Issuu on Google+

MAKEDONSKI JAZIK ZA ^ETVRTO ODDELENIE za devetgodi{no osnovno obrazovanie

1


Recenzenti: Prof. d -r Jelica Nikolovska Profesor po oddelenska nastava Irena Ba{ovska Spec. prof. po pedago{ki nauki Blagica Andreevska

Stru~en sorabotnik Anastasija Stojanova oddelenski nastavnik

Ilustratori: Nata{a Pockova Gordana Ruseska Nikola Nikolovski

Lektor: Pavlina Le{oska

ZO[TO @ALI SLAVEJ^ETO

UBAVI ZBOROVI

MUDRIOT MALKU ZBORI ‡ MNOGU TVORI

ZIMSKI PRAZNICI ‡ HRISTOS SE RODI

VO SKAZNOGRAD I BASNOGRAD SEKOJ DA SVRATI

PROLETNI PRAZNICI ‡ HRISTOS VOSKRESE

2


Zo{to `ali slavej~eto, zo{to solzi lee? Nitu leta po gran~iwa, nitu pesni pee.

Studen veter poduvnuva, `olti lisja roni, site ptici preselnici kon jugot gi goni.

Razdelbata ta`na, dolga, brzo ve}e bli`i, zatoa slavej~eto seto e vo gri`a. Du{ko Avramov

3


PRIKAZNA VO SLIKI Kraj na {kolska godina

Kade na odmor?

Ohrid

Na Ohridskoto Ezero

.

Ohrid e prekrasen! A Pelister? .

Na Pelister

Nov po~etok

4

Pelister


[TO BE[E LETOTO

Letoto be{e p~eni~no more pod v`e{ten son~ev svod, kade se kapea `etvari vredni vo reki solena pot.

Kraj more be{e son~eva pla`a naj{irok topol stan, kade ne gale{e son~eva dlanka ili ne pliska{e bran.

V planina be{e ba~ilo belo i ov~ar dobar i star, kraj reka be{e pastrmka re~na pe~ena tivko na `ar.

A vo nas be{e radost i sre}a, najsakan, najtopol zbor i dolga - beskrajna igra sred zlaten son~ev dvor. @ivko Nikolovski

Da porazgovarame! Na kogo e posvetena pesnata Ă‚[to be{e letoto"? Kako gi razbra prvite dva stiha od

Zada~a

pesnata:< Letoto be{e p~eni~no more

Nau~i ja pesnata napamet.

pod v`e{ten son~ev svod"?

Napravi avtodiktat. Pi{uvaj so

So {to e sporedeno `itnoto pole?

latini~ni bukvi.

So {to ne zapoznava, poetot vo drugite strofi?

5


IZRAZNO ^ITAWE

Zada~i: Ova li go saka{?

Pro~itaj go raskazot prvin vo sebe, da se zapoznae{ so sodr`inata, a potoa pro~itaj go na glas izrazno. Slu{aj gi vnimatelno kako ~itaat i tvoite drugar~iwa.

GROZD Site znaeme {to e toa grozd, neli? ]e re~ete: ‡ ^atalesta niza so crveni ili beli zrnca grozje, zree na sonce i slatko se topi vo ustata! To~no e! I toa e prekrasen grozd! No ima i drugi ne{ta {to ne se grozdovi, a sepak li~at! Pen~o skokna i veli: ‡Deca koga visat zad nekoj kamion i se ni{aat, kamionot vrvi, a tie se palavat. Jas velam, to~no! ‡ i dodavam ‡ e, toa e opasen grozd! Pen~o mi raska`uva: ‡ V~era po na{ata ulica pomina eden kamion. Rekov: ‡ Odli~no! Tokmu takov kamion ni treba za prikaznava! ‡ Se zatr~aa desetina deca. Skoknaa, so racete se fatija za drvenata pregrada na sandakot, a nozete im visea! Jas se vme{av: - A potoa gi zabele`a ~i~koto voza~, zapre i gi izbrka? ‡ Ne! ‡ re~e Pen~o. ‡ toj ne mo`e{e da gi vidi. Jas gi izbrkav site! ‡ Bravo, Pen~o! ‡ go pofaliv. ‡ Go storiv toa za da mo`am da se vozam sam! se nasmea Pen~o. Bez zdiv rekov: ‡ Lo{o si postapil! No, {to se slu~i potoa? ‡ Kamionot ja zgolemuva{e brzinata. Jas u`ivav. Veterot mi ja miluva{e kosata. Duri i zapeav, mi be{e ubavo... No, kamionot izbi na prav pat. Brza{e 6


nadvor od gradot. Se ispla{iv! Sakav da skoknam na zemja, no kamionot prosto leta{e! [to da pravam?! Ve}e ne mo`ev da se dr`am, racete mi bea ispoteni, se lizgaa... Vikav, no koj }e me ~ue?!... I toga{... ‡ Padna? ‡ rekov, seriozno ispla{en. ‡ Ne! ‡ se nasmea Pen~o. ‡ Se razbudiv! Za sre}a, sum sonuval. I jas se nasmeav i da vi ja ka`am vistinata - znaev. Pen~o e umno dete i nikoga{ ne bi visel zad kamion! A VIE? V. Nedelkovski

Analiza na raskaz Za {to raska`uva pisatelot vo raskazot? Opredeli go vremeto i mestoto na nastanot! Koi se glavnite likovi vo raskazot? Opi{i go vpe~atokot {to go stekna za glavnite likovi? Koj del od raskazot najmnogu ti se dopadna? Koi postapki na decata ne gi opravduva{, koga ova ne bi bilo son? Kako koe drugar~e bi sakal da ~ita{ ti?

Zada~a vo parovi: Podelete se na parovi. 1. Eden }e go ~ita raskazot brzo, bez da vnimava na pravilen, jasen i ~ist izgovor, bez da ja menuva ja~inata na glasot i bez pravewe pauzi. 2. Drugiot go ~ita raskazot so pravilen, jasen i ~ist izgovor i pravi pauzi na opredelenite mesta. Razgovaraj za razlikata me|u dvete ~itawa!

Zbogati go re~nikot So zborovite: ~atalesta, palavat So izrazite: prekrasen grozd i opasen grozd.

Jazi~no kat~e Potseti se! Pronajdi gi pridavkite i imenkite vo tekstot!

Zapomni: ^itawe so pravilen, jasen i ~ist izgovor so pauzi se vika izrazno

~itawe. 7


Zada~i: VE@BI: SMEŠKA

Pro~itaj gi izrazno dadenite tekstovi. Organizirajte natprevar vo pravilno i izrazno ~itawe. Proglasete <naj~ita~"! Dramatiziraj go tekstot <Sme{ka"

Ednaš, Tošo im raskažuva na drugarite: Zdogledav eden volk, brgu mu pritrčav i mu ja otsekov opaškata! Vistina si junačište! No zošto ne mu ja otseče prvin glavata? Glavata nekoj ve}e mu ja beše otsekol pred mene! - objasni Tošo.

Zada~a: ^itajte go tekstot vo parovi kako dramatiziran tekst! PČELI ‡ Koj raboti trudoljubivo kako pčelite? ‡ Mravkite. ‡ A koj raboti kako mravkite? ‡ Luġeto. ‡ Da, ama ne sekogaš i ne site. Dobrite i vredni luġe rabotat vo sekoe vreme. Tie ne se plašat od rabota. Taa gi nagraduva i vospituva. Zatoa, tie što rabotat nikogaš vo životot ne gladuvaat. ‡ A pčelite, dali gladuvaat tie? ‡ Ne. ‡ A mravkite? ‡ Ni tie ne gladuvaat. Lete sobiraat hrana, a zime ja jadat taa hrana. Pčelite i mravkite mnogu ja cenat rabotata. Peni Trpkovski

Izrazuvawe i tvorewe Raska`uvaj spored naslovot <Vredni kako p~ela" Pred da po~ne{ da pi{uva{, objasni go zna~eweto na izrazot<Vredni kako p~elite". 8


NEOBI^EN YID

Istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj go izrazno tekstot, pritoa obrni vnimanie na sodr`inata i odgovori na postavenite pra{awa! ‡ Znaete li, deca, {to vidov denes? ‡ [to? ‡ Vidov eden neobi~en yid. ‡ Kakov yid? ‡ Neobi~en yid. ‡ A kakov e toj neobi~en yid? ‡ Hm... toa e yid oboen so bela boja. ‡ Pa {to ima tuka neobi~no? ‡ Kako {to ima neobi~no? Zamislete si deka vo taa ulica `iveat mnogu deca, ama niedno od niv ne napi{alo ni{to na yidot, nitu pak frlilo kal na nego. Zarem toa ne e neobi~no? ‡ Da, navistina e neobi~no. Ivan~o Mitrevski ‡ Majstorot

Da porazgovarame! Kakov yid videl pisatelot? Zo{to yidot bil neobi~en? [to mo`e{ da zaklu~i{ za decata od taa ulica spored ~istiot yid? Raska`uvaj za yidovite na ku}ite i zgradite vo tvojata ulica?

Zada~a: Napravete pano so hamer ili stavete tabla kade {to }e gi zapi{uvate va{ite misli i poraki, a yidovite ostavete gi ~isti! 9


RASKRILENI PORAKI VO ^EST NA 8 SEPTEMVRI DA NEMA, DA IMA Da nema vojni,

Da ima sonce,

bosi i gladni,

`ita da zreat,

da nema `edni,

za sre}no vreme,

bolni i stradni.

pesni da peat.

Da nema solzi,

Da ima qubov,

beda i taga,

radost i smea,

~emer vo du{i,

za site son

vo o~i laga.

pod topla strea. POSAKUVAWE

Maslinovi gran~iwa neka ponesat pticite, ne sakame me|nici, izbri{ete gi granicite.

Ne sakame omraza, me|u narodot podelbi, {to pomalku stradawa i na sila preselbi.

Decata posakuvaat miren svet bez karanici, mirisni oazi so veseli stanici. Stojan Arsi} (Raskrileni poraki)

Zada~i: Razgovaraj za praznikot 8 Septemvri. Povrzi go znaeweto i od predmetot op{testvo. Obidi se da sostavi{ pesna ili raskaz za praznikot. Izberi koja pesna }e ja nau~i{ napamet. 10


ZAPOZNAJ JA TATKOVINATA ZA POVE]E DA JA SAKA[ Nezadol`itelno Nau~i pove}e

Tehnika ZSU ZNAM / SAKAM DA ZNAM / U^AM

Zada~i: Sledi gi TV i radioemisiite, koi se vo ~est na praznikot, za da doznae{ za minatoto, sega{nosta i za idninata na tvojata tatkovina. Vo tetratkata zapi{i gi kolonite: znam, sakam da znam i u~am. Toa {to si go znael zapi{i go vo prvata kolona. Toa {to ne go znae{, a saka{ da go nau~i{ zapi{i go vo vtorata kolona. Tretata kolona ja ispolnuva{ po razgovorot na istata tema na ~asovite po op{testvo i makedonski jazik. Ovaa interesna tehnika se vika ZSU (znam, sakam da znam i u~am). Primenuvaj ja sekoga{, po site predmeti, koga saka{ da istra`uva{. Go razviva misleweto, qubopitnosta kon otkrivawe na novi znaewa... Eve primer:

ZNAM

SAKAM DA ZNAM

U^AM

[to mislam deka znam

[to sakam da nau~am

[to nau~iv

Znam deka na 08. 09. 199...

Sakam da znam {to

Nau~iv deka

bilo pred

Makedonija bila vo

osamostojuvaweto na

sostav na SFRJ.

mojata tatkovina...

SFRJ ja so~inuvale 6

Sakam da znam {to n#

republiki i dve

o~ekuva vo idnina...

pokraini. Makedonija se stremi kon ...

11


DRAMSKO ^ITAWE SEKOGA[ PRV

Scena: Kujna i dnevna, povrzani. Lica: Sin, }erka i majka. Majkata: Decaaa ! Dojdete! Sinot: Molam, mamo? ]erkata: Doa|am, mamo! Majkata: Koj, od vas dvajca }e ja izli`e ~inijata od filot {to go tortata? Sinot: Jas, mamo! Jas prv rekov! ]erkata: Sekoga{ si ti prv! Sinot: Uu! Pa vikni ti prva. Koj e prv, toj e pobednik. Majkata: Dobro, dobro! Ne karajte se! Koj }e ja izede ovaa polovina od portokalot {to mi ostana od tortata? Sinot: Jas, mamo! Jas prv si rekov! ]erkata: Pak toj! Ne sakam! Zo{to sekoga{ toj? Sinot: Vedna{ pla~e{, kako jas da sum ti kriv {to si bavna! 12

pravev za


Majkata: Dobro, a koj }e odi vo podrumot da zeme drva? (ti{ina) [to e sega? (ti{ina) [to e Milice? (ti{ina) [to e Vlado? Sinot: Ne sakam Milica da re~e deka jas sekoga{ prv se javuvam... Ete, ja pu{tam taa da bide prva, jas ne sum tolku nametliv. Aleksandar Popovi}

Analiza na dramski tekst Kako se vika tekstot napi{an po ulogi? Kade se upotrebuvaat ovie tekstovi? Koja e razrabotenata tema vo tekstot? Kade se slu~uva opi{aniot nastan? Koi se glavnite likovi vo dramskiot tekst <Ne saka sekoga{ da bide prv"? Koja postapka od likovite e dobra, a koja lo{a? Zo{to ti se dopa|a ili neti se dopa|a odnesuvaweto na decata? Kako bi postapil ti koga bi bil eden od likovite vo tekstot?

Zada~a: Podelete gi ulogite i napravete mala oddelenska pretstava.

Zapomni! Tekst napi{an po ulogi za dramska izvedba se vika dramski tekst. Izrazno ~itawe na dramski tekst po ulogi se vika dramsko ~itawe. Popolnuvalka i gatanka Ete i toj brat

Preku zimata

so dolgi noze

nekade skital,

i predolg vrat,

daleku bil.

po pokrivot va`no se {eta

Dojde li prolet,

no pu{a~ ne e,

gostin nam ni e!

izvalkan ne e, a znae dobro da leta.

(- - - -)

13


ZAJKO NEZNAJKO

Zada~i za samoistra`uvawe: 1. Pro~itaj go vo sebe celiot raskaz za da ja sfati{ podobro negovata sodr`inata! 2. ^itajte go tekstot izrazno, po ulogi, za da se do`ivee vistinskiot nastan. Scena: ambient vo priroda. Se sre}avaat ežot i želkata. Ežot: Da vidiš so kogo se zapoznav denovive! Želkata: Da vidam, no... kade? Kako? Ne se gleda... Ežot: Togaš, slušaj! Deneska se zapoznav so ...( zastanuva, zema vozduh) Želkata: So kogo? Ežot: So neznajko! Želkata: Koj e toj? Ežot: Pa – neznajko. Najgolemiot neznajko meģu znajnite i neznajnite neznajkovci. Želkata: O, ne sum znaela!... Ežot: Ne samo ti. Ta toj e tolku golem neznajko što nego nikoj živ ne go znae. Ni toj, ni taa, pa duri ni jas ne go znaev. Želkata: No sega go znaeš, neli? Ežot: Da, sega go znam, go zapoznav, a ako prodolžiš da me slušaš i ti }e go doznaeš. Želkata: Pa ajde, kaži! Ežot: Nikogaš Zajko nemal prezime, imal samo ime – Zajko. A toj ne go znael ni toa. 14


Želkata: Ni svoeto ime ne go znael?! Eeee, toa e premnogu... Ežot: Da, ne znael ni kako se vika. Želkata: E, navistina bil golem neznajko! Ežot: I, ušte postrašno: ‡ toj ne znael deka ništo ne znae. Želkata: Ama e zapletkano! A koga se doznalo deka Zajko ništo ne znae? Ežot: Preku eden konkurs za neznaenje, raspišan vo šumata neznajna. Želkata: Od kade Zajko doznal za konkursot? Ežot: Ne doznal. Go odnelo tamu potočeto bez da mu kaže zošto i kade go vodi. Želkata: Tamu na samoto mesto doznal sè! Ežot: Ne, ništo ne doznal! Želkata: No drugite doznale za nego? Ežot: Točno taka! Na proverka na neznaenje bilo utvrdeno deka Zajko znae samo da gricka morkov i ništo drugo, a drugite zajačinja znaele i drugi raboti. Želkata: I? Ežot: I togaš mu go stavile prezimeto Neznajko. Zajko Neznajko. A potoa mu dale svidetelstvo za završeno morkovsko učilište. Želkata: Sigurno zaradi toa bil mnogu sre}en? Ežot: Da, koga go zel svidetelstvoto, Zajko pobegnal, plašej}i se deka }e mu go zemat. Pa sega, ako vidiš nekade deka nekoj zajak trča, znaj deka bega, se plaši da ne mu go zemat svidetelstvoto. Aleksandar Kujunxiski

Da porazgovarame! Odredi gi mestoto i temata vo dramskiot tekst! Preku koi akteri e opi{an nastanot? [to te nasmea dodeka go ~ita{e tekstot?

Zada~a: Napravete maski od e` i od `elka. Zboruvaj preku maskata na oddelenska ili u~ili{na priredba!

15


NEOSTVARENATA @ELBA NA VRAP^IWATA

Mnogu odamna, vo najgolema sloga si `iveeja semejstvoto na lastovi~kite i semejstvoto na vrap~iwata. Si pomagaa edni na drugi, si odea na gosti, a de~iwata im rastea zaedno i poletuvaa od gnezdata. Eden den lastovicata $ re~e na vrabicata: ‡ Denes i najmaloto lastovi~e nau~i da leta. Sega ve}e mo`eme da se podgotvime za dolgiot pat {to n# ~eka. Letoto poleka odminuva{e, a lastovi~kite s# po~esto go spomenuvaa dolgiot pat. Im raska`uvaa na vrap~iwata za dale~nite krai{ta, za ~udesnite zemji so gusti {umi, za toploto sonce i modrite reki. Vrap~iwata slu{aa i vozdivnuvaa. ‡ Da gi zamolime sosedite da n#

povedat i nas na jug! ‡ mu predlo`i

vrabicata na vrabecot. Lastovi~kite se izraduvaa {tom ja slu{naa `elbata na sosedite. Sega site zaedno so netrpenie ja ~ekaa esenta. Edno esensko utro, u{te vzori, lastovi~kite i vrap~iwata poletaa kon jug. Lastovi~kite letaa napred, a vrap~iwata po niv. Ne znam kolku dolgo letaa, no vo eden mig sonceto blesna vrz edna {totuku o`neana niva. ‡ Da odmorime malku vo nivava! ‡ mu re~e vrabicata na vrabecot. ‡ i decata malku neka jadat, inaku }e umrat od glad! 16


â&#x20AC;Ą ]e odmorime! Odmoreni pobrgu }e gi stigneme lastovi~kite! â&#x20AC;Ą se soglasi vrabecot so vrabicata. Taka, semejstvoto na vrap~iwata dobro se najade od `itoto. No koga sakaa da poletaat, me{iwata im nate`naa i dremka im dojde na o~ite. Koga se razbudija, sonceto odamna ima{e zajdeno, a lastovi~kite kojznae do kade imaa stignato. Vrap~iwata vidoa deka ne mo`at da gi stignat prijatelite i se vratija doma. Zimata, vrap~iwata ja presedoa stisnati edno do drugo. Toga{ si vetija deka v godina moraat i tie da zaminat na jug. No, {tom sekoja zima ostanuvaat ovde, verojatno stigaat samo do najbliskata niva, a taa e daleku od toplite krai{ta. Slavka Maneva

Razgovor za sodr`inata so dadeni pra{awa Kako si `iveele lastovi~kite i vrap~iwata? Zo{to vrap~iwata posakale da zimuvaat na jug? [to napravile tie koga ja videle nivata so `ito? Zo{to morale da se vratat doma? [to si vetile vrap~iwata preku zimata? Zo{to vrap~iwata sekoja zima ostanuvaat doma? Kako se vikaat pticite koi selat vo toplite krai{ta? Koi preselni ptici gi znae{? Kako se gri`i{ za pticite preku zimata?

Izrazuvawe i tvorewe

Zada~a - raska`uvawe

Preraska`uvaj spored daden plan

Raska`i, vo pismena forma,

Slo`ni semejstva.

kako se gri`i{ za pticite

@elbata na vrap~iwata.

{to ostanuvaat tuka preku

Odmor i hrana.

zima!

Neostvarena `elba.

17


RAZGOVOR

Be{e prekrasna esenska ve~er. Gulabite od maliot plo{tad odamna bea otideni na po~inka. Samo edno ma~e, dojdeno kojznae od kade, dreme{e na osamenata klupa. Od nekade namina deteto Nino. Zapre pred spomenikot - kowanik i mu re~e: ‡ Po~ituvan, gospodine vitezu! Zo{to ne slezete malku od kowot za da pro{etate me|u po`oltenite lipi okolu plo{tadot? Za toa vreme jas bi mo`el da go zazemam va{eto mesto. Ne pomestuvaj}i se od mestoto, kowanikot mu odgovori na mom~eto: ‡ Mo{ne umna zamisla, drago dete! No, jas ne znam dali bi mo`ela da se ispolni. Na moeto mesto mo`at da sedat samo onie deca {to sekojdnevno si gi mijat u{ite i vratot. ‡ Jas se mijam sekoe utro. Kowanikot go krena povisoko svojot me~ i toj svetna na mese~evata svetlina. ‡ Mojot kow mo`at da go javnat samo onie deca ~ii race se ~isti i pod noktite nemaat nitu ronka kal. ‡ Oh, moive race se sovr{eno ~isti ‡ re~e Nino i nabrzina si gi pikna racete v xeb.

18


‡ Decata koi se vredni v u~ili{te... ‡ prodol`i kowanikot, a musta}ite kako da se pomrdnaa. ‡ Jas sum najdobar u~enik vo oddelenieto ‡ ne se predava{e Nino, no ve}e ja nema{e porane{nata gordelivost. ‡ Onoj {to ja slu{a majka si i rano si legnuva... ‡ Nikoj ne mo`e da re~e deka ja slu{a majka si pove}e od mene. I nikoj ne mo`e da se pofali deka si legnuva navreme kako mene... ‡ Koj nikoga{ ne la`e... Za mig na Nino mu se pristori deka me~ot pa|a i go se~e vozduhot. Malku se zamisli pred da odgovori. Ama kako da ima{e ne{to vo ustata, kako da mu zastana nekakva topka. Toj edvaj izusti: ‡ Eh, koj bi sakal da se ka~i na tvojot kow! Vidi kakov e! Siot iskriven i kuc na ednata noga... Go re~e toa i tr~aj}i otide pravo doma. A taa ve~er, na plo{tadot opkolen so po`olteni lipi, ma~eto dojdeno od kojznae kade, se nasmea pod musta}. Mese~ko go slu{na celiot razgovor i veselo mu namigna. Mario Skjavato (Italija)

Analiza na tekst so dadeni pra{ awa Koj e glavniot lik vo tekstot? Kade se slu~uva nastanot? Vo koj del od denot se vodi razgovorot?

Zada~a: Preraska`uvawe na obraboten tekst

Koj go vodi razgovorot? Preraska`i go tekstot

Kakva `elba ima deteto? Koj zaslu`uva da ima izgradeno spomenik? Koi se uslovite za da mo`e deteto da stoi

so svoi zborovi. Na pra{awata od kowanikot odgovaraj vo

namesto kowanikot?

tvoe ime.

Ka`i ja pri~inata zo{to deteto se premislilo da go javne kowot?

19


ESENSKO NEBO

Dva oblaka Dva oblaka se skaraa: Vo tepawe pravdina baraa. Vo kavgata molwa blesna. I grom stra{en tresna. Od nastanot ne~ueno lo{. Nad poleto se isturi do`d. Stojan Tarapuza U~itelkata im re~e na u~enicite: ‡ Denes }e izmislime prikazna za esenskoto nebo. Sekoj od vas neka ka`e kakvo e neboto vo ovoj mig. Ajde gledajte vo neboto vnimatelno i odbirajte ubavi zborovi. U~enicite molknaa i se zagledaa vo neboto. Nabrgu po~naa da se redat re~enici: ‡ Neboto e sivo. ‡ Neboto e sino. ‡ Neboto e ~isto. ‡ Vawa stoe{e nastrana. ‡ Zo{to mol~i{, Vawa? ‡ Sakam da ja ka`am svojata re~enica za neboto. ‡ Ka`i! ‡Neboto e milo. Nikoj ne re~e ni{to. Toga{ site vidoa ne{to {to dotoga{ go nemaa videno. ‡ Neboto e ta`no. ‡Neboto e palavo. ‡ Neboto e studeno. ‡ Neboto igra{e, trepere{e, di{e{e... Decata qubopitno gledaa vo negovite ta`ni, sivi, esenski o~i. V. A. Suhomlinskij (Rusija) 20


Da porazgovarame Kakva prikazna trebalo da izmislat u~enicite? Kakvo bilo neboto vo nivnite o~i? Zo{to decata molknale po odgovorot na Vawa? Koga neboto e ta`no, palavo, igrivo...?

Izrazuvawe i tvorewe Raska`uvawe po dadeni pra{awa

-

Tekstot po~nuva so zborovite:< Denes }e izmislime prikazna...", pa ajde izmisli prikazna za dene{niot den! Ako sekoj od oddelenieto ka`e po edna ubava re~enica za dene{niot den i re~enicite gi zapi{ete na tabla, lesno }e ti bide da sostavi{ ubava prikazna za denot {to te~e. Eve nekolku pra{awa za pomo{: Koga stana, {to vide prvo niz prozorecot? (kakov e denot: studen, son~ev, do`dliv... kako {to e esenta za N. Zekirija.) Kako ti po~na denot? [to se slu~uva{e potoa? Kako se ~uvstvuva{ sega?

-

ESEN Esenta e zlatna!

Esenta e raspeana!

Zlatoto $ go podarija plodovite.

Pesnata $ ja podarija pticite.

Esenta e do`dliva!

Esenta e nasmeana!

Do`dot $ go podarija oblacite.

Smeata $ ja podarija decata.

Esenta e igriva!

Esenta e u~ili{te!

Igrata $ ja podarija `oltite lisja.

U~ili{teto taa go podari na decata.

Esenta e plodna! Plodovite $ gi podarija sonceto i do`dot. Nexati Zekirija

21


RASKA@UVAWE PO SLIKA ESENSKA SLIKA

Razgledaj, razmisli i ka`i! [to e pretstaveno na ilustracijata? [to rabotat lu|eto vo esen? Kade se pticite? Kakvi boi zabele`uva{?

Aktiven odmor Pro{etaj vo bliskata {uma, park ili pod drvoredot na tvojata ulica. Soberi suvi lisja, semiwa i plodovi. Na ~asot po likovno obrazovanie napravi umetni~ka slika.

Zada~i po nivoa: 1. Napi{i dve raskazni, dve pra{alni i dve izvi~ni re~enici za esen. 2. Napi{i sostav spored dadenata ilustracija! (Koristi gi i tekstovite za esen. 3. <@oltiot list mi {epna" Raska`uvaj spored ovoj naslov. Vo tekot na raska`uvaweto upotrebi gi i ovie izrazi: bolno ofna; pod moite noze slu{nav lelek; `eladot {totuku go pu{ti svoeto koren~e vo zemjata; sekoe liv~e...

22


LITERATURA

Istra`uva~ka Gasnat popoleka poslednite {arenikavi boi zada~a DOCNA ESEN

Pro~itaj ja pesnata vo sebe i odgovori na postavenite pra{awa!

{to tolku ubavo i li~no im stoeja na brezite beli. ***

Pominuva i nad topolite postroeni kraj patot im ostava vo grankite po nekoi kopja goli. Sonceto so maka niz oblacite go istegnuva vratot i kako prezreana tikva se raspa|a zad planinskite poli. Del od pesnata na Jovan Strezovski

Da porazgovarame! [to opeal poetot Jovan Strezovski vo pesnata <Docna esen"? Kako e opi{ana docnata esen? Kako e opi{ano sonceto koe se obiduva da izleze zad oblacite?

Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe! Zada~i po nivoa Izberi sam {to }e raboti{! 1. Napi{i re~enici za: drvjata, vremeto i za pticite vo esen! 2. Nabroj gi bogatstvata na esenta! . <Esen, esen, zlatna esen

Zbogati go re~nikot

na gosti pak ni ide{,

Objasni gi izrazite: . â&#x20AC;Ą kopja goli

site velat deka mnogu bogata }e bide{".

â&#x20AC;Ą istegnuva vratot

3. Napi{i kratok sostav za esenta.

23


DOCNA ESEN

Docna esen. Vlaknestite oblaci visnea nad neboto. Veterot gi sobira suvite lisja vo dlapkite i ludo gi isteruva nadolu niz ridovite. Mol~alivi se drvjata sred kupi{tata mrtvi lisja. Vo bolna ti{ina taguva gorata. I svojata taga mu ja ispoveduva na vetrot {to gi krcka golite granki. Taga {to ide od malaksanost i starost, od nedostignatiot son za pti~ji poj, vedro nebo i proletna zelena ruba... \or|i Abaxiev

Da porazgovarame! Za kakva esen raska`uva avtorot \or|i Abaxiev? Kako gi opi{al esenskite oblaci? [to pravi veterot vo esen? Kako taguva gorata? Na kogo se ispoveduva gorata?

Zada~a: Zamisli deka si pisatel. Razbudi ja fantazijata i zavr{i go raskazot.

24


Potseti se! NAU^I POVE]E!

proza: raskazi, bajki, basni, romani tekst

poezija: poetski tekst, pesni

Potseti se! Dvata teksta imaat isto ime. I temata e ista. Sepak, po ne{to se razlikuvaat. Po {to? Kako se vikaat lu|eto {to pi{uvaat pesni? Kako se vikaat lu|eto {to raska`uvaat?

Zapomni! S# {to si pro~ital: ‡ pesna, prikazna, bajka... ‡ se vika tekst. ‡ Tekstot mo`e da bide napi{an vo: proza (raskaz, bajka, basna...) ili poezija (pesni). Pesnite gi pi{uvaat poeti. Raskazite, romanite, bajkite... gi pi{uvaat pisatelite ‡ raska`uva~i. Poetite i raska`uva~ite se avtori na svoite dela. Delata zad koi stoi avtor se avtorski dela. Kolku pove}e ~ita{, tolku pove}e znae{!

25


PROZA ANALIZA NA TEKST NA POSO^ENI PRA[AWA ESEN

Istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj ja vo sebe sodr`inata na raskazot. Vnimavaj na redosledot na nastanite. Dojde esenta, vetrot vo {umata gi raznesuva{e suvite lisja. Kostenite ogolea, a brezite i jasikite dobija pozlatena boja. Utroto osamna sve`o. Od ostriot veter na malite deca im se vcrvija prstiwata. Pjer, Babeta i @an sakaa da soberat suvi lisja, koi }e im poslu`at kako postela na kozata Belka i kravata Crvenka. Pjer zede ko{ni~ka. Babeta torba, a @an gi slede{e so koli~ka. Slegoa tr~aj}i niz padinite. Na rabot od {umata sretnaa i drugi deca od seloto, koi isto taka bea trgnati da sobiraat suvi lisja za zimata. Toa ne e igra, toa e rabota. No, nemojte da mislite deka ovie deca se ta`ni za{to rabotat. Rabotata e seriozna i ne e ta`na. Sega tie se na rabota. Mom~iwata rabotat mol~ej}i, dodeka devoj~iwata drdorat, polnej}i gi svoite torbi. Sonceto {to se iska~uva po neboto poleka go zatopluva poleto. Od pokrivite na ku}ite se kreva ~ad, lesen kako zdiv. Decata znaat {to zna~i ovoj ~ad. ^orbata od gra{ok ve}e se vari vo tenxereto. U{te eden pregrab suvi lisja i 26


malite rabotnici }e pojdat v selo. Ugorninata e te{ka. Svitkani pod torbite ili navednati nad koli~kite, tie ja ~uvstvuvaat toplinata na ispotenite ~ela. Pjer, Babeta i @an zastanuvaat da se odmorat. Gi hrabri mislata deka doma gi ~eka ~orbata od gra{ok. Te{ko di{ej}i, najposle stignuvaat doma. Majka im gi ~eka na pragot i im podviknuva: â&#x20AC;Ą De~iwa, ~orbata e gotova! Na na{ite prijatel~iwa taa mnogu }e im se dopadne, bidej}i nitu edna ~orba ne e tolku vkusna, kolku onaa {to e zaslu`ena. Anatol Frans

Analiza na tekst po naso~eni pra{awa GATANKA Koe godi{no vreme e opi{ano vo tekstot?

Kaj {to }e mine,

Kade se odviva dejstvoto?

S# e pozlateno,

Koj gi raznesuva lisjata od drvjata?

kaj {to }e zgazne,

Koj gi sobira padnatite lisja?

s# e razmateno.

Zo{to slu`at sobranite suvi lisja?

(E---) Vidoe Podgorec

Koga se vratile decata vo seloto {to dobile kako nagrada? Zo{to bila ~orbata tolku slatka?

Raskazot go nosi imeto <Zaslu`ena ~orba", spored tebe kakov naslov }e mu odgovara na raskazot?

Jazi~no kat~e

Koga i vie ste si ja zaslu`ile va{ata ~orba?

Potseti se! Proveri go svoeto znaewe za imenkite!

Koja e va{ata najva`na rabota? [to drugo rabotite doma?

Kako gi zamisluvate likovite pretstaveni vo raskazot?

Pra{awa so sme{ni odgovori Mo`e li petelot da se nare~e sebesi ptica? Po {to tr~a ku~eto? <Drugar~e"1979 USNO IZRAZUVAWE ( Ne, zatoa {to ne umee da zboruva; Tr~a po zemjata)

27


USNO PRERASKA@UVAWE NA TEKST PREDMETI Vodata mie s#, samo ustata {to }e ka`e ne mo`e da go izmie! Najgolema nesre}a e da ima{ lo{ sosed!

Zapomni! Koga ka`uva{ usno za sodr`inata na ne{to {to si go pro~ital, za ne{to {to nekoj ti go ka`al, za film ili pretstava {to si ja gledal... znaj deka ti

preraska`uva{ usno.

Pro~itaj, razmisli, razgovaraj! Kakvi sosedi bile Dal i Zel? Zo{to im se menuvale prezimiwata? Koja e poukata od ovoj raskaz? So po edna re~enica podredi gi nastanite spored nivnite prezimiwa. Dali vo sekojdnevniot `ivot si slu{nal ili si do`iveal ne{to sli~no na ova slu~ka? Raska`i ako znae{! Opi{i gi sosedite spored toa kakov vpe~atok ti ostavija! Si bile dvajca sosedi Dal i Zel. Tie qubezno si zajmuvale razni predmeti. Vsu{nost, edniot imal s#, a zgora na toa i dobro srce, a drugiot nemal ni{to, plus lo{a navika da zabo{otuva. â&#x20AC;Ą Sosede, zlaten, daj mi na zaem eden stol, utre }e ti go vratam! â&#x20AC;Ą Poveli, sosede, tvojot zbor mi e dovolen. Si bile, zna~i, dvajca sosedi: Dal Zapomnil i Zel Nevratil. 28


‡ Sosede, prijatele, daj mi go na zaem tvoeto palto, }e ti go vratam zadutre, zaedno so stolot! ‡ Zemi go slobodno, ti veruvam... Po desetina dena sosedite ve}e se vikale: Dal Zapi{al i Zel Izmamil. Sosede, aman, daj mi na zaem edno tenxere da si svaram ka{a! ‡ Nema gre{ka, odberi i zemi si. Po eden mesec nivnite prezimiwa bile: Dal Prostil i Zel Se Posramotil. ‡ Sosede, ne mo`am da ti gi vratam predmetite, gi prodadov! ‡ Ti da si `iv, jas ja prodadov doverbata vo tebe! Denes, ako gi sretnete, sosedite se vikaat: Dal Ama Ne Sekomu i Zel Velko Nedelkovski

[ipinki?!

Preraska`uvawe spored redot na nastanite po daden plan Preraska`i go usno raskazot <Predmeti"! Vnimavaj na redosledot na nastanite. ]e ti pomogne planot na tekstot: Za kogo se raska`uva vo raskazot? [to bile Dal i Zel? Spored vremeto na nastanite kako gi menuvale imiwata sosedite? Dal Zapomnil i Zel Nevratil. Dal Zapi{al i Zel Izmamil. Dal Prostil i Zel Se Posramotil. Dal Ama Ne Sekomu i Zel [ipinki?! Kako ja razbira{ re~enicata: - Ti da si `iv, jas ja prodadov doverbata vo tebe! Prijatelstvoto mo`e da postoi samo me|u dobri lu|e!

Zbegati go re~nikot Zabo{oti ‡ Objasni go!

29


MOJOT GRAD

Mojot grad e kako i mnogu drugi gradovi, vo nego `iveat mnogu lu|e. No, sepak ima ne{to vo ovoj grad ne{to {to mi ja ispolnuva du{ava, {to vnesuva nemir vo mene koga sum podaleku od nego. Ima ne{to {to e pove}e od magnet, ima ne{to, {to ~ovek ne mo`e da si go objasni, a brza da se vrati vo nego.

Zada~a:

Mojot grad siot se vpil vo mene:

Pojdi vo biblioteka i pronajdi

nie sme ne{to nerazdelno,

pi{ani dokumenti za

nie di{eme zaedno,

osloboduvaweto na tvojot grad, pa

nie `iveeme zaedno

raska`i po {to e poseben toj!

â&#x20AC;Ą nie sme edno... Slavka Arsova

30


RASKA@UVAWE NA DO@IVUVAWE

Da porazgovarame Dadenata ilustracija e samo da te pottikne, potseti, na edno tvoe do`ivuvawe. Razgledaj ja ilustracijata i usno raska`uvaj na {to te potsetuva. Raska`i im na drugar~iwata edno tvoe do`ivuvawe. Mo`e da bide i od nabquduvawata {to gi pravite po op{testvo ili priroda. 31

Zapomni! Koga ka`uva{ za ne{to {to tebe ti se slu~ilo, ne{to {to si videl ili do`iveal, koga tvoite fantazii gi ka`uva{ na glas... toga{ ti

raska`uva{ usno! Ka`i ja razlikata pome|u preraska`uvawe i raska`uvawe!


