Issuu on Google+

RASKO LOZANOSKI

ZORICA RUSEVSKA

M A K E D O N S K I J A Z I K ZA [ESTO ODDELENIE vo osumgodi{no osnovno obrazovanie

Recenzenti: - prof. d-r Blagica PETKOVSKA, Pedago{kata fakultet ,,Sv. Kliment Ohridski“ - Skopje - Stojka DASKALOVSKA, profesor po makedonski jazik vo OU ,,Dimitar Miladinov“ - Skopje - Slavica MIR^EVSKA, profesor po makedonski jazik vo OU ,,Ko~o Racin“ - Skopje

CIP

So re{enie na Ministerot za obrazovanie i nauka broj godina se odobruva upotrebata na ovoj u~ebnik.

od

2009

Drag u~eniku, Jazikot e najgolemoto kulturno bogatstvo na dr`avata, odnosno na narodot {to `ivee vo nea, pa zatoa treba da go neguvame, da go oblagoroduvame i so najgolemo zadovolstvo da go ~uvame kako tlanikot kraj ogni{teto. Tokmu zatoa, drag u~eniku, eve u{te eden u~ebnik po makedonski jazik namenet za tvojata vozrast. Negovite stranici ti nudat ubavo razraboteni nastavni sodr`ini od jazikot, literaturata i mediumskata kultura, zasnovani spored programskite barawa.Paralelno so toa, niz stranicite ima i ve`bi za relaksirawe. Tvoja zada~a e da drugaruva{ so tie stranici, so zadovolstvo da navleguva{ vo tajnite na sekoj ubav zbor i ubava misla, a so toa da se zapoznava{ so novi poimi od jazikot i literaturata so {to }e gi pro{iruva{ i }e gi prodlabo~uva{ znaewata od site podra~ja na predmetot Makedonski jazik. I ne samo toa, so pro{iruvawe na tvoite znaewa i so ~itawe na knigi, ti }e go zbogatuva{ svojot re~nik i }e bide{ mnogu pokreativen vo pismenoto i usnoto izrazuvawe koe podra~je e protkaeno niz site drugi podra~ja na u~ebnikov. Ako kon site ovie barawa odgovorno pristapuva{, vo `ivotot redovno }e mo`e{ uspe{no da razgoruva{ i so sigurni znaewa nasekade da plamnuva{. Za sè {to ne ti e jasno, baraj pomo{ od nastavnikot po makedonski jazik. Ti posakuvame mnogu uspesi vo koristeweto i drugaruvaweto so u~ebnikov!

Avtorite

3

4

J AZI K

>

ISTORISKI

RAZVITOK

>

FONETIKA

>

MORFOLOGIJA

>

SINTAKSA

>

RE^NIK I STIL

>

PRAVOPIS

5

6

ISTORISKI RAZVITOK NA MAKEDONSKIOT JAZIK Gri`ata za makedonskiot jazik i za negovite jazi~ni normi treba da ni bidat zaedni~ki za site nas za{to niz negoviot razvitok so godini i vekovi nè ~uval od mnogu silni vetri{ta i viulici.

7

- Pojava na varijanti na staroslovenskiot jazik - Makedonskite narodni govori

8

Pojava na varijanti na staroslovenskiot jazik Vo vtorata polovina na IX vek Slovenite oformile pismenost na svoj jazik, so {to se pridru`ile na narodite so postara kultura i pismena tradicija: Evreite, Grcite i Rimjanite. Tie, otkako gi dostignale nivnite kulturni vrednosti, razvile svoja originalna literatura i svoja pismenost. Jazikot na slovenskata pismenost se narekuval slovenski, koj{to vo naukata e poznat pod imeto staroslovenski jazik. Slovenskata pismenost go opfa}a periodot od IX do krajot na XVIII vek i toj se deli na staroslovenski (od sredinata na IX do krajot na XI vek) i crkovnoslovenski (od po~etokot na XII do krajot na XVIII vek). Rakopisite {to poteknuvaat od razli~ni prepi{uva~ki i kni`evni centri na makedonskite prostori, vo odnos na jazikot, ja prenesuvaat tradicijata vo site periodi od vekovnoto postoewe. Imeno, po~etocite na slovenskata pismenost se prepoznavaat vo dejnosta na svetite Kiril i Metodij. Toj kontinuitet (vrska) na pismenosta vo Makedonija prodol`uva so delata na svetite Kliment i Naum Ohridski i dr. Site knigi od toga{nite prepi{uva~i {to bile pi{uvani na staroslovenski jazik, a poteknuvale od podra~jata kade {to toj se {irel, nosele i odrazuvale svoi belezi, odnosno osobenosti od jazikot na samiot pi{uva~. Ottuka, se pojavile i razli~ni varijanti na tekstovi so staroslovenski jazik, no sepak, tie razliki (varijanti) vo po~etokot bile minimalni. ne zaboravaj! Varijantite na staroslovenskiot jazik pretstavuvaat prisposobuvawe na edinstveniot literaturen jazik na site slovenski jazici kon nivnite lokalni govori.

Naukata dosega bele`i nekolku posebni staroslovenski varijanti: makedonska, srpska, hrvatska, bugarska, ruska itn. za nas od golemo zna~ewe se rakopisite so makedonska varijanta. Za makedonskata varijanta, karakteristi~na e i zamenata na silnite erovi (0 > o, q > e. Na primer: s0n0 > son, dqnq > den), kako i upotrebata na grupite {t (]), i `d (/d) i me{aweto na nosovkite, t.e. 6 > 4, 4 > 6. Makedonskata varijanta ima svoi belezi na crkovnoslovenski jazik. Crkovnoslovenskiot jazik se koristel sè do XIX vek, od koga zapo~nuva sovremeniot razvitok na makedonskiot jazik. Pojavata na varijanti i deneska se sretnuva vo nekoi zapadni makedonski govori. Eve nekolku tekstovi (spomenici) so makedonski varijanti, koi govorat za starata makedonska pismenost:

9

10

Asemanovo evangelie

Bolowski psaltir

Poteknuva od krajot na H ili od po~etokot na XI vek. Ovoj rakopis e pronajden vo Erusalim od J. Asemani vo 1736 god. Poteknuva od Zapadna Makedonija.

Poteknuva od periodot me|u 1230 i 1241 god. Sodr`i 264 pergamentni lista. Pi{uvan e od Josif i Tihota vo s. Ramne - Ohridsko.

Vrane{ni~ki psaltir

Dobrej{ovo evangelie

Poteknuva od XIII vek, sodr`i 26 pergamentni lista. Pi{uvan e so kirilsko pismo. Se vbrojuva me|u severnomakedonskite rakopisi.

Poteknuva od prvata polovina na XIII vek. Sodr`i 127 pergamentni listovi. Pi{uvano e so kirilsko pismo. Poteknuva od severnoto makedonsko podra~je.

Zografsko evangelie

Makedonsko (zagrepsko) evangelie

Poteknuva od vtorata polovina na X vek. Eden od najstarite spomenici na makedonskata pismenost, verojatno, od ju`nite krai{ta na Makedonija.

Poteknuva od krajot na XIV vek. Pi{uvano so kirilsko pismo. Se vbrojuva vo rakopisite od Ohridskata kni`evna {kola.

Site ovie tekstovi, pa i mnogu drugi, pretstavuvaat golemo makedonsko rakopisno nasledstvo. Tie rakopisi se seopfatni i te{ki za prou~uvawe, poradi {to bile uni{tuvani i raznesuvani nadvor od Makedonija. Denes pove}eto makedonski rakopisi se ~uvaat vo trezorite na stranskite arhivi i biblioteki. Vo Makedonija dosega e mnogu storeno na izdavaweto na starite slovenski rakopisi. Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov, Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Institutot za staroslovenska kultura, pa i nekoi privatni izdava~i, sistematski i so godini se zanimavaat so ova na{e bogato nasledstvo koe{to e od golemo zna~ewe za na{ata dr`ava.

11

Staroslovenskiot jazik se pi{uval na dve razli~ni azbuki: na glagolica i na kirilica. Vo vtorata polovina na IX vek Kiril go sozdal prvoto slovensko pismo glagolicata, koja imala 38 bukvi. So toa prvo pismo (glagolicata) svetite bra}a Kiril i Metodij gi prevele svetite knigi. Taa spored formata na bukvite bila pote{ka za pi{uvawe. Vtoroto slovensko pismo e kirilicata, koja bila pod vlijanie na gr~koto pismo, imala 44 bukvi i bila polesna za upotreba. Nea ja sozdal sv. Kliment i ja narekol kirilica vo ~est na svojot u~itel sv. Kiril. Od faksimilot {to sleduva mo`at da se vidat kako izgledale bukvite od dvete azbuki - glagolicata i kirilicata.

SOVREMENA MAKEDONSKA KIRILICA aA, bB, vV, gG, dD, |\, eE, `@, zZ, yY, iI, jJ, kK, lL, qQ, mM, nN, wW, oO, pP, rR, sS, tT, }], uU, fF, hH, cC, ~^, xX, {[

Bidi istra`uva~! Potrudi se da gi najde{ knigite: Staroslovenski jazik od Radmila Ugrinova-Skalovska, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Skopje, 1970 i Makedonskite spomenici so glagolsko i kirilsko pismo od Ilija Velev, Liljana Makarijoska i Emilija Crvenkovska, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov, Skopje, 2008. od koi }e doznae{ mnogu pove}e za ovie tekstovi. 12

Proveri gi svoite znaewa: - Kako se narekuval jazikot na slovenskata pismenost? - Koj vremenski period go opfa}a slovenskata pismenost? - Koj jazik se smetal za op{t zaedni~ki jazik za site Sloveni? - [to se toa varijanti? - Koi staroslovenski varijanti gi poznava{? - Kako do{lo do pojava na varijanti vo staroslovenskiot jazik? - [to e karakteristi~no za makedonskite varijanti? - Nabroj nekolku rakopisi (spomenici) so makedonski varijanti?

Makedonskite narodni govori

Pro~itaj, sporedi, razmisli! sno{~i minale do devet bra}a

kletva Koj klevetit prainata bo`ja, Da mu kapnit jazik do gr~m'nik: S¢ da zborvit, ni{~o da ne ka`vit; Site lu|e nego da slu{aet, I pak site da go odbegveet; Sam da ostanet kako ulica I da kukat na kameiwa goli!

Sno{~i minale do devet bra}a, Kowi javae, duri letae; Ruvo nosee kak' drobni yvezdi, pu{ki nosee kak' drobni yvezdi, A ostri sabji 'ko sekaici. Narodna pesna

K. Miladinov lo{ata ma}ea Edna ma}ea ~uvala edno devoj~e, a imala si wowa }erka. I toj sira~eto {to ne bilo wowo ne sakala da go ~uva i si mislela kako da go uni{ti. I {to }e go praj, }e go pra}a tam u edna vodenica, a tam no} doodile |avoli i koxa ~oveci uni{tuvale. I tam }e go pra}a. Omesila mu ot pepel poga~a, napuwila mu karta voda i go ispratila u vodenicata, tam da no}eva, ta tija |avoli da go izedat. Ono pojde i si povede ku~ence, ma~ence i petlence. Kat se stamnilo, sednalo da ve~era. Petlenceto zapojalo, ono mu dalo, ku~enceto polajalo, dalo i na wego, ma~enceto zamwaukalo i na wego dalo. Svite zaedno ve~erale. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------Narodna prikazna na krivopalane~ki govor 13

razgovarame - zaklu~uvame: - Dvete pesni i narodnata prikazna, se napi{ani na makedonski neliteraturen jazik; - Narodniot govor e karakteristi~en za opredeleno podra~je; - Narodnite govori se od golemo zna~ewe i pretstavuvaat osnova za oformuvaweto i izgraduvaweto na makedonskiot literaturen (standarden) jazik; - Tie se bogatstvo za na{ata dr`ava; - Narodnite pesni, narodnite prikazni i kusite narodni `anrovi (poslovici, pogovorki, brzozborki, gatanki i sl.) se najsigurni izvori za prou~uvawe na dijalektnite govori na jazikot; - Poteknuvaat od opredeleno podra~je; - Tie gi nosat osnovnite belezi (karakteri) na govorot na sredinata (podra~jeto) od kade {to poteknuvaat, pa zatoa me|u sebe ne se isti, no sepak imaat svoi zaedni~ki belezi.

ne zaboravaj! naroden (dijalekten) govoren jazik e jazikot so koj komuniciraat lu|eto od edno pomalo ili po{iroko podra~je koe{to e so zaedni~ki geografski, istoriski, op{testveni i drugi uslovi.

Pro{iri gi svoite znaewa! Spored lokalnite razliki vo izgovorot na glasovite, kako i razlikite vo akcentiraweto na zborovite, vo Republika Makedonija ima pove}e dijalekti (nare~ja) koi se grupirani na tri pogolemi grupi: - zapadno nare~je; - jugoisto~no nare~je; - severno nare~je. Osnovata na makedonskiot literaturen (standarden) jazik, spored Krste Petkov Misirkov, e zemena od centralnite govori: prilepskiot, bitolskiot i vele{kiot. Standardniot jazik se u~i vo u~ili{tata i fakultetite, a se upotrebuva vo administracijata, vo tvore{tvoto, pe~atot, radioto, televizijata, instituciite i sl.

14

Bidi istra`uva~! - Vo najbliskata biblioteka nastojuvaj da ja pronajde{ knigata Narodna proza od Kiril Penu{liski, na ~ii stranici }e mo`e{ da ja pro~ita{ celata sodr`ina na narodnata prikazna Lo{ata ma}ea. Pokraj toa, potrudi se da pro~ita{ i drugi narodni tvorbi. - Razgovaraj so postari rodnini ili bliski poznajwici i zapi{i nekolku kusi narodni `anrovi, a mo`e{ i nekoja umotvorba {to se raska`uva ili pee, no da se karakter isti~ni za sredinata vo koja `ivee{ ili mestoto od kade {to poteknuva{! - Pro~itaj ja i slednava narodna prikazna i samiot istra`uvaj i otkrij na koj govor e napi{ana. Ako koristi{ Internet, mo`e{ da doznae{ ne{to pove}e za narodnite govori vo Republika Makedonija.

volko i stra~kata Edna{ volko & rekol na stra~kata: - Ajde da begame. Ne mo`i povej~e ovde da se `ivej vo ovaa golema gora! - [to ne ti se dopaxa vo gorava? - go pra{ala stra~kata. - Gledaj, kolku e ubava! Polna e so hrana. - Taka e, rekol volko, no site se krenale protiv mene. Kade i da stane ne{to lo{o, jas sum vinovniko. A od ku~iwata i luxeto, nemam mir. - A kade ~e odi{? - go pra{ala stra~kata. - ^e otidam vo druga gora, odgovoril volko, kade {to nikoj ne me poznava. Tamu sigurno luxeto se dobri, a ku~iwata - krotki. - [tom ~e odi{ vo druga gora, kume, ~e si gi ostavi{ li ovde navikite i zabite? - Eh, ama si glupa, stra~ko! Kade se ~ulo i videlo da se ostavat navikite i zabite? Toga{ stra~kata odgovorila: - [tom e taka, kade i da odi{ nema da si pomini{ dobro. Navikata ti e lo{a, a zabite ti se ostri i zatoa site vikaat protiv tebe. Narodna prikazna

tvori jasno i slikovito! Napi{i pismen sostav na tema: Narodna prikazna {to ja nau~iv od moite najbliski (baba, dedo, sosed i drugi rodnini).

15

ve`bi za proveruvawe na znaewata: Prilo`uvame nekolku tekstovi na narodni govori i eden umetni~ki (literaturen) tekst. Tvoja zada~a e da izvr{i{ sporeduvawe, a potoa da razmisli{ i da gi otkrie{ koi se nivnite razliki. Otkako toa }e go stori{, obidi se da go prodol`i{ akcentiraweto na tekstovite kade {to ne e zavr{eno. Pritoa, pridr`uvaj se na ona {to dotoga{ e storeno na samiot tekst. idet ludo, idet mlado Üdet lödo, ñdet mlìdo, Vôrza kôwa za mìslina, Fôrli }örkot na trôndafil; Na trôndafil, na ìvlija; Od ìvlija, na strîata; Od strîata na gredata; Od grîdata na pernica; Od pîrnica, na bìd`ata. (Na debarski govor) Kinñs've da gu Karì-Xindîm. Flîve öf adñn grìt, ustave kôjnut öf ìnut, ispì`ge uf grìdut, flîve öf adñn du}ìn (birbîrin) da s'brñ~e. T'mìm sizbrñ~ ve puluvinata, a grìdut s' z'tvôrve. Stanìla adnì gurultija uf gradöt. Birbîrut mu k'`öve: - Sìa - r~î, }i z'mñne. Karì-Xindîm, ako nìe nñkoj du}ìn utvôren, ki n'zakôl e. Vôa rekl: - On kôl'e i jas kôl um! - Iskìrve k'l'~kìta i vôa fì{}e pa da gu brñ~e. Ide Karì-Xindîm s' kôjnot vñka: - [to vôa du}ìn utvôren? I vôa mu vñka: - Jas sum dujdîn s tebe da s bñam. Ajde, mu vika: - ^îki da s izbrñ~um ... (Na gevgeliski govor) Si bñl eden sñromav ~ovek: gol, bos, glìden, `îden vîj}e do nemìjkade. Idîj}i si îdna vî~er od rìbota, a vrîmeto bî{e stödeno i kìlno, bidîj}i toj bil bos, bî{e se strîsol kako lñsje na gôra. Joan Donev si imal edna bav~a, posadena so drvja, najpove}e so jabolknici. Jabolknicite bile vtureni so jabolka od taja godina. Od koa videl Joan oti mu i berele noj}e, si zel eden pi{tol i si oti{ol vo bav~ata da i vardi jabolkata za da ne mu berat. Nekolku ve~eri se sokrival bez da vidit ne{oto. (Na prilepski govor)

16

Neda i drö{kite £ - Môri zapîj, Nîdo, zapîj, Zapîj, Nîdo, zapîj! - Drö{ki kako da zapîam? Kako da zapîam? Drö{ki, mìma me e dìla, Drö{ki, za ednô bri~o brìdo. (Na {tipski govor)

Erebica vo `itoto Erebñcata se ñspla{i. [to }î stane so nejzñnite mìli rô`bi, ako dîteto nìgazi na gnîzdoto? Ako dîteto gi vñdi erebi~ñwata, toa }e gi ôdnese so sîbesi! Toa se dôseti: - Ako me vñdi, }e trÄ~a pô mene da me fìti. - Zatoa taa naedna{ istr~a na drugiot kraj od nivata, i za da go podmami deteto da ne pojde pravo nakaj gnezdoto, se javi: - Klik, klikliklik! Deteto saka{e da potr~a po nea. Taa misle{e deka }e ja fati. Ako ja fati, majka mu }e mu svari ubava ~orba i ka{a. No koga erebicata izleta i se izgubi nekade vo drugite nivi, deteto dojde do bo`urkata i ja skina. Vidoe Podgorec

Veljusa Dujdîa jabanxñi ~uvîci od Solönsko, od tìmo nekìde bea i tñja lö|e zapitìa: - E, tìmo, vìa kö}ata, kôj sîde u nîe? Jìze mu re~îh: - Tìmo sîde dîdo Vîljus. - E, {to rabote toj ~uvek? - Ima nekoa kuzi~ka, pase gi tam. - E, ki mo{ li da ne otkara{ do tam? Abe imam gajle, ama kato qu|e }e dojdam. I jas krenah sos nih. Oni bea ka~eni na kojwe. Arno, ama edewo nogo aran ~uvek, ka`a: - Abe ~i~o, ka~' se ti, ja }e odam malko pe{ko. Kolko e daleko tova mesto, kolko eden kunak. Pa agata me pita: - Kakov kunak? A jas mu ka`ah: - Kolku eden kur{um mesto. E ujdohme tamo, terahme go ~i~o Veljus, nema go. On ujdel sos kuzite. Pitaame: - ^ia e taa ku}a? Ka`aa: - Na ~i~o Veljus. I tija lu|eto ka`aa: - Na tova mesto }e turame imeto Veljus. (Na strumi~ki govor)

17

18

FONETIKA Fonetika e del od naukata za jazikot {to gi prou~uva glasovite, nivnoto obrazuvawe, izgovarawe i podelbata na glasovite, kako i akcentiraweto na zborovite.

19

- Podelba na soglaskite spored na~inot na obrazuvawe * Samoglasnoto r * Soglaskite na krajot na zborot - Pravila za akcentirawe na slo`enite zborovi i broevi * Otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe

20

PodelBa na soglaskite sPored na^inot na oBrazuvawe Pro~itaj, sporedi, razmisli! Sonceto go ogrea rascuteniot dvor. Mil~o go zede od ~antata svoeto belo koskeno no`e i otide vo gradinata da si izdelka pra~ka za trkalceto. Negoviot pogled go privle~e edna bela brezi~ka. - ^ekaj da go obidam dali se~e no`evo, - si re~e Mil~o i se dobli`i do nea. Toj go otvori no`eto i go zabode vrvot vo korata na brezi~kata. Lisjata ÂŁ potreperija, no toj ne go zabele`a toa. - ]e gi izdlabam prvite bukvi na moeto ime, - re~e Mil~o i natisna posilno. - Of, boli! - izdivna brezi~kata. Mil~o se sepna i prestana da ja bode brezi~kata.

razgovarame - zaklu~uvame: - Zborovite se sostaveni od soglaski i samoglaski; - Soglaskite u{te se vikaat i konsonanti i tie za razlika od samoglaskite (vokalite) se pote{ki za izgovarawe; - Se delat na grupi: spored na~inot na obrazuvaweto, spored nivnata zvu~nost i spored mestoto na obrazuvaweto.

ne zaboravaj! - Site soglaski (26) ako gi izgovarame oddelno, ne gi izgovarame isto. - Glasovite {to se izgovaraat so popre~eno menuvawe na vozdu{nata struja niz usnata praznina se vikaat soglaski. - Podelbata na soglaskite spored na~inot na obrazuvaweto za osnova go ima vidot na pre~kata na patot na vozdu{nata struja pri izgovorot. Ottuka soglaskite vo makedonskiot literaturen jazik spored na~inot na obrazuvaweto vo usnata praznina se delat na tri grupi: a) pregradni (izbuvlivi): b, p, m, t, d, n, w, k, g; b) tesninski (strujni): s, z, `, v, f, l, q, j, r, h; v) pregradno - tesninski: }, |, ~, x, y, c.

21

ve`bi za proveruvawe na znaewata: 1) Od slednive re~enici grupirajte gi soglaskite spored na~inot na obrazuvaweto. Rabotete vo tandem (vo dvojki): - Da, ti u{te ne be{e legnata v krevet iako denot se zazori. - Zad yidov e dvorot na Xeladin od Prilep. - Po patot so brzi ~ekori ~ekore{e stra`arot. 2) Vo slednive zborovi obidete se da gi najdete razlikite me|u soglaskite spored na~inot na obrazuvawe: breg - brek~e, raka - race, izbira izbere, svedok - svedoci, leb - lep~e, sneg - snek~e, trn - trwe, beleg belezi.

saMoglasnoto r Pro~itaj, sporedi, razmisli! Da gi podelime na slogovi slednive zborovi: drvo = dr - vo; vrba = vr - ba; za‫י‬r|a = za - ‫י‬r - |a; sre}a = sre - }a; Todor = To - dor; strina = stri - na;

prsten = prs - ten; drvored = dr - vo - red; strina = stri - na; dobar = do - bar; veter = ve - ter; ‫י‬rkulec = 'r-ku- lec;

trn = /; var = /; ‫י‬r`i = 'r - `i; Tair = Ta - ir; krv = /; biser = bi - ser

razgovarame - zaklu~uvame: - Sekoj zbor ima tolku slogovi, kolku {to ima samoglaski; - Glasot r se pojavuva, odnosno vr{i funkcija i na samoglaska i toga{ se narekuva samoglasno r. - Samoglasno r mo`e da se najde na po~etokot na zborot i toga{ se koristi znakot (‫ )י‬koj{to se vika apostrof i se pi{uva pred zborot, odnosno pred samoglasnoto r (‫י‬rbet, ‫י‬rti, ‫י‬r`, ‫י‬r|osan, ‫י‬rkulec i dr.) - So znakot apostrof samoglasnoto r se obele`uva i vo zborovi kade {to pred nego ima prefiks koj zavr{uva na samoglaska: za'rti, pro‫י‬rti, do‫י‬rti i sl. - Samoglasno r se sre}ava i pome|u dve soglaski: drvo, drvored, vrba, prsten i sl.

22

ne zaboravaj! - Koga glasot r vr{i funkcija na samoglaska vo zborot, se vika samoglasno r, odnosno toga{ e samoglaska; - Pri izgovorot na samoglasnoto r pred nego se javuva eden temen poluglas, koj{to se bele`i so pravopisniot znak apostrof ( ‫) י‬.

ve`bi za proveruvawe na znaewata: 1) Podelete se na tri grupi, taka {to sekoja grupa da napi{e po tri re~enici vo koi }e upotrebi zborovi so samoglasnoto r i toa: Prva grupa: r da bide vo po~etokot na zborot; Vtora grupa: r da bide vo sredinata na zborot, pome|u dve soglaski; Treta grupa: pred samoglasnoto r vo zborovite da ima prefiks. Primer: Semeto po~na da ‫י‬rti. Vo na{iot grad ima mnogu drvoredi. Ku~eto na gostinot mu zar`i. (Prodol`ete sami!) 2) Vo parovi (tandem) popolnete gi slednive pet re~enici so zborovite vo koi }e se najde samoglasnoto r: 1. Svileniot konec so koj se vezat narodni nosii se vika ____________. 2. Semeto koga se nao|a vo vla`na zemja po~nuva da ___________. 3. Isu{enata ____________ treba da se otstrani. 4. Nikola na levata raka nose{e zlaten ______________. 5. Od premnogu {to ve`ba{e, go zabole _______________.

soglaskite na krajot na zBorot Pro~itaj, sporedi, razmisli! a) Izgovarame

Pi{uvame

brek lep no{ grat snek yit vos pokrif

breg leb no` grad sneg yid voz pokriv

b) Izgovarame groz los tes mlados prs do` glu`

Pi{uvame grozd lost test mladost prst do`d glu`d 23

razgovarame - zaklu~uvame: - Nastanuva glasovna promena pri izgovorot na zvu~nite soglaski na krajot na zborovite; - Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako nezvu~ni (Vidi gi primerite {to se dadeni na str. 21 pod a!); - Zborovite {to zavr{uvaat na: -st, -{t, -`d, -zd, na krajot od zborot se pi{uvaat so soglaskite t, odnosno d (Vidi gi primerite dadeni na istata str. pod b!); - Nastanuva obezvu~uvawe.

ne zaboravaj! - Zvu~nite soglaski na krajot na zborot se izgovaraat kako bezvu~ni, a se pi{uvaat kako zvu~ni; - Obezvu~uvawe e glasovna pojava koja nastanuva pri usnoto izrazuvawe koga zvu~nata soglaska na krajot na zborot se izgovara kako bezvu~na; - Za polesno da sfati{ i da ne pravi{ gre{ki pri pismenoto izrazuvawe ne zaboravaj imenkata da ja stavi{ vo mno`inska ili ~lenuvana forma so {to }e dojde{ do realnata vistina. Primei: leb - lebovi - lebot; sneg - snegovi - snegot itn.

ve`bi za proveruvawe na znaewata: Obidi se glasno da gi izgovori{ istaknative zborovi vo ovoj tekst, a potoa ako misli{ deka se napraveni gre{ki vo pi{uvaweto, popravi gi: Tatko mi raboti vo druk grat. Nezavisno ot toa, toj mora navreme da stigne na rabota: i koga e golem stut, i koga pa|a golem grat i snek, i koga i ima mras. Rabotilnicata vo koja{to raboti, se nao|a na eden breg, vo ~ija blizina ima eden golem star dap. Izmoren doa|a i sekoga{ za ve~era ni nosi po eden bel lep, a od desniot xeb, redovno vadi bomboni i ni dava na site.

tvori jasno i slikovito! Napi{i pismen sostav vo koj }e gi upotrebi{ i zborovive: mlad, gulab, starost, stud, strav, pokriv, sneg, rid, do`d.

