taka, vo kotleto {to ne go zele, go svarile zajakot {to ne go fatile, se najale, se napile i so „polni“ torbi – site doma veseli se vratile! Makedonska narodna prikazna Obrabotil: K. DONEV

101


U~am novi zborovi go zbogatuvam jazikot sa~ma - olovno zrno stopan - sopstvenik

Razgovarame za prikaznata • Prikaznava ima naslov „Stra{ni lovci“. Po {to se „stra{ni“ lovcite za koi se zboruva vo prikaznata? • [to e neobi~no vo nivnoto odnesuvawe dodeka se na lov? • Zo{to vo poslednata re~enica od prikaznata zborot „polni“ (torbi) e staven vo navodnici? • [to najmnogu te nasmea koga ja ~ita{e ovaa prikazna?

102


VERVERI^KATA I VOLKOT Ververi~kata skoka{e od granka na granka i padna vrz eden zaspan volk. Volkot ripna i saka{e da ja izede. Ververi~kata po~na da mu se moli: - Pu{ti me! Volkot re~e: - Dobro, }e te pu{tam, samo }e mi ka`e{ zo{to vie ververi~kite tolku ste veseli. Mene sekoga{ mi e zdodevno, a vie postojano si igrate gore po grankite na drvjata, veselo ripkate. Ververi~kata re~e: - Prvin pu{ti me da se iska~am na drvoto, za{to se pla{am od tebe, a potoa }e ti ka`am. Volkot ja pu{ti, a ververi~kata se iska~i na drvoto i ottamu re~e: - Tebe ti e zdodevno zatoa {to si zol. Tebe zlobata srceto ti go gori. A nie ververi~kite sme veseli za toa {to sme dobri i nikomu zlo ne mu pravime. Lav TOLSTOJ (Prevod od ruski) )

Razgovarame za tekstot • [to ? se slu~ilo na ververi~kata koga skokala po grankite na drvjata? • Vo kakva opasnost se na{la taa? • [to pobaral volkot od nea za da ja pu{ti? • [to mu odgovorila vereri~kata: - pred volkot da ja pu{ti i - otkako ja pu{til? • Koja e porakata na pisatelot preku ovoj tekst?

Ve`ba • Opi{i ja ververi~kata.

Zada~a Formirajte grupi od po tri u~enici i ~itajte go tekstot po ulogi! Prviot neka gi ~ita pojasnuvawata {to gi dava pisatelot, vtoriot neka gi ~ita zborovite na ververi~kata, a tretiot zborovite na volkot. Menuvajte gi ulogite!

103


VOLKOT I OVCATA Siot iskasan od ku~iwa, volkot le`e{e kraj rekata. Vo blizinata zabele`a ovca. ¥ se pribli`i i po~na da ja moli da se smiluva na nego i da mu donese malku voda. - Jas so zadovolstvo bi go storila toa - odgovori ovcata - no, iako si siot iskasan i osakaten, ti si sepak volk. Se pla{am da ne si pove}e gladen odo{to `eden. Narodna prikazna

Razgovarame za prikaznata • Koj go ispokasal volkot? • [to zabele`al toj kraj rekata? • [to ja molel volkot ovcata? • Od koi pri~ini go pravel toa? • [to mu odgovorila ovcata?

Ve`ba • Opi{i go volkot!

Zada~a Pro{iri ja ovaa prikazna so novi elementi: - borbata na volkot so ov~arskite ku~iwa, - pomo{ na ku~iwata na ov~arot, - begstvo i spas na volkot, - sredba so ovcata.

104


KOJ POMAGA NAJUBAVO Si bil eden kral. Imal tri }erki - Alina, Polina i Evelina. Eden den kralot im rekol na svoite }erki: - Denes jas pro{etav nasekade niz na{iot dvorec i - za glava se fativ: vistinsko bezredie! Hartii rasfrlani po podot, ~evli na prozorcite, ali{ta po krevetite! Nasekade - bezbroj kni`iwa od bonboni. I re{iv, }erki moi, da fatam i da go sredam dvorecot. A vas sakam da ve pra{am: kako }e mi pomognete? Najstarata }erka, Alina, rekla: - Eve kako }e pomognam jas. Koga ti }e po~ne{ da mete{, jas }e go vklu~am gramofonot i }e ja stavam tvojata sakana plo~a: „Kralevite mo`at s¢“. So veselata pesna ti v ~as }e go is~isti{ dvorecot! - A jas pak }e go vklu~am televizorot, - rekla srednata }erka Polina. - Na televizja sega e emisijata „Na gosti kaj skaznite“. Jas vnimatelno }e ja gledam emisijata potoa se }e ti raska`am. A ti brzo, kako vo skazna, }e go is~isti{ celiot dvorec. - A ti {to }e vklu~i{? - ja pra{al tatkoto najmalata }erka. - Jas }e ja vklu~am pravosmukalkata, - odgovorila Evelina. - Ne, ne, prvin }e gi stavam site rasfrlani predmeti na svoite, mesta, pa }e ja zemam metlata }e go smetam seto |ubre. Potoa }e zemam vla`na krpa i }e ja izbri{am pravta od prozorcite, od masite, televizorot, policite, pa }e ja vklu~am pravosmukalkata i }e ja soberam seta prav od podot. A koga s¢ }e is~istam, nie site zaedno }e sedneme i }e gledame televizija. - I taka, }erki moi - rekol kralot - jas denes razbrav deka imam samo edna vistinska pomo{ni~ka! Leonid KAMINSKI U~am novi zborovi - go zbogatuvam jazikot Skazna e prikazna so izmislena sodr`ina.

Razgovarame za tekstot • Koi se glavnite likovi vo ovoj tekst? • Koi }erki na kralot se mnogu mrzlivi? • Od koi nivni postapki se gleda toa? • Po {to Evelina se razlikuva od svoite postari sestri? • Zo{to nivniot tatko veli deka ima samo edna vistinska pomo{ni~ka?

105


BRZOZBORKI Narodni brzozborki Krivo jare pod kriv javor le`e{e, kriva kle~ka grize{e. Petel preta v pepel. Petre plete plot, pred Petreva plevna. Pij voda pod puknat kamen, pij voda nad puknat kamen. Crn pr~, crn trn grize{e. [trk, {trk balaban, polna pu{ka {arlagan.

Avtorski brzozborki DVE BOR^IWA

Seto selo sobrano, seno slama sobira. Samo Simo sedi srede selo sam.

Bor~e do bor~e vo dvor~e. Zbor~e po zbor~e od Bor~e. Dve bor~iwa vo dvor~eto, dve zbor~iwa od Bor~eto. Vasli KUNOSKI

Gligor POPOVSKI

STARECOT SOM VA[E I NA[E Spie slatko starec som, sega soni sedmi son.

Na{eto e na{e, va{eto e va{e, va{eto - na{e, na{eto - va{e, pa s¢ {to imame i na{e i va{e. Gligor POPOVSKI

Vasil KUNOSKI

Zapomni Brzozborkite se narodni ili avtorski tvorbi sozdadeni so cel da se ve`ba nivnoto brzo izgovarawe. Tie imaat zabaven karakter, no slu`at i da podu~uvaat.

Zada~a • Pro~itaj gi brzo po nekolku pati ovie brzozborki!

106


AZBUKA NA PRIRODATA

„Prirodata da ja ~uvame i stari i mladi sve`ina da blika vo na{ite gradi“


? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ?

Zlatoto na esenta - Vidoe Podgorec Esenski pejza`i - Svetolik Rankovi} Grozdober - Tome Bo`inovski Docna esen - Vasil Tocinovski Palavoto esensko liv~e - Jovan Bocevski Zimska slika - Kiro Donev Proletta e slikar - Jure Ka{telan Ni prela gora ni tkala - Narodna pesna Na{iot prv izlet vo priroda - Miho Atanasovski Pesna - Tiho Najdovski Ekolo{ka poraka - \or|i \or|ievski Pejza` - Vasil Kunovski Vol{ebnikot i pticite - Angel Karalij~ev Godi{nite vremiwa - Bo{ko Sma}oski


Izjasni se: Po {to ja pameti{ minatogodi{nata esen?