PISMENO IZRAZUVAWE

PREPI[UVAWE

Zapomni! Koga zapi{uva{ ne{to {to e ve}e napi{ano od zbor do zbor, so sekoj znak,

Zada~a:

ti prepi{uva{ tekst {to nekoj go

Prepi{i go tekstot so

napi{al. Toa ne e tvoe delo.

rakopisni latini~ni

Ako pravilno prepi{uva{, }e nau~i{

bukvi!

samiot da napi{e{ ne{to tvoe. (da raska`uva{, preraska`uva{, izvestuva{, opi{uva{, da tvori{...). QUBOPITNOST

Me~eto na me~kata $ veli vaka: „]e sedam budno zimava, son ne me fa}a, mnogu me interesira da vidam kako pak lisjeto na drvjata se vra}aat! ” Miho Atanasovski

Zada~a: Prepi{i go tekstot so rakopisna kirilica! NEKANETI GOSTI Tigarot kaj zajačeto divo nekanet na gosti došol skokum i bez zdravo ‡ živo go lapnal ko lokum. Pa, ušte žali: „ Kakva e ovaa moda, me počestija lokum, zaboravija voda? ” Vančo Polazarevski

32


KOWITE NA REKA

Zada~a: Prepi{i go tekstot so rakopisna kirilica!

Dva kowa otidoa na rekata da se napijat voda. No, rekata be{e smrznata. Edniot od kowite udri so kopitoto po mrazot, sakaj}i da go skr{i. Mrazot be{e premnogu debel. Toga{ kowite zastanaa eden do drug, gi podignaa kopitata i udrija istovremeno. Udiraa, udiraa, s# dodeka mrazot ne se skr{i. Sega mo`ea da se napijat voda. Ova {to go napravija kowite, va`i i za lu|eto: ona {to ne go mo`e eden, dvajca lesno go pravat. Angliska narodna prikazna POPOLNUVALKI I GATANKI Ete toj brat,

Ako pred nego podolgo zjapa{š i

so dolg vrat,

~u~i{, }e nema{ vreme da u - - -. (t - - - - - - r) G. Popovski

po pokrivot va`no se {eta i znae dobro da leta.

Zada~a: Prepi{i gi gatankite so latini~ni bukvi!

33


SEGDE LISJE, SEGDE ZLATO

Lisje, lisje, `olto lisje. Samo pa|a, {u{ti yve~i. No {to vredi, no {to vredi, sekoj veli: Toa pre~i!

Zlato, zlato, segde zlato. Esen zlaten }ilim vle~e. No {to vredi, no {to vredi, koga velat deka pre~i!

Segde lisje, segde zlato. Carsko azno nebroeno! No {to vredi, no {to vredi, zlatoto e izgazeno...

Zbogati go re~nikot Pokraj patot, bez da pazat,

Carsko azno - carsko zlato, bogatstvo

sega site zlatoto go gazat.

Literaturno kat~e

Ivica Vawa - Rori}

Povtori: pesna, poet,

Da porazgovarame!

stih, strofa, poetska

Odredi ja temata vo pesnata! So {to se sporedeni `oltite lisja na

slika, sporedba.

esenta? Kako ja razbira{ re~enicata: >>Pokraj

Zada~a:

patot, bez da pazat, sega site zlatoto

Nau~i ja pesnata

go gazat? â&#x20AC;?

napamet i ka`i ja izrazno!

34


Za jazikot NARODEN I STANDARDEN â&#x20AC;Ą LITERATUREN JAZIK

Jazikot e edinstvenata na{a tatkovina... Bla`e Koneski Bez jazik si nikoj i ni{to! RODNIOT JAZIK Rodniot jazik e biseren |erdan od zborovi - plodovi so~ni, mislite tie ti gi redat vo sliki jasni i to~ni. Toj e izvor nepresu{en, ve~en, niz bistri knigi- zborovi te~e. Toj ni e zavet od dedovcite. ^uvaj go kako crnka vo okotobez jazikot si nikoj i ni{to. Izvadok - Vidoe Podgorec So {to e sporeden rodniot jazik? A zborovite?

Zapomni! Vo Makedonija se zboruva makedonski jazik. Vo razni delovi od dr`avata se zboruva makedonski naroden jazik. Vo upotreba e makedonskiot literaturen (standarden) jazik. Literaturniot jazik se upotrebuva vo: u~ili{tata, teatrite, televizijata, potrebno e da se zboruva i vo me|usebnite razgovori. Tvoja zada~a e da go neguva{ literaturniot makedonski jazik.

Zada~i: Objasni go izrazot roden jazik!Kako gi razbira{ gorenavedenite misli? 35


SREDBA

Istra`uva~ko ~itawe: Pro~itaj gi vnimatelno prikaznite i pronajdi od koi krai{ta na Makedonija se! Napravi razlika pome|u naroden i literaturen jazik! Dodeka ~ita{, zapi{i gi zborovite {to ne gi razbra i zaedno so drugar~iwata objasni gi. ‡ Sa obli~eh, sa nakinxurih i vrvum na pazaro. Mora da se ode, oti sreda e vaden, pazaran den. [o ne si videl, vadan } vij{ uf Valandovo. Cela valandoska ukulija dujdela na pazar. Na centro ‡ gu`va namoj{ da sa razmini{. Ajl ak~ii pu pazaro kulku {u saki{. Sratnuvam drugar i mi vika: ‡ Lele, lele, koj gledum! Fala bogu ti tekna da si doj{ ud Skopje, oti beme ta zabravile ka izglej{. ‡ Ama jas sum udamna tuka, ima dve nideli utka sum dojdan! Nema deka da izlevum, deka da odum!

SREDBA Se oblekov, se srediv i trgnav na pazar. Mora da se odi zatoa {to vo sreda e pazaren den. [to ne si videl, }e vidi{ na pazarot vo Valandovo...

36


U SKOPJE Naa nedela si reku da odam u Skopje da go vidam [piro. Majka mu mi ka`a oti bil u bolnica, cel bil sokapan, a u facta bil omodren |oa tri dni go tepale. Kaa stigname u Skopje, ne znam ni koja strana da fanam, edna kupica autobusi. Trgna so taksi do bolnicata, a tia taksimetarot |oa na norma samo si vrte[e i kaa izvrte 150 denari. Unatre, u bolnicata pred mene mi preletaa dve dokturki, a ja po nim: â&#x20AC;Ą Aman dokturke... Mi vika â&#x20AC;Ą ^ekaj malku, mi vika, {o si zapnal, ne li gleda{ oti sme gladni? ^e ojme, ~e jajme, pa ~e dojme, po~ekaj malku! Pa kaa si za~eka â&#x20AC;Ą cel den... I taka ja, kaa medo na Disan si se vrati u noa mojto zlatno Negotino ni ra{etan, ni pa [piro go vidu. VO SKOPJE Minatata nedela re{iv da odam vo Skopje da go vidam [piro. Majka mu mi ka`a deka bil vo bolnica, cel izudren, a na liceto bil modar kako da go tepale tri dena...

Analiza po istra`uva~koto ~itawe Penzionerite si razgovaraat na naroden jazik. Od koi krai{ta na Makedonija se prikaznite? Raska`i ja prikaznata {to ja razbra! Raska`i ja prikaznata so naroden jazik od krajot od kade {to poteknuva{! Raska`i ja istata prikazna na literaturen jazik! Kade se koristi narodniot jazik? Kade se koristi literaturniot jazik?

Zada~i: Pojdi vo biblioteka i najdi narodni prikazni ili pesni napi{ani so naroden jazik od tvojot kraj. Pro~itaj gi! Preraska`i edna od prikaznite {to najmnogu ti se dopadna! Istata prikazna preraska`i ja na literaturen jazik! 37


11 OKTOMVRI

Oktomvri mesec... ^etirieset i prva. Niz Prilepsko Pole ramno ~ekori kolonata bavno. Odedna{ pukot se slu{na i so nego herojski vik. Partizanite napadnaa smelo i zadu{ija fa{isti~ki krik. Slava i ~est na borcite smeli koi go dadoa `ivotot svoj za sloboda na na{iot narod vo te{kiot i krvav boj. Dim~e Kuzmanovski

Analiza na pesnata 1.Objasni gi poetskite izrazi: pukot se slu{a; herojski vik; fa{isti~ki krik; slava i ~est i krvav boj. 2. Opredeli gi poetskite sliki za sekoja strofa posebno! 3. Koe e najsilnoto ~uvstvo {to te vodi niz pesnata? 4. Opredeli go motivot na pesnata! 5. Pronajdi ja rimata vo pesnata! 6. Pesnata Ă&#x201A;11 Oktomvri" nau~i ja napamet!

38


ZA JAZIKOT Edna{ eden golem u~itel mu re~e na svojot u~enik: ‡ Pojdi i kupi mi ne{to ubavo za jadewe! U~enikot otide na pazar i mu kupi jazik. U~itelot povtorno go povika svojot u~enik i mu re~e: ‡ Pojdi i kupi mi ne{to lo{o za jadewe! U~enikot otide na pazar i, pak, kupi jazik. Toga{ u~itelot go zapra{a: ‡ Koga te prativ da kupi{ ne{to dobro za jadewe ti mi kupi jazik. Istoto go stori i koga te prativ da kupi{ ne{to lo{o za jadewe. Zo{to? U~enikot odgovori: ‡ Od jazikot doa|a s# {to e dobro i s# {to e zlo. Koga jazikot e dobar ‡ pomil od nego nema, no koga e pogan ‡ polo{ od nego nema. Evrejska narodna prikazna

Analiza po istra`uva~koto ~itawe Pro~itaj ja vo sebe prikaznata pismeno odgovori na postavenite pra{awa: Za kogo se zboruva vo prikaznata? [to baral u~itelot od u~enikot? Kako u~enikot ja izvr{il postavenata zada~a? Kako gi razbira{ poslednite re~enici iska`ani od u~enikot? Kakvo bogatstvo prestavuva poznavaweto na pove}e jazici? Koga ni koristi poznavaweto na pove}e jazici? Koj jazik go izu~uva{ ti? Igra so zborovi Koj e tvoj maj~in jazik? jazik(Od ~ovek, jagne; makedonski, angliski, francuski). Prodol`i so zborot grad...

Ve`bi za izrazuvawe:

Kakvi se ovie zborovi?

Jazicite se kako prozorci na ku}a ‡ pove}e prozorci ‡ pove}e svetlina! So eden kur{um se ubiva eden ~ovek ‡ so eden zbor ‡ iljadnici lu|e! Jazikot koski nema ‡ Koski kr{i! Izberi edna misla za naslov. Prvo usno, a potoa pismeno raska`uvaj. Napi{i prozen ili poetski tekst. 39


Za jazikot

VA@NOSTA NA GOVOROT

Na{a svetlost Prvata svetlost e Sonceto. Vtorata svetlost e Mese~inata. Tretata svetlost e oganot. ^etvrtata svetlost, e govorot Oton @upan~i~

Zatoa {to so pomo{ na govorot se razbirame me|u sebe, zatoa {to

Zo{to poetot, @upan~i~ me|u svetlostite go spomenuva i govorot?

mo`eme da ka`eme s# {to mislime, zatoa {to....!

Kako go ~uvame i neguvame na{iot jazik? Ako nastojuvame pravilno da zboruvame i pi{uvame!

Jas zboruvam na makedonski jazik! So kakov jazik se slu`i{ ti?

40


Koe pismo go upotrebuva{ vo

Na{eto pismo e kirilicata, no koga

pismenoto izrazuvawe?

u~ime stranski jazici nie znaeme da se slu`ime i so latini~noto pismo.

Jas u~am stranski jazici, no na{eto pismo e mnogu polesno. Sekoj glas si ima svoja bukva i nie ~itame i pi{uvame taka kako {to e napi{ano.

Koga razgovaram so nekogo, majka mi mi re~e deka treba da znam: da go slu{am sogovornikot vnimatelno i da gledam vo nego!

Koga razgovaram, so nekogo, ne treba da go prekinuvam, treba da go islu{am, a potoa jas da go ka`am svoeto mislewe!

Toa e del od kulturata na odnesuvawe dodeka zboruva{! [to drugo znae{ od kulturata na zboruvaweto?

41


PRIKAZNA BEZ NASLOV VO SLIKI

Zada~i: 1. Vnimatelno razgledaj gi ilustraciite edna po edna. Za sekoja ilustracija sostavuva{ po nekolku re~enici Na krajot }e dobie{ prekrasna prikazna. 2. Spored slikite napravi plan (ka`i po edna re~enica)! 3. Daj $ naslov na prikaznata! S# {to }e raska`e{ usno, napi{i go i pismeno.

42


Za jazikot

USTEN I PISMEN GOVOR

.

Da porazgovarame! Na koj na~in razgovara deteto? Kako doznava tatkoto {to se slu~uva vo zemjata i svetot? Kako }e go prenese toj toa na svojata `ena?

Da zaklu~ime! Lu|eto razgovaraat me|usebe. Razgovaraat i decata, samo {to }e nau~at da zboruvaat. Tie zboruvaat, prvo za igra~ki i igri, potoa za {kolo... Razgovorot se vodi me|u dvajca ili pove}e lica. Govor se slu{a preku televizija, radio.... Lu|eto me|usebe se razbiraat i preku pi{an zbor. Pra}aat pisma, vesnici knigi i drugo. Zapomni! Ako govorot go slu{a{ izgovoren od ustata na nekoj ili od sebe se vika usten govor. Ako govorot e preku pi{an zbor (pismo, razglednica, od vesnik, kniga...) se vika pismen govor. 43


Za jazikot

PI[UVAWE NA GOLEMA BUKVA

Potseti se! Kade se pi{uva golema bukva? (po~etok na re~enica, sopstveni imenki...)

Zada~a: Razgledaj ja tabelata. Spored primerite, samostojno i preku novi primeri pro{iri go svoeto znaewe!

Zapomni!

primeri

Golema bukva se pi{uva: Ime, prezime i prekar na lu|e

Ivan~o Mitrevski ‡ Majstorot Aleksandar Ristevski ‡ Princ

Imiwa na narodi

Makedonka, Albanec

Imiwa na: dr`avi, gradovi, sela,

Makedonija, Bitola, Demir Kapija,

oblasti

Pelagonija. Vnimavaj! Ako imeto e od dva zbora, sekoj zbor se pi{uva so golema bukva

Ime na: ezero, more, reka,

Ohridsko Ezero, Jadransko More,

planina

Crna Reka, Belasica.

Ime na praznik

Veligden, Bo`i}

Sopsveno ime na `ivotnite

[arko, Xeri

Ime na ulica, plo{tadi,

Ilindenska, Partizanski odredi.

bulevari Ime na kniga, spisanie,

Â[e}ernoto dete", ÂRazvigor"

prikazna, pesna

ÂPepela{ka". <Lenka"

44


Ve`bi Razgledaj gi re~enicite, pronajdi gi gre{kite, a potoa prepi{i gi vo tetratkata pravilno. Napravi kontrola na izvr{enata zada~a preku zamena na tetratkite so drugar~eto.

makedonija e moja Tatkovina. Grcija i srbija se na{i sosedi. Vo Makedonija ima tri prirodni kotlinski ezera: Ohridsko Ezero, dojransko Ezero i Prespansko ezero. Vo vev~ani ima Karneval. Na nova godina i bo`i} gradot e ukrasen so svetilki. Prvi maj i veligden se proletni praznici. Jas gi pro~itav knigata <beloto Cigan~e" i <Prikazni po telefon". Zedov <razvigor" i sednav da ~itam. Moeto u~ili{te <Kole nedelkovski" e do bibliotekata <bra}a miladinovci", pozadi pazar~eto <Buwakovec".

Nasmej se!

Jazi~no kat~e Vo tekstovite {to se obrabotuvaat obrni vnimanie na pi{uvawe na golemata bukva.

KOJ SE FALI TAKA MINUVA Na kravata edna muva $ se fali: Najsilna sum yverka, razbira{ li kravo? Od mene se pla{at golemi i mali. Ete, do pred malku go nervirav lavot... Kravata

ja

slu{a

{to

gluposti

treska, pa so opa{kata mavna i ja spleska. Miho Atanasovski

45


Za jazikot

PRAVOPISNI ZNACI

Potseti se!

KADE KOJ ZNAK STOI

U{te od prvo oddelenie znaeme,

Dve to~ki pi{uvam koga

neli drugar~iwa moi,

sakam ne{to da nabrojam, da redam,

deka na krajot od sekoja re~enica

a tu|ite re~enici

po edna to~ka stoi.

pod navodnici gi pi{uvam

A jas, pak, zapirkata pove}e ja stavam

i gledam

i kade {to treba

koga mo`am edna vakva itrina

i kade {to ne treba,

pravam

pismena koga pravam.

â&#x20AC;Ą po crti~kata gi stavam.

Zatoa ~esto,

Vo zagradi gi pi{uvam onie

koga ne znam koj od ovie da go

zborovi

napi{am znak,

{to pojasnuvaat ne{to.

po sekoja zavr{ena re~enica

Ete, taka de~iwa,

i zapirka

na site pismeni se izvlekuvam

i to~ka si pi{uvam pak.

ve{to.

Najubavo taka ovoj najte`ok problem

Ova vi go zboruvam i vie da re{ite

znam da si go re{am.

{to pomalku na znacite da

I u~itelot potoa mi veli

gre{ite,

deka od site najmalku gre{am.

za{to podobro e so u~itelite

A izvi~nik koga pi{uvam,

sekoga{ da imame ~ista smetka

sigurno nekoj od vas }e me pra{a?

i na sekoja pismena da ni lepat

Eh, toj znak go stavam po sekoe

petka.

~udewe,

Miho Atanasovski

po sekoja re~enica stra{na!

-

So pra{alnik pak rabotata e mnogu, mnogu prosta, â&#x20AC;Ą nego sekoga{ go pi{uvam koga ne{to pra{uvam dosta.

46

?

: , !


Za jazikot

PRAVOPISNI ZNACI NAVODNICI

Mo`am da u~am sam Pogledaj vo tabelite: Pi{uvawe na golemata bukva i zabele`i kade se postaveni navodnicite! Pro~itaj gi i dadenite re~enici, pa sam zaklu~i kade se upotrebuvaat navodnicite!

Da nema zabuna Navodnicite }e gi sre}ava{ vo tekstovite i koga se ka`uvaat zborovi to~no taka kako {to gi ka`al nekoj. Za toa podocna. Vo {kolskata biblioteka ima mnogu knigi. Na edna polica se naredeni: ÂVol{ebnoto samar~e", ÂPinokio", ÂDvojnata Lota" i site lektiri za ~etvrto oddelenie. Na vtorata polica se na{ite detski spisanija: ÂDrugar~e", ÂRazvigor", ÂNa{ svet" i drugi. Moeto u~ili{te se vika O U ÂGoce Del~ev". Brat mi zema knigi od bibliotekata ÂBra}a Miladinovci".

Zapomni: Navodnicite se upotrebuvaat za izdeluvawe na imiwata na ustanovite, spisanijata i knigite vo re~enicite. Navodnicite se pi{uvaat i koga se naveduva tekst {to nekoj go napi{al ili ka`al.

Nasmej se! DOMA[NA ZADA^A Na ~as po maj~in jazik u~itelot gi pregleda doma{nite zada~i i $ re~e na Mare: ‡ Zo{to tuka si stavila navodnici, koga ne se potrebni? ‡ Potrebni se u~itelke, ‡ se pobuni Mare. ‡ Toj del od zada~ata go navedov jas, odnosno go prepi{av od tetratkata na Blaga.

47


POTSETI SE [TO SI NAU^IL JAZIK

gramatika pravopis govor

naroden i standarden jazik

usten pismen

upotreba na golema bukva, navodnici

^ITAWE LITERATURA

izrazno ~itawe

poezija dramsko ~itawe

proza

(pesni)

bajki, raskazi, basni avtorski tekstovi

avtorski tekstovi

analiza na tekst po naso~eni pra{awa; ve`bi za odreduvawe: mesto, vreme, tema na nastanot;

IZRAZUVAWE I TVOREWE

usno izrazuvawe

pismeno izrazuvawe prepi{uvawe

â&#x20AC;Ą usno preraska`uvawe na tekst

spored redot na nastanite, po daden plan â&#x20AC;Ą raska`uvawe na do`ivuvawe TEHNIKA ZSU (znam, sakam da znam, nau~iv)

Nezadol`itelno Nau~i pove}e!

48


Ubaviot zbor â&#x20AC;Ą `elezni vrati otvora

Radost

Taga

Aj da izmisluvame ubavi zborovi! Eve vaka: Da bide Radost namesto Maka.

Qubov

Omraza

Analiza na pesna Kakvi poraki ti ispra}a poetot Vidoe Podgorec vo pesnata

S# {to e nasilno, svirepo, grubo neka go nosi imeto â&#x20AC;Ą Qubov.

<Ubavi zborovi"? Kako gi razbira{ porakite?

Vistina stavame namesto Laga,

Zada~i:

Smea i Veselba namesto Taga.

^itaj ja izrazno pesnata! Nau~i ja napamet, a potoa napravi

Bolkata neka e Vedrina sega,

avtodiktat. Proveri se sam so

a site vojni da stanat [ega.

pomo{ na u~ebnikot.

Crnoto neka si ostane boja,

Jazi~no kat~e

no da ne te`i vo du{ata tvoja.

Pronajdi gi zborovite so sprotivno zna~ewe.

Solzite â&#x20AC;Ą maka v srce {to nosat,

Ka`i i drugi primeri na

neka se pretvorat vo Kapki Rosa.

zborovi so sprotivno zna~ewe.

Vidoe Podgorec 49


ANALIZA NA TEKST SPORED DADEN PLAN ]ERKATA NA DRVAROT

1. Abu Ali, stariot, siroma{en drvar, `ivee{e so svojata `ena i so }erkata Lejla vo edno malo selo. Sekoj den toj pred zori stanuva{e, sednuva{e na svoeto magarence i so sekirata na ramo ode{e v planina po drva. Se vra}a{e pred mrak, otkako }e ja zavr{e{e rabotata, i gi prodava{e drvata vo selskata furna. Toa mu be{e s# so maka {to mo`e{e da spe~ali i so tie pari `ivee{e so svoeto semejstvo. Lejla, }erka mu, ne ode{e na u~ili{te za{to bea bedni. & pomaga{e na majka si i niz ku}i. 2. Ama, pred zimata, Abu Ali te{ko se razbole i ne mo`e{e ve}e da odi v planina po drva. Be{e prisilen da le`i v krevet doma. O kolku `ale{e vo tie migovi {to nema sin koj }e mo`e da raboti mesto nego i da go izdr`uva semejstvoto. Lejla ~esto razmisluva{e za te{kata polo`ba vo koja se najdoa, no, za `al, ne znae{e kako mo`e da mu pomogne na bolniot tatko i na majka si. 3. Me|utoa, edna{ na um $ dojde ideja. Vedna{ izleze od doma i otide vo selskata furna. Mu re~e na gazdata: â&#x20AC;Ą Dali mo`am da rabotam kaj vas? Furnaxijata, iznenaden, ja pra{a: â&#x20AC;Ą A {to bi rabotela tolku mlada? â&#x20AC;Ą ]e mesam po ku}ite i mesenoto }e vi go nosam da go pe~ete. A potoa lebot pak }e go raznesuvam po ku}ite, kaj mu{teriite, mu odgovori Lejla. 50


Furnaxijata se nasmea: ‡ Dobro, nemam ni{to protiv. 4. I taka, Lejla po~na da gi posetuva ku}ite vo seloto, mese{e i mesenoto go nose{e vo furnata, go raznesuva{e po mu{teriite. Pretpladne se vra}a{e so tepsija topol leb. Od parite {to gi zarabotuva{e, kupuva{e hrana i lekovi za bolniot tatko i za majka si. Lejla navistina doka`a deka e sposobna da raboti i da zarabotuva kako ma{ko. Hanadi ar-Rimavi

Analiza na tekst spored daden plan Pro~itaj go izrazno tekstot i odgovori na pra{awata spored dadeniot plan. 1. Siroma{niot drvar ‡ Koi likovi se opi{ani vo tekstot? ‡ Kade se slu~uva nastanot? ‡ So {to go izdr`uval svoeto semejstvo stariot drvar? 2. Abu Ali e bolen ‡ Koga se razbolel stariot Abu Ali? ‡ Za {to `ali toj? 3. Lejla bara rabota ‡ Kade pobarala rabota Lejla? ‡ [to sakala da raboti taa? 4. Vrednata Lejla ‡ [to doka`ala Lejla so svojata rabota? ‡ Kako gi tro{ela zarabotenite pari? [to nau~i od postapkite na Lejla?

51


SNAODLIVIOT VASEK

Istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj go tekstot vo sebe, ako po~uvstvuva{ potreba, pro~itaj go pove}e pati. Podeli go na sliki spored dadeniot plan! 1. Doma{na zada~a. 2. Doma{nata zada~a na Vasek. 3. Snaodliviot Vasek.

U~itelkata im zadade na svoite u~enici mnogu te{ka zada~a, im re~e da go nacrtaat svoeto semejstvo. Na decata im se dopadna temata, no {to da pravi Vasek, koga ne saka, a i ne mo`e da nacrta lu|e! Celo popladne razmisluva{e i najposle se doseti. Sedna i ja nacrta doma{nata zada~a. Utredenta u~itelkata gi pregleda crte`ite. Koga stigna do Vasek, vide deka toj ima{e nacrtano samo edna soba, a vo sobata masa, stolovi i polica. Na yidot visea dve sliki i yiden ~asovnik. Semejstvoto go nema{e! Toa li e tvoeto semejstvo, Vasek? ‡ pra{a u~itelkata. ‡ Ne razbiram! ‡ ]e razberete, u~itelke, koga }e go poglednete povnimatelno ~asovnikot na yidot! ‡ Go gledam, pa {to! ‡ se za~udi u~itelkata.

52


‡ ^asovnikot poka`uva dvanaeset ~asot, a vo toa vreme tatko mi e na rabota vo fabrikata, jas sum vo u~ili{te, a brat mi e na fakultet... po~na da objasnuva Vasek. U~itelkata se nasmea: ‡ Vo red e Vasek, ama majka ti, kolku {to znam jas, ne odi na rabota. Zo{to barem nea ne si ja nacrtal? Mama? E, mama toga{ go gotvi ru~ekot i se nao|a vo kujnata.... Marija Rosinska (Polska)

Da porazgovarame

Zada~a Raska`i edno tvoe

Kakva zada~a im dala u~itelkata na u~enicite? Zo{to se zagri`il Vasek?

do`ivuvawe koga si bil snaodliv i si se spasil

Kako Vasek go nacrtal svoeto semejstvo?

od nekoja nevolja!

Pro~itaj go objasnuvaweto {to Vasek go dal za svojot crte`?

Nasmej se! SOVET Elka ja zamoli Maja da $ napi{e ne{to vo spomenarot. A toa ne e mala rabota. Mora da ka`e ne{to zna~ajno {to }e ja pridru`uva niz cel `ivot Maja zapi{a: Odi vo priroda i di{i dlaboko! TAJNA Kva~kata po dvorot gi vodi piliwata, a me|u niv edno gladno pat~e. ‡ Gledaj! ‡ veli tatkoto i saka toa da $ go ka`e na Maja. ‡ Pst! ‡ {epna Maja. ‡ Ne zboruvaj glasno. Pat~eto ne treba da znae deka koko{kata ne mu e majka.

53


LEKTIRA SAMOSTOJNO ^ITAWE

Predlog od avtorite: Sigurno si dobil zada~a koi lektiri treba da gi pro~ita{. I nie ti predlagame da se dru`i{ so bibliotekite i da gi pro~ita{ delata od koi napravivme mali izvadoci za da te zainteresirame. Vnimavaj! Ako od edno ~itawe ne si go razbral deloto, neka ne te mrzi. Pro~itaj go povtorno. Ne gubi{ ni{to, samo dobiva{!

Na {to treba da obrne{ vnimanie? Samostojno da ja uo~i{ temata vo deloto {to go ~ita{. Da uo~i{ koi se glavni, a koi sporedni likovi. Kakvi osobini imaat likovite.(pozitivni, negativni...). Da opredeli{ kade i koga se slu~uva nastanot {to e opi{an. Da najde{ podatoci i za avtorot na deloto. Mo`ebi }e saka{ da pro~ita{ i ne{to drugo od nego. Sre}no! Mudriot malku zbori - mnogu tvori. LAKOMOTO GLUV^E

Kolku ~ita{, tolku znae{.

Koga slatkarot Marko istr~al od du}anot da gi vikne sosedite, vo edno dup~ence na drveniot pod svetnale dve zeleni yvezdi~ki. Toa ne bile yvezdi~ki, tuku veseli o~iwa na du}anskoto gluv~e. Poleka se prikraduvalo gluv~eto vo temnicata i se ka~uvalo na masata. Se ispravilo na zadnite noze, krcnalo so belite zap~iwa... ‡ Gladno sum, ‡ zacivkalo. ‡ Mi se jade ne{to slatko. Vle~ej}i go po sebe dolgoto opav~e, gluv~eto do{lo do crvenite petlenca i po~nalo da mudruva: ‡ Petlencava ve}e ne mi se slatki. Jadi, jadi ‡ a od edno krilce ne mo`e{ da izede{ pove}e za edna no}. Potoa se svrtelo kon ku}i~kite, zayidani od med, {e}er i od suvo grozje, i malku se nalutilo: 54


‡ [to misli majstorot? Jas s# isto li }e ve~eram. Ku}i~ki, ku}i~ki, ku}i~ki... Ene, od prvata ku}i~ka odamna ja izgrickav vratata, od vtorata go na~nav yidot, od tretata oxakot mu go odnesov kako podarok za desetiot rodenden na po~ituvaniot staorec od sosedniot vinarski du}an. Naedna{ na gluv~eto mu svetnale o~ite. Go videlo {e}ernoto dete i zamavnalo so opav~eto. ‡ Op! ‡ reklo veselo i se ispravilo na zadnite noze. ‡ Eve ne{to ubavo. Dete od {e}er! Izvadok od detskiot roman <[e}ernoto dete" na Slavko Janevski

Analiza na pro~itan tekst Za {to se raska`uva vo raskazot? Kade se slu~uva dejstvoto? Koj e glavniot lik? Opi{i gi postapkite na gluv~eto! Kade i koga se slu~uva nastanot?

Romanot na Slavko Janevski se vika <[e}ernoto dete". [to misli{, koj e glavniot lik vo romanot? Dali temata }e bide ista? Dali mestoto i vremeto na slu~uvawata se isti so ovoj mal izvadok. Otkrij, pa ka`i!

Zapoznaj se so avtorot! Slavko Janevski e eden od najplodnite makedonski pisateli. Roden e vo Skopje. Ima napi{ano knigi za vozrasni i za deca. Poznati negovi knigi za deca se: <Raspeani bukvi", <Senkata na Karamba - Baramba", <[e}ernoto dete" i mnogu drugi.

55


TEATARSKI KOSTIM OPI[UVAWE PO DADEN PLAN

Istra`uva~ka zada~a: Razgledaj, razmisli i izberi go likot {to saka{ da go opi{e{ !

Opi{uvawe po daden plan: Koj lik go prepozna na ilustraciite?

Preraska`i ja prikaznata vo koja se sre}ava likot {to go prepozna! Opi{i go usno kostimot na glavniot lik od detskata pretstava {to si ja gledal. Ako ne si gledal teatarska pretstava, toga{ opi{i eden od predlo`enite kostimi od ilustracijata po dadeniot plan: Za koj lik stanuva zbor? Negoviot celosen izgled. Kakva e oblekata, obuvkite, {to ima na glavata?

56


TEATARSKA SCENA OPI[UVAWE PO DADEN PLAN

Da porazgovarame Potseti se! Kako se vika mestoto kade {to se odviva teatarskata pretstava?

Od koja pretstava e prika`anata scena? Preraska`i ja usno prikaznata ako ja prepozna scenata! Opi{i ja usno scenata od ilustracijata!

Zada~a: Opi{uvawe po daden plan: Opi{i ja scenata od gledanata detska pretstava po dadeniot plan. Ako ne si gledal pretstava, iskoristi ja ilustracijata. Kade se odviva nastanot? (rakovodi se od predmetite na scenata: {uma, soba, ulica...) Nabroj s# {to ima na scenata! Zo{to slu`at site tie predmeti? 57


PRERASKA@UVAWE SO PROMENA NA KRAJOT NA TEKSTOT NE SAKAAT MRTVI PTICI

Istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj go raskazot izrazno i odgovori na barawata: Odredi ja temata za koja raska`uva avtorot @ivko Nikolovski? Koga i kade se slu~uva nastanot? Kakvi ~uvstva pobudi ovoj raskaz kaj tebe? Pronajdi go delot od raskazot koj te rasta`i! Pro~itaj ja re~enicata so koja se iska`uva lutina! [to gi voznemirilo decata vo oddelenieto? Kakov bil gulabot na nivnite crte`i? Zo{to decata go nacrtale gulabot na toj na~in? Ima{ li ideja za poinakov kraj na raskazot?

Gulab doleta vo na{ata u~ilnica. Prozorecot be{e otvoren i zatoa vleze. Kru`e{e malku, udira{e so kriljata i padna. Site se voznemirivme. Go poglednavme, a na{ite qubopitni pogledi kako da pra{uvaa {to se slu~ilo, zo{to doleta tokmu vo na{ata u~ilnica. Gulabot gi ra{iri kriljata, ~ukna so klun~eto nekolku pati po podot i se smiri. ‡ Umira! ‡ izvika nekoj. ‡ Gladajte, mu te~e krv od klunot! 58


Go stavivme gulabot vrz katedrata. Ne se protive{e. Prvna u{te nekolku pati, se zatrese i se olabavi. Glavata mu panda nastrana. Poleka mu se gasne{e crveniot sjaj od o~ite. ‡ ]e umre! ‡ vikna drugarot do mene. ‡ Umre! ‡ rekov jas, ‡ nekoj go pogodil v glava. Celoto oddelenie molkna. Pove}e nikoj ni{to ne saka{e da pra{uva. Nenadejnoto doa|awe na gulabot i negovata tivka smrt n# zbuni site po red. Nikoj od nas ne saka{e da poveruva deka pticata umre. Zarem nekoj e tolku bezdu{en za da mo`e da ja povredi, se pra{uvavme? U~ili{niot ~as zapo~na. ‡ Ajde da nacrtame gulab! ‡ izvika nekoe od decata. ‡ Ajde! ‡ se soglasivme i drugite. Site crtame gulab. Pod na{ite vredni prstiwa se nayira{e ubava, bela ptica, nevidena po svojata ubavina. Gi ima{e ra{ireno kriljata i leta{e. Go se~e{e sinoto nebo i se prevrtuva{e vo vozduhot... ^udesno ubav gulab! Gi sobral kriljata i se ustremil kon zemjata. ^ini{, sekoj mig }e te dopre so klunot... Svetat na{ite o~iwa od ~udesnata igra na gulabot. A toj, vo {irokata beskrajna nebeska modrina, niz pozlatenite son~evi zraci, se vrti sose sve`o maslinovo gran~e vo klunot. So nego, vo detskite `elbi za mir, patuva celoto oddelenie. Go nema pove}e mrtviot gulab vo u~ilnicata. Decata od na{eto oddelenie ne sakaat mrtvi ptici. @ivko Nikolovski

Izrazuvawe i tvorewe Preraska`uvawe so menuvawe na krajot Pro~itaj go tekstot u{te edna{ vo sebe i najdi go mestoto od kade {to saka{ da go menuva{ krajot na tekstot! Preraska`i go prviot del od tekstot, a potoa raska`uvaj kako saka{ ti da zavr{i ovoj nastan!

Jazi~no kat~e Proveri go znaeweto za glagolite [to go nau~i vo treto odd.!

59


RASKA@UVAWE PO DADEN PO^ETOK NAJUBAVATA ULICA

Jas `iveam na najubavata ulica vo na{iot grad. Taa ne e najubava zatoa {to ima najubavi ku}i, mnogu du}ani i slatkarnici, tuku zatoa {to e naj~ista. No, taa ne bila otsekoga{ naj~ista i najubava. I taa be{e kako i site drugi ulici vo golemite gradovi: ne~ista, so izgazeni trevnici, iskr{eni drvca, kartoni, vesnici, konzervi. Eden den postavija zelena klupa pred domot na dedo Jane. Ottoga{ toj ~esto sede{e na taa klupa i n# gleda{e nas decata kako si igrame. Spored istoimen raskaz na Mihajlo \uri}

Da porazgovarame Zo{to opi{anata ulica e najubava? Kakva e tvojata ulica? Koj pridonesuva za takvata ulica? Koi promeni vo tvojata ulica gi saka{? Zamisli deka si gradski arhitekt. So {to }e gi razubavi{ ulicite vo svojot grad? Preraska`i go prviot del od raskazot, a potoa prodol`i da raska`uva{. Dovr{i go raskazot! 60


DVETE YVEZDI

Dve yvezdi, svetkavi to~ki na neboto, yirkaa pome|u zelenite lisja na jabolknicata. Gi gledav zame~taeno niz prozorecot i im mavtav so ednata raka, za da gi povikam vo mojata soba i da ja prodol`ime igrata. Ednata yvezda, svetlo okce vo temnata no}, trepere{e kako da go veze{e mojot son srede belite cutovi na jabolknicata, dodeka drugata palavo mi namignuva{e, napomnuvaj}i mi da ne me~taam tolku mnogu. Ne mo`ev da go ottrgnam pogledot od niv, gi gledav milo i gi broev nivnite treperewa. Nema{e poubavi yvezdi od niv. Izvadok od raskazot <Dve yvezdi~ki" na Petko Domazetovski

Zada~a Prodol`i ja prikaznata!

61


PISMENO ODGOVARAWE NA PRA[AWA OD OBRABOTEN TEKST CAROT I KO[ULATA

Vo damne{ni vremiwa si `iveel nekoj car, koj mo{ne ~esto se razboluval. Eden den carot gi povikal slugite: ‡ ]e mu dadam polovina od carstvoto na onoj {to }e uspee da me izlekuva! Se sobrale site mudreci, lekari i u~eni lu|e i po~nale da razmisluvaat kako da najdat lek i da si go izlekuvaat carot. Nekoj se dosetil i predlo`il: ‡ Da pronajdeme zdrav i sre}en ~ovek vo carstvoto. Potoa }e mu ja zememe ko{ulata i }e mu ja dademe na carot da ja oble~e. Bez somnenie, toga{ carot }e ozdravi. Ve}e sledniot den slugite trgnale da baraat zdrav i sre}en ~ovek. No, kolku i da barale, ne na{le takov. Nekoj bil bogat, ama bolen, drug pak bil zdrav, a siromav, tret na ne{to drugo se `alel. I s# taka po red. No, edna kve~erina, carskiot sin, vra}aj}i se nakaj doma, minal pokraj edna drvena kolipka i slu{nal kako nekoj zboruva vnatre: ‡ Eh, ama sre}en ~ovek sum. Ja zavr{iv rabotata za denes, se najadov i sega mo`am mirno da legnam i da si otpo~inam!

