Issuu on Google+

SNE@ANA VELKOVA

SOWA JOVANOVSKA

MAKEDONSKI JAZIK ZA VI ODDELENIE za osnovno obrazovanie

SKOPJE, 2009 1


Recenzenti: Blagica Petkovska Stojka Daskalovska Slavica Mir~evska

2


Po~ituvani u~enici, Pred vas e U~ebnik koj e izraboten spored novata Nastavna programa i spored sovremenite pedago{ki barawa.Ova e raboten u~ebnik koj }e vi ovozmo`i samostojno i tvore~ko u~ewe, individualni i grupni istra`uvawa, u~ewe vo parovi i grupi, rabota po nivoa i po sopstven izbor, problemski zada~i, barawa vo koi }e ka`uvate va{i mislewa i zaklu~oci. Tekstovite, jazi~nite i literaturnite kat~iwa, zada~ite, razgovorite, dopolnuvawata na znaewata, kako i s# ona {to }e go otkrivate, povtoruvate i sogleduvate, }e vi ovozmo`i da gi primenuvate znaewata i samostojno da tvorite. U~ebnikot go zamislivme kako edno od nastavnite sredstva koe }e vi ovozmo`i polesno sovladuvawe na sodr`inite predvideni da gi sovladate vo ova oddelenie. Vo U~ebnikot se zastapeni sodr`ini od ~etiri nastavni podra~ja: Literatura, Jazik, Izrazuvawe i tvorewe i Mediumska kultura. Ve uveruvame deka u~eweto na jazikot ne e te{ko i mo`e da vi bide interesno. Prvi~nite znaewa za jazikot ste gi nau~ile doma, no znaewata treba postojano da gi zbogatuvate. Za toa vi se potrebni volja, interes, `elba i mnogu, mnogu QUBOV za jazikot. I toga{ }e vi bide polesno da go osvoite svetot na jazikot i literaturata. Potrudete se U~ebnikot da vi bide drugar i prijatel koj }e vi pomogne da nurnete podlaboko vo osvojuvaweto na novite znaewa. Posakuvame U~ebnikot da vi pomogne vo postignuvaweto uspeh vo novata u~ebna godina.

Od avtorite

3


<Makedonskiot jazik treba da bide stroen i izrazit, da bide vistinski beleg na makedonskata nacija, za{to preku literaturniot jazik se zakrepnuva najzdravo svesta za pripadnost kon nacijata. Makedonskiot literaturen jazik treba da bide navistina m a k e d o n s k i.> (Bla`e Koneski) 4


L ITERATURA

<Vo na{ite narodni govori i vo usnata literatura }e se najdat ne samo zborovi vrzani za konkretni predmeti , tuku i zborovi {to mo`at mnogu arno da se izdignat do zna~eweto na nau~ni termini.> (Bla`e Koneski) 5


“ BELEZI NA AVTORSKATA I NA NARODNATA POEZIJA “ KLASIFIKACIJA NA LIRSKITE PESNI SPORED MOTIVITE “ POIM ZA MOTIV “ VIZUELNI I AUDITIVNI ELEMENTI VO PESNITE “ KOMPOZICIJA NA PESNA “ VIDOVI STROFI “ RIMA “ VIDOVI RIMI SPORED AKCENTOT “ STILSKI FIGURI “ ONOMATOPEJA “ KOMPARACIJA (sporedba) “ METAFORA “ ELEMENTI NA PROZEN TEKST “ FABULA “ TEMA “ IDEJA “ FORMI NA RASKA@UVAWE “ RASKA@UVA^ (NARATOR) “ NARODNA PROZA “ MIT “ LEGENDI I PREDANIJA “ OSNOVNI DRAMSKI VIDOVI “ KOMEDIJA “ TRAGEDIJA “ SOVREMENA DRAMA “ RADIODRAMA “ RADIODRAMA ZA DECA

6


BELEZI NA AVTORSKATA I NA NARODNATA POEZIJA ˆ

Razmislete!

z Pro~itajte gi pesnite i obrnete vnimanie koj gi napi{al i vo koe lice se upotrebeni glagolite.

NA TATKOVINATA Mile ANGELOVSKI Ovie reki i planini, ovie `itorodni poliwa moi ‡ go nosat imeto na zemjata {to od srce ja qubam. Ova sino nebo, ova sonce belo so prelivi na boi ‡ bi sakal ve~no da gi imam i denot }e e ubav. Nema steblo, nema lisja, nema veter, nema loza bela ‡ tvoeto ime, tatkovino, vo ne`nost da ne spie. Site lu|e ~inam {to gi ima bratska qubov delat, a sekoe srce nivno mislam ne`en kopne` krie... Ja dopiram rakava na ovaa grutka, zemja crna, neka i venite mirisaat oti i trevite di{at. Na ovaa zemja rastat karanfili i siten prnar, i afion, i son~ogledi, i jasiki, i borovi se vi{at... Ovie reki i planini, ovie `itorodni poliwa moi, ‡ go nosat imeto na zemjata {to od srce ja qubam. Ova sino nebo, ova sonce belo so prelivi na boi ‡ bi sakal ve~no da gi imam i denot }e e ubav.

7


MAKEDONIJA Ante POPOVSKI Stisnete gi trevkite Nea }e ja iscedite. Naslonete se vrz kamenot Imeto }e ¼ go ~uete. Simnete se vo rekite Denot so nea }e ve po~esti. Legnete da po~inete i no}ta so nea }e ve pokrie. Znameto na Republika Makedonija

BILJANA PLATNO BELE[E Biljana platno bele{e na Ohridskite izvori! Ozgora idat vinari, vinari belogra|ani! Krotko terajte karvano da ne mi platno zgazite! Platnoto go imam darovsko, za svekor i svek’rva, svekor, svek’rva ko{ula, za deverite faneli! ‡ Biljana gradska, kad’no, ako ti platno st’pneme, so vino }e ti go platime! Vinari, belogra|ani, ne vi go sakam vinoto, tuk vi go sakam ludoto, to {to m’i t’rgat najnapred, {to imat feste nad oko, 8

{to puli mene pod oko! ‡ Biljano gradska kad’no, to si go imame sv’r{eno, v nedela }e si go `enime!


Â&#x2C6;

Da razgovarame za pesnite

z Koj gi napi{al prvite dve pesni? z Objasnete zo{to pesnata <Biljana platno bele{e> nema avtor! z Vo prvata pesna, poetot gi iska`al svoite silni ~uvstva kon tatkovinata (kon `itorodnite poliwa, rekite, planinite, neboto). Prodol`ete so otkrivaweto na ~uvstvata vo narednite stihovi od istata pesna. z Vo koe lice se upotrebeni glagolite: bi sakal, ~inam, mislam, dopiram? z So upotreba na prvoto lice avtorot gi opejal svoite ~uvstva. Toa vo poezijata se narekuva lirsko Jas. z Pobarajte go lirskoto Jas vo pesnite koi sledat. z Potoa razgovarajte za ~uvstvata opeani vo niv.

Literaturno kat~e

z Avtorskata poezija se razlikuva od narodnata spored jazikot i kompozicijata na pesnite. z Osnovni elementi na poetskiot jazik se: slikovitosta, muzikalnosta i emocionalnosta. z Avtorot na narodnata poezija e nepoznat za ~itatelot, a avtorskata poezija ima svoj avtor i ~itatelot go znae nejziniot vistinski sozdava~. Tekstot na avtorskata pesna e nepromenliv, a sodr`inata na narodnata pesna bila promenliva, pa zatoa edna ista tvorba mo`e da se pro~ita vo pove}e varijanti. z Objasnete go zborot varijanti! Pomo{: Na ilustracijata, navidum, dvata elementi se isti. Razgledajte vnimatelno i }e voo~ite razliki. Ako i sega ne go objasnivte zborot, pobarajte pomo{ vo Tolkoven re~nik ili pak od nastavnikot.

(Del od Triptihon od Dimitar Kondoski)

9




Z ada~a

z Pro~itajte gi pesnite i razgovarajte za razlikite me|u avtorskata i narodnata poezija koi }e gi voo~ite vo niv.

IZVOROT NA @ELBITE Stojan TARAPUZA Izvorot na `elbite e oko otvoreno, od klokot zaneseno, od smea zazoreno. Od nego {urkite ko lava se {irat, vo skri{nite dlapki na krvta se virat, vo tajnite mesta na srceto gorat i sè taka glasno, `uborno zborat. Izvorot na `elbite e oko strujno, do beskraj glasovito, do nebesa ~ujno. Od nego vo venite roj reki se zbiraat, vo bunarot na du{ata dali nekoga{ }e se smirat?

SILATA NA MARKO KRALE (Izvadok od pesnata) [etba {etat Marko Prilep~anec, {etba {etat zemja pokraina... Mi prijavnal kowa {arenogo; {arenogo kowa, debelogo, debelogo kowa, kr{igoro; mi nalo`il samura kalpaka, na kalpakot do tri ogledala, a nad nimi perja paunovi; mi zasukal mrka musta~ina, eden mustak do tri runa crni; mi namurtil o~i sokolovi i nad nimi ve`di pijavici, kako crni krilja lastovi~ki; mi opasal sabja diplenica, {to se diplit dvanaeset pati {to se nosit kowu vo grivata, 10

i mi e~it drvja i kamewa, a na sedlo, bogme, mi privrzal {to privrzal te{ka bozdugana, {to e te{ka {estotini oka. V raka dr`it ona bojno kopje, ko jasika tenka izvi{eno; se nametnal s guna kabanica mi crneet kako tâ&#x20AC;&#x2122;men oblak. Kaj da stapit [arec dobra kowa, bilo spilje il stanoit kamen, mi potonvat kowa do kolena. Ot {to mi e sila u junaka, je prite`a majke crna zemja od te`ina grda nosee{tem, ta mi ja~it kutra crna zemja em mi ja~it ko list se tresit.


Grupna rabota z Podelete se vo grupi i sekoja grupa neka odbere po edna zada~a. Sekoja grupa neka pronajde pesna za Krale Marko. Ednata grupa ja analizira sodr`inata na pesnata, drugata go analizira likot na Krale Marko, a tretata grupa jazikot i formata na pesnata (so objasnuvawe na zborovite od narodniot govor).

ˆ S ogledajte! z Za podobro da ja razberete razlikata me|u avtorskata i narodnata poezija, razgledajte ja {emata. Potoa diskutirajte za podelbata. Podelba na poezijata spored sozdava~ot Ó Narodna (anonimna, usna)

Ô Umetni~ka (avtorska, pi{uvana)

Ð ‡ sozdavana e usno ‡ kolektivna tvorba ‡ avtorot e anonimen ‡ promenliva sodr`ina

Ð ‡ se sozdava pismeno ‡ individualna tvorba ‡ avtorot e poznat ‡ nepromenliva sodr`ina

(Od makedonskata narodna riznica)

11


KLASIFIKACIJA NA LIRSKITE PESNI SPORED MOTIVITE POIM ZA MOTIV ˆ

Razmislete!

z Pro~itejte gi pesnite i razmislete za ~uvstvata koi gi inspirirale avtorite da gi napi{at ovie tvorbi.

RODINO MILA Van~o NIKOLESKI

Rodino moja, ti zemjo mila, najmila zemjo na ovoj svet, vo tebe rastam, razvivam krila, ko krilen orel vo vi{en svet!

Se {iri v beskraj, vo gled dale~en, te kape sonce vo svetol sjaj, v moite `ili krv tvoja te~e, ‡ poubav nigde ne vidov kraj!

Vo tvoite nivi `itata zreat, dro~i i {umi `iten klas, iljadi srca za tebe great, ‡ za tebe pesna ti peam jas!!

V padini pasat nebrojni stada, zabrazdil vo {ir traktorski plug, v sre}a mi pee du{ata mlada, ‡ posre}en nema od mene drug!

Vo radost mene mi vrvat dnite, te krasi Male{, Pirin i [ar, tvojata du{a nè gree site, ni gori v srce qubov ko `ar.

Prirodno planinsko ezero na [ar Planina

12


DOCNA ESEN Jovan STREZOVSKI Gasnat poleka poslednite {arenikavi boi {to tolku ubavo i li~no im stoeja na brezite beli. Siviloto provisnalo i kako crna strea nad prostorot stoi, a esenta nekade daleku vo beskrajot se seli. Pominuva i nad topolite postroeni kraj patot im ostava vo grankite po nekolku kopja goli. Sonceto so maka niz oblacite go istegnuva vratot i kako prezreana tikva se raspa|a zad planinskite poli. Odminuva esenta i niz klunot na ~avkite gra~i, a po nea veterot go kine i poslednoto liv~e zlatno, samo ezerceto vo parkot kako dobar slikar se ma~i {to podolgo da ja zadr`i na svoeto platno.

BISERA Konstantin MILADINOV (Od Zbornikot na Miladinovci) Bisero mome, Bisero, {~o nosi{ biser na grlo? Tvoeto grlo hubavo i ot drobnago bisera hiljada pâ&#x20AC;&#x2122;ti pobelo.

Bisero mome, Bisero, za kogo nizi{ biserâ&#x20AC;&#x2122;t? Za kogo gotvi{ daroi? Ja daroi biser ne saka tuk saka moma Bisera.

Bisero mome, Bisero, za{~o so biser pokriva{ tvoeto grlo hubavo? Ja ne}u biser da baca tuk saka tvoeto grlo.

<Bisero, mome Bisero! Daq si u bah~i rastena, daq si od boga dadena?> <Ne sum od boga padnata, tuk sum od majka rodena.>

13


NEVESTA MOM^E FALE[E Narodna pesna Nevesta mom~e fale{e: â&#x20AC;Ą Imam si mom~e rabotno, na den brazda ora{e, vo nedela lei~ka, i vo mesecot pogon~e, a v godinata nivi~ka!> Tamâ&#x20AC;&#x2122; deka mom~e ora{e, pusta go dremka napadna, zaka~i ralo sred niva; pustoto ralo kru{ovo, rodilo kru{i zreani! Koga se mom~e razbudi, zreli se kru{i najade.

Â&#x2C6;

Da razgovarame za pesnite

z Za sekoja pesna opredelete {to gi pottiknalo avtorite da gi ispeat. z Opredelete go lirskoto Jas vo pesnata <Rodino mila>. Potoa naglasete gi ~uvstvata koi poetot gi opejal. z [to go pottiknalo avtorot da ja ispee pesnata <Docna esen>? z Otkrijte gi poetskite sliki vo nea. z Koe e osnovnoto ~uvstvo koe go opejal avtorot vo pesnata <Bisera>? Naglasi go lirskoto Jas. z Prodol`ete da gi otkrivate drugite ~uvstva opeani vo pesnata. z Otkrij go lirskoto Jas vo pesnata <Nevesta mom~e fale{e>. Poso~i gi zborovite (stihovite) od koi otkriva{ edna karakterna osobina na mom~eto. Koja e taa? z Na koj na~in narodniot sozdava~ go opejuva mom~eto?

Literaturno kat~e

Osnovnata misla-vodilka, pottikot na avtorot da ja sozdade tvorbata, se narekuva motiv. Vo lirikata motiv e soznanieto na poetot za ne{to {to pottiknalo ~uvstva koi toj gi opejal (radost, taga, bolka, qubov i sl.). Zborot motiv doa|a od latinskiot zbor motus {to zna~i pottiknuva~ka pri~ina. Toj e najmala tematska edinica (najmal del) od literaturna tvorba. Spored motivot, pesnite mo`e da bidat: rodoqubivi, pejza`ni, qubovni, humoristi~ni i sl. Opredelete vo koi vidovi pesni spa|aat tie {to gi analiziravte. 14


Istra`uvajte! z Pronajdete pove}e naslovi na pesni napi{ani od Konstantin Miladinov. z So koja pesna od ovoj avtor zapo~nuva manifestacijata Stru{ki ve~eri na poezijata? z Pronajdete i prezentirajte podatoci za spomenatata manifestacija, poznata vo celiot svet. Potoa izrabotete yiden vesnik na koj }e zastapite i ilustrativen del (fotografii, va{i crte`i, {emi i sl.). Pobarajte pomo{ i od nastavnikot.



Zada~a za naredniot ~as

z Podelete se vo grupi. Dogovorete se sekoja grupa da napi{e poetska tvorba so razli~en motiv. Potoa analizirajte gi poetskite sliki i izraznite sredstva koi ste gi upotrebile.

Od Stru{kite ve~eri na poezijata

15


VIZUELNI I AUDITIVNI ELEMENTI VO PESNITE Â&#x2C6; Razmislete! z ^itaj}i ja pesnata, razmislete za opisite na prirodata opeani vo nea. z Pronajdete gi zborovite so koi se opeani nekakvi zvuci. z Odberete stih (stihovi ili strofa) od ~ii zborovi si sozdavate slika i prezentirajte ja.

ZAR NE E Vasil KUNOSKI Zar ne e gorata li~na {tom `oltne prviot dren? Zar ne e du{ata polna {tom mugra pozdravi den?

Zar ne e slavejot galen {tom spokoj raskine tih? Zar ne e srceto volno {tom topol oseti stih?

Zar ne e rekata mila {tom peni v biseri roi? Zar ne e rosata krasna {tom sedum istkae boi?

Zar ne e ~ovekot sre}en {tom gleda klasje v bran, beskrajno pole bez me|i i trudot raspean, zbran?

<Pejza` so vino`ito> â&#x20AC;Ą P. P. Rubens

16


Â&#x2C6;

Razgovarame za pesnata

z Koe e osnovnoto ~uvstvo koe go obzelo poetot za da ja sozdade ovaa pesna? z Koi pra{awa lirskoto Jas (ovde poetot) ni gi upatuva? z Vo prvata strofa otkrivate slika na <gora li~na> koja e po`oltena od cutot na drenot (vo prvite dva stiha). Vo narednite dva stiha kako da go slu{ate pozdravot na mugrata upaten do noviot den {to se ra|a. Otkrivajte gi slikite i zvucite vo narednite stihovi. z Izdvojte gi zborovite koi ve upatuvaat na zvuci!

Literaturno kat~e



Â&#x2C6;

z Vo pesnite ~estopati sretnuvame stihovi koi nè pottiknuvaat kon sozdavawe sliki za ona {to e opejano. Toga{ velime deka poetot upotrebil vizuelni elementi. (Na primer, slikata na gorata vo koja `oltee rascuten dren.) z Isto taka, vo pesnite naiduvame na zborovi koi nè upatuvaat na nekakvi zvuci. Za taa cel, poetite primenuvaat auditivni elementi. (Na primer, glasot na mugrata koja go pozdravuva noviot den.) z Ovie elementi ja zbogatuvaat slikovitosta na poetskite tvorbi.

Ve`ba

z Pronajdete gi auditivnite i vizuelnite elementi vo slednive stihovi: <Nad Vrutok izviraâ&#x20AC;Ąbiser, vo predel â&#x20AC;Ą vol{eben son. Ej, {umi vo srcata na{i ko sladok razigran yvon... > Pero Milenkovski (<Pesna za Vardar>) < ... Naedna{ â&#x20AC;Ą nemo} i zaginuvawe. Vrz edno nevidlivo kat~e od ezeroto, kako nepoznata trpka vrz teloto, pomina bledo, lesno razbranuvawe. Vodata sosema bavno se premre`i i pak sè potona vo kameno smiruvawe...> Aco [opov (<Na ezero>)

Izvorite na Vardar

17


< ... A so nea i pti~kite pojni poranile vo neboto {irno; raspeani, so glasenca brojni utrinskiot koncert pak go svirat. Gledam... Slu{am... ^uvstvuvam od radost Blika krvta vo sekoja `ila... I nesetno, so zanes, od gradi Slu{am izvik: Zdravo, Bistro mila!... > Genadi Bolinovski

Â&#x2C6;

Zada~i:

z Sekoj u~enik neka zapi{e vo tetratkata pet zbora koi bi mo`ele da pretstavuvaat auditivni elementi vo sozdavaweto poetska tvorba. z Isto taka, sekoj u~enik neka napi{e najmalku dva stiha koi bi pretstavuvale slika (vizuelen element) vo pesna. z Napi{ete poetska tvorba so naslov <Esenski sliki> vo koja }e koristite vizuelni i auditivni elementi. (Pesnata da bide sostavena najmalku od dve strofi so po ~etiri stiha. Ilustraciite mo`at da te naso~at kon motivot) Naredniot ~as ~itajte gi tvorbite i analizirajte gi tokmu tie elementi. (Predlog: Od najuspe{nite tvorbi napravete yiden vesnik. Talentiranite za slikawe, neka go ilustriraat vesnikot.)

18


KOMPOZICIJA NA PESNA VIDOVI STROFI Â&#x2C6;

Zada~i: z Pro~itajte gi izrazno pesnite koi sledat. z Prebrojte gi stihovite vo strofite. z Sogledajte ja razli~nosta na brojot na stihovite vo pesnite.

ZIMSKO UTRO Bla`e KONESKI (Skopje, 29 noemvri, 1993) Mol~i zimskoto utro Se stutkalo vo soba kako ku~e. U{te ne mu se izleguva nadvor. Studi. Pod mojot prozorec I deneska cvrkoti i si ripka [alava sipka: Sip, sip, sip! I toa kako poriv za `ivot Vo mene pak da budi!

19


DETSKIOT SVET Toj e naj~udesen svet na Svetot So milion iznenaduvawa, Petpati pove}e `elbi I celo more soni{ta. Nasekade barav klu~ Za da go otklu~am taej}i Detskiot ~udesen svet. Se pretvoriv vo ru`a Rasnev vo ma|esna gradina;

Adem GAJTANI Se pretvoriv vo ptica Letav po neboto ~isto, Spu{taj}i se na grankite Da slu{am vol{ebni pesni [to nikoga{ ne sum gi ~ul; Se pretvoriv vo p~ela Otkrivav ~udesni cvetovi So rasko{no ubavi boi [to nikoga{ ne sum gi videl.

RODNA ZEMJA Lazo KAROVSKI Oj, razigraj, pesno moja mila, oj, razigraj silno branoj divi, ta neka da plamne bujna sila â&#x20AC;Ą od sekoja bukva iskri `ivi, ta neka tvojte sne`ni krila go ponesat mojto srce mlado nad planini i nad mili gradoj, nad rodnata zemja, kaj {to ita neumorliv bran niz mladi `ita, kaj oderkiâ&#x20AC;Ąlozi mre`i pletat, kaj afion bel i rozov cveta kaj ezerski bregoj branoj galat i ve~eri li~ni mesec palat... 20

Oj, ubava zemjo moja rodna! Ta ima li srce vo svetot {irok vo sebesi cela da te zberi? Ta ima li merka v svetot golem ubavina ~udna da ti meri? Ta malku li ubavini krie ezeroto Ohrid {tom se mre`i i zabrzan bran sled bran v breg bie?


@ELBA Stojan TARAPUZA Mojata `elba ‡ neka se znae: zemjata sakam gradina da e. Vetrot niz pole lud da ne mine, cve}iwa, lisja sam da ne kine. Nevidliv oblak mleko da rosi, za site `edni, gladni i bosi. Pati{ta novi segde da vodat, Vojni da nema, pesni da brodat. No}ite beli ‡ dnite da rasnat, `elbite ‡ yvezdi da ne se gasnat. Nad polja cvetni volno da {eta pogledot ‡ ptica dodeka leta. Dodeka misla mo`e da vodi, `ivotot radost neka go plodi!

ˆ

Razmislete i razgovarajte

z Koi ~uvstva gi izrazuva lirskoto Jas vo pesnata <Zimsko utro>? Od kolku stihovi se sostaveni strofite? z Koj go pretstavuva lirskoto Jas vo pesnata <Detskiot svet>? Koj e <naj~udesniot svet na Svetot>? Kakvi ~uvstva go obzemaat poetot koga se se}ava na detstvoto? Prebroj gi stihovite vo pesnata. Ima li strofi? z Koe e osnovnoto ~uvstvo koe go pottiknalo poetot da ja sozdade pesnata <Rodna zemja>? Koi ubavini i bogatstva gi opejuva? Naglasi gi i objasni gi onaka kako {to gi razbira{ pra{awata koi gi postavuva poetot. Poso~i go brojot na stihovite vo strofite. z Lirskoto Jas vo pesnata <@elba> go pretstavuva poetot. Koi se `elbite na poetot? Kolku strofi ima pesnata i od kolku stihovi se sostaveni? z Strofata mo`e da ima pet, {est, sedum, osum i pove}e stiha. (Site ovie soznanija mo`ete da gi proverite ako u{te edna{ gi analizirate i gi sogledate kompoziciite na pesnite za koi prethodno razgovaravte.) z Ve}e zabele`avte deka kompozicijata na pesnata ne mora da bide sostavena od strofi. (Pogledajte ja pesnata <Detskiot svet>!) 21


Literaturno kat~e

z Stihovite vo pesnite se rasporedeni vo celini od po eden, dva, tri, ~etiri i pove}e stiha. Vakvite celini od stihovi se vikaat strofi. z Eden stih mo`e da stoi i sam, da ne e vo celina. Toga{ toj e monostih. Strofata sostavena od dva stiha e distih, od tri â&#x20AC;Ą tristih, a od ~etiri - ~etiristih ili katren.

Â&#x2C6;

Zada~i:

z Grupna zada~a: Podelete se na pet grupi. Ednata neka pronajde pesna koja ne e podelena na strofi; drugata grupa neka pronajde pesna vo koja }e ima i monostih; tretata grupa, pesna vo koja }e ima i distih, ~etvrtata grupa neka najde pesna so tristih, a pettata grupa pesna so katreni, no i so strofi sostaveni od pove}e stihovi. Prezentirajte gi na ~as. (Izrazno ~itajte gi, istaknete go lirskoto Jas i analizirajte gi sodr`inite.) z Za doma: Sekoj u~enik neka napi{e li~na poetska tvorba so motiv i naslov koi samiot }e gi odbere. (Mo`ebi nekoja od ilustraciite }e te motivira da tvori{.) Brojot na stihovite, odnosno vidot na strofite, isto taka go izbira{ sam. Na naredniot ~as prezentirajte gi i od najuspe{nite napravete yiden vesnik.

22


RIMA VIDOVI RIMI SPORED AKCENTOT

ˆ Razmislete! z Pro~itajte ja pesnata nekolkupati izrazno i do`iveano. Pri toa, vnimanieto naso~ete go kon krajnite zborovi vo stihovite. z ^itajte gi samo krajnite zborovi. Od kolku sloga se sostaveni? Kade pa|a akcentot na tie zborovi? Po {to se sovpa|aat pri nivniot izgovor? z Razmislete za motivot na pesnata.

SLOBODA Stojan TARAPUZA Taa ptica soncekrila v srce gnezdo {to ti svila, {to `elbite ti gi plodi, niz `ivotot {to te vodi, vo bitkite {to te sili, so bajraci {to te krili, so pesnite {to te glasi, so ubosta {to te krasi, so yvezdite {to te jati, so sonceto {to te zlati, {to izvira, te~e, blika, ‡ Sloboda se, dete, vika.

ˆ

Taa ptica svetlo‡bela bro{ od cve}e {to ti splela, vo mislite {to te nurka, kon pobedi {to te turka, {to doa|a kako plima i vol{ebna mo} {to ima, vo sni{tata {to ti leta, niz igrite {to te {eta, ko poplava {to te nosi, so ne`nosti {to te rosi, {to najli~na ima lika, ‡ Sloboda se, drago, vika.

Razgovarame za pesnata

z Porazgovarajte za motivot vo pesnata. (Neka u~estvuvaat pove}e u~enici.) z Poso~uvajte gi poetskite sliki preku koi poetot ja pretstavil slobodata. z Istaknete gi zborovite koi uka`uvaat na auditivnite elementi vo pesnata. Objasnete go zborot plima. z Od kolku sloga se sostaveni krajnite zborovi vo stihovite? Na koj slog vo tie zborovi pa|a akcentot? z ^uvstvuvate deka pri ~itaweto na krajnite zborovi vo pesnata, tie glasovno se sovpa|aat. Toa se narekuva rima. 23


Literaturno kat~e

z Rima e glasovno sovpa|awe po zvu~nost na krajnite zborovi vo stihovite. (Primeri: rodi‡vodi, gorat‡zborat, pesna‡besna, zede‡prede.) z Se pravat podelbi na vidovite rimi spored nekoi elementi, a sega }e se zapoznaete so vidovite rimi spored akcentiraweto na rimuvanite zborovi. < ... Da letam na neboto damne{en e son moj da go vidam siot svet vo eden dolg let... > (U~eni~ka tvorba)

< ... Olovnoto nebo te`i vidot ni go zede, i snegot cel den sne`i, bela pre|a prede... > (Miho Atanasovski)

< ... vo nego e ‡ seta mudrost od vekovi vo nego se ‡ dostoinstvata ~ovekovi i pravdata i ubavinata... > ([aban Robert)

ˆ Zapomnete! Spored mestoto na akcentot rimata mo`e da bide: ma{ka, `enska i daktilska. Koga rimuvanite zborovi imaat po eden slog (zna~i akcentot pa|a na toj edinstven slog), velime deka toa e ma{ka rima. Ako rimuvanite zborovi imaat po dva sloga, toga{ stanuva zbor za `enska rima. (Akcentot, spored praviloto, pa|a na prviot slog.) Za daktilska rima stanuva zbor koga rimuvanite zborovi imaat po tri ili pove}e sloga. (Toga{ akcentot pa|a na tretiot slog broej}i od krajot na zborot.)

ˆ Zada~a z Opredelete go vidot na rimite zastapeni vo stihovite koi sledat. < ... Stani si utre porano Za mene ti si `ivot i sre}a, dojdi si ve~er podocna, najgolem, najmil dar, nautro radost ponesi, vo moevo srce za tebe, zemjo, nave~er taga donesi... > gori qubov ko `ar...> (Ko~o Racin) (Van~o Nikoleski) 24


< ... Prolet dojde, deca mili, rascvetaa bulkiâ&#x20AC;Ąvili, nasekade pti~ji poj i veseli p~elki roj... >

< ... No toga{ bran~iwata se ozabuvaat pa go zarobuvaat i krilja ne`ni mu stro{uvaat...> (Genadi Bolinovski)

(Genadi Bolinovski)

Individualna rabota z Do sekoj zbor napi{i drug zbor (ili zborovi) so koj }e mo`e{ da go rimuva{. (Potoa koristi gi za vtorata ve`ba.) tvoj

vrv

vee

letame

bel

mie

Na kriljata na poezijata (Zada~a za doma) z Sekoj od vas neka napi{e po edna pesna na motiv koj zaedni~ki }e go opredelite. Koristete razli~na organizacija na stihot (monostih, distih, tristih, katren) i razli~ni vidovi rima spored akcentot. Na naredniot ~as prezentirajte gi i diskutirajte za motivite, za vidovite strofi i za rimite.

Stru{ki ve~eri na poezijata

25


STILSKI FIGURI ONOMATOPEJA Stilskite figuri, poznati i kako izrazni sredstva, avtorite gi upotrebuvaat za da postignat pogolema slikovitost, muzikalnost i emocionalnost vo tvorbata. So niv tvorbata stilski se obogatuva i ja pravi poprivle~na za ~itatelot.

ˆ

Razmislete!

z Sekoj u~enik vo sebe neka gi pro~ita stihovite naso~uvaj}i go vnimanieto kon zborovite koi ozna~uvaat zvuci, glasovi ili {umovi. * < ... Yvoni... Kako silna dalga vo {iroko more se razleva yvonot o~ekuvan drag. Pred {kolskite vrati {irum vo redici deca zastanale pak! ...

* < ... So `elezni obra~i go opa{ale Da grmi, zemja da trese Da rikne niz nego crna maka Rajata {to ja isplaka... > (Trajan Petrovski)

(Du{ko Avramovski) * * * < ... ‡ Krrrr! Krrrr! Kre‡kre! Kre‡kre! Toga{ ne{to padna vo vodata i se slu{na samo: Plas! I odedna{ gi snema golemite o~i. Od vodata samo se slu{na glas: Kre‡kre!...> (Risto Dav~evski)

ˆ

So razgovor do zaklu~ok

z Pobarajte objasnuvawe (me|usebe ili od nastavnikot) za zborovite koi ne gi razbirate. z Pro~itajte gi glasno izvadocite. Pri toa naglasuvajte gi zborovite koi uka`uvaat deka vo tekstovite ima auditivni elementi. z Zabele`uvate deka nekoi zborovi ozna~uvaat zvuci, a nekoi imitiraat glasovi. Poso~ete gi i ednite i drugite. z Obidete se da imitirate zvuci spored objasnuvawata: zvuk na veter, laewe na ku~e, bleewe na jagne, zvuk na kukavica, kapki voda od ~e{ma, krckawe na vrata. (Na primer: Mjaukawe na ma~ka: mjau‡mjau!) z Dodeka gi imitiravte zvucite, vie go primenuvavte izraznoto sredstvo onomatopeja. 26


Literaturno kat~e

z Onomatopejata e izrazno sredstvo (stilska figura) so koe se imitiraat zvuci od prirodata, glasovi na `ivotni, razni {umovi. z So onomatopejata se zbogatuvaat muzikalnosta i slikovitosta na jazikot na koj e sozdadena tvorbata. z Ovaa stilska figura, osven vo poezijata i prozata, ja upotrebuvame i vo sekojdnevniot govor. (Na primer: Babata gi povikuva koko{kite za da gi nahrani i veli: <Pili, pili, pili!>)

Â&#x2C6;

Proverete {to nau~ivte

z Pronajdete gi zborovite vo tekstovite koi uka`uvaat deka avtorite go primenile izraznoto sredstvo onomatopeja. * < ... Petli peat za denewe, crkvi yvonat zâ&#x20AC;&#x2122;otvarawe. Krsti treptet krevawe, ~esti krsti Jovanovi.> (Narodna pesna)

* < ... Tup, tup, so no`iwa, edna{ napred, dva nazad oro na{e da igrame. Ples, ples so ra~iwa edna{ bavno, edna{ brzo pesna na{a da peeme... > (Narodna tvorba)

Â&#x2C6;

* < ... Ja stvori me, Bo`e, pile kukavica, da kukam, da kukam, od drvo do drvo, brata si da teram... > (Narodna pesna) * < ... Od krevet~e se slu{a: Kiv! Kiv! â&#x20AC;Ą To{e kiva noseto mu te~e baba toplo ~aj~e nudi no i taa ve}e kivka... > (U~eni~ka tvorba)

Istra`uva~ka zada~a

z Pronajdete vo u~ebnikot tekstovi od koi }e prepi{ete zborovi koi uka`uvaat na prisustvoto na stilskata figura onomatopeja. z ^itajte gi primerite i protolkuvajte gi.