ZLATOTO NA ESENTA Jas dojdov da go prebrojam zlatoto na esnta. Mojot pat go sledat oblaci, do`dovi i vetrovi. Ama ne lutete se za toa. S¢ u{te mo`am da ve po~estam so orevi i kosteni. Zagledajte se dobro vo grankite - mo`e da se najde i nekoe jabolko zaboraveno od bera~ite. Zemete ko{nici - }e vi gi napolnam so pe~urki. No, sega ostavete me za malku. Treba da otr~am do planinata, kaj moite prijateli. Ververi~ke, pobrzaj da si go napolni{ ambar~eto so zimnica. Vo {umata ima{ orevi, `eladi, {i{arki ... E{ko, si iskopa li toplo leglo vo lisjata? Mecano, vo koe duvlo }e sonuva{ mirizliv lipov med? Ete, malku ta`no e seto toa: pusto pole, gola {uma, magli i do`dovi ... No, ora~ite velat: - Neka vrne! Treba da poseeme novo `ito. Yirnav i vo u~ili{teto. Decata u~at stihovi, peat pesni, raska`uvaat za borbite. Se podgotvuvaat da go proslavat denot na vostanieto mojot edinaesetti den. Sre}en praznik, drugar~iwa! Jas brzam, prostete mi! Dojdov da go prebrojam zlatoto na esenta. No, toa e tolku mnogu - se dobrojuva li? Vidoe Podgorec

Razgovarame za tekstot • Na {to misli pisatelot koga veli „Dojdov da go prebrojam zlatoto na esenta?“ • Kakvi promeni vo prirodata se slu~uvaat vo ova godi{no vreme? • So koi plodovi mo`e da te po~esti esenta? • [to im pora~uva esenta na ovie {umski `ivotni: - na Ververi~kata; - na E{ko; - na Mecana? • [to se slu~uva vo esenta vo u~ili{tata? • Koi dr`avni praznici gi proslavuvame vo esenta? Od kakvo zna~ewe se tie praznici za gra|anite na Republika Makedonija?

Prepi{i! Prepi{i tri re~enici po sopstven izbor!

Bidi ilustrator Obidi se da ja pretstavi{ slednava re~enica od tekstot so crte`: „Zagledajte se dobro vo grankite - mo`e da se najde i nekoe jabolko zaboraveno od bera~ite.“

109


ESENSKI PEJZA@I Stojam na rit~e i ja posmatram vol{ebnata esen, nejzinite ubavini i nejzinite bogati plodovi. Gi posmatram edinstvenite, skapoceni pejza`i posipani so blagi son~evi zraci, oboeni so bleskavi, `ivi i fantasti~ni boi, kakvi {to mo`e da dade samo prirodata. Pa, taka zanesen, voshiten, ne znam kaj da poglednam pobrgu i kade pobrgu da se svrtam... Kade i da pogledne{ okolu tebe s¢ e prepolneto, izobilno rodilo, nababrilo, s¢ e polno i sito, s¢ e slatko kako medovina...

Da pogledneme samo vo bogatite lozja. Nakiteni so grozje, crveno kako smola ili `olto kako kilibar - polno so meden sok mevlem za umorni, malaksani gradi... Preskokni samo preku brazdata, prijdi kon onaa razgraneta duwa srede lozjeto i }e po~uvstvuva{ ~uden miris... Tri ~ekori podaleku od tebe se razgranala bogata praska, polovinata lisja ? popadnale i na golite, crni i rapavi granki se `olteat slatki praski kako vistinski smil. Svetolik RANKOVI]

110


U~am novi zborovi go zbogatuvam jazikot pejza` - slika na predel od prirodata kilibar -smola so proyirna `olta boja mevlem - lek smil - rastenie so `olt cvet

Razgovarame za tekstot • Kogo prepoznava{ vo likot {to ja nabquduva esenta? • Od kade toj ja nabquduva esenta? Zo{to tokmu ottuka? • Kakvi sliki nudi prirodata vo esen? • Kako izgledaat lozjata vo esen? • Vo koj del od tekstot se dadeni opisi na ovo{nata gradina?

Ve`ba • Slednive re~enici prepi{i gi vo tetratkata po makedonski jazik i dopolni gi ispu{tenite zborovi: • Od bliskoto rit~e ja nabquduvam prirodata vo godi{noto vreme ___________. Ovo{nite drvja se prepolni so ______________. Na grankite od jabolknicata visat crveni _______________. Duwite gi zavitkale svoite ______________ so _______________ duwi. • Pticite peat prekrasni _____________. • Nivnite ______________ se raznesuvaat nasekade.

111


GROZDOBER

Od dvete strani na patot se protegaat lozjata. Vo niv e najgolemata te`ina i najgolemata radost. Te`ina: koga se kopaat i koga se korne troskotot. Radost: koga se branat od pticite grozjarki i koga se berat. Dedo ~esto ni raska`uva{e edna prikazna za ~ovekot {to go dovel celoto semejstvo na grozdober kaj svoj prijatel, a sam do{ol na kopawe. Koga so pesna i veselba go obrale lozjeto, prijatelot mu rekol na doma}inot! - Ej, ~orbaxija, kako ne si se setil da go posadi{ so lozje celiot rid, ta da mo`eme da bereme i cela nedela! - Arno veli{, - mu rekol stopanot na svojot prijatel - ama ne stigaat racete. Koga puknala proletta, stopanot go pokanil svojot prijatel da go skopaat lozjeto. Se soglasil prijatelot i do{ol sam. Iskopal samo eden red i ispoten i izmoren, se zagledal vo stopanot koj mirno kopal i mu rekol: - Mnogu redovi si nasadil, ~orbaxijo! Snaga ne }e ostane od nas po dolgi redi{ta. Mesto nekolku reda da si posadil, si zafatil re~isi cel rid. - E, prijatele, toa e istoto lozje esenoska {to go berevme - mu se podnasmeal stopanot na prijatelot. ... I taka se raska`uva prikaznata od grozdober na grozdober, od kroewe na kroewe, od ~uvawe na ~uvawe... [tom }e nadro~at grozdovite i {tom }e dobijat vinska boja, nie decata, se krieme pod kro{nite na kajsiite i bademite vo lozjeto i so tenekii tropame po pticite grozjarki. Im se zakanuvame da ne sletuvaat vo lozjata, za{to nitu perduv~e nema da im ostavime, a tie kako temen oblak }e nadletaat nad nas i strvno piskaat li piskaat...

112


Dovikuvaweto od lozjata i {egite so pticite se vistinski do`ivuvawa vo tie denovi pred grozdober... [tom selanite }e re~at deka grozjeto e zrelo za berba, zaskrcuvaat kolite natovareni so ko{ovi i vareli. Kraj ~e{mite kisnat buriwa i bo~vi. Grozdoberot e najslatkiot, najveseliot praznik. Pesnite, igrite i zaka~kite nemaat kraj... Tome BOGDANOVSKI

U~am novi zborovi go zbogatuvam jazikot varela - drven sad vo koj se gme~i grozjeto bo~va - drven sad za ~uvawe vino

Razgovarame za tekstot • Dedoto ~esto na svoite vnu~iwa im raska`uval prikazni za prijatelot {to go dovel seto semejstvo na grozdober. • Od koi postapki na dedoviot prijatel doznava{ deka toj e mrzliv ~ovek? • [to e sme{no vo dedovata prikazna? • Kakvi spomeni go vrzuvaat pisatelot za denovite od detstvoto pred grozdober? • Kakva slika e dadena za grozdoberot vo zavr{niot del od tekstov? • „Grozdoberot e najslatkiot i najveseliot praznik“ veli pisatelot vo poslednata re~enica od ovoj tekst. Zo{to?

Zada~a • Ako si u~estvuval vo grozdober, usno objasni kako si go do`iveal grozdoberot.

113


DOCNA ESEN I posledniot list od drvoredot bolno se odrona vee, vo gradinata svena ru`ata moeto najsakano cvee. Sonceto daleku zad ridot is~ezna, posledni denovi toa broi. Lastovicite odletaa, prazno e gnezdoto pod na{ata strea. S¢ e tivko. Niz ulicite luduva veterot besen. Lu|eto brzaat so jakni, sega e ve}e docna esen. Vasil TOCINOVSKI

Razgovarame za pesnata • Kolku poetski sliki se dadeni vo: prvata strofa, vtorata strofa, tretata strofa? • Koja od tie sliki najmnogu ti se dopa|a? • Po {to ti ja prepoznava{ docnata esen? • Kakvi ~uvstva pobuduva kaj tebe ovaa pesna?

Ve`ba • Napi{i sostav so naslov „Docna esen“!

Vasil Tocinovski e roden 1946 godina vo s. Stojakovo, Gevgelisko. Bil urednik vo Makedonskata radio-televizija. Raboti vo Institutot za makedonska literatura vo Skopje. Avtor e na knigite: „Tajna vo sonot“, „Den za igra“, „Krienka“ i dr. (poezija). „Otvori ~etiri o~i“, „Ptici vo krugot“, i dr. (raskazi). „Zlatnoto dete“ (roman za deca). Dobitnik e na nagradite: „Kiment Ohridski“, „Krste Misirkov“, „Goce Del~ev“ i dr.