Ilustracija spored tekst

62


Princot mo{ne se izraduval koga gi ~ul vakvite zborovi i brgu vlegol vo kolipkata. Mu ka`al na sre}niot ~ovek zo{to e dojden i toj vedna{ se soglasil da mu ja dade za zdravje ko{ulata na svojot car. Arno ama, vo ~asot koga sakal da ja soble~e od sebe, se setil deka nema {to drugo da oble~e, bidej}i tolku bil siromav, {to taa mu bila edinstvenata ko{ula Lev Tolstoj ( Rusija)

{to ja imal.

Da porazgovarame Izrazuvawe i tvorewe

Odredi ja temata prika`ana vo raskazot!

Pismeno odgovarawe na

Koga se slu~uval nastanot.

pra{awa

Kade se slu~uva dejstvoto prika`ano

Koga `iveel carot {to e

vo raskazot?

opi{an vo raskazot?

Koi likovi se sre}avaat?

Kakva maka imal carot?

[to te za~udi dodeka go ~ita{e

[to vetil toj za svoeto

raskazot?

ozdravuvawe?

[to ti se dopadna, a {to ne ti se

[to re{ile mudrecite od

dopadna kaj siromaviot i kaj carot?

carstvoto? So koi problemi se sre}avale dodeka go barale sre}niot ~ovek?

Zada~i: Prepi{i gi re~enicite so koi se

Zo{to siromaviot ne mo`el da

iska`uva sre}ata na siromaviot!

mu ja dade ko{ulata na carot?

Preraska`i go tekstot, so toa {to }e go prodol`i{ krajot. Neka zavr{i taka kako {to posakuva{ ti.

63


RADIOEMISII

Da porazgovarame Imenuvaj gi predmetite na ilustracijata! Zo{to slu`at tie predmeti? Koja radiostanica ja slu{a{ najmnogu? [to slu{a{ najmnogu od radioprogramite? Koja detska emisija najmnogu ti se dopa|a? Zo{to? Znae{ li kako se prenesuva glasot od radiostanicata do tvojot dom?

Zapomni! Preku radio, tranzistor, mobilen telefon, kompjuter i drugi aparati se slu{aat radioprogrami. Od radiostanicite do tvojot dom ima radiopredavateli. Preku niv se prenesuva radioprogramata. Ima radioemisii za: deca, mladinci i za vozrasni. potoa: zabavni, nau~ni, muzi~ki, informativni i drugi vidovi programi.

Zada~i Zabele`uvaj gi vo tekot na edna sedmica emisiite {to gi sledi{ na radioto! Koi detski emisii, koi muzi~ki emisii, radiodrami, nau~nopopularni, i koi emisii za vozrasni gi slu{a{? Raska`i vo pi{ana forma {to najmnogu slu{a{! [to si nau~il od radiemisiite? Po {to gi razlikuva{ radioemisiite, radioigrite i radiodramite? Koi pesni~ki gi ima{ nau~eno od radioto? 64


SONCETO I MESE^INATA Zo{to ... Ajde da...

Istra`uva~ko `itawe Pro~itaj ja prikaznata i doznaj gi pri~inite za kavgata me|u Sonceto i Mese~inata. Razgovaraj za odnosite i kavgite pome|u tebe i drugar~iwata! Sonceto i Mese~inata bea vo krvno srodstvo. Edna{ Mese~inata mu re~e na Sonceto: â&#x20AC;Ą Ajde da gi fatime na{ite deca od neboto i da gi odneseme na Zemjata. Sonceto se soglasi. Na opredeleniot den Mese~inata gi skri svoite deca, a vo vre}ata nasobra kamewa, pa otide kaj Sonceto. A Sonceto, koe ne se somneva{e vo ni{to, po~na da gi stava svoite deca vo vre}ata. Koga s# be{e gotovo, gi stavija vre}ite na grb, pa se spu{tija na Zemjata. Taka odea po Zemjata dodeka najposle ne dojdoa do edna golema reka. Toga{ Mese~inata po~na da gi istura kamewata od svojata vre}a vo rekata. Sonceto zabele`a deka taa ja isprazni vre}ata, pa i toa ja isprazni svojata, potoa dvajcata otidoa doma . Denot be{e pri kraj. Sonceto zajde, a na neboto se pojavi Mese~inata so svoite deca. Gledaj}i deka Mese~inata go izmami, Sonceto ja povle~e Mese~inata od neboto i ja pra{a zo{to go izmami za toa da si gi frli svoite deca vo rekata. Na toa Mese~inata mu odgovori: â&#x20AC;Ą Tvojata mo} e golema. Neka ostanat tvoite deca vo vodata i neka se pretvorat vo ribi, a lu|eto }e gi lovat. I, ete, od toa vreme Sonceto i Mese~inata prestanaa da `iveat vo prijatelstvo i da se gledaat zaedno. I do den â&#x20AC;Ą denes me|u niv nema sloga. Afrikanska narodna prikazna

65


Za jazikot

SAMOGLASKI I SOGLASKI OOO...

AAA...

UUU...

BBB... VVV...

Zada~i! Izgovori gi na glas zborovite:

kniga, mrak, Stojan, cve}e, mravka, krt, strav. Izgovori gi glasovite na dadenite bukvi: A, E, I, O, U. B, V, G, D, \, @, Z, Y, J, K, L, Q, M, N, W, P, R, S, T, ], F, H, C, ^, Y, \, X, [.

Da porazgovarame! Na koi glasovi, dodeka gi izgovara{, naiduva{ na pre~ki? Koi glasovi se izgovaraat bez pre~ki?

66


A E I O U - Nie sme samoglaski. Nema te{kotija dodeka nas ne izgovaraat. Na{iot glas e silen i ~ist! Iako sme samo pet, mnogu sme va`ni!

B V GD \ @ Z Y J K L Q M N WPR S T ] F H C ^ X [ - Zo{to n# lutite? Nie sme soglaski. Imaat pote{kotija decata dodeka n# izgovaraat, na{iot glas ne e tolku ~ist i silen, no i nie sme mnogu va`ni! Bez nas ne mo`ete da formirate zborovi! N# ima 26 na broj.. Zapomni! Makedonskata azbuka ima 31 bukva. Taa se vika kirilica. Za sekoj glas ima po edna bukva. ^itame kako {to pi{uvame i pi{uvame kako {to zboruvame! Zada~i! Ka`i zborovi {to sodr`at edna samoglaska! Izgovori zborovi {to ne sodr`at samoglaska! Analiziraj gi zborovite na tekst po sopstven izbor. Po kolku samoglaski i kolku soglaski ima sekoj zbor? 67


PODELBA NA ZBOROVITE NA SLOGOVI

Za jazikot

Z B O R O V I

Jane, Pelister, kniga, sonce, majka, tele kopa, ~ita, duva, te~e, gree, u~i Stojanov, bel, dlaboko, drveno, `olto dva, petnaeset, tret, sedmi, osum

Potseti se! Podeli gi na slogovi zborovite: mama, kniga, petnaeset Od kolku sloga se sostaveni zborovite vo tabelata? Kakvi vidovi zborovi se vo prvata kolona, a kakvi vo drugite tri koloni na gornata tabela?

PELISTER Sega jas sum samoglaska

GR ST

PE - LIS - TER

prv slog

QU

vtor slog

BOV

tret slog

GROZ D

Kade najmnogu se koristi znaeweto za podelbata na zborovite na slogovi?

68


Zapomni! Slogovite, zborovite i drugite zborovni celini se sozdadeni od samoglaski i soglaski.

Slog e najmala govorna celina ili slogot e del od zbor. Sekoj slog treba da ima samoglaska. Ponekoga{ soglaskata R zamenuva samoglaska.

Zada~i! 1. Podeli gi zborovite od tekstot na slogovi! 2. Od dadenite slogovi sostavi zborovi! 3. Od dadenite slogovi sostavi re~enici! 4. Kako }e prenese{ del od zborovite od zada~a br. 1 ?

1. Utrovo e son~evo i prijatno. ]e odime na pro{etka. Site skokaat od radost. Janko i Mira se prvi vo redot. Janko izvika: Â Tuka ima kup zemja od krtot {to {eta pod zemjata". So eden prst po~na da go rastura kup~eto zemja. 2. RA ‡ MA ‡ MA 3. ko ‡ Mir

LE ‡ TE ‡ ZOR ‡ VI

ta ‡ ~i.

ga ‡ Ma ‡ re ‡ to ka ‡ Ma ‡ ri Do ‡ Gr ‡ to

VI ‡ GROZ ‡ DO

na

ko ‡ Jan e gla ‡ vo ‡ tvrdo.

si ‡ no ren ‡ {a ~e ‡ paj

dan ‡ |er.

na ‡ sta

bav ‡ u bed ‡ le.

(3. Mirko ~ita.; Magareto na Janko e tvrdoglavo. ; Marika nosi {aren }erdan. Grdoto paj~e stana ubav lebed.)

4. utro ‡ vo, u ‡ trovo;

son~e ‡ vo, son ‡ ~evo

Jazi~no kat~e Proveri go znaeweto za samoglaski, soglaski i slogovi preku analiza na imiwata na tvoite drugar~iwa 69


SLATKA PRŽENA RIBA

Vane ima razgoren ogan. Cane ima nova, sina tava. Jane ima neotvoreno šiše maslo. Dane ima golema sveža riba. Se fali Vane so svojot ubavo razgoren ogan. Se fali Cane so svojata nova sina tava. Se fali Jane so svoeto neotvoreno šiše maslo Se fali Dane so svojata golema sveža riba. Se falea, dodeka se falea, pa ogladnea! Ne znae Vane što da pravi so svojot ubavo raspalen ogan, a mu se jade. Ne znae Cane što da pravi so svojata nova sina tava, a mu se jade.. Ne znae Jane što da pravi so svoeto neotvoreno šiše maslo, a mu se jade. Ne znae što da pravi Dane, so svojata golema sveža riba, a mu se jade. Ako tie ne znaat – gladot znae! 70


– Jas go davam mojot ubavo raspalen ogan! – reče Vane. – Jas ja davam mojata nova, sina tava! – reče Cane. – Jas go davam moeto neotvoreno šiše maslo! – reče Jane. – Jas ja davam mojata golema sveža riba! – reče Dane. I, na ubavo razgoreniot ogan, vo novata sina tava, so masloto, ja ispržija golemata sveža riba. Taka, četvoricata prijateli ubavo se najadoa slatka, pržena riba. Boško Sma}oski Falbata e r|a! Analiza na tekst! Koj {to imal i so {to se falel? Do koga se falele ~etvoricata prijateli? [to znael gladot, {to ne znaele prijatelite? Koga slatko se najale prijatelite so pr`ena riba? Koja poraka ti ja pra}a pisatelot Bo{ko Sma}oski?

Zada~a:

Pra{awa so sme{ni odgovori:

Raska`i nastan koga so

1. Koj ima {apka, a nema glava?

zdru`eni sili si

2. Koj ima noga, a nema ~evel?

re{il nekoj problem.

3. Bez {to ne mo`e da se ispe~e

Ako ne si imal,

lebot? Prezemeno od <Drugar~e"

izmisli.

( pe~urkata; bez korka)

Jazi~no kat~e Zborovite od poslednata re~enica podeli gi na slogovi!

71


Za jazikot

IMENKI

Potseti se! 1. stol, yid, traktor, kniga, staklo, kompjuter zaja~e, dete, drvo, cvet, riba, ptica znaewe, svest, se}avawe, vozduh 2. Stojan, Skopje, Vardar, <Razvigor", OU <Goce Del~ev". Razgledaj gi imenkite pod broj 1 i 2! Kakvi imenki se prvite primeri, a kakvi imenkite vo primerite pod broj 2?

Zada~a: Pronajdi gi imenkite vo dadeniot tekst! Vo tetratkata na edna stranica, prepi{i gi op{tite, a na drugata stranica sopstvenite imenki!

UBAVA E TATKOVINATA

Za vreme na vikendot odime kaj baba i dedo vo selo Vev~ani. Na tatko mi mu ka`avme deka popat sakame da posetime pove}e mesta za da ja zapoznaeme poubavo tatkovinata, Tatko mi prvo n# odnese vo manastirot <Sv. Jovan Bigorski", Vo manastirot ima mnogu ikoni i rezbi od makedonski rezbari. Okolu nego ima prekrasna priroda. Zeleni drvja, cve}e, treva. Zastanavme i na rekata Radika. Bistrata, studena voda n# mame{e da se izladime vo nea. Nabravme mnogu ubavi cvetovi i napravivme buket za baba. Ne se zadr`avme na Crn Drim. Mnogupati sme go nabquduvale kako istekuva od Ohridskoto Ezero. Pobrzavme kaj baba i dedo za da im raska`eme kolku e ubava na{ata tatkovina. S# {to vidovme }e im raska`eme na drugar~iwata preku na{iot vesnik <Razvigor" i na drugar~iwata od na{eto u~ili{te <Kole Nedelkovski". U~eni~ka tvorba 72


Za jazikot

KONKRETNI I APSTRAKTNI IMENKI

Zada~i: Razgledaj gi ilustraciite, imenuvaj gi i ka`i {to ozna~uvaat tie? Zo{to na tretata kolona do imenkite ima pra{alnici? Mo`e li da se naslika: rastewe, qubov, u~ewe, stareewe, qubopitnost?

dete

ku~e

telefon

pegla

p~ela

drvo

tava

cvet

kniga

? ? ? ?

rastewe upornost radost u~ewe

Zapomni! Imenkite: dete, tele, stol...ozna~uvaat imiwa na su{testva i predmeti. Niv mo`e{ da gi: vidi{, dopre{, slu{ne{, mirisne{ ili vkusi{. Tie se konkretni imenki! Imenkite ozna~eni so pra{alnici nemaat oblik, nemaat vkus nitu miris, ne mo`e{ da gi dopre{. Tie ozna~uvaat: prirodna pojava: ( ne{to {to se slu~uva, proces): rastewe, su{ewe; osobini: skromnost, upornost. ~uvstva: radost, strav, sre}a; mislovni dejnosti: doka`uvawe, u~ewe.

Da zaklu~ime: Konkretnite imenki ozna~uvaat ime na ne{to konkretno, ne{to kade {to mo`e da se upotrebat setilata za: vid, sluh, vkus i dopir.

Apstraktnite imenki ozna~uvaat: prirodni pojavi, osobenosti, ~uvstva i mislovni dejnosti.

73


PODAROK

Zada~i za istra`uva~ko ~itawe: Pro~itaj go izrazno i vnimatelno tekstot, pa podeli go na sliki spored planot. Ve}e dva dena Ranko ne doa|a{e vo dvorot da si poigra. Negovite drugari se zagri`ija {to se slu~uva so nego. Doznaa deka e bolen.

â&#x20AC;&#x201C; A nie go navredivme â&#x20AC;&#x201C; si spomna Pavle za nivnoto neodamne{no potkaruvawe. Be{e toa pred tri dena. Pavle dobi od tatko mu ubava kniga i mu ja poka`a na Jovica. I Ranko saka{e da ja razgleda, no Pavle be{e va`en: <Koj ti dozvoli da ja gleda{ mojata kniga?" Navredenoto dete se oddale~i so nasolzeni o~i. Pokraj krevetot na bolniot ima{e mnogu plodovi i slatki. Koga bi bil zdrav, Ranko s# bi izel, a sega ne ni pomisluva{e na toa. Nervozen e, s# mu pre~i. Nestrplivo o~ekuva{e da zaminat sosetkite {to go posetija. Toj ne gi slu{a{e

74


`enite {to razgovaraa. Si spomnuva{e za drugarite {to tolku go navredija. Koga }e ozdravi, }e im poka`e. Slu{na ~ukawe na vratata. Vo sobata vlegoa tokmu tie - Pavle i Jovica. Navednuvaj}i go zasrameno pogledot, Pavle mu ja podade na bolniot drugar istata kniga za koja se spre~kaa. â&#x20AC;&#x201C; Eve â&#x20AC;Ą re~e â&#x20AC;&#x201C; ti donesov podarok. Na liceto od Ranko osamna radosna nasmevka. Se podigna na laktot i zapo~na da ja razgleduva knigata. Milenko Ratkovi}

Analiza na tekst Za kogo stanuva zbor vo raskazot? Opredeli ja temata i mestoto na nastanot! Zo{to se zagri`eni drugarite? Kako Pavle go navredil Ranko? Zo{to Ranko ne izlegol na ulicata? [to se dogovorile drugarite? Kako go izraduvale svojot drugar Pavle i Jovica? [to nau~i od ovoj tekst? Ka`i pogovorki za drugarstvoto!

Izrazuvawe i tvorewe Preraska`uvawe na poznat tekst po daden plan: Preraska`i go tekstot po dadeniot plan: 1. Zagri`eni drugari. 2. Ranko v krevet. 3. Radosta na Ranko.

Jazi~no kat~e Pronajdi gi konkretnite i apstraktnite imenki.

75


ROD KAJ IMENKITE

Za jazikot

TOJ

TAA

TOA

TOJ

TAA

TOA

Zada~i: Imenuvaj gi ilustraciite! Odredi go rodot kaj imenkite: majka, tatko, dete; vol, tele, krava; pile, koko{ka, petel! Koga }e gi izgovara{ imenkite, pred niv stavi eden od zborovite: toj, taa, toa! (toa dete). I ka`i od koj rod e imenkata! PETEL I SLON Sonceto tuku{to izgrea koga petelot sretna slon. Go pogledna i mu re~e:

– Koj od nas e pogolem jada~? – Slonot go pogledna petleto i zamavna so golemoto uvo: – Da se oblo`ime! – Da se oblo`ime! – se soglasi petelot. Slonot po~na da korne treva, da jade listovi, zelen~uk i plodovi. A petelot samo si kolva{e.

76


Okolu pladne slonot zaspa. Koga se razbudi, go vide petelot kako s# u{te buri~ka – crv~e po crv~e, zrnce po zrnce. Slonot pak po~na da jade i pak go zatvori prvin ednoto, pa drugoto oko, i zaspa. Petelot se u{te si jade{e crv~iwa i zrnca, pa po~na da kolve i po grbot na slonot.

– [to pravi{? – go zapra{a slonot. – Ni{to. Vo trevata ve}e nema ni crvci ni zrnca, zatoa zbiram buba~ki od tvojata ko`a. Slonot se ispla{i. Petelot navistina be{e nenasiten. Go strese od sebe i izbega. Petelot go dobi oblogot. I do den – denes, ako slonot go vidi petelot – bega. Pigmejska prikazna

Zada~a: 1. Po sodr`inskata razrabotka na tekstot, vo tetratkata zapi{i gi imenkite. Pred sekoja imenka stavi go zborot {to odgovara: toj, taa, toa! 2. Pronajdi gi gre{kite vo tabelata, a vo tetratkata napi{i gi pravilno!

ma{ki rod

`enski rod

Sreden rod

stol, kniga, marama,

~asovnik, perce,

kofa, lav lisica, pile,

kompjuter, drvo, zrno

ma{ina, volk, majka

zrno, sonce, mese~ina

Zapomni! Imenkite vo makedonskiot jazik imaat rod, osobini spored koi se razlikuvaat: ma{ki, `enski i sreden rod.

77


DVAJCA VERNI DRUGARI

Si bile dvajca drugari koi živeele posložno i od bra}a. No, mnogumina im zaviduvale na ubavata razbiračka što si ja imale meġu sebe, pa sakale da im go rasturat drugarstvoto i da gi skaraat. Najposle, kaj carot go naklevetile edniot od niv božem nešto lošo zboruval za nego. Carot go zatvoril čovekot i rešil po nekolku dena da go obesi. No, nekolku dena pred besenjeto došol negoviot drugar kaj carot i go zamolil da go oslobodat zatvorenikot tri dena, za da bide so semejstvoto, a toj samiot }e ostane v zatvor mesto nego. Duri i neka go obesi, ako ne se pojavi drugar mu po trite dena. Carot se začudil, no ne rekol ništo. Go oslobodil zatvorenikot, a na negovo mesto go zatvoril drugarot. Sakal da vidi dali navistina nivnoto drugarstvo e tolku golemo. Navistina, po tri dena osudenikot se pojavil pred carot za da go obesat i da go oslobodi negoviot drugar, koj ostana vo zatvorot mesto nego. Carot togaš gi oslobodil i dvajcata i gi zamolil i nego da go zemat za drugar, štom e tolku silno i verno nivnoto drugarstvo. Drugarite taka i storija, a site što vidoa i bea čule rekoa: Pravina planina turka! Makedonska narodna prikazna 78


Analiza na tekst po dadeni pra{awa Koi likovi se sre}avaat vo tekstot? Koi se glavnite likovi? Opredeli ja temata {to e razrabotena vo tekstot! Koga se slu~uval nastanot {to e opi{an? Zo{to lu|eto im zaviduvale na vernite drugari? So {to go doka`ale drugarstvoto me|u sebe? Pronajdi i pro~itaj gi tie re~enici! (prepi{i gi!) Otkako gi oslobodil dvajcata drugari, {to gi zamolil carot? Kako ja razbira{ poslednata re~enica: Pravina planina

turka! Zada~a: Odgovarawe na pra{awa od obraboten tekst Vo tetratkata odgovori na gorepostavenite pra{awa!

Umni misli i `elbi za sakani li~nosti: Da dade Gospod od zlatna ~a{a voda da pie{! Da ti se pozlati patot! Sre}a da te prati do veka! Arno praj, za arno da te najde!

Jazi~no kat~e Proveri go znaeweto Po obrabotka na raskazot pronajdi gi imenkite, ka`i kakvi se tie imenki, a potoa opredeli go nivniot rod! 79


Za jazikot

BROJ KAJ IMENKITE

Da porazgovarame! [to ima pretstaveno na prvata ilustracija? Po kolku `abi, {trkovi, cvetovi i komarci ima na ilustracijata? Po {to se razlikuva vtorata ilustracija od prvata? Vo barata ima `aba.

Vo barata ima `abi.

Kolku e ubav ovoj cvet!

Kolku se ubavi ovie cvetovi!

Nad vodata leta komarec.

Nad vodata letaat komarci.

Pokraj barata ima drvo.

Pokraj barata ima drvja. 80


Da razgovarame! Ka`i ja razlikata {to ja zabele`a vo dadenite re~enici! Za kolkav broj stanuva zbor vo re~enicite od prvata kolona, a za kolkav broj vo re~enicite od vtorata kolona? Do kakov zaklu~ok dojde?

Zapomni! Imenkite vo makedonskiot jazik razlikuvaat dva broja:

ednina i mno`ina. Sopstvenite imenki nemaat mno`ina. Tie pretstavuvaat edinka, sopstvenost na imeto.

Istra`uva~ko ~itawe! Pro~itaj go tekstot vnimatelno. Tenko podvle~i gi imenkite, a potoa vo tetratkata postavi gi na odredenoto mesto. Reka od vtomobili minuva{e niz na{ata ulica. Decata se pla{ea da izlezat. Ku~eto na @arko se str~a i za malku ne be{e izgazeno od crveniot avtomobil. Zasvirea sirenite, svetnaa farovite, zatreperi semaforot. Na kraj lu|eto se smirija. Se smiri i deteto. S# dobro zavr{i. RAZBROJALKA – Vawa, Vawa, kaj si bil? Kade, Vawa, si se skril? – V gora lutav siot den. – I {to vide? – Vidov pen,

A pod penot gaba fina, vedna{ zedov pa ja skinav! Od rusko narodno tvore{tvo Imeto na deteto se menuva spored igra~ot.

81


KLUPA ZA IZLO@BA

Na po~etokot na u~ebnata godina taa klupa be{e treta vo sredniot red. Vo nea sedea Bor~e i Magdalena, najgolemite palavkovci vo oddelenieto. Bor~e ima{e malo no`e i so nego sekojdnevno dlabe{e po nekoj zasek vrz klupata. Magdalena pak, so boi~ki i so flomasteri docrtuva{e cve}enca i ku}i. U~itelkata zabele`a {to pravat Bor~e i Magdalena so klupata, pa im re~e: – Ovaa godina klupata }e ja premestime nazad, sosem na krajot od redicata, do zaka~alkata za ali{ta. Se razbira, Bor~e i Magdalena }e se premestat zaedno so klupata. Eden mesec pred patroniot praznik na u~ili{teto, u~itelkata im soop{ti na u~enicite:

– U~enici, sekoe dete e nadareno za ne{to. Prijavete gi svoite izrabotki, li~ni tvorbi i crte`i za u~ili{nata izlo`ba! – Dobro, u~itelke, }e se prijavime! – re~e Igor. – ]e ja ispratime klupata na koja sedat Bor~e i Magdalena. Taa e tolku <ubavo" ukrasena {to sigurno }e ja dobie prvata nagrada!

82


Celoto oddelenie po~na da se smee. Magdalena se vcrvi kako domat, a Bor~e za prvpat `alno ja pogledna drvenata povr{ina pred sebe. â&#x20AC;&#x201C; Kutrata klupa! â&#x20AC;&#x201C; izusti toj, vozdivnuvaj}i. Sledniot den Bor~e go frli no`eto, a Magdalena si kupi blok i re{i otsega da crta kade {to treba. Klupata, namesto na izlo`ba, zavr{i

vo

stolarskata rabotilnica. [tom }e ja popravat, Bor~e i Magdalena }e znaat da ja ~uvaat. Velko Nedelkovski

Odgovori spored dadeni pra{awa: Kako se odnesuvale Bor~e i Magdalena so svojata klupa? Koj trebalo da ja dobie prvata nagrada spored Igor? Zo{to Bor~e i Magdalena se zasramile? Kade zavr{ila klupata? Kako bi postapil ti da si vo toa oddelenie?(}e razgovara{, }e gi ismejuva{, }e bara{ da bidat kazneti...)

Zada~i za analiza: Opredeli gi: temata, mestoto i vremeto na nastanot! Preraska`i go tekstot spored dadenite naslovi: 1. Tretata klupa vo sredniot red. 2. Klupata e premestena 3. U~ili{na izlo`ba. 4. Klupata e vo stolarskata rabotilnica

Jazi~no kat~e

Popolnuvalka i gatanka Prvin za ne{to v raka {to vi sedi, Za ne{to malo, premnogu {to vredi. Alatka e toa {to ~esto vi slu`i, I cel `ivot taa so vas }e se dru`i. Taa i tebe te vozvi{uva i mislite ti gi -------(moliv ili penkalo) G. Popovski 83

Proveri go znaeweto za: rod i broj kaj imenkite!


NAJSKAPOCENOTO

I den – denes vo gustite i mra~ni {umi `ivee [umskiot duh. Toj e star kolku {to se stari {umite i

gi znae site nivni tajni, bidej}i go razbira

{umoleweto na lisjata, `uborot na potocite i jazikot na `ivotnite i na pticite. Sekoj mo`e da go ~ue negovoto peewe i svirewe, samo ako pojde vo {umata. Se slu~i edna{, eden ranet gulab, inaku prijatel na [umskiot duh, da padne vo blizinata na eden srebrostruen potok. Od skr{enoto krilo mu solzea kapki krv i tonea vo pesoklivata zemja. Gulabot be{e mo{ne `eden. Le`e{e so otvoren klun i go slu{a{e `uborot na vodata, no nema{e sila da se dovle~ka do nea i da se napie.

– S# bi dal za kapka voda – si pomisli ranetata ptica. Vo toj mig pokraj gulabot se stvori [umskiot duh prepraven vo mlad lovec. Toj go zede gulabot v race i mu re~e:

– Vo ovoj ~as s# }e dade{ za kapka voda. Eve, jas }e ti pomognam, ne samo da ja izgasne{ `edta tuku i sosema da ozdravi{. No, toa }e go storam samo pod eden uslov, ako mi veti{ deka }e mi go dade{ najskapocenoto {to go ima{!

84


@eden do umira~ka i so neizdr`livi bolki vo ranetoto krilo, gulabot si pomisli deka lovecot saka da mu go zeme `ivotot, pa mu odgovori:

â&#x20AC;&#x201C; Mislam deka `ivotot e najskapocenoto ne{to. [tom si re{il da mi go zeme{ zemi go koga }e ti se prisaka. Samo, te molam, podaj mi edna kapka voda pred smrtta za da ne umram `eden. Lovecot ja pogledna ranetata ptica i se nasmea:

â&#x20AC;&#x201C; Ne ti go sakam `ivotot, tuku kriljata! Koga gi slu{na ovie zborovi, gulabot siot zatreperi:

â&#x20AC;&#x201C; Kriljata? Zo{to mi e `ivotot bez krilja? Ako ne mo`am da letam vo son~eviot prostor i od visoko da im se voshituvam na zelenite {umi, na ramnite poliwa, na rekite, na lozjata, toga{ podobro vedna{ da umram. @ivotot }e mi bide ma~ewe, a ne radost; robuvawe, a ne sloboden let. Lovecot zadovolno se nasmea koga go ~u odgovorot na gulabot:

â&#x20AC;&#x201C; Letaj, gulabe, i raska`uvaj im na drugite {to e najskapoceno na svetot. Navistina, od slobodata nema ni{to poskapoceno i poubavo! Vidoe Podgorec

Analiza na tekst Opredeli gi: temata, mestoto i vremeto na nastanot! Od kade [umskiot duh gi znael site tajni na {umite? [to posakal ranetiot gulab, le`ej}i pokraj potokot? [to pobaral lovecot za vozvrat od gulabot?

Jazi~no kat~e

Kakov bil odgovorot na gulabot?

potseti se! Pronajdi gi pridavkite vo raskazot. Dopolni go objasnuvaweto so novi primeri!

Kakva poraka krie tekstot vo sebe? [to ne e vistinsko vo ovoj tekst?

Kakvi se tekstovite vo koi e opi{ano ne{to nevistinito?

Zbogati go re~nikot Objasni go zborot: srebrostruen

85


POTSETI SE [TO SI NAU^IL JAZIK

imenki: konkretn i apstraktni. rod i broj kaj imenkite

gramatika

slog

samoglaski i soglaski

LITERATURA

poezija

proza bajki, raskazi, basni

^ITAWE

avtorski tekstovi

avtorski tekstovi

izrazno ~itawe

dramsko ~itawe

LEKTIRA samostojno ~itawe

(pesni)

analiza na tekstovi...

IZRAZUVAWE I TVOREWE

usno izrazuvawe

pismeno izrazuvawe

â&#x20AC;&#x201C; usno i pismeno preraska`uvawe na tekst spored redot na nastanite, po daden plan; preraska`uvawe so menuvawe na krajot na tekstot; raska`uvawe so daden po~etok; opi{uvawe na kostim i scena prepi{uvawe delovi od tekst.

MEDIUMSKA KULTURA

radioemisii

86


Koj gi pameti zborovite stanuva umen, a koj gi pameti bajkite stanuva mudar.

Ubavite zborovi `elezni vrati otvaraat.

Vistinskoto prijatelstvo e najretka ptica na zemjata.

Koj letoska sedi vo lad zimoska go ~eka glad. Rabotata go krasi ~ovekot, a mrzata go gnasi.

Tri pati meri, edna{ se~i.

Te{kata rana zazdravuva, a lo{iot zbor ne se zaborava.

87


ANALIZA NA LIK BUKVAROT NA PINOKIO

Istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj go vo sebe tekstot i obrni vnimanie na likot na Pinokio!

‡ Bi sakal vedna{ da trgnam vo u~ili{te! - mu re~e Pinokio na svojot tatko \epeto. – Bi sakal na toj na~in da ti se zablagodaram za site dobrini {to gi napravi za mene.

– Mo{ne dobro, mom~e! – odgovori \epeto. – No, za vo u~ili{te mi e potrebna nekakva obleka. Siroma{en, bez skr{ena para vo xebot, \epeto samiot mu so{i odelo od {arena hartija na Pinokio. ^evlite mu gi izdelka od kora od drvo, a {apkata mu ja napravi od sredina na leb. Za mig Pinokio se najde nad le|enot poln so voda, koj mu poslu`i kako ogledalo. Zadovolen samiot od sebe, per~ej}i se, re~e:

– Li~am na gospodin! – Taka e! ^istoto odelo, a ne novoto, go pravi ~ovekot ugleden – odgovori \epeto.

– Kako }e odam vo u~ili{te koga go nemam najva`noto? – [to ti nedostasuva? – Nemam bukvar. – Da, no kako }e go kupime? – pra{a \epeto. – Lesno, }e pojdeme vo kni`arnica i tamu }e go kupime. – A pari? Nemame pari – vozdivna starecot. Pinokio se rasta`i iako be{e palavo dete. Site ja razbiraat siroma{tijata, duri i decata. 88


– Se setiv! – odedna{ izvika \epeto. Toj go oble~e iznoseniot kaput i istr~a nadvor. Koga se vrati, dr`e{e bukvar, a kaputot go nema{e iako nadvor pa|a{e sneg.

– Kade ti e kaputot, tatko? – pra{a Pinokio. – Mi be{e toplo! Pinokio vedna{ razbra vo {to e rabotata. Ima{e dobro srce i ne ja krie{e svojata qubov. Se frli vo tatkovata pregratka. Karlo Kolodi

Da porazgovarame! Zo{to Pinokio sakal da se zapi{e na u~ili{te? Kakva obleka mu so{il \epeto? [to prodal starecot za da mu kupi bukvar na Pinokio? Kako ja poka`al Pinokio svojata qubov? Si gledal li film ili kuklena pretstava so Pinokio? Raska`i!

Analiza na lik Prvin usno, a potoa pismeno opi{i go likot na Pinokio! \epeto bil osamen i eden den re{il da si napravi dete. Go zemal alatot i ... a) Od {to e napraven Pinokio? b) Opi{i ja negovata glava: nos, usta, u{i, kosa. v) Opis na teloto, nozete ( ~evlite), racete. g) Negovoto odnesuvawe.

Zada~a Poseti ja bibliotekata, zemi ja knigata za Pinokio, pro~itaj ja, potoa preraska`i ja!

Za avtorot Karlo Kolodi e italijanski pisatel koj e roden 1826 godina, po~inal 1890 godina. Svetska slava steknal so negovoto delo ÂPinokio"

89


Nezadol`itelno Nau~i pove}e

TEHNIKA â&#x20AC;&#x201C; PAJAKOVA MRE@A

Zapoznaj se so novata tehnika so koja }e go povrzuva{ znaeweto od edna oblast so druga. Zaedno so oddelenieto ili sam pogledaj filmska ili kuklena pretstava za Pinokio. Obrni vnimanie na postavenite barawa. MUZI^KO OBRAZOVANIE

LIKOVNO OBRAZOVANIE

voo~i go filmskoto dejstvo muzi~kata podloga (ritam, tempo) prepoznaj go osnovniot muzi~ki motiv ilustracija na muzi~kite ~uvstva prepoznaj gi muzi~kite instrumenti koi ja izveduvaat filmskata muzika poim za filmska muzika

koi od osnovnite boi gi prepozna vo filmot toplo - ladni kontrasti kolku tonovi ima sinata ili portokalovata boja, koi se pojavuvaat vo filmot

PINOKIO

MAKEDONSKI JAZIK

PRIRODA

`ivotnite i nivnite `iveali{ta `iviot svet vo {umata redosled na nastanite pi{uvawe na likovite glavni i sporedni likovi bajka golema po~etna bukva vo imiwata na likovite

Znaewata se potrajni koga gi koristi{ vo korelacija so drugite predmeti. Zatoa koristi ja ovaa tehnika po~esto.

90


IZVOR

Zemete primer od mene

Trojca patnici edno utro se sretnaa kraj eden izvor. Tuka zabele`aa natpis: ZEMETE PRIMER OD MENE! Trojcata patnici po~naa da se raspravaat okolu toa kakva e vistinskata smisla na natpisot, kakva poraka im pra}a.

– Potokot {to }e se sozdade od ovoj izvor, ‡ re~e prviot – }e te~e niz {iroka dolina, }e gi sobira vo sebe site drugi poto~iwa i }e stane golema reka. Natpisot n# u~i deka sekoga{ treba da se stremime napred, da se trudime bez prekin ako sakame da se zbogatime.

– Spored moeto mislewe, natpisot ima drugo zna~ewe – re~e vtoriot. – Izvorot mu ja gasne `edta na sekoj `eden {to }e pomine tuka. Toj ni slu`i kako primer kako treba velikodu{no da im slu`ime na svoite bliski. A tretiot patnik na ovoj na~in go objasnil zna~eweto na natpisot: ‡ Nie ja pieme vodata od izvorot ako taa e bistra i ~ista. Matnata voda ne ja pijat duri ni yverovite. Ako saka{ da bide{ sakan i cenet od site, bidi isto taka bistar i ~ist. Elin Pelin

Da porazgovarame! Kako go objasnuva{ natpisot nad izvorot? Razmisli kakva pouka mo`e{ da izvle~e{ od natpisot. Pronajdi gi pou~nite re~enici i nau~i gi napamet. 91


EDEN GOLEM UM I EDNO MALE^KO SRCE

Istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj go tekstot vnimatelno. Obrni vnimanie na opisite na likovite!

@ivee{e nekoga{ na svetot eden visok suv starec, so ostar dolg nos i retka brada. Be{e mnogu nesimpati~en, se vika{e Em Iks. Lu|eto, sretnuvaj}i go na ulica, gi navednuvaa glavite i go pozdravuvaa. I seto toa poradi toa {to Iks be{e poznata li~nost i va`en nau~nik. Em Iks rabote{e na edna neobi~na ma{ina {to toj ja vika{e ÂGolem um". Toj me~tae{e so nejzina pomo{ da stane gospodar na svetot. Ima{e `elba negovata ma{ina da ima sovr{en mehani~ki mozok i da sozdade oru`je so stra{na mo} za uni{tuvawe. Sekoe utro Em Iks ode{e vo svojata laboratorija, kade {to go ~eka{e pomo{nikot Luixi. Em Iks gi zaklu~uva{e site vrati i se zafa}a{e za rabota. Negoviot pomo{nik, male~ok i debel, be{e dobar i umen ~ovek, mnogu veren i doverliv. Toj mu veruva{e na Em Iks koga vele{e deka pravi ma{ina {to }e mu bide vo polza na seto ~ove{tvo. Taa }e im pomogne na decata da u~at, }e im gi re{ava na nau~nicite te{kite zada~i.