24

Pravila za akcentirawe na slo@enite zBorovi i na Broevite Pro~itaj, sporedi, razmisli! inô`ito = vino + `ito; drÄvored = drvo + red; jugoñstok = jug + istok; sôn~ogled = sonce + gled; kreditospôsoben = kredit + sposoben.

slo`eni zborovi (imenki)

Mol~ñtol~i = mol~i + tol~i; turñpe~i = turi + pe~i; lapnñgoltni = lapni + goltni.

slo`eni zborovi (glagoli vo zapovedna forma)

Tri-~îtiri = tri + ~etiri; dva-trinìeset = dva + trinaeset; trñpati = tri + pat; sedömmina = sedum + mina; stomina = sto + mina.

slo`eni zborovi (broevi, brojni imenki)

razgovarame - zaklu~uvame: - Podelba na zborovite spored sostavot: prosti i slo`eni; - Prostite zborovi vo svojot sostav nemaat drug zbor (vol, dol, sol, kniga, tegla, slika i dr.); - Slo`enite zborovi vo svojot sostav imaat drug zbor so koj se cvrsto srasnati, se nadopolnuvaat eden so drug i obrazuvaat eden zbor so novo zna~ewe (sôn~ogled, kreditospôsoben, pîtmina i dr.); - Broevite od 20 do 100 (isklu~uvaj}i gi deseticite), vo izgovorot se povrzuvaat i akcentot pa|a na tretiot slog, odnosno na svrznikot i. Primer: Jas imam devedeset ñ osum denari.; - Tretoslo`en akcent imaat i broevite {to zavr{uvaat na nastavkata - mina. Primer: Nie sme osömmina nerazdelni drugari; - Tretoslo`en akcent imaat i broevite {to ozna~uvaat pribli`na brojnost (dva - trinìeset, sedöm - osum, tri - ~îtiri i dr.).

25

ne zaboravaj! - Prosti zborovi se onie koi vo svojot sostav nemaat drug zbor (dol, sol, piper, kniga, tabla, slika i dr.); - slo`eni zborovi se onie {to se sostaveni od dva dela {to se cvrsto srasnati, se nadopolnuvaat eden so drug i obrazuvaat zbor so novo zna~ewe (son~ogled, vino`ito, kreditosposoben, petmina i dr.); - akcentirawe ili akcent e naglasuvawe na opredelen slog vo zborot, a znakot ( Ä ) so koj{to se bele`i toa akcentirawe se vika akcenten znak; - Akcentot kaj slo`enite zborovi vo na{iot literaturen (standarden) jazik pa|a na tretiot slog. Primeri: lesnôumen, devîtmina, sôn~ogled, vinô`ito i dr.; - Ako zborot e slo`en i se zgolemi so dodavawe na nastavka (sufiks), akcentot se pomestuva napred na zborot za onolku mesta (slogovi) za kolku se zgolemi. Primeri: vinô`ito + to = vino`ñtoto; devîtmina + ta = devetmñnata; prîtpladne + to = pretplìdneto. - Slo`eni imenki so akcent na vtoriot slog ima kaj zborovite: jugoñstok, jugozìpad, literatöra, kultöra, kandidñra i dr.

ve`bi za proveruvawe na znaewata: Napi{i nekolku re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden zbor od primerite {to se dadeni pogore, a potoa objasni na koj slog od zborot pa|a akcentot, pritoa vnimavaj da upotrebi{ i drugi zborovi {to ne se dadeni vo primerive. 1) Akcentirajte gi broevite i slo`enite zborovi vo slednive re~enici: 1. Odli~nata Vesna vo oddelenieto ja narekuvaat brzozborka. 2. So ribolov se zanimavaat lu|eto od Ohridsko. 3. Racinovata Lenka bila rusokosa devojka, poznata kako dobra tutunobera~ka vo Prilepskiot monopol. 4. Tatko mi e avtomehani~ar. 5. Mojata majka ima ~etirieset i dve godini. 6. Vo mojot pari~nik imam samo sedum-osumdeset denari. 2) Vo tandem igrajte akcentirawe na zborovi. Eden od vas neka izgovara slo`eni zborovi, a drugiot neka opredeli koj slog treba da bide akcentiran. Potoa razmenete gi ulogite. 26

otstaPuvawe od tretoslo@noto akcentirawe Pro~itaj, sporedi, razmisli! -

Godñnava zavr{uva. Godinìva }e treba da postignam podobar uspeh. Odîj}i po ulica se sretnav so Nikola. Toj ima golema kultöra. Vesna ima nov kompjöter.

razgovarame - zaklu~uvame: Otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe ima: - kaj nekoi imenki koi vo sostavot na re~enicata se upotrebuvaat kako prilozi za vreme (letôvo - lîtovo, zimìva - zñmava, godinìva godñnava); - kaj glagolskiot prilog (~itìj}i, igrìj}i, odîj}i); - kaj nekoi tu|i zborovi (so nastavka na: -ura, -ira, -izam), a se vo slu`ba na na{iot jazik (kultöra, literatöra, manifestñra, fa{ñzam, kako i drugi zborovi: kompjöter, re{ô, renomî, intervjö, platô i dr.).

Ve`bi za proveruvawe na znaewata: Vo re~enicive {to sledat podvle~i gi zborovite vo koi ima otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe, a potoa potrudi se pravilno da gi akcentira{. - Vasko stoe{e na visokoto plato. - Toj e ~ovek so visoko renome. - Zimava pove}e vikendi }e odam na Mavrovo. - Brzaj}i po ulica za na rabota, se zamoriv. - Sino}a gledav edna ubava piesa. Ovaa aktivnost mo`e da se realizira vo kabinetot po informatika na u~ili{teto, no pod rakovodstvo na nastavnikot po makedonski jazik.

27

Ve`ba za relaksirawe: Popolnuvalkava prenesi ja vo svojata tetratka i popolni ja spored postavenive barawa! Se odnesuva na tvoite znaewa od fonetikata. 1. Imeto na znakot so koj{to se vr{i akcentirawe; 2. Naglasuvawe na opredelen slog vo zborot; 3. Gi prou~uva glasovite vo jazikot, nivniot izgovor i podelba; 4. Zbor vo koj{to glasot r e samoglaska.

1 2 3 4

28

MORFOLOGIJA Morfologijata e del od naukata za jazikot {to gi prou~uva formite na zborovite, nivnoto obrazuvawe, podelba i zna~ewe.

29

- Imenska grupa zborovi * Gramati~ki kategorii zaedni~ki za imenskata grupa zborovi - Imenki * Gramati~ka kategorija rod * Gramati~ka kategorija broj * Vidovi mno`ina - Glagoli * Gramati~ka kategorii vid * Gramati~ka kategorija lice * Gramati~ka kategorija broj * Gramati~ka kategorija vreme - Pridavki * Gramati~ki kategorii kaj pridavkite * Stepenuvawe kaj pridavkite - Broevi * Gramati~ki kategorii kaj broevite * Brojni formi za lica * Pribli`na brojnost

30

iMenska gruPa zBorovi Pro~itaj, sporedi, razmisli! u~eniot sin sinot na eden selanec u~el v grad. Za letniot raspust toj si idel v selo. - sinko, mu rekol edna{ tatko mu, zemi ja vilata i ajde na livada da go sobereme senoto. Na sina mu ne mu se rabotelo i rekol: - Jas tolku mnogu nauki u~ev vo gradot i site selski zborovi gi zaboraviv. Ne znam {to e toa vila. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot. Taa padnala i go udrila po glava. Toj se fatil za glava i rekol: - Koj ja ostavil ovde ovaa vila?! - Mnogu arno ti se stori! – rekol tatko mu. – Od vilata treba da nau~i{ deka najgolemata nauka e nikoga{ da ne zaboravi{ da raboti{. Narodna prikazna razgovarame - zaklu~uvame: - Klasifikacija na zborovite vo makedonskiot literaturen (standarden) jazik se vr{i: - spored formata; - spored funkcijata vo re~enicata; - spored sostavot. - Istaknatite zborovi vo tekstot me|u sebe gramati~ki se svrzuvaat, za{to imaat zaedni~ki gramati~ki kategorii: rod, broj i opredelenost (~len). - Imenkite vo ovaa grupa zborovi zazemaat centralno mesto, pa zatoa ovaa grupa zborovi se vika imenska grupa zborovi.

ne zaboravaj! Zborovite vo makedonskiot literaturen (standarden) jazik {to gi svrzuvaat zaedni~kite gramati~ki kategorii (osobenosti), se vikaat imenska grupa zborovi. Vo niv spa|aat: imenkite, zamenkite, broevite i pridavkite. Proveri gi svoite znaewa! - Kolku klasifikacii imaat zborovite vo na{iot jazik? - Za koi zborovi velime deka se menlivi, a za koi nemenlivi? - Zo{to se vika imenska grupa zborovi? 31

graMati^ki kategorii zaedni^ki za iMenskata gruPa zBorovi Pro~itaj, sogledaj, razmisli! toj u~enik e najodli~en vo oddelenieto. taa u~eni~ka vo oddelenieto e najodli~na i sedi na prva klupa. toa drugar~e vo oddelenieto e najodli~no. razgovarame - zaklu~uvame: - Vo prvata re~enica istaknatite zborovi zaedni~ki se soglasuvaat i se svrzuvaat po rod (ma{ki) i broj (ednina); - Vo vtorata re~enica istaknatite zborovi zaedni~ki pripa|aat na `enski rod vo ednina; - Vo tretata re~enica istaknatite zborovi pripa|aat na sreden rod vo ednina; - Vo site istaknati zborovi vo re~enicite nositel e imenkata; - Zaedni~ki gramati~ki kategorii za imenskata grupa zborovi se: rod, broj i opredelenost (~len). ne zaboravaj! - Kategoriite se osnovni poimi na soznanieto {to gi imaat nekoi zborovi vo na{iot jazik, a toa se imenskata grupa zborovi (imenki, zamenki, broevi i pridavki); - Zaedni~ki gramati~ki kategorii za imenskata grupa zborovi se: rodot (ma{ki, `enski i sreden), brojot (ednina i mno`ina) i opredelenosta (~lenot). zada~a: Vo slednava pesna prepoznaj gi zaedni~kite gramati~ki kategorii kaj imenskata grupa zborovi. Toa stori go pregledno vo tabela. tatkovina Koga pristigna brodot vo taa dale~na zemja Toj vide nepoznat narod posednat na bregot I jadri yvezdi na neboto. [to nosi koga go pra{aa! Toj poka`a edna vrzana {amija so zemja, A koga mu ja isturija, zaplaka: – Tatkovinata e toa, re~e toj, i sano} grutka po grutka i pra{inka po pra{inka ja sobira{e. Ante Popovski 32

iMenki da se potsetime! Imenkite se zborovi so koi se imenuvaat su{testva (dete, ptici, ku~e i dr.), predmeti (klupa, kniga, guma, stol i dr.) ili pojavi i poimi (slana, prolet, mrak itn.). Imenkite spored svoeto zna~ewe se delat na grupi i podgrupi. Za da se potseti{ na znaewata, {ematski ti pretstavuvame pregled za podelbata na imenkite: iMenki

SOPSTVENI

OP[TI

Nina, Jovica, Prilep, Vardar, Pelister

kompjuter, masa, drvo, sneg, oblak

APSTRAKNI (MISLENI) radost, taga, `ed, vistina, sre}a, razum

IZBROJLIVI

KONKRETNI telefon, kniga, dete, me~ka, {trk, cvet

NEIZBROJLIVI

dva klu~a, pet ~asa, tri leba, nekolku vina

drvja, vojska, stado, `ito

ZBIRNI

MATERIJALNI

svet, oddelenie, naselenie, roj, narod, jato

bakar, bra{no, sol, oriz, pesok

Imenkite vo makedonskiot standarden (literaturen) jazik razlikuvaat nekolku gramati~ki kategorii: rod, broj i opredelenost (~len).

33

a) gramati~ka kategorija rod na imenkite Pro~itaj, sogledaj, razmisli!

Pejza` Modro sino nebo treperi vozduh ~ist, pogali sonce pupka, izmami zelen list. Zapea ptica v gora slavej~e izvi glas pozdravi ne`ni prati tenkiot `iten klas. ---------------Bla`e Koneski

razgovarame - zaklu~uvame: - Istaknatite zborovi vo pesnata se imenki; - Tie imaat zaedni~ki (op{ti) karakteristiki; - Se razlikuvaat spored rodot na koj mu pripa|aat; - Imenkite imaat tri roda: ma{ki, `enski i sreden rod.

sogledaj i sporedi! koza krava tele guska

`enski rod

pr~ vol guska

ma{ki rod

jare tele gluv~e

sreden rod

ne zaboravaj! - Rodot na imenkite {to ne ozna~uvaat `ivo su{testvo (stol, masa, |um~e), se javuva kako obi~en gramati~ki beleg, pa zatoa toj rod se vika gramati~ki rod. - Gramati~kata kategorija rod: ma{ki i `enski rod, najizrazena e kaj lu|eto, `ivotnite i pticite, a kaj malite `ivi su{testva – sreden rod. - Rodot na imenkite {to ozna~uvaat `ivo su{testvo (slon, `ena, dete), se javuva po priroden pat, pa ottuka toj rod si go dobil i imeto priroden rod. 34

Razgledaj ja slednava tabela: ma{ki rod `enski rod vozduh pupka list gora glas masa toj taa stih esen klas rosa ~ovek `ena

sreden rod nebo sonce slavej~e toa nevreme pile dete

razgovarame - zaklu~uvame: Rodot na imenkite najlesno mo`e da se opredeli i so pomo{ na formite od li~nite zamenki za treto lice ednina: toj (ma{ki rod), taa (`enski rod) i toa (sreden rod). Toa se gleda i na gornata tabela.

ne zaboravaj! - Rodot kaj nekoi imenki se odnesuva na licata od dvata pola (voza~, nau~nik, stranka, individua, li~nost, rektor, sudija, konduraxija), odnosno i na ma{ki i na `enski rod; - Kaj mal broj imenki postoi kolebawe vo rodovata pripadnost (pesok, prav, sok, var, pepel, `ar), pa zatoa se vikaat dvorodovi.

Proveri gi svoite znaewa! - [to se toa imenki? - Koi gramati~ki kategorii gi imaat tie? - Koj e gramati~ki, a koj e priroden rod? - Kako se vikaat imenkite kaj koi postoi kolebawe vo rodot? Vo zaedni~ka organizacija so nastavnikot po makedonski jazik, za odgovorite na pra{awava mo`e{ da go koristi{ kompjuterot vo u~ili{teto. zada~a: Prenesi ja tabelava vo svojata tetratka, a potoa spored barawava napi{i po pet imenki vo sekoja kolona. Za zada~ava mo`e{ da go koristi{ i kompjuterot. Reden Ma{ki broj rod

@enski rod

Sreden rod

Dvorodovi imenki spored rodot

Priroden Gramati~ki rod rod

1. 2. 3. 4. 5. 35

Pro{iri gi svoite znaewa! - Pogolem broj imenki od ma{ki rod vo formata za ednina zavr{uvaat na soglaska (stol, u~enik, Jovan, Stojan, Naum, moliv, list i dr.), a ima mal broj imenki od ma{ki rod koi zavr{uvaat na samoglaskata – a, – o ili – e (Nikola, Ilija, Metodija, Jovo, Zdravko, Janko, Slavko, Rasko, vujko, striko, Mitre, Jane, vladika); - Imenkite od `enski rod najpove}e zavr{uvaat na – a, a eden pogolem del zavr{uvaat na soglaska (mladost, radost, prolet, esen, qubov, pot i dr.); - Imenkite od sreden rod naj~esto zavr{uvaat na – o i – e (selo, drvo, pero, lice, lozje, dete, pile i dr.).

b) gramati~ka kategorija broj na imenkite sogledaj i sporedi!

a) imenki {to ozna~uvaat predmeti i su{testva gi imaat dvata broja

kniga guma krava dete ~ovek

v)

ednina

sopstveni imenki samo vo edninska forma

36

ednina mno`ina

Nikola Prilep Sowe Vardar [arko

knigi gumi kravi deca lu|e

b) imenki samo vo mno`inska forma

g) apstrakni imenki {to ozna~uvaat prirodni pojavi, a nekoi poimi imaat samo edninska forma

mno`ina no`ici o~ila be~vi ple}i no}vi jasli farmerki pantaloni ednina

mno`ina

kapitalizam mrak ve~er slana rosa u~itelstvo

/ / / / / /

d) materijalnite imenki se samo vo edninska forma

mno`ina

ednina

pesok bra{no sol bakar zlato vino rakija sok kafe

/ / / / / / / / /

Kaj nekoi od ovoj vid imenki se javuvaat isklu~oci, odnosno mo`at da se sretnat i vo mno`inska forma, osobeno koga se vo nekoe izmereno koli~estvo. Primeri: dve-tri vina, dve kafiwa, pet rakii, dva soka i dr.

razgovarame - zaklu~uvame: - Imenkite vo makedonskiot literaturen (standarden) jazik imaat dva broja: ednina (ozna~uva eden predmet, edno su{testvo) i mno`ina ona~uva pove}e predmeti ili pove}e su{testva); - Nekoi materijalni imenki, nemaat mno`ina; - Sopstvenite i nekoi apstrakni imenki nemaat forma za mno`ina; - Opredelen broj imenki, iako se samo vo mno`inaska forma, tie podednakvo se odnesuvaat i za ednina i za mno`ina.

ne zaboravaj! - Imenkite vo makedonskiot literaturen jazik razlikuvaat dva broja: ednina i mno`ina; - Sopstvenite, materijalnite i nekoi apstrakni imenki nemaat mno`ina.

ve`ba za proveruvawe na znaewata: Obrazuvaj mno`inska forma od imenkite: raka, jabolko, ~ovek, pile, dedo, cve}e, lale, ku}a. Od pesnata Rodina na Nikola Jonkov Vapcarov, koja se nao|a vo u~ebnikov, izdvoj gi imenkite i opredeli gi nivnite gramati~ki kategorii. Obrazuvaj edninska forma od imenkite: cvetovi, lu|e, liva|e, tatkovci, vujkovci.

37

vidovi Mno@ina na iMenkite

razgledaj, pro~itaj, razmisli!

razgovorame - zaklu~uvame: Prvata slika – eden snop (ednina); Vtorata slika – snopovi (obi~na mno`ina); Tretata slika - dva snopa (izbrojana mno`ina); ^etvrtata slika – mnogu snopovi koi{to ne se brojat (zbirna mno`ina). Imenkite: snopovi, listovi, grozdovi, ozna~uvaat obi~no mno`estvo od ist vid, pa zatoa se narekuvaat obi~na mno`ina. Imenkite lisje, klasje, kolje, liva|e, grozje i dr., iska`uvaat mno`estvo vo edna celost koe se vika zbirna mno`ina. Obi~nata i zbirnata mno`ina gi razlikuvaat imenkite od site tri roda. Vo makedonskiot literaturen (standareden) jazik imenkite imaat i izbrojana mno`ina. Ovaa mno`ina se iska`uva samo so broj koj{to stoi pred imenkata. Vo kontekst na re~enicata ozna~uva nekoe opredeleno koli~estvo. Izbrojana mno`ina, osobeno razlikuvaat imenki od ma{ki rod koi vo ednina zavr{uvaat na soglaska: leb, dol, kow, vol, snop, sok i dr. Se obrazuva so nastavkata –a (leb + a = leba, vol + a = vla, stol + a = stola) Primeri: Bev vo prodavnica i kupiv tri leba. Utre imame {est ~asa. Izbrojnata mno`ina mo`e mesto so broj da se iska`e so zborot (prilogot) nekolku. Primeri: Veterot duvna i odrona nekolku lista. Treba da izodi{ nekolku rida, pa da stigne{ do toa selo. 38

ne zaboravaj! - Imenkite vo makedonskiot literaturen (standarden) jazik razlikuvaat tri formi za mno`ina: obi~na, zbirna i izbrojana; - obi~nata i zbirnata mno`ina ja razlikuvaat imenkite od site tri roda, a izbrojanata mno`ina samo imenki od ma{ki rod koi vo ednina zavr{uvaat na soglaska (klas, leb, list, snop i dr.); - Imenkite od ma{ki ili `enski rod ednina {to zavr{uvaat na nastavkata (sufiksot – ja, vo formata za mno`ina se pi{uvaat so dve i. (sudija – sudii, zmija – zmii, kajsija – kajsii, kadija – kadii itn.)

Pro{iri gi svoite znaewa! Kaj imenkite od ma{ki i sreden rod zbirnata mno`ina se obrazuva naj~esto so nastavkata (sufiksot) –je ili –ja, a kaj imenkite od `enski rod, so nastavkata –je. Primeri: snop – snopje/ja kol – kolje drvo – drvja zbirna mno`ina krilo – krilja klas - klasje/ja izbrojanata mno`ina se obrazuva samo koga na op{tiot del na imenka od ma{ki rod koja vo ednina zavr{uva na soglaska, se dodade nastavkata (sufiksot) – a. Primeri: snop + a = snopa klas + a = klasa izbrojana mno`ina den + a = dena vol + a = vola obi~nata mno`ina se obrazuva kaj imenkite od site tri roda. Primeri: snop – snopovi dol – dolovi den – denovi obi~na mno`ina dete – deca `ena - `eni kow - kowi

39

Obrazuvaweto na mno`inskata forma kaj imenkite vo na{iot literaturen (standarden) jazik mo`e da se vidi i na slednive sliki:

list (ednina

grozd (ednina

listovi dva lista mnogu lisja/je (obi~na (izbrojana (zbirna) mno`ina) mno`ina) mno`ina)

grozdovi dva grozda mnogu grozje (obi~na (izbrojana (zbirna) mno`ina) mno`ina) mno`ina)

Proveri gi svoite znaewa! - Kolku formi na mno`ina imaat imenkite vo makedonskiot literaturen (standarden) jazik? - Za koja mno`ina velime deka e obi~na mno`ina? - Koja mno`ina e zbirna mno`ina? - Za koja mno`ina velime deka e izbrojana? - Napi{i po tri primeri za sekoj vid mno`ina! - Napi{i gi site tri formi za mno`ina od slednive imenki: rid, pat, niva, livada, klas, drvo, krilo. ve`ba za relaksirawe: Slednava jazi~na popolnuvalka gi opfa}a tvoite znaewa od morfologijata, imeno se odnesuva na vidovi mno`ina kaj imenkite. Pred s# prenesi ja popolnuvalkava vo svojata tetratka i postapi spored barawava. 1 2 3 4 5 6 7

40

1. Imenkata cvet vo izbrojana mno`ina; 2. Od imenkata kol, forma na zbirna mno`ina; 3. Doma{no `ivotno (vo obi~na mno`ina); 4. Mnogu korisen insekt (vo obi~na mno`ina); 5. Golemo {umsko `ivotno (vo ednina) za{titeno so zakon; 6. Izbrojana mno`ina od imenkata klas; 7. Imenka na predmet samo vo mno`inska forma (se koristi za za{tita na o~ite).

glagoli da gi proverime znaewata! Glagolite se vid menlivi zborvi so koi se ozna~uva dejstvo (~ita, `nee, pi{uva) ili sostojba (spie, le`i) povrzana so nekoj vr{itel, odnosno nositel na dejstvo vo re~enicata. Glagolite, isto kako i imenkite, imaat svoi osobenosti, odnosno kategorii: za vid, za lice, broj, vreme i sl. koi se nare~eni gramati~ki kategorii na glagolite.

a) gramati~ka kategorija vid na glagolite Pro~itaj, sporedi, razmisli!

Za vreme na vikendot so moite roditeli otidovme vo Gradskiot park. Lisjata tivko {u{kaa od tivkiot veter {to duva{e. Brat mi odvreme - navreme potsvirkuva{e i potskoknuva{e niz trevata. Nie bavno se dvi`evme niz Parkot i podzastanuvavme. Odedna{ od edno visoko drvo padna edna raneta ptica. Ja zedovme, ja odnesovme doma i ja lekuvavme. Za dva – tri dena taa ozdrave i izleta niz prozorecot. (Izvadok od pismen sostav na u~enik od VI odd.) razgovarame - zaklu~uvame: - Glagolite spored vremetraeweto na dejstvoto se delat na svr{eni (otidovme, padna, zedovme, odnesovme, izleta, napi{a, pro~ita i dr.) i nesvr{eni ({u{kaa, duva{e, lekuvavme, ~ita, crtaa, zboruvaa i dr.); - Vo nesvr{enite glagoli ima edna podgrupa koja se vika povtorlivi glagoli (potsvirnuva, potskoknuva, podzastanuva, podripnuva i dr.) za{to kaj niv dejstvoto se povtoruva. - Dvovidski glagoli koi spored vidot mo`at da se opredelat samo vo kontekst na re~enicata. Primer: Tome telefonira i izleze nadvor. (svr{en vid); Tome telefonira i ne mo`e da izleze. (nesvr{en vid); Nikolina ve~era i legna. (svr{en vid); Nikolina ve~era, pa }e dojde. (nesvr{en vid). - Glagolite mo`at da se transformiraat od svr{eni vo nesvr{eni i obratno: padna – pa|a{e, ~ita – pro~ita, vika – vika{e, ripna – ripa{e, nacrta – crta{e i dr.

41

ne zaboravaj! - Kategorija vid kaj glagolite se podrazbira dali dejstvoto e zavr{eno ili nezavr{eno (svr{eno ili nesvr{eno); - Svr{eni glagoli se site glagoli za koi se podrazbira deka nivnoto dejstvo traelo malku vreme i istoto e zavr{eno; - Nesvr{eni glagoli se sprotivni glagoli na svr{enite glagoli i ozna~uvaat dejstvo kako proces vo odvivawe za koe se podrazbira deka traelo dolgo vreme; - Glagolite so dvovidska pripadnost se opredeluvaat samo vo kontekst na re~enica.