114


Soberi listovi vo razni formi i boi! Neka gi krasat listovite od blok~iwata tvoi

PALAVOTO ESENSKO LIV^E Duvna palavoto esensko vetre. Se provira{e niz polugolite granki od duwata i zrelite po`olteni duwi. A `oltite listovi ne`no {umea i `alno se odronuvaa od svoite granki. Samo edno liv~e s¢ u{te be{e na edna od grankite, ta bu~no za{umoli i posaka da se odroni i da ja dopre zemjata. Nekolku miga potoa se odroni od grankata i so pomo{ na veterot se krena vo vozduhot. Leta{e i leta{e... Gleda{e kako pticite letaat okolu duwata, crcorej}i, i kriej}i se niz razgolenite granki. Na svojot pat gi vide decata kako brzaat kon u~ili{teto i veselo vleguvaat vo dvorot. Vide i deca zastanati pod duwata. Radosno i vozbudeno, gledaj}i s¢ okolu sebe, palavoto liv~e go prodol`i svojot let. I leta{e, leta{e ponatamu. Im se voshituva{e na ubavinite {to gi gleda{e okolu sebe. A koga se izmori od letot posaka da se najde na zemjata. Se spu{ti kon zemjata i gi vide po`oltenite lisja kako go o~ekuvaat za da im gi raska`e avanturite {to gi do`ivea. Se ~uvstvuva{e presre}no. Sega mo`e{e mirno da gi do~eka poslednite denovi na esenta. Jovan BOCEVSKI

Zbor po zbor - bogat re~nik palavo - nemirno avantura - vozbudlivo do`ivuvawe

Razmisli i odgovori! • [to se slu~ilo so lisjata na drvjata koga po~nalo da duva palavoto esensko vetre? • [to posakuvalo liv~eto, koe posledno ostanalo na edna od grankite? • [to videlo se toa liv~e dodeka lebdelo niz vozduhot? • [to se slu~ilo koga liv~eto se izmorilo?

115


Kakvi igri igra{ vo zima? So kogo si igra{ naj~esto?

ZIMSKA SLIKA Zima, zima, sne`e vee, {tipe, studi - s¢ belee! Reka, pole, {uma, breg po~ivaat pod jorgan mek! De~iwata sne{ko pravat, vrap~iwata nad niv „slavat“, ta`ni gnezda, goli granki sne`ni topki, brzi sanki... Kolku deca, tolku `elbi, ama nema kavgi, delbi... Pesna e~i, radost blika, lele, kakva zimska slika! Brzo, brzo nadvor site, prekrasni se zime dnite! Se~ko se~e, sne`e vee, em ni studi, em n¢ gree! Neka vee, neka kosi snegot radost, zdravje nosi! Kiro DONEV

Razgovarame za pesnata • [to po~iva s¢ pod „jorgan mek“ vo zima? • [to pravat de~iwata vo zima? • Zo{to vo zima gnezdata se ta`ni, a grankite goli? • Kade gi povikuvaa decata poetot? • Koj mesec prepoznava{ vo se~ko? • Vo posledniot stih od pesnata poetot veli: „Sne{ko radost, zdravje nosi“. • Ako se soglasuva{ so poetot, potrudi se da navede{ primeri od koi }e se gleda deka snegot navistina nosi i radost i zdravje.

116


Nabquduvaj gi slikite na proletta! Tie se izlo`eni nasekade

PROLETTA E SLIKAR Proletta e slikar, koj gi izlo`uva svoite sliki na livadite, gi besi na grankite, gi crta vo vodite i ezerata, vo planinite, vo viso~inite, na nivite, vo staklata na prozorcite i vo ~ovekovite o~i. Ne se prodavaat slikite na Proletta. Tie nam ni se podareni. Da gi zememe so sebe, da gi so~uvame vo o~ite! I `ivotot zasekoga{ }e ni ostane prolet: lastovicite }e pravat sedala pod vedro nebo; i vo ledenata zima }e ~ueme slavej~e ako ja so~uvame slikata na proletta vo svoite o~i. Jure KA[TELAN

Razgovarame za tekstot • Pisatelot so pravo zaklu~uva deka proletta e slikar. Potkrepi go ova tvrdewe na toj na~in {to }e dade{ celosni i precizni odgovori na slednive pra{awa: • Kade gi izlo`uva svoite sliki proletta? • Koi boi se karakteristi~ni za ova godi{no vreme?

Objasni! Kakvi promeni vo prirodata se slu~uvaat vo prolet? Kako `ivotot mo`e da ni ostane zasekoga{ prolet?

Sostavi! Sostavi i napi{i tri re~enici za godi{noto vreme prolet!

117


NI PRELA GORA, NI TKALA Ni prela gora, ni tkala, sa zimo bolna le`ala koga mi dojde \ur|ovden, sama se gora oblekla: s¢ vo zelena dolama, s¢ vo zeleno kadife. Narodna pesna

Razgovarame za pesnata • Preku stihovite od ovaa pesna narodniot peja~ gi iska`al ~uvstvata na radost i sre}a od ona {to se slu~ilo vo prirodata so nastapuvaweto na proletta. • Zo{to gorata preku zimata e bolna? • Kakvi promeni nastanale vo gorata so doa|aweto na proletta? Na {to se dol`at tie promeni? • Iako e mnogu kratka, ovaa pesna e mnogu ubava i otkriva edna `ivotna vistina. Koja e taa vistina? • Kolku poetski sliki otkriva{ vo pesnava? Koja od tie sliki e najubava? • Zo{to narodniot peja~ razlistuvaweto na gorata go povrzuva so verskiot praznik \ur|ovden?

118


NA[IOT PRV IZLET VO PRIRODATA

I toga{ koga go pro~itavme toa, nikako ne ni poa|a{e od raka da go raska`eme ona {to go vidovme, {to go do`iveavme na izletot. Sekoj od nas saka{e da ka`e ne{to golemo, ne{to neobi~no, ne{to mnogu umno. Po s¢ izgleda deka mene mi be{e najte{ko. Ja klimkav glavata stavena vo dvete race i se obiduvav da najdam zborovi za da ja opi{am ubavata gletka na na{iot prv izlet. I s¢ mi se me{a{e: cve}iwata so pol`av~iwata, pticite i sonceto, neboto i livadite, taka {to ne znaev od kade da po~nam. No, koga vidov deka odminuva vremeto, po~nav da pi{uvam: „ Izletite se mnogu ubava rabota. Toa go vidov koga bev na izlet. Jas i moite drugar~iwa tr~avme po neboto gledaj}i gi nad nas zelenite livadi po koi letaa pol`av~iwata i crcorea vo zazelenetoto sonce. Potocite visoko gi krevaa svoite vetki, vednej}i se nad drvjata Od seto toa site bevme odu{eveni, a osobeno jas, za{to.” Ne uspeav da go zavr{am sostavot, iako tolku mnogu brzav so pi{uvaweto. Do mene dopre glasot na na{ata nastavni~ka: - Marko, ajde ti pro~itaj ni {to si napi{al! Stanav, ja zedov tetratkata v raka, se podnaka{lav, se ispraviv i... toga{ zayvoni yvon~eto. Zavr{i ~asot. - Dobro - re~e nastvni~kata - idniot ~as }e ~ueme {to si napi{al, Marko. E, za idniot ~as jas znam kako da napi{am! Miho ATANASOVSKI

119


U~am novi zborovi go zbogatuvam jazikot izlet- pro{etka ili kratko patuvawe xbun - nisko rastenie (grmu{ka) vetka - granka od drvo

Razgovarame za tekstot • U~enicite od edno oddelenie bile na izlet vo prirodata. Vo koe godi{no vreme bil organiziran nivniot izlet? Po {to doa|a{ do takov zaklu~ok? • Za vreme na izletot u~enicite bile: sre}ni, radosni, zadovolni, raspeani, razigrani, nasmevnati, rastr~ani... Vo koj del od tekstot e dadena slika za raspolo`enieto na u~enicite? • Spored zborovite na raska`uva~ot, te{kotiite nastanale utredenta. Navedi gi pri~inite za toa. • Kakov vpe~atok ti ostavi sostavot na Marko? [to te nasmea koga go ~ita{e negoviot sostav? Kakvi gre{ki otkriva{ vo toj sostav?