– Ti ni{to ne umee{ da raboti{! - mu vika{e Em Iks. Luixi sekoga{ mol~e{e. No, vo sebesi se sme{ka{e. Nau~nikot se la`e{e vo svoite oceni. Toj, Luixi, be{e ubeden deka isto taka umee da sozdade ne{to i misle{e deka Em Iks }e go pofali za negovata rabota. Najposle dojde denot koga Em Iks objavi deka ma{inata e re~isi gotova i deka treba samo da se ispita. Toj se dobli`i do golemiot pult za upravuvawe, pritisna nekakvi kop~iwa, povle~e nekolku ra~ki i izjavi:

– Sega ma{inata go razurnuva gradot N. – [to razurnuva!? – za~udeno izvika Luixi. – Do temeli, – odgovori Em Iks. – Jas izdadov naredba i ÂGolemiot um" nema da ostavi ni kamen vo toj grad. Potoa, kako

da napravil kojznae kakvo delo, Em Iks spokojno po~na da

o~ekuva vesti. A Luixi gor~livo zaplaka. Po dvaesetina minuti Em Iks se dobli`i do radioto i go vklu~i. – Vnimanie, vnimanie! – se raznese 92


od radioto. Vo N. se slu~uva ne{to ~udno. Nad gradot odnenade` se pojavija iljadnici baloni. Sekoj balon nosi vrzana golema ubava torba. Vo celiot grad od ~e{mite namesto voda, te~e ubavo slatko vino!... Potoa Em Iks ne saka{e da slu{a. Toj pritr~a kon ÂGolemiot um" i se nafrli vrz nego so kreskav, lut glas:

– Glupaku, ti treba{e da go razurne{ N. Treba{e da go izbri{e{ od liceto na zemjata. Ti ni{to ne razbra! Ti ne si golem, tuku `alen i ni{to`en um! Sekoj majmun i sekoja koko{ka se poumni od tebe. Ti... No, ÂGolemiot um" se poka`a kako ma{ina {to ne mo`e da podnesuva takvi navredi. Toj optegna edna od svoite `elezni race, go zgrap~i nau~nikot i go isfrli niz prozorecot tolku daleku, {to od toa vreme nikoj nikoga{ nitu slu{na nitu go vide Em Iks. A Luixi stana poznat nau~nik i, ÂGolemiot um" go slu{a{e sega samo nego. Zasluga na Luixi be{e i toa {to gradot N. se spasi od propast.

Koga Luixi

doa|a{e eden ~as porano od Em Iks, vo utrobata na golemata ma{ina prave{e male~ko metalno srce, metalno, no blagorodno, koe rabote{e kako vistinsko. Luixi misle{e na dobri dela i negovite izumi mu slu`ea na ~ove{tvoto.

– Ete, toa e istorijata na ÂGolemiot um" i na male~koto metalno srce. Elio Repel

Da porazgovarame! Po sodr`inskata obrabotka, opi{i go likot {to sam }e go izbere{. Koristi gi zborovite {to se odnesuvaat na nivnite nadvore{ni karakteristiki. Pronajdi go delot od tekstot kade {to se dadeni opisite na likovite! Pronajdi go delot od tekstot od koj mo`e{ da otkrie{ kakvi osobini imaat Em Iks i Luixi! Razgovaraj za porakata na avtorot na tekstot. Do kakov zaklu~ok dojde?

Jazi~no kat~e

Proveri go znaeweto za imenki: sopstveni, op{ti, konkretni, apstraktni, za rodot i brojot kaj imenkite! 93


POEZIJA POETSKA SLIKA

SVETULKA

Literaturno kat~e Potseti se!

Letna ve~er {tom }e padne

Kako se vika eden red od pesnata?

i sekade stivne vik,

[to pravat celinite sostaveni od eden, dva i

svetulkata krilca {iri

pove}e stiha?

vo no}niot prostor tih.

Pronajdi ja rimata vo pesnata!

Svetlost blaga v skutoj nosi, kako iskra sveti, gori, kaj {to mine v selo, pole, tanec vie, tivko zbori:

â&#x20AC;Ą Spijte, spijte, ptici mili, spijte p~eli, spijte mravki, spijte deca â&#x20AC;&#x201C; dobra no}! Jovan Strezovski

GATANKA @itata ja znaat i no}nite rosi, kandilceto taa so sebe go nosi. (s - e - - - ka)

Zbogati go re~nikot Objasni go zborot kandilce .

94


Zada~i:

Zapomni!

Pro~itaj gi prvite dva stiha od pesnata (poetskata tvorba) <Svetulka" vo sebe! [to zabele`a i {to po~uvstvuva dodeka gi ~ita{e stihovite? Opi{i so zborovi vo tetratkata ili naslikaj go toa {to go zabele`a! Istoto napravi go i so drugite stihovi! Nau~i pesnata da ja ka`uva{ izrazno!

Slikite {to gi zabele`a dodeka ja ~ita{e pesnata, a potoa gi opi{a ili naslika, se vikaat

poetski sliki.

Pesnite ÂSonce"i ÂKosidba" koristi gi za ve`bi. SONCE

KOSIDBA

Sonceto e trkalce i malce

Stari zajko seno kosi,

prilega na carski ven~an prsten.

a lisa go zbira vredno, ne ostava zrno edno.

Sonceto e skapa para koja {to sekade se bara.

Ni muvata nema mrza, vo kolata seno nosi.

Sonceto e vre}a polna zlatni zrna sekojdnevno od neboto {to vrnat.

Komarecot, i toj brza,

Zagorka P. Todorovska

seno frla, seno klava i ne kreva duri glava!

Proveri go svoeto znaewe Od kolku stiha e sostavena sekoja strofa od pesnite ÂSonce" i

<Na tavanot ne se iska~uvam,

ÂKosidba"?

od tamu da padnam mo`e sekoj ~as.

Pronajdi gi rimuvanite zborovi!

I noga da skr{am kutra, jas,

Objasni gi poetskite sliki vo

pa sakate da se izma~uvam". Ivan Ivanovski

dvete pesni!

95


NE ZAKLUČUVAJTE GI VRATITE Ostavete gi vratite otklučeni, ne zaklučuvajte gi, kako }e izlezat decata, ako gi zaklučite vratite. Ulicite se tažni bez decata kako siraci. Ne zaklučuvajte gi vratite, širum neka se otvoreni, igrite neka počnat, žagorot neka se širi. Zejnel Beksač

Zada~a Opredeluvawe poetski sliki spored dadeni pra{awa Spored dadenite pra{awa opredeli gi poetskite sliki vo pesnata: 1. Na kogo se odnesuva molbata da ne se zaklu~uvaat vratite? 2. Na {to li~at ulicite bez deca? 3. [to se {iri koga se otvoreni vratite? Zada~ata izvr{i ja po tvoj izbor: na crte` ili preku tekst.

Da porazgovarame Kako ja razbira{ re~enicata: <Ostavete gi vratite otvoreni"? Vo koj del od denot odi{ da igra{? Kakvi igri igra{? So koj sport po~na da go ispolnuva{ tvoeto slobodno vreme? Koja kniga so pesni si ja pro~ital? IZVESTUVAWE

Od jazikot Podeli gi zborovite vo pesnata na slogovi i ka`i po kolku sloga ima sekoj stih! 96


IZVESTUVAWE ZA SOBIRNA AKCIJA (usno, preku u~ili{ten razglas) <Vo na{eto u~ili{te }e se izvede akcija za sobirawe pari za bolno drugar~e na 5. 3. 2009 god vo 13 ~asot" izvestuva de`urniot u~enik od ~etvrto a oddelenie. IZVESTUVAWE ZA IZVEDENA EKSKURZIJA

(pismen izve{taj dostaven do pedagogot na u~ili{teto).

â&#x20AC;&#x201C; Ekskurzijata vo Isto~na Makedonija e uspe{no izvedena. Trgnavme na 4. 4. 2009 god. vo 07 ~asot. Gi posetivme site pozna~ajni mesta vo Isto~na Makedonija: Kriva Palanka, Kratovo, Sveti Nikole, manastirite na Osogovskite Planini. Nema{e nikakvi problemi. Se vrativme na 6. 4. 2009 god vo 18 ~asot. Odgovorniot u~enik A. Janevska ~etvrto b odd.

Zada~i Usno napravi izve{taj za opredelen nastan vo u~ili{teto ili za okolinata kade {to `ivee{. Rakovodi se spored nasokite: Koga se slu~i nastanot? Kade? Koja be{e pri~inata za nastanot? Ako zavr{i, kako zavr{i. Ako e so potrajno dejstvo, ka`i koga }e prodol`i izvestuvaweto! Dadenite izve{tai (primeri) se patokaz za pravewe izve{tai.

Zapomni! Ako saka{ da izvesti{ za ne{to {to si videl, {to si do`iveal, izvesti navreme, to~no i kuso! Izvestuvaweto mo`e da bide usno ( izvestuva{ nekogo preku radio, TV...) ili pismeno ( pismo, vo detski ili dneven pe~at, preku Internet...)

97


TV – EMISII

Televizijata e oko {to gleda nadaleku ! Popolni i odgovori! Mol~ete! Mol~ete! Ti{ina! – vikaat site v glas, mol~ete! A toj zastanat vo agolot na sobata

Da porazgovarame Na koi aparati se sledi TV – programata?

site n# ima vo vlast!

Zboruva, sviri, pee, cel svet vo sebe go smestuva, a od svojot agol, od svojot stol ne se ni pomestuva.

Zapomni TV – emisii mo`at da se sledat preku: TV – priemnici, preku Internet, na kompjuteri i drugi aparati. Obrazovnite programi obrazuvaat, te podu~uvaat, ti go pro{iruvaat znaeweto! Nau~nopopularnite programi ti ka`uvaat za nau~nite dostigawa od pove}e oblasti. Gledaj TV – programa, no nemoj da stane{ zavisnik od nea. S# {to e preterano, {tetno e!

Koja programa e obrazovna programa? Razlikuva{ li: obrazovna programa od nau~no -popularna programa i od dokumentarna programa? Ako gi gleda{ narodnite prikazni raska`i edna {to ti se dopadnala! Si gi proveruva{ li znaewata preku detskite kvizovi? Ja sledi{ li emisijata na makedonskata TV za jazikot? Koi TV – filmovi gi gleda{ na TV – programite? Koi od detskite TV – filmovi gleda{? Gi gleda{ li TV – filmovite vo koi ima nasilstva? Ka`i go tvoeto mislewe za takviot vid heroi!

98


MOLBA DO TELEVIZOROT

Od sreda do sreda vo na{iot dom TE – VE se gleda. Jas: – Mamo... A taa: - ^ekaj... da go vidam ova samo. ]e {epnam: – Tato... A toj: – Nemoj sega, ima fudbal, zlato.

– Zatoa, televizoru, bidi bar malkucka fin, vrati mi gi tato i mama, ne sakam da sum sama. Van~o Polazarevski

Da porazgovarame Kakov problem ti opi{al poetot Van~o Polazarevski? Kakva poetska slika si pretstavuva{ dodeka ja ~ita{ pesnata? Dali ja prepoznava{ istata slika i vo tvojot dom? Dali i ti si zavisnik od TV? Koj od tvoeto semejstvo najmnogu gleda televizija?

Zada~a Opi{i preku prozen ili poetski sostav eden tvoj den so semejstvoto pred TV!

99


KOMPJUTEROT E I SREDSTVO ZA KOMUNIKACIJA Maja be{e voodu{evena od rabotata na Nikola – toj navistina se razbira{e vo kompjuteri. I tato, i ~i~o Oliver bi mu go priznale toa. Ma{inata be{e postavena, vklu~ena vo elektri~nata mre`a i

toj go

Ânahrani" so soodvetnite programi. Maja od mala znae{e {to se kompjuteri, ama osven {to igrala nekoi igri~ki {to ne ja vozbuduvaa mnogu, ne umee{e mnogu da rakuva so kompjuterot. Zatoa so qubopitnost slu{a{e kako Nikola mu gi objasnuva na Jovan osnovnite raboti za kompjuterot. Mu instalira francuski bukvi za pismata za Francija, mu napravi nekoi kratenki koi }e mu olesnat da go upotrebuva kompjuterot i mu re~e deka }e mora da ve`ba, zatoa {to rabotite koi prakti~no se izveduvaat, polesno se pametat. Jovan veti deka }e trenira. Nikola mo{ne strogo go sedna i go natera da ja povtori prvata lekcija. So mali gre{ki, vleguvaweto vo programata be{e usvoeno! I Maja go nau~i, a gospo|a Blagorodna se izraduva koga Nikola ka`a deka postoi mo`nost preku kompjuterot da se slu{a muzika... Izvadok od romanot ÂGledaloto zad ogledaloto" Jadranka Vladova

Da porazgovarame! Koristi{ li kompjuter? [to naj~esto pravi{ na kompjuterot? Za {to mo`e da slu`i kompjuterot?

Zapomni! Kompjuterot e sredstvo so koe mo`e: da igra{ razni igri, da slu{a{ muzika, da gleda{ filmovi, da go zbogatuva{ svoeto znaewe od site oblasti, da se dopi{uva{, da komunicira{ sekade vo svetot (ako si priklu~en na Internet), da gleda{ TV, da slu{a{ radio... E-mail ( I – mejl) e elektronska po{ta koja se ispra}a preku kompjuter. 100


DENES SUM PISATEL ILI POET RAZBUDI JA FANTAZIJATA!

Kreativna zada~a Zamisli deka si pisatel, (raska`uva~ ili poet)! Izberi kako inspiracija edna od dvete sliki, razbudi ja fantazijata i tvori!. Obrni vnimanie na redot na nastanite, vremeto i mestoto. Naslov izmisli sam.

101


ZABAVNIOT PARK NA TATKO MI

S# do svojata {esta godina ne znaev so {to se zanimava tatko mi. Toa mi go ka`a edna drugarka vo u~ili{te. Koga ve~erta tatko mi se vrati doma i sedna da si otpo~ine, mu se pribli`iv so ogromna po~it. Iako ne mi li~e{e na slaven, go zapra{av:

– Ti li si Volt Dizni? Dobro znae{ deka sum – mi odgovori toj.

– Vistinskiot Volt Dizni? Izgleda{e zbrkan, potem se nasmea i potvrdi. Mig podocna izrekov dva zbora za koi, verojatno, toj smeta{e deka nikoga{ ne }e gi ~ue vo svoeto semejstvo.

– Molam, avtogram! Od taa ve~er `ivotot i beskrajno raznovidnite li~nosti na Volt Dizni za mene bea izvor na ~udewe... Tatko mi, pak, kako da ne be{e dovolno ispolnet so sozdavawe crtani filmovi, postojano be{e obzemen so najgolemiot od svoite planovi- Diznilend. Ne se se}avam koga prvpat go spomna, no znam deka taa misla vo nego vrie{e so godini. Zboruva{e deka }e izgradi dvorci od bajki i }e ima vistinski brod na vistinska reka, ~ie{to korito samiot }e go iskopa. 102


– Nikulecot na Diznilend nikna koga tebe i sestra ti ve nosev vo sabotite i nedelite po zabavnite parkovi i vo Zoolo{kata gradina. Tie denovi bea najsre}ni vo mojot `ivot - mi re~e edna{.

– Mojot zabaven park nikoga{ nema da bide zavr{en. Toj e ne{to {to ve~no mo`am da go razvivam i pro{iruvam. Duri i drvjata }e rastat i sekoja godina }e bidat s# poubavi. ]e vidi{, sekoe dete na Zemjinata topka }e znae {to e toa Diznilend! Navistina, nekolku godini potoa, Diznilend gi primi svoite prvi posetiteli. Dajana Dizni (SAD)

Da porazgovarame Za kogo se zboruva vo tekstot? [to znae{ za Diznilend i za Volt Dizni? Dali si posetil eden od zabavnite parkovi na Diznilend? Koj ja raska`uva prikaznata <Zabavniot park na tatko mi?" Koga i kade se rodila idejata za gradewe zabaven park?

Nau~i ne{to pove}e! Vo 1955 godina vo Kalifornija (SAD), vo gradot Anahajm izrasna prviot ÂDiznilend" – ogromen zabaven park kakov {to mo`e da se zamisli samo vo soni{tata. Denes diznilendi ima vo Japonija, Francija i na Florida. Dodeka go ~ita{ ova mo`ebi se pojavil nov Diznilend i na drugo mesto. Istra`uvaj, pra{aj, vidi na Internet i doznaj.

Zbogati go re~nikot avtogram – svoera~en potpis na nekoja li~nost Diznilend – grad na junacite od crtanite filmovi na Volt Dizni nikulec – za~etok na ne{to

103


DRVO NA @IVOTOT

^ove~koto oko e nenasitno! Velat, si bil nekoj sultan koj bil mo{ne bogat. Imal tolku pari, {to mo`el da gi napolni }esiwata ne samo na `itelite od celata imperija ami i podaleku. No, sultanot bil tolku skr`av i ma|epsan od bogatstvoto, {to ne go napolnil ni }eseto na svojot sin – prestolonaslednikot ]emal. Toj duri vovel poseben propis so koj im bilo zabraneto na gra|anite da ~uvaat pari doma. S# {to imale, morale da prijavat kaj sultanot. No, koga sultanot napolnil 77 godini i 7 meseci, se razbolel. Koga mu ka`ale deka nema da `ivee u{te dolgo, toj podripnal i viknal na siot glas:

– [to ~ekate?! Vedna{ da ste ja podgotvile grobnicata i da me zakopate zaedno so moeto bogatstvo. Samo, vnimavajte: ne sakam nikoj da znae kade sum zakopan i kade mi se parite! Dvorjanite se za~udile.

– Veli~estvo, pa vie ste s# u{te `iv! – rekol glavniot sovetnik koj imal samo polovina jazik.

– Tokmu i zatoa sakam da me zakopate, da vidam dali }e storite onaka kako {to vi e naredeno – odgovoril sultanot.

– Opasno e `iv ~ovek da bide zakopan so pari. Tie se odmazduva~ki i mo`at da go izgorat! – u{te edna{ predupredil sovetnikot.

104


Sepak, izleglo kako {to namislil skr`aviot sultan. Ve~erta nekolkumina najverni slugi go prenele vo grobnicata, koja poslana so `olticite li~ela na zlatno more. Gi zatvorile vratite od grobnicata i go ostavile sultanot da umre me|u svoite pari. No, po nekoe vreme, na mestoto kade {to se nao|ala sultanovata grobnica, izniknalo drvo. Toa bilo najneobi~noto drvo na svetot. Najnapred od nego rascutile nekakvi rozovi cvetovi, a potoa negovite granki oplodile tolku pari {to od niv mo`el sekoj siromav da kine i da se obogatuva.

– Nikoj ne smee da se dobli`uva do drvoto! Tuka e zakopano sultanovoto bogatstvo! – vikale dvorjanite. – Toa mu pripa|a samo nemu!

– Vedna{, istavete se odovde! – im rekol prestolonaslednikot ]emal. Tatko mi ne rabote{e, nitu misle{e na narodot. Toj umre zatruen od gor~iloto na parite sobrano vo vekovnata pot na siromasite. Narode! Ova e drvoto na `ivotot! Negoviot koren e nahranet od va{ata maka i zatoa plodot vi pripa|a samo vam! Zemjata vi go vra}a odzemenoto bogatstvo! Drvoto na `ivotot ra|alo plodovi tolku godini, kolku {to `iveel skr`avecot. Koga gi isplodilo site pari od grobnicata, toa se isu{ilo. Risto Dav~evski

Sodr`inska razrabotka Opredeli go mestoto, vremeto i temata na tekstot! Kako se bogatel sultanot? Zo{to sultanot im naredil na dvorjanite da go zakopaat `iv? Na {to mislel pisatelot koga ja sporedil grobnicata so zlatno more? Kakvo drvo izniknalo od grobot na sultanot? [to im rekol prestolonaslednikot ]emal na siroma{nite? Koga se isu{ilo drvoto? Ka`i go tvoeto mislewe za likovite na sultanot i likot na ]emal!

Zbogati go re~nikot }esiwata – pari~nici; imperija – carstvo sultan – turski golemec; dvorjani – slu`benici na sultanot

105


Za jazikot

PRIDAVKI

Potseti se! BABA JANA 1. Starata podgrbavena baba Jana, so iskinata {arena,

volnena {amija,

cvrsto go dr`e{e iskriveniot stap so starite, zbr~kani, slabi race. Taa misle{e deka brza, a edvaj gi kreva{e starite noze ~ekor po ~ekor. Zastanuva{e sekoja minuta za da se odmori. Janinata slamena, mala koliba be{e blisku, a na baba Jana $ se ~ine{e mnogu daleku. 2. Starata Jana, so stap vo racete, misle{e deka brza, a odvaj gi kreva{e nozete ~ekor po ~ekor. Zastanuva{e sekoja minuta za da se odmori. Kolibata na baba Jana be{e blisku, a na baba Jana $ se ~ine{e daleku.

Da porazgovarame! 1. Koi od dvata teksta ti davaat pojasna slika za baba Jana? Pronajdi gi i ka`i gi pridavkite vo tekstot!

2. Koja od dveve re~enici ti dava pojasna slika za {e{irite na Mirko? Mirko prodava {e{iri. Mirko prodava: golemi, mali, dlaboki i plitki, ko`ni i slameni, `enski, ma{ki i detski {e{iri.

Analiza: Kakvi se {e{irite? â&#x20AC;&#x201C; golemi, mali, dlaboki i plitki. ^ii se, za kogo? â&#x20AC;&#x201C; Mirkovi, detski, ma{ki, `enski. Od {to se napraveni? â&#x20AC;&#x201C; slameni, ko`eni, od materijal.

Zapomni: Zborovite {to poka`uvaat kakvo e ne{toto (stara, {arena, mala...), ~ie e ne{toto (babino, Janina,. selsko...), od {to e napraveno ne{toto (volnena, slamena, drveno...) se vikaat pridavki. 106


Za jazikot

OPISNI PRIDAVKI

Maskata za Aprilijadata ja napraviv od stari, letni, svileni pi`ami. Na bluzata nalepivme iskinata, crvena tantela. Kapata e od obeleno, sino, leneno platno.

Imenki

pridavki

stari pi`ami

svileni letni

iskinata tantela crvena

sino platno

obeleno leneno

Zapomni! Predmetite i su{testvata imaat pove}e osobini. Osobinite na predmetite i su{testvata se objasnuvaat so pridavki, koi to~no ili pribli`no gi opi{uvaat. Pridavkite koi gi opi{uvaat osobinite i ka`uvaat kakvo e ne{toto se vikaat opisni pridavki.

107


PRV VO VSELENATA

Nestrplivosta raste{e.

Najposle izvestija deka raketata e gotova za

letawe. Treba{e samo kosmonautite da vlezat vo kabinite, posleden pat da se proverat uredite i da se dade dozvola za poletuvawe. Se dobli`iv do pretsedatelot na Dr`avnata komisija.

– <Pilotot Gagarin e podgotven za let so vselenskiot brod !" – Sre}en pat! Ti posakuvam uspeh! – toj cvrsto mi ja stegna rakata. * * * Po~uvstvuvav kako nekoja golema sila s#¯ posilno i posilno me vle~e na sedi{teto. Edvaj mo`ev da gi pomrdnam racete i nozete. Znaev deka toa }e trae kratko vreme, duri brodot ne vleze vo patekata na letot. Preku aparatite ja poglednav dale~nata Zemjina povr{ina. Jasno se gledaa ostrovite, bregot i sibirskite tajgi osvetleni od sonceto. Brodot po~na da se dvi`i po patekata na {irokata vselenska magistrala. Se najdov vo beste`inska sostojba. Toa e ~udna sostojba. No, organizmot mnogu brgu se prisposobuva, ~uvstvuvaj}i golema lesnotija na svoeto telo. [to se slu~uva{e so mene vo toa vreme? Ottrgnat od sedi{teto, visev pome|u tavanot i podot na kabinata. S# na mene stana lesno. I racete, i nozete, i teloto – kako da ne bea moi. Nemaa te`ina. Ne sedi{, ne le`i{, tuku kako da visi{ vo kabinata. Site nepricvrsteni predmeti visea. Mi se stori kako da sonuvam. Kapkite voda, koi istekuvaa od cev~iwata, se pretvoraa vo meuri i slobodno se dvi`ea vo prostorot. Na yidovite od kabinata se lepea kako rosa na cve}e. Gi gledav oblacite i nivnite lesni senki na dale~nata mila Zemja. Sovr{enoto, crno nebo be{e kako izorano pole poseano so zrna od yvezdite. A tie bea tolku sjajni i ~isti. Sonceto be{e neverojatno svetlo. Toa sigurno e stopati posvetlo od ona {to go gledame od Zemjata. Vo kabinata se slu{na muzika. Od Zemjata ja emituvaa "Amurski branovi", edna od moite omileni pesni. 108


Celo vreme vnimatelno ja nabquduvav rabotata na instrumentite. Zavr{en del na letot, se vra}ame na Zemjata. Vo 10 ~asot i 25 minuti avtomatski se vklu~ija uredite za ko~ewe. Bezvozdu{nata sostojba ja snema, pogolemoto optovaruvawe me pritisna na sedi{teto i od golema sre}a glasno zapeav. Visinata se namaluva{e. Deset iljadi metri... devet iljadi metri... osum... sedum... * * * Dolu blesna linijata na rekata Volga. S# mi be{e dobro poznato; i golemite predgradija, i proletnite poliwa, i {umi~kite, i pati{tata, i Âku}ite {to se gledaa kako detski igra~ki od gore". Vo 10 ~asot i 55 minuti, po obletuvaweto na Zemjinata topka, sre}no se spu{tiv na odredenoto mesto. Koga zastanav na cvrsto tlo, zdogledav `ena i devoj~e, koi so interes me gledaa. Mi trgnaa vo presret. No, {to pove}e mi se dobli`uvaa, nivnite ~ekori stanuvaa s# pobavni i pobavni. Bev oble~en vo svoeto bleskavo portokalovo vselensko odelo, pa mojot neobi~en izgled malku gi zbuni. Ni{to sli~no nemaa videno.

– Na{inec, drugari, na{inec – vikav vozbudeno, vadej}i go hermo{lemot. Toa be{e Ana Akimovna – Tahtarova so {estgodi{nata vnuka Rita.

– Da ne ste od vselenata? – ispla{eno me pra{a `enata. – Zamislete, sum! – odgovoriv. – Jurij Gagarin! Jurij Gagarin! – vikaa mehani~arite, koi dotr~aa od bliskite polski rabotilnici. Jurij Gagarin

Zada~i za istra`uvawe Po sodr`inskata razrabotka zemi enciklopedija od u~ili{nata ili gradska biblioteka. Pronajdi materijali za kosmonautite i zbogati go svoeto znaewe, a i fantazijata. Eve {to nau~iv jas: "Dodeka se nao|aat vo vselenata, astronautite mo`at da porasnat za 5 sm." Zo{to, kako, istra`uvaj! 109


NAJUBAVIOT KOW

Znam da u~am sam â&#x20AC;&#x201C; istra`uva~ko ~itawe Dodeka go ~ita{ tekstot, obidi se da odgovori{ na slednite pra{awa: Vo {to veruvalo deteto od skaznata? [to mu ostanalo na mom~eto kako dokaz deka navistina go fatilo kowot? So koi zborovi se slu`i avtorot pri opi{uvawe na kowot?

Nekoga{ imalo eden bel, najbel, najubav kow na svetot, so srebreni grivi, so zlatni potkovici i telo mazno kako svila. Nikoj ne uspeal da go javne toj kow.

110


Samo edno mom~e veruvalo deka }e go fati najbeliot, najbrziot, najubaviot kow na svetot. Nekolku meseci go demnelo, nekolkupati bilo na dofat do nego, no kowot sekoga{ uspeval da mu izbega. Eden den dodeka kowot piel voda od potokot, od najbliskata granka mom~eto skoknalo vrz beliot i mazen grb na kowot, uspealo da go javne, dr`ej}i se za negovata srebrena griva. Kowot tr~al po planini i dolini, preskoknuval reki i potoci, protr~uval niz livadi i poliwa. Mom~eto cvrsto se dr`elo za grivata, no poleka po~nalo da ja gubi silata i nemo}no padnalo na trevata. So prstite go doprelo svoeto lice i se v~udovidelo koga sfatilo deka e nabr~kano, a kosata i bradata sosem mu obelele - po nekolku miga na beskrajna sre}a na ple}ite na najubaviot kow, mom~eto stanalo belokos starec. Vo rakata mu ostanale samo nekolku vlakna od srebrenata griva, kako dokaz deka nekoga{ go javalo najubaviot, najbeliot, najprekrasniot kow na svetot. A kowot so seta svoja mladost, rasko{ i ubavina i natamu tr~al niz poliwata i planinite i gi predizvikuval smelite mom~iwa. Du{ko Kralevski

Da porazgovarame! Postojat li ednorogi kowi? Mo`at li da se pripitomat? Kako se obedinuva mitskoto so stvarnoto? Odgovorite na ovie pra{awa pobarajte gi vo skaznata Ă&#x201A;Aleksandar i ednorogot" od Du{ko Kralevski, koja pobedi na Konkursot za najdobra skazna na Ă&#x201A;Detska radost" vo 2000 g.)

Jazi~no kat~e Pronajdi gi pridavkite vo raskazot i ka`i kakvi se. Dopolni go opisot so pridavki {to sam }e gi smisli{!

Nau~i ne{to pove}e za `ivotnite @ivotnite ~esto imaat isti boi kako nivnata okolina. Toa se narekuva mimikrija 111


Za jazikot jas, ti i toj

LI^NI ZAMENKI i nie sme u~enici

a tie?

sme u~enici!

– Jovan slavi rodenden. Drugarite se sobiraat vo dvorot. Prva dojde Anastasija. Vleguva i @arko, a Boban be{e u{te na ulica.

– Jas i ti }e vlezeme, a toj neka vleze koga }e dojde - predlo`i Anastasija. Taka i napravija. Ima{e deca vo trpezarijata, drugi deca bea vo dnevnata, ima{e deca i vo detskata soba, koja be{e malku podaleku. Jovan donese torta.

– Nie jadevme od tortata, sega zemete i vie! – Gi poslu`ivte li i tie {to se vo detskata soba? – pra{a @are. – Poslu`eni se sega site. I jas, i ti, i toj, i taa, pa i toa, maloto {to e vo koli~kata – re~e Anastasija.

Da porazgovarame! Prva dojde Anastasija. Vleguva i @arko, a Boban be{e u{te na ulica. Jas i ti }e vlezeme, a toj neka vleze koga }e dojde, predlo`i Anastasija. Na kogo se odnesuva zborot jas? (na onoj {to zboruva, na Anastasija) Na kogo se odnesuva zborot ti ? (na onoj {to e najblisku, na onoj komu mu se obra}a{, na @arko) Na kogo se odnesuva zborot toj? ( na onoj {to e podaleku, na Boban) Grupa deca sedea okolu golemata masa, drugi deca bea malku ponatamu na malata masa , a ima{e deca i vo detskata soba, koja be{e malku podaleku.

– Nie jadevme od tortata, sega zemete i vie! Gi poslu`ivte li i tie {to se vo detskata soba ? – pra{aa decata {to sedea okolu golemata masa. 112


Da porazgovarame! Na kogo se odnesuva zborot nie? ( na site onie {to se vo taa prostorija, vo edna grupa) Na kogo se odnesuva zborot vie? ( na onie {to se vo blizina, so koi mo`e{ da razgovara{) Na kogo e upaten zborot tie? ( na onie {to se podaleku, so koi vo momentot ne se razgovara)

Zapomni! Zborovite: jas, ti, toj, taa, toa; nie, vie, tie gi zamenuvaat imiwata na licata ili n# upatuvaat kon odredeni lica. Zatoa ovie zborovi se nare~eni li~ni zamenki.

ednina

mno`ina

li~ni zamenki

glagoli

li~ni zamenki

glagoli

jas

u~am

nie

u~ime

ti

u~i{

vie

u~ite

toj, taa, toa

u~i

tie

u~at

Zada~a! Napi{i nekolku povrzani re~enici vo koi{to }e upotrebuva{ samo sopstveni imenki. Istite re~enici prepi{i gi, no na nekolku mesta sopstvenite imenki zameni gi so li~ni zamenki!

Jas sum balerina, ti }e pee{, a toj e fudbaler. Site sme u~esnici na u~ili{nata priredba.

113


[TURECOT I MRAVKATA

Niz poleto celo leto {tur~eto pesna {ire{e, od utrina do ve~er pee{e i svire{e.

No, nabrgu vo poleto se naseli esen, s# popari luta slana i zaduva veter besen.

Se upla{i {tur~o toga{, pa poita spas da bara. Kaj mravkata doma pojde, prijatelka svoja stara.

â&#x20AC;&#x201C; Ti se molam, prijatelke, {tur~o, mravkata ja moli: â&#x20AC;&#x201C; Daj mi malku `itni zrna, stomakov od glad me boli! 114


Duva veter, magla nosi, do`d istura, te~e, mravkata nad pragot yirna i na {tur~eto mu re~e:

â&#x20AC;&#x201C; [tom si peel i si svirel sred letnata `ega, veselniku, sakan moj, odi, igraj sega!

Prijatelke, ti letovo kaj gi mina dnite? â&#x20AC;&#x201C; Vo poleto svirev, peev gi veselev site!

Gligor Popovski (Spored istoimena basna na Lafonten)

Koj lete pladnuva, zime gladuva! 115


Za jazikot ZBOROVI KOI IMAAT ISTO ILI SLI^NO ZNA^EWE

Mile ka`uva lagi i ne se sramuva! \

Jana sekoga{ e vesela.

Navistina, Mile ~esto ka`uva nevistini.

Jana sekoga{ e raspolo`ena SILEN

HRABAR

SAKAM

QUBAM

SMEL

JAK

DEVOJKA

TROPAV

SLU[NAV

MOMA

^UKAV

^UV

Zada~i: Prodol`i da ka`uva{ zborovi {to imaat isto ili sli~no zna~ewe! Koga ~ita{ nekoj tekst, zapi{uvaj gi zborovite so isto ili sli~no zna~ewe za da si go zbogati{ fondot na zborovite vo tvojot re~nik.

Zapomni! Ovie zborovi poretko se upotrebuvaat vo usniot i vo pismeniot govor. Glavno se koristat za da se izbegne upotrebata na ist zbor pove}epati.

116


Za jazikot

ZBOROVI KOI IMAAT SPROTIVNO ZNA^EWE

RAZGOVOR To{o pla~e, a dedo go te{i: Dedo: – Ne pla~i To{o, ti si golem, sramota e da pla~e{. To{o: – ]e pla~am, ne sum golem, jas sum mal! Dedo: – Ti si dobro dete! To{o: – Jas sum lo{o dete.

Zapomni!

Dedo: – Stani, studeni se kamewata!

Ovie zborovi ~esto se

To{o: – Ne se studeni, topli se!

koristat vo usniot i

Dedo: – Grd si koga pla~e{!

pismeniot govor. Koristat

To{o: – Ubav sum, ubav sum! Dedo: – Temno e ve}e, stani da odime doma. To{o: – Ne e temno, svetlo e! Dedo se naluti i trgna. To{o se ispla{i deka }e ostane sam, pa trgna po nego.

za verodostojno opi{uvawe na predmetite, su{testvata i pojavite.

Zada~i po nivoa: 1. Napi{i gi zborovite so sprotivno zna~ewe na: ostar, te`ok, visok, prazen. 2. Povrzi gi izrazite kako {to e primerot podolu! Kako da si bez glava! Napravi golemo bezredie vo ku}ata. Glavata ti e v torba! Razmisluva{ za ne{to. Se ka~uva{ na site na glava! Vnimavaj {to pravi{. Izvalkan si od glava do petici! Vo opasnost si. Pametot v glava! Dosaden si ve}e. Ti se mota po glavata! Celosno si izvalkan. Ja svrte ku}ata na glava! Raboti{ bez da razmisluva{.

117


POTSETI SE [TO SI NAU^IL JAZIK

zborovi so isto ili sli~no zna~ewe; zborovi sosprotivno zna~ewe

gramatika

opisni pridavki li~ni zamenki LITERATURA

^ITAWE

poezija (pesni)

proza bajki, raskazi, basni

izrazno ~itawe

dramsko ~itawe

analiza na prozni i poetski tekstovi analiza na lik poetska slika

IZRAZUVAWE I TVOREWE

usno izrazuvawe

pismeno izrazuvawe

preraska`uvawe, raska`uvawe, izvestuvawe analiza na likovi opis na lik izvestuvawe MEDIUMSKA KULTURA

TV – emisii, kompjuterot – sredstvo za komunikacija nezadol`itelno nau~i pove}e

TEHNIKA – PAJAKOVA MRE@A 118


NAVISTINA SE RODI!

HRISTOS SE RODI!

Zapomni! Da porazgovarame! Kakov praznik e praznikot Bo`i}?

Po~ituvaj gi drugite za da te po~ituvaat tebe!

Spored Biblijata, {to se slu~ilo pred mnogu godini? Kako se praznuva Bo`i} vo tvoeto semejstvo? Poznava{ li drugar~iwa so druga veroispoved? Kolku gi po~ituva{ decata so druga veroispoved? Saka{ li da znae{ ne{to pove}e za nivnata vera? 119


NOVA GODINA SE BLI@I

Nova godina se bli`i, po najyvezden pat, ko nevesta }e ni dojde kowot $ e mlad. Na glavata kruna nosi, na reverot bro{, posjajna e i od smea i od yvezden do`d. Vo srceto qubov viri, i `elbi bezbroj, sè {to ima }e ni dari glasna e ko poj! Stojan Tarapuza

120


ZBIRAJTE SE DE^IWA

Zbirajte se de~iwa sred selo na greja~ka, ogan da si palime za da se zgreeme, a posle }e odime kolede da vikame, Bo`i} da go ~ekame i prase da jademe. Detska narodna pesna za Badnik

NOVA GODINA â&#x20AC;&#x201C; PRIKAZNA VO SLIKA

121


NOVOGODI[NA ^ESTITKA

Ajde, za mnogu godini, v godina poveseli, poradosni, so jariwa, so jagniwa, so de~iwa vo ku}ite, so beri}et niz poleto. -----------------Kaj se krmi, da se plodi,

------------------

kaj se ora, da se rodi,

------------------

po poleto vino-`ito,

------------------

po planiwe med i mleko.

-----------------------------------

Is~ekale i v godina

------------------

poradosni, poveseli.

------------------

Narodna ~estitka

-----------------------------------------

GATANKI

Zada~i

Koja godina trae

Vo tetratkata napi{i edna

samo eden den?

koledarska pesna od krajot vo koj

(N - - - g - - - - -)

{to `ivee{! Opi{i edno tvoe koledaruvawe!

Eden belobrad dedo donese igra~ki razni: baloni, topki, kukli i knigi so bezbroj skazni. .........................

122


SNEGOT E UBAV Snegot e ubav, koga vo no}ta na prozorecot tivko }e sleta. Snegulki koga po cel den veat i bela pokrivka pletat.