Proveri gi svoite znaewa! - [to ozna~uvaat glagolite? - Koi gramati~ki kategorii gi razlikuvaat glagolite? - Za koi glagoli se veli deka se svr{eni, a za koi nesvr{eni? - [to mo`e{ da ka`e{ za povtorlivite i za dvovidskite glagoli? zada~i: Vo slednive stihovi od pesnata @elba od Pero Milenkovski, transformiraj (pretvori) gi glagolite od nesvr{en vo svr{en vid. @elba Pod ~ador~e detence se krie, ~ador~eto rosi~ka go mie. Detenceto kaj drugar~e odi – dobra `elba kaj nego go vodi. ----------------------Pero Milenkovski Transformiraj gi glagolite od eden vid vo drug. Toa uredno stori go vo svojata tetratka: crta – vleguva – skokaa – tropa – vleguva{e – se mie{e – pa|a{e – vikam – ~itaa – ve`ba za proveruvawe na znaewata: Podelete se vo parovi, a potoa niz igra edniot neka izgovara svr{eni glagoli, a drugiot istite glagoli neka gi transformira (pretvara) vo nesvr{eni glagoli. Primeri: ~ita – pro~ita pi{uva{e – napi{a... 42

b) gramati~ka kategorija lice na glagolite da se potsetime! Glagolite vo re~enicata sekoga{ se povrzani so vr{itelot na dejstvoto vo re~enicata so {to se opredeluva gramati~kata kategorija lice. Primeri: jas pi{uvam doma{na rabota. (Prvo lice ednina); ti pi{uva{ doma{na rabota. (Vtoro lice ednina); toj, taa, toa pi{uva doma{na rabota. (Treto lice ednina); nie pi{uvame doma{na rabota. (Prvo lice mno`ina); vie pi{uvate doma{na rabota. (Vtoro lice mno`ina); tie pi{uvaat doma{na rabota. (Treto lice mno`ina). razgovarame - zaklu~uvame: - Vo zavisnost od toa, koj e vr{itel na dejstvoto ozna~eno so glagolot, se opredeluva gramati~kata kategorija lice. - Glagolite imaat tri razli~ni formi za ednina: prvo, vtoro i treto lice i tri razli~ni formi za mno`ina: prvo, vtoro i treto lice. - Glagolskite formi {to imaat promena po lice, se vikaat li~ni, a tie {to ne razlikuvaat lice se neli~ni.

Pro{iri gi svoite znaewa!

- Od glagolite se izveduvaat neli~ni glagolski formi. Vo niv spa|aat: - glagolskiot prilog (~itaj}i, crtaj}i, gledaj}i i dr.); - glagolskata pridavka (~itan, crtan, gledan i dr.); - glagolskata imenka (~itawe, crtawe, gledawe i dr.); - glagolskata l-forma (~ital, crtal, gledal i dr.). - Ima i edna grupa na glagolski formi koi imaat formi samo za treto lice ednina, no ne e vistinski ozna~eno liceto {to go vr{i dejstvoto i tie se vikaat bezli~ni glagolski formi (grmi, vrne, studi, rosi). Ovie glagolski formi obi~no iska`uvaat nekoja prirodna pojava.

43

v) gramati~ka kategorija broj na glagolite sporedi! a) Vane crta pejza`. Nikolina pi{uva doma{na rabota. Jas ~itam vesnik. b) Nina i Joco crtaat pejza`. Nikolina i Milena pi{uvaat doma{na rabota. Jas i Stojan ~itame vesnik. razgovarame - zaklu~uvame: - Vo re~enicite dadeni pod a) dejstvoto go vr{i edno lice, a vo vtoriot slu~aj, odnosno vo re~enicite dadeni bod b) dejstvoto go vr{at pove}e lica. - Glagolite razlikuvaat i imaat gramati~ka kategorija broj: ednina (~itam, pi{uva, crtav) i mno`ina (~itame, pi{uvaat, crtame).

ne zaboravaj! - Pod gramati~ka kategorija broj kaj glagolite podrazbirame ednina i mno`ina, odnosno dali glagolot e vo forma na ednina ili vo forma na mno`ina. - Glagolite vo makedonskiot literaturen (standarden) jazik razlikuvaat dva broja: ednina (pi{uvav, igra, skokav ~itav) i mno`ina (pi{uvavme, igrame, skokame, }e ~itame).

v) gramati~ka kategorija vreme na glagolite

Pro~itaj, sogledaj, razmisli! Milan pi{uva doma{na rabota. Milan pi{uva{e doma{na rabota. Milan }e pi{uva doma{na rabota.

44

razgovarame - zaklu~uvame: - Dejstvoto vo prvata re~enica se vr{i vo momentot na zboruvaweto – sega{no vreme; - Dejstvoto vo vtorata re~enica se vr{elo vo vreme koe pominalo (vo minatoto) – minato vreme; - Dejstvoto vo tretata re~enica }e se vr{i po momentot na zboruvaweto (vo idnina) – idno vreme; - Glagolite imaat tri osnovni glagolski vremiwa: sega{no, minato i idno.

ne zaboravaj! - Pod gramati~kata kategorija vreme kaj glagolite se podrazbira vremeto koga se vr{i, se vr{elo ili }e se vr{i glagolskoto dejstvo. - Gramati~kata kategorija vreme kaj glagolite se opredeluva spored momentot na zboruvaweto. Dejstvoto, ako se vr{i pred momentot na zboruvaweto, ozna~uva minatost, po momentot na zboruvaweto ozna~uva idnost, a ako se vr{i vo momentot, e sega{nost. - Osnovnite glagolski vremiwa (sega{noto, minatoto i idnoto) se vikaat zatoa {to tie pretstavuvaat osnova od koj se obrazuvaat drugi glagolski (vremiwa).

Proveri gi svoite znaewa! - Kolku lica se razlikuvaat kaj glagolite? - Zo{to se vikaat li~ni glagolski formi? - [to se podrazbira pod gramati~ka kategorija vreme kaj glagolite? - Zo{to se vikaat osnovni glgolski formi i koi se tie? zada~a: Vo tvojata tetratka prenesi ja ovaa tabela, a potoa izberi tekst od u~ebnikov i postapi spored postavenite barawa. Red. br.

Glagol

Vid

Lice

Broj

Vreme

45

Pridavki da se potsetime! Pridavkite se menlivi zborovi koi ozna~uvaat nekoi karakteristiki na imenkite, odnosno na predmetite, su{testvata i pojavite. Tie ja razubavuvaat re~enicata, odnosno pridonesuvaat mislata da bide pojasna i pokonkretna. Terminot pridavka uka`uva na nekoja osobenost – pridodavawe kon imenkite. - Kakvi vidovi pridavki ima spored zna~eweto? - Koi vidovi zborovi vo re~enicata gi pojasnuvaat tie? - Seto toa mo`e da se vidi vo narodnava prikazna {to sleduva, pritoa, vnimanieto fokusiraj go na zborovite {to se istaknati. Mudrec nekoj golem mudrec ~ul deka `ivee ~ovek koj e poznat po svojata dobrina, dare`livost i gostoqubivost. Toj se oblekol vo stara i iskinata obleka i oti{ol kaj nego. Doma}inot mnogu qubezno go pre~ekal, duri ne go ponudil so ni{to. Mudrecot si zaminal so prazni race. vtoriot den, se oblekol vo nova i skapocena obleka i pak se vratil kaj bogatiot. Koga go videl doma}inot, vedna{ go pokanil da vleze. Sednal so nego kraj bogatata drvena trpeza i po~nal da go gosti. Narodna prikazna zada~a: Vo slednava tabela se dadeni pridavkite od narodnata prikazna Mudrec, grupirani spored svoeto zna~ewe. Tvoja zada~a e kade ima sloboden prostor, so moliv da dopi{e{ takov vid pridavki spored baraweto na sekoja kolona. Ovaa aktivnost mo`e da se izvede i na kompjuter. Red. br. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

46

Opisni

Odnosni

Brojni

Zamenski

Eve u{te nekolku primeri: a) [irok (most, dvor, hodnik); planinska (reka, voda, treva); bistro (ezero, poto~e, dete); bela (ku}i~ka, obleka, marama).

opisni pridavki

b) Slamen (pokriv, {e{ir); drvena (klupa, vrata); volneni (~orapi, xemperi); gradsko (ku}ar~e, dete).

odnosni pridavki

v) Vtoro (dete, oddelenie); dvoen (predmet, rezultat, uspeh); ~etvorna (jambollija, ko{ula).

brojni pridavki

g) Moe (penkalo, drugar~e); sekakva (rabota, salata); nivni (tetratki, raboti); nekoj (~ovek, selanec, mudrec).

zamenski pridavki

Od slednava tabela i od privedenive primeri se gleda deka pridavkite spored svoeto zna~ewe se delat na ~etiri osnovni grupi, no nekoi imaat i svoi podgrupi. Eve eden {ematski prikaz za celosnata podelba na pridavkite. So nekoi od niv se ima{ zapoznaeno porano. PRIDAVKI rod

broj

ma{ki `enski sreden

ednina

mno`ina

vidovi pridavki spored zna~eweto

opisni

zamenski

odnosni

prisvojni koli~estveni kvalitativni pra{alni op{ti

brojni

neopredeleni prisvojni materijalni

47

graMati^ki kategorii na Pridavkite Pro~itaj, sogledaj, razmisli! dolga i tesna ulica so ubavi drvoredi od dvete strani }e ve odvede do u~ili{teto. Mali deca igraa na {irokata poljana. ^ovekot nose{e crn lenen pojas. razgovarame - zaklu~uvame: - Pridavkite imaat forma za trite roda: ma{ki, `enski i sreden rod; - Imaat i dva broja: ednina i mno`ina; - Rodot i brojot na pridavkite zavisi od rodot i od brojot na imenkata na koja & se pridava.

Toa se gleda od primerive {to se dadeni vo re~enicive, no, sepak, eve u{te nekolku direktni primeri: dolga i tesna ulica, dvete strani, {iroka poljanka.. (`enski rod); {iroko srce, toplo gnezdo ............................................... (sreden rod); crn lenen pojas, visok ~ovek ............................................ (ma{ki rod); mali deca, gusti oblaci ..................................................... (mno`ina). ne zaboravaj! - Gramati~kite kategorii {to gi imaat imenkite, gi imaat i pridavkite, a toa se: rodot, brojot i opredelenosta (~lenot). - Rodot i brojot na pridavkata zavisat od rodot i brojot na imenkata na koja & se pridava.

stepenuvawe na pridavkite Pro~itaj, sporedi, razmisli!

Kamenot e tvrd, `elezoto e potvrdo, a ~elikot e najtvrd. Perduvot e lesen, snegulkata e polesna, a vozduhot e najlesen. Dabot e visok, borot e povisok, a topolata e najvisoka.

48

razgovarame - zaklu~uvame: - Istaknative zborovi vo re~enicive se pridavki i tie spored zna~eweto se opisni pridavki. - Iska`uvaat nekoe svojstvo koe mo`e da bide zastapeno vo pomal ili pogolem stepen. Ovaa pojava kaj pridavkite se vika stepenuvawe. - Mo`at da se stepenuvaat samo opisnite pridavki.

sogledaj! Pozitiv

Komparativ

Superlativ

dobar visok mlad sladok tvrd

po + dobar po + visok po + mlad po + sladok po + tvrd

naj + dobar naj + visok naj + mlad naj + sladok naj + tvrd

ne zaboravaj! - stepenuvaweto ns pridavkite e osobina koja iska`uva nekoe svojstvo na predmetite, pojavite i su{testvata {to mo`e da bide zastapeno, vo pomal ili pogolem stepen. Takva osobina imaat samo opisnite pridavki; - Vo na{iot jazik kaj pridavkite se razlikuvaat tri stepeni (pozitiv, komparativ i superlativ) od koi dvata se poredbeni (komparativ i superlativ), a prviot ja pretstavuva osnovnata forma na pridavkata. - komparativ se obrazuva koga pred osnovnata forma na pridavkata }e se stavi elementot (pretstavkata) po-. - superlativ se obrazuva koga pred osnovnata pridavska forma (pozitiv) }e ja stavime pretstavkata naj-.

[ematski prikaz za obrazuvawe na dvata poredbeni stepeni: dobar pozitiv (osnovna pridavska forma)

po + dobar = podobar prefiks (pretstavka)

pozitiv

komparativ

naj + dobar = nejdobar prefiks pozitiv superlativ (pretstavka)

49

Proveri gi svoite znaewa! - Koi se opisni pridavki? - [to e stepenuvawe kaj pridavkite? - Kako se obrazuvaat dvata poredbeni stepeni? - Stepenuvaj gi pridavkite: visok, {irok, mal, `olta, ne`no. Pro{iri gi svoite znaewa! - Vo na{iot jazik, osven {to mo`at da se stepenuvaat opisnite pridavki, taa osobina ja imaat i mal broj imenki. Primeri: Mile e podoma}in od mene, a Slave e najdoma}in od site. Krali Marko bil najjunak vo svoe vreme. - Vakva forma se sretnuva i kaj nekoi prilozi. Primer: Toj `ivee pogore, a nie `iveeme najgore. - Eden vid stepenuvawe se sre}ava i kaj nekolku glagoli. Primeri: Dime ponemo`e da raboti, a Klime najnemo`e, za{to e mal.

ve`ba za relaksirawe: Ovaa jazi~na popolnuvalka e od morfologijata, no ovoj pat e posvetena na pridavkite. Ti postapi na ist na~in kako i so prethodnite popolnuvalki. Najprvo prenesi ja vo svojata tetratka, pa potoa raboti toa {to se bara. 1. Vid pridavki koi mo`at da se stepenuvaat; 2. Stepen kaj pridavkite od koj{to za obrazuvawa na poredben stepen; 3. Vid zborovi {to se pridodavaat na imenkite za da ozna~at nekoja osobina; 4. Vtor poredben stepen kaj pridavkite; 5. Prv poredben stepen kaj pridavkite; 6. Del od naukata za jazikot koja{to se zanimava so prou~uvawe na formata na zborovite, nivnoto zna~ewe i podelba. 1 2 3 4 5 6

50

Broevi Pro~itaj, sogledaj, razmisli!

siromaviot i bogatstvoto @iveele dvajca bra}a. edniot imal tri deca i golemo bogatstvo, a drugiot imal osum deca i bil mnogu siromav. Siromaviot na sekoi dva-tri dena odel vo {umata po drva. Tamu kraj edna pe{tera na{ol eden golem dab, {to se otvoral i zatvoral. Vo toj dab sekoja ve~er doa|ale ~etirieset razbojnici i nosele po sedum-osum vre}i pari i dvaesetina torbi so skapocenosti. Siromaviot gi videl. Oti{ol kaj eden bogat ~ovek i go zamolil da mu gi dade dvanaesette kamili da se slu`i so niv desetina dena. Bogatiot mu gi dal svoite kamili na siromaviot. Toj, pak, so dvanaesette kamili, i so dvete torbi leb i so dvaeset prazni vre}i trgnal kon planinata. Patuval {est-sedum saati i stasal do dabot. Gi napolnil vre}ite so pari i si oti{ol doma. Ottoga{ toj i negovite osum deca `ivele sre}en `ivot. Narodna prikazna razgovarame - zaklu~uvame: - Istaknatite zborovi vo gorniov tekst se broevi; - Tie ozna~uvaat to~no izbrojano (~etirinaeset, pet, eden) ili pribli`no (dva-tri, {est-sedum, desetina) koli~estvo; - Tie kako i pridavkite, naj~esto odat so imenki (dvajca bra}a, tri deca, dve-tri jabolka, tri-~etiri dena i dr.).

ne zaboravaj! Broevite se zborovi {to ozna~uvaat to~no izbrojano ili pribli`no koli~estvo na predmeti, su{testva ili pojavi. Tie vo re~enicata naj~esto odat so imenka.

ve`ba za proveruvawe na znaewata: Napi{i {est re~enici vo koi }e upotrebi{ zborovi {to ozna~uvaat broevi i toa: tri re~enici so upotreba na broevi {to }e ozna~at to~no izbrojano koli~estvo i tri re~enici so pribli`no koli~estvo, pritoa, podvle~i gi tie zborovi.

51

graMati^ki kategorii kaj Broevite Pro~itaj, sogledaj, razmisli! trite odli~ni u~eni~ki od VIa oddelenie pred tri dena zasadija dve zimzeleni drvca vo u~ili{niot dvor. Nina v~era navr{i dvanaeset godini. Gi izgubiv stote denari {to mi gi dade tatko mi. razgovarame - zaklu~uvame: - Zborovite {to se istaknati vo gornive re~enici se broevi; - Brojot tri e osnoven broj, a brojot: trite e izveden od brojot tri i e upotreben vo opredelena (~lenuvana) forma; - Od brojot dva mo`e da se izvedebrojot dve (dve deca, dve drvca, dve penkala); - Broevite od eden do deset, se osnovni (prosti) broevi, bidej}i od niv se izvedeni drugite broevi. Prost broj e i brojot sto. - Vo prostite broevi spa|aat: nulata, iljada, milion, milijarda, bilion i sl., no toa se imenki so brojno zna~ewe. Drugite broevi se slo`eni broevi i tie mo`at da bidat vo forma na eden zbor (dvanaeset, petnaeset) ili pak vo sostav na pove}e zborovi (pet iljadi trista dvaeset i pet denari). - Broevite, kako i imenkite i pridavkite, imaat gramati~ka kategorija opredelenost (~len) vo site ~lenski formi (trite, trive, trine; pette, petve, petne); - Broevite od dva nagore, nemaat razli~na forma za ~lenot, a broevite od tri nagore za site tri roda se ednakvi: tri molivi, tri knigi, ~etiri molivi itn.; - Broevite eden i dva imaat forma za rod, i taa zavisi od rodot na imenkata kon koja se pridavaat (edno dete, edna `ena, eden ~ovek); - Brojot eden ima i mno`inska forma, no taa nema zna~ewe na broj, tuku na zamenka. (Edni (nekoi) lu|e dojdoa.); - Gramati~ka kategorija kaj broevite e pretvoraweto (transformiraweto) na brojot od edna forma vo druga: pet - pette, petmina; dva – dvata; tri-~etiri; sedum-osum i dr.); - Site ovie formi ozna~uvaat gramati~ki kategorii kaj broevite. ne zaboravaj! - Broevite spored sostavot mo`at da bidat prosti i slo`eni; - Prosti broevi se od eden do deset, no tuka spa|aat i broevite: sto, nula, milion, milijarda, bilion i sl. Site drugi broevi se slo`eni. - Broevite eden i dva imaa forma za rod; - Gramati~kata kategorija kaj broevite e pretvoraweto (transformiraweto) na nekoj broj od edna forma vo druga. 52

Brojni ForMi za lica sogledaj! Od Skopje do Prilep patuvav so dvajca drugari. Vo kupeto na vozot bevme {estmina sopatnici, a vo sosednoto kupe, iako nema{e mesto, bea devetmina. razgovarame - zaklu~uvame: - Zborovite {to se istaknati vo re~enicava ozna~uvaat broj na lica od ma{ki rod; - Tie sekoga{ se obrazuvaat od prostite broevi so dodavawe na nastavkite (sufiksite) –ica, -mina, -ina. Primeri: tri – trojca; pet – petmina; devet – devetmina; sto – stomina. ~etiri + ica = ~etvorica sto + mina = stomina prost broj

nastavka (sufiks)

- Brojnite formi za lica (dvajca, trojca, ~etvorica i dr.) se blisku do imenkite; - Brojot eden ima forma za site tri roda (eden ~ovek, edna `ena, edno dete); - Brojot dva ima samo dve formi: ma{ki rod dvajca (dvajca poeti, dvajca u~enici, dvajca nastavnici), i za `enski i sreden rod dve (dve deca, dve ma~iwa, dve `eni).

ne zaboravaj! Brojni formi za lica e gramati~ka kategorija kaj broevite koja{to ozna~uva opredelena brojnost na lica od ma{ki rod; Tie se obrazuvaat samo od prostite broevi.

tvori jasno i slikovito! Napi{i pismen sostav na tema: Vo poseta na Zoolo{kata gradina vo Skopje, vo koj }e upotrebi{ i zborovi koi{to }e ozna~uvaat brojni formi za lica.

53

PriBli@na Brojnost Pro~itaj i sogledaj! Tatko mi v~era otide na pazar. Ottamu be{e kupil dva-trinaeset jajca, dve-tri pomali zelki, tri-~etiri kilogrami kompiri i desetina banani. Za seto toa platil pe~estotini denari. razgovarame - zaklu~uvame: - Zborovite {to se istaknati vo gorniov tekst se broevi koi iska`uvaat pribli`na brojnost na nekoe koli~estvo; - Se obrazuvaat obi~no so soedinuvawe na dva ,,sosedni” broja; - Od broevite deset i od brojot sto se obrazuvaat formi za pribli`na brojnost so nastavkata (sufiksot) –ina, odnosno –ini: desetina, dvanaesetina, pe~estotini i dr. ne zaboravaj! Pribli`na brojnost e gramati~ka kategorija kaj broevite koja ozna~uva pribli`na brojnost na nekoe koli~estvo. Obi~no se obrazuvaat so soedinuvawe na dva ,,sosedni” broja.

Pro{iri gi svoite znaewa! - Brojot dva, odnosno dve ja ima vo upotreba i formata obata (ma{ki rod), odnosno obete (sreden i `enski rod). Ovaa forma se upotrebuva samo vo ~lenuvana forma, a mo`e da se odnesuva i za su{testva i za predmeti. Primer: obete deca gi zedoa obata ranci i zaminaa vo u~ili{te. - Brojnata forma za lica dvajca mo`e da se upotrebi i kako obajcata, no samo vo ~lenuvana forma. - Slo`enite broevi sostaveni od pove}e zborovi ne treba da se ~lenuvaat. Primer: Tatko mi mi dade dveste {eeset i pet denari. - Ovie broevi se obrazuvaat na slednive na~ini: a) Od pedeset do devetnaeset so dodavawe na predlogot na koj stoi me|u desetkata i edine~niot broj: dvanaeset, petnaeset... b) Od dvanaeset, pa natamu, so svrznikot i koj stoi me|u pretposledniot i posledniot broj: dvaeset i tri, ~etiristotini pedeset i {est... - Broevite koi na krajot zavr{uvaat na soglaskata t, osven brojot {est, pri ~lenuvaweto sekoga{ se pi{uvaat so dve t: pette, devette, desettiot itn. - Pribli`nite broevi se izgovaraat pod eden akcent, odnosno kako akcentska celost (tri-~etiri, sedum-osum) na tretiot slog (desetina). - Broevite vo re~enicata mo`at da vr{at i atributska slu`ba. 54

Proveri gi svoite znaewa! Vo sledniov prozen tekst otkrij gi broevite i podvle~i gi so moliv, taka {to broevite koi poka`uvaat opredelena brojnost, so edna linija, a broevite so pribli`na brojnost, so dve linii. Sve`o utro. To~no be{e osum ~asot i petnaeset minuti koga izlegov od doma. Na ulica sretnav edno mom~e na dva-trinaeset godini. Vo ednata raka dr`e{e eden buket so pe~est ubavi cvetovi. Napi{i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ broevite: dva, pet, {est i sto, a potoa so zborovi napi{i gi broevive {to se podolu dadeni. Seto ova stori go vo svojata tetratka. 1000 ______________________________________________________ 1532 ______________________________________________________ 700 ______________________________________________________ 926 ______________________________________________________ Napi{i so zborovi koga e tvojot rodenden. __________________________________________________________ Napi{i so zborovi kolku denovi ima edna godina. __________________________________________________________

Bidi istra`uva~! - Vo godi{en kalendar na mesecite, istra`uvaj koi praznici vo godinata se napi{ani so broevi. Otkako toa }e go otkrie{, so zborovi za sekoj praznik napi{i re~enici; - Vo oddelenieto formirajte edna grupa od 5 do 6 u~enici koja }e gi istra`uva cenite na zelen~ukovite proizvodi na pazarot, a potoa na ~as po makedonski jazik pred site u~enici eden od grupata neka podnese pismen izve{taj za sekoj proizvod. Site broj~ani podatoci da bidat prika`ani, odnosno prezentirani so zborovi. zada~i: - Opi{i ja vremenskata ramka na eden tvoj izminat raboten den. Site broevi niz opisot opi{i gi so zborovi; - Napi{i so zborovi kolku denovi ima sekoj mesec vo godinata; - Sostavi ~etiri re~enici so upotreba na brojnite formi: dvata, dvete, obata i obete.

55

56

SINTAKSA Sintaksa e del od naukata za jazikot koja gi prou~uva re~enicite, nejzinite delovi i nivnite me|usebni odnosi i podelbi.

57

Re~enica * Glagol vo li~na glagolska forma vo funkcija na prirok * Re~eni~ni ~lenovi - Predmet * Vtorostepeni re~eni~ni ~lenovi - Atribut

58

re^enica da se potsetime! do`d Do`dot tapani na site strani, veterot trubi. Rasklasuvaat vodite vo vir~iwa zbrani, a sekoj klas vedna{ se gubi. ------------------------------Miho Atanasovski

razgovarame - zaklu~uvame: Poetot pri sozdavawe na ovie stihovi koristi re~enici preku koi gi iska`uva svoite misli i ~uvstva. Re~enicata e zbir od zborovi koi me|usebno sodr`inski se povrzani i iska`uvaat edna misla. Vo prvata re~enica, vr{itel na dejstvoto e do`d (podmet), a zborot trubi e dejstvoto {to go vr{i podmetot, vo konkretniov slu~aj zborot do`d. Zborot trubi e prirok.

ne zaboravaj! re~enica e zbir od dva, tri ili pove}e zbora koi{to se me|usebno sodr`inski povrzani i iska`uvaat edna zavr{ena misla. Mo`e i eden zbor da pretstavuva re~enica. (Grmi. Vrne.) Prirokot i podmetot se glavni re~eni~ni ~lenovi. Re~enicite se delat spored sostavot i spored sodr`inata, odnosno spored stavot na govoritelot pri negovoto op{tewe (komunicirawe).

da gi proverime znaewata! - [to e toa re~enica? - Kako se vikaat glavnite re~eni~ni ~lenovi? - Koj ~len e sozdava~ki ~len vo re~enicata? - Spored {to se delat re~enicite?