Zada~a: 1. Usno raska`uvaj za eden izlet! Pritoa koristi go sledniov plan: 1. Podgotovka 2. Trgnuvawe 3. Patuvawe 4. Do`ivuvawe za vreme na izletot 5. Vra}awe 2. Obidi se da gi popravi{ gre{kite vo re~enicite na tvoeto drugar~e. Sovremeniot makedonski pisatel Miho Atanasovski e roden 1934 godina vo Skopje. Pi{uva pesni i raskazi za deca i vozrasni. Avtor e na knigite: „Tutale bale“, „Uli~eto so obetki od cre{i“, „Cvetot {to nosi sre}a“ i dr. (poezija). „Marko Novinarko“ (raskazi). „Ku}i~kata so bela {amija“, „Bambila od drugiot svet“ (roman za deca). Dobitnik e na nagradata „Van~o Nikoleski“ na DPM.

120


PESNA Edna lastovi~ka doleta na balkonot od Vesna. Tuka ja zapo~na svojata najubava utrinska pesna. Doleta vtora lastovi~ka. I taa se pridru`i kon pesnata. Doleta i treta. Ja prifati pesnata {to ja zapo~nale nejzinite sestri~ki. Za mig celiot balkon na Vesna be{e poln so lastovi~ki, koi prekrasno peeja. Nivnata pesna ja ispolnuva{e ulicata. Vesna e sre}na i radosna. Vesela e kako ubavo majsko utro. Saka da se pridru`i kon pesnata na lastovi~kite. No, se pla{e{e da ne ja naru{i ubavata ne`na melodija... Odnenade` ulicata se ispolni so neprijatno brm~ewe. Pod balkonot na Vesna minuva{e golem kamion. Lastovi~kite upla{eno odletaa. Zgasna ubavata pesna. Sekna i radosta na Vesna. Tiho NAJDOVSKI

Razgovarame za tekstot • [to doletalo na balkonot od Vesna? • Zo{to Vesna bila sre}na i radosna? • [to se slu~ilo odnenade`? • Kako se ~uvstvuvala Vesna koga izbegale lastovi~kite? Tiho Najdovski e roden 1933 godina vo Veles. Pi{uva pesni, raskazi i romani za deca i mladinci. Objaveni mu se knigite: „Zdravica“, „Me|a“ i dr. (poezija). „Trepetlika“, „Solzi“, „Yvezdalii“ i dr (raskazi). „Beliot Galeb“, „Dremlivo patuvawe“ (romani). Dobitnik e na nagradata „Kliment Ohridski“.

121


EKOLO[KA PORAKA Prirodata da ja ~uvame i stari i mladi, sve`ina da blika vo na{ite gradi. Da ~uvame planini, prirodni ubavini na golite tereni s¢ da se razzeleni. Rekite, ezerata da ni bidat bistri, izletni~kite mesta uredni i ~isti. Sadnici da sadime vo gradovi i sela prekrasna da ni e Rodinata cela. \or|i \OR\IEVSKI

Odgovori! • Koi poraki se sodr`ani vo: - prvata strofa, - vtorata strofa, - tretata strofa? • So {to pridonesuva{ ti za ~ista zdrava okolina vo mestoto vo koe `ivee{?

Zbogati gi svoite znaewa Ekologijata e nauka za odnosite na `ivite su{testva na Zemjata sprema okolinata vo koja `iveat. Ekologijata gi objasnuva i vrskite me|u razli~nite `ivi organizmi.

122


PEJZA@ Modree sino nebo, treperi vozduh ~ist pogali sonce pupka, izmami zelen list. Zapea ptica v gora, slavej~e izvi glas, pozdravi ne`ni prati tenkiot `iten klas. Cve}enca kilim tkaat, p~elkin gi ni{ka zuj, daleku v sini vrvoj proleten potok brui. Vasil KUNOSKI

Razgovarame za pesnata • Koi poetski sliki gi otkriva{ vo: - prvata strofa od pesnata, - vtorata strofa, - tretata strofa? • Koi elementi gi prifa}a{ preku vidot, a koi preku sluhot?

Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe Opi{uvawe • [to s? mo`e da se opi{uva? • Mo`e da se opi{uva seto ona {to n? opkru`uva: ~ovekot, predmetite, `ivotnite, rastenijata, pojavite vo prirodata, samata priroda i sl. • Za da napravime uspe{en opis na ne{to, potrebno e da bideme dobri nabquduva~i so cel da go voo~ime ona {to e karakteristi~no za opisot {to sakame da go napravime.

Zada~a • Nabquduvaj nekoj predel od prirodata vo tvojot kraj i opi{i go, no pritoa, nastojuvaj da upotrebi{ ubavi opisi!

123


Vasil Kunoski e roden vo Debar 1916 godina. Dolgo vreme rabotel kako urednik na listovite i spisanijata za deca {to gi izdava „Detska radost“ od Skopje. Po~ina vo 1993 godina vo Skopje. Kunoski sozdava poezija za deca. Objaveni mu se slednive zbirki: „Vol{ebno liv~e“, „Kade e klu~eto“, „Vredna raka crta vaka“, „Pretprazni~ni ve~eri“, „Stra{no, postra{no i najstra{no“, „Zaj~e bez opav~e“ i dr. Stihovite na Kunoski se polni so prekrasni sliki, koi pobuduvaat vedrina, radost, smea kaj mladite ~itateli.

124


VOL[EBNIKOT I PTICATA Stariot vol{ebnik izleze vo poleto. Po~na da mafta so racete. Dodeka mafta{e, od rakavite po~naa da mu izletuvaat ptici. Izletuvaat po tri ptici. Sekoja ptica si ima{e svoe ime. Koga izletaa prvite tri ptici - po~na da vee sneg. Toj gi pokri nivjeto, selata i gradovite. Koga od rakavite na vol{ebnikot izleta vtorata trojka, snegot se stopi, ora~ite izlegoa da oraat, a jabolknicite rascutea. Koga i tie tri ptici is~eznaa, od rakavite mu izletaa tri novi. Toga{ jabolkata i `itnite klasja uzreaja. Najposle od svoite rakavi vol{ebnikot gi pu{ti poslednite tri ptici. Zavrna siten do`dec, lisjata brgu kapnaa. Tie ptici ne se kako drugite ptici. Sekoja ptica ima po ~etiri krilja, a sekoe krilo ima po sedum perduvi. Perduvite imaat razli~ii imiwa. Sekoj perduv do polovina e bel, a od polovina natamu crn. Angel KARALIJ^EV

Razmisli i odgovori • Koj se krie zad: - vol{ebnikot; - pticite {to izleguvaat od negovite rakavi; - kriljata na pticite; - perduvite na pticata; - bojata na perduvite? • [to se slu~ilo koga izletale: - prvite tri ptici; - vtorite tri ptici; - tretite tri ptici; - poslednite tri ptici? • Koi se imiwata {to se krijat zad sedumte perduvi na pticite?

125


GODI[NITE VREMIWA Nate`nale plodovi zreli, do`dec vrne ~ist, na jug odat lastovi~ki, kape svenat list. Nasekade sneg belee, vee vetar lut, gladni volci v gora vijat, stega golem stud. Lastovi~ki od jug idat, sjae son~ev zrak, vo poleto raste treva, kako lani pak. @arko sonce ko sa~ gori, brza reka v tek, v rodna niva `etvar `nee na letniot pek. Bo{ko SMA]OSKI

126


U~am novi zborovi go zbogatuvam re~nikot sa~ - vr{nik pek - `e{tina

Razgovarame za pesnata • Koe godi{no vreme go prepoznava{ preku prvata strofa? • Vo koja strofa otkriva{ sliki karakteristi~ni za godi{noto vreme zima? • Vo koe godi{no vreme lastovi~kite se vra}aat od jug vo na{ite krai{ta? • Koja strofa od pesnata mu e posvetena na letoto?

Zada~a po sopstven izbor • Nacrtaj ovo{en plod {to zree vo esen! • Napravi Sne{ko pred domot vo koj `ivee{! • Napi{i dve-tri re~enici za ubavinite na prirodata vo prolet! • Opi{i edna prirodna pojava {to e karakteristi~na vo godi{noto vreme leto. Najprvin podgotvi plan po koj }e pi{uva{.

Bele{ki za poetot Bo{ko Sam}oski e roden 1938 godina vo s. Modri~, Debarsko. Avtor e na slednive knigi. a) Pesni za deca: „Dodeka rosi“, „Majski yvon~iwa“ b) Raskazi za deca: „Eden bagrem i ~etiri deca“ v) Romani: „Golemi i mali“, „Cve}e od devettiot rid“ i dr. Po~inal 1998 godina vo Skopje.