Zada~a za doma: Sostavi tekst (vo proza ili poezija) vo koj }e bide zastapena onomatopejata. Motivot (temata, idejata) i naslovot e tvoj izbor. 27


KOMPARACIJA (sporedba) Â&#x2C6; Razmislete! z Dodeka sekoj od vas ja ~ita pesnata vo sebe, neka obrne vnimanie na poetskite sliki. z Razmislete i za poimite koi poetot gi sporeduva eden so drug.

BOJATA NA POTOKOT Gligor VITEZ Do potokot v gorata {to te~e pretpazlivo prijde eden elen i otkoga pivna voda, re~e: <Ko gorata potokot e zelen>. Niz poleto potokot se lee pod sinoto nebo gordo odi, lastovi~ka v letot pesna pee: <Ko neboto potokot e moder>. I potokot molkoma si te~e oblacite beli pat mu krilat, peperuga bela tiho re~e: <Glej, potokov e bel kako svila>. [tom yvezdi }e plamnat tivka ve~er i {tom denot boi svoi }e zgasi, pla{livata srna, pak, }e re~e: <Glej, potokov yvezdite go krasat!>

28


ˆ

Razgovarame za pesnata

z Dodeka ja ~itate pesnata na glas obrnete vnimanie na poetskite sliki. z Vo pesnata <Bojata na potokot> poetot vizuelno pretstavuva nekolku sliki za ubavinite na eden potok. Porazgovarajte za niv. z Istaknete go motivot vo pesnata. z Pronajdete gi izraznite sredstva vo pesnata {to dosega ste gi u~ele. z Analizirajte ja kompozicijata na pesnata (broj na stihovi, strofi) i vidot na rimite. z Opredelete gi stihovite vo koi se vr{i sporeduvawe. Objasnete koi poimi se sporeduvaat.

Literaturno kat~e

z Izraznoto sredstvo so koe se vr{i sporeduvawe me|u nekoi predmeti, su{testva ili pojavi, spored nekoja nivna zaedni~ka ili sli~na osobina, se vika komparacija ili sporedba. z Pri upotrebata na ova izrazno sredstvo neophodi se tri dela: predmet koj se sporeduva, vrska i predmet so koj se sporeduva. Na primer: Maminoto lice e

kako

zlatno sonce.

Ð

Ð

Ð

predmet na sporeduvawe

vrska

predmet so koj se sporeduva

z Ova izrazno sredstvo mnogu ~esto se koristi i vo sekojdnevniot govor. Na primer: Krotok e kako jagne. Vredna kako mravka. Jabolkata se slatki kako med. z So ova izrazno sredstvo se zgolemuva emocionalnosta na pesnata, a u{te pove}e i slikovitosta koja avtorot saka da ja postigne. z Vrskata kako vo poezijata se upotrebuva i kako ko i kak (<ubavo ko slika>, <devoj~e kak jabol~e>). 29


Â&#x2C6;

Proverete gi znaewata

z Pronajdete gi komparaciite vo izvadocite koi sledat. Poso~uvajte gi so objasnuvawe na istite ({to sporeduvaat). * <Razigralo srce junakovo kako vino vo srebrena ~a{a, kako riba vo dlaboko more, kako jagne vo silnoto stado.> (Narodna pesna)

* < ... mi namurtil o~i sokolovi i nad nimi ve|i pijavici, kako crni krilja lastovi~ki...> (Narodna pesna) * <More ludostâ&#x20AC;Ąmladost brgu pominuva! Kako rosa po zelena treva, ko lisje po drvja po`olteni... > (Narodna pesna)

* < ... Toj ni e zavet od dedovcite kako tlanikot na ogni{teto. ^uvaj go kako crnka vo o~iteâ&#x20AC;Ą bez jazik si nikoj i ni{to. > (Vidoe Podgorec)

Individualna zada~a (Za naredniot ~as) z Ve`bajte ja pesnata <Detstvo> od Boro Sitnikovski za izrazno, do`iveano recitirawe. Na ~asot organizirajte natprevar po recitirawe. z Podgotvete se za usno prezentirawe na kompoziciskata analiza na pesnata (stihovi, strofi), za vidovite rimi, za otkrivawe na poetskite sliki, vizuelnite i auditivnite elementi i za stilskite figuri.

DETSTVO Boro SINTIKOVSKI Igraj dete, kolku mo`e{, v pole, v gora, segde {etaj, igraj, za{to zlatno detstvo kako veter mine, leta.

Eh, da mo`am, da sum silen, vo detstvoto da se vratam, samo edna{ vo igrata so decata da se fatam...

Smej se glasno, smej se silno, potreba e, a ne moda, oti toa drago detstvo te~e brzo kako voda.

Ama letna toa vreme, letna silno kako veter i {to bilo jas da storam, ne biduvam povtor dete.

30


METAFORA ˆ

Razmislete i odgovorete!

z Dodeka ja ~itate pesnata, razmisluvajte zo{to avtorot ja naslovil tokmu taka. z Porazgovarajte za zna~eweto koe go ima jazikot za sekoj narod. z Zo{to sekoj od nas treba da go neguva i ~uva na{iot jazik, da nastojuva da ja po~ituva negovata norma? Iska`uvajte va{i razmisluvawa.

BEZ JAZIK SI NIKOJ I NI[TO Vidoe PODGOREC Rodniot jazik e biseren |erdan od zborovi ‡ plodovi so~ni, mislite tie ti gi redat vo sliki jasni i to~ni.

Toj e vrutok nepresu{en, ve~en, niz bistri kapki ‡ zborovi te~e. @ubori, klokoti, yvoni, se lee ko jasna yvezda sekoj zbor gree.

Toj ni e zavet od dedovcite kako tlanikot na ogni{teto. ^uvaj go kako crnka vo o~ite ‡ bez jazik si nikoj i ni{to.

ˆ

Razgovor za pesnata

z Recitirajte ja pesnata izrazno i do`iveano za da gi voo~ite ~uvstvata na lirskoto Jas. z Ka`ete gi svoite razmisluvawa zo{to pesnata e naslovena tokmu taka. z Koi drugi zborovi mo`e{ da gi upotrebi{ za zborot vrutok? z Poso~ete gi poetskite sliki vo pesnata. Citirajte gi zborovite koi uka`uvaat na auditivni elementi vo pesnata. z Od {to e sostaven |erdanot za koj pee poetot vo prvata strofa? z Vo vtorata i vo tretata strofa avtorot go upotrebil izraznoto sredstvo komparacija. (Zborot tlanik zna~i vgradeno ogni{te.) Poso~ete go ~itaj}i gi i objasnuvaj}i gi stihovite vo koi go zabele`avte. z Poetot na{ol sli~nosti me|u zborovite i so~nite plodovi i me|u bistrite kapki od vrutokot i zborovite. Gi sporeduva na toj na~in {to pravi zamena na zbor i ne go upotrebuva zborot kako (ko) kako kaj komparacijata. Toa izrazno sredstvo se vika metafora. 31


Literaturno kat~e

z Metafora e stilska figura so koja eden zbor ili poim se zamenuva so drug so koj ima nekoja sli~nost. z U{te ja narekuvaat i skratena komparacija. Zo{to? Toa }e go sogleda{ od {emata. A = B (metafora) i A e kako B (komparacija) z Metaforata se upotrebuva i vo prozata i vo sekojdnevniot govor. Na primer: z <Na milnoto lice vedna{ zabele`av dve sini ezera koi nemo me gledaa. Mojot naluten pogled predizvika od niv da pote~e sitna rosa...>. Objasnete ja metaforata vo primerov. z Za svoeto dete majkata mo`e da re~e sonce majkino; za umnoto i poslu{no dete nekoj }e re~e zlatno dete.

ˆ

Proverete gi znaewata

z Vo stihovite }e sretnete metafori i komparacii. Poso~ete gi i objasnete gi. <... Sonceto sedi na bregot kako ribar, sonceto‡sre}niot ribar, odi po patot. nekoga{ e isto kako dete ... > (Vidoe Podgorec) <Ja izlezi, junakova majko, < ... Momi~e mi zaplaka, pa pogledni dole preko pole, da si vidi{ kakvo dobro ide, sitna rosa zarosi; dobro ide, o{te podobro vodi: momi~e se nasmea, sokol ide ‡ golubica vode.> letno s'nce ugrea.> (Narodna pesna) (Narodna pesna) <Se poglednuvame ‡ pusti nivi, Se nasmevnuvame ‡ svenati cvetovi. ]e se vratime naprolet so beli grivi, }e sedlame kowi za novi svatovi...> (Jovan Koteski) z Objasnete ja metaforata vo narodnata pogovorka: <Ku}niot prag e najgolema planina.> z Objasnete ja metaforata od gatankata: <Od edno ogni{te cel svet se gree.> 32


Â&#x2C6;

Zada~a za doma

(Sam ja odbira{ zada~ata za naredniot ~as.) z Pronajdi pet primera (od proza i poezija, od gatanki i pogovorki) vo koi ima metafora; zapi{i gi i objasni gi, a na ~asot prezentiraj go srabotenoto. z Odberi pesna koja }e ja recitira{ ubavo, snimi ja na CD (dokolku si vo mo`nosti ti, no i u~ili{teto) i pu{ti ja snimkata pred u~enicite. z Napi{i pesna od 5â&#x20AC;Ą7 stihovi (da ne se podeleni na strofi) vo koi }e upotrebi{ komparacii i metafori.

Â&#x2C6;

Zada~a za na ~as

z Razgledajte ja fotografijata. Sekoj od vas, }e napi{e sostav so naslov i sodr`ina kako vistinski narator. Vo koe lice }e raska`uvate (vo prvo ili vo treto) e va{ izbor. Pri toa upotrebuvajte gi izraznite sredstva za koi dosega ste u~ele.

33


ELEMENTI NA PROZEN TEKST FABULA ˆ

Sogledajte!

z Pro~itajte go tekstot sekoj vo sebe i obrnete vnimanie na redosledot na nastanite koi se raska`ani. (Dali se raska`ani spored redosledot kako se slu~uvale ili ne?) z ^itajte go tekstot glasno, del po del, i sekoj neka vnimava na opisite (na utroto, na `etvarite, na devoj~eto i na kve~erinata). z Zabele`i gi zborovite koi ne ti se jasni. Pobaraj objasnuvawe vo Re~nikot na krajot od u~ebnikot, vo Re~nikot na makedonski jazik ili od nastavnikot.

MALATA @ETVARKA Gorjan PETREVSKI Na istok sonceto v`e{teno se bude{e. Od utrinskiot po`ar plamte{e par~e nebo nad isto~nite planini. Sè pliva{e vo boite na izgrejzorata. Sve`o i ~isto kako srnino oko se ra|a{e utroto. Prvite blesoci na noviot den Irinka i dedo ¼ gi do~ekaa na nivata. Utroto sami trgnaa na `etva. Majka ¼ ostana da mesi leb i da napravi ru~ek, a brat~eto Goce spokojno spie{e vo postelata. Tatko ¼, kako i obi~no, rano zamina na rabota vo rudnikot. U{te eden `etvarski den od zazbivtanoto leto zapo~nuva{e so pesnata za ra|aweto na lebot. @etvarite plivnaa po nivjeto da gi soberat zlatnite klasje od poleto. Malata Irinka ima{e samo dvanaeset godini. Otkako u~ili{noto yvon~e }e go ispee{e krajot na u~ebnata godina, taa vredno im pomaga{e na doma{nite. Tokmu tie te{kotii ja iskalija vo istrajno, zdravo selsko devoj~e. Na rumenoto lice sekoga{ ¼ sjae{e nasmevka. Nejzinite o~i so nebesna boja bistro ¼ igraa kako nemirni izvor~iwa. Rusosjajnata kosa ¼ be{e sobrana vo dve pletenki, a nejzinata boja potsetuva{e na zreli `ita. Devoj~eto li~e{e na vistinskite `etvarki od pesnite {to se razbuduvaa vo grlata na `etvarite. Irinka ve{to rakuva{e so srpot. Dedo ¼, ogrean od radost, se gordee{e {to do~eka da `nee so vnuka. ‡ Dedo, da pobrzame... Koga }e dojde mama, da se izraduva, ‡ vele{e devoj~eto. ‡ Ti si najvrednata momi~ka od site tvoi vrsni~ki. Na{a beroku}nica, ‡ se sme{ka{e dedoto. 34


Pod ve{tite stare~ki i detski race srpovite ja igraa poznatata igra so klasjeto. Zad niv ostanuvaa polozite, a nivata par~e po par~e sogoluva{e. Koga sonceto se izvi{i nad {umata, aren del od nivata be{e otkinat... Odedna{ od pred nozete na starecot ne{to prepla{eno letna i se izgubi niz `itata. Potpolo{ka. Toa e pticata na `etvata. Koga }e se razbudi nejziniot glas, zapo~nuva da zree `itoto. Taa gi budi zrnata. Pred negovite noze le`e{e pti~joto gnezdo so nekolku jajca. Rabotata prodol`i kako ni{to da ne se slu~ilo. Koga sonceto navali kon zapad, a senkite zapo~naa da se izdol`uvaat, umornite `etvari sednaa da u`inaat od ostatokot od ru~ekot. Potoa arno odmoreni, povtorno gi dofatija srpovite. Pred zajdisonce vremeto e najpogodno za rabota, za{to od nekade doletuva odvaj ~ujna sve`ina. Vremeto bavno te~e{e, a po`neani preteri se redea na nivata. Nad zapadnite grbovi na planinata, zaedno so purpurnite po`ari umorno gasne{e i svetlinata na denot. Tivko i bes{umno odletuva{e u{te edno par~e od vremeto. Majkata, Irinka i dedoto, sè u{te ne gi ispu{taa srpovite. Uporno prodol`uvaa so `neeweto. Kako da sakaa odedna{ da ja zavr{at celata rabota. Nastapuva{e letna kve~erina. Ti{inata umorno legnuva{e nad poleto. Na{ite `etvari ja napu{tija nivata. I drugite `etvari izmoreni se vra}aa od poleto. Po xebovite i opincite sigurno nosea zreli zrni i klasje. Svetulkite trepkaa nad `itata, ~ini{ }e predizvikaat po`ar. Malata `etvarka umorno ~ekore{e, a violinata na {turcite prodol`uva{e so pesnata za ispotenoto `etvarsko leto.

35


Â&#x2C6;

Razmislete i razgovarajte!

z Objasnete gi zborovite koi ne vi se jasni.[to se toa polozi ? z Razgovarajte za opisite vo tekstot i pro~itajte gi re~enicite vo koi gi sogledavte. z Preraska`uvajte go tekstot usmeno, del po del, naso~uvaj}i go vnimanieto na tekot na nastanite (onaka kako {to se slu~uvale i kako {to gi raska`al avtorot). z Za sekoj del zapi{ete po edna re~enica. Toga{ vie pravite plan za preraska`uvawe na fabulata na tekstot.

Literaturno kat~e

z Nizata nastani koi avtorot gi raska`al (podredil) spored redosledot kako {to se slu~uvale (prirodno, hornolo{ki) se vika fabula. z Zna~i, ako preraska`uvame fabula, toga{ za nastanite zboruvame po redosled, onaka kako {to im se slu~ile na likovite. z Vo literaturno delo nastanite mo`at da se raska`uvaat i poinaku, bez da se sledi redosledot na nastanite, onaka kako {to se slu~uvale.

Â&#x2C6;

Sogledajte!

z Pro~itajte go izvadokot vnimatelno za da sogledate deka vo literaturnata tvorba mo`e i poinaku da se preraska`at nastanite (za razlika od fabulata). < ... Dedo Ilija be{e star ~ovek od moeto sosedstvo. Belata kosa, izbrazdenoto lice i podnavednatoto telo, vo mene predizvikuvaa taga. Posebno {to ja znaev negovata `ivotna prikazna. Roden vo siroma{no selsko semejstvo. Prgavo, re{itelno mom~e koe do{lo vo golemiot grad da se {koluva. A pari sekoga{ premalku. Dewe rabota, a no}e knigata v raka. Vojna, priklu~uvawe vo partizanska ~eta. Kraj na vojnata, vrabotuvawe, semejstvo. No, ne minalo sè bez problemi. Bil ranet vo vojnata, a posledicite mu donele neprijatnosti i na rabotnoto mesto. Pa, preranata smrt na prvata `ena... > (Sne`ana Velkovaâ&#x20AC;ĄAndovska) 36


ˆ

Razmislete i sporedete!

z Dosega izu~ivte del od karakteristikite na dvata literaturni roda: lirikata i epikata. z Razgledajte ja {emata i sporedete gi podatocite za osobinite na ovie literaturni rodovi.

Lirika

Ò nema fabula Î izrazuva ~uvstva Ô koristi stilski figuri

Epika

Ò ima fabula Î raska`uva i opi{uva Ô koristi stilski figuri

Istra`uva~ka rabota z Vo tekstot <Malata `etvarka>, pronajdete gi i pro~itajte gi re~enicite vo koi se koristeni stilski figuri. Taka }e sogledate deka i vo epskite tvorbi se koristat nekoi stilski figuri.

Literaturno kat~e

z Ve}e nau~i {to pretstavuva fabula na edna tvorba. z Epskata tvorba ima i svoja sodr`ina. Poimot sodr`ina ima po{iroko zna~ewe od poimot fabula. Ako go preraska`eme sè ona {to e raska`ano vo tvorbata od po~etok do kraj, velime deka toa pretstavuva sodr`ina na tvorbata.

ˆ

Zada~a za naredniot ~as

z Podelete se na dve grupi. U~enicite od ednata grupa, pismeno i individualno, neka ja preraska`at sodr`inata na prikaznata <Devoj~eto i dvanaesette meseci> (koja sledi), a drugata grupa u~enici neka ja preraska`at fabulata od istata prikazna. z Na ~as ~itajte gi sostavite i diskutirajte za ~uenoto. Razgovarajte i za porakata od prikaznata. z Za zborovite koi ne ti se poznati, pobaraj objasnuvawe vo Re~nikot na makedonskiot jazik. (Porazgovarajte i me|usebe, mo`ebi nekoj go znae objasnuvaweto.) z Koi meseci se vikaat Kolo`eg i Se~ko? 37


DEVOJ^ETO I DVANAESETTE MESECI Narodna prikazna Edna ve~er, si sedela vo dvorot edna majka, so }erka si, ubavo oble~ena, i so ta`na pastorka, partalava i slabi~ka. Koga se stemnilo, majkata ¼ rekla na pastorkata: ‡ Odi, ~umo, da donese{ od izvorot voda, ta da ne se vrati{! Devoj~eto poslu{no zelo dve stomni i trgnalo vo no}ta kon izvorot. Koga stignalo do nego, gleda ~udo: okolu izvorot sedele edinaeset ma`i, edni visoki, edni niski, edni stari, drugi mladi, so edna baba, site naredeni vo krug na edno trkalo. Upla{eno, seto trepetno, devoj~eto im pri{lo i tivko im reklo: ‡ Dobrove~er, dobri lu|e! A starata baba, namurtena, vedna{ otvorila usta i ja pra{ala: ‡ Nie sme, devoj~e, dvanaesette meseci. Ajde, ka`i, koi meseci se ubavi, a koi lo{i vo godinata! ‡ Zlatna babo, ‡ odgovorilo devoj~eto, site meseci se od ubavi poubavi, nama lo{ mesec vo godinata! ‡ Aj, napolni voda i odi si blagosloveno, zlatno devoj~e! ‡ mu rekla babata ‡ a na sekoj zbor od ustata da ti pa|a po eden zlatnik. Devoj~eto se vratilo so voda kaj ma{teata, a nejze jad ja fatilo koga videla deka pri sekoj zbor od ustata ¼ pa|a zlatna para. Utreve~erta, koga se stemnilo, majkata ¼ rekla na }erkata: ‡ Pojdi, ~edo, sega ti za voda. Belki }e se vrati{ so zlatni usti. ]erkata gi zela stomnite i po{la vo no}ta kon izvorot. Koga stignala, gleda ~udo: pak okolu izvorot sedat edinaeset ma`i so edna baba, naredeni site vo krug na edno trkalo. Upla{ena, }erkata se stapisala, pa ne rekla ni dobrove~er. Toga{ otvorila usta babata, ja pra{ala: ‡ Nie sme, devoj~e, dvanaesette meseci. Ajde, ka`i, koi meseci se ubavi, a koi lo{i vo godinata? ‡ Pa i malite deca znaat koi meseci se polo{i ‡ odgovorilo devoj~eto. ‡ Edna{ Kolo`eg i Se~ko se najlo{i, a Marta e najluda so trista umi{ta. ‡ Aj, napolni voda i odi si blagosloveno, zlobno devoj~e, mu rekla babata. ‡ I na sekoj zbor od usta da ti izleguvaat zmij~iwa! Koga }erkata se vratila so voda, edno prozboruvawe, od ustata po~nale da izleguvaat zmij~iwa. Majkata, besna i izbezumena, po~nala da vika i da ja tepa svojata }erka. A zlatnoto devoj~e, od {to ja molelo da ne ja tepa }erkata, se zaobikolilo so blesok na iljadnici zlatnici {to mu pa|ale od ustata.

38


TEMA ˆ Razmislete! z Dodeka go ~itate tekstot, potcrtajte gi so moliv zborovite i re~enicite vo koi ima opis na majkata. z Razmislete {to e predmet na raska`uvawe vo tekstot. z Vo koe lice govori raska`uva~ot na tekstot? (Mo`e da ti pomognat formite na glagolite.)

DETSTVO Lav Nikolaevi~ TOLSTOJ Sre}no, sre}no nepovratno detstvo! Kako da ne gi sakam, kako da ne gi luleam spomenite za nego! Tie mi ja osve`uvaat, izdigaat du{ata i se izvor na moite najmili u`ivawa. Dobro }e se iznatr~a{, pa }e sedne{ kraj masi~kata za ~aj vo svojata visoka fotelja: docna e, odamna si go ispil svojot del od slatkoto mleko, dremkata ti gi zatvora o~ite, no ne se pomrdnuva{ od mestoto, tuku samo sedi{ i samo slu{a{. I, kako da ne slu{a{? Mama razgovara so nekogo i zvucite na nejziniot glas se tolku, tolku slatki, tolku prijatni! A, tie zvuci tolku mnogu mu zboruvaat na moeto srce! So zamagleni o~i od dremka jas vnimatelno go gledam nejzinoto lice i odedna{ taa stanuva sosema male~ka: liceto ne ¼ e pogolemo od petlica: no, jas sepak ja gledam sosema jasno. Gledam deka me poglednuva i mi se nasmevnuva. Prijatno mi e da ja gledam tolku male~ka ‡ kako slikite od decata {to se ogleduvaat vo zenicite na o~ite. No, jas mrdnav i ubavinata is~ezna; gi podzatvoram o~ite, se pomrdnuvam, na sekoj na~in se trudam da gi obnovam tie ubavini, no sè e zaludno. Stanuvam, gi sobiram nozete i udobno se smestuvam vo foteljata. ‡ Ti pak }e zaspie{, Nikolenka! ‡ mi veli mama, ‡ podobro }e bide da si odi{ gore. ‡ Ne mi se spie, mami~ke, ‡ ¼ odgovaram i jasno, no slatko dremkawe, mi gi sklopuva o~ite, za moment zaboravam i spijam sè dodeka ne me razbudat. ^uvstvuvam toga{ vo polusonot kako da me dopira ne~ija ne`na raka; ja poznava{ po samiot dopir i vo samiot poluson, bez da saka{, ja stegnuva{ silno i u{te posilno ja baknuva{. 39


Site ve}e se razoti{le; samo sve}ata gori vo gostinskata soba; mama mi re~e deka taa samata }e me razbudi. Taa sednuva na krajot od foteljata vo koja spijam i so svojata ne`na raka me gali po kosata, a nad moeto uvo zazvu~i miliot poznat glas: ‡ Stanuvaj, du{i~ke, vreme e za spiewe! Taa ne se obyira na ni~ii ramnodu{ni pogledi; ne se pla{i da ja izlee nad mene celata svoja ne`nost i qubov. Jas ne se pomrdnuvam, tuku u{te posilno ¼ ja baknuvam rakata. ‡ Stanuvaj, angel~e moe! So drugata raka taa me fa}a okolu vratot i nejzinite prsti brzo se dvi`at i me skokotkaat. Vo sobata e tivko, polumra~no; nervite mi se vozbudeni od skokotot i budeweto; mama sednuva sosema do mene, me dopira ‡ ¼ go ~uvstvuvam zdivot i ¼ go slu{am glasot. Seto toa me tera da gi svitkam racete okolu nejziniot vrat, da ja pritisnam glavata na nejzinite gradi i zadi{ano da ¼ re~am: ‡ Ah, mila maj~i~ke, tolku te sakam! Taa se nasmevnuva so svojot ta`en vol{eben nasmev, me fa}a so dvete race za glava, me baknuva vo ~eloto i me zema vo skutot. ‡ Zna~i, ti mnogu me saka{? ‡ taa mol~i samo eden moment, a potoa prodol`uva: ‡ Vnimavaj, sekoga{ sakaj me, nemoj nikoga{ da me zaboravi{! Ako eden den ja snema tvojata majka ‡ ti nema da ja zaboravi{, neli? Nema da ja zaboravi{, Nikolenka! I u{te pone`no me baknuva. ‡ Dosta! Ne zboruvaj taka, gulabice, du{i~ke moja! ‡ izviknuvam jas, baknuvaj}i ¼ gi kolenata, a solzite te~at kako poroi od moite o~i; ‡ solzi od qubov i voshit. Dali nekoga{ }e se vrati taa sve`ina, taa bezgri`nost, potrebata za qubov i silata na verbata {to ja imame vo detstvoto? Koe vreme od `ivotot mo`e da bide poubavo od ona vo koe dvete najubavi osobini ‡ nevinata veselost i beskrajnata potreba od qubov ‡ bile edinstvenata pobuda na `ivotot? ***

ˆ

Razgovarajte za tekstot!

Detstvoto treba da bide najubaviot, najbezgri`niot, najsovr{eniot period od `ivotot na ~ovekot. Deteto e gladno i `edno za toplina, ne`nost i razbirawe. No, najmnogu mu e potrebna q u b o v za da mu se otvorat {iroko portite za vlez vo svetot na vozrasnite. Spomenite na detskiot period ostanuvaat vo se}avawe za celiot `ivot. 40


Avtorot na tekstot <Detstvo>, ruskiot pisatel Lav Nikolaevi~ Tolstoj, pi{uva tokmu za negovite se}avawa na detstvoto. Porazgovarajte za va{ite vpe~atoci od na~inot na koj toj gi prenel svoite spomeni. z Vo koe lice raska`uva avtorot? (Potvrdi go odgovorot so nabrojuvawe nekolku glagola od tekstot.) z Pro~itajte gi re~enicite vo tekstot vo koi ima opisi na majkata. (So koi stilski figuri e opi{ana?) z Razgovarajte za odnosot me|u majkata i deteto. (Soznanijata potvrdete gi so citati od tekstot.) z Na krajot od tekstot avtorot postavuva dve pra{awa, vsu{nost negovi razmisluvawa. Povedete diskusija za ovoj del od tekstot: komu mu gi postavuva pra{awata, na {to se odnesuvaat tie, za ~ii i kakvi osobini govori i sl.

Literaturno kat~e

z [to e predmet na obrabotka na ovoj tekst? Odgovorot na ova pra{awe vsu{nost zna~i deka ste ja otkrile temata na tekstot. z [to e tema vo edna tvorba? Predmetot na obrabotka vo epska tvorba se vika tema. A temite vo epskata tvorba se: nastani, pojavi, likovi, razli~ni problemi. Avtorot na epskata tvorba nabquduva, do`ivuva, analizira i seto toa go povrzuva vo umetni~ka celina â&#x20AC;Ą t.e. vo svojata tvorba.

Â&#x2C6;

Zada~a za doma

z Pro~itajte po edna narodna prikazna. z Preraska`ete ja pismeno fabulata na prikaznata. z Na ~as ~itajte gi sostavite i otkrivajte gi temite na prikaznite.

Â&#x2C6;

Predlogzada~a

z Napi{ete sostav ili organizirajte diskusii na edna od predlo`enite temi: (Mo`ete da se podelite na grupi.) 1. Eden moj spomen od detstvoto 2. Posakuvam sre}no detstvo za site deca vo svetot 3. Nekoi deca imaat nesre}no detstvo. (Dogovorete se za ~asot koga }e ja prezentirate zada~ata.) 41


IDEJA ˆ

Razmislete!

z Otkako }e go pro~itate tekstot, razmislete na koj vid tvorbi ve potsetuva spored sodr`inata. (Toa mo`ete da go otkriete u{te vo po~etokot na tekstot.) z Zabele`ete {to e raska`ano vo tekstot, a ne e vozmo`no da se slu~uva. z Razmislete koja e porakata na avtorkata na tekstot.

NEVA NEVI^ICA Ivana Brli} MA@URANI] Taka si bile eden vodeni~ar i edna vodeni~arka, a i dvajcata imale koravo i lo{o srce. Koga }e donesea carevite slugi `ito da go somele, vodeni~arot }e go somele{e `itoto, ni{to ne }e zema{e za meleweto i u{te }e mu prate{e na carot darovi, samo da mu se umili na silniot car i negovata }erka, gordata carevna. Koga }e dojde{e siroma{tijata da somele `ito, vodeni~arot zema{e po eden {inik za sebe za meleweto, a inaku ne saka{e da mele. Taka eden den, a be{e tokmu pred Nova godina i vo studena zima, dojde do vodenicata nekoja baba, a na babata krpi i partali. Se nao|a{e vodenicata vo korija na eden jaz i nikoj ne mo`e{e da znae od kade do{la babata. Toa, pak, ne be{e baba kako {to se babite, tuku taa be{e Moko{. A, Moko{ znae{e vo sè da se pretvori: i vo ptica, i vo zmija, i vo baba i vo devojka. Moko{ `ivee{e zad tiwata pokraj mo~uri{tata kade {to vo esen sonceto zajduva{e. Kaj nea sonceto site zimi gi no}uva{e. ‡ Dobar vi den, ‡ im re~e, babata Moko{ na vodeni~arot i vodeni~arkata, ‡ i da mi ja somelete ovaa torba `ito: ja stavi babata torbata na zemja, a vodeni~arot re~e: ‡ ]e ti ja somelam: polovina torba tebe za poga~a, a polovina mene za meleweto. ‡ Nemoj taka, sinko! Ne }e mi dostasa, bidej}i imam {est sina, a sedmoto vnu~e ‡ Sonceto, denes mi se rodi. ‡ Odi, ne tresi gluposti, stara budala! ‡ ¼ se iskrivi vodeni~arot. ‡ Tokmu i li~i{ da bide{ Son~eva baba! Pa vamu, tamu, no vodeni~arot ne saka{e nikako da mele bez polovina roba, i babata pak ja natovari na grb svojata torba i si otide po patekata od kade be{e i do{la. 42


Vodeni~arot, pak, ima{e }erka, ~udesno devoj~e, i ja vikaa Neva Nevi~ica. [tom se be{e rodila, ¼ pretska`aa samovilite deka Sonceto }e ¼ bide dever koga }e se ma`i. Zatoa ja zavikaa Neva Nevi~ica, a taa be{e mnogu ubava i sekoga{ nasmeana kako vedar den. I se nata`i Neva Nevi~ica koga vodeni~arot onaka ja istera babata. Otide taa, ja do~eka babata vo korijata i re~e: ‡ Vrati se, babo utre koga }e bidam sama. ]e ti go somelam `itoto bez pari. Utredenta vodeni~arot i vodeni~arkata otidoa v {uma da otse~at badnik za ogni{teto, a Neva Nevi~ica ostana sama. Ne pomina dolgo vreme, eve ja babata so torbata. ‡ Dobra ti sre}a, devoj~e, ‡ re~e babata. ‡ I tebe neka ti e dobra! ‡ odgovori Neva Nevi~ica. ‡ ^ekaj, babo, da ja otvorime vodenicata. Toa be{e mala vodenica la`i~ar; fa}a{e voda vo ~etiri krstosani la`ici, ta se vrte{e kako vreteno. Vodeni~arot, pak, be{e ja zako~il vodenicata, na Neva Nevi~ica mora{e da gazi do kolena vo ledeniot jaz duri da go otpu{ti zatvorot. Zaklepeta vodenicata, se razdvi`ija kamewata i Neva Nevi~ica ¼ go somle `itoto na babata. ½ ja napolni torbata so bra{no i ni{to ne ¼ zede za meleweto. ‡ E, ti blagodaram, devoj~e! ‡ re~e babata Moko{, ‡ }e ti bidam od pomo{ kade {to }e mine{ so noga, bidej}i ne gi ~uva{e no`iwata od ledenata vodi~ka, nitu racete od neplatenata maka. I u{te }e mu ka`am na svojot vnuk Sonceto, koj go daruva so poga~a. ‡ Toga{ go zede babata bra{noto i si otide. Od toj den ni{to vo vodenicata ne mo`e{e da bide bez Neva Nevi~ica. Duri taa ne se fate{e za vodenicata, ne fa}aat la`icite voda, ako taa ne pogledne{e vo sandakot, vo nego nikoga{ bra{no. Makar kolku vo nego da pa|a{e od kameweto, Sè kako vo zemja da propa|a{e: sandakot prazen duri ne nayre vo nego Neva Nevi~ica. Pa taka be{e so sè {to se nao|a{e vo vodenicata.