59

glagol vo li^na glagolska ForMa vo Funkcija na Prirok Pro~itaj, sogledaj, razmisli! Nina razgleduva slikovnica. Toni igra fudbal. Baba plete ~orapi. razgovarame - zaklu~uvame: - Vo re~enicive istaknative zborovi se glagoli vo li~na glagolska forma i vr{at funkcija na prirok. Toj prirok se vika glagolski prirok; - Glagolot vo li~na glagolska forma {to e vo funkcija na prirok sekoga{ e nositel i sozdava~ki ~len na re~enicata; - Prirokot i podmetot se soglasuvaat po lice i sekoga{ se vo zaemna vrska vo re~enicata; - Vrz formata na prirokot vlijae vr{itelot na dejstvoto (podmetot).

Toni igra fudbal. podmet (vr{itel na dejstvoto)

glagolski prirok (sozdava~ki ~len i nositel na re~enicata)

ne zaboravaj! - Glagolot koga se nao|a vo li~na glagolska forma vo re~enicata, vr{i funkcija na glagolski prirok; - Prost glagolski prirok e onoj koj{to vo re~enicata e iska`an samo so glagol vo li~na glagolska forma; - Prirokot sekoga{ e nositel i sozdava~ki ~len vo re~enicata.

Proveri gi svoite znaewa! - Koj e toj prost glagolski prirok? - So {to se iska`uva glagolskiot prirok vo re~enicata? - Vo kakva vrska se nao|aat glavnite re~eni~ni ~lenovi vo re~enicata?

60

zada~a: Napi{i pet re~enici vo koi prirokot }e bide iska`an so glagol vo li~na glagolska forma i vo sekoja re~enica podvle~i go podmetot so edna horizontalna linija. Pro{iri gi svoite znaewa! Tawa e u~eni~ka vo {esto oddelenie. Toni stana profesor. Baba mi saka da plete. Vie ste od Skopje? - Vo prvata re~enica prirokot e iska`an so forma za lica od pomo{niot glagol sum i imenkata u~eni~ka; - Vo vtorata re~enica prirokot e iska`an so glagol so necelosno zna~ewe i imenka; - Vo tretata re~enica prirokot e iska`an so dve glagolski formi: glagol so nepotpolno zna~ewe i glagol koj{to sekoga{ e vo sostav so zborot da i toj e nositel na zna~eweto na prirokot. - Vo ~etvrtiot primer dejstvoto (prirokot) e iska`ano samo so formata na pomo{niot glagol sum vo vtoro lice mno`ina.

ne zaboravaj! Glagolsko - imenski prirok e prirok {to e sostaven od formite za lica na pomo{niot glagol sum ili glagol so necelosno zna~ewe i nekoj drug zbor koj naj~esto e imenka, po {to i si go dobil imeto, no mo`e da bide i zamenka, pridavka i broj.

ve`ba za proveruvawe na znaewata: Pronajdi gi i so moliv podvle~i gi glavnite re~eni~ni ~lenovi od tretiot pasus na tekstot Maj~ina solza od Angel Karajli~ev, {to se nao|a vo u~ebnikov. Prirokot podvle~i go so edna linija, a vr{itelot na dejstvoto so dve linii.

61

re^eni^ni ^lenovi da se potsetime: [to e toa re~enica? Za koja re~enica velime deka e prosta? Koi se glavni ~lenovi vo re~enicata? ne zaboravaj! Prostata re~enica pokraj glavnite re~eni~ni ~lenovi (podmetot i prirokot) sodr`i i drugi ~lenovi.

Predmet razgledaj i razmisli!

Dedo ~ita vesnik

Baba plete ~orapi

razgovarame - zaklu~uvame: [to pravi dedoto? (Dedoto ~ita.) [to ~ita? (Vesnik.) [to pravi babata? (Babata plete.) [to plete? (^orapi.) Dejstvijata (rabotata) {to gi vr{at dedoto i babata se iska`ani so zborovite: ~ita i plete. Dejstvijata {to gi vr{at dedoto i babata dadeni vo re~enicite se vr{at vrz predmetite vesnik i ~orap.

ne zaboravaj! Predmetot e ~len vo re~enicata vrz koj se vr{i glagolskoto dejstvo vo re~enicata. 62

ve`bi za proveruvawe na znaewata: Razgledaj gi re~enicive i zborovive {to ozna~uvaat predmet, a potoa razmisli vrz koj predmet mo`e da se vr{i glagolskoto dejstvo od sekoja re~enica i povrzi gi: Biljana pere mleko. Dedo ~ita pismo. Toni pi{uva kola~i. Baba plete vesnik. Majka mi mesi platno. Brat mi pie ~orapi. Bidi istra`uva~! Vo slednive stihovi podvle~i go predmetot, no prethodno priseti se na avtorot i na pesnata od koja se zemeni stihovive. Pesnava }e ja najde{ niz nekoja od stranicite na delot literatura na u~ebnikov. lenka Otkako Lenka ostavi ko{ula tenka lenena nedovezena na razboj i na nalani otide tutun da redi v monopol liceto & se izmeni, ve|i padnaja nadolu i usti svija koravo. ---------------Pro{iri gi svoite znaewa! a)

b) v)

- [iva~ot {ie pantaloni. - Vesna crta pejza`. - Na ulica ja vidov lidija. - Pred dva - tri dena majkata mu isprati podarok. - Jas mu rekov nemu da dojde. - Razgovaravme so pretsedatelot na oddelenieto. - Nikola veruva{e vo svojot drugar. - Marija razgovara{e za u~eweto.

- Vo re~enicite od prvata grupa, predmetot direktno preminuva na glagolskoto dejstvo, pa zatoa se vika direkten predmet i odgovara na pra{awata {to? (za predmet) i kogo? (za lica). - Vo vtorata grupa re~enici predmetot indirektno e povrzan so glagolskoto dejstvo, po {to i si go dobil imeto indirekten predmet. Se bara na pra{awata: komu? i na kogo? - Vo tretata grupa re~enici se zabele`uva deka predmetot odi so predlog, pa zatoa se vika predlo{ki predmet. 63

ne zaboravaj! Vo makedonskiot literaturen jazik vo re~enicata mo`at da se upotrebat tri vida predmet: direkten, indirekten i predlo{ki.

vtorostePen re^eni^en ^len atribut Pro~itaj, sogledaj, razmisli! rodina Imam zemja rodna i ja gree dewe nea {irot nebesen Ve~er svetat yvezdeni polilei i gi gasi v zori svetol den. Tuku no}e doma koga odam nad streite pod skri{niot mrak usetuvam – do ku}ata rodna so parabel v raka demne vrag. Me u~e{e, majko, du{o slatka, da go qubam siot bo`ji svet. Bi go qubel, majko, bi go sakal, no mi treba sloboda i leb. Nikola Jonkov VAPCAROV

razgovarame - zaklu~uvame: - Pesnava se nao|a i na edna od stranicite vo delot literatura na u~ebnikov. - Kakva funkcija vr{at istaknative zborovi vo re~enicive? - Kade stojat tie zborovi vo re~enicive, odnosno vo stihovive? - Kakov vid na zborovi spored zna~eweto se tie?

64

ne zaboravaj! - Atributot e vtorostepen ~len vo re~enicata koj{to se nao|a neposredno do imenkata i & dava nekoja konkretna osobina, odnosno svojstvo; - Vo re~enicata mo`e da bide pred ili zad imenkata; - Atributot ja razubavuva re~enicata i mu dava pojasna, odnosno pokonkretna misla na ~itatelot ili slu{atelot. - Najmnogu se upotrebuva kako pridavka, no mo`e da bide i imenka. (^i~ko Vasil `ivee vo seloto Petrovec).

ve`bi za proveruvawe na znaewata: - Kakov ~len e atributot vo re~enicata? - [to e toa atribut? - Kade naj~esto stoi toj vo re~enicata? - Kakva funkcija vr{i atributot vo re~enicata? - Vo slednava pesna otkrij gi atributite: Bez jazik si nikoj i ni{to Rodniot jazik e biseren |erdan Od zborovi – plodovi so~ni. Mislite tie ti gi redat Vo sliki jasni i to~ni. Toj e vrutok nepresu{en ve~en, Niz bistri kapki – zborovi te~e. @ubori, klokoti, yvoni, se lee, Ko jasna yvezda sekoj zbor gree. Toj ni e zavet od dedovcite Kako tlanikot kraj ogni{teto. ^uvaj go kako crnkata vo okoto, Bez jazik si nikoj i ni{to. Vidoe Podgorec Ve`bava mo`e da se realizira i preku kompjuterot so koj{to raspolaga{ vo u~ili{teto. Pro{iri gi svoite znaewa! - Koga }e se najdat pove}e atributi vo neposredna blizina (eden po drug), se oddeluvaat so zapirka; - Atributot kako izrazno sredstvo e epitet; - U~ebnikot Makedonskiot jazik za sredno obrazovanie, od grupa avtori (Prosvetno delo, 2008) na str. 292, pro~itaj i }e doznae{ pove}e za atributot.

65

ve`ba za proveruvawe na znaewata: Vo oddelenieto podelete se na ~etiri grupi i organizirajte rabotilnica za tekstot [turecot i mravkata so slednive aktivnosti: Prvata grupa – vo tekstot neka go podvle~e podmetot vo sekoja re~enica; Vtorata grupa – istata aktivnost neka ja stori za prirokot; Tretata grupa – da go otkrie predmetot vo sekoja re~enica; ^etvrtata grupa – da gi otkrie atributite vo sekoja re~enica. Otkako }e go storite toa, na ~asot po eden pretstavnik od sekoja grupa neka referira, a drugite neka dopolnuvaat. [turecot i mravkata Edna studena zima vrednite mravki go su{ele vla`noto `ito. Do{ol kaj niv gladniot {turec da bara nekolku krupni zrna `ito. Toga{ edna male~ka mravka go pra{ala: - Zo{to vo toploto leto ne sobira{e hrana? - Nemav vreme, za{to ubavo si svirev, - odgovoril gladniot {turec. Rabotlivite mravki se nasmeale i {egovito mu rekle: - E, {tom preku letoto ubavo si svirel, sega veselo igraj si. Spored EZOP

ve`ba za relaksirawe: Jazi~nava popolnuvalka e posvetena na tvoite znaewa od sintaksata, odnosno na re~enicata so nejzinite re~eni~ni ~lenovi. Potrudi se da ja prenese{ popolnuvalkava vo svojata tetratka, a potoa obidi se da ja popolni{ spored nejzinite barawa. 1. Vr{itel na dejstvo vo re~enicata; 2. Sozdava~ki ~len na re~enicata; 3. ^len vo re~enicata vrz koj se vr{i dejstvoto vo re~enicata; 4. Vtorostepen ~len vo re~enicata koj{to stoi neposredno do imenkata; 5. Del od naukata koja{to ja prou~uva re~enicata i nejzinite ~lenovi.

1 2 3 4 5

66

RE^NIK I STIL -

-

Re~nik e publikacija, odnosno kniga na zboroven sistem na eden jazik vo koj zborovite se podredeni po azbu~en redosled i sekoj zbor si ima svoe zna~ewe; Stil e na~in na izrazuvawe na svoite misli i ~uvstva so pomo{ na jazikot.

67

- Zborovi spored nivnite zna~enski vrski ili sprotivnosti * Sinonimi * Antonimi * Paronimi * Homonimi - Novosozdadeni zborovi * Neologizmi * Tolkuvawe i upotreba na neologizmite

68

re^nik i stil da se potsetime! Jazikot e pretpoznatliv beleg za eden narod. Toj e najsovr{eno sredstvo so koe lu|eto na edna nacionalna pripadnost usno ili pismeno komuniciraat. So toa sovr{eno sredstvo lu|eto gi izrazuvaat svoite misli i ~uvstva. Na~inot na izrazuvaweto na sekoj ~ovek zavisi od fondot na zborovite so koi raspolaga, odnosno zavisi od bogatstvoto na negoviot re~nik. re~nik e publikacija, t.e. kniga na zboroven sistem na eden jazik vo koj zborovite se podredeni po azbu~en redosled i sekoj zbor ima svoe zna~ewe. re~nikot na makedonskiot jazik e sostaven od tri toma (I, II i III) i sodr`i nad 64 iljadi zborovi. So prou~uvawe na re~nicite se zanimava leksikologijata. Re~nikot na eden jazik ne se sostoi samo od zborovi na toj jazik, tuku i od pozajmeni zborovi od drugi jazici. Nekoi zastareni zborovi se istisnuvaat i se zamenuvaat so novi, kako rezultat na samite promeni {to nastanuvaat vo op{testvoto. Rabotata na prviot Re~nik na makedonski jazik zapo~nala 1961 god., a zavr{ila 1966 god. Redaktor na trite toma e poznatiot ligvist i akademik Bla`e Koneski. Re~nikot na ~ovekot se izgraduva so ~itawe na knigi so umetni~ka i nau~na sodr`ina. So zbogatuvaweto na re~nikot kaj ~ovekot se gradi i stilot na kulturata na izrazuvawe. stil e na~in na izrazuvawe na svoite misli i ~uvstva so pomo{ na jazikot. Delot od naukata za jazikot koja go prou~uva stilot, odnosno pravilnoto usno i pismeno izrazuvawe se vika stilistika. Bidi istra`uva~! So Va{iot predmeten nastavnik organizirajte ednodnevna poseta na Institutot za makedonski jazik, Krste Petkov Misirkov vo Skopje kade so prethodna najava vo Institucijata, od visoki nau~nici pove}e }e nau~ite za pojavata na Prviot makedonski re~nik, za izrabotuvaweto na najnoviot Re~nik na makedonskiot jazik vo ~etiri toma, za vidovi re~nici i mnogu drugi ne{ta povrzani so toa. ne zaboravaj! - re~nik e publikacija, odnosno kniga na zboroven sistem na eden jazik vo koj zborovite se podredeni po azbu~en redosled i sekoj zbor si ima svoe zna~ewe. - stil e na~in na izrazuvawe na svoite misli i ~uvstva so pomo{ na jazikot.

69

sinoniMi, antoniMi i ParoniMi da se potsetime! a) - Edna lastovi~ka na balkonot napravila gnezdo. - Dve-tri nevospitani deca od edno drvo rasturile edno malo sedelo. - Sakam da patuvam vo vselenata, so cel da go po~uvstvuvam kosmosot kako bezgrani~en prostor. - Toj postojano govori, a ne znae sam {to zboruva. - Nenad `ivee vo urbanizirana ku}a - `iveali{te so site mo`ni uslovi. b) - Jas baven, toj brz i ne mo`ev da go stignam. - Na sekoj po~etok ima i kraj. - Od golemata vozbuda vo ku}ata ima{e i radost i pla~. - Nikolina se iska~i gore, a toj u{te dolu. - Toj visok, jas nizok, ne mo`ev da go vidam. v) - statutot e zakon za sekoja ustanova. - Sekoj rabotnik ima svoj status. - Zadocniv za na rabota, za{to nema{e navreme avtobus. - V~era ne bev v u~ili{te, za{to bev bolen. Zborovite {to se istaknati vo re~enicive dadeni pod a) se vikaat sinonimi. - Kakvi se tie po forma? - Kakvo e zna~eweto na istaknatite zborovi vo re~enicite dadeni pod b)? - Kakvi se tie spored svojata forma? - Formata na istaknatite zborovi vo re~enicite dadeni pod v) e sli~na. [to iska`uvaat tie? ne zaboravaj! - sinonimi se zborovi koi se razli~ni po forma, a imaat isto zna~ewe.Toa se gleda niz primerite vo prvata grupa (a) re~enici; - Istaknatite zborovi vo vtorata grupa (b) re~enici se zborovi koi se sprotivni na svoeto zna~ewe i se vikaat antonimi. Tie mnogu pri donesuvaat za pogolema slikovitost i konkretnost vo kulturata na izrazuvaweto na lu|eto; - Zborovite {to se pocrneti vo tretata grupa (v) re~enici imaat sli~na forma, no imaat razli~no zna~ewe i se vikaat paronimi. Pri komuniciraweto ne retko lu|eto gre{at vo nivnata upotreba so {to mislata im e nejasna, pa duri i sme{na, zatoa treba da se vnimava; - Site ovie zborovi se zborovi spored nivnite zna~enski vrski ili sprotivnosti. ve`ba za proveruvawe na znaewata: Prepi{i gi slednive zborovi, a potoa za sekoj od niv napi{i zbor so sprotivno zna~ewe: sednat; luto; nazad; mnogu; daleku; lo{; na{e; ve~er; dobar; mrak; izleze; sedna; padna; gladen visok; slab. 70

HoMoniMi Pro~itaj, sporedi, razmisli! Vawa ima ubava kosa. Tatko mi redovno trevata ja kosi so kosa. Neodamna vo na{iot grad padna golem grad. Jas sum sin edinec i moite roditeli za polumaturskata ve~er sakam da mi kupat najubav sin kostum. Mene jazikot me zabole od zboruvawe. jazikot na na{ata dr`ava za nas pretstavuva najgolemo bogatstvo. razgovarame - zaklu~uvame: - Zborovite {to se potencirani vo gornive re~enici se gleda deka se isti po forma i po svojata zvu~nost, no nemaat isto zna~ewe; - Svoeto zna~ewe na ovoj vid zborovi spored formata, se otkriva samo vo kontekst na re~enicata; - I homonimite, kako i paronimite pri op{teweto, treba pravilno da se upotrebuvaat, so cel da ne dojde do nekoja pogre{na konstatacija.

ne zaboravaj! Homonimi se zborovi koi{to se isti po forma, a imaat razli~no zna~ewe.

tvori jasno i slikovito! U~ilnicata pretvorete ja vo forma na rabotilnica, taka {to vo oddelenieto podelete se na ~etiri grupi. Sekoja grupa da ima svoja aktivnost. Prvata grupa da napi{e kus sostav vo koj }e upotrebi sinonimi; Vtorata grupa da napi{e sostav, no da upotrebi antonimi; Tretata grupa vo sostavot da upotrebi paronimi; ^etvrtata grupa da upotrebi homonimi. Na kraj eden od sekoja grupa, na ~asot neka podnese izve{taj za svojata aktivnost, vklu~uvaj}i se vo diskusija site drugi u~enici od grupite. -

Vo tekstot Bojana od Ivan To~ko (vo ovoj transformiraj gi (pretvori gi) vo sprotivno zna~ewe.

u~ebnik),

pridavkite

71

novosozdadeni zBorovi da gi proverime znaewata! Razvojot na na{iot jazik dolgi godini nanazad gi poka`uva pati{tata za negovoto oformuvawe i zbogatuvawe so novi zborovi. Toja pat e patot na ~ove{tvoto, negovata kultura i civilizacija koi otsekoga{ n# vodat kon podobra idnina. Niz toj pat nastanuvaat pogolemi promeni vo op{teweto, pa i vo jazikot na dr`avata. Promenite vo jazikot se vidlivi, taka {to kontinuirano se sozdavaat novi zborovi i izrazi, a na smetka niv se istisnuvaat nekoi zastareni zborovi. Seto toa pri~inuva na{iot jazik da bide pobogat i posovremen, a toa poka`uva deka toj mora da odi vo ~ekor so vremeto. Ottuka doa|a potrebata za sozdavawe novi zborovi koi{to imaat za cel da gi zadovoluvaat potrebite na lu|eto vo nivnata sekojdnevna komunikacija. Edni od tie novosozdadeni zborovi se i neologizmite. Institucijata koja se zanimava so ovaa problematika na jazikot se vika Institut za makedonski jazik Krste Petkov Misirkov i se nao|a vo Skopje. So va{iot nastavnik po makedonski jazik ubavo bi bilo so predhodna najava, organizirano da ja posetite ovaa institucija od kade }e doznaete mnogu ubavi ne{ta za na{iot jazik.

neologizMi Pro~itaj, sogledaj, razmisli!

Na na{ata ulica, koja e poznata so ubavi drvoredi, porano `ivee{e eden mnogu razumen srednove~en ~ovek. Ima{e golem avtoritet i be{e golem univerzalen ~ovek. Pokraj seto toa, toj golem afinitet poka`uva{e kon slikarstvoto, a rabote{e kako avtomehani~ar. Za `al, so negoviot dobar zanaet na{i sonarodnici go povlekoa da zamine vo dijasporata. razgovarame - zaklu~uvame: - Istaknatite zborovi vo tekstov imaat svoe zna~ewe; - Neologizmite se i slo`eni zborovi, odnosno zborovite koi{to se sostaveni od dva zbora i ozna~uvaat edno zna~ewe ili eden poim: drvo + red = drvored, avto + mehani~ar = avtomehani~ar i dr. - Poteklo vodat od gr~kite zborovi: neos = nov, logos = zbor (nov zbor).

ne zaboravaj! - nelogizmi se novosozdadeni zborovi koi{to imaat posebno zna~ewe vo jazikot; - Nelogizmite se eden od izvorite za bogatewe na re~nikot kaj sekoj intelektualec za da postigne povisok stilski efekt. 72

Pro{iri gi svoite znaewa! - Neologizmite se delat na prifatlivi i neprifatlivi. Prifatlivi neologizmi se novosozdadeni zborovi koi naukata gi prifatila i se vo slu`ba na upotreba, odnosno redovno se upotrebuvaat pri op{teweto. - Neprifatlivite neologizmi se sprotivni zborovi na prifatlivite neologizmi, za{to niv naukata vremeno gi prifa}a, pa potoa gi istisnuva, za{to ne se vo duhot na na{iot jazik. - Neologizmite brzo navleguvaat vo naukata, umetnosta, tehnikata, tehnologijata itn.

Eve nekolku neologizmi: kompjuter, stojali{te, mikser, drvored, video, dividi, kompleks, avtomehani~ar, avtolimar, eksport-import, apsoluten, univerzalen i dr.

ve`bi za proveruvawe na znaewata: Napi{i re~enici so upotreba na slednive neologizmi: vrabotuvawe, bran, kompromitiran, legalno, streme`, polet, ilegalno, avtolimar i renome. Vo edna ista re~enica mo`e{ da upotrebi{ i pove}e od ovie zborovi.

tolkuvawe i uPotreBa na neologizMite da se proverime! - Neologizmite treba da gi upotrebuvame na pravo mesto i vo pravilna forma. Pravilno korigira inteligencija fizionomija injekcija

nepravilno koregira intelegencija fizonomija inekcija

- Ako znaeme pravilno da go tolkuvame, odnosno ako pravilno go znaeme vistinskoto zna~ewe na sekoj neologizam, }e znaeme i pravilno da go upotrebime. Vo sprotivno, }e bideme sme{ni vo javnosta i }e naideme na potsmev.

73

Eve nekolku tolkuvani neologizmi: avtomehani~ar - ~ovek {to se zanimava so popravka na motorni vozila; stojali{te mesto kade se stoi, mesto kade zastanuvaat ili se sobiraat lu|e vo naseleno mesto, mesto kade zastanuvaat avtobusi i sl.; gluv~e – ured kaj kompjuterot; sneg – na ekranot (sne`na slika); ilegalno – nezakonsko; korigira – poprava, isprava nekoja napravena gre{ka; ekspresno – mnogu brzo; univerzalen – zaedni~ki za site, ~ovek {to ima poznavawe od pove}e ne{ta; avtoritet – ugled, dostoinstvo, po~ituvawe, ~ovek so pogolema vrednost; dijaspora - `iveewe nadvor od granicite na sopstvenata dr`ava.

ve`ba za relaksirawe: Ovaa jazi~na polnuvalka se odnesuva na tvoite znaewa, no sega treba da se fokusira{ na stilot i jazikot. Obvrskata tvoja e popolnuvalkava najprvo da ja prenese{ vo svojata tetratka, a potoa da ja re{ava{ spored postavenive barawa. 1. Na~in na izrazuvawe; 2. Kniga na zborovi po azbu~en red podredeni; 3. Zborovi razli~ni po forma, a se so isto zna~ewe; 4. Zborovi sprotivni na svoeto zna~ewe; 5. Zborovi so sli~na forma, no imaat razli~no zna~ewe; 6. Zborovi koi{to se isti po forma, a imaat razli~no zna~ewe; 7. Novosozdadeni zborovi so posebno zna~ewe vo jazikot. 1 2 3 4 5 6 7

74

PRAVOPIS Pravopis e eistem od jazi~ni normi, zakonitosti, interpunkciski i pravopisni znaci i pravila koi{to pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat.

75

- Pravopis - Interpunkciski znaci i pravopisni znaci * Crta * Zagradi * Crti~ka * Yvezdi~ka * Apostrof

76

PravoPis da se potsetime! - Jazikot e sredstvo za op{tewe (razgovarawe) me|u lu|eto. - Razgovorot me|u dve ili pove}e lica se vika razgovor, a licata {to razgovaraat me|u sebe se vikaat sogovornici. Jazikot vo op{teweto go upotrebuvame po usten (preku govorot) ili pismen (preku pi{uvawe) pat. - Koga zboruvame, glasovite gi soedinuvame vo slogovi i so niv oformuvame zborovi koi gi povrzuvame i dobivame re~enici. - Pri kulturata na pismenoto izrazuvawe nositel e re~enicata, pri {to treba da se po~ituvaat jazi~nite normi i zakonitosti. Tie normi, pravila i zakonitosti se dadeni vo posebna kniga za sekoj jazik {to se vika Pravopis. Tokmu takov pravopis ima i na{iot standarden (literaturen) jazik, koj{to e donesen na 7 juni 1945 g. Sekoj pravopis so samiot razvoj i promeni vo op{testvoto, podle`i na menuvawe. Taka, posledniot Pravopis na makedonskiot literaturen jazik so nekoi pomali izmeni, pod redakcija na Todor Dimitrovski e objaven vo maj 1998 godina, vo izdanie na Prosvetno delo – Skopje.

ne zaboravaj! - Pravopis e sistem od jazi~ni normi, zakonitosti, interpunkciski i pravopisni znaci i pravila koi{to pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat; - Prviot makedonski pravopis e donesen na 7 juni 1945g.; - Pravopisot gi sodr`i site pravila za pravilno pi{uvawe.