Snegot e ubav, koga }e padne na ne~ija topla dlanka. Potoa koga vrz nego }e letne brza, strelovita sanka.

Snegot e sekoga{ ubav no najubav e koga }e stasa Zabi nema, a kasa,

od vetrot nosen,

race nema, a {tipe

na vcrveneto detsko nose.

kaj }e stigne nosot

Vasil Mukaetov

ni go crvi kako piper. ( Z_ _ _)

Analiza na pesna Ako odgovori{ na pra{awata, }e gi otkrie{ i poetskite sliki vo pesnata <Snegot e ubav". Kakva pokrivka plete snegot tivko letaj}i vo no}ta? Zaradi koi igri decata go sakaat snegot? Od {to se vcrvuvaat detskite nosiwa v zima? Koja od ovie zimski sliki najmnogu ti se dopadna? Zo{to? Naslikaj ja slikata {to ti se dopadna so vodeni boici! Pronajdi gi zborovite vo pesnata {to se rimuvaat.

123


RADOST PRED BO@I]

Istra`uva~ko ~itawe! Opredeli ja temata vo raskazot! Koi se glavnite likovi vo raskazot? Zo{to se ta`ni babata i dedoto? Kakvi ~uvstva pobudi ovoj raskaz kaj tebe? Raska`i eden praznik kaj baba i dedo!

Taa godina zimata rano se javi od zad ridjeto. Na esenta u{te od daleku i gi poka`a svoite sne`no beli zabi. Mnogu rano be{e se razdiplila po visokite planinski vrvoj i samo go ~eka{e migot da se vturne kon u{te neobranite poliwa. Dedo Gija, taka go vikaa stariot \or|ija, sekoj den ita{e kon gradinata za da gi obere crvenite piperovi vrvolinki, poslednite zacrveneti domati i na baba Marija buket od docnite cve}iwa. Stariot Gija so godini si ima{e svoja voobi~aena pateka na dvi`ewe. Maliot dvor so tro{nata ku}i~ka be{e celo negovo carstvo. Zapo~nuva{e so pu{tawe na gulabite koi ostanaa po zaminuvaweto na sinot vo golemiot grad, na koko{kite da im frli zrnca `ito, da ja nahrani kozata Belka koja taa prolet mu okozi dve prekrasni jariwa. No Gija najmnogu se zadr`uva{e vo {talata so [arenka, a taa so mle~noto vime gri`livo go hrane{e svoeto telence. No, sepak, nego go ma~e{e ne{to drugo. Razmisluva{e za negoviot milenik, na kogo kako mal, dr`ej}i go na koleno mu pee{e pesni~ki. Tomi taa esen trgna vo vtoro oddelenie. Razmisluva{e za dale~inata i te{kite migovi na razdelbata. Poleka, so naramok drva vo racete se dvi`e{e kon domot. Gi ostavi drvata do {poretot, i se {mugna vo sobata kade {to be{e go ostavil pismoto. Go zede vo raka i po koj znae koj pat po~na da go ~ita. 124


‡ Te ~ekam odamna, vnu~ko moj. Dvorot i ku}ata zapustea bez tebe. Ni cve}iwata ne cvetaat kako koga be{e ti so nas. Otkako zaminavte vo gradot, ottoga{ kataden ko gladno orle me kluka jadot. Samo vo zima koga vetrot }e duvne kako da slu{am, ~edo, i srceto mi treperi od glasot dale~en: ‡ Evemee... dedoo... No {tom }e mine toj glas no}en, ti{inata zlokobno pa|a, samo likot tvoj snaga mi dava i nade` vo mene ra|a. Te ~ekam so netrpenie vnu~ko moj." Tvojot dedo Gija Izleze rano da go prati pismoto za vnukot. Na den pred Bo`i}, nekade okolu pladne, dodeka baba Marija go mese{e lep~eto za badnik vo dvorot zastana avtomobil. Gija be{e vo {talata so Ku~kata Sivka, koga slu{na; ‡ Dedooo, babooo...! Vo istiot moment se {treknaa dve stare~ki srca. ‡ Marija se str~a so sitoto v raka, a Gija samo {to ne poleta kon Tomi. Pregratkata kako da trae{e ve~no. Solzi radosnici se slivaa po izbr~kanite ~ela na Gija i Marija. ‡ Vleguvajte, zar snegot treba da ni stasa do kolenici. Sigurno ste umorni i gladni od patot, vleguvajte mili moi - prva se osvesti baba Marija. ‡ Toj badnik be{e no} na najgolema sre}a. Pari~eto padna vo zala~eto na Tomi, koj od sre}a potskoknuva{e od edniot do drugiot kraj na odajata. Sledniot den po predanieto se be{e rodil Isus Hristos. Taa no} i Sivka na svet donese pet prekrasni {arplanin~iwa. Na radosta i nema{e kraj. No, starecot trepere{e i od radost i od bolka, zo{to znae{e deka po nekolku dena go ~eka u{te edna razdelba. ‡ Doa|ajte, po~esto deca... ‡ i nekolku solzi mu se strkalaa po izbr~kanoto lice. Stojan Arsi}

125


BELI GULABICI Snegulki – beli gulabici, razveale krilja na planini, nad gradovi, sela, nad ulici, nad mnogute detski ramenici. A decata – sanki napravija i natprevar `estok najavija, niz padini, strmni udolnici, se spu{taat senki - krilatici. [al~iwa – {irum razveani, obrav~iwa – bulki ogreani, nasekade smea odyvonuva, v dolina samrak potonuva. Kosara Go~kova

MRAZOT SE TOPI LICA: BO@O I BOLE SCENA: Sekoj sedi na po eden star sandak BOLE: Bo`o dali znae{ kako se probiva mrazot? BO@O: Ne znam, zo{to toa te interesira koga mraz nema nigde osven vo fri`ider? BOLE: Ne znaev deka tolku si zakr`laven ! Jas zboruvav za onoj drugarskiot mraz, a ti si zapnal! BO@O: Kakov ti e toj rebus!? Vo posledno vreme mnogu fantazira{, vo {to e rabotata? BOLE: Sakam na koj bilo na~in da $ doka`am na voobrazenana Gordana deka sum dobar drugar, ama nikako da go probijam mrazot! BO@O: Slu{aj, jas znam, toj mraz ne se probiva, tuku se topi, a toa zna~i... BOLE: [to zna~i toa?

126


BO@O: Toa zna~i poleka, postepeno malku po malku... BOLE: Probav... Prvin i go ukradov molivot i $ go skr{iv... Potoa $ ja skriv kapata... Potoa ja butkav koga izleguvavme od u~ili{te... Potoa $ go zemav ranecot i $ go zaka~iv na drvo... i ni{to, i ni{to... Taa se pravi kako ni{to da ne razbira. BO@O: Toga{ ti ostanuva samo ona poslednoto. BOLE: Koe? BO@O: Srce i strela!

BOLE: A, toa nikako, ne sakam! Dosta i dadov ~vrgi, zaka~ki i kubewe na kosa. Zar sega i da ja ubijam!? Ti si pobudalel, strela vo srce, pa toa e sigurna smrt, zar nema{ videno nieden kauboec kako gine od indijanska strela! BO@O: Ti mene mi ka`uva{ deka sum zakr`lavel, a ne znae{ deka pokraj indijanskata strela postoi i onaa drugata â&#x20AC;&#x201C; nacrtana strela i srce! (zavesa) Aleksandar Popovi}

Zada~i: Pro~itaj go dramskiot tekst izrazno! Odredi ja temata! Razgledaj ja ilustracijata, a potoa spodeli gi tvoite iskustva na istata tema! Tekstot iskoristete go za dramskata sekcija! 127


DVE RAZLI^NI PRIKAZNI ZA ISTO DEVOJ^E

Istra`uva~ko ~itawe! Pro~itaj , razmisli, fantaziraj, tvori! Pro~itaj gi vo sebe dvete prikazni! Po {to se sli~ni, a po {to se razlikuvaat dvete prikazni? Zo{to Martina ne sakala da gi pu{ti do`dot i snegot vo sobata? Vo prvata prikazna avtorot samo ni ka`a deka Martina sonila ~uden son. Fantaziraj i ti i otkrij {to sonuvala Martina? Pro~itaj go sostavot pred drugar~iwata. Istoto neka go napravat i drugite. Sostavite stavete gi na pano kaj tvorbite na literaturnata sekcija. Mo`e{ da raska`e{ i nekoj tvoj ~uden son. Koj znae, mo`ebi i Martina go sonila istiot son.

1. Prikazna za do`dot Si be{e edno krevet~e na trkalca, na koe ima{e edna pernica prepolna so soni{ta. Iljadnici najrazli~ni sni{ta. Edna ve~er Martina skokna vo krevet~eto, se zavitka do bradata i go zalepi uvoto vrz pernicata:

– Perni~ke, perni~ke, ka`i mi {to }e sonuvam ve~erva?! No, pernicata nikoga{ ne odgovara pred da zaspie devoj~eto. I tokmu koga Martina zaspiva{e, nekoj tropna na prozorecot:

– Trop, trop, trop! – Koj e? – pra{a Martina. Odnadvor se slu{na glas:

– Jas sum, do`decot! Pu{ti me vnatre, Martino! Sakam da se stoplam i da napravam poto~e na kilim~eto pred krevetot! ]e si igrame do utre izutrina! Martina se potkrena vo krevet~eto.

– [to ka`uva{, poto~e na kilim~eto?! Samo u{te toa mi nedostasuva! Martina se vovre pod jorgan~eto, a do`dot odnadvor tropa{e i ja vika{e da mu otvori. 128


– Neka si tropa, neka si vika. Se pu{ta li do`d v soba? Martina zaspiva{e, zaspiva{e, zaspiva{e. I takov ~uden son soni. Znae{ li kakov? Ne znae{! Tuku ajde, pobrgu i ti da zaspie{, mo`ebi }e go sonuva{ tokmu istiot son! Jas sonuvam sonce i ezero, a ti?

Koj e sega...

2. Prikazna za snegot Slednata ve~er Martina pak si legna vo krevet~eto, se zavitka do bradata i go zalepi uvoto vrz pernicata.

– Perni~ke, perni~ke, ka`i mi {to }e sonuvam ve~erva?! A pernicata mol~i i ~eka Martina da zaspie. Naedna{ nekoj tropna na prozorecot.

– Trop, trop, trop! – Koj e?- pra{a Martina. – Jas sum, Martino, snegot! - se slu{na glas odnadvor – pu{ti me vnatre da se stoplam. ]e si napravi{ sne`en ~ovek od mene i }e go stavi{ vrz kilim~eto. ]e si igrame do utre izutrina!

– Ama {to izmisluva{?! Sne`en ~ovek na kilim~eto? Martina se vovre pod jorganot, a snegot nadvor tropa{e i ja vika{e. Neka si tropa, neka si vika! Se pu{ta li sneg vo soba? Mratina zaspiva{e, zaspiva{e... A ti s# u{te li si budno detence? Brgu zatvori gi o~iwata! Mo`ebi }e go soni{ istiot son {to go sonuvala Martina. Ota [afrenek (^e{ka)

129


SPOREDUVAWE

MAMICA

Mamo, mila mamice, li~na kako cve}e, pokraj tebe sekoga{ beskrajno sum sre}en.

Tvojata topla nasmevka kako sonce gree, koga ti mi zboruva{ ~inam slavej pee. Du{ko Avramov

Da porazgovarame! Za kogo stanuva zbor vo pesnata? Kolku poetski sliki sodr`i pesnata? So {to ja sporeduva deteto ubavinata na majka si? Kakva sporedba pravi za nejzinata nasmevka? A koga zboruva majka mu, {to mu se ~ini?

Zapomni! Izraznoto sredstvo so koe se vr{i sporeduvawe me|u predmeti, su{testva ili prirodni pojavi se vika sporedba.

130


RAZBUDI GI ^UVSTVATA VO SEBE PRIJATELI

Andrej sretna srni~ka, od {umata sleze, begaj}i pred studot, vo dvorot mu vleze.

Be{e gladna, kutrata, premrznata seta, a po nea vrap~o kraj Andrej~o sleta.

Andrej~o gi nahrani, prijateli stanaa, pa, srnata i vrap~o zimovo kaj nego ostanaa. Kiro Donev

Zada~a: Razbudi ja fantazijata i raska`uvaj na istata tema pod naslov <Korka leb za prijatelot".

Da porazgovarame! Opredeli ja temata i mestoto na nastanot {to go opeal poetot Kiro Donev! Koi likovi se zastapeni vo pesnata? Kakvi ~uvstva se razbudija kaj tebe dodeka ja ~ita{e pesnata? Zo{to srnata i vrap~o ostanale preku zimata kaj Andrej~o? Kakvo dete e Andrej~o? Kako se gri`i{ ti za `ivotnite?

131


BELA PRIKAZNA

Znam da u~am sam! Po zapoznavawe so sodr`inata na raskazot, po razgleduvawe i analiza na tehnikata Ă&#x201A;Petored", obidi se sam (spored primerot na novata tehnika), na tekst od u~ebnikot ili od tvoeto detsko spisanie, da napravi{ takva tabela.

Dedo Mraz i Baba Zima sedea na najvisokiot planinski vrv. Go gledaa svojot sin Severko kako luduva niz golite granki na drvjata. A poleto â&#x20AC;&#x201C; ogolelo, opustelo. Vo gorata â&#x20AC;&#x201C; {tama. Vrz poto~iwata i rekite - mrak. Ni ptica da zapee, ni `ivotno da {u{ne. S# `ivo se ispla{ilo i se skrilo od ostrata svirka na Severko. Baba Zima gi otvori svoite ledeni kov~ezi i dolapi i od niv ja izvadi svojata bela zimska obleka. Ja rasfrla vrz drvjata, nivite, livadite, dolovite i bregovite i za mig gi pokri so bela i debela, meka pokrivka. Omekna tvrdata i smrznata zemja. Pod nea se stopija ne`nite `itni steblenca. Nevidliviot student obra~ kako da se skina. Po~na s# `ivo da di{e slobodno. Dolovite `ivnaa. Se na~i~kaa so deca. Edni se sankaa, drugi se skijaa, pravea sne{kovci, se trkalaa po beliot kilim. Se palavea i xagorea... Sega i rekata ne izgleda{e ta`na. I pokraj nea ima{e mnogu deca. Tie se lizgaa, pretr~uvaa preku nea od edniot na drugiot breg.

132


I niz gradskite park~iwa i pred zgradite

po~naa da niknuvaat

sne{kovci kako golemi beli pe~urki. Majkite od prozorcite zagri`eno vikaa po svoite deca:

– Ile, ne soblekuvaj go paltoto! ]e nastine{! – Zorke, stavi si gi rakavicite i {al~eto okolu vratot! – Andrej~o, promeni si gi ~orapite. Ti se navodenile! – Andrijana, ne jadi od mrazulcite! Vnimavaj na grloto! – Ni vo tie najveseli i najrazigrani migovi decata ne gi zaboravija svoite krilesti prijateli – pticite... Zimska ve~er. Po selata ~adat oxacite nad belite pokrivi. A decata sedat kraj razbabotenite pe~ki i gi slu{aat prikaznite na babite i dedovcite. Gi slu{aat i prijatno zaspivaat vo svoite topli posteli. Vo sonot, pak, Baba Zima prodol`uva da im ja tkae svojata bela prikazna... Kiro Donev Nezadol`itelno nau~i pove}e

TEHNIKA PETORED

PO TEKSTOT: BELA PRIKAZNA 1. red 2. red 3. red 4. red

5. red

Naslov na temata (edna imenka) Opis (dve pridavki) Aktivnost ( dejstvo)

ZIMA

^uvstvo (fraza od ~etiri zbora) [to predizvikuva

PREKRASNO DO@IVUVAWE VO PRIRODATA

SNE@NA LIZGAWE

STUD

133

BELA SANKAWE

SKIJAWE


OD ILUSTRACIJA DO POETSKA SLIKA

Da porazgovarame Koi ~uvstva se pobudija kaj tebe dodeka gi gleda{ ovie zimski sliki ?

Padna sneg

So {to u{te bi gi dopolnil zimskite sliki? Na koi u~eni pesni te potsetuvaat ovie sliki? Pokri visok breg

Zbori i tvori! Zamisli deka si poet i spored ilustraciite sostavi pesna! Sekoja ilustracija neka ti bide poetska slika.

Letnaa brzite sanki

Rabotat detskite dlanki

Zimata e vol{ebnik

134


ZAVIST Jas znam deka ne e ubavo, no sepak mu zaviduvam na svojot drugar koj vo igrata e podobar i pouspe{en od mene. Kako da si pomognam?

– S# zavisi od toa kako gleda{ na svetot - go podu~i Starecot. – Da pretpostavime deka site lu|e zaedno so~inuvaat edna ko{arkarska ekipa. Zar }e se luti{ dokolku na eden igra~ od tvojata ekipa mu trgne

od raka i

postignuva ko{ za ko{ postojano? Dali toa ne e pri~ina site od ekipata da se raduvaat, kako i site prisutni vo salata da gi podigne na noze. Sekoj ko{ se dodava na vkupniot rezultat i donesuva zaedni~ka pobeda. So sekoja pobeda ekipata triumfira, a i tvojata vrednost i slava. Bitkata me|u zaedni~kite dobra i sopstvenata sebi~nost ne e samo tvoja. Taa bitka se bie vo sekoe ~ove~ko srce. Vo sekoe ~ove~ko srce taa ili dobiva ili gubi. Sekoe srce e vitez koj mora da pomine mnogu isku{enija i borbi za da se izbori za svojata plemenitost. Bidi i ti igra~ od svojata ekipa. Ako taka nau~i{ da gleda{ na svetot, nikoga{ pove}e nema da ima{ pri~ina za zavist i qubomora. Vo tvoeto srce, za takvi ~uvstva nikoga{ nema da ima mesto. Bo`idar Prosewak

Da porazgovarame Zo{to mom~eto mu zaviduvalo na svojot drugar? Koj go podu~uva mom~eto? Na koj na~in starecot go podu~uva mom~eto? So {to se pobeduva zavista? [to se slu~uva koga zavista }e te pobedi tebe, a {to koga ti }e ja pobedi{ nea?

Zbogati go re~nikot zavist – Da nastojuva{ nekomu da mu se slu~i ne{to lo{o, nekomu da mu napakosti{; vitez – hrabar i ~esen ~ovek.

135

ve}e


FILM

Filmot e sedma umetnost

Da porazgovarame Koj film za deca si go gledal? So kakvi akteri be{e gledaniot film? Raska`i {to ti ostavi vpe~atok vo filmot? Koj akter ja igra{e glavnata uloga? Ka`i ja razlikata: igran â&#x20AC;Ą crtan film! Kakvi filmovi saka{ da gleda{ (crtan ili so akteri)? Za koi makedonski re`iseri i scenaristi si slu{nal? Ako si vo mo`nost, razgovaraj so lu|eto {to go pravat filmot!

Zapomni! Za da se snima eden film, potrebno e: scenario, re`iser, akteri, filmska kamera i mnogu drugi podgotovki. Se snimaat dolgometra`ni i kratkometra`ni filmovi. Spored toa dali akteri ili animirani crte`i se likovi vo filmot, ima: crtani, animirani i igrani filmovi. Spored sodr`inata ima: vestern (kaubojski), istoriski, prikazni od `ivotot...

136


Nezadol`itelno nau~i pove}e

Tehnika GROZD Nem film

Zvu~en film

Avtor po izbor

Crno bel ili vo boja Akteri koi igraat ulogi

Nema akteri Dokumentaren film Ja prika`uva stvarnosta onakva kakva {to e

Igran film VOVED VO FILMSKO OSTVARUVAWE Vo boja ili crni bel Ima filmska prikazna

Crtan film

Sodr`ina po izbor Animiran film

Kuklen film

Animiran film

Ă&#x201A; Sne`ana i sedumte xuxiwa"

Ako saka{ da istra`uva{, tehnikata grozd ti e samo primer kako mo`e{ da go razgranuva{ tvoeto znaewe od edna oblast. Na toj na~in go razviva{ tvojot istra`uva~ki duh, misleweto, pomneweto, fantazijata, a so toa steknuva{ trajno znaewe. Obidi se da ja upotrebuva{ ovaa tehnika vo pove}e oblasti. 137


EKO PESNA

Edna ptica prestana da leta, se razdeli od svoeto jato, visat nemo iskinati `ici mrtva le`i pra{liva na patot.

Edna riba prestana da pliva, zaludno kraj bregot ribarot ja ~eka. Prazna nade` i kve~erina siva mrtva le`i kraj mrtvata reka.

Edno srn~e prestana da skoka, sestri~kata si ostana bez dru{ka, eden lovec bez srce i sovest go usmrti so svojata pu{ka.

Edno dete prestana da igra, silna bolka vo gradi go pe~e. â&#x20AC;&#x201C; Od vozduhot ne~ist â&#x20AC;&#x201C; zagadena voda, v~era lekarot mu re~e... Makedonka Jan~evska

138


Razmisli, odgovori, objasni! Opredeli ja temata, mestoto i vremeto na opi{aniot nastan! Kakvi ~uvstva se pobudija dodeka ja ~ita{e <Eko pesna" Komu mu se naluti za nesre}ite {to se opi{ani vo pesnata? Koja e pri~inata za smrtta na pticata? Zo{to ribarot zaludno ~eka? Zo{to poetesata Jan~evska rekata ja narekla "mrtva reka"? [to se slu~ilo so srni~kata? Od {to se silnite bolki kaj deteto? Dali si si slu{nal ili pro~ital za sli~ni nezgodi od TV ili od vesnik? [to pravi{ ti za za~uvuvawe na ~istata sredina vo koja {to `ivee{? Ima li vo tvoeto oddelenie i u~ili{te EKO â&#x20AC;&#x201C; PATROLA Koja e zada~ata na Eko kontrolata?

Zbogati go re~nikot Ekologija e nauka koja gi prou~uva odnosite na rastenijata i `ivotnite so nivnata sredina.

Izrazuvawe i tvorewe Iskoristi gi za govorni i pismeni ve`bi delovite od Povelbata na Obedinetite nacii i mudrite izreki za prirodata:

Planetata Zemja e na{ dom. Nie ja delime so site `ivi su{testva! Sekoe `ivo su{testvo ima pravo na zdrava `ivotna sredina i pravo na zemjinite plodovi! Go sakam ~ovekot, no prirodata mi e pomila. Bajron Prirodata e pojaka od vospituvaweto. Latinska pogovorka Sre}a - toa e da bide{ so prirodata, da ja gleda{ i da razgovara{ so nea.

Tolstoj 139


EKOBOMBA Scena: (Dejstvoto se slu~uva vo u~ilnica. Voobi~aena vreva i {epotewe.) Goce: (Vleguva zadi{en) Ej, drugar~iwa, stra{ni raboti se slu~uvaat! Jana: Stra{ni, kako stra{ila za vrap~iwa! Goce: U{te postra{ni, katastrofalni! (decata se smeat) Goce: Kikotete se u{te malku, a potoa }e se zboguvate! Don~o: So tebe li? ( Goce kima so glavata deka ne e zboguvaweto so nego) Jana: Ami so kogo? Goce: Podobro da ne vi ka`uvam... U~enicite: Ka`i, ka`i... Goce: ]e vi ka`am â&#x20AC;&#x201C; so `ivotot! ]e se zboguvate so `ivotot! U~enicite: Auu, ama ni iznaka`a pred ~asovi! Jana: Ih, ama si zagado~en! Ajde odgatni ja tajnata! Goce: Vo u~ili{niot dvor ima bomba! U~enicite: Auuu! Goce: Da, da, vistinska bomba! I sega go baraat podmetnuva~ot. Direktorot $ re~e na na{ata u~itelka deka i na{eto oddelenie e zame{ano...! Jana: Nie zame{ani vo bombata, ajde ne izmisluvaj! Goce: Ne izmisluvam! Ti mo`e{ da zboruva{ za sebe, a ne i za drug! Jana: ]e zboruvam za site! Nie ne sme bomba{i, ne podmetnuvame bombi... Goce: Da sum na tvoe mesto ne bi rekol taka... Ete, na primer... Don~o... U~enicite: Auuu, Don~o podmetnuva~ na bomba?! La`e{! Goce: Mislam deka ne e kako Don~o {tipjan~eto, ama deka si go biva zaa... Don~o: Jas sum podmetnal bomba, jas? Znae{, ako ti svetnam edna! (se luti) (vleguva u~itelkata so direktorot) U~itelkata: Dobro utro, deca! Na{iot direktor saka ne{to da vi soop{ti i zatoa vnimatelno sakam da go slu{ate! Direktorot: Blagodaram kole{ke!(se vrti kon u~enicite) - Dragi u~enici, imam neprijatno ~uvstvo... !Imeno, sakam da vi ka`am deka nie se nao|ame pred edna katastrofa, pri {to ni se zakanuva bomba! 140


U~enicite: Auuu, bomba! Direktorot: Da, da, bomba, vistinska ekolo{ka bomba vo koja, za `al, ste zame{ani i vie! Va{eto ~etvrto tri mi se ~ini kako da ima prednost! (se zagleduva kon site, a potoa zapira na Don~o) Kako se vika{? Don~o: (ispla{eno) Don~o! Direktorot: Zna~i, ti si Don~o! Don~o: Jas ne sum podmetnuva~! Jas ne sum Don~o {tipjan~eto... Direktorot: Znam, no ne zna~i i deka ne si podmetnuva~ na bombi?! Don~o: Jas podmetnuva~ na bombi?! Direktorot: Pred malku vo dvorot jade{e li burek?(Don~o kima so glava) Direktorot: Hartijata kade ja frli? Don~o: Vo dvorot! Direktorot: Zna~i, ti si podmetnal ekolo{ka bomba! U~itelkata: I ne samo toj, tuku site ~esto podmetnuvate ekolo{ki bombi! Direktorot: Ne ti, tuku jas }e im ka`am na site, a i tebe! Za pet minuti da go is~istite dvorot i pove}e da ne vidam vakvi ekolo{ki bombi! U~itelkata: Ajde site vo dvorot i najmaloto liv~e da se najde vo kontejnerot! Od utre }e imame i ekokontrola protiv ekobombite! Direktorot: Kole{ke, se nadevam deka sme spaseni od ekobombite! Sowa Aleksovska

Analiza na dramski tekst Opredeli ja temata, mestoto i vremeto na dramskiot tekst! Koi likovi se opi{ani vo tekstot? Ka`i go tvoeto mislewe za opi{aniot nastan! Go prepoznava{ li tvoeto u~ili{te? Imate li i vie podmetnuva~i na ekobombi? Kako se borite protiv takvite pojavi?

Zada~i: 1. Izlezete vo dvorot i is~istete go od ekobombite. (Za{titete gi racete) 2. Nau~ete go dramskiot tekst po ulogi i napravete me|uoddelenska pretstava, razgovarajte i za higienata vo u~ili{teto. 141


EKOLOGIJA VO SLIKA RASKA@UVAWE PO SLIKA

Nabquduvaj, razmisli i razgovaraj! Ova e edna slu~ka {to ja zabele`a edno tvoe voznemireno drugar~e. Obidi se da mu dade{ vistinsko ime na raskazot! Raska`uvaj usno, a potoa pismeno. Ako se seti{, napi{i i pouka! Najuspe{nite raskazi smestete gi na oddelenskoto pano vo u~ilnicata!

Zapomni! Vo prirodata postojat prirodni pravila koi treba da se po~ituvaat ako saka{ da si zdrav i da ima{ dovolno hrana za tebe i za drugite.

Izrazuvawe i tvorewe Raska`i eden tvoj izlet. Kako postapuva{ ti? Kolku se trudi{ da ja za~uva{ prirodnata sredina? 142

Ako $ dade{ na prirodata, taa }e ti vrati mnogu pove}e! Zelenilata se beli drobovi na zemjata


DETE I SONCE DETE:

SONČKO:

– Navistina, Sončko, odiš

Nemam zlatni kuli, dete,

na spienje seka večer?

jas nikade ne se krijam,

Zad planini kuli, što gi imaš,

zlatni zraci segde pliskam

denes baba mi mi reče.

i nikojpat ne se skijam.

Ako slušam }e me kreneš

Tuka štom go minam patot

so tvojata zlatna raka?

zad planini jas ne gasnam,

}e me nosiš v zlatni kuli?

v drugi zemji brzam, dete,

Da gi vidam - mnogu sakam!

zorata ja nosam jasna. Duri spieš, dete drago, bezbroj luġe od son budam, razni zemji gledam, dete, pa sum tažno i se čudam: – Zošto ušte ima vojni? Zošto ima majki stradni? Zošto ima bezrabotni? Zošto ima deca gladni? Pa od taga i od žaloj vo oblaci bi se skrilo… Eh, da rasnat site taka kako ti što rasneš, milo. Nasekade jas da grejnam, kako tebe što ti svetam! što e sloboda i radost

Zada~i: Nau~i ja pesnata napamet! Prepi{i ja so kirili~na azbuka. Vnimavaj na ubavoto pi{uvawe.

143

site dečinja da setat! Bistrica Mirkulovska


TEATAR

144


Da porazgovarame Koja teatarska pretstava si ja gledal? So kakvi akteri ili kukli be{e pretstavata? Opi{i go kostimot {to najmnogu ti se dopadna vo pretstavata! Opi{i ja scenata vo prviot i scenata vo vtoriot ~in na pretstavata! So pomo{ na nastavnikot dogovorete sredba so akter, re`iser i scenarist, pa razgovarajte za s# {to ve interesira! Ako e mo`no, napravete sredba i so akteri koi u~estvuvaat vo kukleni pretstavi! Ka`i ja razlikata: teatar â&#x20AC;&#x201C; film!

Zapomni! Za teatarska pretstava, e potrebno: scenario, re`iser, akteri, teatarska scena i mnogu drugi podgotovki. Za kuklena pretstava se potrebni istite raboti, samo ima i kukli. Zad kuklite govorat akterite.

Scena e mestoto kade {to se izveduva pretstavata. Taa mora da odgovara na vremeto i na mestoto kade {to se slu~uva dejstvoto opi{ano vo scenarioto.

Scenario e tekstot izgotven od scenaristot. Vo nego e opi{ana scenata i govorot na akterite.

Zada~i po grupi: Vo u~ebnikot imate dramski tekstovi. Zaedno so drugar~iwata dogovorete se za eden od tekstovite i napravete pretstavi: 1. Kade {to vie }e bidete akteri. 2. Pretstava so kukli, koi }e gi izrabotite sami ili so pomo{ na likovniot umetnik vo u~ili{teto.

145


NAJMO]NOTO SU[TESTVO

Eden ubav proleten den, bra}ata [turci legnaa na trevata so violinite pod glava.

– Znae{ li {to sonuvav, Milko? - pra{a Ilko. – Ne znam - se po~e{a Milko zad uvoto. – Sonuvav deka sum najmo}noto su{testvo na svetot! – Jas ne bi rekol taka! – se nasmevna Milko. Ilko poleka se svrte kon svojot brat.

– Ne zboruvaj ni{to, tuku pogledni go neboto i ka`i mi {to gleda{? – Gledam oblaci – gi okokori o~ite Milko. – A {to pravat oblacite? – [to mo`at da pravat, osven da begaat! – To~no, begaat, no od kogo begaat? – pra{a Ilko i gordo se nasmevna. – Od kade da znam pak, jas... – Begaat, za{to se pla{at od mene! – Od tebe? – se za~udi Ilko. [tur~eto Ilko ne uspea da ka`e ni zbor za{to vo toj mig, dodeka stoe{e taka ispraven, go zdogleda edna lastovi~ka i sleta vo trevata. Za sre}a, najmo}noto su{testvo na svetot navreme se skri pod eden zelen list. Ondrej Zimka 146


Analiza na tekst po dadeni pra{awa Opredeli gi: temata, vremeto i mestoto opi{ani vo tekstot! Kakov son sonil Ilko? Na kogo go raska`al sonot? [to mu ka`al Milko na Ilko? Od kogo begale oblacite? [to se slu~ilo so Ilko? Zo{to Ilko se skril vo trevata?

Gatanka Nadaleku se pro~ul glas kolkav veselnik sum jas. So pesna svoja preku leto razigruvam pole seto

Zada~a po nivoa Izberi sam {to }e raboti{ 1. Prepi{i gi re~enicite

Nasmej se!

{to gi ka`al Milko!

TELE FALBAXI^E

2. Preraska`i go tekstot!

Vakvo pismo ni isprati edno

3. Dramatiziraj go tekstot!

tele:

â&#x20AC;&#x201C; Sekoja ti ~est i slava, eve ti za

Jazi~no kat~e

basna tema: <Od mojata majka Prepi{i gi konkretnite i apstraktnite imenki i odredi go rodot i brojot kaj imenkite.

krava, poubava majka nema." Miho Atanasovski

147


KAVGA

Kavgata e lo{a rabota, a najlo{o e koga se karaat o~ite i racete. Eve kako e toa kaj Lena. ]e se vrati Lena od u~ili{te, }e ja otvori ~itankata i }e pogledne {to ima za doma{na zada~a. Toga{ o~ite }e re~at: â&#x20AC;Ą Lele, kolku ima za pi{uvawe! Nikoga{ nema da stigne{ seto ova da go napi{e{! A racete }e re~at: â&#x20AC;Ą ]e se obideme! Zo{to da ne go napi{e{? Za `al, Lena gi slu{a o~ite i gleda ispla{eno vo tetratkata, a vremeto si vrvi. Koga po izvesno vreme, so vozdi{ka }e po~ne da pi{uva, vrednite race brgu }e rabotat i pi{uvaweto odi lesno. No, se razbira, pak }e se zame{aat o~ite i }e re~at: â&#x20AC;Ą U{te mnogu ti ostana za pi{uvawe! Lena ispla{eno gleda vo tetratkata, a vremeto u{te pobrgu minuva. Taka kaj Lena postojano se karaat o~ite i racete, a toa, se razbira, ne e ubavo. A kako e kaj mama? Kaj mama o~ite }e re~at: 148


â&#x20AC;&#x201C; Mnogu ima za rabota, no brgu }e se zavr{i! Racete }e dodadat:

â&#x20AC;&#x201C; Sekako deka }e se zavr{i! I taka o~ite i racete slo`no rabotat i na site im se ~ini deka mama lesno si gi vr{i rabotite. Mo`ebi e navistina lesno, za{to nejzinite o~i i race ne se karaat. Kako e kaj baba? Kaj baba o~ite }e re~at:

â&#x20AC;&#x201C; Mnogu ima rabota, no brgu }e se zavr{i! Racete }e dodadat:

â&#x20AC;&#x201C; Sekako deka }e se zavr{i! Racete }e se obidat da im pomognat na o~ite, no na baba racete se stari i izmoreni i ne mo`at da gi stignat o~ite i po~nuva kavgata. I kaj baba se karaat o~ite i racete, no baba `ali poradi toa, za{to kavgata nikoga{ ne e ubava. Slavka Maneva

Pro~itaj, razmisli, odgovori! Kakov problem ima Lena? [to pove}e $ odgovara na Lena da gi slu{a, o~ite ili racete? Zo{to i kaj babata se javuva istiot problem? [to bi se slu~ilo doma ako ovoj problem go ima i kaj mama? Ti se slu~ilo li nekoga{ i ti da se ispla{i{ od nekoja rabota {to treba da ja sraboti{? Kako postapuva{ toga{?

Zada~a Raska`i usno, a potoa i pismeno kako se slo`uvaat tvoite o~i i race. Naslovot izmisli go sam.

Rabotata go krasi ~ovekot, a mrzata go gnasi! 149


KRAL PRILI^NO MAL Vo kralstvoto Golema [a{arma vladee{e eden kral. Pa sigurno, kral. A ovoj kral, nare~en [a{arko, po cel den se bawal i toa zatoa {to sakal da ima svila namesto ko`a. Toa malkucka e ~udno, neli? No ako se znae deka ovoj kral bil vquben do u{i vo princezata Kadifka ^ojska, od kralstvoto Tekstilija, i deka taa izjavila deka }e se oma`i samo so ~ovek koj ima svilena ko`a, toga{ s# e jasno. Kralot [a{arko zna~i ne bil {vrknat, ami – vquben. I taka, [a{arko svoite kralski denovi gi minuva{e vo golemite kralski bazeni i od tamu gi izdava{e svoite kralski naredbi, koi{to bea sekoga{, ova... kako da ka`eme, pa bea prili~no vla`ni. Kralot po cel den si pliva{e, se kape{e, nurka{e i potoa go bara{e golemoto ogledalo za da vidi do kade stignal so svileeweto na ko`ata. Za `al, toa ne samo {to ne ode{e lesno, ami be{e prili~no te{ko. Zatoa, pak, eden kadifen i po malku esenski den, vo kralstvoto pristigna poznatiot istra`uva~ na jabolka nare~en Deli{es Najumniot. Toj vedna{ na negovoto kralsko viso~estvo mu ponudil pra{ok za svileewe na ko`ata.

I toga{ ... ah, oh, uh! – [to e, {to se slu~ilo!

– Stra{no! Stra{no! Najstra{no! – Da ne si go {ina kralot levoto ramo!? Desnoto!? – Ne, ne, ne...

– E {to de!? Oh, ah, ih, eh... aaaa – p~iha! Kralot se smalil za tri broja. Stanal kral, prili~no mal vo odnos na svoeto kralstvo, koe{to be{e prili~no golemo. Zo{to? Zatoa {to Deli{es Najumniot, po gre{ka, mesto vol{eben vo bazenot rastvoril obi~en pra{ok za perewe.

150


A besen bil kralot mal. Mnogu besen. Ama, kolku mo`e da bide besen eden tolku mal kral? Pa malku. Lele, majko moja, kral pokus od svoeto kralstvo za celi tri broja! A ~are!? Dali imalo ~are?

â&#x20AC;&#x201C; Mora da ima. ^are mora da ima! â&#x20AC;&#x201C; viknal i proviknal kralskiot minister za iznao|awe ~are i drugi iznao|awa. Toj, vo imeto na kralot naredil, celoto kralstvo da se smali to~no za tri broja. Se nabavilo pra{ok. Se perelo po celi denovi i no}i, ama xabe. Videl, â&#x20AC;&#x201C; nevidel, kralot [a{arko mal, od taga u{te pove}e si se zbral, pa si gi sobral svoite kralski partali i si oti{ol vo edna druga prikazna. Svoeto kralstvo go ostavil isto kako porano, od bubalka do diva yverka site so obi~na, prirodna merka. Van~o Polazarevski

Analiza na poznat tekst: Kade se slu~uva nastanot? Za {to ni raska`uva pisatelot Van~o Polazarevski? Koi likovi se sre}avaat vo tekstot? Koi od upotrebenite zborovi za tebe se nepoznati? Koi zborovi ti se sme{ni? Od koi zborovi se izvedeni imiwata na likovite vo prikaznata? Izvedi ime od: piperka, domat, kru{a... ! [to te nasmea najmnogu? Koi drugi ~uvstva se pobudija dodeka go ~ita{e tekstot?