43


Â&#x2C6;

Razgovarajte za tekstot!

z Na koj vid tvorba ve potsetuva ovoj tekst? (Kakvi vidovi tvorbi po~nuvaat so: Si bil edna{..., Nekoga{ mnogu odamna... , Nekoga{ porano... i sl.)? z Koi elementi vo tekstot se neverojatni, nevozmo`ni? (Pro~itaj te gi!) z Objasnete gi zborovite koi ne vi se poznati. (Pobarajte objasnuvawe vo U~ebnikot nasloven kako Re~nik na nepoznati zborovi, vo Re~nikot na makedonskiot jazik ili od nastavnikot.) z Opredelete koi od nabrojanite osobini na koi likovi od tekstot se odnesuvaat: grubost al~nost dobrodu{nost dare`livost milozlivost drskost qubeznost ne~ove~nost (Potvrdete go toa so svoi diskusii i so citati od tekstot.) z Koja i ~ija postapka vi ostavi (dobar ili lo{) vpe~atok i zo{to? z Diskutirajte za porakata od tekstot. Taka }e razgovarate za stavot na pisatelot, odnosno za idejata vo tekstot.

Literaturno kat~e

z Ideja zna~i osnovna misla prisutna vo tvorbata. z Vsu{nost, idejata kako element na tvorbata go pretstavuva stavot na pisatelot kon temata koja ja obrabotil vo tvorbata. z Temata i idejata se prisutni vo site delovi vo tvorbite, obedineti vo edna celost {to se vika literaturno delo.

Â&#x2C6;

Zada~a za naredniot ~as

z Vo tetratkata odgovorete na postavenite pra{awa. Na ~as ~itajte gi odgovorite i sogledajte gi razlikite vo tolkuvawata: 1. Prepi{i edna re~enica od tekstot <Neva Nevi~ica> koja kaj tebe predizvika nekoe ~uvstvo. 2. So edna re~enica objasni go toa ~uvstvo. 3. Prepi{i pet epiteta (zaedno so imenkite) koi }e gi pronajde{ vo tekstot. 4. Opredeli gi temata i idejata od tekstot. 5. Nakuso opi{i edna vizuelna slika {to e predizvikana kaj tebe od nekoj del od tekstot. 44


Individualna rabota za ~as z Sekoj u~enik ja ~ita prikaznata vo sebe i pri toa razmisluva za temata i idejata vo tekstot. z So moliv~e gi potcrtuva nepoznatite zborovi. Objasnuvawe bara vo delot od u~ebnikot Re~nik na nepoznati zborovi ili od nastavnikot. z Potoa ~itajte ja prikaznata na glas, diskutirajte za temata i idejata i preraska`uvajte ja sodr`inata.

PLATA SPORED RABOTATA Makedonska narodna prikazna Si bil eden ~ovek mnogu umen. Toj imal tri izme}ari. Edniot zemal dveste gro{oi na godina, drugiot petstotini, a tretiot ‡ iljada. Tie se karale pome|u sebe. ‡ Zo{to ti da zema{ iljada gro{oi? I ti si ~ovek i jas sum ~ovek? ‡ velel toj {to zemal petstotini gro{oi. ‡ Ami, jas zo{to da zemam dveste? Delmi i jas sum ~ovek kako vas! ‡ rekol toj {to zemal dveste gro{oi. Edna{ majstorot gi ~ul i ni{to ne im rekol, a storil niet da gi iskusi i da im dade sami da razberat koj kolku ~ini. Edna ve~er vo zima toj imal gosti. Togaj mu veli na toj sluga {to zemal dveste gro{oi: <Donesi edna pewu{ka!> Togaj slugava donesuva edna pewu{ka i ja nosi pravo na majstorov. ‡ Kade da ja kladam? ‡ Arno, ‡ mu veli: <Ostavi ja sega tamu i postoj malu tuka!> Posle mu veli na drugiov, {to zemal petstotini gro{oi: <Ajde, mu veli, donesi edna pewu{ka!> Toj odi, donesuva pewu{ka i ja klava nastrana. I nemu mu veli da postoi malu. Togaj mu veli i na tretiov sluga {to zemal iljada gro{oi da donese edna pewu{ka. Toj ja zema pewu{kata, vleguva vo odajata kade {to sedele gostive, videl oti bile za seknuvawe fitilite na sve}ite (za{to ponapred gorele sve}i, a ne gazija kako sega), gi seknuva so edna brzina i posle ja namestuva pewu{kata pravo na ognot kade {to trebalo. ‡ E, ‡ im veli, ‡ vie seedno se karate koj kolku zemal i zo{to edniot zemal pove}e, a drugiot pomalu. Vidovte li sega koj za kolku ~ini? Ete zo{to edniot zema pove}e, a drugiot pomalku! U{te edna{ da ne ve ~ujam da se karate!... Ete taka umniot ~ovek im dal da razberat koj kolku pari ~ini.

45


FORMI NA RASKA@UVAWE RASKA@UVA^ (NARATOR)

Literaturno kat~e

z Zborot naracija e od latinsko poteklo (narratio) i zna~i raska`uvawe, izlo`uvawe, prika`uvawe. Ottamu poteknuva i zborot narator, odnosno raska`uva~. z Avtorot na edna literaturna tvorba ne smee da se izedna~i so raska`uva~ot na tvorbata. Avtorot e onoj koj ja sozdava tvorbata, no toj go sozdal i raska`uva~ot vo nea. A raska`uva~ mo`e da bide: ~ovek, `ivotno, predmet, rastenie i sl. z Raska`uva~ot (naratorot) mo`e da raska`uva vo prvo i vo treto lice. z Raska`uva~ot vo prvo lice raska`uva za nastanite kako nemu da mu se slu~ile. z Raska`uva~ot vo treto lice, seznae~kiot raska`uva~, ima uvid vo nastanite koi im se slu~uvaat na likovite.

Â&#x2C6; ^itajte

i razmisluvajte!

z Preku formata na glagolite }e sogledate vo koe lice raska`uva naratorot na tekstot <Leb za tate>. z Zabele`ete gi zborovite i re~enicite vo koi ima opisi (atmosferata vo domot, vo furnata, p~elite i sl.) z Sogledajte gi razmisluvawata i ~uvstvata od koi e obzemeno deteto. (Zabele`ete gi tie delovi vo tekstot.)

LEB ZA TATE Velko NEDELKOVSKI Vo na{ata siroma{na soba zayvoni ~asovnikot; rapavo, kako da ka{la. Pet ~asot nautro. [umovi: mama tivko go budi tatko mi. Toj sonlivo pra{uva: <Zar e ve}e vreme?> ... Tate izlegol nadvor, cepi nekoe trup~e. Mirisa na zapalena vesnikarska hartija, mama duva vo {poretot, }e vari ~aj od lipa... Gi poznavam nejzinite meki ~ekori do moeto krevet~e. Mama {epoti: <Ile, sinko, znae{, treba da odi{ po leb... > 46


Taka e sekoe utro. Izlegov nadvor. Studenikavo e. Ja pokrenav jakata od paltoto. Furnata se nao|a{e na agolot. Niska ku}arka, a vnatre se: ispoteniot furnaxija i pomo{nicite ‡ bosi i vo potko{uli. A lebovite, skoro izvadeni od furnata, mirizlivo se isparuvaat, a nivnata prepe~ena kora e crvenikava... Vo malata dlanka gi stegam parite, to~no do dinar. Furnaxijata imal obi~aj da potkraduva od mali deca, velea doma{nite. Izminav, mo`ebi, polovina pat. Od edna kafeava porta se izmolkna ruso detence. Gele! I nego go pratile po leb... Cupkame kon furnata. ]e kupam topol leb, tate }e mi re~e: <Golem da porasne{, Ile!> I pak }e se nurnam vo krevet~eto, sonot me o~ekuva pod pernicata. No, {to e toa? Gele zastanal. Pove}eto lu|e se sobrale srede ulicata. Vrevat. Se kreva ~ad; nekoj pali ogan~e... Razbravme: vo edno yit~e imalo osarnik, naselen so stotici luti osi. Ne{to gi voznemirilo, samo brm~at. Letaat vo roevi, `olti i dolgnavesti, so ostri peckalki. Go prepoznav glasot na tetka Mabela: ‡ Lu|e, da gi rasterame nekako. Ne mo`e da se pomine ni navamu‡ni natamu! Eden mustaklija go ostavi svojot star velosiped i re~e: ‡ Jas im go znam lekot! ]e go razgoram ova ogan~e ‡ pa pravo pod osarnikot. Dimot }e gi uni{ti! Taka i napravija. Osite kako spoulaveni letaat gore‡dolu, pa|aat na zemjata, no gi ima u{te, kako `olt roj izviraat od dupkata na yidot. Lu|eto se razbegaa. Jas i Gele se zasolnavme vo najbliskiot dvor... Borbata so ovie naluteni insekti }e potrae dolgo... ‡ Gele, da odime nie! ]e go razgrabaat lebot. ‡ Budal~e, }e ni gi izgrizat u{ite! ‡ Odam sam! ‡ ^ekaj, doa|am i jas. Za~udeni, lu|eto vikaa po nas: ‡ Stojte, nemojte bre, deca, ama ~ii ste, vratete se nazad! Nalutena zavesa od bockavi osi. ^ad. Edvaj go gledam Gele, a do mene e. ‡ So paltoto preku glava! ‡ Mu vikam; me ~ul i poslu{a. Tr~ame niz osite, pet ~ekori, deset... Toga{ po~naa da nè kasaat. Prviot ubod me zdobole do srce. Mislev deka }e umram od vtoriot. Slednite ve}e kako da ne gi ~uvstvuvav. Gele zaplaka, ja spomna majka si. Toj zastana, potoa se vrati. Jas grabam napred. Ne tolku od hrabrost ‡ pove}e od inaet! [aka sitni osi da me spre~at da kupam topol leb za pojadok na tate?! 47


... Stignav pred furnata. Zadi{an i siot pote~en. ‡ Kutriot male~ok! ‡ rekoa nasobranite lu|e i me pu{tija da kupam leb preku red. ‡ Odi si doma, vedna{ tr~aj doma! ‡ zagri`eno vreska{e edna baba. ]e odam, no sega odokolu. Podaleku e, brzam, me pe~at tie ubodi od ostrite {ilci na osite, lebot `e`e vo racete, re~isi tr~am... Doma sum! Mama, koga me zdogleda takov, ispu{ti metalna ~inija i vresna. Tato se bri~el, dotr~a nasapunet, pra{uva {to se slu~ilo. Te{ko zboruvav. Usnite mi bea ote~eni. Odvaj razbraa. ‡ Kal! Svika mama. Da mu stavime kal! Me nama~kaa so kal. Studenikavoto leplivo testo mi gi ubla`uva bolkite. Sum bil kasnat na sedum‡osum mesta... Tato mi se vnese v lice: ‡ Zo{to, budal~e, zo{to?! [epotam: ‡ Topol leb... me prativte... eve... donesov... ‡ Ma`ot na tato! I taka, ti niz osite, bez strav! Mama se smirila, veli: ‡ ]e ti pomine kako kutre... Zo{to ne se vrati? Rekov ednostavno: ‡ Tato treba da pojaduva! ...

ˆ

Zada~i za diskusija

z Nabrojte glagoli od tekstot so koi }e odredite vo koe lice raska`uva~ot go raska`al nastanot. z Poso~ete gi zborovite (re~enicite) vo koi e opi{ana utrinskata atmosfera vo domot i vo furnata. z Opi{ete ja vozbudata na lu|eto od osite i borbata protiv niv. z Koja e celta na deteto koja uporno go vodi i niz opasnosta od osite? z Pro~itajte go razgovorot me|u roditelite i deteto na glas. Diskutirajte za ~uvstvata koi vo vas gi predizvikuva toj razgovor. z Porazgovarajte za formite na zborovite vo tekstot: krevet~e, detence, yit~e, ogan~e, budal~e. So kakva cel gi upotrebil raska`uva~ot? (Pomo{ pobarajte od nastavnikot.) z Pronajdete vo tekstot stilski figuri: onomatopei, epiteti, komparacii.

48


ˆ

^itajte,razmisluvajte, razgovarajte!

z Vo koe lice raska`uva~ot (naratorot) go raska`al tekstot koj sledi, <Ilievata majka>? (Potkrepete go odgovorot so poso~uvawe nekolku glagola od tekstot.) z Opi{ete ja atmosferata vo u~ilnicata. Go odobruvate takvoto odnesuvawe? z Porazgovarajte za prvi~niot odnos na u~enicite kon Ile i iska`uvajte gi va{ite razmisluvawa vo vrska so takvoto odnesuvawe. z [to ja predizvikalo promenata na odnesuvaweto na u~enicite kon Ile? Kako se ~uvstvuvale toga{ negovite drugar~iwa? (Pro~itajte go toj del na glas!) z Porazgovarajte za va{ite ~uvstva koi gi predizvika doma{nata zada~a na Ile.

ILIEVATA MAJKA Gligor POPOVSKI Vo celoto oddelenie toa be{e naj~udno, najtiho i najtainstveno dete. Nikoj ne be{e siguren dali e ta`en, dali e pla{liv ili e nedru`equbiv. Ne zboruva{e so svoite drugar~iwa, osven koga treba{e ne{to da pobara, a retko bara{e, ili koga ve}e be{e prinuden da zboruva. Ima{e mesto vo poslednata klupa i, izgleda deka be{e zadovolen so toa, za{to tamu, vo agolot, toj sekoga{ mo`e{e da bide sam so sebesi. Dodeka drugite deca vikaa, se prefrluvaa preku klupite, se mavaa so sun|erot i izveduvaa stotici drugi |avol{tini, toj sede{e stutkan vo svojot agol, otsuten, so mislite daleku od ona {to se slu~uva{e okolu nego. Toa nikoj ne go znae{e. Ni u~itelkata. Se ma~e{e taa otprvo da razgovara so nego, kako i so site drugi deca, da razbere zo{to e povle~en i mol~aliv, da doznae ne{to za negovite doma, no ne uspeva{e. Go izma~uva{e so pra{awa: ‡ Da ne te karaat doma, Ile? ‡ Ne, ‡ glase{e odgovorot. ‡ Da ne si gladen? ‡ Ne. ‡ Treba li ne{to da ti pomognam? ‡ Ne. 49


‡ Mo`ebi saka{ ne{to da mi ka`e{? ‡ Ne. I sekoga{ taka. Ile odgovara{e samo so <da> ili <ne>. *** Na ~asovi doa|a{e redovno i sekoga{ so toj ~uden, po malku ta`en izraz na liceto. Gi slu{a{e predavawata, pi{uva{e, no nikoga{ ne kreva{e raka da pra{uva ili da odgovara. I site mislea: ni{to ne go interesira i ni{to ne znae. No za ~udo, koga u~itelkata }e go pra{a{e, toj dogovara{e sekoga{ to~no. Na drugite pra{awa koi ne bea vo vrska so u~eweto, toj znae{e eden odgovor: <da> i <ne>. Po~esto se slu{a{e <ne> i zatoa po dve‡tri nedeli Ile dobi prekar <NE>. Palavite, drdolivi deca otprvo ~esto go zadevaa, no popusto. Toj ne im odgovara{e na zaka~kite. Odvreme-navreme mu dofrlaa: ‡ Ej, NE, da ne si go goltnal jazikot? ‡ Ej, NE, {to ima{ v usta? ‡ Ej, NE, }e zaboravi{ da zboruva{. *** Drugpat u~itelkata im zadade zada~a na tema: <Mojata majka> Na drugiot den ne im gi pregleda tetratkite, tuku re~e: ‡ Ajde, Ile, pro~itaj ja tvojata doma{na! Celoto oddelenie se svrte na taa strana. Ile se ispravi, dr`ej}i ja tetratkata vo rastreperenite race. Liceto mu stana pobledo od obi~no. Nekolku pati gi obli`a so jazikot isu{enite usni i ne krevaj}i go pogledot po~na: <Mojata majka mnogu raboti. @al mi e za nea. Mnogu, mnogu mi e `al. Nave~er se vra}a umorna. Racete ¼ se pomodreni i nate~eni od perewe. Mnogu ja sakam, no nikoga{ ne sum ¼ go rekol toa. Od toa taa }e se na`ali i }e se nasolzi, a mene me bolat solzite vo nejzinite o~i. I taa mene mnogu me saka. Sekoga{ kupuva za mene, a za nea ako ostane... Sekoga{ e ta`na. Se pla{am da ne se razbole...> Tuka Ile zastana. Ja navedna glavata. O~ite mu se nasolzija. ‡ ^itaj ponatamu, Ile! ‡ blago go pokani u~itelkata. <Mojata majka, mojata majka...> ‡ po~na, no ne prodol`i. Glasot mu se izgubi, solzi mu gi napolnija o~ite. Vo zanemenoto oddelenie se slu{a samo negovoto isprekinato lipawe. ‡ Sedni, Ile, ‡ mu re~e u~itelkata. I dodeka toj sede{e vo svojot agol, vo posledenata klupa, site pogledi bea vpereni kon nego. Im se nasolzija o~ite i na drugite u~enici i site, niz onie tri re~enici koi gi pro~ita Ile, ja po~uvstvuvaa majka mu kako svoja. 50


ˆ

Zada~a za naredniot ~as

z Podelete se na ~etiri grupi. Sekoja grupa neka se podgotvi spored ovie barawa: ‡ prvata grupa neka go izve`ba tekstot <Leb za tate> da go raska`uva vo treto lice; ‡ vtorata grupa go podgotvuva tekstot <Ilievata majka> da go raska`uva vo prvo lice; ‡ tretata grupa go ~ita i go ve`ba tekstot koj sledi, <Dvete yvezdi>, za raska`uvawe vo treto lice; ‡ ~etvrtata grupa se podgotvuva da go raska`e tekstot koj sledi, <Pejo so tu|i ~izmi na oro>, vo prvo lice.

DVETE YVEZDI Petko DOMAZETOVSKI Dve yvezdi, svetkavi to~ki na neboto, yirkaa pome|u zelenite lisja na jabolknicata. Tie kako da se ~udea na siroma{tijata vo na{ata male~ka ku}i~ka. Gi gledav zame~taeno niz prozorecot i im mavtav so ednata raka za da gi povikam vo mojata soba i da ja prodol`ime igrata. Ednata yvezda, svetlo okce vo temnata no}, trepere{e kako da go veze{e mojot son srede belite cutovi na jabolknicata, dodeka drugata palavo mi namignuva{e, napomnuvaj}i mi da ne me~taam tolku mnogu. Ne mo`ev da go ottrgnam pogledot od niv, gi gledav milo i gi broev nivnite treperewa. Nema{e poubavi yvezdi od niv. Nikoga{ ne sakav da legnam navreme, potskoknuvav na krevetot so `elba da gi primamam kaj sebe i ~esto zaboravav na svojata ve~era. A tie dvete, nasmeani se krieja zad lisjata i cutovite na visokata jabolknica kako da sakaa ne{to potajno da si {epotat tamu, no pak brzo se pojavuvaa od zasolni{teto i me zanesuvaa so svoite igrivi trepeti. Edna{ jabolknicata celata od koren se isu{i. Lisjata ¼ svetnaa i ispopa|aa kako pokoseni. Yvezdite pove}e ne mo`ea da si igraat krienka. ‡ Kade se yvezdite? ‡ ~esto pra{uvav, no ne mo`ev da dobijam odgovor od nikogo. Koj znae kade oti{le? Koj znae sega koe dete im se raduva na tie yvezdi od moeto detstvo!? 51


PEJO SO TU\I ^IZMI NA ORO Stale POPOV Na eden Veligden, Pejo nemal ~izmi za na oro, ta pozajmil edni ~izmi od kom{ijata ‡ ~orbaxija. Do{ol Pejo na sred selo i se fatil na oro. Se razigral Pejo, se razripal, kamewa korni so ~izmite. Go videl ~orbaxijata i mu se storilo oti }e mu gi iskine ~izmite Pejo, pa mu rekol: ‡ More Pejo, poleka, mi gi iskina ~izmite! [to }e obujam jas utre? Slu{nal Pejo, ama slu{nale i site na oroto oti Pejo igra so tu|i ~izmi. Se navredil Pejo i vedna{ gi sobul i mu gi frlil na ~orbaxijata. Toa go zdogledal drug ~orbaxija, go povikal Peja nastrana i mu {epnal da otide kaj nego doma i da ¼ re~e na `ena mu da mu gi dade negovite ~izmi. Oti{ol Pejo kaj ~orbaxijata i za eden ~as pak se vratil so novi ~izmi. Se vratil i pak go povel tanecot. Koga pominal pred ~orbaxijata, toj u{te posilno od prviot po~nal da vika: ‡ Ripaj, Pejo, naripaj se, iskini gi, stopanka im, jas ne gi `alam. Mi dal gospod, novi }e si kupam! Koga Pejo go slu{nal, vedna{ zastanal, gi sobul i ovie ~izmi i mu gi frlil i na ovoj ~orbaxija kako i na prviot, velej}i mu: ‡ Na ti gi, ~orbaxi, tvoite ~izmi! Jas }e si igram so moite! ‡ i go povel tanecot bos.

52


NARODNA PROZA MIT

Literaturno kat~e

Vo damne{ni vremiwa, ~ovekot ne mo`el da gi objasni prirodnite pojavi koi go opkru`uvale. Zatoa vo svojata fantazija izmisluval natprirodni sili za koi veruval deka upravuvale so sè {to se slu~uvalo. Taka po~nale da se sozdavaat prikazni za: bogovi, samovili, krilesti kowi, xinovi, zmejovi i drugi neobi~ni likovi. Vsu{nost, nastanuvale prikazni ispolneti so fantazija, odnosno mitovi. Sekoj narod si ima svoja mitologija. Narodite koi imaat zaedni~ko poteklo imaat i zaedni~ka mitologija. Na primer: slovenska, indiska, skandinavska i sl.

Za da vi e pojasno Spored gr~kata mitologija, eden od sedumminata titani bil Prometej. Bidej}i gi nau~il lu|eto da go koristat ognot, koj dotoga{ go koristele bogovite, go navlekol gnevot na vrhovniot bog Zevs. Bil kaznet na surov na~in, odnosno bil vrzan za edna karpa vo Kavkaz. Sekoj den beloglav orel mu go klukal crniot drob, no nave~er ranite povtorno mu zarasnuvale. Od makite go oslobodil Herakle.

MITOT ZA PROMETEJ (izvadoci) Koga bil sozdaden svetot, so nego vladeele bogovite, a Zevs im bil vrhoven bog. Toga{ zemjata bila ispolneta so `ivotni, moreto so ribi, a vozduhot so ptici. Zabele`al itriot Prometej deka zemjata nema su{testvo {to bi vladeelo so nea i go sozdal ~ovekot. Nabrgu lu|eto se razmno`ile po celata zemja. No, toga{ u{te ne znaele da se slu`at so predmetite, ne znaele zo{to se smenuvaat godi{nite vremiwa, ne znaele da gradat ku}i, tuku `iveele vo temni i vla`ni pe{teri... Videl Prometej deka treba da im se pomogne na lu|eto i im poka`al kako da gi vpregnuvaat volovite, kako da go koristat kowot, kako od bilkite da pravat lekovi. Gi nau~il deka vo zemjata ima blagorodni metali i drugi raboti. Toj i kaj bogovite sekoga{ se zalagal vo korist na lu|eto. Baral da ne gi optovaruvaat so te{ki raboti... 53


Dobriot Prometej re{il da go ukrade ognot od bogovite i da im go podari na lu|eto. Zatoa, koga edna{ po neboto se dvi`ela son~evata ko~ija, toj zel od nebesniot ogan i vo golema trska im go prenel na lu|eto... Za ovaa postapka bogot Zevs naredil Prometej da bide kaznet. Bil vrzan so sinxiri za edna karpa na planinata Kavkaz. Sekojdnevno eden beloglav orel mu go kolvel crniot drob, koj preku no} mu zarasnuval. Ovie maki gi trpel do doa|aweto na junakot Herakle na Kavkaz, koj go zamolil bogot Zevs da se smiluva nad Prometej. Zevs se soglasil pod uslov Prometej da nosi alka na prstot od sinxirot so koj bil vrzan i vrz nego da bide vtisnato par~e od karpata za koja bil vrzan. Taka bil sozdaden prviot prsten so kamen so koj lu|eto do denes si gi ukrasuvaat prstite... ****

ˆ

Razgovor za tekstot

z Kako nastanale mitovite? z Na {to sè Prometej gi nau~il lu|eto? z Koi elementi vo tekstot uka`uvaat deka toj pretstavuva mit? z Kako mitot go objasnuva noseweto prsten kaj lu|eto sè do dene{ni dni?

ˆ

Istra`uvame - doznavame

z Podelete se na tri grupi. Sekoja grupa dobiva po edna zada~a za svoeto istra`uvawe: ‡ Da pronajde podatoci za: titanite, Herakle, Zevs i planinata Kavkaz. ‡ Da pronajde eden mit i da prou~i spored koi elementi se vbrojuva vo mit. ‡ Da pronajde drugi nastani i delovi od mitot za Prometej. z Na naredniot ~as sekoja grupi gi prezentira rezultatite od istra`uvaweto, so {to }e gi zbogatite va{ite znaewa od mitologijata. Upatstvo: Vo istra`uvawata mo`ete da koristite: enciklopedii, biblioteka, internet. 54


LEGENDI I PREDANIJA Â&#x2C6;

Razmislete i sporedete!

z Pro~itajte gi dvata teksta i pravej}i sporedba, sogledajte gi razlikite me|u niv (vo odnos na likovite, temata, sodr`inata).

DEDO NOJO JA IZNA[OL LOZATA Dedo Nojo koga ja izna{ol lozata, presekol pra~ki i nasadil lozje. Na pra~kite koga gi zasaduval v zemja im turil krv namesto voda i zatoa vinoto bilo crveno. Krvta bila od jagne, od arslan i od sviwa. Koga ja tural krvta, vaka blagoslovil: <Koj }e pie od vinoto {to }e go rodi lozjevo, potoa da bide krotok i vesel kako rudo jagne; koj }e pie pove}e, da bide kako yver (arslan), junak i stra{en; a koj }e pie od merata nadvor, za da prepie, da pa|a po zemja i da se valka, kako sviwa vo tiwa, so nego siot svet da se {eguva.> ****

KAKO NASTANALO SELOTO GALI^NIK Na strmnite padini na planinata Bistra se nao|a seloto Gali~nik. Vo dale~noto minato, negovite `iteli `iveele vo Egejska Makedonija, po te~enieto na rekata Gali}. Se zanimavale so sto~arstvo i malku so zemjodelstvo. @iveele miren `ivot sè do naezdata na Turcite. Ne mo`ej}i da `iveat ropski `ivot, gi napu{tile razurnatite domovi, pa ovie Makedonci trgnale na sever, vo neizvesnost. Do planinata Bistra prvi stasale dve semejstva, a bogatite pasi{ta na Bistra privlekle i sto~ari. Ku}ite se namno`ile i se oformilo seloto. Vo spomen na svoeto poteklo od okolinata na rekata Gali}, novoto selo go narekle Gali~nik.

Gali~nik â&#x20AC;Ą panorama

55


****

Â&#x2C6;

Pra{awa za diskusija i zaklu~oci

z [to prona{ol dedo Nojo spored narodnoto tolkuvawe? Koi se fantasti~nite elementi vo tekstot za dedo Nojo? z Koja e temata vo vtoriot tekst? Postojat li fantasti~ni elementi vo ovoj tekst? z Prviot tekst e legenda. Legendite se tvorbi koi na fantasti~en na~in raska`uvaat za pojavi od `ivotot i od prirodata: sozdavaweto na svetot, ~ovekot, sonceto, yvezdite, imiwata i sl. Vo nekoi legendi se raska`uva i za natprirodni su{testva: svetci, samovili, ve{tici i sl. Ima i legendi koi raska`uvaat za istoriski li~nosti, ~ij lik, `ivot i rabota naj~esto se preto~uvaat vo legendi. (Na primer: legendi za Marko Krale, za Aleksandar Veliki, za Kiril i Metodij i sl.) z Vtoriot tekst pretstavuva predanie. Vo predanijata se raska`uva za nastani i za li~nosti od istorijata koi mo`at da bidat vistiniti, no ima predanija i za ismisleni nastani i li~nosti. Mnogu ~esto vo niv se objasnuva nastanuvaweto na nekoe mesto ili objekt, ili pak kako go dobile imeto (selo, grad, reka, ezero, planina, most i sl.). Treba da se znae deka ~estopati vo ovie tekstovi se isprepletuvaat elementi i na predanie i na legenda. Pro~itajte gi slednive tekstovi i sogledajte go isprepletuvaweto na elementi od legenda i od predanie. Potoa diskutirajte koi se tie elementi.

PREDANIE ZA ALEKSANDAR VELIKI (Od Zbornikot na Kuzman [apkarev) Prostite lu|e velat i veruvaat deka vojnite najprvo bile iznajdeni od Aleksandar Veliki Makedonski. Koga toj {etal po more, odej}i vo nekoj drug nepoznat Panorama od Prespansko svet, za da najde i nacrpe <smrtna> voda, za da se napie ta da ne umira nikoga{, koga videl vo moreto ribite da se bijat pome|u sebe, kako vo vojna, namislil i toj da go napravi istoto, ta koga do{ol vo carstvoto svoe, na ovoj svet, ja izvadil prv vojnata. 56


LEGENDA ZA PRESPANSKOTO EZERO Prespanskoto Ezero e edno od najubavite i naj`ivopisni ezera vo ovoj del od Evropa. Ova ezero se spomenuva u{te od damne{niot devetti vek. Edna od legendite za negovoto ime e i slednata. Makedonskiot car Samoil bil mo}en vladetel koj izgradil silna vlast. No, negovite neprijateli, vo nemo} da go sovladaat, ja zarobile i ja oslepele negovata }erka Prespana. Potoa surovosta prodol`ila i tie ja frlile vo ezeroto. Narodot vo ~est na se}avawata za ovoj nastan, svoeto ezero go narekol spored nea, odnosno Prespansko Ezero.

ˆ

Zada~a za naredniot ~as

z Pronajdete legendi i predanija. ^itajte gi na ~asot na toj na~in {to onoj koj gi ~ita, nema da go ka`uva vidot na tekstot. z Za sekoj pro~itan tekst razgovarajte koi elementi gi sodr`i za da odredite dali e toa legenda, predanie, ili pak sodr`i osobini od dvata vida. Upatstvo: Koristete knigi so legendi i predanija, enciklopedii, internet; mo`ete da pra{ate povozrasen ~len od semejstvoto koj }e vi preraska`e vakvi vidovi tvorbi.

ˆ Istra`uva~karabota z Podelete se na pet grupi i sekoja grupa neka dobie edna zada~a koja }e ja prezentira na ~as: ‡ da pronajde tri makedonski narodni pesni (rodoqubiva, qubovna i humoristi~na) i neka gi zabele`i motivite, auditivnite i vizuelnite elementi; ‡ da pronajde dve makedonski narodni prikazni; neka gi zabele`i temite i neka gi preraska`e fabulite; ‡ da pronajde mit od slovenskata mitologija i neka gi objasni elementite koi go vbrojuvaat vo ovoj vid tvorbi; ‡ da pronajde dve makedonski legendi i da gi zabele`i elementite koi gi vbrojuvaat vo legendi; ‡ da pronajde dve predanija i da gi nabroi elementite od sodr`inata koi uka`uvaat deka toa se predanija. z Od sobranite tvorbi i obrabotenite sodr`ini napravete yiden vesnik. Sugestija: Vo vesnikot e po`elno da imate i ilustrativni delovi koi sami }e gi nacrtate. 57


OSNOVNI DRAMSKI VIDOVI (komedija, tragedija i sovremena drama)

KOMEDIJA Â&#x2C6;

Sporedete i sogledajte!

z Dodeka go ~itate tekstot, sogledajte gi delovite koi predizvikuvaat smea i razmislete {to se postignuva so tie humoristi~ni elementi.