77

interPunkciski znaci i PravoPisni znaci da se potsetime! - Zborot interpunkcija e prezemen od latinskiot jazik i ozna~uva gramati~ki znaci koi{to pri pi{uvaweto se stavaat me|u zborovi i re~enici. - Interpunkciskite znaci i pravopisnite znaci se del od na{eto kirilsko pismo koi pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat, za{to so niv se ozna~uva kade po~nuva re~enicata, kade zavr{uva, kade treba da napravime pauza, odnosno da dademe boja na glasot i sl. Nakuso re~eno, interpunkciskite znaci i pravopisnite znaci tekstot za ~itatelot go pravat ~itliv, a za slu{atelot jasen i razbirliv. - Interpunkciski znaci ima pove}e, no ovojpat pat pove}e }e se zapoznaeme so: crtata i zagradite. - Crti~kata, yvezdi~kata i apostrofot se upotrebuvaat samo kako pravopisni znaci.

crta Pro~itaj i sogledaj! Pes i srna Edna{ eden love~ki pes gonel nekoja srna. - Nikoga{ nema da me stigne{ - mu re~e srnata. - Zo{to? – zapra{a pesot. - Jas begam za da si go spasam `ivotot, a ti tr~a{ za da go zadovoli{ svojot gospodar – mu odgovori srnata. Ezop razgovararame - zaklu~uvame: Interpunkciskiot znak crta se pi{uva vo slednive slu~ai: - Vo tekstovi pri upotreba na dijalog, odnosno pri predavaweto na direktniot govor namesto navodnici, {to se gleda i vo samiov tekst, se upotrebuva crta; - Crta se pi{uva ako sakame vo re~enicata da iska`eme sprotivno od ona {to o~ekuva ~itatelot. Primeri: Toj denar nema – ku}a }e kupuva! V selo tapan ~uka – momata aber nema! - Mo`e ponekoga{ vo re~enica koga ne{to se nabrojuva, po poslednoto nabrojuvawe pred slednite zborovi da se napi{e crta. Primeri: Meso, sirewe, piewe, torta – toa be{e go{tevaweto kaj Vojnevci! Miladinovci, Prli~ev, @inzifov, Racin – toa se tvore~ki li~nosti so koi se gordee makedonskiot narod. - Crtata u{te se vika tire. 78

ve`bi za proveruvawe na znaewata: Vo sledniov prozen tekst so moliv stavi go na potrebnoto mesto interpunkciskiot znak crta (tire). Tatko mu mu rekol na svojot sin: Na, sinko, za 100 denari kupi mi maslinki. [to da kupam, alva? rekol sinot. Ne alva, tuku maslinki! mu rekol povtorno dedoto. Alva! pak, rekol sinot. A, bre, maslinki, ti velam! A, alva?! Da te zeme |avolot so se taa tvoja alva! Zar tebe tolku mnogu ti se jade alva?

zagradi Zagradata e znak vo koj se pomestuvaat zborovi i izrazi koi davaat dopolnitelni pojasnuvawa na ona {to e prethodno napi{ano vo re~enicata. Za tie delovi (zborovi) od re~enicata {to se staveni vo zagrada, mo`e da se re~e deka se zborovi so sodr`ina od vtor red. Prete`no toa se koristi vo sodr`inite na dramskite dela. Primer: Kostadin: (sam, iznemo{ten) Zafire!... Zafire!... (ka{la) Zafire!... Vo zagrada se pi{uvaat broevi vo tekstot koi ozna~uvaat nekoe soznanie. Primer: Bla`e Koneski (1921-1993) e poznat istaknat makedonski nau~nik i lingvist na XX vek.

crti~ka Pravopisniot znak crti~ka se pi{uva vo slednive slu~ai: - pri pi{uvawe na pribli`ni broevi (sedum-osum, dva-tri); - koga na edno prezime mu se dodava i drugo prezime (Nevena Georieva – Duwa, Angela Petkovska - Stojkoska); - pri delewe na zborovi na slogovi (klu-pa, iz-vor); - pri prenesuvawe na del od zborot vo drug red; - koga dva zbora se nadopolnuvaat eden so drug (`iro-smetka, nacrtzakon, bit-pazar, makedonsko-angliski re~nik, crveno-`olto, rang-lista); - vo slo`eni zborovi vo koi prviot del e cifra (Ovaa godina (2008) se odbele`uva{e 100-godi{ninata od ra|aweto na Racin.). ve`ba za proveruvawe na znaewata: Napi{i po dve re~enici od sekoj vid vo koi }e go upotrebi{ pravopisniot znak crti~ka. 79

Yvezdi~ka Znakot yvezdi~ka vo na{iot jazik se upotrebuva samo kako pravopisen znak i toa koga sakame nekoj zbor ili izraz da go objasnime, toga{ po zavr{uvaweto na zborot vo re~enicata, nad poslednata bukva na toj zbor pi{uvame yvezdi~ka, a pod tekstot se pi{uva objasnuvaweto. Ako niz tekstot na stranicata ima pove}e takvi objasnuvawa, brojot na yvezdi~kite se zgolemuva za edna pove}e. Vo ponovo vreme mesto yvezdi~ka, ne retko se upotrebuva, odnosno se zamenuva so cifra (broj), {to e mnogu poprakti~no.

apostrof Pro~itaj, sogledaj, razmisli! ------------------s‫י‬nce le, s‫י‬nce premilo! Po s’ta zemja si bilo; Si videlo drugi nec~asten ko mene, s‫י‬nce, porasten? ------------------Konstantin Miladinov (Na s’nceto) razgovarame - zaklu~uvame: - Vo zborovite {to se istaknati vo stihovive e upotreben pravopisniot znak apostrof; - Se upotrebuva (se pi{uva) za da se vidi deka poradi edna ili druga pri~ina, od zborot otpadnal nekoj glas (k‫י‬ti, s‫י‬nce, s‫י‬ta); - So ovoj znak vo opredeleni slu~ai se opredeluva slogovnoto r vo zborovi (‫י‬rti, ‫י‬rkulec, ‫י‬r`i, ‫י‬rbet); - Upotrebata na ovoj pravopisen znak pove}e se sretnuva vo stru{kiot govor, pa ottuka ne slu~ajno niz pesnite go upotrebil i Konstantin Miladinov. Proveri gi svoite znaewa! Stavi go potrebniot pravopisen znak vo slednive stihovi kade misli{ deka e ispu{ten: ]e mine silen ek }e bsne sonce zlatno po sekade na svetot }e zgine sramno gnetot }e lsne `ivot nov! -----------------Ko~o Racin 80

Istata postapka stori ja i vo slednive ~etiri stiha: Na pt dale~en ja }e si idam i v drugi strni }e si pobegnam, kde snceto svetlo ugrevjat, kde neboto yvezdi posevjat. --------------------Konstantin Miladinov Bidi istra`uva~! Prvite stihovi {to se dadeni vo ovaa zada~a gi napi{al poetot Ko~o Racin. Potrudi se da ja najde{ negovata stihozbirka Beli mugri i vo nea pro~itaj gi site pesni so {to }e doznae{ i od koja pesna se zemeni istite stihovi, a so toa }e proveri{ dali to~no si odgovoril/a na postavenoto barawe. Na ist na~in postapi i so drugite ~etiri stiha, no za niv }e ja pobara{ knigata Tvorbi od Konstantin Miladinov. Najlesno toa }e go stori{ ako go otvori{ sajtot na Bibliotekata Bra}a Miladinovci – Skopje (www.gbiblisk.edu.mk) i }e gi pobara{ delata i avtorite koi ti se potrebni.

Pro{iri gi svoite znaewa!

- Potrudi se da go pronajde{ Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik, koj{to e ilustriran na str. 77 od ovoj u~ebnik. Od nego }e doznae{ mnogu pove}e za upotrebata na interpunkciskite i pravopisnite znaci.

81

ve`ba za relaksirawe: Slednava, i posledna jazi~na popolnuvalka za podra~jeto Jazik se odnesuva na tvoite znaewa od pravopisot. Tvoja zada~a e da ja prenese{ popolnuvalkava vo svojata tetratka i da ja popolnuva{ spored barawava. 1. Se upotrebuva pri prenesuvaweto na direktniot govor i vo drugi slu~ai; 2. Se upotrebuva kako interpunkciski znak vo re~enicite za ne{to da se pojasni; 3. Vo opredeleni slu~ai se upotrebuva za da go ozna~i slogovnoto r; 4. Interpunkciski znak vo praktikata se zamenuva i so broj; 5. Sistem od jazi~ni normi i pravopisni znaci; 6. Se upotrebuva pri prenesuvawe del od zborot vo drug red i drugi slu~ai.

1 2 3 4 5 6

82

koristena literatura za Podra^jeto jazik

1. Op{ta gramatika na makedonskiot jazik od Bojkovska Stojka, Minova – \urkova Liljana, Pandev Dimitar, Cvetkovski @ivko, Prosvetno delo – Skopje, 2008; 2. Gramatika na makedonskiot jazik od Bla`e Koneski, Kultura – Skopje, 1982; 3. Pravopisen re~nik na makedonskiot literaturen jazik od Kiril Koneski, Prosvetno delo – Skopje, 1999; 4. Re~nik na makedonskiot jazik t. I, II i III, Institut za makedonski jazik – Skopje, 1961 – 1966; 5. Pravopis na makedonski literaturen jazik, so izmenet i dopolnet tekst od B. Vidoevski, T. Dimitroski, K. Koneski, R. Ugrinova – Skalovska, Prosvetno delo – Skopje, 1998; 6. Gramatika po makedonski jazik za V odd. (2005) i VI odd. (2002) od Nada Nikolovska i Vojo Veljanovski, Makedonska iskra – Skopje; 7. Gramatika po makedonski jazik za VII odd. od Nada Nikolovska, Rasko Lozanoski i Vojo Veljanovski, Makedonska iskra – Skopje, 2005; 8. Sovremen leksikon na stranski zborovi i izrazi od Qubo Mi}unovi}, Na{a kniga – Skopje, 1990; 9. Staroslovenski jazik od Radmila Ugrinova – Skalovska, Univerzitet Kiril i Matodij - Skopje, 1970; 10. Makedonskite spomenici so glagolsko i kirilsko pismo od Ilija Velev, Liljana Makarioska i Emilija Crvenkovska, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov - Skopje, 2008; 11. Primeri za razrabotka na sodr`inite od podra~jeto Re~nik i stil vo osnovnoto u~ili{te od Petar Ba~anov i Zdravka Andonovska, Prosveten rabotnik - Skopje, 1991.

83

84

84

84

LITERATURA

AVTORSKA I NARODNA LITERATURA LITERATURNO-TEORETSKI POIMI IZRAZUVAWE I TVOREWE

85

86

RODNIOT JAZIK - ZAVET OD DEDOVCITE

87

NIE GO ZA^UVAVME MAKEDONSKIOT JAZIK I NACIONALEN IDENTITET ZA SLEDNITE GENERACII

Kuzman [apkarev (1834 - 1909)

Marko Cepenkov (1829 - 1920)

Dimitar Miladinov (1810 - 1862)

Konstantin Miladinov (1830 - 1862)

Narodnite pesni se pokazala na stepenot od umstvenoto razvitie od narodot i ogledalo na negoviot `ivot. Narodot v pesni izlivat ~uvstvata si v nih uvekove~vit `ivotot mu, davne{nite mu podvigi... Konstantin MILADINOV 88

Potseti se!

• • •

[to se podrazbira pod poimot literatura? Kako se deli literaturata spored nadvore{nite belezi, odnosno spored formata i na~inot na koj{to e napi{ana? Kako se deli taa spored sozdavaweto?

BEZ JAZIK SI NIKOJ I NI[TO Rodniot jazik e biseren |erdan Od zborovi - plodovi so~ni. Mislite tie ti gi redat Vo sliki jasni i to~ni. Toj e vrutok nepresu{en, ve~en, Niz bistri kapki - zborovi te~e. @ubori, klokoti, yvoni, se lee, Ko jasna yvezda sekoj zbor gree. Toj ni e zavet od dedovcite Kako tlanikot na ogni{teto. ^uvaj go kako crnka vo okoto, Bez jazik si nikoj i ni{to.

Vrutokot na Vardar

Vidoe PODGOREC Mojot re~nik

tlanik prostor okolu ogni{te

Vidoe Podgorec e roden 1934g. vo Skopje. Negovoto lite raturno tvore{tvo e bogato i raznovidno. Toj pi{uval i za vozrasnite i za decata. Gi napi{al romanite: Beloto cigan~e, Ajdu~ka ~e{ma, Rajna Vojvoda i dr.; zbirkite raskazi za deca: Prosti mi kanarinke, Nespokojno detstvo i dr.; stihozbir kite za deca: Vo Soluna gro{ somuna, Gorsko kladen~e i dr.

89

Rodniot jazik e biseren |erdan Razgovarame - zaklu~uvame: • Ve}e zabele`a deka pesnata Bez jazik si nikoj i ni{to ima poznat avtor, ~ie ime e zapi{ano. Vidoe Podgorec e avtorot koj ja napi{al ovaa pesna i ja objavil vo stihozbirka. Zatoa taa £ pripa|a na avtorskata (individualna), odnosno na pi{uvanata (umetni~ka) literatura. • Poetot pee za rodniot jazik, sporeduvaj}i go so biseren |erdan. Zo{to? • Zo{to jazikot e „vrutok nepresu{en, ve~en“? Si go videl li vrutokot na Vardar? Sega razmisli za sporedbata {to ja napravil poetot! • Obrni vnimanie na stihovite: „toj ni e zavet od dedovcite kako tlanikot na ogni{teto.“ [to zna~i da zavetuva{? Dali ti si dal/a zavet za ne{to? Si go ispolnil/a li zavetot? Kakov zavet ni ostavile dedovcite? Koja e poetovata poraka? • Toj direktno i otvoreno gi izrazuva svoite ~uvstva kon rodniot jazik. Koi ~uvstva gi izrazil? • Obrni vnimanie na poetoviot jazik i stilskite izrazni sredstva. [to postignal so niv? • Razgledaj ja strukturata na pesnata! Od kolku delovi e sostavena? Kako se vikaat tie delovi vo poezijata? • Zabele`i go glasovnoto sovpa|awe na krajot od stihovite. Kakva rima upotrebil poetot? [to postignal so toa? Ne zaboravaj! Literaturnite tvorbi koi imaat poznat avtor, ~ie ime e zapomneto ili zapi{ano £ pripa|aat na avtorskata (individualna), odnosno na pi{uvanata (umetni~ka) literatura. 90

Pro~itaj gi slednive pesni i sporedi gi so umetni~kata pesna Bez jazik si nikoj i ni{to od Vidoe Podgorec! NA EDINORODEN SIN Imat majka mila sina Mila sina Kostadina, Promeni go, nakiti go, Opa{i go svilen pojas,

Zaka~i mu strebren divit, Da prati go na manastir, Da ti u~it bela kniga, Da ti pi{it crno pismo. (625.pesna, Zbornik,Miladinovci)

IMA MAJKA MILA SINA Ima majka mila sina, Mila sina Kostadina, Promeni go, nakiti go, Vo svileno, koprineno, Opa{i mu svilen pojas, Zaka~i mu strebren divit, Daj mu v r‫י‬ce bela kniga,

Pa pu{ti go na manastir, Da se u~it bela kniga Bela kniga, crno pismo. Si go ~ekat tri godini, Toj nau~i v tri meseci I si dojde duri doma.

(631.pesna, Zbornik, Miladinovci)

Mojot re~nik

divit mastilnica od srebro

Lesnovski manastir 91

Razgovarame - zaklu~uvame: • Pesnite {to gi pro~ita se narodni pesni zapi{ani od bra}ata Miladinovci. Niv gi sozdal nadaren ~ovek vo minatoto, a se prenesuvani usno od generacija na generacija. • Vo narodnite pesni i vo se vkupnoto narodno tvore{tvo e za~uvan rodniot jazik za koj pee poetot Vidoe Podgorec. Narodnoto tvore{tvo ja neguvalo i ja ~uvalo tradicijata, odnosno jazikot, obi~aite i celokupnata kultura na eden narod. Razmisli {to e za~uvano vo ova pesna! • Zaradi na~inot na koj e sozdadena, narodnata pesna ima promenlivost na tekstot, odnosno se pojavuva vo pove}e varijanti. Kolektivot ja prifa}al tvorbata na nadareniot tvorec, no ja vidoizmenuval pri usnoto prenesuvawe. Preku ovie dve pesni gi otkrivame tie varijanti. • Po {to se razlikuvaat dvete pesni {to gi pro~ita? • Vo pesnite zabele`uva{ izrazi {to se povtoruvaat. Toa e ~esta pojava vo narodnite pesni. • Ima li takvi povtoruvawa vo avtorskata (umetni~kata) pesna Bez jazik si nikoj i ni{to? • Pronajdi gi postojanite epiteti! • Gi ima li niv vo avtorskata pesna? • Kako se grupirani stihovite vo ovie pesni, a kako vo avtorskata pesna Bez jazik si nikoj i ni{to? • Sporedi go jazikot! • Napi{i ja narodnata pesna na sovremen makedonski jazik!

Ne zaboravaj! Literaturnite tvorbi sozdavani od nadareni poedinci vo minatoto koga nemalo pismo (azbuka), bile prenesuvani usno niz vremeto od postarite na pomladite generacii. Bidej}i narodot gi za~uval i usno gi prenesuval, tie £ pripa|aat na narodnata (kolektivna) usna literatura. Pritoa, imeto na tvorecot bilo zaboraveno, pa zatoa ovaa literatura se narekuva anonimna.

92

• • • • • • •

Najpoznati sobira~i na makedonski narodni umotvorbi se: bra}ata Miladinovci, Marko Cepenkov, Kuzman [apkarev i dr. Narodnata i avtorskata poezija se razlikuvaat spored sozdavaweto. Zaradi na~inot na koj e sozdadena narodnata pesna ima promenlivost na tekstot, t.e. pove}e varijanti na edna pesna, dodeka avtorskata pesna nema promenlivost na sodr`inata. Vo narodnata poezija izbegnata e subjektivnosta (poetoviot li~en ton) koja e prisutna vo avtorskata (umetni~kata) poezija. Nekoi od stilskite izrazni sredstva se karakteristi~ni belezi na narodnata pesna: postojan epitet; refrenot. Narodnata i avtorskata poezija se razlikuvaat po strukturata. Narodnata pesna nema strofi i rimuvawa kako avtorskata. Narodnata poezija e sozdadena na makedonski naroden jazik (dijalekten i arhai~en), a umetni~kata na makedonski literaturen (standarden) jazik.

93

Pro~itaj, sporedi, razmisli!

RU@O LE, MLADA NEVESTO _ Ru`o le, mlada nevesto! Zo{to ne si mi kako {to be{e prvoto leto, prvata zima: prvata zima, alen karamfil! _ Aj gidi, ludo, aj gidi mlado! Kako da bidam kako {to si bev prvoto leto, prvata zima? Svekrva saka ku}a metena, svekor mi saka slatka ve~era, dever mi saka per~e ~e{lano, zolva mi saka kosa pletena, mom~e mi saka meka postela, ma{ko dete saka da cica. _ Ru`o le, Ru`o, mlada nevesto! ]e ti otkupam edna alajka, dewe da sedi{, sefa da pravi{, no}e da spie{, uyur da ~ini{! _ Ej gidi, ludo, ej gidi mlado, prvata mladost nazad ne ide! Narodna pesna

Mojot re~nik

alajka - sluginka uyur - odmor sefa - dobro raspolo`enie

Otkako ja pro~ita ovaa pesna, razmisli za nevestata Ru`a i nejziniot `ivot, a potoa, pro~itaj ja pesnata Lenka od poetot Ko~o Racin i sporedi gi pesnite spored ponatamo{nite barawa!

94

LENKA Otkako Lenka ostavi ko{ula tenka lenena nedovezena na razboj i na nalomi otide tutun da redi v monopol liceto £ se izmeni, ve|i padnaja nadolu i usti svija koravo. Ne be{e Lenka rodena za tija pusti tutuni! Tutuni-`olti otrovi, za gradi - kitki rozovi. Prva godina pomina grutka v srceto £ legna; vtora godina namina bolest ja v gradi iskina. Treta godina zemjata na Lenka pokri snagata. I no}e koga mese~ko grob & so svila vie{e veter~ok tiho nad nea `alna £ taga ree{e: „Zo{to mi, zo{to ostana ko{ula nedotkaena? Ko{ula be{e darovna.“ Ko~o RACIN

Ko~o Racin (Veles, 1908 _ Lopu{nik, 13 juni 1943) e makedonski kni`even deec i revolucioner, najpoznat po svojata poezija. Se smeta za osnovopolo`nik na sovremenata makedonska poezija, a negovata stihozbirka Beli mugri (Samobor, 1939) e napi{ana na makedonski jazik i pretstavuva edno od najzna~ajnite poetski dela vo makedonskata sovremena literatura. Pokraj poezija, Racin pi{uval i proza: nedovr{eniot roman Afion; izvesen broj raskazi: Vo kamenolomot, Pladne i dr. Napi{al i nekolku zna~ajni trudovi od oblasta na istorijata, filozofijata i literaturnata kritika. 95

Proveri gi svoite znaewa! Zabele`a deka pesnata Ru`o le, mlada nevesto e narodna pesna, a pesnata Lenka e avtorska pesna. No, toa ne e edinstvena razlika. Tie imaat svoi karakteristi~ni belezi. Otkrij gi, odgovaraj}i na slednive pra{awa: • [to e zaedni~ko za dvete pesni? Za kogo pee narodniot peja~, a za kogo poetot Ko~o Racin? • ^ii ~uvstva se izrazeni vo narodnata pesna? Kako doznava{ za toa?

• • • • • • • •

96

Koe e osnovnoto ~uvstvo vo avtorskata pesna Lenka? Koj e ta`en poradi sudbinata na Lenka? Kako se narekuva poetoviot li~en ton vo poezijata? Dali takov ton zabele`a vo narodnata pesna? Izdvoj gi stihovite vo koi najsilno se izrazeni ~uvstvata na bolka poradi tragi~nata sudbina na Lenka! So koe izrazno sredstvo poetot go postignal toa? Niz sodr`inata na pesnite otkriva{ deka Ru`a i Lenka se izmenile. Vo {to se sostoi izmenata i koja e pri~inata? Kakva e sudbinata na Ru`a, a kakva na Lenka? Kakvi ~uvstva predizvikaa kaj tebe nivnite sudbini? Sporedi ja strukturata na pesnite! Kako se grupirani stihovite vo niv? Pronajdi gi izraznite sredstva vo dvete pesni! Obrni vnimanie na postojaniot epitet i izrazite koi se povtoruvaat! Vo koja pesna gi zabele`uva{? Sporedi go jazikot na dvete pesni.

VARIJANTI NA NARODNATA PESNA BILJANA PLATNO BELE[E BILJANA PLATNO BELE[E

BILJANA PLATNO BELE[E

„Biljana platno bele{e na ohridskite izvori. Ozdola idat vinari, vinari belogra|ani.“

„Biljana platno bele{e na ohridskite izvori. Mi pominaa vinari, vinari belogra|ani.“

„Vinari belogra|ani, krotko terajte karvanot, da ne mi platno zgazite, platnoto mi e darovno!“

„Vinari belogra|ani, krotko terajte karvanot, da ne mi platno zgazite, platnoto mi e darovno!“

„Biljano, mome ubavo, ako ti platno zgazime, so vino }e go platime, em bela luta rakija.“

„Biljano, mome ubavo, ako ti platno zgazime, so vino }e go platime.“

„Ne vi go sakam vinoto, tuk' vi go sakam mom~eto, {to napred odi karvanot, {to fev~e nosit nad oko, i mene gledat pod oko.“

„Jas vi go nej}am vinoto, tuk' vi go sakam ludoto, {to napred odi pred karvan, {to turil fev~e nad oko, a mene gleda pod oko.“ Narodna pesna

„Biljano, mome ubavo, mom~eto ni e svr{eno. Za nego vino nosime, v nedela }e go `enime.” „Da bi go voda odnela i mene mi go donela, da bi go zmija k‫י‬snala so mojve dolni zap~iwa.“

Mojot re~nik

fev~e (fes) - vid turska kapa

Narodna pesna

97

Ve}e znae{: Narodnata pesna Biljana platno bele{e i mnogu drugi narodni pesni imaat pove}e varijanti, verzii, t.e. promenlivost vo sodr`inata.

Razgovarame - zaklu~uvame:

• • •

• • • •

• •

98

Sporedi gi dvete pesni i otkrij ja razlikata vo sodr`inata! Pesnata Biljana platno bele{e spa|a me|u najubavite makedonski narodni pesni. Taa se pee niz cela Makedonija, no i nadvor od Makedonija. Taka nastanale i razli~nite varijanti na ovaa pesna. Vo neposredna blizina na gradot Ohrid se nao|aat bistrite Biljanini izvori.Tamu, kako {to veli narodnata pesna, Biljana go belela svoeto platno od koe }e pravela ko{uli za da gi daruva svekorot i svekrvata. Vo Ohrid doa|ale po vino trgovci od Belgrad so kowi. Pove}e kowi vo kolona obrazuvale karvani. Koga karvanot pominuval pokraj Biljana, kako taa im se molela na vinarite? [to £ odgovorile tie? Koja forma na izlagawe ja koristel narodniot peja~? Na koj na~in ja prenesol temata na pesnava? Kakvi ~uvstva se izrazeni vo pesnata Biljana platno bele{e? Kako narodniot peja~ pee za qubovta - neposredno (kako za svoe li~no ~uvstvo) ili posredno? Sporedi go izrazuvaweto na ~uvstvata vo ovaa pesna so ~uvstvata vo avtorskite pesni: Bez jazik si nikoj i ni{to i Lenka! Kakva e devojkata Biljana? Koi osobini misli{ deka gi poseduva? Obrazlo`i go svojot odgovor! Razgledaj go stihot? Vo kakov stih e sozdadena pesnava? Izbroj gi oddelno slogovite na sekoj stih! Na primer: Bil-ja-na plat-no be-le-{e Ovoj stih e sostaven od osum sloga i se narekuva osmerec. Golem broj lirski narodni pesni se ispeani vo osmerec. Razgledaj go stihot vo avtorskite pesni vo vrska so brojot na slogovite! [to zabele`uva{? Razgovaraj za toa so nastavnikot.

Biljanini izvori

Zada~a:

•

Slu{nete ja na ~asot muzi~kata reprodukcija na pesnata Biljana platno bele{e i sporedete gi vpe~atocite predizvikani od muzikata so vpe~atocite od literaturniot tekst. • Obidete se da ja peete pesnata so pomo{ na nekoj instrument spored ovie noti, no prethodno razgovarajte so nastavnikot po muzi~ko obrazovanie.

99

Ne zaboravaj! Narodnata i avtorska poezija se razlikuvaat: • ^uvstvata vo narodnata pesna se izrazuvaat posredno, preku sliki i dijalog, a ne direktno i otvoreno kako vo avtorskata pesna. • Stihot vo narodnata pesna e osmerec, deveterec, deseterec… {to ne e karakteristi~en beleg na avtorskata pesna, osven vo poezijata na nekoi poeti koi pi{uvale pod vlijanie na narodnata pesna (Konstantin Miladinov, Ko~o Racin i dr.). • Narodnata pesna mo`e da se pee i da se sviri.

Bidi istra`uva~! Pronajdi narodna pesna koja ima muzi~ka reprodukcija i slu{ni ja! Zapi{i gi vpe~atocite predizvikani od muzi~kata reprodukcija vo sporedba so literaturniot tekst!