Zada~a po nivoa: Sam izberi {to }e raboti{ 1. Prerasaka`i go raskazot po dadenite para{awa: Koj e kral vo kralstvoto Golema [a{arma? Kade gi minuval denovite kralot [a{arko? Zo{to kralot sakal svilena ko`a? [to se slu~ilo po upotrebata na pra{okot? Kakva naredba dal kralskiot minister? Kade si zaminal kralot? 2. Preraska`i go raskazot, so izmenet kraj! 3. Preraska`i go raskazot vo uloga na kralot! 151


GRADSKA BIBLIOTEKA [TO ZBORUVAAT KNIGITE - PRIKAZNA VO SLIKI Nema nikoj da me Prestanete da se `alite!

prelista, vo racete

Ta, ete, tuka se decata.

da me zeme...

Od nivnite veseli lica, `elba za ~itawe zra~i! A toa, sestri, za nas od sre}a pove}e zna~i!

prikazni

enciklopedija

pesni

Spored Nikola Drenovac 152


Da porazgovarame! [to e pretstaveno na ilustracijata? Koja e razlikata pome|u u~ili{na i gradska biblioteka? Kolku pati ja posetuva{ u~ili{nata biblioteka, a kolku pati gradskata biblioteka? Znae{ li {to e enciklopedija? Ja koristi{ li? Kakvi knigi saka{ da ~ita{? Vodi{ li evidencija na pro~itanite knigi? [to zapi{uva{ za sekoja pro~itana kniga? Na kogo se `alele knigite (pesnite i prikaznite)?

Od kogo?

Kakov e tvojot odnos kon knigata?

Zapomni! Enciklopedija e izvor na znaewa, kniga od koja mo`e{ da razjasni{ mnogu ne{ta koi ne ti se jasni ili ne gi znae{.. Eve nie od edna detska nau~na enciklopedija nau~ivme deka Mese~inata ne sveti, nie ja gledame zatoa {to taa ja odbiva son~evata svetlina. Prodol`i da istra`uva{, sigurno }e otkrie{ mnogu interesni raboti za koi ne si znael!

Ve`bi za izrazuvawe: Dadenata strofa neka ti bide tema za raska`uvawe! Prestanete da se `alite! Ta, ete, tuka se decata! Od nivnite veseli lica â&#x20AC;&#x201C; `elba za ~itawe zra~i! A toa, sestri, za nas â&#x20AC;&#x201C; od sre}a pove}e zna~i!

Koj mnogu ~ita â&#x20AC;&#x201C; mnogu znae 153


Za jazikot GLAGOLI

Potseti se! JA SPASIV PTICATA

Istra`uva~ko ~itawe! Pro~itaj go tekstot vo sebe i odgovori na pra{awata: Koga se slu~uva dejstvoto? Kade se slu~uva? Kakvo delo napravilo deteto? Pronajdi gi zborovite so koi se iska`uva dejstvo, rabota ili sostojba! Za vreme na odmorot izlegov vo u~ili{niot dvor. Nema veter. Ne vrne do`d. Sneg u{te nema. Samo sonceto gree slabo, srame`livo, no gree... Odedna{ gledam ma~ka kako se prikraduva otkaj ogradata. [to li demne? Bev qubopiten. Vnimatelno trgnav kon nea. Odedna{ taa –

op! Gledam vo

nejzinite zabi - ptica! Malo, bespomo{no vrap~ence! Vedna{ ja zgrabiv ma~kata za opa{!

– Pu{ti ja pticata! – viknav. – Vedna{ pu{ti ja! *** Pticata }e leta i ponatamu. Ma~orot }e `ali za zagubeniot plen. A jas }e peam od radost zatoa {to ja spasiv pticata. Spored Viktor Goqavkin

Zapomni: Zborovi so koi se iska`uva dejstvo ili sostojba se vikaat glagoli.

Zada~i: Napi{i po dve re~enici vo koi }e ima glagoli koi iska`uvaat dejstvo ili sostojba!

154


SEGA[NOST, MINATOST, IDNOST

Za jazikot

Sega u~am od u~ebnikot za ~etvrto odd.

Od ovie }e u~am ponatamu.

Od ovoj u~ebnik u~ev.

4

Istra`uvaj! Razgledaj ja ilustracijata i ka`i {to zabele`a! Koga deteto u~elo od ~itankata za treto oddelenie? Od koja ~itanka u~i sega? Koga }e u~i od drugite ~itanki?

Zada~i: 1. Pro~itaj go tekstot Ă&#x201A;Ja spasiv pticata". Pronajdi gi glagolite i ka`i koj glagol poka`uva sega{nost, koj minatost, a koj glagol poka`uva deka dejstvoto }e se vr{i vo idnina? 2. Odredi koga se izvr{uva dejstvoto vo re~enicite: Marko i Mirko }e igraat fudbal. Ilija i Filip sedat na klupata. Darko vozel velosiped na igrali{teto.

155


POGRE[EN PODAROK

Kako dobar tatko, Nenad koga se vra}a od nekoj podale~en pat, }e donese podarok na pomaloto i pogolemoto }erki~e. Ovoj pat na pomalata $ kupi interesna barbika. Na pogolemata ubavo avion~e. Letot trae{e kratko. Dojde doma. [tom zayvoni, dvete }erki vo eden glas svikaa:

– Tato, {to ni kupi? – ^ekajte, tato da gi izmie racete, da ve gu{ne i potoa }e vi gi dadam podarocite. Po kratko vreme, dodeka devoj~iwata negoduvaa {to pobrgu da im gi dade podarocite, Nenad so nasmevka im prijde i ja pra{a pomalata:

– Pogodi {to ti donese tato? – Kukla. – Bravo! Pogodi. Sega }e ti ja donesam. Koga male~kata ja vide se izraduva i po~na da go gu{ka. Potoa $ prijde na pogolemata }erka.

– Ajde, milo, pogodi {to ti donese tato? – Kow~e. 156


Nenad se vxa{i.

– Kako kow~e. Kaj mo`e kow~e da se donese so avion. – Jas za toa ni{to ne znam. Jas o~ekuvav kow~e. – Tato ti kupi avion~e. Samo da vidi{ kolku e li~no. – Jas sakam kow~e, a ne avion~e. Nenad se rasta`i. @enata go uspokojuva{e, no toj taa no} ne zaspa. Eden den otidoa na gosti v selo. Koga vlegoa vo seloto, pogledni v desno, pogledni v levo, o~iwata im zaigraa veselo po livadite, po nivite, kraj me|ite, kraj {umi~kite, jagniwata, prasiwata, piliwata, `ivo i razigrano e nasekade.

– Ene kow~e! svika pogolemoto devoj~e, se razveseli. Kow~eto si {eta{e po dvorot.... Tome Momirovski

Da porazgovarame: Opredeli ja temata, vremeto i mestoto na opi{aniot nastan! [to im donese tatkoto na }erki~ite? Koj ne be{e zadovolen od podarokot?

Jazi~no kat~e

[to sakala pogolemata }erka? Kako go ocenuva{ odnesuvaweto na pogolemoto devoj~e? Kako se ~uvstvuval tatkoto? [to trebalo da napravi devoj~eto koga videlo deka podarokot e pogre{en? Koga se roditelite na pat, {to vi e najva`no?

Pronajdi gi glagolite vo raskazot i opredeli vo koe vreme e vr{eno dejstvieto.

Zada~a: Raska`uvawe so daden po~etok Raskazot ne e zavr{en. Zemi ja poslednata re~enica ÂKow~eto si {eta{e po dvorot" kako naslov, i raska`uvaj. napravi nova prikazna (vtor del na raskazot)! 157


RE^ENICA

Za jazikot

Potseti se! ISPREVRTENA PRIKAZNA Samo

{to

izgrea

rid~eto

odzad

sonceto,

a

krevetot

ripna

od

{irokople}niot ~i~ko, gi pikna opincite vo nozete, ja stavi glavata na kapata i ja otvori ku}ata na vratata. Izvadok od raskaz

Pro~itaj, razmisli, odgovori!

Branko ]opi}

[to razbra od pro~itaniot tekst? Zo{to ne razbra ni{to? Kakvo zna~ewe ima pravilniot red na zborovite vo re~enicite? [to e re~enica?

Zapomni! Govorna ili pismena celina so koja {to e iska`ana edna zavr{ena misla se vika re~enica. Zada~i: 1. Sredi ja isprevrtenata re~enica da stane celina so koja {to se iska`uva nekoja misla i zapi{i ja vo tetratkata!

2. Napi{i po dve re~enici: raskazni, pra{alni i izvi~ni! Zboruvaj i pi{uvaj jasno - da te razbere sekoj!

Z AB B D \ E @I B R S LO G L A S OPR S T ] U F H R E^EN I C A X R E^EN I C A X

RAZBROJALKA – Kaj izbegal – Pod star eden Zajko mal? trupec gnil! – V temna gora! – I od tamu koj go zel? – I {to pravel – Edno dete, eden smel Zajko mal? Radion! – Ajde, von! – Grizel kora, liko dral! Od narodnoto rusko – I likoto tvore{tvo za deca kaj go skril?

Pronajdi gi zborovite: re~enica, zbor, glas, slog (horizontalno i vertikalno). 158


Za jazikot

PODMET I PRIROK VO RE^ENICATA

Istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj gi vnimatelno tekstovite eden po eden. Obrni vnimanie na sekoja re~enica: Koj ja vr{i rabotata i kakva rabota vr{i!

1. Vo klupata pred Pero sedi Mira. Taa si vrza pandelka na pletenkata. Pero misli kako da ja povle~e Mira za pletenkata. U~itelkata ja povika Mira. Mira izleze na tabla. Pero go kroi planot za pandelkata. Ne misli na zada~ite. U~itelkata go povika i Pero. Toj samo mol~i. 2. [turecot sviri violina. [turecot sviri. [turecot violina.

3. [turecot sedna pred vrata. Razmisluva. Razmisluva... Ja zede violinata. Ja namesti na vratot. Svire{e najubavo dotoga{.

Da porazgovarame! Koj sedi vo klupata pred Pero?

(Pred Pero sedi Mira.)

[to pravi Mira?

(Mira sedi.)

Koj stavi pandelka na pletenkata? Koj misle{e da ja povle~e za pletenkata Mira? [to prave{e Pero? Dali mo`e da bide re~enica: [turecot violina? Do kakov zaklu~ok dojde so tretata grupa re~enici? Koj razmisluva? Koj ja zede violinata?

159


vr{itel na dejstvo dejstvo

Yidarot yida.

Zapomni! Zborovite koi ka`uvaat koj go vr{i dejstvoto, ili za kogo se zboruva vo re~enicata se vikaat podmet. Zborovite koi ka`uvaat {to pravi podmetot se vikaat prirok.

Koj go vr{i dejstvoto?

Kakvo dejstvo vr{i?

PODMET ( Koj?) 1.

PRIROK ([to pravi?)

Mira

sedi

2.

[turecot

sviri

3.

?

svire{e

3.

?

razmisluva

Zapomni! Sekoja re~enica mora da ima prirok. Re~enicata mo`e da nema podmet. Ako podmetot e spomnat vo prethodnite re~enici, }e znaeme za kogo stanuva zbor, koj go vr{i dejstvoto.

Zada~i za ve`bi: Zaedno so nastavnikot izberi tekst od u~ebnikot, napravi tabela kako {to e prikazot, i vnesi gi podmetot i prirokot od sekoja re~enica.

160


PADNA SNEG

Jazi~no kat~e PROVERI [TO SI NAU^IL

Istra`uva~ko ~itawe: Pro~itaj go vnimatelno raskazot, a potoa vo tetratkata: 1. Prepi{i po edna: raskazna, izvi~na i pra{alna re~enica. 2. Prepi{i tri re~enici po tvoj izbor, vo koi{to }e gi ozna~i{ podmetot i prirokot. 3. Pronajdi gi imenkite i opredeli vo koj rod i broj se. 4. Vo posebni grafi postavi gi op{tite i sopstvenite imenki! 5. Pronajdi gi opisnite pridavki. 6. Prepi{i gi i glagolite {to poka`uvaat: sega{nost, minatost i idnost.

Mirko stanal rano. Nekakva ~udna svetlina vlegla vo sobata. A od svetlinata, negovata soba kako da se pro{irila. Toj skoknal od postelata i zastanal kaj prozorecot.

â&#x20AC;&#x201C; Padnal sneg! Padnal sneg! - izvikal Mirko. Majka mu vlegla vo sobata.

â&#x20AC;&#x201C; [to e, Mirko? Zo{to stoi{ pokraj prozorecot? Sinot $ rekol:

â&#x20AC;&#x201C; Mamo, do{la vistinska zima! A snegot vee li vee! Golemi, gusti snegulki brzaat kon zemjata. Nemirnoto kutre si igra so niv. Belite yvezdi~ki se sudiraat vo vozduhot. Kro{nite na drvjata se trupaat so bel pokriva~. Pticite stojat pod streite. Silno vee snegot. Zemjata sjae. Zanesen kraj prozorecot Mirko go nabquduva tancot na snegulkite. Nedela e. Naskoro }e dojdat negovite drugari. Za mig na ulicata }e napravat eden golem Sne{ko. Crnite jagleni o~i }e gledaat vo razigranite deca. ]e poletaat sankite na bregot.

161


IZNENADUVAWE

Avtobusot se dotrkala po patot, vnimatelno svrte na vratata i zastana. Voza~ot izleguva i vnimatelno gi prifa}a devoj~iwata koi iskoknuvaat od avtobusot, edno po drugo. No, ne samo devoj~iwata, tuku i kuferite, i ~antite, i ko{nicite, i }esite i platnenite ku~iwa, i mantilite za do`d, i rancite, i termosite, i zavitkanite volneni }ebiwa; i slikovnicite i herbariumite, i mre`ite za peperutki – raznoviden baga`. Na krajot, zaedno so svojot baga`, na vratata se pojavi i dvaesettoto devoj~e. Devoj~e so seriozen izgled. Voza~ot podgotveno gi krena racete. Maloto odmavna so glevata, taka {to dvete pletenki se zatresoa. – Blagodaram, ne treba, – re~e u~tivo i se simna, pa nasmevnuvaj}i se zbuneto, pogledna naokolu. Odedna{ gi okokori o~ite. Vko~aneto gleda{e vo Lujza. Sega i ova gi okokori o~ite. Prestra{eno gleda vo novoto devoj~e. Drugite deca i gospo|a Ulrika v~udovideno gledaa tu vo ednata tu vo drugata. Voza~ot ja simna kapata, se po~e{a po glavata, a ustata ne be{e vo sostojba da ja zatvori. A zo{to? Lujza i Ânovata" tolku li~at edna na druga, {to mo`ete da gi pome{ate koja e koja. Ednata, vpro~em, ima dolgi lokni, a drugata tvrdo spleteni pletenki – no toa, vsu{nost e edinstvenata razlika... Izvadok od knigata ÂDvojnata Lota" Erih Kesner

Zada~a: Od u~ili{nata biblioteka zemi ja knigata ÂDvojnata Lota" i pro~itaj ja. Razgovaraj za sodr`inata.

162


Nezadol`itelno nau~i pove}e

TEHNIKA - SKELETEN PRIKAZ

PO PRO^ITANA KNIGA DVOJNATA LOTA od Erih Kestner RE^ENICA (opi{uva za {to se zboruva)

@ivotot na dve blizna~ki {to rastat kako deca na razvedeni roditeli.

FRAZA ( ka`uva ne{to va`no)

Povtorno povrzuvawe na semejstvoto

EDEN ZBOR (go izrazuva zna~eweto na zborot ili osnovnata tema)

Semejstvo

SIMBOL ili SKICA (crta pretstava za sodr`inata) BOJA (izrazuva predizvikani raspolo`enija ili ~uvstva) DOPOLNI: Edna od najdobrite raboti e ...( poraka)

Ostvaruvawe na skrienata `elba na dvete blizna~ki - zaedni~ki dom i zaedni~ki roditeli.

I ovaa tehnika, kako i drugite, e nameneta za onie {to sakaat da istra`uvaat.

163


PITA SO JABOLKA

[to e ova/ pita so...

Pomirisaj {to ti donesov...

Toj den, pokraj ubavite raboti se slu~i i edno neprijatno zdravstveno iznenaduvawe. Levata nozdra od nosot $ pravi ~aj od boliva~ na Desnata nozdra i ja tera da pie i da di{i nad pareata. – ]e ti se otvorat site cev~iwa i kanal~iwa – ja kura`i so {ega. Toa utro prvin se razbudi Levata nozdra i namirisa ne{to mo{ne, mo{ne prijatno. Duri, ~udesno! Otide vedna{ vo kujnata i tamu najde tav~e polno pita so jabolka. Tuka nema kolebawe, nitu pak nekoe dlaboko razmisluvawe. I so u{te nerasoneti o~iwa mo`e da se jade. Samo dve par~iwa. Se razbira, ednoto za sestra si, Desnata nozdra. – Stanuvaj, mrzo edna. Pomirisaj {to ti nosam? – [to e ova? Pita so praz. Ili so zelka? – More kakva zelka! [to ti e tebe, – se luti Levata nozdra. – Se {eguva{ ili ne si tokmu. – Ne sum tokmu, odgovara Desnata nozdra. Zagrizuva od pitata, no ne znae {to stavila v usta. A duri i ne $ se jade. – Jasno! Jasno! – se luti Levata nozdra.

164


– Ima{ supernastinka ili nekoj grip. Zatnata si i ne ~uvstvuva{ nikakov miris. Taka li e? E, {tom e taka – vozdivnuva Levata nozdra – {tom e taka, go gubi{ i apetitot. I, {to pravime? Da se prostime od zdravjeto! Taka ja prekoruva svojata sestra i $ go podgotvuva ~ajot od boliva~. – O mi se pu{ti. Mi olesna. Lele, kakva pita so jabolka! Zarem e mo`no. Daj vamu!... Cane Andreevski

Da porazgovarame! [to e ~udno vo ovoj raskaz? Zo{to go zagubila apetitot Desnata nozdra? So {to ja lekuvala sestra $? Kako ve lekuvaat va{ite majki? Dali e ubavo da se zemaat lekovi vedna{, samo za obi~ni nastinki, koga prirodata ni dava tolku mnogu bilki {to lekuvaat?

Zada~a: Neka ti bide model ovoj tekst, a ti izmisli nov tekst za drugi delovi na tvoeto telo!

Gatanki:

jazik

Beli {atki pod strea le`at. Golo tele v jasli le`i.

usta zabi

Dve vetki na eden trup. Na edna buka dve ogledala.

o~i

Polna pe{tera so klinci. ve|i

165


Za jazikot BROEVI GLAVNI (OSNOVNI) I REDNI BROEVI

Potseti se! MILENI^IWATA NA JANA 1. Jana ima edno ku~e, dve ma~ki, tri gulap~iwa i sedum beli gluv~iwa. Taa redovno se gri`i za niv. Im dava hrana, im gi ~isti `iveali{tata. Gi {eta. Eden den mora{e da zamine na pat. Za ~etiri

dena treba{e da obezbedi

zamena. Nekoj mora da se gri`i za `ivotnite.

2. Prviot den $ go doveri na Anastasija, vtoriot na @arko, tretiot den na Boban. Ostana ~etvrtiot den. Jana e zagri`ena. -

^etvrtiot den e moj! - se javi Simona. - Jas }e se gri`am.

Jana zamina spokojna na pat.

Pro~itaj, razmisli, potseti se i razgovaraj! Za {to se zboruva vo prviot del od tekstot? Koj e glavniot lik vo nego? Koi se sporedni likovi? Pro~itaj gi zatemnetite zborovi od prviot del na raskazot! [to poka`uvaat tie? Kolku gulabi, i kolku gluv~iwa imala Jana? Kolku u~enici ima vo tvoeto oddelenie? Zo{to slu`at broevite?

Zapomni: Zborovi koi ozna~uvaat koli~estvo ( kolku na broj ima ne{to) se vikaat broevi. Broevite od 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0 se glavni ili

osnovni broevi .

166


Zada~i: Od broevite 1 i 5 mo`e da se napravat broevite 15 i 51. Napi{i gi broevite so zborovi! Koi broevi }e gi napravi{ od : 1 i 1 od 2 i 9 od 7 i 1? Pro~itaj gi zatemnetite zborovi od vtoriot del na tekstot! [to poka`uvaat tie?

Zapomni: Zborovite koi poka`uvaat kako stojat ne{tata po red se redni broevi.

Zada~a: Zapi{i gi rednite broevi i imiwata na drugar~iwata od tvojata redica! Napi{i gi so zborovi broevite: 14, 11, 96, 49, 431 Od dadenite broevi napi{i redni broevi: 3, 7, 38, 59. Spored godinite, koj reden broj go ima{ ti vo semejstvoto? GATANKI 1. Eden stava, vtor pie, tret raste. ------------------

2. Osameno drvo Na drvoto dvanaeset granki; -------------------------------Na sekoja granka ~etiri gnezda; ------------------------------Vo sekoe gnezdo po sedum ptici; ------------------------------Sekoja znae po dvaeset i ~etiri pesni. ----------------------( 1. do`d, zemja, rastenije; 2. godina, sedmici vo mesec, sedmica, den i no})

Pra{awa so sme{ni odgovori: Edna `ena odela vo Skopje. Sproti nea idele tri deca. Tie nosele po edno torbi~e, a vo torbi~eto po edno ma~e. Kolkumina odele za Skopje? ( Za Skopje odela samo `enata. Site drugi odele vo sprotiven pravec)

167


Za jazikot

IZGOVARAWE I PI[UVAWE NA BROEVITE

1653 g.

Zada~a: Pro~itaj: Na ilustracijata ima: 1 ku}a, 1 drvo od 99 god. Na drvoto ima 217 granki. Ku}ata e izgradena 1653 god.

Ve`bi: Pro~itaj gi re~enicite. Pravilno izgovori gi broevite {to se napi{ani, a potoa prepi{i gi re~enicite vo tetratkata. Broevite zapi{i gi so zborovi! Makedonija dobi nezavisnost vo 1990 god. Skopje e razru{eno od golem zemjotres vo 1963 god. Vo bazenot ima{e 235 ribi. Baba slavi 72 rodenden. Milka e 103 na red. Milka ima 200 denari, a Marko 300 denari. Kolku denari vkupno imaat dvajcata?

168


Za jazikot BROEVI ZA ISKA@UVAWE NA PRIBLI@NA BROJNOST Gatanka

Edna glava a stotina kapi. -------------------

Da porazgovarame Kolku kup~iwa drva ima na slikata? Kolku drva ima sekoe kup~e? Mo`e li to~no da ka`e{ po kolku drva ima vo sekoe kup~e? Ka`i pribli`no? Kolku drvja ima na tvojata ulica? Ako ne si siguren, ka`i pribli`no!

Zapomni! Koga ne si siguren za to~nosta na nekoja brojnost, a si blisku do to~nosta, se vika pribli`na brojnost.

169


JUNACI I NASTANI OD NA[ETO MINATO

Da porazgovarame! Za kogo se zboruva vo pesnata? Kolku poetski sliki ima vo pesnata? Opi{i gi! [to znae{ za Goce Del~ev? Za koi drugi junaci od na{eto

PESNA ZA GOCE

minato si slu{nal?

Proklrta da e taa raka

Zapej ako znae{ pesna za Goce!

{to kur{um istrela,

Zada~a:

{to snaga mu rastrgna,

Poseti spomenik na Goce Del~ev.

{to krv juna~ka razlea.

Iskoristi go znaeweto od predmetot op{testvo i

Site majki se rasplakaa,

pro~itanite pesni i raskazi za

site planini `alea,

nego, a potoa sostavi raskaz ili

mil sin zagubija,

pesna za Goce!

du{mani go ubija.

Raspra{aj se i, ako ima, poseti gi kulturnite i istoriskite

Cela zemja v bol se zavi,

spomenici vo tvojot kraj. Nabavi

za junakot svoj `ali.

sliki ili fotografii, zapisi i

Koj li sega }e n# vodi!

koristi gi na ~asovite po

Majka takov sin ne }e rodi.

makedonski jazik i na ~asot po Ne! Goce `iv e u{te,

op{testvo.

go slu{am i jas, i toj, i ti. Ve~no }e `ivee vo nas, vo pesni i stihovi. Julijana Zoksimovska 170


SIRMA VOJVODA Deka se ~ulo, videlo, moma vojvoda da bidit, na sedumdeset sejmeni, na tie gori zeleni, na tija vodi studeni? Moma im vele, govore: ‡ Tova sos qudba ne bivat! Zemete prsten od r'ka, vrzete prsten na buka, frlejte redum na ni{an; koj }e udarit prstenot, toj }e si bidet vojvoda i mene }e me }erdosat. Site frlija so redum, nikoj mi prsten ne udri. Moma si vele, govore: ‡ Podaj mi, ~au{, pu{kata!

Pesnata nema da ja u~i{ napamet.

Pu{kata pukna od r'ka,

Taa e samo da ti ka`e za minatoto

padna mi prsten od buka.

na tvojata zemja. Za junacite koi gi

Pak moma vele, govore:

dadoa svoite `ivoti za slobodna

‡ Zemejte, kamen frlejte,

Makedonija.

koj }e me mene natfrlit,

Zada~i:

toj mene neka }erdosat, toj mlad vojvoda da bidet.

1. Nau~i edna narodna pesna za na{eto minato!

Site mi redum frlaja,

2. Od bibliotekata zemi

nikoj si kamen ne natfrli;

kniga za u~estvoto na tvojot

Sirma mi kamen natfrli

kraj vo borbata protiv

deset ~ekori potamo.

osmanliskoto ropstvo!

I sedumdeset dru`ina odbra Sirma – vojvoda.

Makedonska narodna pesna 171


PEČALBA Sekoj den maloto dete Trajče go paseše konjčeto Dorčo po selskite livadi. Dorčo beše mnogu mirno konjče. Dopuštaše Trajče da mu se kačuva, da igra so nego, da trča po livadite i bea najdobri drugari. Tatko mu na Trajčeta, selanecot Tane, dvapati nedelno odeše vo Karaorman, bereše drva i gi prodavaše vo Struga i Ohrid. No, ete, nastapija teški i mačni godini, neplodni godini i vojni. Luġeto počnaa da odat na pečalba. Eden den so mnogu drugi selani od Mackovo, trgna da odi na pečalba vo Belgrad i tatko mu na Trajčeta, Tane. Trajče i majka mu go ispratija duri do krajot na seloto. Toj gi pregrna, izbaci i trgna... – Koga }e se vrati!?... Izvadok od „Volšebnoto samarče” Vančo Nikoleski

Da porazgovarame Spored naslovot, odredi ja temata i razgovaraj za sodr`inata!

Mediumska kultura Zaedno so nastavnikot pogledaj go filmot ÂVol{ebnoto samar~e" i opi{i go likot na Traj~e!

<Tu|inata pusta da ostane!" Jazi~no kat~e Napravi si samokontrola Pronajdi gi imenkite vo izvadokot od romanot i podredi gi: op{ti, sopstveni; konkretni i apstraktni! Pronajdi gi glagolite i podredi gi spored toa koga e izvr{eno dejstvoto: vo sega{nost, vo minatost ili vo idnina! Izvr{enata zada~a proveri ja so drugar~eto. Razgovarajte na ~as!

Literaturno kat~e Pro~itaj go romanot, a potoa napravi sodr`inska razrabotka! 172


EDNA TATKOVINA IMA[

ni ke

ja

do

Ma

Letni, sokole letni, vo prostorot sloboden i {irok i pak vrati se tuka, vo moeto toplo krilo.

Letni, no pak vrati se na moeto toplo ramo i zapomni deka ima{ edna tatkovina samo. [ukri Ramo

Ve`bi za izrazuvawe <Letni, no pak vrati se na moeto toplo ramo i zapomni deka ima{ edna tatkovina samo".

Zada~a Nau~i ja pesnata napamet, a potoa prepi{i ja so latini~no pismo.

Da porazgovarame! Sokolot e simbol na slobodata, na viso~inite... Simboli na edna dr`ava se grbot i znameto! Kako se vika na{ata tatkovina? Koga Makedonija dobi nezavisnost? Opi{i gi grbot i znameto na na{ata dr`ava! U{te so koja druga ptica mo`e{ da ja sporeduva{ slobodata? So koe drugo `ivo su{testvo? Koga e najsre}en ~ovekot?

Odi kade odi{, no doma vrati se! Pro~itaj, razmisli i razgovaraj! Pesnata nema da ja u~i{ napamet. Taa e samo da ti ka`e za minatoto na tvojata zemja. Za 173junacite - ma`i i `eni.

Zada~a Nau~i edna narodna pesna za


SILATA ZA NIKOJ NE E MILA ZO[TO?

Da porazgovarame! Koj e posilen od tebe? Silata za nikoj ne e mila.

Od kogo si posilen ti?

Nad silata isto ima sila.

Koga treba da ja upotrebuva{ svojata sila?

Nad dzverkata isto ima dzverka.

Koga si lut nekomu, {to treba da

Koja čeka, koja merka.

pravi{?

I nad stapot ima stap. Nad lutiot ušte polut svat. Nad školoto ima učenik. Od silniot ima posilnik. Ljubivoe Ršumovi}

Literaturno kat~e Pronajdi ja rimata vo pesnata! Pronajdi gi zborovite koi imaat isto ili sli~no zna~ewe so zborot mila! Nau~i ja pesnata napamet!

174


DETSKI I DNEVEN PE^AT -КОЛИБРИ-

Da porazgovarame!

Koe detsko spisanie go ~ita{? Koi rubriki ti se najinteresni? Do kakvi informacii doa|a{ ~itaj}i go tvojot vesnik? Koi od dnevnite vesnici ima{ mo`nost da gi ~ita{? Koi rubriki gi ~ita{ od dnevniot pe~at? Gi koristi{ li zabavnite rubriki? [to ti se dopa|a najmnogu od niv?

175


POTSETI SE [TO SI NAU^IL JAZIK

pravopis

gramatika

ve`bi sega{nost, minatost i idnost broevi: glavni i redni; pravilno izgovarawe i pi{uvawe na is broevite so pribli`na brojnost; glagoli: sega{nost, minatost i idnost; re~enica-podmet i prirok vo re~enicata

^ITAWE

poezija

proza bajki, raskazi, basni

izrazno ~itawe

dramsko ~itawe

(pesni)

analiza na prozni i poetski tekstovi...raska`uvawe, preraska`uvawe... sporeduvawe

IZRAZUVAWE I TVOREWE

usno izrazuvawe ve`bi Nezadol`itelno nau~i pove}e TEHNIKA –PETORED

pismeno izrazuvawe MEDIUMSKA KULTURA

film, teatar, gradska biblioteka; detski pe~at TEHNIKA – SKELET TEHNIKA – GROZD

176


Ajde, ajde povelete, ajde site star i mlad na balovi i sedenki vo poznatiot Skaznograd. Pre~ekori{ li ~ekor samo }e gi sretne{ toga{ v~as Sne`ana i xuxiwata, Crvenkapa i Dedo Mraz. ]e ja najde{ tamu u{te Trnoru{ka v dlabok son {to od princot â&#x20AC;&#x201C; sudeniot ~eka bakne` â&#x20AC;&#x201C; svadben yvon. *** Pa zatoa ajde, ajde, povelete star i mlad ve ~ekaat trista ~uda vo poznatiot Skaznograd!

Lisicata pozdrav prati: Vo Basnograd sekoj da svrati, vo nego ~udni slu~ki ima i vo leto i vo zima.

Kralot Lav gosti kani Volkot stado ovci brani Elenot rogovite si gi fali Zajko i @elkata odat na trka, a jas znam sto i edna frka.

Pesot star senka jade. Dedo Medo medot go krade... ^ovekot mudro gi gleda i slu{a: site vie kako i mnogu lu|e gre{ni ste, gre{ni do gu{a. Makedonka Jan~evska 177


LAVOT, LEOPARDOT I LISICATA

Vo damne{ni vremiwa, leopardot bil sultan i vladeel so `ivotinskoto carstvo. A golem vezir, prv ~ovek vo carstvoto, vedna{ do sultanot, bilo `ivotnoto {to se istaknuvalo so svojata itrina i snaodlivost, a toa bila lisicata. Eden den leopardot ja povikal lisicata kaj sebe. – Ka`i mi, liske, dali e vistina ona {to se zboruva deka vo {umata raste sinot na lavot i deka toj eden den }e stane silen i }e mi go zeme carstvoto? – Vistina e – potvrdila lisicata. – Zaradi toa mislam deka sega treba da se sprijatelime so lav~eto, da go nadgleduvame kako raste i da bideme na {trek – {to raboti i so kogo se dru`i, da ne mu dozvolime brzo da zajakne i da stane mo}en , pa... I lisicata prodol`ila da go sovetuva leopardot. A toj pak, za svoeto slavoqubie, samo slu{al i vo sebe si mislel:

178


â&#x20AC;&#x201C; Mene nikoj ni{to ne mi mo`e, ae edno obi~no lav~e! Jas sum sultan, najsilen i najumen vladetel vo celoto carstvo! Lisicata ve}e mi zdodea so svoite soveti! â&#x20AC;&#x201C; Utre }e razmislime i }e re{ime {to }e storime - $ veti leopardot na lisicata . â&#x20AC;&#x201C; Odi si, ve}e ne si mi potrebna! Lisicata sfatila deka popusto go sovetuva leopardot i si zaminala. No lavot rasnel i porasnal. Eden den so svojata sila i re{itelnost go prisvoil ona {to mu pripa|alo. Leopardot moral da mu go otstapi sultanskoto mesto. Lavot sednal na prestolot i se proglasil za car na site `ivotni. Lafonten

Analiza na tekst Opredeli ja temata, mestoto i vremeto na nastanot! Koi se glavni akteri vo skaznata? Nau~eni sme za lisicata da ~itame deka e mnogu itra i sekoga{ pobedni~ka. Kako kakva e prika`ana sega? Koi osobini gi prepozna kaj leopardot? A kaj lavot? [to te pou~uva skaznata? Vo oddelenieto izbirate pretsedatel na oddelenieto. Kakov drugar izbirame? Mo`e li toj sam da vospostavi red vo oddelenieto i u~ili{teto? Koj drug e odgovoren za redot vo oddelenieto?

Literaturno kat~e Razgovaraj za skaznite (bajkite)!

Jazi~no kat~e Zborovite: leopard, rasnel i re{itelnost podeli gi na slogovi. Za sekoj zbor vo tabela napi{i gi soglaskite i samoglaskite

179


SONOT NA E[KO

Istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj go vnimatelno tekstot. 1.

Pronajdi gi glagolite i podredi gi vo grafite vo rabotnite listovi! ( sega{nost, minatost i idnost.)

2. Dali se isplati upornosta?

[u – {u – {u! [umoli veterot vo grankite na jasikite i brezite. Raznesuva crveni, `olti i suvi lisja. E`ot saka da spie, vreme mu e ve}e, no nikako ne mo`e da napravi ku}i~ka od lisja. Veterot v ~as gi kreva i gi raznesuva niz {umata. No e`ot e neumoren, za{to saka meka topla ku}i~ka od svenati lisja. Rabote{e e{ko, desetina, dvaesetina pati se vra}a{e, nose{e lisja zadenati na svojot bockav grb. I, ete, ku}i~kata be{e gotova. E{ko }e si legne i }e spie s# do prolet. Popusto veterot }e sviri, }e tr~a okolu grmu{kata pod koja e`ot zaspal. – Dobro }e bide da zarosi malku. Podobro }e spijam – pomislil e`ot. Toga{ se odronila edna kapka, pet, deset, stotici... Vo {umata se stemni. Be{e toa vistinsko vreme za spiewe. Tiho romore{e esenskiot do`d, a e`ot slatko, slatko spie{e... E{ref Berbi}

NASMEJ SE – Tatkoto go pra{al To{o: – Kakvi ti se ocenkite, sinko? – Pa, mar{iraat, tato! – [to zboruva{? – Paa ... }e vidi{ vo dnevnikot. Vaka izgledaat: eden, dva, eden, dva...

180


POU^NI BASNI MAGARETO VO LAVOVSKA KO@A Eden den magareto na{lo ko`a od lav i re{ilo da ja oble~e za da gi pla{i drugite `ivotni. Taka i bilo, site `ivotni {to go videle, izbegale. Za sre}a, naletal na Labrador, koj zabele`al deka pod ko`ata izleguvaat dolgi u{i i go skr{il od }otek magareto poradi stravot {to mu go priredil. Lafonten Ne obiduvaj se da bide{ ne{to {to ne si.

LAVOT I DIVOTO MAGARE Lavot i divoto magare se zdru`ile da lovat zaedno. Lavot ja koristel svojata sila, a magareto kopitata. Koga zavr{ile, lavot go podelil plenot na tri dela i rekol: – Prviot del e moj za{to sum kral; vtoriot del za{to ti bev partner, a tretiot del podobro da si odi{ i da zaboravi{ na nego ako ne saka{ i ti lo{o da pomine{. Ezop Podobro da se dru`i{ so tie {to ti se sli~ni, za{to mo}nite mo`at da te iskoristat. TROJCA PLA^KOVCI – Kolku e lo{o, – viknala majmunkata – {to nemam opa{ka! – Kolku mi e te{ko {to sum bez rogovi! – odvratilo magareto. Krtot prodol`il po niv i rekol: – Jas treba najmnogu da se `alam zatoa {to nemam o~i. Ne nerviraj se poradi tvojata sudbina, za{to drugite mo`at u{te pove}e da se `alat za svojata. Harcenbu{

Nikoj na svetot ne e sovr{en.

181


KAKO NASTANALA GUGUTKATA

Istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj go tekstot izrazno i razmisli {to e vistinito, a {to ne. Kako se vikaat ovie tekstovi? Edna{ vo o~ite na edna ubavica sakal da se ogleda nekoj ubavec. So nasmevka $ se dobli`il na devojkata, ja poglednal i $ rekol: – Da si go vidam likot tamu kade {to na sonceto mu e najslatko da bide zarobeno. Ubavicata, zali~uvaj}i na biserna svetlina, mu odgovorila: – Sonceto nikoj ne mo`e da go zarobi. Od nego mo`e da vleze vo okoto samo ronka, isto kako monistoto vo mojot |erdan {to e biserna ronka. Mom~eto toga{ se dobli`ilo do |erdanot na devojkata i se zagledalo vo edno monisto. – Likata moja neka ostane vo ova zrno za da se se}ava{ na mene,– se oddale~ilo mom~eto kako miris od jorgovan. Ubavicata se nasmevnala nebare biser se nasmevnuva. Ne potr~ala po mom~eto {to si odelo, ama zapeala, mislej}i deka pesnata }e go vrati. Pesnata poletala kako razvigor, no ne $ go vratila sakanoto srce. Toga{ taa ta`no poglednala vo sonceto i rekla: – O, sonce, svetlino na sonuva~ite! Prestori me vo ne`na ptica za da go najdam sakaniot {to li~i na tvojot zrak. Daj mi pesna {to }e ja peam samo jas, ta po pesnata da me prepoznae i po letot moj!