^ORBAXI TEODOS Vasil IQOSKI Da vi bide pojasno ^orbaxi Teodos e bogat ~ovek so mnogu lo{ karakter, od kogo site se pla{at, no i mu se potsmevaat. Smeta deka a najumen i poitar od drugite, no sepak e nadmudruvan vo najbitnite momenti od `ivotot, osobeno koga negoviot sin Tom~e }e saka da se o`eni za siroma{na devojka. Najvpe~atliv e negoviot odnos kon semejstvoto i kon slugite vo domot. Sedumnaesetta pojava

Teodos TEODOS (Vleguva vo no}na dolga ko{ula, so mazno od ve~erta, izbri~eno lice, a mra~no lice, na koe nikoga{, ni za mig, ne svetnuva nasmevka i vedrina, so gusti naku{traveni ve|i koi go potcrtuvaat namurtenoto ~elo i go zasenuvaat, pravej}i go u{te postuden studeniot pogled; so ostar, otse~en govor, koj skoro nikoga{ ne e razgovor so lu|eto, nitu so najbliskite, tuku karawe, vikawe na niv, na najbliskite najmnogu so potcenuvawe, duri i prezirawe, preku volja, kako i da ne zaslu`uvaat so niv da se razgovara. Ve}e razluten {to ne go razbudile, viduvaj}i deka nema nikoj, kako {to redovno biva pri stanuvawe-to, da go pre~ekaat i da go slu`at, izbuvnuva): [to e ova? Nikoj `iv nema! Toa li e red? Site se uspale! A jas... (Poglednuva na saatot) Ne raboti. Toa li e red? Ako sum zadremal. Onoj {eret Arsen mo`e pak da mi izmrda so lozjeto... (Vika.) Paraskevo, Paraskevo! Paraskevo, par~iwa da se stori{! Paraskevo! 58


Osumnaesetta pojava Teodos i Keva KEVA (Odnadvor): Slu{am, Teodose! Eve idam vedna{! (Vleguva) TEODOS: [to e toa denes? KEVA: Pa... pa... TEODOS: Padnala, pa ne stanala! Zo{to ne me razbudivte? KEVA: Pa.. pa... ova... (Poglednuva na saatot.) Satot zaprel, pa... TEODOS: Zo{to da zapre? Toa li e red? Ako sum zadocnil? Ako onoj Arsen... DEVA: Toj... ki... kinisal... TEODOS: Kinisal? Uf, sum zadocnil! Uf, begaj mi od pred o~i ti, kukumjavko, za{to }e te zdrobam kako suva piperka! KEVA: (Trgnuva): Lele, lele, lele! TEODOS: ^ekaj, stoj, lelekalo! Ka`i od kade znae{ deka Arsen kinisal? KEVA: Be{e Spiro kaj nego. TEODOS: Kade e toj? Daj mi go vamu! Spiridone, Spiridone! Dvaesetta pojava Teodos i Keva TEODOS: Sè }utuci okolu mene, gluvi, glupavi! Da me ostavat da se uspijam, da zadocnam! A ti, Paraskevo, ti bare da bide{ posvesna i poakikatna... ama ni{to i od tebe... jazak! KEVA: Pa... jas... TEODOS: Nej}e ovde pa, pa, tuku treba um i o~i otvoreni! Dvaesetta pojava Teodos, Keva i Naca NACA (Vleguva): Pro{tevaj, ~orbaxi, satot e kriv... TEODOS: ]e ve iskrivam jas site, tuku sega nemam vreme! Brgu da mi gi is~isti{ ~evlite! NACA: Sum gi is~istila, ~orbaxi, eve gi. TEODOS: Daj da vidam. Si gi is~istila, krasno si gi is~istila! Kako ma~ka so opa{ka da mavnala preku niv! Vidi vidi, ovie zapci, polni so kal, vidi! NACA: Pa, ~orbaxi, samo dva‡tri. TEODOS: Dva‡tri! More bi na{ol jas i dvaeset‡trieset, tuku nemam vreme. Ajde is~isti gi u{te edna{! NACA (Gi zema ~evlite.): Arno, ~orbaxi! TEODOS: Zapcite arno da gi istrebi{ so tres~i~e! NACA: Razbrav, ~orbaxi! TEODOS: Arno da gi istrie{ so kadife, da svetnat kako yift! NACA: Arno (Poa|a.) 59


Â&#x2C6;

Da porazgovarame

z Vo izvadokot avtorot ve zapozna so glavniot lik ~orbaxi Teodos. [to doznavte za nego ~itaj}i go tekstot vo zagradite? z Kako se odnesuva toj so svoite najbliski, so soprugata Keva i so slugite vo svojot dom? z Kakov e negoviot re~nik? Ilustrirajte so ~itawe delovi od izvadokot. z Kakvo ~uvstvo pobuduva kaj vas negoviot odnos, no i dr`eweto na ostanatite likovi vo izvadokot? z Odnesuvaweto i govorot na likovite koi avtorot gi izlo`il na potsmevawe predizvikuvaat smea kaj ~itatelot (gleda~ot).

Literaturno kat~e

Komedija e dramski vid vo koj se prika`ani negativnite strani na `ivotot. Sodr`inata se iznesuva na humoristi~en na~in pri {to dramskite likovi se izlo`uvaat na potsmev i kritika. So toa komedijata povikuva na otstranuvawe na nedostatocite kaj poedincite.

Bidete kreativni (Za naredniot ~as) z Napi{ete komi~na slu~ka vo dijalo{ka forma i interpretirajte ja na ~asot. (Potrudete se da vnesete pove}e humor vo odnesuvaweto i vo govorot na likovite.)

60


TRAGEDIJA Â&#x2C6;

Sporedete i sogledajte!

z Pro~itajte go dramskiot izvadok, razmisluvaj}i za sudbinata na glavnite likovi, no i za tekot (razvojot) na dramskoto dejstvo. Sporedete go so dejstvo vo raskaz. z Objasnete gi me|usebe pomalku poznatite zborovi. (Pomo{ pobarajte od nastavnikot ili pobarajte vo Re~nikot na makedonskiot jazik.)

PE^ALBARI Anton PANOV

Da vi bide pojasno Kostadin i Simka se vqubuvaat i sakaat da se ven~aat. Na taa odluka se protivi tatkoto na Simka, Fidan, poznat bogata{, koj smeta deka }erkata treba da se ma`i vo bogata ku}a, a ne so siromav kako {to e Kostadin. No, qubovta pobeduva, dvajcata mladi se ven~avaat so zaemot {to im go dava Jordan, no pod uslov vedna{ po svadbata da odi na pe~alba i da go vrati zaemot. Simka ostanuva sama, se ra|a maliot Kole. Za toa vreme Kostadin na pe~alba smrtno se razboluva. Po pet godini Simka doznava deka pe~albarite se vra}aat i gi is~ekuva zaedno so sinot Kole.

^etvrti ~in (slika vtora) Vo ku}ata na Kostadin. Simka e sama, veze. Do nea, nejziniot petgodi{en sin Kole si igra. Simka pominuva ~asovi vo nestrpliva vozbuda, mislej}i na Kostadinovoto vra}awe. SIMKA (Zamisleno elegi~no.): Site `eni na svetot se raduvaat koga male~ki lastovici im javuvaat za rana prolet. Samo pe~albarkata e `alna i misli koga }e dojde esen... Site `eni na svetot so dobra sre}a gi pozdravuvaat prvite {trkovi, za{to im nosat qubov i sre}a! Samo pe~albarkata ~eka da gi ostavat svoite sivi gnezda, ~eka dali }e go vidi u{te edna{ miloto lice... A toa e daleku, daleku... KOLE: [to zboruva{, mamo? SIMKA: Velam, tatko ti }e dojde... KOLE: Skoro li }e dojde, mamo? SIMKA (Go pregrnuva.): Skoro, sine, skoro... 61


KOLE: I lani taka zboruva{e, mamo. SIMKA (Vozbudeno.): ]e dojde! ... Godinava }e dojde! (Go namestuva Koleta na prozorecot.) Eve, gledaj tuka na prozorec! ]e vidi{ koga }e dojde! (Stoej}i nad deteto i galej}i go po glavata.) Oh, ti guguv~e male~ko! [to si zgre{ilo ti pred gospoda da bere{ gri`a u{te od pet godini? Kogo go udrile, kogo za gu{a go fatile ovie beli ra~iwa, ta da trga{ maki za tatko ti vo tu|ina? Oh, ti vrap~e neveselo! [to grev ti na du{a nosi{, ta duri srceto da ti pla~e, pra{aj}i za neviden tatko? (Se oddeluva od deteto.) Ako ima gospod, treba da ni se vrati tatko, doma}in, ma`... (Rezignirano.) Ma`!.. Ma`!.. I slatko i gorko e da pomisli{ deka go ima{! ... (Liri~no nastroena, opfatena od ~uvstvo na pritaen kopne`.) Koga naprolet blagiot jug zapee i jas so nego zaedno glasot si go zadr`uvam: belki Kostadin }e ~ue, skoro da mi dojde... Sè na vetar! Esen pominuva, zima dojduva! Od sever vetar na prozorec mi sviri! Kostadin ne }e dojde! Taka pet godini!... Dali jas ne sum `ena? Dali vo gradive kamen nosam? Dali vo `ilive voda mi te~e, ne mlada krv? Of, Kostadina go sakam! Da mu go vidam okoto! Da mu go ~ujam glasot! Da go setam do srceto svoe!... (Se trgnuva, ispla{ena od ovie misli.) Ah, {to zboruvam jas, {to zboruvam? Sveta Pre~isto, prosti mi... Ama, du{ata me boli za Kostadina... Ma` mi e... (Odedna{ ja obze-ma stra{no pret~uvstvo.) Ako ne dojde? Ako sosem ne si dojde? (Pa|a pla~ej}i skr{ena od bolka.) BO@ANA (Vleguva vikaj}i radosno.): Simke! Simke!.. Stani! [to pla~e{? Denes }e dojdat!.. Dojde glas deka }e stignat! SIMKA (Radosno, niz solzi.): O, gospodi! [to ne pomisliv... Site li se vra}aat? BO@ANA: Stigna ~ovek {to gi videl! Veli, mnogu gi ima... (So blag ukor.) I ti, Simke, em znae{ {to veli vo pismoto {to go dobivme. Tamu stoi: <Pred Mitrovden }e dojdam>! SIMKA: Ah, gospodi, go smetnav od um... Treba da prigotvime... BO@ANA: Najdi ko{ula, ~orapi... ^ista postela da najde, da si po~ine... SIMKA (Brgu go otvora kov~egot i vadi nu`ni dolni ali{ta.) Mo`e ispoten }e dojde... (Trepetno.) Oh, so kolku nade` i temni misli se gotvime za ovoj svetol den, den so solzi radosni i trepetni orosen, namesto so cvet~iwa beli... I cvet~iwata ovenaa, kako {to i samata veneam, mili doma}ine! (Oddaleku se slu{a pesnata: <Site mom~iwa dojdoa... Radosno.) Tie se! BO@ANA: Tie se! SIMKA: Oh, bo`e! Ne tolku radost odedna{... Srcevo }e mi pukne... (Pesnata se zasiluva.) KOLE: (Na prozorecot.): Mamo! Ide tatko! Ide! Ide! BO@ANA (Go gali.): Ide, ~edo! ]e ti donese bak{i{! 62


SIMKA: Dojdi, Kostadine, poskoro! (Pesnata preseknuva.) (Pauza.) Zo{to ne peat? [to zna~i toa? BO@ANA: (So trpki, pret~uvstvuvaj}i go lo{oto.): Nekoj umrel na tu|ina... SIMKA: (Kako zagubena.) Blizu do nas zamol~ea... (Obete se bez kapka krv kako od vosok.) ZAFIR: (Se pojavuva na pragot.) KOLE (Tr~a kon Zafira, radosno.): Eve go tatko, mamo! (Mu gi opfa}a kolenata na Zafira. Mol~ewe.) BO@ANA (Kako ne so svoj glas.): Kade e sin mi Kostadin? ZAFIR (Mol~i. Potem go vadi od torbata pojasot Kostadinov i }eseto so pari; gi predava.) SIMKA (Go prima }eseto i pojasot.): Ela, Kole... (Go pregrnuva Koleta.) Tatko ti ne }e si dojde... Nikoga{ ne }e si dojde... ti pratil pari da go vikne{ dedo ti Jordan na zadu{a... BO@ANA (So {epot kon Zafira.) Umre? ZAFIR: Umre... Zavesa

Â&#x2C6;

Razgovor za tekstot

z Opi{ete go prostorot kade {to se nao|a Simka. z Zo{to Simka veli deka `enata na pe~albarot e ta`na vo prolet? z Za {to razgovara Simka so sin Âź Kole? z Simka e liri~no nastroena. Preraska`ete go toj del. Kakvi ~uvstva budi vo vas? z Kakvi vesti nosi Bo`ana? z [to navestuva zamruvaweto na pesnata pred Simkinata ku}a? z Objasnete kakvo raspolo`enie gi obzema likovite na scenata. Na {to se dol`i toa? z [to im ostava Kostadin na svoite bliski?

Literaturno kat~e

Dramskiot vid koj ima za cel da predizvika ~uvstvo na taga, no i na heroizam i vozvi{enost, se vika tragedija. Za prv pat se javila vo anti~kata drama. Vo tragedijata se prika`ani nesre}ni, tragi~ni nastani koi predizvikuvaat strav i so`aluvawe. 63


Â&#x2C6;

Pro{irete gi znaewata

z I dramskiot tekst, vo vnatre{nata struktura, ima: tema, fabula, ideja, likovi. z Dramskoto dejstvo se odviva niz pove}e etapi: Ekspozicija e del vo koj avtorot nè zapoznava so po~etnata situacija, najavuva za {to }e govori vo tvorbata. Zapletot zapo~nuva vo momentot koga oddelni nastani pretstavuvaat pre~ka po~etnata situacija da ostane takva kakva {to bila. Kulminacija nastapuva koga dejstvoto go dostignuva vrvot vo svojot razvitok, koga napnatosta i neizvesnosta se na najvisoko nivo. Peripetija pretstavuva presvrt na nastanite koga vo `ivotot na nekoj od likovite se slu~uva promena na dobro ili zlo, poradi {to toj doa|a vo sudir so sredinata vo koja `ivee. Raspletot zna~i razre{uvawe na problemot so koj e soo~en nekoj od junacite, bilo toa da e pobeda ili poraz za nego. kulminacija

zaplet

ekspozicija

peripetija

rasplet

Â&#x2C6; Zada~a z Pro~itajte go izvadokot od dramata taka {to tekstot }e go podelite po ulogi. Dramatizirajte go vnimavaj}i na preporakite {to se dadeni vo zagradite. Ve`bajte intonacija i gestikulacii.

64


SOVREMENA DRAMA Â&#x2C6; Razmislete! z Pro~itajte go izvadokot i obrnete vnimanie na nastanot {to se prezentira vo dramskot izvadok.

BULKI KRAJ [INITE Velko NEDELKOVSKI Da vi bide pojasno Dejstvoto vo dramskiot tekst se odviva kraj `elezni~ka stanica i go otslikuva sekojdnevieto na lu|eto ~ij `ivot se vozovite, lu|eto, odnosite me|u niv. Glaven lik e Vane, qubopitno dete, ~ie detstvo se odviva kraj {inite. *** Predel pokraj {ini so bulki. Den. Pokraj {inite ima mnogu bulki. Me|u niv, odnekade, izniknuva Vanevoto lice. Toj gi zdogleduva cvetovite, gi dopira pupkite. Saka da skine edna pupka, no vo toj mig kako da mu se pri~ini deka go slu{a glasot na tatko mu. Glasot na Vlado: Pupkite ne treba predvreme da se skinat. Od niv }e rascutat ubavi bulki! (Vane ja trga rakata od pupkata i se obyrnuva naokolu. Nema{e nikoj. Toj povtorno ja pru`i rakata kon pupkata. Ja skina i so seta qubopitnost po~na da ja ispituva nejzinata vnatre{nost. Ne otkri ni{to osobeno, no zabele`a na prstot nekakva bela, kako mleko, lepliva te~nost koja kape{e od strakot. Toj se zagri`i i kako da se kae{e {to ne go poslu{a sovetot na tatka si, gi ostavi bulkite i se upati doma.) Okolina na ku}arkata na svrtni~arot. Den. Ku}arkata na svrtni~arot be{e ogradena so drveni, zeleno oboeni tarabi. Be{e mnogu pomale~ka od zgradata na stanicata. Dodeka Âź se pribli`uva{e, Vane go zabele`a svrtni~arot, koj{to ~epka{e so edno moti~e vo bav~ata so cve}iwa. Gradinata ne be{e golema, be{e ogradena so `ica i ubavo utvrdena. Vane prijde do ogradata. STAVRE: O, Vane! Kade be{e, ~i~ino? [etka{, a? [etaj, {etaj! VANE: ^i~ko Stavre, {to e toa {to se cedi od bulkite koga }e gi skine{? Ne{to belo? 65


STAVRE: Toa cve}iwata pla~at, {to sme gi skinale. Jas odgleduvam cve}iwa vo bav~ata, no nikoga{ ne gi kinam. VANE: Jas mnogu gi sakam bulkite. STAVRE: Da, da, tie se najubav ukras kraj {inite. VANE: Koj gi sadi? STAVRE: Nikoj, sami si rastat kakoi site drugi rastenija na zemjava. VANE: Jas mislev deka gi sadat `elezni~arite so crveni kapi. STAVRE: A zo{to tie da gi sadele? VANE: Za da li~at na niv. Tate mi re~e da ne ¼ ka`uvam na mama deka toj li~i na bulka. STAVRE: A ti ne ¼ ka`a? VANE: Ne. STAVRE: I, nemoj!

ˆ Razmislete! z [to pravel Vane pokraj {inite? z [to zabele`al otkako ja skinal bulkata? z Opi{i ja ku}arkata na svrtni~arot. z [to go zainteresiralo Vane? z Koj gi sadel bulkite spored Vane? z [to bil zamolen da ne ka`uva? z Nabrojte gi podatocite (zborovi, re~enici) koi ve upatuvaat kon toa deka tekstot govori za nastan od sovremeniot `ivot.

Literaturno kat~e

Dramski vid vo koj avtorot prika`uva sovremen nastan, motiviran od sekojdnevniot sovremen `ivot, se vika sovremena drama. Vo nea gi prepoznavame na{ite so`iteli so nivnite problemi, razmisluvawa, na~in na `iveewe, govorewe i sl..

66


Bidete kreativni (Za naredniot ~as) z Pro~itajte go izvadokot od sovremena proza, a potoa pretvorete go prozniot tekst vo dramski, upotrebuvaj}i dijalog i delovi so objasnuvawa (pomesteni vo zagradi). z So va{ata kreativnost â&#x20AC;Ą prodol`ete go dramskiot tekst po sopstveni zamisli. <... Sekojdnevno si igravme vo maloto prekrasno uredeno park~e vo blizina na na{ite domovi. Bevme pogolema grupa drugar~iwa. Koj znae {to se slu~i so nas denes? Dovolno be{e Jane da re~e i nie udobno da gi smestime na{ite noze na klupite, tokmu na mestata kade {to se sedi. Pomina tetka Trajanka i tivko nè zamoli da sedneme kade {to e redot. Jane, pravej}i se va`en pred nas, drsko Âź odgovori deka }e sedime kade {to sakame. Po~uvstvuvav sram i mu rekov na Jane deka ne vnimava {to zboruva. A toj pak, u{te posilen, mi vikna da si odam ako ne mi se dopa|a dru{tvoto. Gledaj sega nov sram! Marko i Darko izmislija <igra> da kineme granki od drvjata i da pravime pra~ki. Im se pridru`ija @are i Mare, poka`uvaj}i ni kolku ubavi gran~iwa skinale. Vidov kako kon nas doa|a dedo Ilija i se zasramiv od nivnite postapki. A toj pak, ne`no i so `elba da gi pou~i, gi pra{a zo{to go pravat toa. Mi dojde da propadnam v zemja koga gi ~uv kako vo hor se iznasmeaja, pa go <posovetuvaa> dedoto da si ja gleda svojata rabota. Ne mo`ev pove}e da u~estvuvam vo ovie <igri>, pa izmisliv deka me boli stomakot i deka }e si odam doma... >

67


RADIODRAMA RADIODRAMA ZA DECA

Literaturno kat~e

Radiodramata e specifi~na dramska tvorba nameneta za izvedba preku radio. Osnovni elementi na radiodramata se: govorot na akterite, zvukot (zvu~nite efekti) i muzikata. Za da vi e pojasno Izvadokot koj sledi e od dramskiot tekst <Vreme za seidba>, vo koj se obrabotuvaat delovi od biografijata na Jordan Haxi Konstantinovâ&#x20AC;ĄXinot, na{ istaknat prerodbenik, u~itel i avtor na dramski tekstovi od krajot na XIX i po~etokot na XX vek. Za svoite dejnosti bil progonuvan od turskite vlasti.

Izvedba na dramskiot tekst z Sekoj u~enik individualno go ~ita tekstot vo sebe. z ^itajte go tekstot po ulogi; akterite da gi po~ituvaat upatsvata vo zagradite; eden u~enik gi imitira zvucite koi se zabele`ani vo zagradite (krckawe i ~ukawe na vratata, tresok, ~ekori, {u{kawe na hartija).

VREME ZA SEIDBA Velko NEDELKOVSKI (Izvadok od radiodramata za deca <Vreme za seidba>) (No}ni zvuci, ~ekori po kaldrma, lae` na ku~iwa, tropawe na vrata â&#x20AC;Ą silno, nastoj~ivo, so raka na silnik...) STARE[INATA: Otvoraj! Otvoraj, bre }erata! (^ukawe na portata.) (Krckawe na starata porta. Izvik.) JORDAN: Nekaneti gosti vo gluvo doba... Zaptii! (Ja otvora portata.) STARE[INATA: Ti li si toj daskal, bre? Jordan Axi Konstantinov, sin na Ko~o Klisarot!? JORDAN: Jas sum, zaptijo. STARE[INATA: Ima{ li oru`je? (Vika.) JORDAN: Zborovite se moe oru`je. (Govori mirno, stalo`eno.) 68


STARE[INATA: Pretresete sè, ~epkajte po skri{ni mesta. [tom i tvoite ne te sakaat ‡ opasen si! (Zboruva sè poglasno.) (Tresok. ^ekori. [u{kawe na hartija.) JORDAN: Poleka, zaptii! Grev }e ve fati. Osven u~ebnici i rakopisi, kaj mene drugo nema... STARE[INATA: Visoko leta{, daskale! So goli zborovi protiv sultanot si trgnal. Ne ti se pi{uva arno! (Govori zakanuva~ki!) JORDAN: Gi u~am decata na sosedite da ne si go zaboravat mlekoto so koe se zadoeni... Ne razbira{ ti, zaptijo, sluga si, drugi te ispratile! STARE[INATA: Imam naredba da izvr{am pretres... Najdovte li ne{to, zaptii? (Zboruva so ton od koj ~eka potvrden odgovor.) PRV ZAPTIJA: Knigi, samo knigi, stare{ino! Zo{to mu se tolku?!.. (Zboruva kako da se ~udi!)

ˆ

Pra{awa za analiza na tekstot

z Kade se odviva dejstvoto vo dramskiot tekst? z Za {to go obvinuvaat Jordan zaptiite? z Porazgovarajte za nivniot odnos kon Jordan. Naglasete gi tie delovi od tekstot. z Nabrojte gi auditivnite elementi vo tekstot. z Obidete se da sozdadete vizuelna slika za tekstot, odnosno da opi{ete kako go zamisluvate mestoto na nastanot i likovite. z Objasnete ja re~enicata koja ja ka`al Jordan: <Zborovite se moe oru`je.> z Kako gi razbirate poslednite re~enici na Jordan?

Literaturno kat~e

Dramsko-literaturnata tvorba emituvana na radio se vika radiodrama. Tekstot se emituva na radio, a likovite, nivnoto odnesuvawe, mestoto na nastanite se zamisluvaat bidej}i ne gi gledame na scena. Dejstvoto na dramata stanuva poblisko preku upotrebata na zvuci i muzi~ki efekti, taka {to doa|aat do izraz auditivnite elementi vo tekstot. Radiodramite mo`at da bidat radiodrami za deca i radiodrami za vozrasni. Sekako deka razliki me|u niv postojat. Pred sè, radiodramite za deca obrabotuvaat sodr`ini od detskiot svet. Jazikot na koj se napi{ani e soodveten za decata, kako i porakite koi tekstovite gi prenesuvaat preku akterite. 69


Â&#x2C6;

Zada~i za naredniot ~as

z Vo tetratka preraska`ete go dramskiot tekst koj go ~itavte i go analiziravte. Bidete vnimatelni vo pretvoraweto na dijalozite vo raska`uva~ka forma. z ^itajte gi doma{nite zada~i i diskutirajte za uspe{nosta na izvr{enata zada~a.

Â&#x2C6;

Istra`uva~ka

rabota

z Pronajdete podatoci za `ivotot i deloto na Jordan Haxi Konstantinov-Xinot; podredete gi i izrabotete yiden vesnik. z Ume{nite crta~i neka go uredat ilustrativniot del od yidniot vesnik.

Â&#x2C6; Individualna zada~a z Sekoj u~enik neka prosledi radiodrama. Sodr`inata ja preraska`uva vo tetratka, ne zaboravaj}i deka treba da gi opfati i auditivnite elementi; vnimatelno so pretvoraweto na dijalozite vo prozen tekst. z ^itajte gi sostavite i diskutirajte za uspe{nosta na izvr{enata zada~a.

70


JAZIK

<Vo makedonskiot literaturen jazik treba do najgolem stepen da se izrazi negovata narodna osnova. Re~nikot na literaturniot jazik da se zbogatuva so zborovi od site na{i dijalekti, da se izgraduvaat novi zborovi so `ivi nastavki i, samo kolku {to e potrebno, da se usvojuvaat i tu|i zborovi.> (Bla`e Koneski) 71


“ VARIJANTI NA STAROSLOVENSKIOT JAZIK “ MAKEDONSKATA VARIJANTA

“ MAKEDONSKI NARODNI GOVORI “ FONETIKA

“ PODELBA NA SOGLASKITE SPORED NA^INOT NA OBRAZUVAWE “ SAMOGLASNOTO R “ SOGLASKITE NA KRAJOT NA ZBOROT “ AKCENT “ AKCENTIRAWE NA SLO@ENITE ZBOROVI I NA BROEVITE “ OTSTAPUVAWA OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE “ MORFOLOGIJA “ IMENSKA GRUPA ZBOROVI: IMENKI, PRIDAVKI, ZAMENKI I BROEVI “ ZAEDNI^KI GRAMATI^KI KATEGORII NA IMENSKATA GRUPA ZBOROVI “ IMENKI ‡ GRAMATI^KI KATEGORII “ GRAMATI^KA KATEGORIJA ROD KAJ IMENKITE (PRIRODEN I GRAMATI^KI ROD) “ GRAMATI^KA KATEGORIJA BROJ KAJ IMENKITE “ VIDOVI MNO@INA KAJ IMENKITE “ GLAGOLI ‡ GRAMATI^KI KATEGORII “ GRAMATI^KA KATEGORIJA VID “ GRAMATI^KI KATEGORII KAJ GLAGOLITE: LICE, BROJ I VREME “ PRIDAVKI “ VIDOVI PRIDAVKI I NIVNITE GRAMATI^KI KATEGORII “ STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE “ BROEVI ‡ GRAMATI^KI KATEGORII “ BROJNI FORMI ZA LICA “ PRIBLI@NA BROJNOST “ SINTAKSA “ GLAGOLOT VO LI^NA GLAGOLSKA FORMA VO FUNKCIJA NA PRIROK “ RE^ENI^EN ^LEN: P R E D M E T “ RE^ENI^EN ^LEN: A T R I B U T “ RE^NIK I STIL “ LEKSI^KO ZNA^EWE NA ZBOROVITE “ HOMONIMI “ NEOLOGIZMI “ PRAVOPIS “ PRAVOPISNI I INTERPUNKCISKI ZNACI “ ZAGRADI ( ( ) ) “ CRTA (TIRE) ( ‡ ) “ APOSTROF ( ,) “ YVEZDI^KA ( * )

72


VARIJANTI NA STAROSLOVENSKIOT JAZIK MAKEDONSKATA VARIJANTA

Jazi~no kat~e z Kako i dugite slovenski jazici, i makedonskiot jazik se razvil od praslovenskiot jazik (so koj govorele Slovenite pred nivnoto raseluvawe). z Najstar literaturen jazik na Slovenite bil staroslovenskiot jazik. z Na osnova na staroslovenskiot jazik, bra}ata Kiril i Metodij preveduvale crkovni knigi od gr~ki na slovenski jazik. z Vo prevodite ja koristele prvata slovenska azbuka, glagolicata, sozdadena od Kiril (vo vtorata polovina od IX vek.) Taa imala 38 bukvi. z Sv. Kliment ja uprostil glagolicata sozdavaj}i ja vtorata slovenska azbuka, kirilicata, koja broela 44 bukvi. (Ja narekol taka spored svojot u~itel Kiril.)

Â&#x2C6;

Sporedete!

Razgledajte gi dvete ilustracii, ednata so bukvi od glagolicata, a drugata so bukvi od staroslovenskata kirilica. Taka }e steknete soznanija za formite na bukvite na dvete slovenski azbuki i }e gi sporedite. z Makedonskata azbuka isto taka se vika kirilica. Pro~itajte go prevodot na Samuilovata nadgrobna plo~a. Sporedete koi bukvi od nadgrobnata plo~a se sli~ni so sovremenata makedonska kirilica.

Samuilovata nadgrobna plo~a (staroslovenska kirilica)

73


*** Vo imeto na Tatkoto i na Sinot i na Svetiot Duh jas Samuil sluga bo`ji postavuvam spomen na tatko mi i na majka mi i na brat mi na ovie krstovi. Ovie se imiwa na pokojnite: Nikola sluga bo`ji Ripsimija, David. Se napi{a vo godinata na sozdavaweto na svetot 6501 (992/993) indikt 6 Prevod na Samuilovata plo~a (Car Samuil ja posvetil kako nadgrobna plo~a na svoite roditeli)

Formi na najstari glagolski bukvi

Literaturno kat~e

z Dolgo vreme crkovnite knigi bile prepi{uvani so znacite od glagolicata. Pri toa, prepi{uva~ite od razli~ni slovenski narodnosti vnesuvale jazi~ni crti od svojot jazik.

z Na toj na~in se razvile varijantite (redakcii, recenzii) na crkovnoslovenskiot jazik (srpska, ~e{ka, ruska i dr.). z Taka nastanala i makedonskata varijanta na crkovnoslovenskiot jazik, vo XII vek. Makedonskata varijanta sodr`ela elementi od makedonskite govori. z Makedonskata varijanta go ozna~ila po~etokot na razvojot na makedonskiot jazik.

^etvoroevangelie na pop Joan Kratovski (kirilsko pismo)

74


Makedonskata varijanta na crkovnoslovenskiot jazik ima pove}e osobenosti. Pova`ni se: A. Tradicionalnosta Iako glagolicata bila zameneta so kirilicata, vo nekoi makedonski tekstovi imalo celi delovi predadeni so glagolica. B. Me{awe na nosovkite (X ‡ en, Ò ‡ on) Vo pravopisot na makedonskata varijanta osobina bila me{aweto na bukvite‡nosovki. Na primer:

ÐZQJKQ

>

ÒZQJKQ

(jazik)

V. Zamena na erovite (Q = golemo er, ] = malo er) Zamenata na erovite isto taka bila osobina na makedonskata varijanta. Odnosno, Q > o i > e. Na primer:

SQN] > son (s'n > son) DQN] > den (d'n > den) ˆ

Zada~i:

1. Razgledajte ja {emata na koja se pretstaveni slovenskite jazici. Nau~i koi slovenski jazici vo koja grupa pripa|aat. P R A S L O V E N S K I

Î

zapadnoslovenska grupa

Î

Î

ju`noslovenska grupa

Î

Î

isto~noslovenska grupa

Î

polski ~e{ki slova~ki lu`i~ko‡srpski makedonski bugarski srpski hrvatski slovene~ki ruski ukrainski beloruski 75


2. Vo tekstot od Samuilovata nadgrobna plo~a pronajdi go imeto Samuil. 3. Pro~itajte go prevodot na Samuilovata nadgrobna plo~a i obidete se da otkriete i drugi zborovi vo originalniot tekst. Vo toa mo`e da vi pomognat tabelite so bukvi od glagolicata i kirilicata, kade e pretstaven i nivniot izgovor.

76


MAKEDONSKI NARODNI GOVORI Vo Republika Makedonija ima golem broj dijalekti. Re~isi sekoj geografski region, sekoj grad i negovata okolina, se razlikuva vo govorot od sosednata oblast po nekoi elementi (po glasovite, po akcentiraweto na zborovite i sl.). No, vo su{tina, jazikot e ist. [to e toa dijalekt? (Obidete se sami da zaklu~ite spored ona {to e ka`ano prethodno !)

Jazi~no kat~e Govorot so koj se slu`at lu|eto od edno podra~je se narekuva dijalekt (tikve{ki dijalekt, debarski dijalekt, kumanovski dijalekt i mnogu drugi). [to e toa nare~je? Pogolema jazi~na edinica vo koja spa|aat pove}e bliski dijalekti se narekuva nare~je.

ˆ

Razmislete i zaklu~ete!

z Razgledajte gi dvete {emi i obidete se da odgovorite na pra{awata. (Ako vi e potrebna pomo{, porazgovarajte, razmislete so drugar~e ili pra{ajte go nastavnikot.) makedonski dijalekti vele{ki dijalekt prilepski dijalekt bitolski dijalekt

Î Î

zapadnomakedonsko nare~je isto~nomakedonsko nare~je

Î

zapadnomakedonsko nare~je

Ð osnovata na literaturniot makedonski jazik (standarden ili normiran) z Vo kolku nare~ja se grupirani makedonskite dijalekti i koi se tie? z Koi dijalekti go so~inuvaat zapadnomakedonskoto nare~je? (Zabele{ka: Pokraj ovie, spa|aat i drugi dijalekti, no celta e zaklu~okot za osnovata na makedonskiot literaturen jazik.) z Objasnete (spored {emata) koja e osnovata na makedonskiot literaturen jazik. z Kako u{te se narekuva literaturniot jazik? 77


ˆ

Zada~i:

z Pro~itajte gi vnimatelno tekstovite koi sledat. Obrnete vnimanie na jazikot na koj se napi{ani za da gi sogledate i sporedite karakteristikite na narodnite govori. z Zapi{ete gi vo tetratkata zborovite koi ne gi razbirate. Potoa pobarajte objasnuvawe vo delot od u~ebnikot nasloven kako Re~nik na nepoznati zborovi ili pak od nastavnikot.

DEQMI STORIVME, JANO, VERA I KLETVA (Pesna od ohridskiot kraj; Zbornik na Kuzman [apkarev, kniga VI) Deqmi storivme, Jano, vera i kletva ni da se m’`i{, Jano, ni da se `enam, dur da si pojdam, Jano, pusta ~u`dina; tamo da sedam, Jano, sedum godini, dur da si ste~am, Jano, sedum hiljadi. Prva hiljada, Jano, ni{an da pu{~am, vtora hiljada, Jano, ruba da t’prajam. Tretja hiljada, Jano, pojas da t’prajam, od oka srebro, Jano, pol oka zlato; a ~etvrtata, Jano, ku}a da prajam. Petta hiljada, Jano, za mene ruba; {esta hiljada, Jano, kow da si kupam, kow da si kupam, Jano, sam da si dojdam; sedma hiljada, Jano, svadba da ~inam, svadba da ~inam, Jano, tebe da zemam! Koga si dojdov, Jano, tebe te najdov, tebe te najdov, Jano, pusto svr{eno, pusto svr{eno, Jano, neom'`eno!