Sintezis 100

Pro~itaj i preraska`i! MARKO KRALE IZBAVUVA TRI SINXIRI ROBJE Sama moma crni o~i klela de gledaa, nisko zadremaa, ne vidoa {to po drum pomina, pominaa tri iljadi Tatari, prokaraa tri sinxiri robje: eden sinxir se mladi nevesti, drug sinxir se mladi mom~iwa, tret sinxir se mladi devojki. Nevestite `alno-milno pla~at: - Mili na{i sami ma{ki deca! Ta koj }e ve iskape, uspie, ta koj }e ve povie, razvie? Devojkite `alno-milno pla~at: - Mili na{i, na{i tenki daroj! Ta koj }e ve razvie, uvie? Mom~iwata `alno-milno pla~at: - Mili na{i tenki pu{ki! Ta koj {e ve izmie, istrie? Najnapred e Sultana nevesta i po nea Kalina devojka i po nea Milo{ dobar junak; iskoknaa na vrv na planina, progovori Sultana nevesta: - Bog ve ubil tri iljadi Tatari, pozaprete malku da po~inam, dete mi e v race otkinalo! Ka do~uja tri iljadi Tatari, pozaprea malku da po~inat. Vedna{ tresna dete na zemjata, pa si brkna v svileni xepovi, ta izvadi taa bela kniga, taa bela kniga - crno pismo: turi kniga pod krilja na pile, na pileto veli i govori:

101

- Ej, ti pile, sokolence, sa da litne{, dalek da odlita{, ta da ide{ u Budima grada, u Budima grada v meanata, tam }e nae{ Marko Kraleviti deka pie tova rujno vino, de go slu`i Mila meanxika, ta se stava u Markovi skuti, s usta gukni, pile, s krilja trepni, ta ispu{ti taa bela kniga, ispu{ti na Markovi skuti! Pa so dojde Marko Kraleviti, ta si izbi tri iljadi Tatari, otpu{ti si tri sinxiri robje. Narodna pesna Razgovarame - zaklu~uvame:

• • • •

Za kogo pee narodniot peja~ vo ovaa narodna pesna? Kako e pretstaven likot na Krale Marko? [to mo`e{ da ka`e{ za negovoto juna{tvo? Sodr`inata na ovaa narodna pesna mo`e da se preraska`e. Spored tebe, mo`e li avtorska pesna da se preraska`e kako i ovaa? Napravi sporedba so avtorskata pesna Bez jazik si nikoj i ni{to od Vidoe Podgorec.

Ne zaboravaj!

• •

Narodnite pesni vo koi se opeani nastani i opi{ani likovi od istoriskoto minato na na{iot narod, se vikaat epski narodni pesni. Karakteristi~en beleg na vakvite narodni pesni e raska`uvaweto i tie imaat narator (raska`uva~).

Bidi istra`uva~! Za da doznae{ pove}e za `ivotot i juna{tvoto na Krale Marko, otvori go sajtot na Gradskata biblioteka Bra}a Miladinovci - Skopje: www.gbiblisk.edu.mk

102

Osnovopolo`nik na umetni~kata poezija

Kostantin Miladinov e eden od najpoznatite makedonski pisateli od XIX vek. Roden e 1830 godina vo Struga. Prv u~itel mu bil negoviot postar brat Dimitar Miladinov (roden 1810 godina), koj podocna mu pomaga da prodol`i so {koluvaweto. @edta za nauka go vodi vo Moskva kade {to studira slovenska filologija i bara izdava~ za Zbornikot na narodni pesni {to ne mu uspeva. Krajno razo~aran, no i obzemen so ~uvstvo na taga po rodniot kraj, ja sozdava najubavata pesna T'ga za jug. Na pat za tatkovinata uspeva da go otpe~ati Zbornikot vo Zagreb 1861g. so pomo{ na hrvatskiot biskup Josip Juraj [trosmaer. Istovremeno doznava deka brat mu Dimitar e zatvoren vo Carigradskite zandani. Odi vo Carigrad da mu pomogne, no go zatvoraat i nego. Dvajcata bile obvineti kako ruski {pioni. Vo januari 1862 godina, eden po drug, dvajcata bra}a umiraat. So svojata prosvetitelska rabota i pe~ateweto na Zbornikot na narodni pesni, Miladinovci gi postavile temelite na makedonskata kni`evnost i odigrale va`na uloga vo nacionalnoto osvestuvawe na makedonskiot narod. Poetskoto tvore{tvo na Konstantin Miladinov e malo po obem, no zna~ajno. Poznati mu se pesnite: [upeqka, Golap~e, Bisera, Pobratimstvo, Na ~u`ina i dr. Najvpe~atliva mu e pesnata T`ga za jug.

103

Potseti se!

• • •

Literaturata se deli na literaturni rodovi vrz osnova na osobenostite na sodr`inata i formata na literaturnite dela. Koi se tie rodovi? Koi se osobenostite na lirikata kako literaturen rod? Kakvi vidovi na lirski pesni poznava{?

DUMANIE Za{~o, za{~o ja da qubam? Za{~o sebe si da gubam? Okul-nokul jarka mladost, Od qubovta barat ladost. Tja lad ne dat, plamen daat, I vo m‫י‬ki du{a klaat. Za{~o, za{~o ja da qubam? Za{~o sebe si da gubam? Jarka mladost, jarko greit, i ko cve}e me veneit. Baram senka da ‫י‬oladvam, Mesto v senka, v `aroj padvam. Za{~o, za{~o ja da qubam? Za{~o sebe si da gubam? Mladost srceto me pe~it, Bez nade`da da m‫י‬izle~it. Ela, mladost, usili se, I vo mene ugasni se! Konstantin MILADINOV

104

Razgovarame - zaklu~uvame:

• • • • •

Za {to pee poetot Konstantin Miladinov vo pesnata Dumanie? Koja e negovata osnovna misla? [to go inspiriralo da ja ispee pesnava? Poetot go obzemaat qubovni nemiri. Toj bara izlez od qubovniot ogan. Koi stihovi ja davaat poetovata razmisla nad negoviot silen i poguben zanes? Mnogu silni se ~uvstvata na poetot predizvikani od qubovta {to se razgorela vo negovata du{a. Bidej}i izrazuva ~uvstva, ovaa pesna e lirska pesna. A spored osnovnata misla na poetot, t.e. negovata inspiracija (motivot) i izrazenite qubovni ~uvstva, pesnata Dumanie e lirska qubovna pesna.

Ne zaboravaj! Lirikata e literaturen rod. Najzna~ajni karakteristiki na lirikata se subjektivnosta, emocionalnosta i muzikalnosta. Lirskite pesni se poetski tvorbi vo koi se izrazuvaat ~uvstva, misli i raspolo`enija. Bidej}i tie izrazuvaat ~uvstva, ne mo`at da se raska`uvaat, tuku se do`ivuvaat. Lirskite pesni, spored motivite mo`at da bidat: qubovni, rodoqubivi (patriotski), pejza`ni, elegii i dr. So site niv }e se sretne{ i zapoznae{ niz stranicite na ovoj U~ebnik. Qubovnata lirika gi opfa}a pesnite vo koi se iska`uvaat qubovni ~uvstva kon sprotivniot pol, ili kon najbliskite. Motivi se: neostvarena ili nedosti`na qubov, izgubena qubov i sl. Pod motiv se podrazbira osnovnata zamisla na edna literaturna tvorba, odnosno ona {to go inspiriralo poetot da ja napi{e pesnata. Pr.: motiv vo pesnata Dumanie se qubovnite nemiri na poetot. Osven lirskite pesni vo lirika spa|a i lirskata proza so koja }e se zapoznae{ vo pogornite oddelenija.

105

JA OPULI SE DEVOJ^E Ja opuli se, devoj~e, na vaa tuka planina, {to magla ima na nea! Da ne ja re~e{ od boga, tuku da re~e{ od mene. toa se mojte zdivovi, [to zdivam jaska za tebe, a }e izgoram kraj tebe. Narodna pesna

DEVOJ^E MLADO UBAVO! Devoj~e mlado ubavo! Nemoj mi mina prez dvori, Ne zadevaj mi jadove, Malko le, mi sa mojite; Ta {to da ~ine s tvojite? Devoj~e mlado ubavo! Ti v mene gledaj, ja v tebe, da ti ispi{am licetu Na turcka bela hartija, Da nose majci da vidi, Kako sam qub'f zaqubil, Katu fidan~e v gradina Proletno vreme v maija Koga cve}eto cafte. Od Razlo{ko

106

Razgovarame - zaklu~uvame:

• • • • • •

Narodniot peja~ vo pesnata Ja opuli se devoj~e ja vospeal qubovta na mom~eto kon devoj~eto. Kakva e taa qubov? Vo koi stihovi e naglasena iskrenosta na mom~eto? Na koj na~in se opi{ani kopne`ite na mom~eto kon sakanoto devoj~e? Koi se jadovite na mom~eto vo pesnata Devoj~e mlado ubavo!? Zo{to mom~eto saka da go nacrta liceto na devoj~eto na „bela hartija“? So {to ja sporeduva mom~eto svojata qubov? Narodniot peja~ pee za ~uvstvata na mom~eto kon devoj~eto, a vo avtorskata poezija poetot gi izrazuva li~nite ~uvstva. Sporedi gi izrazenite ~uvstva vo narodnite pesni, so onie vo avtorskata pesna Dumanie od Konstantin Miladinov!

Ne zaboravaj! Pesnite vo koi se vospeani qubovnite kopne`i na mom~eto i devoj~eto eden sprema drug, spa|aat vo grupata narodni qubovni pesni.

Bidi istra`uva~!

• Narodnite qubovni pesni se najbrojni. • Prepi{i edna narodna qubovna pesna. Mo`e{ da gi pronajde{ vo • • • •

Zbornikot na Miladinovci. Pronajdi i prepi{i i umetni~ka (avtorska) qubovna pesna! Potoa, zapi{i gi motivite na dvete pesni! Sporedi gi izrazenite ~uvstva vo prepi{anite pesni! Na koj na~in gi izrazuva poetot, a kako narodniot peja~? Zabele`i i drugi razliki me|u narodnata i avtorskata qubovna pesna!

107

ME^TAEWE KRAJ BREGOT NA EZEROTO

Ti si mrtva... I tebe te nema, temen burjan i tebe te skri! No ja ~inam deka samo spie{, ~inam ve~no so mene si ti. Probudi se! Pokraj bregot mini, mini leko i so kopne` tih vo o~ite nebesni i sini, {to ogrevat pak vo mojot stih. Probudi se! Moren pogled kreni, bidi ovde makar eden mig, i mig samo pak neka me pleni tvojot ne`en i zagri`en lik. Kraj ezero }e te ~ekam, mila, {tom zaspe beskrajnata {ir i na no}ta bes{umnite krila raspostelat tainstvo i mir. ]e se rodat me~taewa novi, novi ~uvstva }e razvijat let, i srceto ko edro }e plovi niz dale~en i nepoznat svet. Aco [OPOV (Od stihozbirkata Poetot i qubovta) Mojot re~nik

moren - zamoren burjan - obrasnato mesto, predel

Aco [opov spa|a vo redot na najplodnite i najuspe{nite poeti vo makedonskata literatura. Avtor e na slednive poetski zbirki: Na Gramos, Stihovi za makata i radosta, Nebidnina, Vetrot nosi ubavo vreme i dr. Roden e vo [tip vo 1923, a umrel vo Skopje 1982 godina. Bil ~len na MANU (Makedonska akademija na naukite i umetnostite).

108

Razgovarame - zaklu~uvame:

• • • • • • •

Za {to me~tae poetot kraj bregot na ezeroto? [to ne mo`e da pri fati toj? Kakvi ~uvstva go obzemaat nego? Zo{to? [to posakuva toj vo no}ta? So {to go sporeduva poetot svoeto srce? Zo{to? Vo koe lice se izrazuva toj? Sogledaj gi primerite vo pesnata (glagolite) koi go opredeluvaat liceto! [to postignal poetot so upotrebata na glagoli vo prvo lice ednina (~inam, }e ~ekam). Toj jasno ni soop{tuva deka izrazuva svoi ~uvstva na: qubov, taga, bolka i stradawe poradi smrtta na svojata sakana.

Ne zaboravaj! Preku prvoto lice vo ednina na glagolite, poetot gi izrazuva svoite ~uvstva, a toa vo poezijata se narekuva lirsko Jas.

Proveri gi svoite znaewa!

• • •

Pro~itaj ja pesnata Dumanie od Konstantin Miladinov i narodnata pesna Na edinoroden sin! Pronajdi go lirskoto Jas i objasni go! Vo koja pesna mo`e{ da go sogleda{? Za koi pesni e karakteristi~no lirskoto Jas?

109

Debarsko Ezero

110

TATKOVINATA SE SAKA SAMO AKO SE POZNAVA

111

Pro~itaj, sporedi, razmisli!

TE IMAME SAMO TEBE Ti si moeto vino`ito od svila, Ti si sonce od cvetovi vo boi, Ti si oro i pesna mila, Ti si ve~en bedem {to cvrsto stoi. Vol{eben pogled od [ara se {iri, od Bistra, Gali~ica i Kitka, slu{am tivok ezerski vetrec sviri, Ohrid, Prespa i Mavrovo me vika. A koga sonceto zad planinite si odi, koga mese~inata gordo nad zemjata brodi, Ti ostanuva{ cvrsta ko bedem, Tatkovino te imame samo tebe! Slavka ARSOVA

RODINA Imam zemja rodna i ja gree dewe nea {irot nebesen. Ve~er svetat yvezdni polilei i gi gasi v zori svetol den. Tuku no}e doma koga odam nad streite pod skri{niot mrak usetuvam - do ku}ata rodna so parabel v raka demne vrag. Me u~e{e, majko, du{o slatka, Da go qubam siot bo`ji svet. Bi go qubel, majko, bi go sakal, no mi treba sloboda i leb. Nikola Jonkov VAPCAROV

112

Razgovarame _ zaklu~uvame:

[to e zaedni~ko za dvete pesni? Kakvi ~uvstva izrazile poetite? Kako se vikaat lu|eto koi ja sakaat tatkovinata? • Kakva e tatkovinata vo pesnata Rodina, a kakva vo pesnata Te imame samo tebe? • Razmisli za stihovite od poslednata strofa na pesnata Te imame samo tebe! Kakva e tatkovinata no}e? [to misli{, zo{to poetesata ja opi{uva cvrstinata na tatkovinata tokmu no}e? Kade ti se ~uvstvu va{ najsigurno no}e? Zo{to? • Izdvoj stihovi koi najslikovito gi davaat prirodnite ubavini na na{ata tatkovina! Na koj na~in e postignata slikovitosta? Ne zaboravaj! Patriotski (rodoqubivi) pesni se vid lirski pesni koi se ispolneti so ~uvstva na bezgrani~na qubov kon rodnata zemja, kon tatkovinata i kon narodot. Vakov vid lirski pesni pi{uvale i pi{uvaat mnogu na{i poeti, no ne retko patriotski pesni sretnuvame i slu{ame kako narodni preku elektronskite mediumi.

Zada~a: Obidi se edna od ovie dve pesni da nau~i{ za ubavo recitirawe. Pritoa, vnimavaj na intonacijata, dikcijata, akcentiraweto i pauzite.

Bidi istra`uva~! Potrudi se da pro~ita{ i drugi umetni~ki patriotski pesni. Nastojuvaj da ja najde{ knigata Tuka e Makedonija od Du{ko Konstantinov i Zdravko Bo`inovski. Vo nea }e pro~ita{ pove}e patriotski narodni pesni. Napravi sporedba pome|u umetni~kata i narodnata patriotska pesna. Zapi{i gi svoite sogleduvawa vo tvojata tetratka i prezentiraj gi na ~asot!

113

QUBOV Ti si mi tivka i ne`na, Ti si mi male~ko mome.... Zo{to si v crno zabradena, Zo{to li o~ite modri V biseri ti se iskapeni? Ti si mi tivka i ma|esna, Ti si mi ta`na carica, Ti si mi zlatna i biserna, Ti si mi mojata qubovMale~ka moja tatkovino, Prolet {to ne si videla, Nitu pak sonce i radost... Ti si mi prolet razbudena, So ne`ni cve}a, so galabiPtica si bela, osudena Prostori da preletuva. Anton POPOV

Poetot Anton Popov e roden 1925 godina vo seloto Igumenec, Petri~ko. Pedago{ko u~ili{te zavr{il vo Nevrokop. Rabotel kako u~itel i novinar. Zaradi revulucionerna dejnost vo april 1942 godina e zatvoren, a vo juli istata godina e osuden na smrt i strelan zaedno so Nikola Jonkov Vapcarov. Negovi dela se: Izbrani tvorbi, Sofija, 1960; Odbrani tvorbi, Skopje, 1965 godina. Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Poetot Anton Popov pee za svojata tatkovina Makedonija, izrazuvaj}i ja golemata qubov i svoite patriotski ~uvstva kon nea. Analizirajte gi negovite rodoqubivi (patriotski) ~uvstva na ~asot i obrnete vnimanie na negoviot voshit koga pee za tatkovinata, kako i na negoviot odnos kon nea! • Preku koi poetski sliki poetot ja izrazuva svojata qubov kon tatkovinata? • Na koj vid pesni im pripa|a ovaa pesna spored izrazenite ~uvstva i motivot? • Kakvo e osnovnoto raspolo`enie vo pesnata? 114

• Zo{to poetot ja gleda tatkovinata ,,v crno zabradena“, a ,,o~ite modri v biseri iskapeni“? • Zo{to tatkovinata na poetot prolet ne videla?

Razmisli za zna~eweto na poslednite dva stiha! Razgovaraj za toa vo grupata so svoite drugari!

Pro~itaj, sporedi, razmisli!

• • •

Sekako zabele`uva{ deka pesnata e sostavena od nekolku delovi pome|u koi ima belina. Tie delovi se strofi. Obrni vnimanie na goleminata na strofite vo pesnata! Dali se ednakvi? Kolku redovi (stihovi) ima vo sekoja strofa oddelno? Dali se ednakvi stihovite? Sporedi gi stihovite i strofite na pesnite: Qubov od Anton Popov, Rodina od Vapcarov i Te imame samo tebe od Slavka Arsova!

Ne zaboravaj!

• Kompozicija e na~inot na koj e sostaveno edno delo od pomali delovi. • Nadvore{ni ~initeli na kompozicijata vo prozno delo se: glavi, poglavja, pasusi. Vo pesnite toa se: strofi, stihovi, a vo dramata: ~inovi, sceni, sliki. • Stihot e merna edinica vo pesnata i se pi{uva vo eden red. Nego go prou~uva naukata {to se vika versifikacija. Stihovite mo`at da bidat so razli~na dol`ina (od levo kon desno), isto kako i pesnite (~itawe ozgora nadolu). • Grupiraweto, organizacijata na stihovite vo pesnata se vika strofa. Strofa e zbir od dva, tri ili pove}e stihovi koi{to se sodr`inski povrzani i iska`uvaat edna celina koja pretstavuva slika. Spored brojot na stihovite, razlikuvame: monostih - strofa od eden stih; distih - strofa od dva stiha; tercina, tercet - strofa od tri stiha (tristi{ie); katren - od ~etiri stiha; kvintal - od pet stiha; sek stina - od {est stiha; septima- od sedum stiha; oktava - od osum stiha; nona - od devet stiha itn. • Vo zavisnost od brojot na stihovite vo strofata, pesnite mo`at da bidat: strofi~ni pesni (koi imaat strofi so ednakov broj stihovi), heterostrofi~ni pesni (koi imaat strofi so razli~en broj stihovi) i astrofi~ni pesni (koi nemaat grupirawe na stihovite vo strofi). 115

TATKOVINATA SE SAKA SAMO AKO SE POZNAVA Kako se doznava kolku tatkovinata se saka i poznava? Nabroj gradovi i sela! Dovolno e i tolku - ne treba golemi dela! Znaj: na{ite granici vo srcata se krvavi istoriski stranici! Napi{i gi ezerata prerodbenicite i svetcite od verata! Zapej oro lesno, stameno, ispraveno ~ekor vo levo i dva desno. Ete kako se doznava: Tatkovinata se saka samo ako se poznava! Stevo SIMSKI

Stevo Simski e sovremen makedonski poet, raska`uva~ i pisatel za deca. Roden e 1953 godina vo s. Jabuka, R. Srbija. Rabotel kako nastavnik po makedonski jazik, a od 1997 god. raboti vo MNR na R. Makedonija. Toj e avtor na TV - scenarija snimeni od MRTV. Avtor e na slednive knigi: Brodot nurka~ (poema za deca), Yvezdeni porti (roman), Ra|awe na angelot (poema) i dr. Dobitnik e na desetina nagradi na literaturni konkursi za kratok raskaz.

116

Proveri gi svoite znaewa!

• Za {to se pee vo ovaa pesna? • Kako se vikaat pesnite vo koi se izrazuva qubov kon tatkovinata? • Na koj na~in, spored lirskoto Jas, se doznava kolku decata ja sakaat tatkovinata? Kakvi dela se dovolni? • Kolku ti ja poznava{ tatkovinata? Nabroj pogolemi gradovi! Koi sela znae{? Kolku ezera ima vo Makedonija? Koi makedonski poeti -revolucioneri znae{? • Zo{to granicite na tatkovinata vo srcata se krvavi istoriski stranici?

• Obrni vnimanie na kompozicijata na pesnava! • Kolku strofi ima vo ovaa pesna? Kako se vikaat ovie strofi spored brojot na stihovite vo niv? • Kako se narekuva pesnata spored organizacijata na stihovite vo nea?

• Kakvi u{te strofi postojat spored brojot na stihovite? Sporedi so pesnata Qubov od Anton Popov!

Tvori jasno i slikovito!

• Napi{i pesna so naslov: Ja sakam tatkovinata. • Upotrebi rima i razli~na organizacija na stihovite! Ve`ba za relaksirawe: Popolnuvalkava se odnesuva na tvoite znaewa za stihot, no pred s# prenesi ja vo svojata tetratka, a potoa odgovaraj spored barawava! 1. Zbir od dva, tri ili pove}e stihovi; 2. Strofa sostavena od tri stiha; 3. Strofa sostavena samo od eden stih; 4. Nauka koja{to go prou~uva stihot; 5. Pesna vo koja strofite se sostaveni od razli~en broj na stihovi. 1 2 3 4 5 117

TATKOVINA Nigde na svetov pod vi{no nebo, po zlaten son~ev sjaj, tolku ubava zemja nema ko mojot roden kraj! Vrvovi vi{ni, gori zeleni i reki golem broj, te li~at segde, o zemjo mila, o roden kraju moj! …………………………….. Za mene ti si `ivot i sre}a, najgolem, najmil dar, vo moeto srce, za tebe, zemjo, gori qubov ko `ar. Van~o NIKOLESKI

Osnovopolo`nik na makedonskata literatura za deca Van~o Nikoleski e osnovopolo`nik na sovremenata makedonska literatura za deca. Roden e 1912 godina vo seloto Crvena Voda, Ohridsko. U~itelska {kola zavr{il vo Skopje, u~ej}i gi decata na makedonski jazik vo u{te neoslobodenata tatkovina. Vo 1946 godina ja objavuva stihozbirkata Makedon~e so koja gi postavuva temelite na sovremenata makedonska literatura za deca. Nikoleski spa|a me|u najplodnite i najomilenite detski pisateli vo Makedonija. Negovi najpoznati poetski i prozni dela se: Kraj ogni{te, Mice (poema), 14 000 oslepeni (poema), Vol{ebnoto samar~e (roman), ^udotvoren kaval i drugi. Nikoleski po~ina vo Ohrid 1980 godina, ostavaj}i zad sebe bogat i raznoviden opus.

118

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Poetot & gi posvetuva ovie stihovi na svojata tatkovina Makedonija. • Tatkovinata e najubava zemja za poetot. • Niz koi poetski sliki e opi{ana ubavinata na tatkovinata? • Pesnata izobiluva so epiteti koi ja zgolemuvaat slikovitosta i emocionalnosta. Pronajdi gi! • Vo koja strofa poetot najsilno ja izrazuva svojata qubov kon tatkovinata? Kakva e negovata qubov ? • [to pretstavuva tatkovinata za poetot?

• So {to ja sporeduva svojata qubov? • Koja e vrskata me|u dvata poimi {to se sporeduvaat? Ne zaboravaj! Sporedba ili komparacija e stilsko izrazno sredstvo koe nastanuva pri sporedba na eden predmet, su{testvo, pojava, poim ili ~uvstvo so drug vrz osnova na nekoi zaedni~ki osobini. Pri sporeduvaweto sekoga{ ima tri ~lena: Dete kako (ko, kak') jagne Predmet koj se sporeduva

sporedben predmet so svrznik koj se sporeduva (vrska) Vo primerot deteto e sporedeno so jagne, a nivnata zaedni~ka osobina e krotkosta. Drugi primeri: • O~i kako biseri kladenci.

• Gladen kako volk. • Treva gorka kako pelin. • Ve|i kako pijavici. • Stava kako vita ela. Zada~a: - Nau~i ja pesnava za ubavo umetni~ko recitirawe, no pritoa, vnimavaj na pravilna dikcija, intonacija, akcentirawe, pauzi i sl. - Pronajdi i drugi primeri za komparacija od tekstovite vo u~ebnikov i nadvor od nego. Zapi{i gi! (Bez jazik si nikoj i ni{to - Vidoe Podgorec , Te imame samo tebe - Slavka Arsova) 119

SMRTTA NA GOCE DEL^EV Temen se oblak zadade nad taa Makedonija. Trista mi pu{ki puknale, trista junaci padnale. Prvata pu{ka mi pukna, go udri Del~ev v srceto. Toj koga padna, prozbori: - Dru`ino verna, zgovorna, koga }e vie minete niz taa grada Kuku{a, majka mi }e ve presretne, za mene }e ve popita: ,,Kade e sin mi Del~ev?“ A vie }e i ka`ete: ,,Sin ti se, babo, o`eni za taa Makedonija.“ Narodna pesna

Goce Del~ev me|u svoite prijateli

Razgovarame _ zaklu~uvame: • [to go inspiriralo narodniot peja~ da ja ispee ovaa pesna? • Vo koi pesni spored motivot spa|a ovaa pesna? • [to pretstavuva temniot oblak nad Makedonija? Na {to mislel narodniot peja~? • Vo kakva forma e ispeana pesnava? • Za koj literaturen rod e karakteristi~na dijalo{kata (razgovorna) forma na izrazuvawe? • Vo poslednite dva stiha smrtta na Goce Del~ev e sporedena so `enidba. Zo{to? • Koe e osnovnoto ~uvstvo vo pesnata? • Obrni vnimanie na kompozicijata na pesnata i nejziniot stih! • Sporedi ja kompozicijata na ovaa pesna so avtorskata pesna Tatkovina od Van~o Nikoleski. Ne zaboravaj! Narodnite pesni koi se protkaeni so silni ~uvstva kon tatkovinata, kon lu|eto koi se borele za svojata zemja i za svojot narod, spa|aat vo narodna patriotska (rodoqubiva) lirika. Bidi istra`uva~! Prepi{i narodna rodoqubiva pesna so motiv od ilindenskiot period! 120

PESNA ZA SOLUNSKITE BRA]A Tamu, zad drevni manastirski yidovi pod bledata svetlost od voso~na sve}a so guskini perca gi sozdale tie prvite bukvi - ve~notrajni cve}a. So tie bukvi na slovenski jazik ne`en kako pesna na slavej~e v gora gi prevele potem prvite knigi pomili od sonce vo rumena zora. Kako {to po zalez na nebosvod vi{en blesnuvat yvezdi so skrajna ubost i bukvite taka zableskale sjajno nasproti zloba, progonstva, grubost. O, solunski bra}a Kiril i Metodij za va{eto delo, za va{ata pot, od Baltik do Egej, od Jadran do Sibir ,,Blagodaram“ {epne slovenskiot rod... Du{ko AVRAMOV

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Na kogo e posvetena ovaa pesna? • Na koj jazik tie gi prevele prvite knigi? So koja azbuka go storile toa? Koj ja sozdal taa azbuka? • Razmisli, zo{to poetot prvite bukvi gi narekuva ve~notrajni cve}a! Kako zableskale prvite bukvi? So {to go sporeduva poetot nivniot sjaj i ubavina? Objasni ja prekrasnata sporedba (komparacija). Pronajdi gi i ostanatite komparacii vo pesnava i objasni gi! • Obidi se da gi otkrie{ i ostanatite poznati stilski izrazni sredstva! • Vo koja strofa poetot vo ime na celiot slovenski rod im izrazuva blagodarnost na Kiril i Metodij za nivnoto delo?