182


Sonceto $ ja ispolnilo `elbata na mladata devojka. Ja pretvorilo vo gugutka. Okolu vratot i obesilo crn |erdan na taga, a vo srceto vsadilo gugawe, cel den da guga i da se javuva so pesna i taka da si go pronajde mom~eto. No, dali go na{la, {tom s# u{te guga po cel den? Zvonimir Stojanovi}

Da porazgovarame! Odredi ja temata, mestoto i vremeto na nastanot! Kade sakal da se ogleda ubavecot? Kako sakala devojkata da go stigne mom~eto {to si odelo? [to go zamolila ubavicata sonceto? Zo{to gugutkata s# u{te guga? Koja druga legenda si ja pro~ital?

Zada~a Zbogati go re~nikot So pomo{ na sodr`inata na tekstot ili so drugar~iwata objasni go zborot nebare!

Poseti ja bibliotekata, zemi kniga so legendi, vo koja e opi{ano kako nastanalo nekoe drugo `ivotno, pro~itaj ja, a potoa raska`i im ja na

KOPNE@ PO UBAVOTO

drugar~iwata!

Vo gradinata {arena ptica od grloto razleva pesna ~ista kako srma. Princezata ja slu{a, pa so celoto svoe telo kopnee da stane ptica. â&#x20AC;&#x201C; Da go imam tvojot srebren glas i tvoite lesni krilja, vo oblacite }e svijam gnezdo! â&#x20AC;&#x201C; Ne mami se po mojot glas i po moite krilja! Ti spie{ vo meka postela, a mene me bockaat trwa. Tebe te ~eka svetlata kruna, a mene me demne vrv na ostra strela.

Jazi~no kat~e

Stara elinska prikazna

Proveri kolku znae{ za pridavkite!

Ne e zlato s# {to sveti!

183


PRIKAZNA ZA XUXETO TRILEVIP

Se slu~ilo, mnogu odamna. Edna devojka, {etaj}i se niz {umata, glasno si zboruvala sama so sebe. Ne setila deka zad nea javal princot

i ja slu{nal.

Princot ja zapra{al {to $ zna~at zborovite, a taa ne mislej}i mnogu, rekla: â&#x20AC;&#x201C; Pa, deka mo`am da ispredam dvaeset vretena predivo za edna no}. Devojkata, se razbira, izla`ala, no princot $ poveruval. Toj vedna{ $ raska`al na majka si za sredbata so preda~kata vo {umata i kralicata gi pratila dvorjanite da ja dovedat devojkata. Eh, kolku mnogu se ispla{ila devojkata {tom slu{nala deka kralicata od nea o~ekuva da prede sekoja no} po dvaeset vretena predivo. Vo sebe go prokolnala ~asot koga lagata $ se strkalala niz ustata, no naprazno, ni{to ne mo`ela da izmeni. Se zafatila so rabota. Kolku i da brzala so predewe, kupot volna ne se prepolovuval iako polno}ta odamna bila izminata. Solzite i gi vla`ele obrazite. Nenadejno slu{nala glas: â&#x20AC;&#x201C; Bi ti pomognal so volnata, no samo ako se oma`i{ za mene! Toga{ pred nea skoknalo edno xuxe so crvena kapa na glavata. I povtorno brza na jazik, taa mu vetila na xuxeto deka }e se oma`i za nego, samo da $ pomogne da ja isprede volnata. Xuxeto za ~as ja isprelo volnata i ottoga{ po~nalo sekoja no} da $ doa|a na pomo{. Kralicata bila prezadovolna od rabotata na preda~kata. Mnogu $ se dopadnala vrednata devojka, koja bila i mo{ne ubava, pa zatoa re{ila da ja oma`i za svojot sin. 184


No, kutrata preda~ka, namesto da se raduva {to }e se oma`i za princot, taa se rasta`ila zatoa {to vo mislite nikako ne mo`ela da go zaboravi dadenoto vetuvawe na xuxeto. Najposle sobrala sili i edna ve~er s# mu priznala na xuxeto. Xuxeto se nalutilo i vikalo li, vikalo, no najposle malku se primirilo: ]e te oslobodam od vetuvaweto {to mi go dade ako za tri dni go pogodi{ moeto ime. Mo`e{ da pogoduva{ samo tri pati! Devojkata po~nala da razmisluva kako bi mo`elo da se vika xuxeto, no zaludno. Koga pove}e ne mo`ela da ja ~uva tajnata samo za sebe, $ se doverila na edna od sluginkite. Taa $ raska`ala kako dvorskiot lovec slu{nal xuxe {to pee vo {umata. A pesnata bila: Ve{t sum so pre|a i so vretena, zatoa devojka mi e vetena! Tiri â&#x20AC;&#x201C; tip! Imeto mi e Trilevip! Devojkata se izraduvala i ve~erta mu go pogodila imeto na xuxeto. Dobroto xuxe prodol`ilo da $ pomaga na devojkata. Na svadbata donelo tri mnogu grdi babi. Ka`ale deka se: majka, baba i prababa na devojkata. Princot ne izdr`al, pa gi pra{al od {to stanale tolku grdi. â&#x20AC;&#x201C; Grdi sme od nespiewe i od predewe vo dolgite no}i. Koga zavr{ila svadbata i koga trite grdi gostinki si zaminale, princot $ rekol na nevestata: â&#x20AC;&#x201C; Ne sakam nikoga{ pove}e da fati{ vreteno v raka. Ne sakam da stane{ grda. Toga{ taa razbrala kolku xuxeto $ pomognalo i ovoj pat. Danska narodna prikazna

Gatanka

Zada~i:

Bez furka i vreteno

Po sodr`inskata obrabotka na tekstot prepi{i ja pesni~kata na xuxeto so latini~ni bukvi! Objasni gi iskazite: lagata $ se strkala niz ustata i brza na jazik.

prede tenko predeno, plete mre`i novi muvi da si lovi. (_ _ _ _ _)

185


]ERKATA NA SOSEDOT

Istra`uva~ko ~itawe Opredeli ja temata na nastanot! Zabele`i gi podarocite {to gi kupile mom~iwata! Koj podarok so {to pridonel za ozdravuvawe na devojkata? Opredeli {to e vistinito, a {to fantazija! Pronajdi ja porakata! Dobro razmisli na koi nau~ni otkritija prethodat trite kupeni predmeti?

Eden bogat ~ovek ima{e tri sina. Nivniot sosed isto taka be{e mnogu bogat i tie go po~ituvaa. Toj ima{e mnogu ubava }erka i sekoj od sinovite na bogatiot ode{e i ja bara{e za `ena. Sosedot toga{ im re~e na trojcata momci: â&#x20AC;&#x201C; Deca moi. Ako ja dadam }erka mi na eden od vas, znam deka drugite dvajca }e se nalutat. Zatoa na sekoj od vas }e mu dadam po sto zlatnici. ]erkata }e mu ja dadam na onoj {to za zlatnicite }e kupi ne{to najvredno. Bra}ata se soglasija, gi zedoa zlatnicite i trgnaa na pat. Sekoj od niv bara{e da ja najde i da ja kupi najkorisnata i najubavata rabota. Od mnogute ne{ta, prviot od niv odbra kilim koj ~ine{e sto zlatnici. Toj kilim mo`e{e za mig da go prenese onoj {to }e sedne{e na nego tamu kade {to }e posaka. Vtoriot brat za sto zlatnici kupi eden limon. Onoj {to }e go ispie negoviot sok }e mo`e da `ivee s# dodeka ne posaka da umre. Tretiot brat kupi ogledalo za sto zlatnici. Toa ogledalo ja ima{e mo}ta da go poka`uva ~ovekot kade i da se nao|a.

186


I taka se slu~i site trojca bra}a da se sretnat vo ist grad. Se izraduvaa eden na drug, pa sekoj poka`a {to kupil. Dvajcata bra}a mu rekoa na onoj {to go kupil ogledaloto: – Daj da ja vidime devojkata. Tie poglednaa i vidoa deka devojkata umira, a okolu nea sedat lu|e i pla~at. [tom go vidoa toa, bra}ata mu rekoa na onoj so kilimot: – Ajde da odletame so tvojot kilim! Toj se soglasi i za mig stignaa tamu kade {to sakaa, pa toga{ mu rekoa na onoj brat {to kupi limon: – O`ivej ja devojkata! Toj vedna{ go prese~e limonot i $ dade na devojkata, taa o`ive. Za devojkata se o`eni onoj {to go donese limonot. – Sopstvenikot na ogledaloto samo vide deka e devojkata na umirawe i mnogu mu blagodarime za toa. Ogledaloto mu ostana i toj ni{to ne zagubi. Isto taka i sopstvenikot na kilimot. Toj gi prenese site kade {to treba{e i ne mu mu blagodarime za toa. Onoj {to go donese limonot, toj $ go vrati `ivotot na devojkata, no negoviot limon ve}e be{e iskoristen. Toj gi potro{i svoite sto zlatnici za `ivotot na devojkata i zatoa e najpravi~no taa da mu pripadne. Somaliska narodna prikazna

Zada~i po nivoa: 1. Preraska`i ja prikaznata! 2. Preraska`i nastan od tvojot `ivot. „ Imav vek pa se najde lek" 3. Prepi{i gi prvata i ~etvrtata re~enica i podvle~i gi podmetot i prirokot; na imenkite odredi gi rodot i brojot, a na glagolite odredi go vremeto na dejstvieto! 187


BUVOT I GAVRANOT

Mnogu odamna, buvot letal i prez den i od ni{to ne se pla{el. Toga{ toj bil bojaxija. Kaj nego doa|ale razni ptici i toj gi bojadisuval so bojata {to si ja odbirale tie: so crvena, siva, `olta, zeleno – sina i so drugi boi. Koga go videl toa gavranot, posakal i nego buvot da go bojadisa so najubavata boja, za{to bil golem gizdavec. Oti{ol kaj nego: – Buvu, buvu, te molam, bojadisaj me i mene so nekoja posebna boja, kakva {to nema nikoja druga ptica. Celiot svet sakam da go iznenadam so svojata ubavina. U - gu - u - gu, dobro! – se soglasil buvot. Setne, dolgo vreme si ja ~ukal glavata kako da go bojadisa gavranot. Najposle go piknal vo }upot so najdobrata precrna boja. Koga go izvadil od }upot, mu rekol: – Ete, sega ti nema ramen me|u pticite! Gavranot se izraduval, pa poital pred ogledaloto samiot sebesi da se voshituva na li~otata. No koga se videl – kriknal!! Od glava do petici bil crn, tolku crn {to ne se poznavalo kaj mu se o~ite, a kade klunot. 188


Gavranot se razlutil: – So kakva boja me bojadisa, prokletniku? Buvot po~nal da se pravda: – Ama ti samiot saka{e da te bojadisam so neobi~na boja kakva {to nema niedna ptica. – ^ekaj, ~ekaj, }e vidi{ ti! Sega stanavme krvni neprijateli! – zlobno zagrakal gavranot. – ]e ti se odmazdam jas tebe. Ottoga{ buvot ve}e ne leta prez den za{to se pla{i od odmazdata na gavranot. Zatoa vezden se krie. Kolumbiska skazna

Da porazgovarame Kakva `elba imal gavranot? Kaj kogo pobaral pomo{? [to se slu~ilo po bojadisuvaweto na gavranovite krila? Kako se pravdal buvot? Ka`i go tvoeto mislewe za `elbata na gavranot! Kakvi se nivnite odnosi do denes?

Izrazuvawe i tvorewe

Jazi~no kat~e

Razgovaraj na tema: Ne e

Proveri go znaeweto za: zapirka.

va`no kako izgleda{ -

– ^ekaj, ~ekaj, }e vidi{ ti!

tuku kakov si vo du{a!

– Buvu, buvu, te molam...

Za kogo velime: – [eta no}e kako buv! – Graka kako gavran!

189


ITAR PEJO MU VADI ZAB NA SELANEC

Eden od Pejovite selani go boli zab. Kaj }e odi da go vadi ako ne kaj Peja. Otide i go pra{al: – Znae{ li, Pejo, da vadi{ zab? – Znam, kako da ne znam – odgovori Pejo. – Od toa polesno {to ima? Samo ti sedi na stol~evo i bidi miren. Sedna selanecot, a Pejo se zasuka da raboti. Naostri eden kol i go zabode pred selanecot. Potoa isuka eden debel konec i go vrza edniot kraj za kolot, a drugiot za zabot od selanecot. Se svrte zad nego i si zede edna igla babu{ka ta poleka, poleka, go bocna vo zadnikot, a zabot ostana na konecot, Fa}aj}i se selanecot za bocnatoto mesto po~na da vika: – T – i – i – i! Kolkav koren imal ovoj zab, duri dolu me zabole – si otide zadovolen od Pejoviot majstorlak, uveren deka korenot od zabot bil dolg duri do debeloto meso i deka bolkite od iglata se bolki od izvadeniot zab. Stale Popov

Da porazgovarame! Za kakov nastan ni raska`uva pisatelot Stale Popov? Koj e glavniot, a koj sporedniot lik? Kako e opi{an Itar Pejo vo tekstot? Itar Pejo e makedonski {egobiec. Dali znaete od kade poteknuva? Ste slu{nale li druga prikazna za nego? Imate li slu{nato i za drugi takvi {egobijci?

Zada~a: Od gradskata ili {kolskata biblioteka, zemi knigi vo koi gi ima prikaznite za Itar Pejo ili Nasradin – oxa. Najubavite prikazni preraska`i gi pred drugar~iwata od oddelenieto. 190


LEGENDA ZA DOJRANSKOTO EZERO

Na mestoto na dene{noto ezero se protegala {iroka dolina so bujni livadi i raznovidni gradini. Na edno izvi{eno mesto imalo golem izvor. Pokraj dolinata `iveela ubava devojka koja se vikala Dojrana. Vo Dojrana bile zaqubeni mnogu mom~iwa, no za golema nesre}a i eden turski golemec â&#x20AC;&#x201C; kajmakam. Ubavata devojka ne mo`ela da zamisli da se ma`i za nego. Kajmakamot po~nal da odi po nea. Ja sledel na sekoj ~ekor. Ne ja ostaval na raat. Nao|aj}i se vo bezizlezna polo`ba, a da ne mu padne vo negovite race, se frlila vo golemiot izvor. Izvorot go prifatil nejzinoto nevino telo. Za da go pokrie i odmazdi, po~nal da se izleva. Ja pokril celata dolina. Za kratko vreme dolinata se pretvorila vo prekrasno ezero. Isto kako {to be{e prekrasna i devojkata Dojrana. Ezeroto i gradot go dobija imeto po nea. Taka veli narodnata legenda. Makedonsko narodno tvore{tvo-legenda

Zada~a: Vo bibliotekata pobaraj legenda za tvoeto mesto na `iveewe. Razgovaraj so postari lu|e ili so nastavnikot za legendite od tvojot kraj. 191


ELENOT I ROGOVITE

Ne e va`no {to ima{ na glavata, tuku {to ima{ vo glavata! Zada~i za istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj ja basnata vnimatelno sledej}i go razvojot na celoto dejstvo! Razmisli i za porakata {to ti e ispratena! Napi{i po edna raskazna re~enica za sekoja slika od basnata!

1. Pominuvaj}i po poljankata elenot zabele`a ezero so kristalno â&#x20AC;&#x201C; bistra voda i prijde da se napie. Pred da po~ne da pie, zastana i po~na da se ogleduva vo vodata i da se voshituva na svojata ubavina. â&#x20AC;&#x201C; Oh, kolku sum ubav! Kolku ubavi o~i imam, a kakvi prekrasni rogovi! [teta {to nozete mi se tenki, a stapalata mali. Toa mi go rasipuva celiot izgled. 2. Vo toj moment se slu{na zvukot na love~kiot rog i elenot po~na da bega. Tr~a{e preku poljankata brzo kako molwa. Blagodarenie na svoite brzi i vitki noze izbegna sigurna smrt. No golemite i rasko{ni rogovi mu se zaglavija vo grmu{kite, taka {to odvaj uspea da se oslobodi i toa vo momentot koga ku~iwata mu bea zad petici. 3. Podocna, koga se najde nadvor od opasnosta, razmisluva{e sosema poinaku: â&#x20AC;&#x201C; Nozete navistina mi se tenki, a stapalata mali, no blagodarenie na niv s# u{te sum `iv. A golemite, ubavi rogovi za malku }e mi donesea smrt. Ezop 192


Analiza na tekst Opredeli ja temata, mestoto i vremeto na nastanot! Napravi plan so pra{alni re~enici! Razgovaraj za porakata {to ja dobi preku basnata!

Zada~i:

Zapoznaj se so avtorot Ezop

Spored planot {to go napravivi

Ezop e basnopisec, donesen od

sam, preraska`i go tekstot so

Egipet vo Grcija kako rob.

svoi zborovi!

Ezop ima napi{ano 426 basni koi

Od biblioteka zemi Ă&#x201A;Basni" od

se prevedeni re~isi na site

Ezop i pro~itaj gi.

jazici.

Jazi~no kat~e Pronajdi gi opisnite pridavki. Dopolni go opisot so pridavki {to sam }e gi smisli{!

193


POTSETI SE [TO SI NAU^IL . JAZIK

gramatika utvrduvawe

pravopis utvrduvawe LITERATURA

^ITAWE

ve`bi - izrazno i dramsko ~itawe

proza

poezija

bajki, raskazi, basni

(narodni pesni)

analiza na prozni i poetski tekstovi...

IZRAZUVAWE I TVOREWE - ve`bi

pismeno izrazuvawe

Usno izrazuvawe

MEDIUMSKA KULTURA Teatarski pretstavi spored tekstovite

194


195


PROLETNI PRAZNICI

VELIGDEN Babooo, dedoo!!! – Aj ne stojte zdrveni, dojdete da vidite ~udoto se slu~ilo – na{ite beli koko{ki, snele jajca crveni! – Gledam, vnu~ko! – baba Kata go smiruva Vele, – No pogledni vo }o{eto i zeleni snele! – [to e ova? – zbunet Vele glava, vrti, ~e{ka!... se vrte{e vamu – tamu i si veli: – Gre{ka, gre{ka!... No {tom zora frli zraci

Da porazgovarame

i petelot klikna, – Stanuvajte, Veligden e! Baba Kata vikna.

Za koj praznik pee poetot Arsi}? Zo{to bil iznenaden Vele? Koj mu namestil na Vele takvo

I toga{ na vnukot Vele S# mu stana jasno, – Zna~i, baba gi vapsala!

iznenaduvawe? Â Hristos voskrese – navistina

voskrese!"

Vikna Vele glasno. S. Arsi}

196


PROLETNI ZRACI Prokapaa streite: tik â&#x20AC;Ą tak, tik â&#x20AC;&#x201C; tak toa e prviot proleten znak. Sonceto rasprsna snopovi zraci â&#x20AC;&#x201C; toa se iljada proletni znaci.

Zimskite luwi minaa, besni, pticite ~r~orat veseli pesni.

Nabuja prvata proletna treva, zeleno zname vrbata kreva.

Na ridot `olto rascveta drenot, ko zlaten obra~ se {iri denot.

Zayvonija kambankite i yvon~iwata na zumbulite i koki~iwata.

Pro~itaj, razmisli i razgovaraj!

Po laki i prelozi bujat koprivite

Kako e opi{ana proletta?

ko du{a di{at brazdite vo nivite.

Koj s# ja najavuva proletta? Ka`uvajte re~enici za prolet.

Niz `uborot potokot vo dolinata

Najubavite zapi{i gi na tabla.

ja raznese vesta na godinata.

Pronajdi ja rimata vo pesnata!

Vidoe Podgorec

Literaturno kat~e

Zada~a Nau~i ja pesnata napamet. Vnimavaj na

Proveri go znaeweto za: stih, strofa, rima, poetska slika!

izraznoto ~itawe i na memoriraweto! Prepi{i ja pesnata so latini~ni bukvi.

197


VELIGDENSKA RADOST

Prolet e. A nabli`uva i Veligden. Elena sekoga{ e radosna za praznikot. – Koga e Veligden? – nestrplivo pra{uva. – Odvaj ~ekam... – U{te kolku vreme? – prodol`uva Elena. – Koga }e dojde? – Toga{ koga proletta e najzelena. Koga {umata e bujna i razlistana... – ja ubeduva babata. – Onaka kako {to $ dolikuva na najubava prolet... – Koga }e se vratat i pticite {to odletuvaat. Koga s# }e bide rascuteno i vo najrazli~ni boi... – go prifa}a Elena raska`uvaweto na baba si. – Koga }e ima mnogu sonce... – Ete, taka e sekoga{ za praznikot! – se sme{ka baba Roza. – Ne samo sega, tuku i jas koga bev dete. Veligden sekoga{ ni nose{e radost. Elena ja gleda baba si v o~i. Saka da ja slu{a kako raska`uva. No i kako da gi gleda ubavite boi, najubavite... i ne znaej}i zo{to, Veligden sekoga{ si go zamisluva vo crvena boja. – Rumena e bojata na praznikot... – prifa}a babata. – Rumena kako bulkite niz `itata, kako sonceto nautro koga izgreva... – A i tvoeto ime e rumeno, babi~ke! – Mo`ebi,mo`ebi... – se smee babata. – Koga ti misli{ taka... Devoj~eto ne saka da zavr{i razgovorot. I nastojuva da ja predizvika baba si da prodol`i da $ raska`uva. Veligden ve}e nabli`uva. Samo u{te nekolku dena. 198


– ]e ti pomognam da ja suredime ku}ata! – veli Elena. – Ako nema{ za u~ewe, dobredojdena }e mi bide tvojata pomo{! – ]e go izmetam dvorot. ]e ja doteram leata so cve}iwa. ]e gi nagrnam i trendafilite... - kako da be{e vo ubav son devoj~eto. – Neka bide s# ubavo i poubavo... – Taka e. Koga }e si dojdat od rabota majka ti i tatko ti, }e se iznenadat. – Pa Veligden e, babo! – Ah, sè treba da bide ~isto i izmeteno. Treba da se napravat i kola~iwa, da ima vkusen ru~ek, da ja ukrasime i sobata... – nabrojuva Elena. – Taka e ~edo... – prodol`uva da se raduva babata. – Mnogu ne{ta nabroja, no, sepak, ne{to ispu{ti... – [to babi~ke? – se ~udi Elena. – {to e toa {to zaboraviv!? – Najva`noto... – se sme{ka babata. – Ne{to bez koe praznikot ne bi bil ona {to e... – Rumen i prerumen... – ja nadopolnuva devoj~eto. – So najcrvena boja... – A vapsuvaweto jajca, vnuko moja? – ja potsetuva babata. – Ah! Ne sum zaboravila! – izvikuva Elena. – Samo sega si mislev na drugi raboti {to treba da gi zavr{ime, pa zatoa... – Zatoa sum jas tuka za da mislam na s# i da podgotvam s# {to treba... – Mo`e li jas da gi vapsam jajcata? – pra{uva devoj~eto. – Ne, vapsuvaweto ne e ednostavna rabota! I baba Roza izvadi polna ko{nica so beli jajca, prebeli. ]e gi stavat da se svarat, a potoa }e gi vapsuvaat. I s# okolu niv }e bide rumeno kako izgrevot na sonceto. Taka e koga doa|a praznikot. Za Veligden i radosta e rumena. Gorjan Petreski

Zada~a: Obidi se i ti kako pisatelot Gorjan Petreski da ni go opi{e{ praznikot Veligden vo tvojot dom. Izberi sam kako }e pi{uva{ – vo proza ili poezija!

199


PISMO DO NEPOZNATO DRUGAR^E

Denes, koga na{ata u~itelka vleze vo oddelenieto, zabele`avme ne{to ~udno vo nejziniot pogled. Duri potoa vidovme deka dr`i pismo vo rakata. â&#x20AC;&#x201C; Utrovo ~i~ko po{tar donese edno pismo, adresirano do na{eto oddelenie â&#x20AC;&#x201C; re~e taa. â&#x20AC;&#x201C; Slu{nete go!

Drago, nepoznato drugar~e! Se vikam Ilija Jovanovski i u~am vo ~etvrto oddelenie. Na ista vozrast sum so vas, no ne sum ist kako vas. @iveam vo planinsko selo i sekojdnevno moram da pe{a~am po tri kilometri do u~ili{teto. Toa ne mi pa|a tolku te{ko kolku osamenosta. Nemam drugar~iwa za{to vo moeto selo ima samo nekolku ku}i naseleni so postari lu|e. Moeto selo e mnogu

ubavo. Celo e vo {uma. Ima bistra

reki~ka vo koja plivaat ribi. Ponekoga{ odam na ribolov za da u`ivam vo `uborot na reki~kata.

200


Eh, s# e ubavo, samo da imam drugar~iwa so koi }e ja podelam ubavinata! Preku pismoto bi sakal da zapoznaam

novi drugar~iwa.

Va{ite pisma }e gi ~uvstvuvam kako razgovori i zatoa ve molam, odgovorete mi {to poskoro! Nestrplivo go o~ekuvam po{tarot! Nepoznato drugar~e selo Podr`ikow, Kriva Palanka U~itelkata go zatvori pismoto i n# pogledna. Ne n# pra{a ni{to za{to znae{e kakvi u~enici ima. Se razbira, nie vedna{ }e mu ispratime poedine~no pisma na Ilija za da mo`e podolgo vreme da se dru`i so nas. Liljana S. Eftimova

Da porazgovarame [to po~uvstvuva dodeka go ~ita{e tekstot? Kolkava e radosta da dobie{ pismo i da go pro{iri{ tvojot krug na prijateli? [to opi{alo deteto vo svoeto pismo? Opi{i go tvoeto mesto na `iveewe? [to treba da znae{ za da napi{e{ i isprati{ pismo? 1. Zapoznaj go so sebe: tvoeto ime, prezime i adresata na `iveewe. 2. Tvoeto semejstvo. 3. U~ili{teto. 4. Opis na mestoto na `iveewe. 5. Pozdravi. 6. Adresata na kogo go pra}a{, na prednata strana od plikot. 7. Tvojata adresa na zadnata strana.

201


BUKET STIHOVI ZA MAJKATA

S# mo`e{ da izbira{ sam, no majkata e samo edna! KOGA MAMA ME PREGRNUVA

MAMA

( na mojata majka) [tom tatko me qubi

Mamo, naberi mi yvezdi,

po obraz, po ~elo,

bi sakal da imam cvet!

srceto mi igra ko ~igra veselo.

Mamo, mese~inata ezdi, skita niz vol{eben svet!

So bra}ata koga spletam oro vito,

Mamo, vo o~i ti cveta nar,

toga{ ~inam peat

koj nudi igri i polet.

ptici pokraj `ito. Mamo, tvojot nasmev e najdrag dar, [tom mama me gu{ka,

potopol od sonce i prolet! Du{ko Avramov

mi miluva kosi, najgolem na svetot orden taa nosi. Miroslav Kova~evi} PRISPIVNA Koj li }e te gu{ne

Nadvor lisje {umi,

so racete mali

rojot yvezden bega.

i so zlatna kosa

Jas te sakam mnogu,

sano} }e te gali?

moj si, moj si sega.

Koj srebrena pesna

Nadvor rosa rosi

na son }e ti pee:

i zokumon spie.

Ă&#x201A;Nadvor vetre duva,

Spij mi, spij mi, sonot

mese~ina gree!

ubav neka ti e!" Bla`e Koneski 202


PODAROK ZA MAMA ]e ja skinam sinata temjanu{ka, }e zemam lastovi~ini krilja, }e go zajmam glasot od slavej~eto milo, }e go simnam vino`itoto i yvezdite od siniloto, }e ja soberam ne`nosta i sve`inata na zeleniloto i so mojata male~ka raka }e naberam mnogu cve}a, za da ti ispletam venec, mamo, venec, nare~en â&#x20AC;Ą sre}a! ]e go ispletam so qubov i so `elbi samo i }e ti go podaram â&#x20AC;Ą za tvojot praznik, mamo! F. Bojku

Analiza na pesna Na koj praznik poetot Bojku ja posvetil pesnata Ă&#x201A;Podarok za mama"? [to saka da $ podari deteto na majka si? Od kade }e go nabere najubavoto cve}e? [to }e napravi od cve}eto? Kako }e go nare~e venecot? Kako ti $ go ~estita{ praznikot na tvojata majka?

Zada~a: Grupen oblik na rabota Napravete zaedni~ki sostav. Sekoj od oddelenieto }e ka`e po edna re~enica za majkata. Gi zapi{uvate na tablata. Potoa gi sreduvate re~enicite i dobivate sostav za majkata. Sostavot zaka~ete go na panoto vo u~ilnicata. Izberi pesna }to }e ja nau~i{ napamet. 203


NA MAJ^INIOT DEN Letka: Eve, mamo, tolku za{tedi tvojata Letka, mo`e{e da ti kupi samo edna violetka. Da imav mnogu pari, bi ti kupila ku}a, nadvor od bu~niot grad, sekoga{ da se odmora{ vo ti{ina i lad. I u{te bi dobila od }erkata svoja avtomobil so najubava boja, da mo`e{ da patuva{ kade {to saka{ – na more, v planina - bez trud i maka. I u{te mnogu ne{ta bi ti dala, draga mamo, tvojata }erka mala. Majkata: Samo ne{to ne mo`e{ da mi kupi{, ne{to {to e najskapo, premila moja, Letka – ne mo`e{ da mi ja kupi{ sre}ata i tvoeto radosno lice vo mig koga ja dobiv ovaa violetka! Grigor Vitez Prepev Vidoe Podgore

Nasmej se! ZA MAJKATA Vakvo pismo ni isprati edno tele: – Sekoja ti ~est i slava, eve ti za basna tema: <Od mojata majka – krava, poubava majka nema."

204


ZLATA MAJKA I DOBRATA TETKA

Istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj go vnimatelno, vo sebe, tekstot. Obrni vnimanie na redosledot na nastanite. Kakva e majkata na Da{enka? Zo{to Da{enka vo po~etokot mislela deka majka $ e zla? Koga Da{enka ja sfati vrednosta na majka si? <Da{enka }e se rasta`e{e i }e ja navedne{e glavata" – zo{to? Odgovara li naslovot so vistinata? Izmenete go naslovot, ako se uverivte deka majkata ne e zla. Da{enka ima{e majka i tetka. I dvete go sakaa svoeto devoj~e, no razli~no go vospituvaa. Majka $ ja tera{e Da{enka rano da stanuva, da ja razdiga sobata i da gi podgotvuva lekciite. Ja u~e{e svojata }erka da {ie, da veze, da ja saka rabotata i da ne se pla{i od nikakva rabota. A tetka $ ne ja tera{e da raboti. Taa samata mesto nea gi re{ava{e zada~ite i po cel den $ dozvoluva{e na Da{enka da odi vo {umata so drugarkite. – Jas imam zla majka i dobra tetka! – zboruva{e Da{enka... No, minaa godini, a so niv i detstvoto. Da{enka porasna i se vraboti. Lu|eto ne mo`ea da se iznafalat so nea. Oti Da{enka ima{e zlatni race. Za {to i da se fate{e, go srabotuva{e mnogu pobrgu od drugite. – Koj te nau~i da raboti{ taka? – ja pra{uvaa `enite. Da{enka }e se rasta`e{e i }e ja navedne{e glavata. – Me nau~i majka mi, fala $. A za tetka $, Da{enka nikoga{ ni{to ne zboruva{e. Valentina Oseeva

Zada~a: Opi{i ja svojata majka. Prvin so zborovi, a potoa so likoven izraz. 205


ZAVIST Zavist e mnogu te{ka bolest. Begaj od virusot na zavista! Vo ovaa skazna nema da go sretneme Orhan, no postojano }e go ~uvstvuvate negovoto prisustvo. – Najubava majka vo ovaa ku}a e mojata – re~e Sevima. – Ne, najubava e mojata – dofrli \ulbina. Toga{ poglednaa kon yidot i gi zabele`aa zborovite {to toa utro gi be{e napi{al Orhan: ÂNe postojat ubavi i neubavi majki, za{to site majki se najubavi". – A kade li e Orhan? - pra{a Sevima. – Pojde da kupuva karanfili – re~e \ulbina. – Zo{to? – Bidej}i denes e praznik na majkite. ]e kupi trieset i {est karanfili. – Zo{to? – Za{to vo ku}ata ima trieset i {est majki. Vo ku}ata navistina ima{e trieset i {est semejstva, no samo trieset i pet majki. Pred tri meseci \unerovata majka prvo ja odnesoa v bolnica, a ottamu na grobi{ta. Orhan saka{e na sekoja majka od ku}ata da $ dari po eden karanfil. – [tom znaeme deka \uner e bez majka, toga{ izleguva deka Orhan na svojata majka }e $ dari dva karanfila – re~e Sevima. – Ne, – ostro odgovori \ulbina. – Orhan e dobro dete i sigurno edniot od karanfilite }e go ostavi na grobot na \unerovata majka. – Ti pak ne dozvoluva{ da se zboruva protiv nego. – Se razbira. – A zo{to? Toa e moja rabota. *** – Taka li e, go saka{ neli? – Pa {to ako go sakam?

206


Literaturno kat~e – ]e $ ka`am na majka ti. – Zarem so toa }e me ispla{i{. – ]e mu ka`am na tatko ti. – Ka`i mu. – Ne e ubavo da se saka. – Koj go veli toa?

Napravi razlika pome|u bajka, basna i ovoj tekst! Potseti se: Raskaz e literaturna tvorba vo koja pisatelot raska`uva slu~ka, nastan ili do`ivuvawe od sekojdnevniot `ivot.

Vo toj mig pak poglednaa kon yidot. Orhan go be{e napi{al slednoto: ÂAko se sakaat decata, na{ata nova ulica }e bide poubava". – Lo{ e Orhan – re~e Sevima...

Nexati Zekirija

Zapoznaj se so avtorot Nexati Zekirija e makedonski

Ako se sakaat decata, na{ata nova ulica }e bide poubava.

pisatel od turska narodnost. Roden e vo Skopje, 1928 godina, po~inal 1988 godina. Od negovoto pozna~ajno tvore{tvo se knigite za deca, me|u koi e i knigata ÂDecata od novata ulica".

Analiza na raskaz Opredeli gi: temata, vremeto i mestoto na nastanot! Koi se glavni, a koi sporedni likovi? Koi ~uvstva se pobudija kaj tebe dodeka go ~ita{e raskazot? [to ti se dopadna, a {to ne, vo raskazot? Na ilustracijata, nad vratata, umetnikot stavil pano. [to misli{, zo{to?

207


PROLETNO BUDEWE Edno utro Pol`avot slu{na ~ukawe na vratata od svojata ku}i~ka. – ^uk, ~uk, ~uk! – Koj ~uka? Koj me budi? – sonlivo zapra{a Pol`avot. – Do`dot? – slu{na odgovor. – Koj do`d? – Topliot proleten do`d! – Aj, proletta do{la, a jas u{te spijam! – re~e Pol`avot i ja podotvori vratata od svojata ku}i~ka. Go podade ednoto rok~e, go pomirisa sve`iot proleten vozduh, pa koga se uveri deka proletta vistinski do{la, {irum ja otvori vratata. – Dobro utro, spanko! – slu{na Pol`avot eden potsme{liv, poznat glas. – Si mislev deka nema da se razbudi{, deka nikoga{ ve}e nema da izleze{ od svojata ku}i~ka. Glasot doa|a{e od visoko, od grankite na trnot pod koj spie{e Pol`avot. Na najvisokoto rascvetano gran~e se lulee{e...? Gligor Popovski

Izrazuvawe i tvorewe Preraska`uvawe – raska`uvawe so daden po~etok! Pro~itaj go tekstot. Razgovaraj za sodr`inata, a potoa zamisli si koj go ~eka{e pol`avot da se razbudi. Razbudi ja i ti tvojata fantazija! Prvin preraska`uvaj go dadeniot tekst, a potoa raska`uvaj {to se slu~ilo! Sogovornikot mo`ebi e vrap~e, bubamara, peperutka ili site zaedno. Razmisli i raska`uvaj! 208


SVEDI SE ZELENA VRBO

Svedi se, svedi, zelena vrbo, dolu, podolu! Majstora ima, zelena vrbo, a ku}a nema; ov~ara ima, zelena vrbo, ko`uva nema. Svedi se, svedi, zelena vrbo, dolu, podolu! Nevesta ima, zelena vrbo, ~orapi nema.

Od makedonskoto narodno tvore{tvo - \ur|ovdenska

Pesnata se peela dodeka se lulale decata i mladite na lula{kata koja visela na grankata drvoto.

Da porazgovarame! Koi praznici gi praznuva{ vo prolet? Po {to se se}ava{ na Pro~ka? Zo{to se slavi Veligden? [to e najubavoto po {to go pameti{ Veligden? Zo{to se praznuva Prvi maj?

209


RANOBUDNIOT CVET

Istra`uva~ko ~itawe Pro~itaj go raskazot, razmisli i ka`i dali va`i pogovorkata <Koj rano rani, dve sre}i grabi" i za ranobudniot cvet?

Sonceto se obiduva{e {to pobrgu da ja sovlada zimata. A taa lesno ne se predava{e. ^as }e ogree{e, a vedna{ potoa sivi oblaci se nafrluvaa vrz nego... I taka, dodeka vojuvaa sonceto i zimata, eden cvet qubopitno ja podade glavi~kata. Mu se pri~ini deka vremeto ve}e se stoplilo. Gi rastrese cvet~iwata i visoko ja krena glavata. A potoa im se razvika na drugite cvetovi... – Stanuvajte, spankovci! Zar ne gledate deka sonceto ja izbrka zimata? No, nieden od niv ne se razbudi. – Nemoj, cvetu, rano stanuva{! – go sovetuva{e }osot. – Rano? Zar i ti ne go gleda{ sonceto? Podobro, odi i izgradi si go novoto gnezdo... – mu odvrati cvetot. – Nemoj da bide{ tolku golem naduenko! Ti, prvpat sega go gleda{ sonceto... Treba da znae{ deka od tebe sum mnogu postar i pove}e znam... Idniot den zafu~e studen vetar. Sonceto go pokrija sne`ni oblaci. Niz vozduhot zaiskrija sitni yvezdi~ki sneg. Vla`nata zemja zamrzna od studot.