DCD 78


LO[ATA MA]EA <Edna ma}ea ~uvala edno devoj~e, a imala si i wowa }erka. I toj sira~eto {to ne bilo wowo ne sakala da go ~uva i si mislela kako da go uni{ti. A svoeto wowo si go ~uvala. I {to }e praj, }e go pra}a tam u edna vodenica, a tam no} doodile |avoli i koxa ~oveci uni{tuvale. I tam }e go pra}a. Omesila mu ot pepel poga~a, napuwila mu karta voda i go ispratila u vodenicata, tam da no}eva, ta tije |avoli da go izedat...> (Izvadok od narodna prikazna od krivopalane~kiot kraj) z Vo tetratkite, kade {to gi zapi{avte zborovite koi ne vi bea jasni, napi{ete go i nivnoto objasnuvawe. z Od narodnata pesna i od izvadokot prepi{ete gi zborovite koi ne se literaturni, a potoa napi{ete gi onaka kako {to treba da glasat na literaturen jazik.

ˆ

Ve`bi:

z ^itajte gi re~enicite onaka kako {to e obele`an akcentot na zborovite. ]e zabele`ite razliki vo akcentiraweto, vo zavisnost od dijalektot na koj se napi{ani. 1. Kinisáa brá}a troíca, }e baráat `ivejá~ka. (tikve{ko‡mariovski govor) 2. Izlegnála lámjata od môreto nôgu se nasrdíla. (ko~anski govor) 3. ]érki mu stálno tkaéle plátno, a tôj go bélel. (ki~evski govor) 4. âno pojdé i si povedé ku~énce i édno devôj~e. (krivopalane~ki govor) 5. Odílo, odílo po páte i sretnálo edén ~ovék. (govor od s. Negrevo) z Pronajdete knigi so narodni tvorbi (mo`ete i Zbornikot od Miladinovci, zbirka od [apkarev ili od Cepenkov) i ~itajte tvorbi napi{ani na dijalekti. 79


FONETIKA (del od naukata za jazikot {to gi prou~uva glasovite)

PODELBA NA SOGLASKITE SPORED NA^INOT NA OBRAZUVAWE Â&#x2C6;

Prisetete se!

z Glasovite vo makedonskiot jazik, spored strueweto na vozdu{nata struja vo usnata praznina, se podeleni vo dve grupi: samoglaski i soglaski. z Nabrojte gi samoglaskite vo makedonskiot jazik. z Soglaskite pak mo`at da bidat zvu~ni i bezvu~ni. z Napravete niza vo koja }e gi napi{ete zvu~nite soglaski, a vedna{ pod niv nivnite bezvu~ni parnici (dvojki). Koja zvu~na soglaska nema svoj parnik?

Jazi~no kat~e z Pokraj spomenatata podelba na soglaskite spored nivnata zvu~nost, tie se podeleni na grupi i spored na~inot na obrazuvawe. z Spored ovoj pristap soglaskite se delat na: pregradni tesninski pregradnoâ&#x20AC;Ątesninski

p b m d n w k g s z { ` v f l q j } | ~ c y x

r h

z Izgovorete gi soglaskite vo trite nizi. Razmislete i sogledajte gi razlikite vo odnos na strueweto na vozdu{nata struja pri izgovorot na trite grupi soglaski.

Â&#x2C6;

Zaklu~ok:

z Dodeka gi izgovarate soglaskite od prvata niza (pregradnite), jazikot pravi kratkotrajna pregrada vo strueweto na vozduhot. z Pri izgovorot na soglaskite od vtorata niza (tesninskite), jazikot i zabite pravat tesnina niz koja minuva vozdu{nata struja. z Koga gi izgovarate soglaskite od tretata niza (pregradnotesninskite), sozdadenata pregrada vedna{ preminuva vo tesnina. 80


ˆ

Povtorete i ve`bajte!

z ^itajte gi glasno zborovite vo nizata za da ja po~uvstvuvate razlikata vo izgovorot na soglaskite spored na~inot na koj se obrazuvaat: sre}a, dete, prva, vlez, himna, xeb, zgrada, |evrek, cev~e z Opredelete go vidot na soglaskite vo gorenavedenite zborovi spored nivnata zvu~nost i spored na~inot na koj se obrazuvaat. Predlog: Toa mo`ete da go napravite vo tabeli, na tabla. z Zamenete ja prvata soglaska na zborovite vo nizata, no taa da pripa|a na druga grupa soglaski spored na~inot na obrazuvaweto. Potoa glasno pro~itajte gi za da gi po~uvstvuvate razlikite vo na~inot na nivnoto obrazuvawe, no i promenata na zna~eweto na zborovite. (Primer: krv ‡ crv) `ena‡

ena, mit ‡

it, hor ‡

or, med ‡

ed, prv ‡

rv

81


SAMOGLASNOTO R ˆ

Prisetete se!

z Vnimatelno razgledajte gi {emite za da mo`ete da odgovorite na pra{awata. u

{i

Ð Ð s l o g slog

le to

vra ta

Ð Ð s l o g slog

Ð Ð s l o g slog



z [to se dobiva so kombinirawe na samoglaskite i soglaskite? z Zna~i, od {to se sostaveni zborovite? z Nabroj gi samoglaskite vo makedonskiot literaturen jazik.

Jazi~no kat~e z Ve}e znae{ deka samoglaskite (vokalite) se nositeli na slogovite vo zborovite. Kako nositel na slog vo makedonskiot jazik se javuva i soglaskata (konsonantot) r, pa ottamu se narekuva i samoglasno r. Samoglasnoto r go sretnuvame vo slednive slu~ai: 1. me|u dve soglaski vo zborot: tr~a, grne, crv, crven, krt; 2. vo po~etokot na zbor: ’r|a, ’rbet, ’rodkva, ’r`i, ’rznuva; 3. pred slog {to zavr{uva na samoglaska: za’r|a, za’r`i, za’rti, za’rka.

Proverka na znaewata z Kako se bele`i samoglasnoto r vo po~etok na zbor ili pred slog {to zavr{uva na samoglaska? (Razgledajte gi primerite pod to~kite 2. i 3.!) z Podelete gi zborovite vo nizata na slogovi: hrabrost, predmet, gordost, granka, pokriv, nevreme z Vo koi zborovi go prepoznavate samoglasnoto r: crevo, trpenie, crkva, roza, pr{len, izdr`liv, praska, prvak, treva 82


z Poso~ete gi zborovite vo re~enicite vo koi }e go prepoznaete samoglasnoto r. 1. 2. 3. 4. 5.

V~era silno vrne{e i prska{e na site strani. Mojot drugar Krste redovno go slavi praznikot Krstovden. Marko stana prvak vo grbno plivawe na gradskiot natprevar. Pod streata, edno vrap~e nervozno crcori sekoe utro. Vo grupata bea eden Hrvat i eden Srbin.

z Vo Pravopisniot re~nik pronajdete i zapi{ete najmalku deset zborovi vo koi }e go prepoznaete samoglasnoto r. z Potpolnete ja popolnuvalkata na toj na~in {to }e gi delite zborovite na slogovi. z Del od kujnski pribor z Vo u~ilnicata pi{uvame so kreda na ... z Del od u~ili{en pribor (vo koj pi{uva{) z Televiziski priemnici z Prevozno sredstvo (letalo) â&#x20AC;Ą mno`ina

SOGLASKITE NA KRAJOT NA ZBOROT Â&#x2C6;

Zada~a

z Razmislete koi soglaski nedostasuvaat vo tabelata vo koja se vpi{ani zvu~ni i bezvu~ni soglaski. zvu~ni: bezvu~ni:

v g p

x

| ` t

s c

h

Jazi~no kat~e z Izgovorete gi glasno zborovite vo nizata. Obrnete vnimanie na izgovorot na naglasenite zvu~ni soglaski koga se nao|aat na po~etokot na zborot i koga se nao|aat na krajot na zborot. `ar : ma` vlez : grev zab : brz gnev : sneg bel : leb 83


z Zabele`uvate deka ista zvu~na soglaska na po~etokot na zborot, koga se nao|a na krajot na zbor zvu~i kako nejziniot bezvu~en parnik (dvojka). Taa glasovna promena se narekuva obezvu~uvawe na soglaskite na krajot na zborot.

Pravopisno pravilo z Iako nekoi zvu~ni soglaski na krajot na zborot pri izgovorot se obezvu~uvaat, gi pi{uvame zvu~nite soglaski. Primer: straf

:

strav

prf

Ð Ð izgovarame pi{uvame

:

prv

Ð Ð izgovarame pi{uvame

brek

:

breg

Ð Ð izgovarame pi{uvame

z Za da ne gre{ime pri pismenoto izrazuvawe, koga se dvoumime dali da napi{eme zvu~na soglaska ili pak nejziniot bezvu~en parnik, mo`eme zborovite da gi ~lenuvame ili da gi koristime nivnite mno`inski formi.

ˆ

e`

prag

klub

rid

e`ot

pragot

klubot

ridot

e`ovi

pragovi

klubovi

ridovi

Pro{ireni znaewa

z Se slu~uva pri izgovorot i pi{uvaweto na zborovi koi zavr{uvaat na ‡st, ‡{t, ‡`d i ‡zd da se ispu{taat soglaskite t i d {to e gre{no. Primeri: krst (krs), list (lis), pri{t (pri{), grozd (groz).

ˆ

Proverka na znaeweto

z Napi{ete deset zbora vo koi ima obezvu~uvawe na zvu~nite soglaski na krajot na zborot. (Mo`e da vi pomogne Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik ili Pravopisniot re~nik.) 84


z Prepi{ete gi zborovite od stihovite kade {to ima obezvu~uvawe na zvu~nite soglaski. <Koga bev mal â&#x20AC;Ą mislev deka samo od na{ata planina sonce se ra|a; mislev deka majka mu go ~eka, pa zatoa nave~er zad rid pa|a; mislev deka daleku nekade se krie vo svoite dvorovi, kristalni, svetli, mislev deka vo srneni du{eci spie dodeka ne go probudat prvite petli...> (<Na{eto sonce> â&#x20AC;Ą Boro Sitnikovski) z Prepi{ete gi to~no zborovite vo re~enicite za koi smetate deka se pogre{no napi{ani. Potoa glasno, to~no i jasno izgovorete gi. 1. Nikola gi prese~e maliot prs so ostriot no{. 2. Toj ~uvstvuva rados koga za ru~ek ima oris. 3. Jadev lep so mas i tav~e graf. 4. [etaf pokraj eden brek i si svirkaf sre}no. 5. Toj ~uvstvuva{e `alos za{to odmorot zavr{i.

Â&#x2C6;

Individualna zada~a

z Sekoj od vas neka sledi TV emisii i neka zapi{uva zborovi koi }e bidat nepravilno izgovoreni. Toa pravete go edna nedela. Potoa, na eden od ~asovite, ~itaj}i gi zborovite, ka`uvajte gi nivnite pravilni formi (izgovori).

85


AKCENT AKCENTIRAWE NA SLO@ENITE ZBOROVI I NA BROEVITE

Jazi~no kat~e z Naglasuvaweto na eden slog vo zborot se narekuva akcentirawe (ili akcent). Toa zna~i deka pri izgovorot na odreden slog vo zborot, vozdu{nata struja e so pogolema ja~ina. z Akcentot go bele`ime so poseben znak ( / ) {to se pi{uva nad samoglaskata od akcentiraniot slog (d›vo, ríbata, rídovi).

ˆ

Sogledajte!

z Pro~itajte gi glasno zborovite vo tabelite. Pri toa, naso~ete go vnimanieto na brojot na slogovite i mestoto kade {to e obele`an akcentot. dvór

g›lo

d›`ava

istórija

p› st

déte

rázgovor

u~ébnici

brój

drögar

plánina

galéni~e

ednoslo`ni

dvoslo`ni

trislo`ni

pove}eslo`ni

z Kaj ednoslo`nite zborovi akcentot pa|a na edinstveniot slog. z Dvoslo`nite zborovi se akcentiraat na prviot slog. z Trislo`nite i pove}eslo`nite zborovi se akcentiraat na tretiot slog broej}i od krajot na zborot.

Jazi~no kat~e z Zborovite koi se sostaveni od dva ili pove}e zbora se vikaat slo`eni zborovi (ili slo`enki). Akcentot kaj slo`enite zborovi se podveduva pod istoto pravilo kako kaj prostite zborovi. Primeri: 1. slo`eni imenki i slo`eni pridavki visorámnina 86

k›stopat

són~ogled

novóroden

c›nook


2. slo`eni prilozi i slo`eni zamenski sostavi prétpladne

ednopódrugo

dvo~ásoven

kój‡gode

{tó‡gode

3. slo`eni brojni imenki {to zavr{uvaat na ‡mina sedömmina

devétmina

iljadámina

pettémina

4. broevite povrzani so ,i’ (akcentot e na svrznikot ,i’) trieset í tri

trieset í sedum

pedeset í pet

Zabele{ka: Stoticite se akcentiraat: stó i pédeset, trísta i tríeset. Iljadite se akcentiraat: íljada i dvéste, íljada i osömdeset. (Zna~i, zborovite se akcentiraa poedine~no.) 5. pribli`nite broevi se izgovaraat so eden akcent dvá‡tri

sedöm‡osum

pet‡{esnáeset

tri‡~etiríeset

ˆ Proverka na znaewata z Ve`bajte ~itawe so pravilno akcentirawe na slo`enite zborovi: orevok›{a~ka, zajdísonce, právopis, pravolíniski, {pánsko ‡fráncuski, trípati, dvókratno, stómina, {estémina, násila. z Prepi{ete gi zborovite vo tetratka, a potoa akcentirajte gi. listokap

tutunar

`olto‡zelen

me|utoa

brzozborka

rusokos

`oltozeleni

trieset i pet

zemjodelstvo

golorak

koja‡gode

dveste i trieset

vojskovodec

samostoen

kakvo da e

nastrana

z Ve`bajte da go ~itate tekstot so pravilno akcentirawe na zborovite. (Osobeno vnimavajte na slo`enite zborovi!) <^estopati razmisluvam za vremiwata koga odev na gosti kaj baba mi i dedo mi. Sekoe leto se sobiravme po sedum‡osum deca, bezgri`ni vnu~iwa koi asfaltot go zamenuvaa so `olto‡zeleniot kilim rasposlan po selskite livadi. Pretpladne pravevme gore‡dolu po nivite, sobiravme kakvi‡gode cve}iwa, se brkavme i igravme mi`itatara me|u 87


son~ogledite. Vo popladnevnite ~asovi se sobiravme ednododrugo i izmisluvavme brzozborki. Najvozbudeni bevme koga po letniot do`d }e se pojave{e vino`itoto, a nie si zamisluvavme najrazli~ni `elbi.> Sne`ana Velkova ‡ Andovska z Organizirajte natprevar vo ~itawe na eden tekst od u~ebnikot, vnimavaj}i na intonacijata, dikcijata, akcentiraweto. (Detalite dogovorete gi so nastavnikot.)

OTSTAPUVAWA OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE

Jazi~no kat~e z Vo makedonskiot jazik ima slu~ai koga pri akcentiraweto na nekoi zborovi, ima otstapuvawe od pravilata za tretoslo`noto akcentirawe. z Pro~itajte gi re~enicite, a potoa glasno izgovorete gi naglasenite zborovi, po~ituvaj}i go akcentskiot znak. 1.Brzáj}i kon stadionot, se sopnav na eden golem kamen. 2. Fudbalerot dotr~a kaj nas bri{éj}i ja potta od ~eloto. 3. Treba{e pobrzo da go prodol`ime patot kon severozápad. 4. Toni veti deka godináva }e u~i mnogu pove}e. Zabele`avte deka kaj naglasenite zborovi akcentskiot znak se nao|a na vtoriot slog od krajot na zborot. Zna~i, kaj ovie zborovi ima otstapuvawe od pravilata za akcentirawe.

ˆ

Zaklu~oci:

Otstapuvawa od tretoslo`noto akcentirawe ima kaj: 1. glagolskite prilozi (zborovi obrazuvani od glagoli so nastavkata ‡j}i): brzáj}i, bri{éj}i, odéj}i, misléj}i, ~itáj}i, peéj}i 2. oddelni slo`eni zborovi severozápad, jugoístok, severoístok 3. vremenskite prilozi: godináva, letóvo, zimáva 88


ˆ Proverka na znaewata z Pro~itajte gi zborovite vo nizite spored obele`aniot akcent. `ólto‡zéleno : Ð

`oltozéleno : Ð

Sekoj zbor vo slo`enkata si go zadr`uva svojot akcent.

Istite slo`enki mo`e da se izgovaraat pod eden akcent.

`olto‡zelénite : Ð So zgolemuvawe na slogovite vo zborot, akcentot se vrzuva za tretiot slog. z Pro~itajte gi slo`enite pridavki spored obele`aniot akcent: makédonsko‡ánglisko (dru{tvo)

költurno‡náu~en (sobir)

prílepsko‡bítolski (kraj) z Zabele`uvate deka vo slo`enkite sekoj del si go zadr`uva akcentot. z Otstapuvawa od pravilata ima i kaj nekoi tu|i zborovi koi navlegle vo na{iot jazik i za koi }e u~ite vo pogornite oddelenija.

ˆ

Ve`bi

z Ve`baj da go ~ita{ tekstot glasno, vnimavaj}i na pravilnoto akcentirawe na zborovite. Posebno vnimanie posveti im na zborovite vo koi ima otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe. <Dosega nikoga{ ne sum imal problemi so u~eweto. No, godinava imav nov predmet ‡ germanski jazik. Nekako <labavo> si gi sfativ obvrskite za redovno u~ewe. Se razbira, ocenkata be{e nezadovolitelna. Po~na da me fa}a panika. Gledaj}i go u~ebnikot, se pla{ev deka nikoga{ nema da go nadomestam propu{tenoto. I pogledot upaten kon sino‡sivite korici na u~ebnikot mi predizvikuva{e strav. Za sre}a, nastavni~kata be{e uporna i ja razbra mojata situacija. Bez da mi 89


prefrli ne{to, me povika na dopolnitelna nastava. Mi dade edna mal makedonsko‡germanski re~nik i mi objasni kako da go koristam. Doma se zatvorav vo sobata na brat mi koja se nao|a na severo‡istok. Ottamu nema pogled na igrali{teto, {to zna~i nema <da u`ivam> gledaj}i gi igrite na moite drugar~iwa. I? Rezultatite od mojata upornost, kako i od razbiraweto na mojata nastavni~ka, bea vidlivi...> Sne`ana Velkova ‡ Andovska z Prepi{ete gi zborovite vo tekstot koi otstapuvaat od tretoslo`noto akcentirawe i obele`ete go akcentskiot znak. z Ve`bajte pravilno akcentirawe na zborovite vo nizite: sedéj}i

skokáj}i

misléj}i

letóvo

zimáva

godináva

severozápad

jugozápad

makédonsko‡italíjanski

ˆ

jugoístok

zboruváj}i

jugozápad

költurno‡prósveten

peéj}i

severoístok

költurno‡náu~en

Zada~i po grupi

z Podelete se vo tri grupi. Sekoja grupa dobiva po edna zada~a od nabrojanite : ‡ Prvata grupa bele`i zborovi koi }e gi ~ue od u~enici vo oddelenieto, pogre{no akcentirani. ‡ Vtorata grupa bele`i zborovi koi }e gi ~ue doma, na ulica, vo prodavnica, na gosti i sl., a se pogre{no akcentirani. ‡ Tretata grupa bele`i pogre{no akcentirawe na zborovi vo emisii na televizija i na radio. z Grupite ova go pravat pet denovi i podgotvuvaat spisoci od sobranite zborovi. z Na eden od ~asovite sekoja grupa prezentira {to podgotvila.

90


MORFOLOGIJA (del od naukata za jazikot {to gi prou~uva formite na zborovite)

IMENSKA GRUPA ZBOROVI (imenki, pridavki, zamenki i broevi) Zborovite koi imaat zaedni~ko zna~ewe i zaedni~ki osobenosti obrazuvaat zborovni grupi. Vo izminatite oddelenija u~e{e za nekoi zborovni grupi.

ˆ

Prisetete se!

1. Zborovite koi imenuvaat: su{testva, li~ni imiwa, geografski poimi, predmeti, pojavi i dejstva ja so~inuvaat zborovnata grupa imenki. `ena

ptica

`aba Milka

Makedonija

stol sneg

sostojba

2. Pridavkite ja so~inuvaat grupata zborovi koi opi{uvaat: su{testva, predmeti, pojavi, li~ni imiwa, geografski poimi i dejstva. vredno (mom~e)

drveno (stol~e)

silen (veter)

vredniot (Jovan)

sne`noto (Mavrovo)

brza (igra)

3. Zborovite od grupata zamenki ozna~uvaat i poso~uvaat: lica, `ivotni, predmeti, pojavi i dejstva. toa (dete)

ona (ma~e)

ovaa (kniga)

taa (magla)

toj (odmor)

4. Grupata broevi ja so~inuvaat zborovi koi ozna~uvaat to~na ili pribli`na brojnost na: lica, su{testva, predmeti (koli~estvo i raspored). eden (~ovek) dve‡tri (ku~iwa) {est (dena) tretiot (fudbaler)

ˆ

Zapomnete!

Imenkite, pridavkite, zamenkite i broevite kako zborovni grupi se vo tesna vrska i zaedno se narekuvaat imenski zborovi. 91


Â&#x2C6;

Ve`bi:

z Prepoznajte gi i klasificirajte gi vo tabeli imenskite zborovi od izvadokot. <Eden den istr~a na ulica. Vo xebot nema{e ni pari~e. Denes toj pove}e misle{e na vrte{kata odo{to na leb. Nozete go vodea na plo{tadot kon vrte{kata. Be{e zakitena kako nevesta. Ovaa godina vrte{kata ima{e brot~iwa, kow~iwa i kaj~iwa...> z Prepoznajte gi vidovite imenski zborovi vo kvadratite i rasporedete gi vo tabeli spored vidot. bogato dete ova ku}a Lile

drvo pesot jas Debar ovie

vtoroto onaa zelen vredni tri

sedum sneg toa leb do`d

Evropa mrak odmor onoj prvo

ZAEDNI^KI GRAMATI^KI KATEGORII NA IMENSKATA GRUPA ZBOROVI

Jazi~no kat~e z Imenskata grupa zborovi (imenkite, pridavkite, zamenkite i broevite) imaat zaedni~ki gramati~ki kategorii na rodot, brojot i ~lenot (opredelenosta). z Imenkata zazema centralno mesto vo imenskata grupa i zaedni~kite gramati~ki kategorii proizleguvaat glavno od nejzinoto usoglasuvawe so drugite imenski zborovi. Na primer: Ako imenkata e vo mno`ina i e od sreden rod, toga{ i pridavkata, zamenkata ili brojot (zavisno koj zbor }e go upotrebime so nea) zadol`itelno go imaat istiot rod i broj. z Proverete go toa vo primerite (vo kvadrat~iwata)!

92

imenka

so broj

so pridavka

so zamenka

deca

dve deca

ubavi deca

onie deca

sreden rod

sreden rod

sreden rod

sreden rod

mno`ina

mno`ina

mno`ina

mno`ina


drveno

stol~e

Ð

Ð

sreden rod ednina (pridavka)

sreden rod ednina (imenka)

Î

Upotreba Î drvenoto stol~e na ~len stol~eto drveno

z Zna~i, pridavkata i imenkata se sovpa|aat vo rodot i brojot (prvata {ema). z Ako pridavkata e pred imenkata, toga{ se ~lenuva pridavkata, a ako imenkata e pred pridavkata, se ~lenuva imenkata (vtorata {ema).

ˆ

Pro{ireni znaewa

z Broevite eden i dva imaat formi za trite roda (eden ‡ ma{ki rod, edna ‡ `enski rod i edno ‡ sreden rod) i za mno`ina edni. z Formata dva odi so imenki od ma{ki rod (dva moliva), a formata dve so imenki od `enski i sreden rod (dve tabli, dve sela). z Ako imenkata e opredelena (~lenuvana), a pred nea ima broj, toga{ se ~lenuva brojot. (Vrati mi gi dvete knigi! Daj mu gi dvestete denari!)

ˆ Razmislete i zaklu~ete! z Pro~itajte ja re~enicata i sogledajte gi gramati~kite kategorii na zamenkata, pridavkata i imenkata. Od

taa Ð

prekrasna Ð

kniga Ð

zamenka `enski rod ednina

pridavka `enski rod ednina

imenka `enski rod ednina

nau~iv

mnogu.

Sogledavte deka gramati~kite kategorii rod i broj kaj zamenkata, pridavkata i imenkata se sovpa|aat. Zna~i, zborovite od imenskata grupa (imenkite, pridavkite, zamenkite i broevite) imaat zaedni~ki gramati~ki kategorii.

93


Â&#x2C6;

Ve`bi:

z Pronajdete gi vo tekstot zborovite od imenskata grupa (imenkite, pridavkite, zamenkite i broevite), klasificirajte gi vo tabeli spored vidot i opredelete gi nivnite zaedni~ki gramati~ki kategorii (rod, broj i ~len). <Niz dolinite te~e reka. Celiot kraj taa go deli na dve polovini. Ovoj mal svet rekata go deli na dva brega. A na dvata brega, sosema blizu do vodata, rastat topoli i vrbi. Malku potamu, na izdignatite padinki i od levata i od desnata strana, stojat dve ku}i. Nivnite prozorci se svrteni kako o~i edni kon drugi. I celo vreme samo se gledaat. A na prozorcite dve lica, dve lica na dvata brega. Dve deca i dva brega...> (<Mostovi> od Gligor Popovski) z Sostavete re~enici od zborovite vo tabelite â&#x20AC;Ą za sekoja tabela edna re~enica. Sami treba da gi dodadete glagolite vo re~enicite i da vnimavate na rodot, brojot i opredelenosta (~lenot) kaj imenskite zborovi. ptica ovaa ubavite perduvi

Â&#x2C6;

mle~no dete ednoto ~okolado

vreden eden golema ~ovek volja

Zada~a za rabota vo parovi (dvojki)

z Sekoj u~enik se dogovara so edno drugar~e za zaedni~ka rabota. Dvojkite (parovite) sednuvaat eden do drug. z Sekoja dvojka (par) odbira tekst od koj }e gi zapi{e pridavkite i }e gi opredeli nivnite gramati~ki kategorii vo korelacija so imenkata koja ja opi{uvaat. z Dvojkite ~itaat od srabotenoto, a drugite u~enici sledat i uka`uvaat na eventualno napravenite gre{ki.

94


IMENKI GRAMATI^KI KATEGORII NA IMENKITE

ˆ Od jazi~nata norma z Zaedni~kite osobenosti na zborovite se narekuvaat gramati~ki kategorii. z Zaedni~ki osobini na imenkite se: rod, broj i opredelenost.

GRAMATI^KA KATEGORIJA ROD NA IMENKITE z Imenkite vo makedonskiot jazik mu pripa|aat na eden od trite roda: ma{ki, `enski i sreden rod. z Dokolku imenkata ozna~uva `ivo su{testvo, toga{ rodot na imenkata se odreduva lesno za{to toa e nivniot priroden rod.

ˆ

Zada~a

z Imenkite vo tabelata imaat priroden rod. Dopolni gi praznite poliwa so potrebnite imenki. ma{ki rod

ma`

`enski rod

`ena

sreden rod

dete

ˆ

petel

kow

vol

ma~or

kobila pile

tele

Razmislete i sogledajte!

z Od primerite so imenki, pretstaveni vo tabelite, sogledajte gi zavr{ocite na imenkite od trite roda. toj ‡ ma{ki rod

taa ‡ `enski rod

toa ‡ sreden rod

Ilija dedo Jane ~ovek moliv do`d glas Goran

prolet vest qubov kniga {uma misla cre{a Tawa

vino`ito kopje bebe selo jajce ezero vrap~e drvo 95


Sogleduvate deka: z Imenkite od ma{ki rod naj~esto zavr{uvaat na soglaska; mal broj imenki od niv zavr{uvaat na samoglaska. z Imenkite od `enski rod naj~esto zavr{uvaat na ‡a; mal broj od ovie imenki zavr{uvaat na soglaski. z Imenkite od sreden rod sekoga{ zavr{uvaat na ‡o ili na ‡e.

ˆ

Zabele{ka

z Za polesno opredeluvawe na rodot na imenkite, mo`ete da si pomognete so formite na li~nite zamenki: toj, taa i toa. (Na primer: toj ~ovek, taa u~eni~ka, toa u~eni~e.)

ˆ

Pro{ireni znaewa

z Izvesen broj imenki poka`uvaat kolebawe vo rodovata pripadnost, t.e. mo`e da pripa|aat i na ma{ki i na `enski rod. Na primer: ma{ki rod

`enski rod

Vo `arot na igrata toj zgre{i. @arta mo`e{e da napravi po`ar. Go istrese pravot od ramoto.

Izbri{i ja pravta od klupata.

Ima{e kal na podot.

Kalta ne mo`e{e da se is~isti.

ˆ

Proverka na znaewata

z Prepi{ete gi vo tri koloni imenkite od pesnata <Tatkovinata> od Mile Angelovski, koja se nao|a vo u~ebnikot, spored rodot na koj mu pripa|aat. z Klasificirajte gi imenkite od re~enicite spored rodot na koj mu pripa|aat. (Vnimavajte na imenkite kaj koi ima kolebawe vo rodovata pripadnost.) 1. Taa e li~nosta koja pre`ivea te{ko detstvo. 2. Na {alterot strankite bea pre~ekuvani qubezno. 3. Toj kako li~nost ne predizvikuva{e voshit. 4. Pesokta na pla`ata be{e mnogu sitna. 5. Kupi maslo i {e}er, no solta ja zaboravi. 6. Stavija krupen pesok vo akvariumot so sitni ribi. 7. Vo jadeweto ima{e staveno premnogu sol. z Napi{ete gi imenkite vo gorenavedenite re~enici koi poka`uvaat koleblivost vo rodovata pripadnost. z Eden u~enik neka raska`e edno svoe do`ivuvawe. Drugite u~enici gi zapi{uvaat imenkite koi }e gi upotrebi. Potoa opredelete go rodot na upotrebenite imenki. 96


GRAMATI^KA KATEGORIJA BROJ NA IMENKITE z Razgledajte gi slikite i pro~itajte gi imenkite koi gi pretstavuvaat. Kon koja gramati~ka kategorija na imenkite ve naso~uvaat?

list

ptica

dete

listovi

ptici

deca

z Sogleduvate deka imenkite vo makedonskiot literaturen jazik imaat dva broja: ednina i mno`ina.

ˆ Jazi~no kat~e z Imenkite vo ednina ozna~uvaat poedine~ni predmeti, su{testva i pojavi. z Imenkite vo mno`ina ozna~uvaat pove}e predmeti, su{testva i pojavi. z Od primerite vo nizata }e gi voo~ite i }e gi nabroite nastavkite so koi se obrazuva mno`ina kaj imenkite. ednina

ptica

selo

cvet

broj

pile

mno`ina

ptici

sela

cvetovi

broevi

piliwa

Ð ma{ki rod

Ð sreden rod

Ð `enski rod

Ð ma{ki rod

Ð sreden rod

ˆ Pro{ireni znaewa z Ima imenki so mno`inska forma, a se odnesuvaat i na eden i na pove}e predmeti (ple}i, no`ici, pantaloni, o~ila, {alvari). z Imenkite koi ozna~uvaat materii/materijali, se upotrebuvaat obi~no vo ednina (osven ako zna~at oddelni vidivi): zlato, bakar, 97


mebel, svet, kafe. (No: Kupiv dve kafiwa. Proizveduva dve sorti vina.) z Sopstvenite imenki nemaat mno`ina: Vodno, Belasica, Mir~e, Biba, [arko. (No: Vo oddelenieto u~ea trojca Darkovci.)

ˆ

Ve`bi:

z Podelete se na tri grupi. Zaedni~ki odberete eden tekst od u~ebnikot. Ednata grupa neka gi prepi{e imenkite od ma{ki rod, drugata imenkite od `enski rod, a tretata imenkite od sreden rod. Imenkite koi se vo ednina, napi{ete gi i vo mno`ina. z Od imenkite vo ednina napi{ete gi formite za mno`ina: zemja, dvor, krv, sram, pot, leb, noga, skakulec, reka, car, no`, selo, cut, grozd.

VIDOVI MNO@INA KAJ IMENKITE ˆ

Prisetete se!

z Dodeka go ~itate tekstot, bele`ete gi imenkite. <Esenta dojde poleka. Laza{e po dvete pateki. Se rasposteluva{e i po drvjata i po snopjata vo selskite dvorovi. Najposle gi bojosuva{e lisjata so `olta boja, a potoa so crveno-`olta boja. Kine{e po desetina lista i gi rasfrla{e nasekade. Na krajot, luto gi trese{e grankite na bukite, a lisjata pa|aa kako slapovi...> z Opredelete go rodot i brojot na imenkite koi gi izdvoivte od tekstot.

ˆ

Razmislete i zaklu~ete!

z Objasnete ja razlikata vo mno`inata na imenkite od tekstot, odnosno {to ozna~uva taa.

98

dvorovi

pet prsta

lisjata

Ð ozna~uva pove}e predmeti od ist vid

Ð ozna~uva izbrojano koli~estvo predmeti

Ð ozna~uva zbir od istorodni predmeti

Ð obi~na mno`ina

Ð izbrojana mno`ina

Ð zbirna mno`ina


z So obi~nata mno`ina se ozna~uvaat predmeti ili su{testva od ist vid {to mo`e da se brojat (tabli, kraevi, ma~ki, u{i, snegovi). z Izbrojanata mno`ina ozna~uva predmeti ili su{testva vo izbrojano koli~estvo (tri klu~a, dva prsta, deset moliva). Vakva mno`ina obrazuvaat samo imenkite od ma{ki rod na soglaska (dva brata, tri dena). z Zbirnata mno`ina ozna~uva zbir od istorodni predmeti ili su{testva (perja, krilja, liva|e, planiwe).

Â&#x2C6;

Da gi proverime znaewata

z Transformiraj gi imenkite vo trite vidovi mno`ina. (Storete go toa vo tabeli.) snop, drvo, klas, godina, rid, livada, treva, bilka, `ito i perduv. z Klasificirajte gi imenkite od pesnata spored vidot na mno`inata.

ZA GOCE VOJVODATA @ivko NIKOLOVSKI Rabotnicite po poliwa {to `iveele, {to kosele, vo srcata go nosele.

Ov~ar~iwa sred rudini beli stada kaj {irele na kavali mu svirele.