121

Glagolica (prvo slovensko pismo sozdadeno 863 godina od sveti Kiril)

Bidi istra`uva~! Pronajdi pove}e podatoci za `ivotot i rabotata na svetite Kiril i Metodij! Pritoa, mo`e{ da go koristi{ kni`niot fond na u~ili{nata biblioteka ili bliskite biblioteki. Ako ima{ mo`nost za pristap na Internet, }e najde{ mnogu pove}e podatoci za slovenskite prosvetiteli. Otvori go sajtot na Gradskata biblioteka Bra}a Miladinovci - Skopje www.gbiblisk.edu.mk za da otkrie{ deka najlesno, najbrzo i vo sekoe vreme }e dobie{ podatoci koi te interesiraat ili ti se potrebni za istra`uva~ki proekti.

122

SELO ZRZE I ZMEOEC Selo Zrze et kaj {to zao|at sonce od Prilep. Nad seloto imat edna planina, seta tukure~i obrasnata so div ~aj. Na taja planina imat edna dupka, {to se vikat: Zmeoec. Otkoa }e vlezi{ pod zemi, ima da {eta{ seta planina, samo da nema{ strav i da ti se vidit. Malku ot ka }e poodi{ vo zmeovata dupka, }e najdi{ dva kobla od kamenot praeni u{te od zmeot, koga `iveal tamo. Koblite set {iroki kolku edno ogni{te i dlaboki kolku pol ar{in. Vodata {to et ko koblite nito prete~uat nito seknuat. Kolku da mo`e{ da lei{ ili da bliska{ edno podrugo i kolku }e zapri{ bliskaweto, i eto ti - koblite pak polni. Vo Zmeoec veruaat starite oti imalo nekoa{ eden zmev, {to `iveal tamo. Na den Veligden si igrale ~upi v sret selo Zrze i edna ~upa najli~na go vodela tanecot. Od vedrina se zadale edni viulici i ja krenale ~upata na vi{no nebo. Spiskala majka & (edna u majka bila): ,,Bre, {to se stori, kaj pojde, koj grabna, da li vetro{tiweto, da li samovilite?“ - Taja edna{ka ja snemalo.

Po dve godini vreme oti{la majka & na li~nata ~upa na planina za da zbirat bilki lekoiti. Odej}um, {etaj}um, do{la kaj Zmeoec i si rekla so umot, za da vlezit vnatre i da vidit da ne ne{to et }erka & tamo. Edno vlegla vnatre i eve ti ja }erka & , kaj si uspivat ma{koto dete. - Mori, da li ovde si mi se skrila, pod zemi, mila }erko moja, ami {to e toa dete {to uspiva{ u{te ne ma`ena? - rekla pla~ej}um majka. - Mol~i, maj~e, ne vikaj mnogu, da ne go razbudi{ zmeot, oti sega brgo zaspal da da ne te izeit ne{to. Izlegoa od Zmeoec nadvor i se izbaknale, se ispoprika`ale i na odewe mu rekla majka &, da go pra{at zmeot odo{to mu bila umira~kata. Edna ve~er go pra{ala odo{to mu et umira~kata i zmeot & ka`el, oti umoren, koga da si doel od oblaci, da ispiel eden kobel solena voda, na ~asot umiral. Po nekoj den do{la majka & i, otkoa se nau~ila od }erka je, mu donesla sol i go otrula zmeot. Si ja zede }erka si `enata i si do{la doma. Narodno predanie 123

Vlez vo pe{terata Zmeovica kaj Zrze Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Narodniot raska`uva~ ni raska`uva za potekloto na mestoto Zmeoec kaj Prilep. Kako nastanalo toa mesto spored narodniot raska`uva~?

• • Kakvi nastani ni opi{uva raska`uva~ot? Dali navistina se slu~ile? Ne zaboravaj! Predanijata se prozni narodni umotvorbi vo koi se objasnuva potekloto na nekoj lokalitet ili potekloto na nekoi geografski poimi. Naj~esto se raska`uva za postanokot na nekoe mesto (selo, grad, objekt, planina, ezero i sl.), no i za nekoi istoriski nastani i li~nosti. Vo nekoi predanija se opi{uvaat borbite na oddelni junaci od redovite na narodot protiv neprijatelot ili protiv razni natprirodni sili i su{testva. Predanijata se sli~ni na legendite, no imaat porealisti~na osnova. I pokraj toa {to nekoi predanija se polni so fantazija, tie se zna~ajni, bidej}i od niv crpime podatoci za pogledite na svetot na na{ite prethodnici.

Bidi istra`uva~! "

• Zapi{i predanie za postanokot na nekoj lokalitet vo bliskata okolina! • Za toa porazgovaraj so povozrasnite rodnini i poznajnici!

124

Pro~itaj, soporedi, razmisli!

ILINDEN Drama vo pet ~ina. Sliki od velikoto makedonsko vostanie vo 1903 godina. (odlomka) ^IN Soba vo domot na baba Mara. Vo ednoto }o{e natrupani ko{uli. Na sredinata masa i stolovi. Ogni{te so zapalen ogan. Tava, kalapi, mengeme, pili, ma{a, pirostija. Drva ispraveni vo ogni{teto. POJAVA XI (Vleguva Karev, Ilijca i dve momi gornoselanki) KAREV: Zdravi da ste mi junaci! SITE: Zdrav da ni bide{ na~alniku! (Site se rakuvaat. Isto i `enite.) KAREV: E, kako e – ima li kur{umi? Eve sestra Ilijca do{la da zeme. (Kon `enite.) Slu{ajte, sestri: zemete kolku {to ima. Deneska pove}e ne mo`eme da vi dademe. Ima kolku za trite da zemete. Drugi `eni neka ne doa|aat. (Kon u~enicite.) Ajde, junaci, pomognete im da gi natovarat. (U~enicite gi polnat torbite so kur{umi. @enite gi vadat pojasite. Nastrana Karev i Daskalot tivko zboruvaat.) KAREV: Priberi gi alatite i daj & gi na baba Mara da gi stavi vo skrivnicata. Ako re~e gospod, vo ponedelnik pak }e gi pobarame. A sega grupata neka svr{i nekoja druga rabota. DASKALOT: Mladata grupa e gotova za sekakva rabota. A znae{ {to razbrav utrovo? KAREV: Ka`i da vidime.. DASKALOT: Na~alnikot na vla{kata grupa mi ka`a deka sno{ti do{ol od Bitola nekakov afie. KAREV: Veruvam, Od Bitola pi{uvaat oti turskiot komitet re{il da prati svoj ~ovek za da se naredi i ovde komitetot protiv nas, kako {to naredile nasekade... (Se nasmevnuva.) Ti ka`a Mate kaj kogo trgnal afieto? DASKALOT: Trgnal kaj Jaja efendi. KAREV: Kaj telegraf~ijata. (Se smee) Neka im e airlija. (Seriozno.) Ti ka`i im na desetarite da storat tumbale niz cel grad i u{te od prviot den da razberat oti turskite komiteti veter gi vee na siva kobila. (Kon u~enicite.) Ajde, junaci, podr`ete im gi torbite, za da se opa{at.

125

(U~enicite gi pridr`uvaat torbite, `enite se opa{uvaat.) ILIJCA (nasmeana): E, mo`e sega nekoj da poznae oti sum opa{ala desetina oki kur{umi? KAREV: I~ ne se poznava ............................................... ............................................... POJAVA XII (Vleguva u~itelkata i dr`i polna bov~a so jabolka.) U^ITELKATA: Dobar den, bra}a! SITE: Dobar den, sestro! U^ITELKATA: [to pravite, kako ste? (Se rakuva so site.) KAREV: Spolaj bogu, arni sme. U^ITELKATA: Vi nosam malku jabolka da se osladite. (Gi stava na masa, kon Karev.) Sakam da ti ka`am ne{to. KAREV: Skri{no e? U^ITELKATA: Samo za du{manite. KAREV: E, togaj ka`i da vidime vo {to e rabotata, ama te molam nakuso, oti imam brza rabota. ]e mi prosti{ za bele{kata, neli? U^ITELKATA: Raat bidi. Jas ne sum ~ovek {to ne razbira i {to ne go ceni vremeto. Eve {to e rabotata: prvo - `enskata grupa, najmnogu momite i nevestite, baraat dozvola da go vezat barjakot. Mastrafot sami }e si go kupat. Velat, vreme e ve}e... A komitetot veli u{te ne e vreme... KAREV: Za barjakot sum ti ka`al kolkupati – rano e! Koga }e pritreba, }e vi ka`eme. (Se smee.) Sultan Hamid ne brza, a vie ste se razbrzale. Java{! Ima vreme. U^ITELKATA: Vtoro: grupata moli da & se dade nekakva rabota... KAREV: I za umrenite, bilem ima rabota. }e im dademe rabota! Utre e Ilinden – ne se raboti, a vo ponedelnik mutlak }e im se dade rabota. I vlainkite i tie baraat rabota. Ajde, bidete spokojni – v ponedelnik sabajle }e najdeme rabota i za `enskite grupi, me razbra li? U^ITELKATA: Razbrav! Izvadok od dramata Ilinden, Nikola Kirov MAJSKI

Nikola Kirov Majski e istaknat makedonski revolucioner, op{testvenik i publicist koj se ogleda i vo domenot na literaturnoto tvore{tvo. Roden e na 28 juni 1880 godina vo Kru{evo. Podolgo vreme bil u~itel vo Lerinsko i drugi mesta, a e eden i od aktivnite u~esnici vo Ilindenskoto vostanie. Se smeta deka toj e avtorot na poznatiot Manifest na Kru{evskata Republika koj podocna }e go vmetne vo dramata Ilinden i so toa }e go so~uva od zaborav. Po~inal na Ilinden 1962 godina vo Sofija.

126

Razgovarame – zaklu~uvame: - Koj moment od na{eto istorisko minato go otkriva{, ~itaj}i go tekstov? Koj lik prepoznava{? - Na koj na~in e predadena sodr`inata na tekstov? - Ovoj tekst se razlikuva od drugite tekstovi {to gi pro~ita. Sekako zabele`uva{ deka tekstov ima ~in i pojava. No, vakviot tekst ima i slika i iskaz na lik. Toa se nadvore{ni belezi na dramskiot tekst. - Dramskiot tekst ima i vnatre{ni elementi, a toa se: tema, fabula, ideja, likovi. Ovde spa|aat i etapite na dramskoto dejstvo: ekspozicija, zaplet, kulminacija, peripetija i rasplet.

Ne zaboravaj! - Tekstot predaden vo dijalo{ka (monolo{ka) forma i namenet za izvedba na teatarska scena se vika drama. Likovite gi pretstavuvaat nastanite preku razgovori, dvi`ewa, mimiki i sl. Tie se nositeli na dramskoto dejstvo. - Nadvore{ni belezi na dramskiot tekst se: ~in, slika, pojava i iskaz na lik. ^inot e zaokru`ena celina od dramskiot tekst koj zapo~nuva so krevawe na zavesata i trae do nejzinoto spu{tawe. Dramata mo`e da ima eden ~in (edno~inka) ili pove}e ~inovi. Slika pretstavuva eden mal del od dramata koga se menuvaat rekvizitite na scenata. Pojava e del od dramata koga se slu~uva promena na likovite na scenata. Iskaz na lik e govorot na likovite (dijalozi i monolozi). - Vnatre{ni elementi na dramskiot tekst se: tema, fabula, ideja, likovi i etapite na dramskoto dejstvo (ekspozicija, zaplet, kulminacija, peripetija i rasplet).

Zada~a! - Poseti ja u~ili{nata biblioteka za da pronajde{ nekoja drama i da ja pro~ita{. - Obidi se da gi otkrie{ elementite na dramskiot tekst!

127

Reka Radika

128

PRIRODNI [UMOLEWA

129

MAKEDONSKI PEJZA@I Red planini, red poliwa rodni nani`ani vo tvojata niska, mo`ebi zatoa tolku te sakam i tolku na srce si mi bliska. Red reki~ki, red ezera bistri i cve}iwa na dofat na raka, mo`ebi zatoa tolku si mi bliska i tolku mnogu te sakam. Red tutun, pa afioni, lozja, red zreli i pozlateni `ita, mo`ebi zatoa tolku te sakam i kon tebe radosno itam. Savo KOSTADINOVSKI

Pogled na Gali~ica, Ohridsko i Prespansko Ezero Savo Kostadinovski e sovremen makedonski poet, koj pove}e od dve decenii `ivee i raboti vo Keln (Germanija). Roden e 1950 godina vo selo Gorno Botu{je, Makedonski Brod. Dosega ima publikuvano pove}e od 15-tina zbirki poezija, nameneti za decata.

Proveri gi svoite znaewa!

• Koj e motivot na pesnava? Koi ubavini na tatkovinata gi istaknuva poetot? • • • • 130

Dali si zabele`al/a nekoja od tie ubavini? Gi ima{ li videno dvete ezera kako na slikava? Ne propu{taj da £ se voshituva{ na ovaa ubavina koga patuva{ kon Ohrid preku Gali~ica. Koe e osnovnoto ~uvstvo izrazeno vo pesnata? Na koi pesni im pripa|a ovaa pesna spored motivot i izrazenoto ~uvstvo? Obrni vnimanie na organizacijata na stihot, ritamot i rimata vo pesnata!

DOJDI VO OHRID Vo mugrite koga gi rasturi istok po neboto temno zlatestite zrakoj; {tom sonceto trgne problesnato,~isto po presnite sledi na no}ta i mrakot; ezernite dalgi vo utrinen blesok go gu{kaat milo krajbre`niot pesok, - togaj dojdi v Ohrid! Kiparisot visok, dabjeto kraj patot so vetrot koga }e zapeat pesna, vo poleto koga se lulee zlato, Drim razluten bega pod vrbite resni. Gali~ica koga red prikazni redi i mirot so {epot trepet go sledi, - togaj dojdi v Ohrid! Temninata koga pla{t kadifen frli i izbega denot zad vr{kite sne`ni; {tom zativne yvonot od bliskite trla, vrz neboto temno yvezdenata mre`a se dipli, a svetot v son potonal dlabok, sal negde e slu{no {umolewe slabo, -togaj dojdi v Ohrid! Vo tihata ve~er pritaena, mirna, {tom mesecot trgne po svodot da {eta, i nekade, tamu vo nedogled {iren, sakanata yvezda toj sre}en ja sreti; vo odblesok ~uden ezeroto sjae, a okolu svetot se zanemel, trae, - togaj dojdi v Ohrid! Gane TODOROVSKI Gane Todorovski e istaknat makedonski poet, preveduva~, literaturen kriti~ar i publicist. Roden e 1929 godina vo Skopje kade diplomiral i doktoriral na Filozofskiot fakultet. Podocna e profesor na Filozofskiot fakultet. ^len e na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija i ~len na MANU. Avtor e na poetskite zbirki: Bo`ilak, Spokoen ~ekor, Sneubaven den, Gor~livi goltki nepremolk, Trevo`ni zvuci i dr. Dobitnik e na nagradite: 11 Oktomvri, Bra}a Miladinovci, Kliment Ohridski, Ko~o Racin i dr.

131

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Koga nè pokanuva poetot vo Ohrid? Zo{to? • Kako izgleda Ohrid vo mugrite? Kako izgleda ve~erta? • Koe stilsko izrazno sredstvo go upotrebil poetot koga veli: ,,Drim • •

razluten bega…“ ili ,,Gali~ica red prikazni redi“? [to postignal so toa? Pronajdete i drugi takvi izrazi vo pesnata. [to pretstavuva ,,pla{tot kadifen“, a {to ,,yvezdenata mre`a“? So kakvo zna~ewe gi upotrebil poetot ovie zborovi? Objasnete go stihot: ,,vo poleto koga se lulee zlato“. Na koe zlato misli poetot?

Ne zaboravaj! Pesnite vo koi se iska`uva subjektivno ~uvstvo ili raspolo`ba predizvikani od prirodata ili prirodnite pojavi ili, pak, se dava samo opis na prirodata ili prirodnite pojavi, se vikaat lirski pejza`ni (opisni) pesni. Naj~est motiv vo ovie pesni se ~uvstvata i raspolo`bite na poetot sprema prirodata predizvikani od soznanijata za `ivotnite pojavi.

Tvori jasno i slikovito! Napi{i stihuvana tvorba, davaj}i opis na prirodata vo rodniot kraj! Pritoa, upotrebi stilski izrazni sredstva za da postigne{ slikovitost!

132

NI PRELA GORA NI TKALA Ni prela gora ni tkala, sa zima bolna le`ala; koga mi dojde \ur|ovden, sama se gora oblekla s# vo zelena dolama s# vo zeleno kadife. Narodna pesna

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• [to go pottiknalo narodniot peja~ da ja ispee ovaa pesna? Kakov opis e daden vo pesnava? • Koj e osnovniot motiv vo nea? • Spored toa, opredeli go vidot na ovaa pesna! • Za sekoja poetska slika napi{i naslov {to }e pretstavuva sporeden motiv! • Koga gorata ,,bolna le`ala“? • A koga se ,,oblekla“ vo zeleno kadife? • Kakvi osobini narodniot peja~ £ dal na gorata? • Koe stilsko izrazno sredstvo go prepoznava{ vo vrska so toa? • Otkrij gi i drugite stilski izrazni sredstva so koi se poslu`il narodniot peja~! Potkrepi gi so primeri od pesnava! • Razmisli za vlijanieto na ~ovekot vrz bioritamot na prirodata! • Otkrij ja idejata na narodniot peja~! • Obrni vnimanie na strukturata na ovaa pesna, gradbata (sostavot) na stihovite! • Kakov e jazikot vo pesnava? • Izdvoj gi neliteraturnite zborovi i izrazi i napi{i gi na literaturen (standarden) jazik!

Bidi istra`uva~! Narodnata pesna Ni prela gora ni tkala ima muzi~ka reprodukcija vo ispolnenie na poznatiot interpretator na izvorni narodni pesni Aleksandar Sarievski. Obidi se da ja pronajde{ i da ja slu{ne{! 133

KAPINA Kapino kapko bo`ja Crveno - crna misterijo na zemjata [titenica na letoto So trwe {to te obgradilo Plod si na zrelata rasko{ I dar za site bez tebe {to ne mo`at Ni go razbla`uva{ denot [to podgorel i suv se spuril Pod sa~ot na sredletnite gore{tini Kaj {to te nema - nevidena jalovina Kaj {to te nema - voshit na postoeweto Dro~i{ nabreknato pogusta i od son~evata krv Dro~i{ niz iljadi okca kako rubinova gordost I po onoj {to te odminuva Se yveri{ so krvjosaniot pogled Na umira~koto leto Neka se grebne toj {to }e te grabne Neka go zdoboli toj {to ne umee da moli Neka da pati toj {to ne }e smogne da ja sfati Nedopirlivata tajna na tvojata Nedostapna ubavina Ti grebliva gordelivko na letnata {tedrost Vekuvaj si kako trajno predupreduvawe Do site poneupateni posega~i kon ubavinata Deka do sladosta i do yvezdite Sal preku trweto se stignuva. Gane TODOROVSKI

Mojot re~nik

134

jalovina - neplodna zemja {tedrost - izda{nost sa~ - plitok kovan sad za pe~ewe leb, vr{nik

Proveri gi svoite znaewa

• Poetot Gane Todorovski ispeal pesna za kapinata koja ja narekuva ,,kapka bo`ja“ i ,,{titenica na letoto“. Zo{to? • Objasni gi stihovite : ,,Kaj {to te nema - nevidena jalovina Kaj {to te nema - voshit na postoeweto“ • Koi se tie iljada okca na kapinata {to ,,dro~at“ kako rubinova gordost?

• Na kogo poetot mu posakuva da se grebne i da go zdoboli? • [to treba da pretstavuva kapinata za ,,neupatenite posega~i kon ubavinata“? Na {to treba da predupreduva kapinata?

• • Koe e tvoeto ,,trwe“ do uspehot? • Dali nekoga{ si bil/a ,,grebnat/a“, te`neej}i kon celta? • Kako se ~uvstvuva{ otkako }e go izodi{ patot do uspehot preku ,,trwe“?

Tvori jasno i slikovito! Napi{i stihuvana ili prozna tvorba so naslov po izbor vo koja }e gi opi{e{ tvoite napori za postignuvawe uspeh. Ti predlagame dve temi: • Mojot od po trwe;

• Sfativ deka samo taka se stignuva do viso~inite.

135

ESEN Kapat lisja zlatni, te~at vodi matni, veat vetroj ludinadvor ve}e studi. Lastovica mila {iri leki krilja, na pat }e si odi preku sini vodi, vo potopla klima kaj {to nema zima, kaj {to cuti cvete i zime i lete. I slavejot sega se gotvi da bega, so svoeto jato }e go mine patot. ............................... Kapat lisja zlatni, te~at vodi matni, veat vetroj ludinadvor ve}e studi. Boro SITNIKOVSKI

Boro Sitnikovski (1933 - 1962) pi{uval pesni i basni vo stih. Gi napi{al basnite vo stihovi Majmunkata zaspivalka pee; stihuvaniot roman Ga{par koj e pomesten vo knigata Izbor od negovoto tvore{tvo izdadena posmrtno.

136

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Kakva esen ni opi{al poetot vo ovaa pesna? • Koi osobenosti na pesnava gi zabele`uva{ vizuelno?

• •

• •

Kako e organiziran stihot? Koi sliki na esenta gi do`ivuva{, gi sozdava{ vo svoite misli po ~itaweto na pesnata? Otkako ja pro~ita pesnata gi zabele`a i nejzinite auditivni ele menti. Ja otkri i nejzinata melodi~nost koja se dol`i na upotrebenata rima, t.e. glasovnoto sovpa|awe na zborovite od krajot na stihovite. Kakva rima upotrebil poetot spored mestoto na rimuvanite zborovi? Sega obrni vnimanie na brojot na slogovite vo zborovite {to se rimuvaat i na akcentiraniot slog! Na primer: zlat-ni lu-di mat-ni stu-di Pronajdi gi rimuvanite zborovi vo celata pesna! Od kolku slogovi se sostaveni? Koj slog e akcentiran? Koja samoglaska? Obrni vnimanie na glasovite posle akcentiraniot slog! Na primer, vo rimuvanite zborovi zlatni - matni se rimuvaat lasovite -atni. I vo dvata zbora samoglaskata -a e akcentiranata samoglaska. Obidi se da gi otkrie{ rimuvanite glasovi vo site rimuvani zborovi i akcentiranata samoglaska! Vo vtorata strofa, jasno se zabele`uva deka vo rimuvanite zborovi mila- krilja se sovpa|aat rimuvanite glasovi - il, no sepak, poradi toa {to pred samoglaskata - a vo vtoriot zbor stoi soglaskata j, rimata zvu~i kako nepravilna. No, poetot sekako ne mo`el da upotrebi mila - krila. [to misli{, zo{to?

Ne zaboravaj! Rima e sozvu~ie, odnosno glasovno sovpa|awe na krajnite dva ili pove}e zborovi vo stihovite na pesnata. Rimuvanite zborovi vo strofata na pesnata imaat ednakov broj slogovi

137

• Spored akcentot rimata mo`e da bide: Ma{ka (jambska) rima ,,Te sakam o, zemjo kako majka, tatko, so ognena qubov bleskava kako plam, za tebe o, zemjo makedonska, draga i mladost i `ivot bi `rtvuval sam!“ (Makedonska zemja, Du{ko Avramov) Ma{kata rima e ednoslo`na. @enska (trohejska) rima ,,Na potokot {to v {uma te~e Mu prijde eden pretpazliv elen Se napi voda pa si re~e: Potokot e ko {uma zelen.“ (Kakva boja ima potokot, G.Vitez) @enskata rima e dvoslo`na. Trislo`na (daktilska) rima ,,Bera~ka devojka kri{um gledala, skriena taga mu znaela, `elbi na razbojot v nitnite redela, darovi ko{ula tkaela...“ (Balada za ~etirite deca, S.Janevski) Daktilskata rima e trislo`na.

Tvori jasno i slikovito! Obidi se da napi{e{ stihuvana tvorba za promenite {to se slu~uvaaat sega vo prirodata! Nastojuvaj da ja napi{e{ pesnata, upotrebuvaj}i razli~na organizacija na stihovite i rimite!

138

Ve`ba za relaksirawe: Slednava popolnuvalka se odnesuva na tvoite znaewa, no ovojpat na znaewata za rima. Najprvo prenesi ja popolnuvalkava vo svojata tetratka, a potoa popolnuvaj ja spored barawava! 1. Glasovno sovpa|awe na krajnite zborovi od stihot vo strofata; 2. Rima koga rimuvanite zborovi se sostaveni od eden slog; 3. Rima koga rimuvanite zborovi se sostaveni od dva sloga; 4. Rima koga rimuvanite zborovi se sostaveni od tri i pove}e sloga.