127


128


JAZIK

Jazikot e najsovr{enoto sredstvo za razbirawe me|u lu|eto


Gramatika - Imenki - Zamenki (Li~ni zamenki) - Pridavki - Glagoli. Gramati~ki kategorii kaj glagolite - Re~enici spored sostavot Pravopis - Pi{uvawe golema bukva vo imiwata na pretprijatija, na firmi, na dru{tva - Pi{uvawe skratenici - Pi{uvawe negacija vo odredeni re~enici - Slo`eno i razdelno pi{uvawe na zborovite


GRAMATIKA Gramatika e nauka {to go prou~uva sistemot na nekoj jazik i negovite zakoni

IMENKI Potseti se Kategorija rod kaj imenkite Imenkite vo makedonskiot jazik imaat tri roda: ma{ki rod, `enski rod i sreden rod.

Kategorija broj kaj imenkite Imenkite vo makedonskiot jazik imaat dva broja:

ednina

mno`ina

Ve`ba Pronajdi gi imenkite vo pesnata „Godi{nite vremiwa�, str. 126 i opredeli go rodot i brojot na sekoja od tie imenki.

131


KATEGORIJA OPREDELENOST

Sogledaj! „Vo agolot na detskata biblioteka, na najgornata polica, dolgo vreme, neotvorena le`e{e edna stara kniga. Koga i da dojdea decata vo bibliotekata, knigata {to le`e{e na najgornata polica zatreperuva{e i se nadeva{e deka ovojpat ne~ija detska raka }e se spu{ti i vrz nejzinite korici ...�

Sporedi! biblioteka - bibliotekata kniga - knigata Po {to se razlikuvaat imenkite biblioteka i kniga od imenkite bibliotekata i knigata?

So imenkite biblioteka i kniga se imenuvani po edno mno`estvo od istorodni predmeti, a so istite imenki vo vtorata re~enica napraveno e izdeluvawe na spomenite predmeti od mno`estvoto istorodni predmeti so {to tie stanuvaat pobliski, poopredelni. Nivnata opredelenost se postignuva preku nastavkata {to im se dodava na imenkite. Taa nastavka se vika ~len, a imenkite na ~ij kraj stojat vakvi nastavki se vikaat ~lenuvani, odnosni opredeleni imenki.

Zapomni! Nastavkata {to ÂŁ se dodava na imenkata za da se izrazi kategorijata opredelenost se vika ~len, a imenkite {to imaat vakvi nastavki se vikaat ~lenuvani imenki.

132


^lenot vo makedonskiot literaturen jazik e troen odnosno ima tri formi {to mo`e da se vidi od slednava tabela: Formi na ~lenot vo makedonskiot literaturen jazik

za m.r. -OT -OV -ON

EDNINA za `.r. -TA -VA -NA

za sr.r. -TO -VO -NO

za m.r. -TE -VE -NE

MNO@INA za `.r. -TE -VE -NE

za sr.r. -TA -VA -NA

So formite: -ot, -ta, -to, -te i -ta se ozna~eni predmeti, su{testva i pojavi {to im se poznati i na govoritelot i na negoviot sogovornik. Na primer: U~enikot, koj denes e otsuten, e vo Kavadarci. Ja sretnav u~eni~kata od na{ata ulica. Mu dadov lep~e na jagneto. So formite: -ov, -va, -vo, -ve i -va se ozna~eni predmeti, su{testva i pojavi bliski do liceto {to zboruva. Na primer: Denes tablava ne e ~ista. Zemi go sun|erov i izbri{i ja. So formite: -on, -na, -no, -ne i -na se ozna~eni predmeti, su{testva i pojavi {to se oddale~eni od liceto {to zboruva za niv, no sepak toa lice gi gleda, odnosno tie se vo negoviot vidokrug. Na primer: Go gleda{ li vino`itono na nebono. Na planinana s¢ u{te ima sneg.

Ve`ba • Vo tekstot „Stariot ribar“ otkrij gi site imenki, a potoa imenkite {to ne se ~lenuvani podvle~i gi so sina boi~ka, a imenkite {to se vo ~lenuvana forma podvle~i gi so crvena boi~ka.

133


STARIOT RIBAR

Blisku do edno selce, vo edno malo grat~e, `ivee{e star ribar so svojata babi~ka. Ribarot be{e mnogu siroma{en, no mnogu dobrodu{en, vreden i ~esen ~ovek. Toj, sekoe utro, }e ja zeme{e pra~kata so jadicata, vo torbi~kata }e si stave{e toplo lep~e, }e ja zeme{e i kutijata so glisti i }e ÂŁ podvikne{e na babata: - Ej, babo, odam na ribolov! Toa utro dedoto stana porano, se podgotvi i trgna. Koga vide deka reki~kata be{e zamatena, na liceto mu se razlea nasmevka. - Deneska }e padne bogat lov! - re~e toj i ja frli jadi~kata vo edno vir~e. Jadi~kata vedna{ potona. Na nea se zaka~i malo rip~e. Toa utro dedoto nalovi ribi za ru~ek. Spored Van~o NIKOLESKI

134


ZAMENKI LI^NI ZAMENKI

jas

nie

ti

toj (taa, toa)

vie

tie

[to ozna~uvaat zborovite: jas, ti, toj (taa, toa), nie, vie i tie? Zborot jas uka`uva na liceto {to zboruva za sebe.Toa e prvoto lice vo ednina. Zborot ti uka`uva na liceto kon koe se obra}ame pri zboruvaweto. Toa e vtoroto lice ednina. Zborovite toj (za ma{ki rod), taa (za `enski rod) i toa (za sreden rod) uka`uvaat na lica za koi se zboruva, no tie ne moraat da bidat prisutni. Ovie zborovi se odnesuvaat na tretoto lice ednina. Zborot nie uka`uva na licata koi zboruvaat za sebe. Toa e prvoto lice mno`ina. Zborot vie uka`uva na licata na koi im se obra}ame. Toa e vtoroto lice mno`ina. ^esto li~nata zamenka Vie se upotrebuva za iska`uvawe po~it kon nekoja li~nost. Na primer: Po~ituvan profesore, Vie ste mnogu zaslu`ni za uspehot

135


na na{eto u~ili{te. Zborot tie uka`uva na licata koi gi spomenuvame vo govorot, no nivnoto prisustvo ne e zadol`itelno.

Zapomni! Zborovite jas, ti, toj (taa, toa), nie, vie i tie ozna~uvaat odnosi me|u u~esnicite vo govorot i bidej}i razlikuvaat formi za lica se vikaat li~ni zamenki. Li~nite zamenki imaat formi za site tri lica vo ednina i vo mno`ina. EDNINA 1 lice - jas 2 lice - ti 3 lice - toj (za m.r.) taa (za `.r.) toa (za sr.r.)

MNO@INA 1 lice - nie 2 lice - vie 3 lice - tie

Proveri gi svoite znaewa! • [to ozna~uvaat li~nite zamenki? Koi se formite na li~nite zamenki vo makedonskiot literaturen jazik: - vo ednina, - vo mno`ina? • Vo koe lice li~nite zamenki imaat formi za rod?

Ve`ba • Podvle~i gi so moliv li~nite zamenki vo basnata: „Slavej~eto, kukavicata i magareto“, str. 137.

136


SLAVEJ^ETO, KUKAVICATA I MAGARETO

Edna{ kukavicata mu re~e na slavej~eto: - Saka{ li da se oblo`ime deka jas poubavo peam od tebe? - Ajde, ako ti ba{ toa go saka{, no koj }e ni bide sudija? - Ene, onoj {to pase tamu. Gleda{ li kolku golemi u{i ima toj! Tie zapo~nale da peat, ama kolku magareto se razbiralo vo pesnata! Toa re~e: - Vie i dvajcata ubavo peete. Sepak kukavicata poubavo kuka. Taa go natpea slavej~eto. Taka slavej~eto go izgubi oblogot, no dobi uteha od ov~arot, toj mu re~e na slavej~eto: - Ne srami se, pesnopoecu! Za tebe e pogolema ~est {to tvojata pesna ne mu se dopa|a na magareto. Narodna basna

[to e basna? Basna e kratka prikazna vo koja preku `ivotnite se prika`ani karakternite osobini na lu|eto.

137


PRIDAVKI Sogledaj!

bel, brz, krotok, visok, ubav, pameten

mala, niska, svetla, drvena, kafeava

Zborovite: bel, brz, krotok, visok, ubav i pameten ozna~uvaat karakteristika na edno doma{no `ivotno, a zborovite: mala, niska, svetla, drvena i kafeava ozna~uvaat karakteristiki na objekt namenet za `iveewe na lu|eto. Vakvite zborovi se vikaat pridavki.