Argatki na ~iflizi drobni solzi {to leele ne`ni pesni mu peele.

V gora pesni {epotele i drvjata i vodata za Goce vojvodata.

z Transformirajte gi imenkite od ednina vo obi~na mno`ina. Vnimavatejte, za{to tie pravat isklu~oci vo na~inot na obrazuvawe na mno`inata! (Odnosno, se slu~uvaat nekoi glasovni promeni.) noga, raka, ogan, brat, ~ovek, veter, dete, uvo, broj, junak z Re{ete ja popolnuvalkata; poimite koi se baraat se vo mno`inski formi. z obi~na mno`ina za `iteli na Skopje z obi~na mno`ina od klu~ z obi~na mno`ina od voz z zbirna mno`ina od bor z zbirna mno`ina od niva z zbirna mno`ina od ograda z zbirna mno`ina od planina z obi~na mno`ina od roditel 99


GLAGOLI GRAMATI^KI KATEGORII KAJ GLAGOLITE ˆ

Prisetete se!

z Poso~i gi glagolite vo sledniot izvadok. < Vo prostorijata sede{e Luixi i mol~e{e. Odvreme-navreme }e pogledne{e kon ma{inata i posakuva{e da ¼ se pribli`i. Odedna{ ne{to silno tropna. Nau~nikot stana. Go povika i Luixi. Stoeja nemo do ma{inata.> (Elio Rupel) z [to ozna~uvaat glagolite? z [to se toa gramati~ki kategorii?

GRAMATI^KA KATEGORIJA VID z Kategorijata vid go ozna~uva traeweto na dejstvoto ili sostojbata koi se ozna~eni so glagolot. z Vo makedonskiot literaturen jazik ima dva vida glagoli: svr{eni i nesvr{eni. z Obidete se da ja sogledate razlikata vo traeweto na dejstvata vo re~enicite.

1.Toni ka`uva{e prikazna. 2. Dedo ~ita vesnik. 3.Mama }e pravi torta.

1.Toni raska`a prikazna. 2.Dedo go pro~ita vesnikot. 3. Mama napravi torta.

Ð

Ð

Dejstvata se vo odvivawe

Dejstvata se zaokru`eni

ˆ

Zapomnete!

z Nesvr{enite glagoli ozna~uvaat dejstva koi gi sfa}ame vo nivnoto odvivawe (nosi, gleda, jade, misli). z Svr{enite glagoli ozna~uvaat dejstva {to gi sfa}ame vo nivnata zaokru`enost (iznosi, vide, izede, razmisli).

100


Â&#x2C6;

Pro{iruvawe na znaewata

z Kaj nesvr{enite glagoli se izdvojuva edna podgrupa glagoli, povtorlivi glagoli. Tie ozna~uvaat dejstvo koe se odviva so prekini, so povtoruvawe (sednuva, potpevnuva, razlistuva, preletuva, sletuva). (Voo~i ja nastavkata -uva!) z Ima edna pomala grupa glagoli, nare~eni dvovidski glagoli. Odnosno, kaj ovie glagoli vidot vo koj spa|aat, nesvr{eni ili svr{eni, se sogleduva vo samata re~enica. Primer: 1. Semejstvoto ve~era. (nesvr{en) 2. Bojana ve~era i izleze. (svr{en) z ^estopati glagolite obrazuvaat vidski dvojki, odnosno mo`at da se transformiraat od nesvr{eni vo svr{eni i obratno. Primer: Glagolot leta od nesvr{en, so dodavki mo`e da se transformira vo svr{en: izleta, proleta, doleta, razleta.

Â&#x2C6;

Ve`bi:

z Opredeli go vidot na glagolite vo izvadokot. <Od den na den izmamnicite baraa s# pove}e pari, svila, zlato za tkaeweto. Seto toa go stavaa vo svoite torbi, a na razbojot ne stavija nitu eden konec, a i ponatamu tkaeja na prazno. Carot isprati i vtor dvorjanin da vidi kako te~e tkeweto na negovata nova obleka. I so ovoj dvorjanin se slu~i isto. I toj gleda{e i gleda{e, no ne vide ni{to osven prazniot razboj.> (Hans Kristijan Andersen) z Transformirajte gi svr{enite glagoli vo nesvr{eni! izre~e, pogledna, skokna, zapea, nau~i, pomina, izgrea z Transformirajte gi glagolite od nesvr{eni vo svr{eni! jade, misli, gleda, raska`uva, pi{uva, odi, pra{uva, dava, ~eka z Prepi{ete gi re~enicite na toj na~in {to }e go promenite vidot na glagolite. 1. V~era grme{e mnogu silno. 5. Deteto go pozdravi sosedot. 2. Sosedot izgradi ubava ku}a. 6. Lejla }e odi kaj Sowa. 3. Zrelite kru{i padnaa. 7. Taa treperi od trema. 4. Babata go gali vnu~eto. 8. Pticata sletuva brzo.

101


GRAMATI^KI KATEGORII KAJ GLAGOLITE: LICE, BROJ I VREME

1. GRAMATI^KA KATEGORIJA LICE z So kategorijata lice se ozna~uva odnosot na u~esnicite vo govoreweto. z Ovaa kategorija se pretstavuva na sledniov na~in: 1. prvo lice - go izna~uva govoritelot, onoj koj zboruva; 2. vtoro lice - go ozna~uva sogovornikot, onoj so koj zboruva govoritelot; 3. treto lice - go ozna~uva liceto za koe zboruva govoritelot. Primeri: Jas peam ubavo.

Ti pee{ ubavo.

Toj (taa, toa) pee ubavo.

2. GRAMATI^KA KATEGORIJA BROJ z Ovaa kategorija go ozna~uva brojot na u~esnicite vo govoreweto. z Razlikuvame formi na glagolite vo dva broja: ednina i mno`ina. ednina

mno`ina

1l. Jas plivav 2l. Ti pliva{e 3l. Toj Taa Ă&#x17D; pliva{e Toa

1l. Nie plivavme 2l. Vie plivavte 3l. Tie plivaa

Zabele{ka: Vo treto lice ednina zamenkata koja go poso~uva liceto vr{itel na dejstvoto (sostojbata) razlikuva formi za ma{ki, `enski i sreden rod.

102


3. GRAMATI^KA KATEGORIJA VREME z Poimot vreme go ozna~uva vremeto koga se vr{i dejstvoto (sostojbata). z Gramati~kata kategorija vreme se opredeluva spored vremeto na zboruvawe. Spored toa razlikuvame: a) dejstva (sostojbi) koi se vr{at vo momentot na zboruvaweto (sega{nost); U~am za testot

Taa slu{a muzika.

Odime na izlet.

b) dejstva (sostojbi) koi se vr{ele pred momentot na zboruvaweto (minatost); U~ev za testot.

Taa slu{a{e muzika.

Odevme na izlet.

v) dejstva (sostojbi) koi }e se vr{at po momentot na zboruvaweto (idnost). ]e u~em za testot. Taa }e slu{a muzika.

Â&#x2C6;

]e odime na izlet.

Ve`bi: (Rabota po nivoa: Odberi koja ve`ba }e ja izrabotuva{.)

1. Opredelete gi gramati~kite kategorii lice, broj i vreme na glagolite vo tekstot. <Edno dete ode{e v pole kaj `etvarite koi `neeja p~enica. ^ekore{e radosno. Celoto pole se zlate{e od dozraenite `ita. Nabrgu deteto dojde do rekata {to te~e{e niz poleto. Po~uvstvuva radost i posaka da se kape.> (Ezop) 2. Transformirajte gi re~enicite od gramati~kata kategorija vreme vo koja se dadeni, vo preostanatite dve (sega{nost, minatost i idnost). a) Sonceto izgreva rano.

Na primer:

b) Pee{e eden slavej.

Jana doa|a.

v) ]e odime vo Bitola.

Jana dojde denes.

g) Deteto silno zaplaka.

Jana }e dojde utre.

103


3. Opredelete gi gramati~kite kategorii lice, broj, vreme i vid na glagolite vo pesnata.

TATKOVINA Ante POPOVSKI Koga pristigna brodot vo taa dale~na zemja Toj vide nepoznat narod posednat na bregot I jadri yvezdi na neboto. [to nosi koga go pra{aa toj poka`a vrzana {amija so zemja a koga mu ja isturija zaplaka. Tatkovinata e toa re~e toj i sa no} grutka po grutka, pra{inka po pra{inka ja sobira{e.

Â&#x2C6;

Zada~a za naredniot ~as

z Sekoj u~enik pronao|a tekst i vo tetratka gi zapi{uva glagolite od nego. Potoa vo tabela gi opredeluva gramati~kite kategorii lice, broj i vreme. Sekoj u~enik ova go pravi na list vo uredno podgotveni tabeli. ^itajte od podgotvenite listovi, odberete gi najubavo i najto~no izrabotenite i napravete si yiden vesnik

104


PRIDAVKI VIDOVI PRIDAVKI I NIVNITE GRAMATI^KI KATEGORII ˆ

Prisetete se!

z Pridavkite se zborovi so koi se ozna~uvaat nekakvi karakteristiki na predmetite, su{testvata i pojavite. z Poso~ete gi pridavkite vo re~enicite: 3. U~am vo {esto oddelenie. 1. Vidi kolkavo drvo! 2. [etaa vo gradskiot park. 4. Si kupiv pamu~na maica. 5. V~era vrne{e krupen grad. z Razgledajte ja {emata i prisetete se na vidovite pridavki. P R I

Î opisni:

Ò D Î Ô

A V

veselo (dete), zelena (treva), silen (veter)

odnosni materijalni: prisvojni:

Î brojni:

Î Î

zlaten (~asovnik), volnen (xemper), dedino (lule), selski (`ivot)

vtoro (dete), dvoen (uspeh), treta ({ansa)

K I

Î zamenski:

na{ (uspeh), takov (den),nikakva (prilika) vakvo (dete)

z Opredelete go vidot na pridavkite koi gi poso~ivte od re~enicite.

105


Jazi~no kat~e z Pridavkite ne se upotrebuvaat samostojno. z Se upotrebuvaat so imenkite i od niv gi primaat rodot, brojot i opredelenosta. (So ova se zapoznavte koga u~evte za gramati~kite katogorii na imenskata grupa zborovi.) z Toa mo`ete da go potvrdite i od {emite. letno

junsko

Ð Ð pridavka pridavka

utro Ð imenka

Ð sreden rod ednina

mladi Ð pridavka

eleni Ð imenka

Ð ma{ki rod mno`ina

ˆ

Ve`bi:

z Prepi{ete gi pridavkite od tekstot i opredelete go nivniot vid. <Nie sme ko`ni, dlaboki ~izmi~ki. Vo site boi n# ima, crveni, beli, srebreni... Meki sme, dovolno dlaboki i topli za da gi za{titime od sneg i stud nozete na na{ite gospodari! - se fale{e eden par ~izmi~ki.> z Sostavete pet re~enici vo koi }e koristite po edna od pridavkite: mrzeliv, gradski, staklena, stoti i onolkavi. (Vnimavajte na sovpa|aweto na nivnite gramati~ki kategorii so gramati~kite kategorii na imenkite.) z Dopi{ete soodvetni pridavki vo re~enicite spored barawata. 1. V~era kupivme ~a{i. (so materijalna pridavka) 2. Gleda zmija ima vo grmu{kata. (so zamenska pridavka) 3. Ova e dobar prijatel (so prisvojna pridavka) 4. Se obidov da odam po pat. (so brojna pridavka) 5. Goran e mirno dete. (so opisna pridavka) : 106


STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE ˆ

Razmislete i odgovorete! Pro~itajte gi re~enicite i odgovorete na pra{awata: z Poso~ete gi pridavkite vo re~enicite i opredelete go nivniot

vid.

z Po koe svojstvo se razlikuva ovoj vid pridavki od drugite vidovi pridavki? z Porazgovarajte i za promenata na formata na pridavkite. 1. Kupiv sitni cve}iwa. 2. Kupiv positni cve}iwa. 3. Kupiv najsitni cve}iwa.

1. Zapoznav umen ~ovek. 2. Zapoznav poumen ~ovek. 3. Zapoznav najumen ~ovek.

Ve}e znaete deka toa se opisni pridavki. Sogledavte deka ovie pridavki se razlikuvaat od drugite vidovi pridavki po mo`nosta tie da go izrazat stepenot na svojstvo na predmetot (su{testvoto) imenuvan so imenkata. Vo odnos na formata na pridavkite, voo~uvate deka pridavkite sitni i umen ja menuvaat svojata forma so dodavawe na pretstavkite po‡ i naj‡ za da se iska`e stepenot na svojstvata na imenkite cve}iwa i ~ovek.

ˆ Od jazi~nata norma Opisnite pridavki izrazuvaat svojstvo na predmet (su{testvo ili pojava) koe e zastapeno vo pomal ili pogolem stepen. Ovaa osobina na pridavkite se narekuva stepenuvawe na pridavkite. z Razgledajte gi {emite koi }e vi pomognat da gi sogledate trite formi i nazivi za stepenite na pridavkite, kako i pravopisot pri pi{uvaweto na pretstavkite po‡ i naj‡. dobar pozitiv Ð podobar komparativ

Ð najdobar superlativ

tenko pozitiv Ð potenko komparativ

Ð najtenko superlativ 107


ˆ Od jazi~nata norma z Osnovnata forma na pridavkata se vika pozitiv: brz, jak, miren. z Prviot stepen na pridavkata se vika komparativ: pobrz, pojak, pomiren. z Vtoriot stepen na pridavkata se vika superlativ: najbrz, najjak i najmiren. z Pretstavkite po‡ i naj‡ se pi{uvaat sleano so pridavkata.

ˆ

Ve`bi:

(Rabota po nivoa) z Odberi koja ve`ba }e ja raboti{. (Prvata ve`ba nosi najmalku bodovi, a tretata ve`ba najmnogu. So toa }e go poka`ete stepenot na sopstvenite postignati znaewa.) z Obrazuvajte komparativ i superlativ od pridavkite: slabi, bel, mala, baven, ta`na, silno, tenki, vredna i te`ok. z Prepi{ete gi re~enicite na toj na~in {to opisnite pridavki }e gi stepenuvate vo davata stepena. (Primer: Mare e vredna u~eni~ka. Mare e povredna u~eni~ka. Mare e najvredna u~eni~ka.) 1. Biljana nosi ~ista obleka. 2. Ko{arkarot ima ~udno odnesuvawe. 3. Me voodu{evi stariot ~ovek. 4. Go oblekov noviot fustan. 5. Taa poka`a silen karakter. 6. Go smetam za lo{ ~ovek. 7. V~era pro~itav ubav raskaz. 8. Po~nav so lesna ve`ba. z Napi{ete sostav na tema <Esenska slika> vo koja }e koristite pridavki vo nivnata osnovna forma (pozitiv) i pridavki vo dvata stepena. Potoa potcrtajte gi so moliv.

108


BROEVI GRAMATI^KI KATEGORII KAJ BROEVITE

ˆ Da se prisetite! z [to ozna~uvaat broevite? (Primerive }e vi pomognat da se setite.) V~era kupiv dve knigi.

Za podarok dobiv tri‡~etiri knigi.

z Zna~i, broevite ozna~uvaat to~no ili pribli`no koli~estvo na predmeti, su{testva, poimi. (Imam dve ma~iwa. Ima{e dve‡tri idei.)

ˆ Od jazi~nata norma z Broevite nemaat posebni formi za izrazuvawe gramati~ki zna~ewa: z Isklu~oci: 1. Broevite eden i dva imaat formi za trite roda. eden ~ovek

edna `ena

edno dete

Ð ma{ki rod

Ð `enski rod

Ð sreden rod

2. Broevite mo`at da se ~lenuvaat. Zna~i, imaat gramati~ka kategorija opredelenost. Trite deca dojdoa.

Osumte dena izminaa.

* Zabele{ka: Broevite za pribli`na brojnost ne se ~lenuvaat (pet‡{est lu|e, dve-tri stranici).

109


BROJNI FORMI ZA LICA

ˆ Od jazi~nata norma z Vo makedonskiot literaturen jazik se koristat posebni brojni formi koga ima opredelena brojnost na lica od ma{ki pol. Tr~aa

ˆ

dvajca

patnici.

Ð brojna forma

Ð imenka od ma{ki rod

Bea

dvajca

policajci.

Ð brojna forma

Ð imenka od ma{ki rod

Sogledajte!

z Brojnite formi za lica od ma{ki rod se obrazuvaat od prostite broevi. z Sogledajte gi nivnite formi vo tabelite! dva ‡ dvajca tri ‡ trojca ~etiri ‡ ~etvorica pet ‡ petina, petmina

{est ‡ {estina, {estmina devet ‡ devetmina sto ‡ stomina dveste ‡ dvestemina

Primeri: Stopedesetmina bea lesno povredeni od nevremeto. Petnaesetina dena mu bea dovolni za odmor. Petina dojdoa na vreme. Petmina igraa.

PRIBLI@NA BROJNOST z Broevite so koi se iska`uva pribli`na brojnost se obrazuvaat na dva na~ina: 1. so povrzuvawe na dva posledovatelni broja: tri‡~etiri (broevi), sedum‡osum (godini), pet‡{estotini (denari); 2. so nastavkata ‡ina: desetina (lu|e), petnaesetina (deca), {eesetina (godini), stotina (u~esnici).

ˆ

Ve`bi:

z Napi{ete tri re~enici vo koi }e upotrebite broevi koi }e ozna~uvaat to~na brojnost i tri re~enici so broevi za pribli`na brojnost. 110


z Prepi{i gi re~enicite na toj na~in {to }e gi ~lenuva{ broevite. (Vnimavaj za{to }e treba da promeni{ ne{to vo re~enicite za da ne ja izgubat smislata: Kupiv pet ubavi knigi. Gi kupiv pette ubavi knigi.) 1. Donesoa sedum kilogrami kompir. 2. Gostite ispija tri litra sok. 3. No}eska spiev {est ~asa. 4. Zagubiv dve patiki. 5. Dojdoa dve sestri na tatko mi. 6. Kupiv deset penkala. z Napi{i pet re~enici vo koi }e koristi{ brojni formi za lica. z Prepi{i gi broevite od tekstot i opredeli: dali ozna~uvaat to~na ili pribli`na brojnost, upotrebeno ~lenuvawe, brojnata forma za lica i rodot. <... Natprevarot me|u dvete oddelenija zapo~na. Ekipite broeja po {est deca, a na rezervnite klupi sedea po desetina igra~i. Dvajcata treneri {etaa pokraj terenot i im davaa upatstva na igra~ite. Se lutea na trojcata sudii koi bea mnogu strogi i za nekolku minuti im dodelija `olti kartoni na petmina. A publika ima{e premnogu. Na petnaesetina klupi bea sednale po ~etiriesetmina naviva~i. Vikaa, no upatuvaa i po petâ&#x20AC;Ą{est ve}e poznati navredi za sudiite. Dojdoa i desetina nastavnici koi isto taka gi bodrea dvete ekipi...> (Od u~eni~ki sostav)

111


SINTAKSA (del od naukata za jazikot koj ja prou~uva re~enicata)

GLAGOLOT VO LI^NA GLAGOLSKA FORMA VO FUNKCIJA NA PRIROK Â&#x2C6;

Da se prisetite

z Re~enicata e govorna celina sostavena od me|usebno povrzani zborovi. z Podmetot i prirokot se glavni re~eni~ni ~lenovi. z Poso~i gi podmetite i prirocite vo re~enicite: Tawa kupi rolerki.

Site dojdoa navreme.

Tie igraa fudbal.

z Prirokot pretstavuva osnoven, sozdava~ki ~len na re~enicata. Bez prirok, odnosno bez glagol vo li~na glagolska forma, nema re~enica.

Â&#x2C6;

Sporedete!

z Pro~itajte gi re~enicite sporeduvaj}i gi naglasenite zborovi vo odnos na nivnata forma (dali se vo li~na glagolska forma ili ne, odnosno dali mo`at da bidat sozdava~ki (osnoven) ~len vo sozdavaweto na re~enicata. Gostite dojdoa kaj nas.

Peej}i dojde kaj nas.

z Sogledavte deka vo prvata re~enica glagolot dojdoa e vo li~na glagolska forma i pretstavuva sozdava~ki ~len na re~enicata za{to bez nego nema re~enica. (Gostite ............. kaj nas. Dali e ova re~enica koga go nema prirokot â&#x20AC;Ą sozdava~kiot ~len?) z Vo vtorata re~enica glagolot dojde e, isto taka, vo li~na glagolska forma i zatoa e sozdava~ki ~len na re~enicata (so drugite zborovi oformuva re~enica). No, zborot peej}i ne e vo li~na glagolska forma i ne mo`e da se javi vo funkcija na prirok (da oformi re~enica). (Peej}i ............. kaj nas. Dali e ova re~enica? Ne, za{to nedostasuva glagol vo li~na glagolska forma.) 112


ˆ Od jazi~nata norma Vo makedonskiot jazik glagolot e vsu{nost prirok koj pak e osnoven ~len na re~enicata (sozdava prostor za drugi zborovi so koi }e se sozdade re~enica). Zatoa prirokot e i sozdava~ki ~len. Od druga strana, vo makedonskiot literaturen jazik postojat zborovi koi se obrazuvaat od glagoli, no tie se neli~ni glagolski formi i zatoa ne se javuvaat vo funkcija na prirok. Ovie zborovi podolu }e bidat doobjasneti.

ˆ Razmislete i sogledajte! z Razgledajte gi {emite i sogledajte gi karakteristikite na naglasenite zborovi (od koi zborovi se obrazuvani i kakvo e nivnoto zna~ewe). slu{nat slu{aj}i slu{awe

Î Zborovite se obrazuvani od glagolot slu{a

Taa e ve}e slu{nata prikazna.

Zborot slu{nata ima karakteristiki i na Î glagol i na pridavka. Zatoa velime deka naglaseniot zbor e glagolska pridavka.

Voze{e slu{aj}i muzika.

Zborot slu{aj}i ozna~uva paralelno dejstvo Î so glagolot voze{e. Za ovoj vid glagolski formi velime deka se glagolski prilozi.

Slu{aweto e zbor koj ozna~uva ime na dejstvo, Slu{aweto Î no ne uka`uva na vr{itelot na dejstvoto. Ovie vesti mu e navika. glagolski formi se narekuvaat glagolski imenki.

ˆ Od jazi~nata norma z Glagolskata pridavka, glagolskiot prilog i glagolskata imenka se neli~ni glagolski formi i tie ne se javuvaat vo funkcija na prirok. (Pove}e za niv }e u~ite vo pogornite oddelenija.) 113


Â&#x2C6; Proverete go znaeweto z Poso~ete gi prirocite vo izvadokot. (Vnimavajte na neli~nite glagolski formi!) <... Navistina imav golema `elba da go vidam seloto Gali~nik. Slu{aj}i za negovite ubavini, posebno po gledaweto na dokumentarniot film za gali~kata svadba, `elbata stana u{te pogolema. I sega, koga se dvi`am po tesnite uli~ki, iska~uvaweto na mi pa|a te{ko. So po~it se pokloniv pred crkvata Sv. Petar i Pavle, a gledaj}i gi ostatocite od prekrasnite freski po~uvstvuvav taga. Zabot na vremeto go storil svoeto. Mi raska`uvaa deka vo damne{ni vremiwa, gradeweto na tie cvrsti kameni ku}i go pravele mija~kite majstori, poznati i vo svetot. A pe~albareweto bilo posebna prikazna. Sekoj Petrovden zaminuvawa, vra}awa, svadbi... > (Od dokumentarna emisija) z Od poso~enite glagoli obrazuvajte gi trite neli~ni glagolski formi, a potoa so niv sostavete re~enici: bere, pi{uva, misli. Na primer: igra: igraj}iâ&#x20AC;Ąigraweâ&#x20AC;Ąigran. 1. Igraj}i fudbal se povredi. Igraweto karti mu e zabavno. Gledav igran film. z Odberete eden tekst vo u~ebnikot. Podelete se vo pet grupi. Prvata grupa da gi zapi{e podmetite; vtorata grupa prirocite; tretata grupa da gi transformira glagolite vo glagolski imenki; ~etvrtata grupa da obrazuva glagolski pridavki od glagolite, a pettata grupa od istite glagoli da obrazuva glagolski prilozi. z Dopolni gi re~enicite so li~ni glagolski formi i so neli~ni glagolski formi, vnimavaj}i da ne ja izgubat smislata. 1. 2. Do`dot

silno

3. Bebeto

dodeka be{e

4. Gorde

114

kon terenot, sudijata

ne

. gi ulicite. vo krevet~e. go tato.


RE^ENI^EN ^LEN: PREDMET

ˆ Od jazi~nata norma z Glavni re~eni~ni ~lenovi se prirokot i podmetot. z Vo re~enicata sretnuvame i takanare~eni neophodni re~eni~ni ~lenovi: predmet i prilo{ki opredelbi. z Re~enicata mo`e da sodr`i i vtorostepeni re~eni~ni ~lenovi: atribut i apozicija. Za predmetot i atributot }e u~ite ovaa u~ebna godina, a za drugite re~eni~ni ~lenovi vo pogornite oddelenija.

ˆ Razmislete i sogledajte! z Pro~itajte ja re~enicata i razgledajte ja {emata. pi{uva

Ð lektira.

Ð

Ð

Ð

?

?

predmet

Marija

z Koj zbor vo re~enicata e podmet? A koj zbor e prirok? z Na koj zbor vo re~enicata se vr{i (preminuva) dejstvoto od prirokot? (Sledete ja strelkata vo {emata!)

ˆ Od jazi~nata norma Neophodniot re~eni~en ~len vrz koj preminuva glagolskoto dejstvo se vika p r e d m e t.

ˆ Proverete go znaeweto z Potcrtajte gi podmetite, prirocite i predmetite vo re~eni, so dve crti prirocite , so cite. (So edna crta podmetite .) tri predmetite 1. V~era site igravme ko{arka vo dvorot. 2. Moeto ma~e pie mleko sekoj den. 3. Tato redovno ~ita vesnici. 115


4. Nastavnikot ja objasnuva fabulata. 5. Vo sabotata mama dobi pismo od drugarkata. z Sostavete pet re~enici vo koi predmeti }e bidat zborovite: lektira, kniga, sladoled, Mirjana i cve}e. z Poso~i gi predmetite vo narodnite poslovici i pogovorki. 1. Gladna koko{ka proso sonuva. 2. Dva le{nika kr{at eden orev. 3. Vo mnogumina ima um, ama vo malkumina ima razum. 4. \avolot nema kozi, no sirewe prodava. z Izberete edna pesna vo u~ebnikot i pronajdete gi predmetite.

RE^ENI^EN ^LEN: ATRIBUT z Dopi{ete zborovi na liniite koi }e ka`uvaat osobini na imenkata dete.

dete

Î Î Î Î

mirno

z Dodeka gi pi{uvate zborovite, vie vsu{nost pi{uvate atributi.

ˆ Od jazi~nata norma z Atributot e vtorostepen re~eni~en ~len koj ja opredeluva imenkata po nekoja osobina na predmetite, su{testvata i pojavite koi gi imenuva taa imenka. z Atributi naj~esto se: pridavkite (vesel ~ovek, momina solza), potoa zamenkite i broevite (na{e dete, tretiot ~as), imenkite, no i imenki so predlog (par~e leb, so crna kosa). z Atribut mo`e da stoi pred i po imenakata (zabi biserni, biserni zabi). 116


Â&#x2C6; Proverete gi znaewata z Pronajdete gi atributite vo stihovite. <... iskopajte dlabok bunar, izvadete ladna voda, natopete luti rani da ne gorat, da ne bolat...> (Ko~o Racin) <... No, dali sum, majko, jas dostojno ~edo od tvoeto srce bar iskra da molam? I ~eloto moe â&#x20AC;Ą izbr~kano, bledo da navednam v umor vrz tvojata pola...> (Lazo Karovski) z Pro{irete gi re~enicite so atributi. 3. Sonceto pe~e{e. 1. Milka prave{e torta 2. Fudbalerot postigna gol. 4. Sadevme cve}iwa vo dvorot. 5. Nenadejno zavrna do`d. z Na nabrojanite imenki dopi{i im (zbogati gi) po tri atributa. (Na primer: ubava, obrazovana, nedelna emisija.) ulica, leto, sneg, izvor, vino`ito

Â&#x2C6;

Za naredniot ~as

z Napi{ete pesna na motiv zima (so najmalku osum stiha) pri {to }e upotrebite pove}e atributi. Od najuspe{nite tvorbi koi }e gi odberete na ~asot napravete yiden vesnik. (Mo`ebi }e ve inspirira i ovaa fotografija.)

117


LEKSI^KO ZNA^EWE NA ZBOROVITE

Jazi~no kat~e z Zborovite imaat dve zna~ewa: gramati~ko i leksi~ko. z Gramati~koto zna~ewe zna~i deka imaat: rod, broj, lice, vreme. z Leksi~koto zna~ewe na zborovite zna~i nivna vrska so predmetite ili pojavite. Primeri: studen = gramati~ki e pridavka od ma{ki rod, ednina; studen ‡ laden = leksi~ki toa e sinonim (imaat sli~no zna~ewe); studen ‡ topol = leksi~ki toa e antonim (imaat sprotivno zna~ewe).

ˆ

Da se prisetite

z Spored leksi~koto zna~ewe, ve}e imate u~eno, zborovite mo`at da bidat: a) sinonimi ‡ zborovi so razli~na forma, no so isto (sli~no) zna~ewe: ~ad-dim, ku}a-dom, lekar-doktor, mra~no-temno; b) antonimi ‡ zborovi so sprotivno zna~ewe: gore-dolu, tesno{iroko, mnogu-malku, no}-den, mirno-nemirno; v) paronimi ‡ zborovi bliski po izgovor, no so razli~no zna~ewe: slovenski-slovene~ki, milovno-mislovno, natpis-napis.

RE^NIK I STIL HOMONIMI ˆ

Razmislete i zaklu~ete!

z Razgledajte gi naglasenite zborovi vo re~enicite i objasnete {to se toa homonimi. 1. Ja pro~itav prvata glava od knigata. Me boli glava. 2. Glavna uloga ima{e eden kit. Donesovme kit za izrabotka na figurite. 3. ^ovekot pita po vratite. Baba pe~e pita. z Sogledavte deka naglasenite zborovi imaat ista forma, no razli~no zna~ewe. Toa se homonimi. 118


ˆ Proverete gi znaewata z Objasnete go zna~eweto na zborovite koga imaat leksi~ko zna~ewe na homonimi: kosa, lak, grad, jazik, ~as, mila. (Na primer: Mila e moja najdbora drugarka. Ovaa devoja e mnogu mila.) z Poso~ete gi homonimite, antonimite i sinonimite vo tekstot. (Mo`ete da napravite i tabeli.) <Mojot dedo Dragi e mnogu vredno ~ove~e. Raboti dewe-no}e. I Baba mi Bosa e vredna `ena, no za dedo lu|eto velat: pobrzo rekata }e prestane da te~e, otkolku toj da sedi bez rabota. Tie mi se mnogu dragi. @iveat vo selo i za ni{to na svetot ne bi se preselile v grad. Edna{, koga silen grad go uni{ti nivniot trud, tatko mi gi povika da dojdat kaj nas. Dojdoa, no si otidoa po pet dena. Ne mo`am da zaboravam eden nastan za koj mi ka`a baba mi. Rabotej}i so sekira, dedo ja povredil rakata. Go odnele na lekar i po uka`anata pomo{ do{ol doma. Doktorot mu rekol po tri dena da dojde na kontrola. A dedo mi rekol deka <u{te edna{ lekar nema da go vidi.> Kutrata moja baba. Se gri`ela mnogu i ja izma~uvale lo{i misli za nego. Se `alela deka celi no}i ne spiela dobro, a denovite ¼ minuvale so glavobolki. Roj misli ¼ minuvale niz glavata. A dedo, toj mislel samo na nivata, na stokata. Ja zel kosata i oti{ol na niva da kosi seno. Koga go videla baba, ¼ se krenala kosata na glavata...> Sne`ana Velkova ‡ Andovska z Napi{ete po pet re~enici za sekoja slika vo koi }e upotrebite sinonimi, antonimi i homonimi.

119


NEOLOGIZMI

Za jazikot z So razvojot na ~ove~kata civilizacija i komunikacijata me|u lu|eto vo svetot, vo site jazici, pa i vo makedonskiot jazik, navleguvaat novi zborovi i izrazi, ili pak se sozdavaat vo samiot jazik. z Tie novosozdadeni zborovi se narekuvaat kovanici ili neologizmi.

Â&#x2C6;

Razmislete i odgovorete!

z Od koi zborovi (delovi, elementi) se sozdadeni neologizmite: sedumkatnica, osumgodi{en, sekojdneven, vino`ito i drvored. z Od kakvo poteklo se zborovite koi se nabrojani (od na{iot jazik ili se prifateni od drugi jazici): satelit, rolerki, kompjuter i renome. Potoa objasnete go zna~eweto na zborovite. z Imaat li zborovite koi sledat i poinakvo zna~ewe od osnovnoto? Objasnete go ako imaat: buba (marka avtomobil), organ (koj rakovodi).

Â&#x2C6;

Zapomni!

Neologizmite vo jazikot navleguvaat na tri na~ina: 1. se sozdavaat so zborovi od svojot jazik: rusokos, p~elarnik, firmopisec; 2. se prifa}aat tu|i zborovi: satelit, telefon, afinitet; 3. zborovite dobivaat drugo zna~ewe: operator (lekar koj operira, no i mobilen operator), telo (na ~ovek, no i del od ~e{ma).