210


A proletta na poljanata se razbudija iljada cvetovi. Site bea prekrasni. Sonceto ve}e ja pobedi zimata i po cel den gi miluva{e... ]osot sre}no pee{e na grankata do novoto gnezdo. Samo najranobudniot cvet svenato mol~e{e. Gorjan Petrevski

Preraska`uvawe po dadeni pra{awa: Preraska`i go tekstot spored dadenite pra{awa:

Kako vojuvaa sonceto i oblacite? Koj be{e netrpeliv? So koi zborovi im se obra}a{e na drugite cvetovi? Kako ja sovetuva{e }osot? [to se slu~i potoa? Kakva be{e poljanata vo prolet? Zo{to mol~e{e svenatiot ranobuden cvet? Koga se upotrebuva pogovorkata Koj rano rani, dve sre}i grabi?

Zapoznaj se so avtorot Gorjan Petrovski e poznat makedonski avtor za deca. Se proslavi so romanot Ă&#x201A;Spomenka" koj do`ivuva prodol`enija spored vozrasta na decata {to gi opi{uva.

Pra{awa so sme{ni odgovori: 1. [to e polesno: ton `elezo ili ton seno? 2. Kolku jajca mo`e{ da izede{ na gladno srce? Od spisanieto<Drugar~e" (1. isto te`at. ton e ton; 2.samo edno, zo{to drugite ne gi jade{ na gladno srce)

211


MAJSKO POPLADNE Majsko popladne. Toplo kako somun toga{ izvaden od furna. Niz gradot ~ekori proletta nasmevnata. Taa ~udna ubavica se ni{ka tivko niz ulicite. ^ini{ deka e li~no devoj~e pove}e, promeneto vo sivo fustan~e od neboto, izvezeno so zlatni treperlivi ni{ki {to gi tkae{e toploto proletno sonce. I u{te ~ini{ deka e nakiteno so ven~iwa {areni, ispleteni od raznobojni mirizlivi cve}iwa. Prolet. Nejzinata mila nasmevka gi uramuva {irno otvorenite prozorci na ku}ite, a nejziniot topol zdiv probiva vo srcata i gi zbogatuva so novi radosni ~uvstva i vedrini. I mami nadvor na pro{etki i na igri. Eve go: Jov~e ve}e juri so svojot trotinet. Kole go vozi svojot male~ok tricikl. Dim~e napravi golem zmej i go krena visoko vo vozduhot, pa sega go gleda vozbuden i radosen. Ene gi site deca. Site izlegle nadvor vo ubavoto majsko pretpladne i igraat, igraat... Nivnite radosni glasovi kako yvon~iwa yvonat i treperat {umno vo vozduhot... Genadi Bolinovski

Analiza na tekst [to ni opi{al avtorot Bolinovski so ovoj raskaz? Kolku sliki mo`e{ da naslika{ ~itaj}i go raskazot? So {to e sporedena proletta? Pro~itaj gi zborovite so koi avtorot ja opi{uva ubavinata na majskoto popladne! Kakvi zborovi se tie?

Zada~a Opi{i edno majsko pretpladne! (izberi sam dali }e bide vo proza ili poezija)

212


TELEFON TELEFONIRA ILI SLONIRA ALO...

ALO...

Na sred drumot carski sve~en, pra{umata {to ja se~e,

Telefonska kultura

se sretnale eden bel slon

Koga telefonira{ treba:

i eden crn telefon.

– da go pozdravi{ sogovornikot, pa da se pretstavi{;

Alo, re~e slonot.

– da se izvini{ {to go/gi

Alo, re~e telefonot.

voznemiruva{;

Koj e, pra{a slonot.

– da zamoli{ da ti go dadat liceto

Koj e, pra{a telefonot.

so koe saka{ da zboruva{. – razgovorot treba da bide kratok i jasen;

I taka do beskraj.

– koga zboruva{ od telefonska Komandirot na {umskata stra`a,

javna govornica, ne vikaj, ne

siot zbunet ne mi ka`a.

~krtaj po govornicata, ne kini go

Dali slonot telefonira,

imenikot...!

ili telefonot slonira. Qubivoe R{umovi} 213


DETE I CVE]E

Istra`uva~ko ~itawe Potseti se! Koe ~itawe e izrazno ~itawe? Koj go pi{uva scenarieto za film i teatar? Kako se vika mestoto kade seizveduva teatarska prestava? Pro~itaj go tekstot i odredi go mestoto i vremeto na razgovorot! Obidi se da go imitira{ glasot na cve}eto!

LIKOVI: Dete i Cve}e SCENA: Gradina so proletni cve}iwa, drvo i edna ku}a so golem prozorec. Cve}eto {to }e razgovara so deteto treba posebno da bide istaknato. DETETO: Dobro utro, milo moe cve}ence! CVE]ETO: Dobro utro, drago detence! DETETO: Ti nosam vo kofi~e vodi~ka za da go navadam tvoeto steblence. CVE]ETO: Ti blagodaram, mnogu ti blagodaram, prijatelu moj. Oblakot v~era {to se isturi po poleto me navadi i pove}e otkolku {to treba. DETETO: Gledam, ne{to si mi nata`eno, ne si veselo kako porano! CVE]ETO: Ima{ pravo, drago detence. Taguvam za pticite {to si zaminaa vo ju`nite krai{ta. Koj }e mi pravi poveseli utra. A i studeno e ... Brrbr... Brrbr... DETETO: Da, da, vremeto mnogu zaladi. A tvoeto ne`no steblence brgu }e se isu{i ako prodol`i vakov stud. CVE]ETO: Go nema sonceto da gi prsne svoite topli zraci. Toga{ site moi brat~iwa I sestri~iwa rascvetuvaat i mnogu se raduvaat. DETETO: Esen e. Magli i studeni vetri{ta ve}e nadoa|aat. A vie cve}iwata bez sonce se ~uvstvuvaat kako lu|eto bezvozduh. No, ne gri`i se, milo cve}ence... CVE]ETO: Te{ko si mene! Ako prodol`i vakvo vreme so stud i do`dovi, od mene 214


nema da ostane ni{to. ]e ovenam i }e se isu{am. DETETO: Ne taguvaj, cve}ence. Jas }e go zamolam sonceto da ti podari toplina. ]e gi zamolam lo{iot veter i studeniot veter d ate odminat na svojot pat. CVE]ETO: Oh, koga bi bilo taka! Mi se ~ini deka sè ova {to mi go zboruva{ e samo eden ubav son. Gotovo e so mene. Gi nema ve}e moite najdobri prijatelki p~elite i peperutkite da sletaat na moite cvetovi. Samo sum. DETETO: Ne zboruvaj taka, milo moe cve}ence. Tebe ne te zaboravile nitu p~elite, nitu peperutkite. No tie se ve}e skrieni vo svoite topli domovi, a naprolet vie pak }e bidete zaedno, pak }e drugaruvate i }e se raduvate na proletta. CVE]ETO: Do proletta ima u{te mnogu. Koj }e gi izdr`i studenite denovi? A nikade sonce. A koga }e dojde zimata, mrazot I snegot i jas nema nikoga{ pove}e da bidam rascuteno. DETETO: E, cve}ence, cve}ence. Za toa }e se pogri`am jas. Edno tolku ubavo cve}e {to nè raduva{e i {to ni gi ispolnuva{e denovite so prijatna mirizba nema da dozvolam da ovene. CVE]ETO: Jas ne gledam spas od ova moja polo`ba. Kako misli{ da mi pomogne{, drago moe dete? DETETO: Zar navistina ne se se}ava{ kako mo`am da ti pomognam? CVE]ETO: Ne, ne mo`am da razberam. Za{to gledam okolu mene samo studenilo. A ve}e mo`e da padne i slana. I toga{ e svr{eno so mene. DETETO: Pogledni, milo moe cve}ence, vo ova svetla soba. Nema da ni bide nitu studeno, nitu zdodevno. ]e bideme zaedno. ]e si raska`uvame mnogu interesni prikazni. Se dodeka ne dojde proletta. CVE]ETO: Nemam zborovi da ti ja iska`am svojata blagodarnost. Vo tebe navistina imam prijatel. A jas }e se trudam i natamu da si ostanam isto cve}e, ubavo i mirisno. Nenad Xambazov

Zada~i: Ka`i {to znae{ za dramski tekst, scena, kostimi, teatar, film... Poka`i go tvoeto izrazno ~itawe preku ~itawe na ulogite vo tekstot.

215


MAJSKI YVON^IWA Gi ni{a vetrot majskite yvon~iwa, a tie zanosno yvonat, nebare stotina vranesti kow~iwa topot v dale~ina ronat!

Se ~udat trevite sonlivo gu{nati koj li e toj {to gi budi? â&#x20AC;Ą Ah, {to n# budite predvreme, slu{nete, yvon~iwa, yvon~iwa ludi!

Vo {ipot slavejot otvora o~iwa, go gleda utroto krasno: â&#x20AC;Ą Ej, vie male~ki, nemirni yvon~iwa, {to se kikotite glasno!

Igra nad trevite vetreto veselo, ronat steblencata smea, majskite yvon~iwa toplo zaneseni pesni za utroto peat. Bo{ko Sma}oski

216


Da porazgovarame: Za {to pee poetot Bo{ko Sma}oski? Kolku poetski sliki mo`e{ da oddeli{ vo pesnata? Kakva slika se sozdade pred tebe od prvata strofa? A kakva od drugite strofi? Vo koe godi{no vreme e mesecot maj? Mnogumina mesecot maj go narekuvaat najubav mesec. Zo{to?

Zada~i: Nau~i ja napamet pesnata. Ka`uvaj ja izrazno. Ilustriraj gi strofite. Ubavo e da se poslu`i{ so tehnika - kola`. Koristi raznobojni hartii, stari vesnici, kalendari. Zamisli deka si poet ili raska`uva~. Napi{i pesna ili raskaz za proletta ili za mesecot maj. Tvorbite isprati gi vo tvoeto detsko spisanie.

Literaturno kat~e Pronajdi gi sporedbite vo pesnata! Ka`i gi rimuvanite zborovi! Koi ~uvstva se pobudija kaj tebe so ~itawe na sekoja strofa?

Pra{awa so sme{ni odgovori Zo{to ~ovekot se vrti i gleda nazad? Koj mesec e najkus? Od spisanieto <Drugar~e" (Zatoa {to nema o~i na tilot; Najkus e maj. Ima samo tri bukvi)

217


APTEKA VO VRE]A

Za sekoja bolka ima bilka!

Zorka re{i letoto da go pomine kaj baba $ i dedo $ na selo. A seloto na baba Vena i dedo Done se nao|a{e visoko vo planinata. Doma ja najdoa samo baba Vena. – Sakam da go vidam i dedo! – re~e Zorka. Baba Vena vedna{ ja povede vnu~kata kon edna poljanka malku pogore od seloto. Tuka go najdoa dedo Done, kako vo edna golema platnena vre}a stava mali vrzop~iwa od najrazli~ni trevki. – [to pravi{, dedo? [to e ova? – Zorka qubopitno po~na da go raspra{uva deda si, koj se izraduva na nejzinata poseta. – Apteka vo vre}a! – se nasmevna dedoto i ja stegna na gradite. Zorka se za~udi, a baba Vena pobrza da $ objasni: – Dedo ti od rana prolet do docna esen, katadnevno sobira lekoviti bilki, ~edo, i gi nosi vo bilnata apteka... Veli deka na toj na~in im pomaga na lu|eto... – Da, – potvrdi i dedoto, – sum izlekuval mnogu lu|e od najrazli~ni bolesti, za{to ~ajot od ovie bilki, ne samo {to e vkusen tuku e i lekovit! - Veli{, dedo, deka ovie trevki mo`at da le~at sekakva bolka! – Na Zorka kako da ne $ se veruva{e. – Da, vnu~e! Vo poleto i planinata ima sekakvi lekoviti bilki. Prirodata e najgolema prirodna apteka i vo nea za sekoja bolka ima i bilka! Samo treba da se pronajde!

218


Potoa starecot so ednata raka ja narami vre}ata, a so drugata go povede devoj~eto. â&#x20AC;Ą Jas i ti }e imame letovo dovolno vreme da razgovarame za bilkite. ]e te nau~am i ti da gi prepoznava{, da gi sobira{ i da gi su{i{, a baba ti }e te nau~i kako da pravi{ ~aevi vo site godi{ni vremiwa i za bolest i za zdravje! Kiro Donev

Izrazno ~itawe i preraska`uvawe Po sodr`inskata razrabotka na tekstot, razgovaraj za lekovitite bilki! Koi lekoviti bilki gi poznava{? Dali si sobiral lekoviti bilki? Kako gi su{e{e? Od koja bilka ti e najvkusen ~ajot?

Istra`uva~ki zada~i â&#x20AC;&#x201C; aktiven odmor: Zamoli gi roditelite vikendot da go pominete vo priroda. Zamoli gi da sobirate lekoviti bilki. Isu{i gi bilkite, soberi gi vo {i{enca. Na sekoe {i{ence zalepi etiketa so imeto na bilkata. Vo bilnata apteka zamoli gi da ti objasnat za koi bolesti pomagaat tvoite bilki. Za tvoite istra`uvawa daj izve{taj pred tvoite drugar~iwa.

GATANKA Bilkata e lekovit razni bolki le~i a koga ja dopira{ silno `ari pe~i. (k------)

219


AJ NA RASPUST! Mesec juni. Krajot dojde. Leten raspust, eve, stasa. ^anti, petki, zdravo, zdravo! Sekoj segde ve}e vjasa. Igri letni, igri cvetni. Ni{to tolku milo ne e! Reka, gora, ptica, pla`a, cela zemja pesna pee! Kade sega sekoj od nas? Sekoj negde }e se vivne. Yvon~e srce }e ni `egne, pekot son~ev {tom }e stivne. Aj, na raspust, deca, site! Sre}no leto! Sre}ni dnite! Aleksandar Kujunxiski

220


POTSETI SE [TO SI NAU^IL OBAA U^EBNA GODINA JAZIK

gramatika

pravopis

naroden; standarden (literaturen) jazik; usten i pismen govor; samoglaski; soglaski; slog; konkretni i apstraktni imenki; rod i broj kaj imenkite; opisni pridavki; li~ni zamenki; glagoli(kategorija vreme); broevi, pribli`na brojnost; podmet i prirok; zborovi so sprotivno zna~ewe; zborovi so isto ili sli~no zna~ewe

slog; navodnici; upotreba na golema bukva; pribli`na brojnost; pove}ecifreni broevi

^ITAWE, LITERATURA I LEKTIRA

~itawe izrazno i dramsko ~itawe

literatura

lektira samostojno ~itawe

proza analiza na tekstovi: spored naso~eni pra{awe, po plan na tekst; ve`bi za lokacija na mestoto i vremeto na nastanite; analiza i nadvore{en opis na lik.

poezija poetska slika; sporedba

IZRAZUVAWE I TVOREWE

Usno izrazuvawe pismeno izrazuvawe

preraska`uvawe; raska`uvawe; opi{uvawe; izvestuvawe MEDIUMSKA KULTURA radio emisii; detska radiodrama; TV â&#x20AC;&#x201C; emisii: obrazovni, nau~no popularni, narodni prikazni, detski kvizovi; film: dolgometra`en, crtan, igran; teatar: pretstava, scena, akteri, kuklena pretstava (kukli)

221

prepi{uvawe; preraska`uvawe; raska`uvawe; opi{uvawe; izvestuvawe; pismo

Nezadol`itelno Nau~i pove}e ZSU; PAJAKOVA MRE@A; PETORED; GROZD; SKELETEN PRIKAZ


DOKA@I SI SAM DEKA ZNAE[

Drag u~eniku! Ako znae{ da doka`e{ so primer, vedna{ po pro~ituvawe ili ka`uvawe na praviloto, bidi siguren deka znaeweto e trajno!

Golema bukva se pi{uva: Na po~etok na sekoja nova re~enica; na krajot na raskazna re~enica; pi{uvawe na sopstveni imenki; imiwa na narodi, dr`avi, imiwa na gradovi, sela, reki, planini, praznici, ime na ulici, plo{tadi, bulevari; imiwa na knigi, spisanija... Navodnicite se upotrebuvaat za izdeluvawe na imiwata na ulicite, ustanovite, spisanijata i na knigite vo re~enicite. Makedonskiot jazik ima 31 bukva. Taa se vika kirilica. Za sekoj glas ima po edna bukva. ^itame kako {to pi{uvame i pi{uvame kako {to zboruvame! Slogovite, zborovite i drugite zborovni celini se sozdadeni od

samoglaski i soglaski. Slog e najmala govorna celina ili slogot e del od zbor. Sekoj slog treba da ima samoglaska. Ponekoga{ soglaskata R zamenuva samoglaska.

Konkretnite imenki ozna~uvaat ime na ne{to konkretno, ne{to kade {to mo`e da se upotrebat setilata za: vid, sluh, vkus i dopir. Apstraktnite imenki ozna~uvaat: prirodni pojavi, osobini, ~uvstva i mislovni dejnosti. Imenkite vo makedonskiot jazik imaat rod, osobini so koi se razlikuvaat:

ma{ki, `enski i sreden rod. Imenkite vo makedonskiot jazik se razlikuvaat po dva broja: ednina i

mno`ina. Sopstvenite imenki nemaat mno`ina. Tie pretstavuvaat edinka, sopstvenost na imeto. Zborovite koi poka`uvaat kakvo e ne{toto ( stara, {arena, mala...), ~ie e ne{toto ( babino, Janina, selsko...), od {to e napraveno ne{toto(volnena, slamena, drveno...,) se vikaat pridavki Pridavkite koi gi opi{uvaat osobinite i ka`uvaat kakvo e ne{toto se vikaat opisni pridavki. Zborovite: jas, ti, toj, taa, toa; nie, vie, tie gi zamenuvaat imiwata na licata ili n# upatuvaat kon odredeni lica. Zatoa ovie zborovi se nare~eni

li~ni zamenki. 222


Zborovi so koi se iska`uva: dejstvo ili sostojba se vikaat glagoli. Govorna ili pismena celina kade {to e iska`ana edna zavr{ena misla se vika re~enica. Zborovite koi ka`uvaat koj go vr{i dejstvoto, ili za kogo se zboruva vo re~enicata se vikaat podmet. Zborovite koi ka`uvaat {to pravi podmetot se vikaat prirok. Zborovite koi ozna~uvaat koli~estvo (kolku na broj ima ne{to) se vikaat

broevi. Broevite od 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0 se glavni ili osnovni broevi. Zborovite koi poka`uvaat kako stoi ne{toto po red se redni broevi. Koga ne si siguren za to~nosta na nekoja brojnost, a si blisku do to~nosta se vika

pribli`na brojnost. ^itawe so pravilen, jasen i ~ist izgovor so pauzi se vika izrazno ~itawe. Tekst napi{an po ulogi za dramska izvedba se vika dramski tekst. Izrazno ~itawe po ulogi na dramski tekst se vika dramsko ~itawe.

S# {to si pro~ital - pesna, prikazna, bajka...- se vika tekst. - Tekstot mo`e da bide napi{an vo: proza (raskaz, bajka, basna...) ili poezija (pesni). Pesnite gi pi{uvaat poeti. Raskazite, romanite, bajkite... gi pi{uvaat pisatelite - raska`uva~i. Poetite i raska`uva~ite se avtori na nivnite dela. Delata zad koi stoi avtor se avtorski dela. Koga ka`uva{ usno za sodr`inata na ne{to {to si go pro~ital, za ne{to {to nekoj ti go ka`al, za film ili pretstava {to si ja gledal... znaj deka ti

preraska`uva{ usno. Koga ka`uva{ za ne{to {to tebe ti se slu~ilo, ne{to {to si videl ili do`iveal, koga tvoite fantazii gi ka`uva{ na glas... toga{ ti raska`uva{

usno! Koga zapi{uva{ od ne{to {to e ve}e napi{ano od zbor do zbor, so sekoj znak, ti prepi{uva{ tekst {to nekoj go zapi{al. Toa ne e tvoe delo. Vo Makedonija se zboruva makedonski jazik. Vo razni delovi na dr`avata se zboruva makedonski naroden jazik. Vo upotreba e makedonski literaturen (standarden) jazik. Literaturniot jazik se upotrebuva vo: u~ili{ta, teatri, televizii i dr. potrebno e da se zboruva i vo me|usebnite razgovori.

223


Ako govorot go slu{a{ izgovoren od ustata na nekoj ili od sebe, se vika

usten govor. Ako govorot e preku pi{an zbor ( pismo, razglednica, od vesnik, kniga...) se vika pismen govor. Slikite {to gi zabele`a dodeka ja ~ita{e pesnata, a potoa gi opi{a ili naslika se vikaat poetski sliki. Izrazno sredstvo so koe se vr{i sporeduvawe me|u predmeti, su{testva ili prirodni pojavi se vika sporedba. Ako saka{ da izvesti{ za ne{to {to si videl, {to si do`iveal, izvesti:

navreme, to~no i kuso! Izvestuvaweto mo`e da bide usno ( izvestuva{ nekogo, na radio, TV...) ili pismeno (pismo, vo detski ili dneven pe~at, Internet)...

TVâ&#x20AC;Ą emisii mo`at da se sledat preku: TV priemnici, preku Internet, na kompjuteri i drugi aparati.

Obrazovnite programi obrazuvaat, te podu~uvaat, ti go pro{iruvaat znaeweto!

Nau~no popularnite programi ti ka`uvaat za nau~nite dostignuvawa od pove}e oblasti. Preku radio, tranzistor, mobilen telefon, kompjuter i drugi aparati se slu{aat radioprogrami. Od radiostanicite do tvojot dom ima radiopredavateli. Preku niv se prenesuva radioprogramata. Ima radioemisii za: deca, mladinci i za vozrasni. Ima: zabavni, nau~ni, informativni... programi.

Za teatarska pretstava e potrebno: scenario, re`iser, akteri, teatarska scena i mnogu drugi podgotovki. Za kuklena pretstava se potrebni istite raboti, samo ima i kukli. Zad kuklite govorat akterite.

Scena e mestoto kade {to se izveduva pretstavata. Taa mora da odgovara na vremeto i mestoto kade {to se slu~uva dejstvoto {to e opi{ano vo scenarioto. Scenario e tekstot podgotven od scenaristot. Vo nego e opi{ana scenata i govorot na akterite.

Enciklopedija e izvor na znaewa, kniga od koja mo`e{ da doznae{ mnogu ne{ta koi ne ti se jasni ili ne gi znae{..

224


SODR@INA ZO[TO @ALI SLAVEJ^ETO ‡ Du{ko Avramov Prikazna vo sliki ‡ Na raspust ----------------------------------------------------------- 33 --------------------------------------------55 [to be{e letoto ‡ @ivko Nikolovski Izrazno ~itawe --------------------------------------------------------------------------------66 Grozd ‡ Velko Nedelkovski--------------------------------------------------------------------6 6 P~eli ‡ Peni Trpkovski --------------------------------------------------------------------- 88 Neobi~en yid ‡ Ivan~o M.-Majstorot-------------------------------------------------- 9 9 Raskrileni poraki ‡ Stojan Arsi} ------------------------------------------------------ 10 10 11 Ne{to pove}e ZSU ( znam, sakam da znam, u~am) ------------------------------------ 11 12 Dramsko ~itawe ----------------------------------------------------------------------------------12 12 Sekoga{ prv ‡ Aleksandar Popovi} ----------------------------------------------------- 12 Zajko Neznajko ‡ Aleksandar Kujunxiski ------------------------------------------------14 14 16 Neostvarenata `elba na vrap~iwata ‡ Slavka Maneva ----------------------------- 16 1818 Razgovorr ‡ Maris Skjavato ----------------------------------------------------------------Esensko nebo ‡ Vawa A. Suhomlinskij (Rusija) ---------------------------------------2020 Esen ‡ Nexeti Zekirija ---- ------------------------------------------------------------------2121 Raska`uvawe po slika ---------------------------------------------------------------------------2222 Esenska slika --------------------------------------------------------------------------------------2222 2323 Literatura ------ -----------------------------------------------------------------------------------Docna esen ‡ Jovan Strezovski -------------------------------------------------------------2323 Docna esen ‡ \or|i Abaxiev -----------------------------------------------------------------2424 Proza Analiza na tekst po naso~eni pra{awa ---------------------------------------2626 26 Esen ‡ Anatol Frans ----------------------------------------------------------------------------26 Usno preraska`uvawe na tekst --------------------------------------------------------------2828 Predmeti ‡ Velko Nedelkovski ---------------------------------------------------------- 28 28 30 Mojot grad ‡ Slavka Arsova------------------------------------------------------------------- 30 Raska`uvawe na do`ivuvawe -----------------------------------------------------------------3232 Pismeno izrazuvawe -----------------------------------------------------------------------------3232 Prepi{uvawe --------------------------------------------------------------------------------------3232 Qubopitnost ‡ Miho Atanasovski -------------------------------------------------------32 32 32 Nekaneti gosti ‡ Van~o Polazarevski ---------------------------------------------------- 32 Kowite i mrazot ‡ Angliska narodna prikazna --------------------------------------33 33 34 Segde lisje, segde zlato‡ Ivica V. Rori} ------------------------------------------------ 34 35 Naroden i standarden ‡ literaturen jazik ------------------------------------------------35 Rodniot jazik ‡ Vidoe Podgorec -----------------------------------------------------------35 35 36 Sredba ‡ naroden jazik ----------------------------------------------------------------------- 36 U Skopje ‡ naroden jazik ----------------------------------------------------------------------37 37 38 11 oktomvri ‡ Dim~e Kuzmanovski -------------------------------------------------------- 38 225


Za jazikot Evrejska narodna prikazna ---------------------------------------------------- 39 39 Va`nosta na govorot ----------------------------------------------------------------------------- 40 40 Prikazna bez naslov vo sliki --------------------------------------------------------------- 4242 Usten i pismen govor --------------------------------------------------------------------------- 43 43 Pi{uvawe na golema bukva --------------------------------------------------------------------44 44 46 Kade koj znak stoi ‡ Miho Atanasovski -------------------------------------------------- 46 Pravopisni znaci ‡ navodnici ------------------------------------------------------------- 47 47 Potseti se {to si nau~il -------------------------------------------------------------------- 4848 UBAVI ZBOROVI Vidoe Podgorec Analiza na tekst spored daden plan --------------------------------------------------------50 50 ]erkata na drvarot ‡ Hanari ar‡Rimavi ------------------------------------------------ 50 50 Snaodliviot Vasek ‡ Marija Rosinski -------------------------------------------------- 5252 Lektira ‡ samostojno ~itawe ---------------------------------------------------------------- 54 54 Lakomoto gluv~e ‡ Slavko Janevski ------------------------------------------------------- 54 54 Teatarski kostim ‡ opi{uvawe po daden plan ------------------------------------------ 56 56 Teatarska scena ‡ opi{uvawe po daden plan ----------------------------------------------57 57 Preraska`uvawe so promena na krajot na tekstot ------------------------------------- 58 58 Ne sakaat mrtvi ptici ‡@ivko Nikolovski ------------------------------------------- 58 58 Raska`uvawe po daden po~etok --------------------------------------------------------------- 60 60 Najubavata ulica ‡ Mihajlo \uri} --------------------------------------------------------- 60 60 Dvete yvezdi ‡ Petko Domazetovski ------------------------------------------------------ 61 Pismeno odgovarawe na pra{awa od obraboten tekst -------------------------------- 62 62 Carot i ko{ulata ‡ Lev Tolstoj ----------------------------------------------------------- 64 Radioemisii ---------------------------------------------------------------------------------------- 64 64 Sonceto i mese~inata ‡ Afrikanska narodna prikazna ----------------------------- 65 65 Samoglaski i soglaski --------------------------------------------------------------------------- 66 66 Podelba na zborovi na slogovi --------------------------------------------------------------- 68 68 Slatka pr`ena riba ‡ Bo{ko sma}oski -------------------------------------------------- 70 70 Imenki ---------------------------------------------------------------------------------------------- 72 72 Konkretni i apstraktni imenki ------------------------------------------------------------ 73 73 Podarok ‡ Milenko Ratkovi} --------------------------------------------------------------- 74 74 Rodot kaj imenkite -------------------------------------------------------------------------------- 76 76 Petel i slon ‡ Pigmejska narodna prikazna --------------------------------------------- 76 76 Dvajca verni drugari ‡ Makedonska narodna prikazna ------------------------------- 78 78 Brojot kaj imenkite ---------------------------------------------------------------------------------80 80 Klupa za izlo`ba ‡ Velko Nedelkovski ----------------------------------------------------82 82 Najskapocenoto ‡ Vidoe Podgorec ------------------------------------------------------------8484 Potseti se {to si nau~il ---------------------------------------------------------------------86 86

226 5 6 6


MUDRIOT MALKU ZBORI - MNOGU TVORI Analiza na lik -----------------------------------------------------------------------------------------88 88 Bukvarot na Pinokio ‡ Karlo Klodi -----------------------------------------------------------88 88 Nau~i pove}e tehnika Pajakova mre`a --------------------------------------------------------90 90 Izvor ‡ Elin Pelin ----------------------------------------------------------------------------------91 91 Eden golem um i edno male~ko srce ‡ Elio Repel ------------------------------------------92 92 Poezija Poetska slika -----------------------------------------------------------------------------94 94 Svetulka ‡ Jovan Strezovski ---------------------------------------------------------------------94 94 Sonce ‡ Zagorka Todorovska ---------------------------------------------------------------------95 95 Kosidba Ivan Ivanovski --------------------------------------------------------------------------95 95 Ne zaklu~uvajte gi vratite‡ Zejnel Beksa ---------------------------------------------------96 96 Izvestuvawe ----------------------------------------------------------------------------------------- 97 97 TV‡ emisii ------------------------------------------------------------------------------------------- 98 98 Molba do televizorot ‡ Van~o Polazarevski -------------------------------- ---------- 99 99 Kompjuterot e i sredstvo za komunikacija ‡ Jadranka Vladova ---------------100 100 Razbudi ja fantazijata ------------------------------------------------------------------------- 101 101 Zabavniot park na tatko mi ‡ Dajana Dizni (SAD) ----------------------------------- 102 102 Drvo na `ivotot ‡ Risto Dav~evski ------------------------------------------------------- 104 104 Pridavki ------------------------------------------------------------------------------------------ 106 106 107 Opisni pridavki --------------------------------------------------------------------------------- 107 108 Prv vo vselenata ‡ Jurij Gagarin ---------------------------------------------------------108 Najubaviot kow ‡ Du{ko Kralevski ------------------------------------------------------- 110 110 Li~ni zamenki ------------------------------------------------------------------------------------- 112 112 [turecot i mravkite‡ Gligor Popovski ------------------------------------------------ 114 114 Zborovi koi imaat isto ili sli~no zna~ewe ------------------------------------------- 116 116 Zborovi koi imaat sprotivno zna~ewe -------------------------------------------------- 117 117 118 Potseti se {to si nau~il ------------------------------------------------------------------118 ZIMSKI PRAZNICI HRISTOS SE RODI Nova godina se bli`i‡Stojan Tarapuza------------------------------------------------- 120 120 Zbirajte se de~iwa ‡ Narodna pesna za deca---------------------------------------------- 121 121 Nova godina ‡ Prikazna vo sliki ----------------------------------------------------------- 121 121 Novogodi{na ~estitka ------------------------------------------------------------------------- 122 122 Snegot e ubav ‡ Vasil Mukaetov ----------------------------------------------------------- 123 123 124 Radost pred Bo`i} ‡ S Arsi} --------------------------------------------------------------- 124 126 Beli gulabici ‡ Kosara Go~kova ---------------------------------------------------------126 Mrazot se topi ‡ Aleksandar Popovi} -------------------------------------------------- 126 126 128 Dve razli~ni prikazni ‡ Ota [afrenek ( ^e{ka)---------------------------------128 130 Sporeduvawe ------------------------------------------------------------------------------------130 130 Mamica ‡ Du{ko Avramov ------------------------------------------------------------------130 Razbudi gi ~uvstvata vo sebe -------------------------------------------------------------------- 131 131 227


Prijateli ‡ Kiro Donev ------------------------------------------------------------------------- 131 Bela prikazna ‡ Kiro Donev -------------------------------------------------------------------- 132 Nau~i pove}e ‡ tehnika Petored-------------------------------------------------------------- 133 Od ilustracija do poetska slika --------------------------------------------------------------- 134 Zavist ‡ Bo`idar prosiwak -------------------------------------------------------------------- 135 Film ----------------------------------------------------------------------------------------------------- 136 Ne{to pove}e - tehnika Grozd ---------------------------------------------------------------- 137 Ekopesna ‡ Makedonka Jan~evska ------------------------------------------------------------- 138 Eko bomba ‡ Sowa Aleksovska -------------------------------------------------------------------- 140 Ekologija vo slika ------------------------------------------------------------------------------------ 142 Deteto i sinceto ‡Bistrica Mirkulovska -- -------------------------------------------- 143 Teatar --------------------------------------------------------------------------------------------------- 144 Najmo}noto su{testvo ‡ Ondrej Zimka ------------------------------------------------------- 146 Kavga ‡ Slavka Maneva ----------------------------------------------------------------------------- 148 Kral prili~no mal ‡ Van~o Polazarevski -------------------------------------------------- 150 Gradska biblioteka --------------------------------------------------------------------------------- 152 [to zboruvaat knigite ‡ Nikola Drenovac ------------------------------------------------- 152 Glagoli --------------------------------------------------------------------------------------------------- 154 Sega{nost, minatost i idnost -------------------------------------------------------------------- 155 Pogre{en podarok ‡ Tome Momirovski ------------------------------------------------------- 156 Re~enica ------------------------------------------------------------------------------------------------ 158 Podmet i prirok vo re~enicata ----------------------------------------------------------------- 159 Padna sneg ---------------- ---------------------------------------------------------------------------- 161 Iznenaduvawe ‡ Erik kesner --------------------------------------------------------------------- 162 Ne{to pove}e tehnika Skelet ----------------------------------------------------------------- 163 Pita so jabolka ‡ Cane Andreevski------------------------------------------------------------ 164 Broevi - glavni (osnovni) i redni broevi --------------------------------------------------- 166 Izgovarawe i pi{uvawe na broevite --------------------------------------------------------- 168 Broevi za iska`uvawe na pribli`na vrednost --------------------------------------------- 169 Junaci i nastani od na{eto minato ------------------------------------------------------------ 170 Pesna za Goce ‡ Julijana Zoksimoska -------------------------------------------------------- 170 Sirma Vojvoda ‡ Makedonska narodna pesna ------------------------------------------------ 170 Pe~alba ‡ Van~o Nikoleski ---------------------------------------------------------------------- 172 Edna tatkovina ima{ ‡ [ukri Ramo----------------------------------------------------------- 173 Silata na nikoj ne e mila ‡Qubivoe R{umovi} -------------------------------------------- 174 Detski pe~at ------------------------------------------------------------------------------------ 175 Potseti se {to si nau~il -------------------------------------------------------------------------- 176

228


VO SKAZNOGRAD I BASNOGRAD SEKOJ DA SVRATI ‡ M. Jan~evska 178 Lavot, leopardot i lisicata ‡ Lafonten --------------------------------------------------- 178 Sonot na e{ko‡ E{ref Berbik ------------------------------------------------------------------180 180 Pou~ni basni: 181 Magareto vo lavovska ko`a Lafonten --------------------------------------------------------181 181 Lavot i divoto magare ‡ Ezop ---------------------------------------------------------------------181 181 Trojca pla~kovci ‡Harenbu{ ---------------------------------------------------------------------181 182 Kako nastanala gugutkata ‡ Zvonimir Stojanovi}-----------------------------------------182 184 Prikazna za xuxeto Trilevip ‡ Danska narodna prikazna -------------------------------184 ]erkata na sosedot ‡ Somaliska narodna prikazna --------------------------------------- 186 186 188 Buvot i gavranot ‡Kolumbiska skazna --------------------------------------------------------- 188 Itar Pejo mu vadi zab na selanec ‡ Stale Popov ------------------------------------------190 190 191 Legenda za Dojranskoto Ezero ‡ Makedonsko narodno tvore{tvo- legenda------- 191 Elen na ezero‡ Ezop --------------------------------------------------------------------------------- 192 192 194 Potseti se {to si nau~il -------------------------------------------------------------------------- 194 PROLETNI PRAZNICI - HRISTOS VOSKRESE Proletni praznici - Veligden Stojan Arsi}----------------------------------------------- 196 196 197 Proletni zraci ‡ Vidoe Podgorec -------------------------------------------------------------- 197 201 Veligdenska radost ‡ Gorjan Petreski --------------------------------------------------------198 200 Pismo do nepoznato drugar~e ‡ Liljana S. Eftimova ----------------------------------- 200 Buket stihovi za majkata ------------------------------------------------------------------------- 202 202 202 Koga mama me pregrnuva ‡ Miroslav Kova~evi} ----------------------------------------- 202 Mama ‡ Du{ko Avramov -------------------------------------------------------------------------- 202 202 202 Prispivna ‡ Bla`e Konevski ------------------------------------------------------------------ 202 Podarok za mama ‡ F. Bojku --------------------------------------------------------------------- 203 203 204 Na maj~iniot den ‡ Gligor Vitez -----------------------------------------------------------Zlata majka i dobrata tetka Valentina Oseeva ------------------------------------------ 205 Zavist ‡ Nexati Zekirija ----------------------------------------------------------------------- 206 208 Proletno budewe ‡ Gligor Popovski -------------------------------------------------------- 208 209 Svedi se zelena vrbo ‡ Makedonska narodno tvore{tvo ----------------------------- 209 210 Ranobudniot cvet ‡ Gorjan Petreski -------------------------------------------------------- 210 212 Majsko popladne ‡ Genadi Bolinovski ------------------------------------------------------ 212 213 Telefon Telefonira ili slonira ‡ Qubomir R{umovi} --------------------------- 213 214 Dete i cve}e ‡ Nenad Xambazov ---------------------------------------------------------------- 214 215 Majski yvon~iwa Bo{ko Sma}oski ------------------------------------------------------------ 215 218 Apteka vo vre}a ‡Kiro Donev ---------------------------------------------------------------------218 Aj na raspust ‡ Aleksandar Kojunxiski ------------------------------------------------------- 220 220 222 Potseti se {to si nau~il ova u~ebna godina ---------------------------------------------- 222 229


230


Македонски јазик