Zapomni Pridavki se zborovi so koi se ozna~uvaat nekakvi karakteristiki na predmetite, na su{testvata i na pojavite.

Pridavkite sekoga{ se usoglasuvaat spored kategoriite rod i broj so imenkite.

138


Na primer: Usoglasuvawe po rod bel kow drvena pridavka m.r.

imenka m.r.

pridavka `.r.

Usoglasuvawe spored brojot beli kowi drveni pridavka mn.

imenka mn.

pridavka mn.

ku}a

rosno

cve}e

imenka `.r.

pridavka sr.r.

imenka sr.r.

ku}i

rosni

cve}iwa

imenka mn.

pridavka mn.

imenka mn.

Pridavkite, kako i imenkite, mo`at da se ~lenuvaat. Na primer: beliot kow; drvenata ku}a, rosnite cve}iwa.

Ve`ba • Poso~i gi pridavkite vo pesnata „Jagne“ i opredeli gi rodot i brojot.

JAGNE Mlado jagne sred livada {irna luda du{a kako da smiri!? Tr~a, skoka, a nozete krevki meko tonat v zelenite trevki. Beli radi veselo go mamat, toa skoka, podblevnuva samo. Mo`e misli za belite radi se nekoe polegnato stado! Bo{ko SMA]OSKI

139


Zada~a • Prepi{i gi slednive re~enici vo tetratkata po makedonski jazik, no taka {to na sekoja od praznite linii }e zapi{e{ po edna pridavka. Sega e docna esen. Po _________ ridovi i pokraj _______ reki se vle~at _________ magli. _________ listovi se ronat i pa|aat na _________ zemja. Na ___________ nema ima mnogu ___________ oblaci. Mladen i Nenad si oblekoa ___________ palta. Pro{etaa vo ___________ gradina. Na edna granka ___________ zabele`aa dve ___________ jabolka. So pomo{ na _________ pra~ka gi ~uknaa jabolkata i sekoj od niv ima{e po edno _________ jabolko.

140


GLAGOLI Potseti se! [to ozna~uvaat glagolite?

GRAMATI^KI KATEGORII KAJ GLAGOLITE

Zada~a • Pro~itaj go vnimatelno tekstot „Ku~e i do`d“, a vnimanieto zadr`i go posebno na glagolskite formi vo toj tekst.

KU^E I DO@D

Edno ku~e mnogu se pla{e{e od do`d. Koga vrne{e, toa se vovlekuva{e vo svojata drvena ku}i~ka i dolgo le`e{e vo nea. Go vide edno drugo ku~e i go pra{a: - Pobratime, zo{to tolku se krie{ od do`dot? Ku~eto mu odgovori: - Edna{ so vrela voda mi go poparija grbot, pa sega se pla{am i od studenata. APSTEMIE

141


Vo tekstot „Ku~e i do`d“ ima pove}e glagoli, koi me|u sebe se razlikuvaat spored gramati~kata kategorija na koja ÂŁ pripa|aat. Glagolite razlikuvaat nekolku gramati~ki kategorii: vid, vreme, lice i dr.

Kategorija vid kaj glagolite Glagolskite formi: vide, pra{a, odgovori i poparija ozna~uvaat svr{eni dejstva. Tie se glagoli od svr{en vid. Za razlika od niv glagolskite formi: se pla{e{e, vrne{e, se vovlekuva{e, le`e{e, se krie{e i se pla{am, ozna~uvaat dejstva pretstaveni vo nivnoto odvivawe, odnosno dejstva {to ne se zavr{eni. Tie se glagoli od nesvr{en vid.

Zapomni Spored traeweto na dejstvata ima dva vida glagoli: svr{eni i nesvr{eni.

Kategorija vreme kaj glagolite Glagolite se razlikuvaat i spored vremeto vo koe se vr{ele, se vr{at ili }e se vr{at dejstvata ozna~eni so niv. Taka na primer, glagolite: se krie{ i se pla{am ozna~uvaat dejstva {to se vr{at vo sega{nost, odnosno dodeka zboruvame za niv. Tie se vo sega{no vreme. Glagolskite formi: se pla{e{e, vrne{e, se vovlekuva{e, le`e{e, vide, pra{a, odgovori i poparija ozna~uvaat dejstva, koi se vr{ele ili se izvr{ile vo minatosta. Tie glagoli se vo minato vreme.

Zapomni! Glagolite razlikuvaat kategorija vreme: sega{no, minato, idno vreme itn.

142


Kategorija lice kaj glagolite Glagolite vo tekstot „Ku~e i do`d“ se razlikuvaat spored liceto vo koe se upotrebeni. Glagolskata forma se pla{am e upotrebena vo 1 l. ednina, glagolskata forma se krie{e vo 2 l. ednina, glagolskite formi: se pla{e{e, vrne{e, se vovlekuva{e, la`e{e, vide i pra{a od tekstot se vo 3l ednina, a glagolot poparija e vo 3 l. mno`ina.

Zapomni! Glagolite razlikuvaat gramati~ki kategorii lice i broj.

Ve`ba • Opredeli gi gramati~kite kategorii kaj glagolite vo slednava pesna:

ZNAAT SAMO YVEZDITE [tom v no}ite smiteni, svetlini }e zgasnat, vo toplite posteli de~iwata rasnat. Nad niv bdeat majkite, nasmevki im leat, poeti stanuvaat, ne`ni pesni peat. Kolku qubov golema v srce majka nosi, koga ~edo miluva, {to mu gali kosi? Znaat samo yvezdite nad pokrivot siv, ako ne veruvate, pra{ajte gi niv. Naum POPOVSKI

143


RE^ENICI SPORED SOSTAVOT PROSTI RE^ENICI Potseti se! [to e re~enica? Koi se nejzinite glavni delovi?

Babata plete. Baba Cveta plete {al~e.

Dedoto ~ita. Dedo Stojmir ~ita vesnik.

Razmisli ÂŚ Kakvi se ovie ~etiri re~enici spored sostavot?

Pomo{ Prvite dve re~enici se sostaveni samo od po dva zbora: podmet i prirok. Vo drugite dve re~enici osven podmet i prirok, ima i drugi delovi, no i pokraj toa i ednite i drugite re~enici spored sostavot se prosti, bidej}i vo sekoja od niv ima samo po eden glagol vo li~na glagolska forma.

144


Zapomni Re~enicite {to imaat po eden glagol vo li~na glagolska forma, nezavisno od brojot na drugite nivni delovi, se vikaat prosti re~enici.

SLO@ENI RE^ENICI

Sporedi! a) Baba Cveta plete {al~e. b) Baba Cveta plete {al~e so {to }e go izraduva svoeto vnu~e.

a) Dedo Stojmir ~ita vesnik. b) Dedo Stojmir ~ita vesnik i razmisluva.

Po {to se razlikuvaa vtorite i prvite re~enici vo ovie primeri? Kolku glagoli ima vo re~enicite pod a, a kolku vo re~enicite pod

b? Re~enicite vo ovie primeri se razlikuvaat po brojot na glagolite vo niv. Vo re~enicite: „Baba Cveta plete {al~e“, „Dedo Stojmir ~ita vesnik“ ima samo po eden glagol vo li~nata glagolska forma: plete i ~ita. Tie re~enici se prosti. Vo re~enicite: „Baba Cveta plete {al~e so {to }e go izraduva svoeto vnu~e“ i „Dedo Stojmir ~ita vesnik i razmisluva“ ima po dva glagoli vo li~na glagolska forma.

Zapomni! Re~enicite vo koi ima dva ili pove}e glagoli vo li~na glagolska forma se vikaat slo`eni re~enici.

Proveri gi svoite znaewa! • Koi re~enici se prosti spored sostavot? • Po {to se razlikuvaat slo`enite od prostite re~enici?