Â&#x2C6;

Proverete gi znaewata

z Poso~ete gi neologizmite vo tekstot, objasnete go zna~eweto i na~inot na koj navlegle vo makedonskiot jazik. 120


<@iveam vo centarot na gradot vo kvart so tri solitera. Sosedi mi se razni lu|e, t.e. od razli~ni nacionalnosti i veroispovedi. Prizemjeto e izlepeno so reklami, a tuka se nao|a rabotilnicata na ~i~ko Dime, avtomehani~arot. Vo prostorijata ima i kompjuter na koj nie, decata, slobodno mo`eme da pu{tame cediwa. E, toa ne ni e dozvoleno koga ~i~ko Dime gleda fudbalski me~. Koga negoviot omilen klub gubi, toj ne razmisluva za svojot re~nik...> z Protolkuvajte gi (objasnete gi) nabrojanite neologizmi: hektolitar, radiostanica, fraza, demant, krilo, krt. z Objasnete go zna~eweto na neologizmite upotrebeni vo re~enicite. 1. Vnesoa krt vo na{ite redovi za da ni gi doznaat planovite. 2. Na {i{eto so tesno grlo naslikav prekrasna {ara. 3. Vo kafuleto xokejot pu{ta{e prekrasna muzika. 4. Boksâ&#x20AC;Ąme~ot go sledea stotina naviva~i. 5. Slaviot fudbaler od nevnimanie dade avtogol. 6. Incidentot be{e bezna~aen za nas, no sepak nè kaznija.

Â&#x2C6;

Ve`bi po nivoa

(Prvata ve`ba nosi najmalku bodovi, a poslednata najmnogu.) z Pronajdete po tri sinonimi, antonimi, homonimi i neologizmi vo tekstovi od u~ebnikot. z Napi{ete po pet neologizmi za trite na~ina na nivno navleguvawe vo na{iot jazik. z Sostavete po tri re~enici vo koi }e imate sinonimi, antonimi, homonimi i neologizmi. (Zna~i dvanaeset re~enici.) z Napi{ete sostav vo koj }e upotrebite: sinonimi, antonimi, neologizmi. Potoa potcrtajte gi. Temata i naslovot opredeli go sam.

121


INTERPUNKCISKI I PRAVOPISNI ZNACI ˆ

Od pravopisot

z Interpunkciskite znaci se primenuvaat za da se ozna~at re~enicite i delovite vo niv, pauzite i intonacijata. z Pravopisnite znaci se primenuvaat za to~no, pravopisno pi{uvawe.

ZAGRADI ( )

ˆ Od jazi~nata norma z Kako interpunkciski znak se upotrebuvaat: 1. Da se stavat vo zagradi dopolnitelni objasnuvawa: Vo vesnikot <Glas> (koj go izdavame ve}e tri godini) pe~atevme tvorbi na u~enici od I ‡ VIII oddelenie. 2. Po citat da se ka`e avtorot ili podatoci za citatot: Be{e objaven konkurs za literaturna tvorba na tema <Mojata tatkovina>. (Vo ~asopisot <Literaturni otkritija>; tvorbite mo`at da bidat poetski ili prozni.) 3. Delovi koi objasnuvaat ne{to vo dramski tekst: Zafir pra{a: <]e se vratam li od pe~alba `iv?> (Vo glasot se ~uvstvuva{e taga.) z Kako pravopisen znak se upotrebuva: 1. Za da se ozna~i druga forma na zborot: spom(e)nuva, drugar(ka). 2. Mesto to~ka zad cifri i brojki: pod 1) ili pod a)

CRTA (TIRE) ( ‡ ) z Kako interpunkciski znak se upotrebuva: 1) Namesto navodnici koga se prezentira direkten govor: Goran luto re~e: ‡ E, drugpat nema da ti dadam kniga! ‡ Zo{to? ‡ pra{a Bor~e. ‡ Za{to ne vnimava{, ja valka{, ne ja ~uva{ dobro. 2) Vmetnati re~enici i zborovi: Koga dojdovme ‡ toa go pravime sekoj vikend ‡ vikendi~kata be{e ograbena. 122


3) Da se istakne zbor, izraz, re~enica: Kade i da pogledne{ ‡ prekrasna priroda! 4) Pred zbor koj opfa}a prethodno nabrojuvawe: Domati, piperki, kompir, kromid ‡ sè be{e kupeno za specijalitetot. 5) Koga re~enicata zavr{uva sprotivno od o~ekuvanoto: Ti bara{ sovet za problemot, a taa ‡ nitu da te ~ue. z Kako pravopisen znak se upotrebuva: 1) Naj~esto za zamena na zborot do me|u broevi: @ivee{e navistina dolgo (1890‡1980) i sozdade golemo bogatstvo. 2) Da se ozna~i rastojanie me|u mesta: Na patot Bitola‡ Prilep se gradi motel. 3) Da se povrzat dva poima: Se natprevaruvaat Rabotni~ki ‡Tikve{. Sega ja povikuvam Gordana Mitrevska‡Stojkovska.

APOSTROF (' ) z Kako pravopisen znak, ovoj znak se upotrebuva: 1) Za da se poka`e ispu{ten glas vo zbor: dr`’go (dr`i go), g’udri (go udri). 2) Vo dijalektni zborovi: ko’a (koga), v’k (volk), p’no (polno). 3) Za samoglasnoto r: ’r`i, ’r|a, za’r|a.

YVEZDI^KA (* ) z Kako pravopisen znak se upotrebuva: 1) Da se objasni nekoj zbor od tekstot, a objasnuvaweto e pod tekstot: <Se dvi`evme po naj{irokiot peron* vo Evropa. Nasekade be{e ~isto so ubavo uredeni kat~iwa za otpad**.

ˆ

Proverete gi znaewata

z Podelete se na grupi i sekoja grupa treba da pronajde po eden vid pravopisen ili interpunkciski znak vo tekstovi od u~ebnikot. Potoa sekoja grupa prezentira kade sè go prona{la znakot i zo{to e tamu upotreben. z Nastavnikot podgotvuva diktat‡tekst vo koj se bara upotreba na ovie znaci, no i na drugi znaci (za koi u~ele vo prethodnite oddelenija: to~ka, zapirka, pra{alnik, izvi~nik...). Toj go ~ita tekstot, u~enicite pi{uvaat, po {to se proveruva to~nosta na izvr{enata 123


zada~a. (Mo`e da se primeni: tekstot da go pi{uvaat u~enici, re~enica po re~enica, na tabla, i sekoj sam da si proveruva i da korigira; ili u~enicite vo dvojki (parovi) da si gi razmenat tetratkite i so moliv~e da pravat korekcii. Nastavnikot mo`e da obmisli i drug na~in na proverka.) z Da se primeni avtodiktat, odnosno u~enicite u~at napamet del od tekst; potoa sekoj go pi{uva tekstot vo tetratkite; proverkata mo`e da se sprovede kako i na goreposo~enite na~ini, ili da se napravi na drug na~in koj }e go isplanira nastavnikot.

Â&#x2C6;

Individualni izrabotki

(Individualno sekoj u~enik izrabotuva list) z Za sekoj u~en znak napi{ete (po sloboden izbor) po deset primera. z Toa go pravite na golem list ili na list od blok. Znakot za koj ste se opredelile go naglasuvate so flomaster, marker, boi~ka ili sli~no. z Prezentirajte na ~as i najubavo i najto~no izrabotenite zada~i neka vi poslu`at za izrabotka na Pravopisno kat~e.

124


I ZRAZUVAWE I TVOREWE

<Vo re~nikot na makedonskiot literaturen jazik treba, vo prv red, do maksimum da se iskoristat elementite {to se ve}e dadeni vo narodniot govor.> (Bla`e Koneski) 125


“ RAZGOVOR “ RASKA@UVAWE ‡ PRERASKA@UVAWE “ HRONOLO[KO I RETROSPEKTIVNO RASKA@UVAWE “ TRANSFORMACIJA NA DIREKTEN ISKAZ VO INDIREKTEN I OBRATNO

“ OPI[UVAWE (deskripcija)

“ OPIS NA LIK I NA LI^NOST “ OPIS NA LIK “ OPIS NA PREDMET, NA PRIRODNA POJAVA I NA PEJZA@ “ IZVESTUVAWE “ SOOP[TENIE “ VEST

126


RAZGOVOR z ^itaj}i go tekstot, obrnete vnimanie na komunikacijata me|u likovite.

SO <PETKA> DO U^ILI[TE Sowa JOVANOVSKA Budilnikot toa utro zayvoni cel ~as porano. Ne be{e gre{ka, taka namerno go namesti tatko mi. Preselbata zavr{i i taa me oddale~i od moeto u~ili{te nekolku kilometri, pa morav da patuvam so avtobus. Vozbudata raste{e. Podgotven se najdov pred zgradata kade me sretnaa novite sosedi, a jas qubezno gi pozdraviv: ‡ Dobro utro i sre}en vi den! Sleduva{e qubezen odgovor: ‡ Da si `iv i zdrav, sre}a da te sledi na u~ili{te! Nekako dobiv elan i trgnav kon avtobuskata stanica. Mojata <petka> {totuku pristignuva{e polna so patnici kako torba polna so odli~ni ocenki. Vratata se otvori i jas se ka~iv obra}aj}i mu se na voza~ot. ‡ ]e ve molam eden bilet, no za pove}e vozewa. Od denes sum va{ redoven mu{terija. ‡ Poveli mom~e, za deset vozewa, ‡ mi go podade biletot voza~ot. ‡ Blagodaram! ‡ mu rekov i se upativ kon sredinata na voziloto. Se vozev nekolku minuti koga ja zdogledav u~ili{nata zgrada. ‡ Izvinete! ‡ ¼ rekov na `enata pred mene. Toa e moeto u~ili{te, moram vedna{ da slezam! ‡ Poveli mom~e, pomini, ‡ qubezno mi se nasmea i jas slegov. Vesel dojdov vo u~ili{teto i vedna{ im se pofaliv na drugarite deka sega patot do u~ili{teto mi e pointeresen. ‡ ]e ni go poka`e{ li tvojot nov dom? ‡ me zapra{aa sou~enicite. ‡ Sekako, samo povelete, }e pojdeme zaedno, }e vi go poka`am moeto novoizgradeno kat~e polno so predizvici, ‡ se nasmevnav so zagado~en izraz koj vedna{ morav da go smenam za{to dojde nastavni~kata. Stanavme i vo eden glas ja pozdravivme ‡ Dobar den! Taa otpozdravi i ~asot zapo~na. Potonav vo svetot na novite znaewa {to se plastea vo mojot um. A, zabavata so drugarite? Taa }e dojde kako nagrada. ]e im predlo`am da pojdeme vo teatar. ]e mi se pridru`ite li i vie? Ah, da, zaboraviv, na ~as ne se zboruva. 127


ˆ

Razgovor za tekstot

z Kade sè se odviva dejstvoto vo tekstot? z Koi zborovi za kulturna komunikacija gi voo~i kaj u~enikot? z Kako se odnesuvale li~nostite so koi u~enikot doa|al vo komunikacija? z Zo{to nivniot odnos kon nego e tokmu takov? z Razgovarajte za va{iot odnos kon li~nosti so koi komunicirate: roditeli, drugar~iwa, vo avtobus, vo taksi, vo prodavnica.

ˆ

Za razgovorot

Mislite, odnosno zborovite, koi im gi upatuvame na na{ite sogovornici, koi pak ni vozvra}aat so soodveten odgovor, se narekuva razgovor. Toj slu`i kako komunikacija vo razli~ni `ivotni situacii od na{eto sekojdnevie. Razgovarame doma, so bliskite, so prijatelite, na ulica, vo prodavnica, vo avtobus, vo teatar, vo biblioteka, na rodendeni. Razmenuvame misli za: odreden nastan, pro~itana kniga, prosleden film, sportski nastan, TV emisija i sl. Osobeno e va`na kulturnata komunikacija so zborovite: molam, povelete, izvinete, blagodaram, pozdrav. So toa ostavame vpe~atok na kulturna li~nost, so vospitan izraz koj pomaga vo sevkupnata sekojdnevna komunikacija i vo `ivotot.

Bidete kreativni (Sam odbira{ za {to }e pi{uva{.) z Zamisli deka si dobil pokana da odi{ vo teatar, vo kino ili na rodenden. Napi{ete improviziran razgovor so va{iot sogovornik za toa kako ste ja prifatile pokanata, no i za toa {to se slu~ilo za vreme na nastanot. Upotrebuvajte gi zborovite: ‡ na moe golemo zadovolstvo... ‡ ~est mi e... ‡ golema blagodarnost... ‡ povelete, molam, blagodaram ‡ soodveten pozdrav (dobra ve~er, leka no}, prijaten den, ubav den.) 128


z Napi{i improviziran razgovor pri odewe na prodavnica ili vo biblioteka, vnimavaj}i na kulturnite izrazi. z Pro~itajte gi ve`bite na ~asot i analizirajte gi razgovorite, otkrivaj}i gi specifikite na kulturnata komunikacija i nejzinoto zna~ewe.

Â&#x2C6;

Za naredniot ~as

z Dogovorete razgovor, na primer za pro~itana kniga, za prosleden sportski natprevar, za film ili TV emisija, ili za nastan {to se slu~il vo u~ili{teto, vo sosedstvoto... Iznesete gi razmisluvawata i izvle~ete pouka od diskusijata.

129


RASKA@UVAWE ‡ PRERASKA@UVAWE ˆ Pra{awa za razmisluvawe z ^itajte go tekstot vo sebe, a potoa ~itajte go del po del na glas. z Pri toa, razmislete vo koe lice e raska`an nastanot. z Zabele`ete gi zborovite koi uka`uvaat vo koe godi{no vreme se slu~il nastanot.

@ELBI Fejzi BOJKU Be{e toplo. Pla`ata vrie{e od kapa~i. Li~e{e na ko{nica so p~eli. Nekoi se kapea vo toplata morska voda, drugi se son~aa... Decata vo grupi gradea peso~en grad od skaznite. Eden fotograf zastana pred niv. Go vide golemiot i ubav peso~en grad i gi postavi decata vo polukrug da gi fotografira. Potoa decata sednaa kraj bregot, a do niv sedna i fotografot. Toj zapo~na razgovor za niv. Gi pra{uva{e kako se vikaat i {to sakaat da stanat koga }e porasnat. Tie slobodno gi otvoraa svoite srca, mu gi ka`uvaa `elbite. ‡ Jas sum Dritan! ‡ mu re~e mom~eto so sini o~i. Koga }e porasnam sakam da sum in`ener. ]e izgradam golem i vistinski grad kako ovoj od pesok... ‡ Jas se vikam Agim! ‡ re~e mom~eto {to be{e ispru`eno na pesokot. ‡ ]e stanam mornar. Mnogu go sakam moreto... Na red dojde edno slabi~ko devoj~e so veseli o~i. Be{e mirno i srame`livo. Toa be{e Mara, sestrata na Agim. Spored zborovite na brat ¼ taa sakala da bide balerina. Taa ne re~e ni{to, tuku toa go potvrdi so ni{awe na glavata. ‡ ]e bidam kosmonaut! ‡ prodol`i deteto {to be{e na red. ‡ ]e letam so raketa vo vselenata kon yvezdite! ‡ re~e Blerim. ‡ Jas sum Anita ]e stanam lekarka. ]e rabotam vo detskata bolnica. ]e gi lekuvam decata so lekovi, a ne so injekcii... ‡ A jas }e stanam voza~! ‡ re~e mom~eto koe dlabe{e dupka vo pesokot. ]e si kupam edno merxo, edno pe`o, eden ford, eden kadilak... 130


‡ Me vikaat [kel}im. ]e bidam milicioner. So motor, helikopter i so brzi koli }e gi gonam kradcite i prestapnicite... Decata do pladneto gi redea `elbite. Potoa site se str~aa kon toplata voda. ^i~koto so aparatot ostana na bregot. Tamu daleku vo sinata voda kako da gi gleda{e idnite in`eneri, voza~i, kosmonauti, lekari...

ˆ

Se prisetuvam niz razgovor

z Vo koe lice naratorot go raska`al nastanot? z Nabrojte gi zborovite koi go opredeluvaat godi{noto vreme i mestoto kade {to se slu~il nastanot. Na toj na~in ja otkrivate lokalizacijata.

ˆ

Zapomnete!

Lokalizacija zna~i odreduvawe na mestoto i vremeto koga i kade se slu~ile nastanite za koi se raska`uva vo tvorbata.

ˆ

Potseti se! (Individualna zada~a)

z Potseti se na razlikata me|u raska`uvawe i preraska`uvawe. z Pro~itaj gi izvadocite i opredeli koj tekst e raska`an, a koj e preraska`an. *** <Edna sabotna ve~er, dodeka tatko mi i majka mi sedea na ku}niot prag, zagledani vo vedrata, mirizliva proletna no}, majka mi vozdivna: ‡ Oh, kolku bi sakala utre da odnesam v crkva momina solza, no gi nema pove}e nikade. ‡ Za momini solzi godinava e ve}e docna. Ako gi nema vo Pekolot, toga{ nikade gi nema, ‡ odgovori tatko mi. Pri spomnuvaweto na Pekolot, siot zatrperiv i odvaj do~ekav da staneme, da ja zaklu~am ku}ata i da si legneme. No}ta dolgo vreme ne mo`ev da zaspijam, za{to postojano mi izleguva{e pred o~ite toa stra{no mesto... > Pre`ihov Voranc 131


*** <Edno vreme imalo dvajca bra}a `eneti. Tie si imale i po edno dete. Otkako umrel tatko im, tie si ja delele ku}ata i bav~ata po napola. Vo delot na bav~ata na edniot, imalo edna kru{a. Stopanot na taa kru{a edna{, koga si jadele mleko, go ostavil tawir~eto so mleko. Izlegla edna zmija od pod kru{ata, go ispila mlekoto i ostavila eden altan (para). Ottoga{ ~ovekot po~nal nautro da ostava po malku mleko, a zmijata mu ostavila altan...> Narodna prikazna

Â&#x2C6;

Zaklu~ok

z Prviot tekst e raska`an. Raska`uvame nastani vo koi sme u~estvuvale ili sme bile svedoci. z Vtoriot tekst e preraska`an. Preraska`uvame nastani za koi sme slu{nale, sme gi videle ili za niv sme ~itale.

Â&#x2C6;

Zada~i za naredniot ~as (Rabota vo nivoa)

z Preraska`i go tekstot <@elbi>. z Preraska`i go prviot izvadok (od avtorot Pre`ihov Voranc). z Raska`i go vtoriot izvadok (od narodnata prikazna) z Bidi raska`uva~ (narator). Prodol`i go izvadokot od pisatelot Pre`ihov Voranc. z Na tekstot <@elbi> promeni mu go vovedniot del, odnosno bidi raska`uva~ot i izmisli poinakov po~etok. z Na ~asot ~itajte od sostavite. Diskutirajte za to~nosta na izvr{enata zada~a i za izrazuvaweto na sou~enicite.

132


HRONOLO[KO I RETROSPEKTIVNO RASKA@UVAWE Â&#x2C6;

Razmislete!

z Pro~itajte go tekstot vnimavaj}i na redosledot na nastanite koi se raska`ani. z Razmislete vo koe lice e raska`an tekstot. (Vnimavaj! Potseti se deka ne smee{ da gi poistovetuva{ naratorot i avtorot na tekstot. Vsu{nost, avtorot go sozdava (obmisluva, smisluva), a naratorot (raska`uva~ot).

ZBOGUM MOI PETNAESET GODINI Klod KAMPAW Nikoga{ nema da ja zaboravam no}ta za koja }e ti zboruvam sega. Lekarot tuku{to si otide. Pred toa me odvede nastrana: <Vie ste mlad i ste nejzin sin>, mi re~e, <No nemam pravo da krijam od vas deka rabotata e mnogu seriozna. Taa mo`e da umre no}va, isto kako {to mo`e da ozdravi i da umre po eden mesec ili po edna godina... >. Vo ku}ata bevme samo so edna odbivna bolni~arka koja me smeta{e za sluga. Cvrsto re{en nad nea da bidam cela no}, sednav kraj nejziniot krevet i ja dr`ev za raka. Znae{, te{ko e sano} da bdee{ nad bolen {to go saka{. Nad nekoj {to e vo bunilo, {to stenka, se zadu{uva. ^asovite izgledaat u`asno dolgi. Jan zamol~a za mig. Verojatno se bori da go otfrli branot na so`aluvawe i ne`nost, {to go zafati so spomenite. â&#x20AC;Ą Okolu tri i pol ~asot utrinata, taa me vikna. Me vikna sosem tivko, no jas sepak ja razbrav: <Jan, slu{aj me. Dojdi poblisku!... > Si go dobli`iv uvoto do nejzinata usta. <Ti ne si moj sin... > povtoruva{e taa. <Ti ne si moj sin>. Pomisliv deka blada, a da ja smiram, {epotev: <O, mamo, jas sum tvoeto dete! Jas sum tvoeto mom~ence...> I ja miluvav po kosata. No, taa postojano povtoruva{e: <Ti ne si moj sin... > Izgleda{e kako da bara ne{to, ne{to {to ne uspeva{e da go ka`e. Najposle vozdivna dlaboko i re~e: <Ti si Norve`anec... Jas te posvoiv za vreme na vojnata... > I dodade u{te potivko, no jas jasno razbrav: <Ima eden kapetan, francuski kapetan, koj znae nekoi raboti za tvoeto minato... Toj bil vo vojska... so tvoeto semejstvo... vo momentot na dramata... Se vika...> Di{e{e sè pote{ko i pote{ko. Pomisliv deka ne }e mo`e da go izgovori negovoto ime. <Se vika? >, pra{av sosem tivko. Na krajot re~e: <Se vika kapetan Maroa...> 133


Â&#x2C6;

U~ime niz razgovor

z Vo koe lice e raska`an tekstot? (Potvrdete go toa so poso~uvawe glagoli.) z Tekstot e: raska`an ili preraska`an? (Porazgovarajte za odgovorot koj }e go dadete; koi elementi pridonesoa da go dadete toj odgovor.) z Porazgovarajte i za redosledot na nastanite. (Vo toa mo`e da vi pomogne preraska`uvaweto na fabulata.) z [to pretstavuva hronolo{koto raska`uvawe? Raska`uvaweto na nastanite spored redosledot kako {to se slu~uvale pretstavuva hronolo{ko raska`uvawe.

Â&#x2C6;

Da sporedime

z Objasnete gi zborovite: ni{an, beseda i voznes (so pomo{ na nastavnikot)! z Pro~itajte go izvadokot i sporedete go redosledot na nastanite od ovoj i od prethodniot tekst.

PRVO PEEWE Trajan PETREVSKI ]e raska`am i za se}avawata na ona {to mi go raska`uvaa kako dete. Ovde, daleku od rodniot kraj, se}avawata se mnogu va`ni... Majka mi, spored nejzinoto ka`uvawe, i spored ka`uvawata na svoi bliski od na{ata loza, mnogu se izraduvala koga sum se rodil `iv i zdrav i svojata radost ne izdr`ala da ne ja iska`e niz pesna. Propeala, iako u{te `alela po tatka (umrel pred da se rodam), propeala i proplakala. Kako da sakala so svoeto prvo peewe da me zadoi so `ubov za narodnata pesna... I moite bra}a, Dimitrija, Tane, mate, Apostol i Naum, ja delele radosta na majka mi, no najzagri`en za moeto rastewe bil bratot mitre. Toj mi be{e najgolemata potkrepa i mi go otvora{e patot. Negovite pou~itelni besedi se vsaduvaa vo moeto srce... *** z Na koi migovi se se}ava raska`uva~ot (naratorot)? z Od kakvi ~uvstva bila preplavena majkata? z So {to sakala da go <zadoi> svoeto dete? 134


z Koj od bra}ata bil najzagri`en za najmaloto dete vo semejstvoto? z Preku ~ii ka`uvawa raska`uva~ot bil zapoznat so ona {to go raska`uva? z Sporedete go ovoj tekst so izvadokot <Zbogum moi petnaeset godini> po na~inot (redosledot) na koj se raska`ani nastanite.

Â&#x2C6;

Z aklu~ok

Sogledavte deka vo tekstot <Prvo peewe> raska`uva~ot gi raska`uva nastanite spored se}avawata. Takviot na~in na raska`uvawe, so navra}awe na nastanite koi nekoga{ se slu~uvale, se narekuva retrospektivno raska`uvawe.

Â&#x2C6; Zada~i za naredniot ~as z Podelete se na tri grupi i sekoja neka dobie edna od zada~ite: 1. Prvata grupa u~enici neka porazgovara so najbliskite za nivnite se}avawa koga ste se rodile. Potoa napi{ete sostav vo prvo lice, retrospektivno, spored tie ka`uvawa. 2. Vtorata grupa, odnosno u~eniciteâ&#x20AC;Ąraska`uva~i neka napi{at (izmislat) drug po~etok na tekstot <Prvo peewe>. 3. U~enicite od tretata grupa neka go prodol`at tekstot <Zbogum moi petnaeset godini> so hronolo{ko raska`uvawe. z Na ~asot ~itajte od sostavite i diskutirajte za: uspe{nosta na izvr{enata zada~a spored barawata, za izrazuvaweto, t.e. stilskata oboenost na sostavite, no i za ~itaweto.

135


TRANSFORMACIJA NA DIREKTEN ISKAZ VO INDIREKTEN I OBRATNO

Literaturno kat~e Vo na{ata sekojdnevna komunikacija koristime direkten i indirekten iskaz. I vo literaturata, vo tvorbite koi gi ~itame, sretnuvame direktni iska`uvawa na likovite (direkten govor) i indirektni iska`uvawa na likovite (indirekten iskaz). Vo tekstovite koi sledat, }e prepoznae{ direkten i indirekten govor na likovite. Poso~ete gi (citirajte gi) i dvata vida iskazi.

KRALE MARKO JA ZAGUBIL SILATA (Legenda) Vo tie stari vremiwa, koga {etale Bog i Krale Mako pobratimi. Marko ima{e golema sila: mo`e{e da ja prevrti zemjata naopaku! Koga vide Bog toa ~udo, ja sobra te`inata na zemjata vo edna vre}a i sedna na patot kaj {to vrve{e Marko. Marko pominal tuka. ‡More, sinko, ela pokreni mi ja vre}ava! ‡ mu vikna Bog. Posegnal Marko so sabjata ka~en na kowot {to go javal i mu ja krenal vre}ata na ramo na stariot. Toga{ go pra{al Bog: ‡ Kade }e odi{, bre, sinko? Marko mu rekol: ‡ ]e go baram krajot na zemjava i }e ja svrtam naopaku! Se ispla{il Bog oti Marko ima{e golema sila, premislil i mu ja zel Bo`jata sila. Izlegol pak Bog pred Marka. Ja sobral te`inata na zemjata vo eden zobnik. ‡ Ela, bre sinko, da mi go pokreni{ zobnikot na grbot. Oti{ol Marko, posegnal so vrvot na sabjata i ‡ ne mo`e! Go fatil zobnikot so ednata raka, se obidel da go krene zobnikot i ‡ ne mo`e! Fatil i so drugata raka ‡ pak ne mo`e. Marko se setil kako stanala rabotata i rekol: ‡ Aman, dedo! ‡ A, pobratime, ‡ rekol Bog, ‡ me nadmina ti?! [to ima{ vek da go pro`ivee{ so lagi, so magii; a so golema juna{tina, so Bo`ja sila, kako dosega ‡ ne! 136


Â&#x2C6;

Da porazgovarame za tekstot

z Objasnete go zborot zobnik. (Pobarajte objasnuvawe vo Re~nikot na makedonski jazik ili pra{ajte go nastavnikot.) z Otkrijte ja temata na tekstot. z Nekolku u~enici iska`uvaat svoi misli za idejata od tekstot. Odberete edna koja vi se ~ini najdobra. z Od nabrojanite osobini, poso~ete koi se soodvetni za likot Krale Marko: skromen dobrodetel koristoqubiv mudar falbaxija srame`liv zloupotrebuva osvetoqubiv z Otkako }e gi odberete osobinite koi mo`at da mu se pripi{at na Krale Marko, diskutirajte od koi delovi vo tekstot go zaklu~ivte toa.

Â&#x2C6;

Sporedete gi tekstovite

z Otkako }e go pro~itate izvadokot, sporedete gi iskazite (direktni i indirketni). < ... Da, navistina Sowa e moja najdobra drugarka. U~ime vo isto oddelenie, se dru`ime i po ~asovite, zaedno izleguvame. Sepak, ~estopati se pra{uvam dali mi e navistina najdobra drugarka?! Ova pra{awe si go postavuvam za{to re~isi sekoga{ ne{to mi zabele`uva, ili na mojot izgled, ili na moeto odnesuvawe. Koga }e oble~am novi pantaloni, veli deka se staromodni, deka <ne sum vo trend>. Edna{, koga odevme na izlet, za moite novi farmerki re~e deka <se od vremeto na baba mi>. Moite bluzi, mai~ki i xemper~iwa gi narekuva <partal~iwa>. A za mojata frizura? [to da vi ka`am â&#x20AC;Ą sum imala kosa vitkana kako kaj Crncite od Afrika. Bev presre}na koga izlegovme so na{eto dru{tvo vo novootvorenoto kafule. I? Povtorno mojata Sowa mi go rasipa raspolo`enieto. Pred site re~e deka nemam neguvani nokti kako nejzinite za{to gi grickam koga sum nervozna. A {to se slu~i koga onaka nervozna ne vnimavav i ja isturiv ~a{ata so kokaâ&#x20AC;Ąkola? Sowa ne mo`e{e da ne iskomentira deka postojano sum taka nesmasna i ova ne e ni{to novo za mene... > (Od u~eni~ki sostav)

137


Â&#x2C6;

Da porazgovarame za tekstot

z Vo koe lice e raska`an izvadokot? z Koja e temata vo izvadokot? z Koi karakterni osobini mo`e da Âź se pripi{at na Sowa? z Vo tekstot naratorot (raska`uva~ot) primenil: direkten ili indirekten iskaz? Otkako }e se opredelite za eden od odgovorite, objasnete od koi elementi go zaklu~ivte toa. (Vo toa }e vi pomogne sporedbata so prethodniot tekst, pri {to }e mo`ete lesno da napravite razlika.)

Â&#x2C6; Zada~a za na ~as z Podelete se vo dve grupi. Ednata grupa neka se podgotvi direktniot iskaz od tekstot da go transformira vo indirekten, a drugata grupa, indirektniot iskaz vo tekstot da go pretvori vo direkten iskaz z Prezentirajte usno na ~asot i diskutirajte za uspe{nosta ili neuspe{nosta na transformacijata na iskazite. Pri toa, uka`ete i na storenite gre{ki, no ne zaboravajte da gi i pofalbite za uspe{nite prezentirawa.

Â&#x2C6; Zada~a za doma z Vo tetratkite napi{ete sostav vo koj }e raska`uvate za svojot najdobar drugar ili za svojata najdobra drugarka. No, nemoj da opi{uvate fizi~ki (nadvore{ni) karakteristiki, tuku }e raska`uvate za negovite (nejzinite) karakterni osobini. z Na naredniot ~as ~itajte gi doma{nite zada~i i ocenuvajte se me|usebe, no so diskusija zo{to tokmu taka ste gi ocenile zada~ite.

138


OPI[UVAWE (deskripcija)

OPIS NA LIK I LI^NOST

Literaturno kat~e Opisot e biten element vo literaturnata tvorba. Toj za ~itatelot pretstavuva <slika so zborovi>. Poto~no, opi{uvaweto ni ovozmo`uva da si sozdavame vizuelna pretstava za ona {to go ~itame. Vo tvorbite sretnuvame opisi na: likovi, predmeti, prirodni pojavi, na prirodata voop{to (pejza`i), na objekti, na prostorii i sl.

Â&#x2C6;

Sporedete!

z Pro~itajte gi vnimatelno dvata teksta. Sporedete gi opisite na likovite i sogledajte za kakvi likovi stanuva zbor.

LIKOT NA BOJAN Otkako go pro~itav detskiot roman <Bojan>, po~uvstvuvav deka sakam da bidam kako nego. Se pra{uvate zo{to? Bojan e dete na dvanaesetina godini, slabi~ko, ne mnogu visoko, so ne`na stava. No, toj poka`al golema hrabrost, upornost i snaodlivost koga se na{ol sam vo dedovata ku}a na padinite na planinata. Pisatelot Gligor Popovski, preku postapkite na Bojan, negovata gri`livost za `ivotnite, za stariot dedo, prijatel na negoviot dedo, kako da sakal da ni poka`e kako niz nevoljite na koi naiduvame, za~ekoruvame vo svetot na vozrasnite.> (Izvadok od sostav na u~enik) ***

MOJATA BABA Koga dobiv zada~a da opi{am li~nost na koja beskrajno Ÿ se voshituvam, vo mene nema{e dvoumewe. ]e pi{uvam za mojata baba. Dedo mi, nejziniot soprug, po~inal koga majka mi i vujko mi, bratot na mojata majka, imale samo osum godini. (Tie se bliznaci.) Ostanala sama da se gri`i za sè: za domot, za dvete deca, za zarabotuvaweto pari neophodni za pre`ivuvawe, za {koluvaweto na decata. I sekoga{ 139


~esno, gordo i so upornost se spravuvala pred te{kotiite koi naiduvale vo `ivotot. Taa e takva i denes. Penzionerka koja ne prestanuva da im pomaga na svoite deca koi imaat oformeno svoi semejstva. I sekoga{ zboruva tivko, poleka, bez nervoza odgovara na sekoe pra{awe od nas, nejzinite vnuci, koi gi qubi najmnogu... > (Izvadok od sostav na u~enik) z Ve}e sogleda deka vo prviot izvadok u~enikot opi{al lik od pro~itana kniga. A vo vtoriot izvadok, eden u~enik opi{uva li~nost, odnosno svojata baba. z Zna~i, treba da pravi{ razlika me|u lik i li~nost.

Â&#x2C6; Zada~a za doma (Sekoj u~enik odbira edna tema za koja }e napi{e sostav.) 1. Li~nost koja me voodu{evuva so svoite postapki 2. Zapoznav novo drugar~e 3. Ne sakam da nalikuvam na taa li~nost 4. Prika`i gi na {emi dobrite i lo{ite osobini kaj lu|eto. (Precrtaj gi vo tetratka i uredno popolni gi.) dobri osobini

lo{i osobini

Na ~as ~itajte gi doma{nite zada~i i diskutirajte za uspe{nosta na zada~ite.

140


OPIS NA LIK

Literaturno kat~e Likovite se nositeli na nastanite koi se raska`uvaat vo edna epska tvorba. Zna~i, tie se nositeli na fabulata. Sekoj lik vo sebe nosi vnatre{ni (karakterni) osobini i nadvore{ni (fizi~ki) osobini. Nadvore{nite osobini gi sogleduvame od opisite koi gi dava avtorot na tvorbata. A vnatre{nite osobini gi sogleduvame od zborovite na avtorot i od postapkite na likovite.

Â&#x2C6;

Razmislete!

z Pro~itajte gi izvadocite od raskazot koj sledi. z Obrnete vnimanie na opisite na likovite (nadvore{ni i vnatre{ni). z Razmislete za naglasenite zborovi vo tekstot.

EMILIJA Tome ARSOVSKI <Ema be{e sre}na. Po malku Âź be{e neprijatno poradi toa, no mora{e da priznae deka ~ovek, osobeno edna mlada devojka, {to ne retko mora da se ~uvstvuva polaskata poradi ma{kite pogledi {to se vrtea po nea â&#x20AC;Ą treba ve}e edna{ slobodno da krene glava i vo `ivotot {to nastapuva, da pogledne so otvoreni o~i... Ne, taa ne `ale{e za godinite bez pro{etki po ulicite ili po sen~estite alei na golemiot park. Eh, Emilija, namurtena ubavice, pet leta, pet eseni, pet zimi i pet proleti... Za devojka {to sama go vodi maloto doma}instvo i gi nosi na grb site gri`i okolu ve~no bolniot tatko, toa mora{e da bide taka... Duri i sega ne mo`e{e da si go zamisli tatka si poinaku, osven potpren so edna raka vrz noviot bastun, dodeka so drugata se dr`i za krstot. Kov~estite prsti, isu{enata glava so dlapki od koi treskavi~no sjaat o~ite, `ilest vrat crn kako zemja i suv, suv do suvite noze. Za volja na vistinata, taa zaradi nego i se zapi{a na medicina, ponesena od naivnata zabluda oti }e stane lekar i }e go krene toj starec, taa ma{ina za ka{lawe ...> 141


* Zabele{ka: Ova e eden od prekrasnite raskazi na makedonskiot pisatel Tome Arsovski, od zbirkata naslovena kako <Paradoksalni raskazi>. Vo nego raska`uva~ot nè zapoznava so likot na devojkata Emilija, koja `ivee samo so bolniot tatko i vo siroma{tija. So golem trud, no i upornost, zavr{uva medicina. Dodeka ~eka {ansa da go polaga posledniot prakti~en ispit se slu~uva zemjotresot vo Skopje (1963 godina). Kako lekar pomaga vo bitkata so povredenite. Ja povikuvaat da go ispita i da dade iskaz za mrtvoto telo na star ~ovek‡samoubiec. Dodeka se podgotvuva pred Komisijata da go polo`i i ovoj ispit, gleda deka samoubiecot e nejziniot tatko. So te{ko srce, so roj misli, no bez nekoj da zabele`i, ja izvr{uva zada~ata...

ˆ

Razgovarame za tekstot

z Otkako }e ja pro~itate bele{kata za ovoj raskaz, sodr`inata }e vi bide pojasna. z Koi se tie <pet leta, eseni, zimi i proleti> za koi pi{uva avtorot? z So ~itawe na zborovite i re~enicite vo prviot del od izvadokot, poso~ete gi opisite na devojkata Emilija. Opredelete koi od niv se nadvore{ni (fizi~ki) opisi na likot, a koi se karakterni (vnatre{ni) osobini. z Kakov vid opis (opi{uvawe) zabele`avte za tatkoto? Potkrepete go odgovorot so citirawe zborovi od teksot. z Koja e pri~inita za opredelbata na Emilija da studira medicina? z Koi izrazni sredstva gi prepoznavte vo opisot na tatkoto? z Na {to se odnesuvaat zborovite <taa ma{ina za ka{lawe>?

ˆ

Da gi utvrdime znaewata

z Za naredniot ~as sekoj u~enik da podgotvi opis (nadvore{en i vnatre{en) na lik od pro~itana kniga. Vklu~ete ja i fantazijata, pa kako vistinski narator (raska`uva~) vmetnete i va{i zamisli vo opisot na likot.

142


OPIS NA PREDMET, NA PRIRODNA POJAVA I NA PEJZA@ ˆ

Prisetete se

z Povtorete gi sodr`inite koi gi izu~uvavte dosega za opisot (opi{uvaweto). z Vnimatelno pro~itajte gi izvadocite koi sledat za da ja sogledate slikovitosta na opisite i izraznite sredstva koi avtorite gi upotrebile. * * * <... Vo sobata na dedo vleguvam so po~it. Verojatno zaradi starite predmeti koi taka uredno gi smestil vo nea. Soba ‡ muzej. Gi donese koga mora{e da go napu{ti rodnoto selo i da se preseli kaj nas. Sakam da gi razgleduvam site. No, ona od {to te{ko go odvojuvam pogledot e par~e tkaenina. Dedo veli deka toa e del od gali~ka narodna nosija, koe baba mi go tkaela, go vezela i go ukrasila. Kolku ubavi {ari navezeni so crn, crven i `olt konec! A ni{kite? Visat od site ~etiri strani na tkaeninata. Gusti, izvrzani vo jazli kako top~iwa. Na kraevite visat stari, srebreni petlici. Sekoj mig imam ~uvstvo deka }e zayvonat...> (Izvadok od u~eni~ki raskaz) * * * <... Po~na edno mnogu ubavo vreme na budewe, cutewe i plodewe. Mirnoto yvezdeno nebo be{e potonalo vo sonliva dremka. Naedna{, crnite oblaci se prikradoa kako neprijatelski vojnici i gi zazedoa mirnoto prostranstvo. Neboto zasvetka kako vo no}ta da se zapalija site negovi svetilki. Se osvetli celata okolina ‡ den! Po~na da grmi kako ne{to da se uriva, pa sè posilno tatnewe i kinewe na neboto koe pla~e. I odedna{ ‡ krauuu.. Nastana golem nebesen po`ar. Plamenite jazici po~naa da sleguvaat kon zemjata...> (Milo{ Babovi}) * * * <... @an brzo se spu{ta{e po rit~eto. I ne be{e toa nekoj visok rid! Selanite go po{umuvale so najrazli~ni vidovi drvja i grmu{ki. Ima{e i drvja koi nudea so~ni plodovi: sitni i vkusni kru{ki, `olti i modri slivi, kapinki... Ita{e @an po tesnata pateka koja vode{e 143


kon dedovata niva. Celoto rit~e be{e pro{arano tokmu so takvi tesni pateki. Mora{e da zastane za da si go povrati zdivot. Pogledna udolu. Kakov pogled, kakva milina! Se rasposlala dedovata niva, a vo nea nate`nalo `itnoto klasje. A okolu nego gordo se izdignale son~ogledite, tolku sli~ni na sonca. Milina da gleda{!.. ...> (Romen Rolan)

Â&#x2C6;

Razgovor za tekstot

z [to e opi{ano vo prviot izvadok? Koi izrazni sredstva (stilski figuri) go koristel avtorot za da ja zbogati slikovitosta na tekstot? Objasnete gi zborovite jazli i petlici. z Preraska`ete go vtoriot tekst so svoi zborovi kako zamena na zborovite koi gi upotrebil avtorot za da go opi{e nevremeto. Naglasete gi i stilskite figuri na koi naiduvate pri ~itaweto na tekstot. z [to opi{al avtorot vo tretiot izvadok? Kako se vika takviot opis? So koi izrazni sredstva sozdal tolku vpe~atliv opis?

Literaturno kat~e z Pejza`ot pretstavuva opi{uvawe na prirodata ili pak delovi od nea. z Opi{uvaweto na predmetite, prirodnite pojavi, pejza`ite ~estopati gi sretnuvame vo literaturnite tvorbi. Tie mo`at da pretstavuvaat i temi na koi avtorite gi sozdavaat svoite tvorbi, no mo`at da bidat zastapuvani i kako delovi od nekoja tvorba vo koja se obrabotuva druga tema. z Verojatno zabele`avte vo izvadocite deka pri opi{uvaweto se koristat i auditivnite i vizuelnite elementi. z Opisite gi sretnuvame i vo lirskite i vo epskite tvorbi.

Â&#x2C6;

Zada~a za naredniot ~as

z Edna grupa u~enici neka napi{e sostavi vo koi }e opi{uva predmeti. Druga grupa neka sostavi pesni vo koi }e opi{e prirodna pojava. A tretatat grupa neka tvori pejza`i (vo poezija ili proza). z Trite grupi treba da koristat stilski figuri, auditivni i vizuelni elementi. z Na ~asot ~itajte gi tvorbite i diskutirajte za uspe{nosta vo tvoreweto (spored prethodno dadenite upatstva) i za stilot so koj se sozdadeni (ubavi re~enici, jasni misli, bogat re~nik). 144


IZVESTUVAWE (soop{tenie i vest)

SOOP[TENIE Â&#x2C6;

Razmislete!

z Vo sekojdnevieto ~esto ~itate tekstovi koi ve izvestuvaat za nekoj va`en nastan ili slu~ka. Pro~itajte gi tekstovite i obrnete vnimanie na sodr`inata vo niv, kako i na stilot i jazikot na koi se napi{ani.

Va`no! Im se soop{tuva na site u~enici deka vo petok, vo 12 ~asot, }e zapo~nat aktivnostite za odbele`uvawe na Denot na u~ili{teto. Site zainteresirani u~enici koi imaat podgotveno to~ki so koi sakaat da nastapat, da se prijavat kaj odgovornite nastavnici najdocna do sreda.

Kulturno kat~e Direkcijata za kultura i umetnost im soop{tuva na gra|anite vo na{ata op{tina deka od idniot mesec, vo Domot na kulturata }e bidat otvoreni kulturni kat~iwa kade }e bidat izlo`eni tvorbi od mladite koi `iveat vo op{tinata (sliki, fotografii, literaturni tvorbi i dr.), a }e nastapuvaat i mladi muzi~ki umetnici. Se povikuvaat gra|anite da zemat u~estvo i da dadat svoj pridones vo kulturnoto vozdignuvawe na na{ite mladi `iteli.

Â&#x2C6;

Razgovor za tekstovite

z Kakva razlika otkri vo odnos na stilot i na jazikot na koi se napi{ani ovie tekstovi, vo sporedba so literaturnite dela? z So kakva cel se napi{ani tekstovite? z Koi osobini na literaturno delo ne gi pronajde vo ovie tekstovi?

Â&#x2C6;

Zaklu~ok

Tekstovite {to sekojdnevno gi slu{a{ ili ~ita{, a vo koi se soop{tuva nekoj va`en nastan za po{irokata javnost, se vikaat soop{tenija. Tie po svojot oblik i po sodr`inata se razlikuvaat od 145


literaturen tekst. Napi{ani se kratko i jasno, vistinito i pregledno, so cel za podobro prifa}awe na podatocite {to se prezentiraat vo niv. I ovie tekstovi pridonesuvaat za zbogatuvawe na va{ata govorna i pismena kultura.

Â&#x2C6; Zada~i z Napi{ete soop{tenija za nastan {to }e se slu~i vo va{eto u~ili{te, naselba, grad, selo. Mo`ete da ja koristite i va{ata fantazija i da soop{tite ne{to {to bi sakale da se slu~uva. Prezentirajte gi na ~asot z Pronajdete soop{tenija vo vesnicite i diskutirajte za nivnata sodr`ina i sostav.

VEST Â&#x2C6;

Razmislete!

z Sogledajte koi elementi (podatoci) gi sodr`at tekstovite koi sledat.

Nagradeni najuspe{nite V~era, vo 19 ~asot, vo Nacionalniot teatar se odr`a sve~enost na koja im bea vra~eni nagradite na najdobrite u~enici od celata zemja koi se natprevaruvaa na Olimpijadata na znaewata. Be{e organizirana i priredba na koja nastapija mladi talenti od muzi~koto u~ili{te. Bea nagradeni deset u~enici koi se natprevaruvaa po site nastavni predmeti. Tie dobija kompleti so vredni knigi i diplomi, kako prednost za zapi{uvawe vo obrazovnite institucii koi }e gi odberat. Nagradite im gi vra~i Pretsedatelot na manifestacijata, gâ&#x20AC;Ądin Petar Petrovski.

Organiziran odmor U~ili{niot odbor na U~ili{teto v~era, na sostanokot odr`an vo 17 ~asot vo nastavni~kata kancelarija, donese odluka ova leto da se organizira letuvawe za site zainteresirani u~enici vo detskite odmorali{ta vo Ohrid, Struga i Dojran. Smenite se organizirani na sekoi deset dena, a }e bide vklu~eno i razgleduvawe na istoriskite sopomenici vo okolinata na turisti~kite mesta, sè so cel u~enicite da imaat aktiven odmor. 146


Â&#x2C6;

Razgovor za tekstovite

z Na koi pra{awa mo`ete da dobiete odgovori od tekstovite? z Nabrojte koi sè podatoci gi doznavte od tekstovite.

Â&#x2C6;

Zaklu~ok

Kusoto izvestuvawe za nekoj nov i zna~aen nastan se vika vest. Vesta treba da bide navremena, vistinita, aktuelna, interesna i da dava odgovor na pra{awata: koj, {to, kade, koga, zo{to, kako. Vo vesta se zapoznavate so odredeni podatoci za nekoj nastan vo kratki crti (mesto, vreme, povod, pri~ina, tek na nastanot, nositel), so jasen i precizen jazik karakteristi~en za novinarskiot stil. Vesti ~itame vo vesnicite, a tie se i sostaven del na vestite na radio, TV, no i na elektronskite â&#x20AC;Ą internet portali.

Â&#x2C6;

Zada~a

Prosledete nekolku vesti od informativnite elektronski mediumi ili pro~itajte vo vesnicite. Pronajdete gi vo niv odgovorite i podatocite koi treba da gi dobiete od vesta.

Individualna rabota Napi{ete vest za nastan od va{ata okolina i prezentirajte ja na ~asot. Analizirajte gi jazikot i sodr`inata na vesta. Upotrebete ja i svojata fantazija za da sooop{tite vest koja sakate navistina da ja ~uete (pro~itate).

147


148


M EDIUMSKA KULTURA

<Filozofor Volter rekol deka, ~ovekot ne mo`e da go saka toa {to ne go poznava! Zatoa treba sekoj od nas da go u~i svojot jazik za da go zapoznae {to podobro, a qubovta kon jazikot toga{ }e dojde sama po sebe.> (Bla`e Koneski) 149


“ VIDOVI FILMOVI SPORED NAMENATA I SPORED SODR@INATA

“ ANIMIRAN FILM “ DOKUMENTAREN FILM

“ RADIO I TV EMISII “ DELOVI NA PE^ATENO DELO (pasus, predgovor, pogovor, glava, tom)

150


VIDOVI FILMOVI SPORED NAMENATA I SPORED SODR@INATA Â&#x2C6;

Mediumsko kat~e

z Gledaweto filmovi pretstavuva sekojdnevie za sovremeniot ~ovek. Vlijanieto na filmot i junacite vo nego e ogromno. Posebno kaj decata koi sosema mu se predavaat na ona {to go gledaat vo filmovite. ^estopati tie se poistovetuvaat so junacite vo filmovite i go imitiraat nivnoto odnesuvawe. z Ottamu doa|a i potrebata vie decata, dodeka gi gledate filmovite, da razmisluvate za pozitivnite i negativnite postapki na likovite. Sekako, da sfatite deka postapkite na ovie vtorite, negativnite, treba da gi otfrlite, da gi osudite i da ne gi imitirate. z Filmovite se razlikuvaat spored svojata namena i po sodr`inata.

Â&#x2C6;

Razmislete i razgovorajte

z Vo dvete tabeli se nabrojani vidovite filmovi. Otkako sekoj individualno }e gi razgleda i }e razmisli za nivnata sodr`ina, }e razgovarate za toa kakvi sodr`ini prezentiraat tie filmovi. Nema da vi bide te{ko ako dobro razmislite za{to samite imiwa na vidovite filmovi vi uka`uvaat na nivnite sodr`ini. Zna~i, nema definicii. Sekako, tuka e i nastavnikot koj }e vi pomogne vo zaklu~ocite. Vidovi filmovi spored nivnata namena zabavni umetni~ki prosvetni

reklamni informativni nau~no-popularni

Vidovi filmovi spored nivnata sodr`ina borbeni (istoriski)

vestern (kaubojski)

fantasti~ni

psiholo{ki drami

avanturisti~ki

qubovni

detski

kriminalisti~ki

z Zabele{ka: ^estopati ne mo`e da se opredeli vidot na filmot za{to vo nego se isprepletuvaat elementi od pove}e vidovi. Na primer: Filmot e reklamen, no toj i informira. Ili, filmot e detski, no ima i avanturisti~ki elementi. 151


ˆ

Podgotovka za ~as

(Individualna zada~a) z Sekoj od vas vo tetratkata }e odgovori na pra{awata koi sledat; sekako pi{uvate za filmot koj vie }e si go odberete. 1. Naslov na filmot i vidot (spored namenata i sodr`inata) 2. Preraska`i ja fabulata na filmot 3. Opredeli ja temata i idejata od filmot 4. Nabroj gi glavnite i sporednite likovi (nivnite me|usebni odnosi, t.e. koj komu {to mu e) 5. Koi postapki na likovite gi opravduva{ i zo{to; koi postapki na likovite ne gi opravduva{ i zo{to?

ANIMIRAN FILM ˆ

Se prisetuvame i razgovarame

Omileni detski filmovi se onie vo koi glavnite junaci se nacrtani ili pretstaveni so kukli. Prisetete se koi filmovi i kukleni pretstavi ste gi gledale. Zo{to tie vi bile interesni i neobi~ni? Po {to se razlikuvaat ovie filmovi od igranite?

Mediumsko kat~e Filmovite vo koi se o`ivuvaat i se stavaat vo dvi`ewe crte`ite, siluetite, oblacite, boite i sli~no, se vikaat animirani filmovi. Vo zavisnost od toa koj vid tehnika e upotrebena pri snimaweto, animiraniot film mo`e da bide ‡ crtan, kuklen, so silueti, so predmeti i sl. Crtanite filmovi se odlikuvaat so <`ivi crte`i>, boja i ritam. Granicata me|u realnosta i nerealnosta e izbri{ana, mrtvite predmeti o`ivuvaat, a su{testvata i rastenijata dobivaat karakter na predmeti. Crtaniot film go usovr{il Volt Dizni (1901‡1966) ~ii junaci: se trite prasenca, Pajo Patorot, [iqo, Pluton, Miki Maus. Kuklena pretstava ‡ glavnite likovi se kukli ~ij govor go pozajmuvaat akteri. Mo`e da se izveduvaat na scena vo teatar, no i vo specijalno izrabotena podvi`na scena kade napred se gledaat kuklite, a vo zadnina se akterite koi gi dvi`at nivnite race i noze, telo i glava i zboruvaat. 152


Â&#x2C6;

Za doma

z Prosledete crtan film ili kuklena pretstava (mo`e vo teatar ili na DVD.) Naredniot ~as diskutirajte za likovite i nivnite karakteri. Voo~ete gi razlikite me|u kuklena pretstava i crtan film. Napravete tabeli vo koi }e gi vpi{ete razlikite i sli~nostite me|u niv.

Â&#x2C6;

Bidi kreativen

Obidete se da napravite crte`i vo koi }e prika`ete odreden lik i negovite postapki (strip). Stavete gi vo dvi`ewe i }e dobiete podvi`na slika. Prezentirajte gi stripovite i nivnata sodr`ina na ~asot i napravete yiden vesnik od va{ite izrabotki.

153


DOKUMENTAREN FILM Â&#x2C6;

Podgotovka za ~as (Individualna zada~a)

z Sekoj u~enik da se priseti na ve}e gledan dokumentaren film ili da se informira za da prosledi takov vid film. z Potoa pismeno da odgovori na pra{awata koi sledat: 1. Naslov na filmot i temata koja ja obrabotuva (od naukata, od sekojdnevieto, od istorijata i sl.) 2. Kratka sodr`ina na filmot 3. Lokacii kade {to e snimen filmot 4. Koi novi podatoci (soznanija, li~nosti, predeli i sl.) gi nau~i od filmot 5. Tvoj komentar (kritika, ocenka) za filmot z Podgotovkite }e gi prezentirate na ~asot i diskutirajte (komentirajte) za ~uenoto.

Mediumsko kat~e z So dokumentarnite filmovi, na filmska lenta se zabele`uvaat (snimaat) nastani od: sekojdnevniot `ivot, istorijata, prirodata, kulturata, sportot, naukata i dr. z Sodr`inite na dokumentarnite filmovi se vistiniti, se snimaat na lice mesto kade {to se odvivaat nastanite. z Ovie filmovi mo`at da se sporedat so litearaturnoto delo raskaz za{to imaat tema, likovi, sodr`ina. (Iako ima i razlika me|u niv.) z Za razlika od igranite filmovi, koi se snimaat so prethodna podgotovka za sè ona {to }e se snima, dokumentarnite filmovi se snimaat na lice mesto kade {to se odviva nastanot i ne mo`e da se predvidi tekot na nastanot. z So sledewe na dokumentarnite filmovi gi zbogatuvame na{ite soznanija od site oblasti na `iveeweto. 154


RADIO I TV EMISII Â&#x2C6;

Da vi bide pojasno

z Elektronskite mediumi, radioto i televizijata, se mo{ne popularni sredstva za informirawe, zabava i komunikacija me|u lu|eto. z I dvata mediumi sekojdnevno emituvaat programi sostaveni od razli~en vid emisii: 1. Obrazovni, koi obrabotuvaat temi od koi slu{atelite i gleda~ite gi zbogatuvaat svoite znaewa od razli~ni oblasti (naukata, tehnikata, umetnosta i sl.). 2. Informativni, koi informiraat za aktuelni nastani od zemjata i svetot. 3. Zabavni, koi se osmisleni da gi zabavuvaat lu|eto, a takvi se: muzi~ki emisii, humoristi~ni, radio i TV drami i filmovi, kvizovi, razgovori vo studijata i dr. 4. Detskite emisii obrabotuvaat temi od `ivotot na decata, a imaat razli~en karakter: muzi~ki emisii, kvizovi, zabavni emisii, potoa emisii snimeni vo u~ili{tata, obrazovni emisii i sl. z Emisiite mo`at da bidat snimeni ili direktno prenesuvani na programata. z Za izborot od radio i TV emisii, slu{atelite i gleda~ite mo`at da se informiraat direktno od mediumite i od dnevnite vesnici ili od specijalizirani spisanija za radio i TV programi.

Â&#x2C6;

Aktivnosti za naredniot ~as z Od radio i TV programata odberete emisii koi }e gi prosledite. Potrudete se toa da bidat razli~ni vidovi, spored va{iot interes.

z Za ~asot imajte podgotveno bele{ki koi ste gi vodele dodeka ste ja sledele emisijata i koi }e gi prezentirate (vidot na emisijata, sodr`inata, {to te privleklo da ja slu{a{ ili gleda{, ocenka za nea i sl.). 155


DELOVI NA PE^ATENO DELO (pasus, predgovor, pogovor, glava, tom)

ˆ

Podgotovka za ~as z Sekoj u~enik da ja donese na ~asot svojata omilena kniga.

z Nastavnikot isto taka nosi edna (po mo`nost i pove}e) kniga vo koja se zastapeni gorespomenatite delovi. z Se ostava vreme u~enicite da gi razgledaat knigite, od prvata do poslednata strana, me|usebe da porazgovaraat, da poglednat i od knigite na svoite drugar~iwa. z Se poveduva diskusija {to zabele`ale vo knigite, (delovite vo niv i sl.).

ˆ

Podgotovka za ~as

z Pokraj toa {to knigite imaat: korici so naslov i avtor, imaat stranica za izdava~, urednik i sl., imaat i drugi elementi. z Literaturnite dela sodr`at i: a) pasus ‡ pe~atena celina od eden do drug nov red; b) predgovor ‡ del koj e napi{an so cel ~itatelot da se upati vo sodr`inata na deloto; v) pogovor ‡ sledi po krajot na sodr`inata i e poseben tekst vo koj se dava ocenka za deloto, se analizira kriti~ki, a mo`e da sodr`i i biografija za avtorot, detali bitni od `ivotot na avtorot koi vlijaele na sozdavawe na deloto; g) glava ‡ celina vo sodr`inata na deloto koja pretstavuva zaokru`en del na odredeno slu~uvawe. (Mo`e da ima podnaslovi ili glavite da bidat obele`ani so brojki.) d) tom ‡ deloto mo`e da bide sostaveno od pove}e knigi povrzani sodr`inski vo edno. (Primer: Site narodni umotvorbi sobrani od Marko Cepenkov se sodr`ani vo deset poedine~ni knigi‡tomovi.)

156


RE^NIK NA NEPOZNATI ZBOROVI A aren ‡ dobar arslan ‡ lav (prenosno: jak, silen, krupen) B badnik ‡ gran~e od dab bajraci ‡ znamiwa bah~i ‡ gradini baca ‡ baknam biser't ‡ biser bozdugana ‡ staro oru`je V ve`di ‡ ve|i volno ‡ so voqa (raspolo`eno, sre}no) vrutok ‡ izvor G gazja ‡ vid maslo gled ‡ pogled gro{oi ‡ stari pari guguv~e ‡ mlado od gugutka D daq (mi) ‡ dali daroi ‡ darovi, podaroci daskal ‡ u~itel deka ‡ kade ({to) doodile ‡ se sobrale drobnato ‡ siten dur ‡ dodeka, duri da E elegi~no ‡ ta`no

@ `iveja~ka ‡ `ivot Z zavet ‡ poraka, vetuvawe zaptija ‡ (turski) policaec za{~o ‡ zo{to Y yift ‡ asfalt (da sveti) I izme}ar ‡ sluga iskalija ‡ izgradija, (vospitaa, izrasnaa) J jaz ‡ kanal, prokop (za voda) K kad'no ‡ gospo|o kinisaa ‡ trgnaa korija ‡ {uma koxa ‡ mnogu kukumjavko ‡ kuka, se `ali L li~ota ‡ ubavina M m'`i{ ‡ ma`i{ me|i ‡ granici moder (modar) ‡ temno sin molkoma ‡ mol~elivo, tivko moti~e (motika) ‡ alatka za kopawe 157


N naeza ‡ nasilno vleguvawe nasrdila ‡ nalutila nayre ‡ yirne, vidi kri{um niet ‡ naumi (pomisli) ni{an ‡ beleg, obele`je W wowa ‡ nejzino (dete) O odilo ‡ odelo oka ‡ stara merka opinci ‡ vid obuvki od svinska ko`a o{te ‡ u{te P pastorka ‡ zateknato dete p't ‡ pat; p'ti ‡ pati pewu{ka ‡ del od drvo (steblo) petlica ‡ kop~e poakikatna ‡ posposobna polozi ‡ o`neani delovi od niva poriv ‡ `elba, pottik potpolo{ka ‡ ptica (vid) praj ‡ pravi, ~ini prnar ‡ vid rastenie puli ‡ gleda R ralo ‡ sredstvo za orawe razignirano ‡ pomirlivo ruba ‡ obleka S seknuvawe (seknuva) ‡ zgasnuva sipka ‡ vid ptica

158

srp ‡ alatka za kosewe ste~am ‡ steknam, spe~alam stomna ‡ sad za voda s'tpneme ‡ stapneme, zgazime sultan ‡ turski car T taej}i ‡ kriej}i, skri{no tam' ‡ tamu tarabi ‡ drvena ograda tije ‡ tie tlanik ‡ mesto kraj ogni{te t'prajam ‡ (te) pravam ] }erata ‡ pogrdno obra}awe }utuci ‡ glupavi U ubost ‡ ubavina F feste ‡ vid kapa H hubavo ‡ ubavo ^ ~u`dina ‡ tu|ina ~uma ‡ bolest (prenosno: grdo obra}awe) [ {eret ‡ {egobiec {o ‡ {to


SODR@INA VOVED ................................................................................................................... 3

LITERATURA .................................................................................................. 5 BELEZI NA AVTORSKATA I NA NARODNATA POEZIJA ............................ 7 KLASIFIKACIJA NA LIRSKITE PESNI SPORED MOTIVITE ................ 7 POIM ZA MOTIV .............................................................................................. 7 VIZUELNI I AUDITIVNI ELEMENTI VO PESNITE ............................... 18 KOMPOZICIJA NA PESNA............................................................................ 19 VIDOVI STROFI ........................................................................................... 19 RIMA ................................................................................................................ 23 VIDOVI RIMI SPORED AKCENTOT ........................................................... 23 STILSKI FIGURI .......................................................................................... 26 ONOMATOPEJA ............................................................................................... 26 KOMPARACIJA (SPOREDBA) ........................................................................ 28 METAFORA ...................................................................................................... 31 ELEMENTI NA PROZEN TEKST .................................................................... 34 FABULA ........................................................................................................... 34 TEMA ................................................................................................................ 39 IDEJA .............................................................................................................. 42 FORMI NA RASKA@UVAWE......................................................................... 46 RASKA@UVA^ (NARATOR) ............................................................................ 46 NARODNA PROZA ........................................................................................... 53 MIT .................................................................................................................. 53 LEGENDI I PREDANIJA ............................................................................... 55 OSNOVNI DRAMSKI VIDOVI ...................................................................... 58 KOMEDIJA ...................................................................................................... 58 TRAGEDIJA ..................................................................................................... 61 SOVREMENA DRAMA ..................................................................................... 65 RADIODRAMA ................................................................................................. 68 RADIODRAMA ZA DECA ................................................................................ 68

JAZIK ............................................................................................................. 71 VARIJANTI NA STAROSLOVENSKIOT JAZIK .......................................... 73 MAKEDONSKATA VARIJANTA ...................................................................... 73 MAKEDONSKI NARODNI GOVORI............................................................... 77

159


FONETIKA ...................................................................................................... 80 PODELBA NA SOGLASKITE SPORED NA^INOT NA OBRAZUVAWE ....... 80 SAMOGLASNOTO R ......................................................................................... 82 SOGLASKITE NA KRAJOT NA ZBOROT ....................................................... 83 AKCENT ............................................................................................................ 86 AKCENTIRAWE NA SLO@ENITE ZBOROVI I NA BROEVITE .............. 86 OTSTAPUVAWA OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE ......................... 88 MORFOLOGIJA .............................................................................................. 91 IMENSKA GRUPA ZBOROVI: IMENKI, PRIDAVKI, ZAMENKI I BROEVI ..................................................................................... 91 ZAEDNI^KI GRAMATI^KI KATEGORII NA IMENSKATA GRUPA ZBOROVI ......................................................................................................... 92 IMENKI ‡ GRAMATI^KI KATEGORII ........................................................ 95 GRAMATI^KA KATEGORIJA ROD KAJ IMENKITE (PRIRODEN I GRAMATI^KI ROD)............................................................... 95 GRAMATI^KA KATEGORIJA BROJ KAJ IMENKITE .................................. 97 VIDOVI MNO@INA KAJ IMENKITE .......................................................... 98 GLAGOLI ‡ GRAMATI^KI KATEGORII .................................................... 100 GRAMATI^KA KATEGORIJA VID ............................................................... 100 GRAMATI^KI KATEGORII KAJ GLAGOLITE: LICE, BROJ I VREME .. 102 PRIDAVKI .................................................................................................... 105 VIDOVI PRIDAVKI I NIVNITE GRAMATI^KI KATEGORII ............... 105 STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE ............................................................. 107 BROEVI ‡ GRAMATI^KI KATEGORII ...................................................... 109 BROJNI FORMI ZA LICA ........................................................................... 110 PRIBLI@NA BROJNOST ............................................................................. 110 SINTAKSA ..................................................................................................... 112 GLAGOLOT VO LI^NA GLAGOLSKA FORMA VO FUNKCIJA NA PRIROK ................................................................................................... 112 RE^ENI^EN ^LEN: P R E D M E T ............................................................. 115 RE^ENI^EN ^LEN: A T R I B U T .............................................................. 116 LEKSI^KO ZNA^EWE NA ZBOROVITE .................................................... 118 RE^NIK I STIL ........................................................................................... 118 HOMONIMI ................................................................................................... 118 NEOLOGIZMI ............................................................................................... 120 PRAVOPIS .................................................................................................... 122 PRAVOPISNI I INTERPUNKCISKI ZNACI ............................................ 122 ZAGRADI ( ( ) ) .............................................................................................. 122 CRTA (TIRE) ( ‡ ) .......................................................................................... 122 APOSTROF (' ) .............................................................................................. 123 YVEZDI^KA (*) ............................................................................................. 123

160


IZRAZUVAWE I TVOREWE .................................................................. 125 RAZGOVOR ..................................................................................................... 127 RASKA@UVAWE ‡ PRERASKA@UVAWE .................................................. 130 HRONOLO[KO I RETROSPEKTIVNO RASKA@UVAWE ......................... 133 TRANSFORMACIJA NA DIREKTEN ISKAZ VO INDIREKTEN I OBRATNO ................................................................................................... 136 OPI[UVAWE (deskripcija) ........................................................................ 139 OPIS NA LIK I LI^NOST .......................................................................... 139 OPIS NA LIK ................................................................................................ 141 OPIS NA PREDMET, NA PRIRODNA POJAVA I NA PEJZA@ ................ 143 IZVESTUVAWE ............................................................................................. 145 SOOP[TENIE .............................................................................................. 145 VEST............................................................................................................... 146 MEDIUMSKA KULTURA ............................................................................. 148 VIDOVI FILMOVI SPORED NAMENATA I SPORED SODR@INATA ... 151 ANIMIRAN FILM ........................................................................................ 152 DOKUMENTAREN FILM .............................................................................. 154 RADIO I TV EMISII .................................................................................. 155 DELOVI NA PE^ATENO DELO (pasus, predgovor, pogovor, glava, tom) ...................................................................................... 156 RE^NIK NA NEPOZNATI ZBOROVI ........................................................... 157

161


162


163


Makedonski jazik Makedonski