145


Ve`ba • Opredeli koi re~enici se prosti, a koi slo`eni vo sledniov tekst:

POSETA Toplo be{e i snegot se tope{e po pokrivite. Streite kapea, a kapkite svetea na sonceto. Po ulicite vrvea gradski lu|e vo ubavi obleki. Majkata stigna predvreme vo u~ili{teto. Na golemiot plo{tad ve}e vladee{e poln mir. Prozorcite na visokite ku}i bleskaa i odvreme navreme se slu{a{e glasot na u~itelot, koj zboruva{e so visok ton. Majkata dojde od seloto {to be{e oddale~eno od gradot ~etiri ~asa odewe. Nejzinite ma{ki ~izmi bea sosem izvalkani, a ima{e kal i po {irokoto selsko zdolni{te. Vo desnata raka taa dr`e{e ~ador i golema bov~a, vo koja bea vrzani ko{uli i novi ~izmi za Jo`e. Majkata be{e gladna i umorna. Utroto ne kupi leb za da ne ja rasitnuva edinstvenata desetka. Nozete ja bolea i ka{la{e. Liceto ÂŁ be{e sivo, na obrazite ima{e dlaboki br~ki. Ode{e gore-dolu po plo{tadot i se zagleduva{e po prozorcite {to bleskaa kako da se pozlateni. Vo u~ili{teto ~ukna yvon~eto. Potoa se slu{na vikot i vreva. Niz golemata vreva istr~aa mnogu u~enici. Vo ednata grupa veseli deca izleze i Jo`e... Ivan CANKAR

Zada~a • Napi{i nekolku prosti re~enici, a potoa tie re~enici pretvori gi vo slo`eni re~enici. Na primer: Marija pozajmi kniga od gradskata biblioteka. Marija pozajmi kniga od gradskata biblioteka i so zadovolstvo ja pro~ita za nekolku dena.

146


PRAVOPIS

PI[UVAWE GOLEMA BUKVA VO IMIWA NA PRETPRIJATIJA, FIRMI, DRU[TVA

Potseti se! So golema po~etna bukva zapo~nuva sekoja re~enica.

Esenta e zlatna. Zlatoto £ go podarija plodovite. Esenta e do`dliva. Do`dot £ go podarija oblacite... Esenta e nasmeana. Smeata £ ja podarija decata. Esenta e u~ili{te. U~ili{teto taa im go podari na decata. Nexati ZEKERIJA So golema po~etna bukva se pi{uvaat: - li~nite imiwa, prezimiwata i prekarite. Primeri: Milka, Atanas, Lidija, Venko Andonovski, Vera Ciriviri - Trena, Blagoja Spirkovski - Xumerko itn. - Imiwa na `ivotnite Primer: Bel~o (kow), Siv~o (vol), Bre{ka (krava), Murxo (ku~e) itn. Geografski poimi Primeri: Strumina, Bogdanci, Vardar, [ar Planina, Ohridsko Ezero, Republika Makedonija, Evropa itn. - Imiwata na dr`avnite i verskite praznici Primeri: Osmi septemvri, Nova godina, Veligden, Bajram, \ur|ovden itn.

147


Zapomni So golema po~etna bukva se pi{uvaat prviot zbor od imiwata na pretprijatija, na firmi, na dru{tva i sl. Primeri: Stru{ki ve~eri na poezijata, Pretprijatie za zanat~iski uslugi, Makedonski naroden teatar, Kulturno umetni~ki dru{tvo „Vlado Tasevski“, Dru{tvo za makedonski jazik i literatura i dr.

Ve`ba • Napi{i vo tetratkata nekolku re~enici vo koi }e upotrebi{ imiwa na pretprijatija, na firmi, na dru{tva i sl. • Vnimavaj so kakva bukva }e go napi{e{ nivniot prv zbor!

PI[UVAWE SKRATENICI Koga se izrazuvame vo pismena forma, ~esto nekoi zborovi gi pi{uvame skrateno i na toj na~in nastanuvaat skratenici. Postojat pove}e vidovi skratenici me|u koi i slednive tri vida: 1. Skratenici vo koi vleguvaat prvite bukvi od pooddelni zborovi ili od grupa zborovi: Primer:

selo - s. grad - gr.

i drugo - i dr. i sli~no - i sl.

ulica -ul. kniga - kn.

na primer - na pr. i taka natamu - itn.

Zad skratenicite od vakov vid se pi{uva to~ka. 2. Skratenici koi se pi{uvaat so prvata i poslednata bukva ili slog me|u koi se stava crti~ka. Primer: magister m-r gospo|ica g - ca

148


3. Skratenici {to nastanuvaat so spojuvawe na po~etnite bukvi ili slogovi od pooddelni nazivi sostaveni od pove}e zborovi. Primer: OU - osnovno u~ili{te NOV - Narodnoosloboditelna vojna GUC - Grade`en u~ili{en centar OON - Organizacija na obedinetite nacii i sl.

Zad skratenicite od vakov vid ne se pi{uva to~ka.

Ve`ba • Napravi skratenici od slednive zborovi: doktor, to~ka, broj, gospodin, ma{ki rod, denar, godina.

Zada~a • Vo tetratkata po makedonski jazik napi{i {to zna~at slednive skratenici: MRT ARM RM ASNOM MANU PTT OU

149


PI[UVAWE NA NEGACIJATA NE VO ODRE^NI RE^ENICI

VERVERICA Ne sum dete, Ne sum ptica, Jas se vikam ververica. Po gran~iwa se ka~uvam, na lovxii pora~uvam: Koj lovxija dojde vamu, da me bara vamu tamu, ama blizu ne }e bidam. Van~o NIKOLESKI

Sogledaj! Sekoj stih vo ovaa pesna e posebna re~enica. So edni od re~enicite vo ovaa pesna se tvrdi ne{to : (Jas se vikam ververica, Po grn~iwa se ka~uvam i dr.), a so drugi se odrekuva ne{to (Ne sum dete Ne sum ptica...)

Zapomni! Re~enicite so koi se tvrdi ne{to se vikaat potvrdni re~enici, a re~enicite so koi se odrekuva ne{to se vikaat odre~ni re~enici.

Odre~ni re~enici se pravat so upotreba na negacijata ne. Na primer: Van~o ne napi{al doma{na rabota. Majka mi ne mi ja ispegla ko{ulata.

Zapomni! Negacijata NE se pi{uva oddelno od drugite zborovi.

150


Ve`ba • Dodavaj}i ja negacijata ne pretvori gi vo odre~ni slednive potvrdni re~enici: Denes decata igraat na ridot. @ivko gi hrani piliwata. Ja najdovme knigata. Tatko mi otide na rabota. Nadvor duva veter. Vesna kupi tetratka. De`urniot u~enik ja izbri{a tablata. Avionot leta visoko. Na neboto se gledaat oblaci.

SLEANO I RAZDELENO PI[UVAWE NA ZBOROVITE Vo makedonskiot literaturen jazik ~estopati dva ili pove}e zborovi obrazuvaat nov, slo`en zbor koj dobiva svoe, posebno, poinakvo, novo zna~ewe. Vo toj slu~aj tie zborovi se pi{uvaat kako eden zbor, odnosno sleano. Me|utoa, vo drugi slu~ai toj proces na srasnuvawe na zborovite ne se vr{i dokraj, pa zatoa oddelnite zborovi od koi se obrazuva nov, slo`en zbor se povrzuvaat so crti~ka. Ako, pak, nekoj od zborovite {to vleguva vo sostav na noviot, slo`en zbor, si go zadr`uva svoeto osnovno zna~ewe, vo takov slu~aj oddelnite zborovi se pi{uvaat razdelno. Za da ne pogre{ime pri pi{uvaweto na slo`enite zborovi, treba da gi po~ituvame slednive pravila: a) Sleano se pi{uvaat: * Slo`enite zborovi od dve imenki me|u sebe povrzani so samoglaskite o ili e: stihotvorba, basnopisec, ma{inovoza~, drvored i dr.; * Slo`enite imenki ~ij prv del e glagol vo zapoveden na~in: mol~itol~i, paligora, neranimajko, vle~ivle~ko i dr.; * Slo`enite imenki {to ozna~uvaat imiwa na praznici: Veligden, \ur|ovden, Petrovden, Mitrovden i dr.; * Imenkite ~ij prv del e nekoj od slednive zborovi: avio-, avto-, kino-. kosmo-, foto-, kontra-: avtomehani~ar, aviomaterijal, avtomobil,

151


avtopat, kinoproektor, kinoreklama, kosmodrom, kosmopolit, fotoaparat, fotoreporter, kontraadminiral, kontrarevolucija i dr.; * Imenkite ~ij prv del e elementot pol- ili polu-: polno}, polkilo, polubrat, polugodie i dr.; * Slo`enite imenki kaj koi vtoriot del e eden od slednive zborovi: litar, metar, gram: mililitar, hektolitar, milimetar, santimetar, miligram, kilogram i dr.; * Slo`enite imenki kaj koi prviot del od zborot e broj: edno~inka, dvocevka, trimese~je, ~etiriagolnik, stonogalka i dr.; * Slo`enite pridavki od dva zbora koi me|u sebe se povrzuvaat so samoglaskite o ili e: bosonog, crnooka, belolika, tenkostava i dr.; * Elementite po- i naj- {to slu`at za stepenuvawe na pridavkite: pomal, postar, poubav, najgolem, najmiren, najvisok i dr.; * Odre~niot zbor ne koga e sostaven del na imenkata ili na pridavkata i zaedno so niv obrazuva nov zbor so posebno zna~ewe: nevreme, neprijatel, ne~ovek, neiskren, nedoma}in, nevesel i dr. b) So crti~ka se povrzuvaat: * Li~nite imiwa pred koi ili zad koi stoi nekoj op{t naziv {to slu`i kako opredelba: Axi-Trajko, Omer-pa{a, Nasradin-oxa, Osman-beg, Smail-aga i dr.; * Dve prezimiwa {to doa|aat kon li~noto ime: Naum Naumovski -Bor~e, Vera Ciriviri-Trena, Kuzman Josifovski-Pitu i dr.; * Dve imenki {to se doplnuvaat edna so druga po zna~ewe: nacrtzakon, spomen-plo~a, solo-peja~, general-major i dr.; * Slo`eni imenki od dva zbora: drob-sarma, turli-tava, soda-voda, i dr.; * Tu|ite iskazi od dva dela: ping-pong, xez-muzika, `iri-komisija, gas-maska, vizit-karta i dr.; * Broevite {to ozna~uvaat pribli`na brojnost kako i brojnite imenki: dva-tri, tri-~etiri, sedum-osum, dva-trojca, tri-~etvorica, sedum-osummina i dr.; * Slo`enite prilozi: zgora-zgora, brgu-brgu, ovde-onde, vamu-tamu, krivo-levo i dr.; * Slo`enite pridavki ~ii sostavni delovi ne se napolno srasnati: makedonsko-francuski (re~nik), prosvetno-kulturen (`ivot), prilepskobitolski (govor) i dr.;

152


v) Razdeleno pi{uvaat: * Geografskite imiwa {to se sostaveni od dva ili pove}e zborovi, a sekoj od niv si go zadr`al svoeto osnovno zna~ewe: [ar Planina, Novo Selo, Me~kin Kamen, Kriva Palanka, Severna Amerika i dr.; * Kratkite zamenski formi koga stojat zad imenki {to zna~at rodninski vrski: tatko mi, majka mi, sestra mu, vujko ti, tetka im, ~i~ko vi i dr.; * Broevite sostaveni od dva ili pove}e zbora od koi poslednite dva se svrzuvaat so svrznikot i: dvaeset i pet, trista osumdeset i osum, iljada ~etiristotini trieset i sedum i dr.; * Odre~niot zbor ne pred glagolski formi: ne u~i, ne ~ita, ne jade, ne spie i dr.; * Pozdravite sostaveni od dva ili pove}e zborovi: dobro utro, dobar den, do gledawe, so zdravje, do viduvawe i dr.

Zada~a: • Vo sekoja kolona od tabelava zapi{i po nekolku primeri spored dadenite barawa.

sleano

Zborovi {to se pi{uvaat: povrzani so crti~ka

razdeleno

153


SODR@INA

LITERATURA U~ili{teto izvor na znaeweto Yvoni Sre}en po~etok Pesnata za u~ili{teto U~eni~e edno bilo mnogu vredno Snaodlivata Maja Najdobrata doma{na zada~a Boi Starata kniga Najubavata kniga Gramofonski plo~i Radioto vol{ebnik Znaeweto e najskapoceniot plod

Du{ko Avramovski............... 07 Azra Mula~i}........................08 Rajko Jov~eski......................09 Vladimir Nazor................... 10 Olivera [ija~ki..................11 Ivan~o Mitrevski................13 Haki Sunat............................ 14 Vuk Cerovi}..........................16 Gorjan Petrevski..................19 Gvido Tartaqa..................... 21 Branko ]opi}........................24 Albanska narodna prikazna.... 25

Srceto na tatkovinata Srceto na tatkovinata Zlatna ~e{ma Drvjata v selo Prikazna za ra|aweto na edno ezero Planinsko ezerce Na `elezni~kata stanica Od vozot Predanie za Ohridskoto Ezero Biljana platno bele{e Prikazna za sobata Mojata majka Kafez Samo slobodata takva pesna pee Rodina Ubava si, tatkovino

Gligor Popovski...................29 Ali Huruglica.......................30 Fahri Kaja.............................32 Van~o Nikoleski..................33 Mustafa Spahiu................... 36 Jordan Dobrevski.................37 Bla`e Koneski..................... 39 Narodno predanie................40 Narodna pesna...................... 42 Velko Nedelkovski............. 43 Fejzi Bojku............................ 44 D.[tubwa Zamotska............. 46 Boris Bojaxiski....................47 Lazo Karovski...................... 49 Sava Kostadinovska............ 50

Neka yvonat dobrite zborovi Neka yvonat dobrite zborovi Bujar Pismo Koj treba da se srami Ubavi zborovi Vol{ebnite zborovi ^estitkata na \or|i Trite sestri~ki Podareni ~evli~ki Ubavi zborovi

Slavka Arsova......................53 Qutvi Rusi............................54 Peni Trpkovski.................... 56 Petar Dubo~ki...................... 58 Nada Zenkmanova Jakimovska........59 K.M. ....................................... 60 Gorjan Petrevski..................62 Narodna prikazna................ 63 Abdulazis Isqami...............65 Vidoe Podgorec....................66

155


Novinarski tekst Antonio Ristevski..........................67 Vozot na detstvoto Decata od svetot Slavko Janevski.................. 69 Jazikot ne e pre~ka za dobro drugaruvawe Nexati Zekerija.........71 Novogodi{en podarok Marta Grom............................72 Vo novata godina [ukri Ramo...........................74 Malata golema to~ka Cane Andreevski..................75 Yvezdite sjajni {epotat tajni Ndre Mjeda............................77 Nata`enata mese~ina Danko Novak..........................79 Mese~ina Vlo|ime` Domeradski.........80 Let vo vselenata Ve`ba za izrazuvawe i tvorewe ............. 81 Nau~no-popularen tekst................................................................................. 82 Podarok za vselenskoto dete Sun~ica [krwari}..............82 Vozot na detstvoto Makedonka Jan~evska..........84 Prikaznite nemaat kraj Prikaznite nemaat kraj Adem Gajtani......................... 89 [trkot i lisicata Narodna prikazna................ 90 Gladna gostinka Risto Dav~evski...................92 Ribarot i ripkata Aleksandar S. Pu{kin.........93 Baba Meca i krtot Lazo Karovski...................... 95 Zboruvaat dve devojki Albanska narodna pesna.................97 Zimski jagotki Sibirska narodna prikazna...........98 Taga za Pepela{ka Pero Milenkovski............. 100 Stra{ni lovci Narodna prikazna.............. 101 Ververi~kata i volkot Lav Tolstoj..........................103 Volkot i ovcata Narodna prikazna.............. 104 Koj pomaga najubavo Leonid Kaminski................105 Brzozborki.......................................................................................... 106 Azbuka na prirodata Zlatoto na esenta Esenski pejza`i Grozdober Docna esen Palavo esensko liv~e Zimska slika Proletta e slikar Ni prela gora, ni tkala Na{iot prv izlet vo prirodata Pesna Ekolo{ka poraka Pejza` Vol{ebnikot i pticite Godi{ni vremiwa

156

Vidoe Podgorec..................109 Svetolik Rankovi}............110 Tome Bogdanovski.............. 113 Vasil Tocinovski.............. 114 Jovan Bocevski...................115 Kiro Donev..........................116 Jure Ka{telan....................117 Narodna pesna.................... 118 Miho Atanasovski.............. 119 Tiho Najdovski................... 121 \or|i \or|ievski................ 122 Vasil Kunovski.................. 123 Angel Kar{ij~ev.................125 Bo{ko Sma}oski.................126


JAZIK Gramatika Imenki............................................................................................................131 Kategorija opredelenost................................................................... 132 Zamenki.....................................................................................................135 Li~ni zamenki.....................................................................................135 Pridavki........................................................................................................ 138 Glagoli........................................................................................................... 141 Gramati~ki kategorii kaj glagolite................................................. 141 Kategorija vid kaj glagolite..............................................................142 Kategorija vreme kaj glagolite..........................................................142 Kategorija lice kaj glagolite............................................................143 Re~enici spored sostavot............................................................................ 144 Prosti re~enici................................................................................. 144 Slo`eni re~enici..............................................................................145 Pravopis.........................................................................................................147 Pi{uvawe golemi bukvi vo imiwa na pretprijatija, firmi i dru{tva.......................................................................................................... 147 Pi{uvawe skratenici........................................................................148 Pi{uvawe na negacijata ne vo odre~ni re~enici............................150 Sleano i razdeleno pi{uvawe na zborovite...................................151

157



Македонски за заедниците