1 2 3 4

139

PRED BURITE NA ESENTA Prvite tivki son~evi dni na esenta brzo, kako na son pominaa. Gi pametam u{te po raznite boi na lisjata, po onoj neodgatliv, ~udesen govor koga }e se najdea na zemjata. Nabrgu ~istoto nebo po~na da se mati, poleka da se premre`uva na ju`nata strana. Na horizontot po~naa da se ~i~kaat mali, gusti obla~iwa, sli~ni na planinskite pe~urki. Potoa poleka-poleka tie po~naa da rastat, da se ten~at, da se kinat i taka poleka da se oddeluvaat od horizontot, da se krevaat s# povisoko i povisoko. Sigurno nekoj nevidliv, dale~en vetar gi nose{e zatoa {to tie s# pobrzo po~naa da letaat, ~ini{, golemi karvani {to trgnale na pat. Vo tie denovi vo dolinata vladee{e nekoj ~uden, golem mir. Sekoga{ e taka pred burite na esenta, ~ekavme. Po~na da duva crno, ne~isto vetri{te. Po poleto, po gradinite, a posebno po gradinite i pati{tata s# be{e vo edna golema brkotnica, ve}e ~uvstvuva{ nov, studen bran. Naedna{ gleda{ seto nebo se sobralo nad dolinata, crno i te{ko, bolno i si misli{ samo so edno slam~e da go ~epne{ i toa }e si pukne. Zlatnoto sonce samo odvreme - navreme kako izbrkano }e se pojave{e, no mnogu neveselo i so mala svetlost. Izvadok od romanot Srebrenite snegovi, @ivko ^INGO

140

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Pri ~itawe na literaturno delo zabele`uva{ mnogu opisi: opisi na lik, predmet, pejza`, prirodna pojava i sl. Kakov opis e daden vo ovoj tekst?

• • Sporedi gi slednive re~enici:

Prvite denovi na esenta brzo pominaa. o Prvite tivki son~evi dni na esenta brzo kako na son pominaa. Koja re~enica e povpe~atliva? Zo{to? [to upotrebil pisatelot za pogolema slikovitost? Pronajdi gi stilskite izrazi! Prepi{i re~enici koi go opi{uvaat neboto so najgolema slikovitost! o

• •

Ne zaboravaj! Vo ovoj tekst se opi{ani esenskite denovi koi prethodat na ,,burite na esenta“. Na ovoj na~in mo`e da se opi{e: reka, planina, pole i sl. Spored toa, pejza` pretstavuva slika na del od prirodata, ubav opis na nekoj priroden predel. Osnovno izrazno sredstvo za prika`uvawe na pejza` vo literaturata e zborot. Literaturnite tvorbi vo koi se predadeni celosni {iroki pejza`i se narekuvaat pejza`ni tvorbi.

Tvori jasno i slikovito!

• Izberi naslov i tvori: Pred moite o~i se ra|a{e den; Izgrev; Kraj •

ridot na jorgovanite; Utrinska sve`ina; Zalez na sonceto. Pritoa, upotrebi: epitet, komparacija, metafora!

141

ZIMSKA SLIKA Vo srebren prevez vidikot tone roj od sne`inki nemirno leta, na mojot prozorec maten i vla`en ledeno cve}e po~na da cveta. Kova~i ve{ti skovale reki, so edna tvrda, proyirna guna, i site drvja na sebe - ~inam oblekle beli jagne{ki runa. Na bregot visok sinxir od deca po snegot pravat lizgavi tragi. Pa mislam kolku nesetno vrvat detskite godini sakani, dragi. Jovan STREZOVSKI

Proveri gi svoite znaewa!

• Kakov pejza` ni otslikuva poetot? • Kako se vikaat pesnite vo koi se opi{uva prirodata? • Opredeli gi poetskite sliki vo dadenava pesna! • Na koj na~in poetot postignal golema slikovitost? • Pronajdi gi epitetot i metaforata. Objasni go nivnoto zna~ewe! • Obrni vnimanie na organizacijata na stihot vo pesnata! • Kako se vikaat strofite sostaveni od ~etiri stiha? • Kako se vikaat pesnite sostaveni od vakvi strofi? • Opredeli ja rimata spored akcentot i spored mestoto na rimuvanite •

142

zborovi! [to postignal poetot so upotreba na rimata?

ZEMJOTRES Na 14 april ogradata be{e celosno zavr{ena i odnadvor zatrupana so zemja. Go zatnav napolno vlezot, bidej}i re{iv deka za posigurno }e vleguvam i izleguvam so podvi`na skala, taka {to odnadvor nema da se ~ini deka zad ogradata postoi ~ove~ko `iveali{te. 16 april. Gi dopraviv skalite. Se ka~uvam preku yidot i sekoga{ gi zasolnuvam skalite. Sega sum ograden od site strani. Vo mojata tvrdina e mo{ne prostorno i vo nea mo`e da se vleze samo preku yidot. No na sledniot den, otkako ja zatnav kone~no ogradata, se slu~i eden nastan {to stra{no me ispla{i. Eve {to stana: Rabotev okolu ogradata otade {atorot, do samiot vlez na pe{terata, koga naedna{ od tavanot na pe{terata, na krajot, tokmu nad mojata glava, se prosipa zemja i prednite direci {to gi bev postavil, za da go potkrepat tavanot, se skr{ija so u`asen tresok. Mnogu se ispla{iv, no ne razbrav {to se slu~i. Mi se pri~ini deka tavanot se urna poradi revkosta na po~vata. ,,Ako ostanam vnatre vo ogradeniot dvor - pomisliv, }e bidam zatrupan od toa surivawe. Treba da izbegam odovde za da ne se urne vrz mene ridot!“ Gi grabnav skalite i se prefrliv preku yidot. No u{te pred da slezam na zemjata mi stana jasno deka pri~inata za urivawe be{e zemjotres. Zemjata mi se lula{e pod nozete i za nekolku minuti po~uvstvuvav tri silni udari, od koi }e se raspadne{e i najcvrstata zgrada. Vidov kako vrvot na karpata kraj moreto se otkina i padna so takov {um, kakov {to ne bev slu{nal nikoga{ vo `ivotot. Celoto more stra{no se branuva{e i se pene{e: mi si ~ini, podzemnite zemjotresni udari pod moreto bea daleku posilni otkolku na kopnoto.

143

Toga{ ne znaev za takvo ne{to, bev izbezumen i rastrevo`en. Od treseweto na zemjata dobiv morska bolest kako pri lulaweto na brodot. Po~nav da povra}am. Mi se ~ine{e deka }e umram. Vo toa vreme so stra{en {um se urna karpata. Mi se vrati soznanie i niz umot mi mina u`asna misla: {to }e stane so mene, ako ridot se urne vrz mojot {ator i zasekoga{ gi pogreba predmetite i produktite - seto ona bez koe{to ne mo`am da `iveam tuka? I srceto povtorno mi zamre. Po tretiot zemjotresen udar nastana zati{je. Po~nav da si doa|am na sebe, se po~uvstvuvav mnogu podobro, no sepak mi nedostiga{e smelost za da se vratam vo `iveali{teto. Popadnat vo dlaboka taga, dolgo sedev na zemjata i ne znaev {to da pravam, {to da pretpriemam. Me|utoa, neboto se pokri so oblaci, potemne kako pred do`d. Zaduva vetrec, otprvin slab, re~isi nedofatliv, a potoa sè posilen i posilen i po polovina ~as se pretvori vo uragan. Moreto se raspeni, zabu~i i so besen rik po~na da udira vrz bregot. Burata gi iskubnuva{e drvjata od koren. Toa trae{e re~isi tri ~asa. Nikoga{ ne bev videl takva razbesneta bura. Potoa burata postepeno po~na da stivnuva. Po dva ~asa nastapi polna ti{ina i vedna{ zavrna poroen do`d. Utredenta, 18 april, celiot den sedev doma, za{to do`dot vrne{e neprekinato. Postepeno se uspokoiv i po~nav trezveno da obmisluvam okolu sopstvenata polo`ba. Razmisluvav: pove}e ne }e mo`am da `iveam vo pe{terata, toa e opasno; koga na ostrovot se slu~uvaat zemjotresi, porano ili podocna ridot neizbe`no }e se urne. Jas }e bidam `iv zakopan; zna~i treba{e da go prenesam {atorot nekade na otvoreno mesto, a za da se so~uvam od napadot na divjacite i yverovite, treba{e povtorno da izgradam visok yid. Izvadok od romanot Robinzon Kruso, Daniel DEFO

144

Razgovarame _ zaklu~uvam:

• Vo romanot Robinzon Kruso, avtorot go opi{uva dolgogodi{niot •

prestoj na glavniot lik Robinzon na eden pust ostrov. Ovoj tekst e izvadok od romanot. Svoite do`ivuvawa na toj pustiot ostrov, Robinzon gi bele`i sekoj den, vodi dnevnik. Koe do`ivuvawe e opi{ano vo ovoj tekst?

• • Koi ~uvstva go obzemaat Robinzon koga sfa}a deka na ostrovot se slu~uva zemjotres? [to prezel toj? Zo{to?

• • Kako izgledalo moreto? • Po tretiot zemjotresen udar nastanuva zati{je, no samo za kuso vreme. [to se slu~uva? Kako se opi{ani uraganot i burata?

• • Kakva odluka donel Robinzon sledniot den? Zo{to? • Kakva poraka ni upatuva Defo vo vrska so ~ovekot i prirodata? • Obrni vnimanie na formata na raska`uvawe! • Vo koe lice e raska`uva~ot (naratorot)? Potseti se! - Proznite tvorbi mo`at da bidat so razli~ni formi na raska`uvawe. - Koi se tie formi?

Proveri gi svoite znaewa! • Napi{i prozen sostav vo koj detalno }e opi{e{ nekoja prirodna pojava (veter, grmotevica, molwa, poroen do`d, grad) • Pri raska`uvaweto, upotrebi ja jas - formata.

• Za zajaknuvawe na slikovitosta, upotrebi gi stilskite izrazni sredstva: epitet, onomatopeja, komparacija, metafora. Nau~i pove}e! Dnevnik e prozna literaturno-nau~en vid tvorba vo koja po hronolo{ki redosled se bele`at sekojdnevni nastani i pojavi {to se od zna~ewe za avtorot. Dnevnikot se vodi sekoj den, a pritoa, se davaat i razni opisi na prirodata, na vremeto, na predmetite i sl. Ako saka{ da znae{ pove}e, pro~itaj go Dnevnikot na Ana Frank.

145

RADOSNA PESNA - Klik, klik, klik! Ptica kreva vik. - Din, din, don! Stado {iri yvon. - Klok, klok, klok! Vrba pie sok. - [u, {u, {u! Vetrec tiho {u{na, edna breza gu{na. Petko DOMAZETOVSKI

Proveri gi svoite znaewa!

• Od kolku strofi e sostavena ovaa pesna? Kako se vikaat ovie strofi? • Kakov e ritamot vo pesnata? • Kakva e rimata spored akcentot, a kakva spored mestoto na rimuvanite zborovi? • Koi glasovi se rimuvaat? Koj glas e nositel na akcentot? • Vo koi stihovi od ovaa pesna ima auditivni sliki, odnosno sliki {to gi vospriemame preku setiloto za sluh? • Koi se vizuelnite elementi na pesnata, onie koi gi vospriemame preku setiloto za vid? • Koe stilsko izrazno sredstvo e najizrazito vo pesnava? [to postignal poetot so negova upotreba? 146

PATI[TA

147

LET KON MESE^INATA Po ot~ukuvaweto na deset ~asot, Mi{el Ardan, Barbiken i Nikol se prostija od brojnite prijateli, koi ostanuvaa na Zemjata. Dve ku~iwa, nameneti za odgleduvawe rasa na Mese~inata, ve}e bea zatvoreni vo proektilot. Trojcata patnici se dobli`ija do xinovskata `elezna cevka i edna digalka gi spu{ti do konusniot del od proektilot. Tamu, niz eden otvor vlegoa vo vagon od aluminium. Hermeti~ki zatvoreni, se najdoa vo potpolna temnica. - A sega, dragi moi drugari, re~e Mi{el Ardan, da se ~uvstvuvame kako doma. Najprvin, da se pogri`ime za svetloto. \avol da go zeme, gasot ne e izmislen za krtovi! Zboruvaj}i taka, toj ja zapali lambata, povrzana so eden sad, vo koj se nao|a{e jaglerod pod visok pritisok, vo dovolno koli~estvo za da obezbedi greewe i osvetluvawe na |uleto za {est dena i no}i. Vaka osvetlen, proektilot izgleda{e kako udobna soba, namestena so divani vo krug i {idovi oblo`eni so ko`a. Tavanot ima{e oblik na kube. Site predmeti, oru`jeto, instrumentite, alatot, bea dobro zacvrsteni za oblite yidovi za da ne se o{tetat pri trgnuvaweto. Mi{el Ardan pregleda s# i izjavi deka e mo{ne zadovolen. - Ova e vistinski zatvor, re~e toj, no zatvor {to patuva i vo koj ima{ pravo da si go turi{ nosot na prozorecot. Ti se potsmevnuva{, Barbiken. Bi sakal da ka`e{ deka ovoj zatvor e i na{ grob? Pa neka bide i grob, no jas ne bi go zamenil ni za Muhamedoviot. Dodeka toj zboruva{e, Barbiken i Nikol gi vr{ea poslednite podgotovki. Hronometarot poka`uva{e deset ~asot i dvaeset minuti, koga trojcata patnici kone~no se smestija vo svoeto |ule. - Prijateli, re~e Barbiken, u{te dvaeset i sedum minuti ostanuvame na Zemjata. Imame dovolno vreme, vo tekot na patuvaweto, da gi prou~ime i najzamrsenite pra{awa. Sega da se podgotvime za trgnuvawe. - Zarem ne sme gotovi? - Bez somnenie. S# e na svoe mesto. No, morame da odlu~ime kako }e se postavime za {to polesno da go podneseme udarot od trgnuvaweto. Da legneme od strana. Taka, podobro }e me se sprotivstavime na udarot. Tri meki legla bea postaveni vo sredi{teto na diskot {to slu`e{e kako podvi`en pod na |uleto. Na niv, treba{e da legnat trojcata patnici neposredno pred trgnuvaweto. Ardan ne mo`e{e da ostane nepodvi`en. Toj se vrte{e vo svojot tesen zatvor, kako divo `ivotno vo kletka, obrnuvaj}i se tu na prijatelite, tu na ku~iwata, Dijana i Satelit. - Ej, Dijana! Ej, Satelit! - im vika{e toj. ]e im poka`ete vie na ku~iwata na Mese~inata kako se vospitani ku~iwata na Zemjata. Ako nekoga{ se vratime dolu, }e odnesam melez na edno ku~e od Mese~inata. - Deset ~asot i ~etirieset i dve minuti, re~e Nikol. - U{te samo pet minuti, odgovori Barbiken. 148

- Da! U{te pet minuti! - povtori Ardan. A nie se nao|ame na dnoto na topot, dlabok devetstotini stapki, vo |ule pod koe ima ~etiristotini iljadi filmi koton, dodeka prijatelot Mar~ison, so hronometarot v race, so pogledot na skazalkata i pokazalecot postaven na elektri~niot aparat, gi broi sekundite i za malku, toj }e nè isfrli kon me|uplanetarnite prostranstva... - Dosta, Mi{el, dosta! - strogo re~e Barbiken. Da se podgotvime. Samo nekolku miga nè delat od sudbonosniot ~as. Edno rakuvawe, prijateli moi! I trojcata hrabri drugari se soedinija vo posledna pregratka. Mi{el Ardan i Nikol se ispru`ija na leglata. - Deset ~asot i ~etirieset i sedum minuti, promrmori kapetanot. U{te dvaeset sekundi! Barbiken brzo ja zgasna lambata i legna pokraj svoite drugari. Dlabokata ti{ina ja prekinuva{e samo ot~ukuvaweto na hronometarot. Naedna{, se po~uvstvuva stra{en udar i proektilot pod pritisok od {est milijardi litri gas, se digna vo Vselenata. Izvadok od romanot Let kon Mese~inata, @il VERN

Mojot re~nik

proektil - granata hronometar - to~en astronomski ~asovnik

@il Vern - genijalec i vizioner @il Vern (1828 - 1905) e francuski pisatel za deca i vozrasni i pioner na nau~nata fantazija. Negovi najpoznati dela se: Pet nedeli vo balon, Pat vo centarot na Zemjata, Let kon Mese~inata, 20000 milji pod moreto, Pat okolu svetot za 80 dena i dr. Kni`evnite junaci na Vern letaat kon Mese~inata, plovat pod more so podmornica, patuvaat okolu svetot za 80 dena. Nemo`noto i fantasti~noto vo vremeto na Vern, denes e ostvarlivo. I samiot Vern bil ubeden deka negovite fantazii }e se ostvarat. So svoeto ubeduvawe toj bil daleku pred svoeto vreme. 149

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Koja e temata na tekstov? • Kakva ideja e protkaena niz nego? • Nastanot prika`an vo ovoj tekst se slu~uva vo vremeto koga ne se • • • • • • • •

patuvalo na Mese~inata. Razgovarajte za fantazijata na @il Vern! Kolku blisku bil @il Vern do idninata? Po {to zaklu~uva{? Kako izgleda vselenskoto letalo na Vern vo sporedba so dene{nite vselenski brodovi? Opi{i ja vnatre{nosta na letaloto! [to nosele vselenskite patnici so sebe? So koja cel? Na koj na~in bilo obezbedeno greeweto i osvetluvaweto za {est dena i no}i? Kako izgledal proektilot odnatre? Patnicite se svesni deka letaloto mo`e da bide i nivna grobnica, no sepak, se vozbudeni vo is~ekuvaweto da poletaat. Zo{to? [to gi pottiknuva da patuvaat kon nepoznatoto i neizvesnoto? Obrni vnimanie na formata na raska`uvawe! Koja forma e upotrebena? (vo prvo ili treto lice ili seznae~ki narator).

Ne zaboravaj! Raska`uvaweto naj~esto e vo treto lice (toj - raska`uva~), koj mo`e da bide seznae~ki (znae pove}e od likovite) i seprisuten (mo`e da bide vo isto vreme na pove}e mesta). No, raska`uvaweto mo`e da bide i vo prvo lice (jas - raska`uva~) koga ulogata na narator ja prezema eden od likovite.

Tvori jasno i slikovito!

• Prodol`i go tekstot! • Podelete se vo grupi i upotrebete razli~na forma na raska`uvawe: o o o

Prva grupa: vo prvo lice; Vtora grupa: vo treto lice; Treta grupa: seznae~ki narator.

Bidi istra`uva~! • Obidi se da pronajde{ podatoci za vselenskite letovi na ~ovekot! Dopolni gi so ilustracii, a potoa organizirajte se vo grupi i napravete yiden vesnik! • Iskoristi gi tvoite kompjuterski znaewa i istra`uvaj preku Internet! ]e najde{ mnogu interesni podatoci za vivnuvaweto na ~ovekot vo vselenata. 150

VREME ZA SEIDBA (No}ni zvuci, ~ekori po kaldrma, lae` na ku~iwa, tropawe na vrata silno, nastoj~ivo, so raka na silnik...) STARE[INATA: Otvoraj! Otvoraj, bre kerata?! ( Krckawe na stara porta. Izvik.) JORDAN: Nekaneti gosti vo gluvo doba...Zaptii! STARE[INATA: Ti li si toj daskal, bre?! Jordan 'Axi Konstantinov, sin na Ko~o klisarot?! JORDAN: Jas sum, zaptijo. STARE[INATA: Pretresete sè, do tavanite! Knigi, bele{ki - na kup~e...Tvoite te naklevetija, daskale, kaurite! Velat - proverete, mo`e da e ruski {pion...Ima{ li oru`je? JORDAN: Zborovite se moe oru`je. STARE[INATA: Pretresete s#, ~epkajte po skri{ni mesta! [tom i tvoite ne te sakaat - opasen si! (Tresok. ^ekori. [u{kawe na hartija...) JORDAN: Poleka, zaptii! Grev }e ve fati. Osven u~ebnici i rakopisi, kaj mene drugo nema... STARE[INATA: Visoko leta{, daskale! So goli zborovi protiv sultanot si trgnal. Ne ti se pi{uva na arno! JORDAN: Gi u~am decata na sosedite, da ne si go zaboravat mlekoto so koe se zadoeni...Ne razbira{ ti, zaptijo, sluga si, drugi te ispratile! STARE[INATA: Imam naredba da izvr{am pretres...Najdovte li ne{to, zaptii? 1 ZAPTIJA: Knigi, samo knigi, stare{ino! Zo{to mu se tolku?! Izvadok od radiodramata Vreme za seidba, Velko NEDELKOVSKI

151

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Koja e razlikata pome|u radiodrama i drama izvedena na scena? • Kako go dolovuva{ prostorot vo koj dejstvuvaat li~nostite? • Kako dejstvoto ni stanuva poblisko? • Za koja li~nost stanuva zbor vo ovoj izvadok? Koj bil toj? • Objasni gi zborovite: ,,Gi u~am decata na sosedite, da ne si go zaboravat mlekoto so koe se zadoeni…“

Ne zaboravaj! Radiodrama e dramska literaturna tvorba, emituvana preku radiostanica. Nie samo go slu{ame tekstot od radiodramata, a likovite i slikata ja zamisluvame, bidej}i pred sebe nemame scena. Dejstvoto od dramata ni stanuva poblisko preku upotreba na zvuci i muzi~ki efekti.

Zada~a: Organizirano slu{ajte na ~asot radiodrama i napravete razlika vo govorot na akterite.

152

TU\OZEMJANIN Bev silno vozbuden. A ne be{e ni {ala-si ide{e tate. Da. Si ide{e od pe~alba, posle celi tri godini. ^ekav da se zakve~eri, pa da ja zemam za raka mojata pomala sestri~ka Jela i da odime na krajot na seloto da go ~ekame. No vremeto se tegne{e... Tegne{e... A vo is~ekuvaweto odvaj se prise}avav na tatevoto lice, magli~asto vre`ano vo moeto pametuvawe. Esenta koga toj si zamina, jas zaodev vo u~ili{te. Koga pojdov prviot den na u~ili{te, toj mi dade edna golema bela para i si zamina... A parata dolgo mi se metka{e po xebovite zaedno so par~inwata kondili i crvenite partal~iwa sun|eri. Edno vreme po~nav da ja nosam v torba~e. Toga{ mi ja snema. Dolgo pla~ev za nea, no ne ja najdov... Tateta go znaev i po izbledenata slika {to vise{e na ispukaniot yid na odaj~eto. Taa be{e edinstvenata slika vo na{ata ku}i~ka i zatoa ja vardevme i mama, i jas, i Jela. Taa stoe{e zad stakloto vo ramkata i kako da nè gleda{e site nas so onaa arna nasmevka. I mama be{e dosta vozbudena. Dvapati go premi du{emeto vo odaj~eto, gi izmi xamovite v ~ardak i dodeka jas ja gledav slikata, taa suprava{e v ku}i. Utrinata, u{te od zori go izmete sokakot pred ku}i. I cel den se tufka{e {to nè pora~al porano deka }e si ide za da izbeli. Beli bea yidovite na ~ardakot, u{te pobeli bea yidovite vo odaj~eto, a v ku}i bea sekoga{ `olti. Tamu ne be{e beleno so var, ami so bela zemja, zatoa bea taka `olti. Najposle ja zedov za raka Jela i trgnavme na ~ekawe. Mama, podnasmeana nè gleda{e od vrata. I nie se nasmeavme. Stoevme kraj patot sami so Jela. Tateta sigurno u{te go nema{e.

A, tamu, pred nas, po osvetleniot od mese~inata pat bli`e{e kon nas grupa senki. Presre}nite glasovi na moite drugari ja ispolnuvaa mese~evata no}. Debeliot glas sosema razbirlivo za mene, mu ka`a na Tometa deka mu nosi topka. I na Koleta mu donele muzika. Eden po drugi odea ~etiri kowi. Po niv odea dvajcata kiraxii i pu{ea. A najodzadi odea tu|ozemjanite, vodej}i gi Tometa i Koleta i se smeeja. Licata na site ~etvorica bea nasmeani. Pominaa kraj nas i kako da ne nè 153

zabele`ija. Duri koga odminaa, Tome go pra{a tatka si dali ide tate. Debeliot glas mu odgovori deka si ide da go po~ekame malku. Toj go re~e toa so nekakov so`alliv tih glas. A mo`ebi mene taka mi se stori. - Si ide...Neka po~ekaat, - re~e. Ete, taka re~e. No {to ima{e so`allivo vo toa? Ne more, taka mi se stori. No ~udno zo{to pak posle toa site zamol~aa? Mol~ea dvajcata tatkovci, iako Tome i Kole gi raspra{uvaa. Ne progovorija ni{to s# duri se skrija zad ridot. ^udno zo{to mol~ea!... Koga tie se izgubija zad ridot okolu nas zavladea gluva ti{ina. Nie ~ekavme zastanati, kako vkameneti kraj patot. Jela mi ja ~ip~e{e rakata, mi se stori kako da treperea nejzinite prsti. Koj znae, mo`ebi i taa go oseti so`alenieto vo glasot na Tomeviot tatko. Mo`ebi i taa misle{e sli~no kako jas. A mo`ebi ti{inata ja pla{e{e i ja tera{e da ja stega mojata raka. Togaj ~uv kako edno nenadejno lipnuvawe se otkina od nejzinite gradi, taa nekako se stresna i pak ostana nema, nepodvi`na, zagledana napred kako vo nekoj zanes. Eden mal {um po patot me natera da se osvestam od taa zanesenost. Se zaslu{av. Pri{umi u{te edna{ i sè stivna. Posle malku od patot se razbiraa tihi, bavni stapki. Tie stru{kaa po patot kako da se vle~ea postapno i nemo}no. Ide{e nekoj sam... Na patot ve}e jasno se gleda{e malata, grbava prilika na patnikot. Ednata raka labavo mu se mavta{e po teloto, a so drugata ja dr`e{e torbata preku ramo... u{te deset ~ekori, u{te pet... u{te tri..u{te dva... Patnikot zastana i se naka{la. Sigurno ne nè ima{e videno zatoa pre~ekori. Toga{ duri mu go vidov liceto...Tate! Da, toa be{e tate. Go poznav po blagiot izraz na o~ite i na stisnatite usni. Kolku be{e izma~en, zgrbaven, zaguben. Po ni{to ne li~e{e na slikata doma. Toj, tolku mal na jasnata mese~ina... - Dobre dojd...de tat...te... I ja po~uvstvuvav negovata topla ispotena raka na svojata, a potoa na usnite. Jela ni{to ne progovori. I taa mu baci raka i mu ja dade kitkata cve}e {to ja nabra duri ~ekavme. Dobro ve najdov... [to vi trebalo ~ekaleni?... Odgovori toj so nekako prigu{en suv glas, duri koga trgnavme. Kolku bavno ~ekore{e toj! Nie dvajcata odevme kraj nego. So ednata raka toj ja vode{e Jela, a jas odev od drugata strana...Taka mol~ej}i navlegovme vo seloto... Koga dojdovme na meteniot sokak pred ku}ar~eto, tate zastana i se potka{la. Na prozorecot stoe{e mama. Taa se skri i za mig se poka`a na vratata. Tate pogledna i kroce trgna kon vratata. Nie so Jela odevme kraj nego kako da go nosevme. Togaj mama pra{a tiho i nesigurno: - Vie ste? Tate ne odgovori. - Nie... - rekov jas za da ja naru{am taa ti{ina, tolku neprijatna po maminoto pra{awe. Mama se vtr~a kon nas. Zastanavme. Vidov kako tate i mama se rakuvaat. Go vidov i onoj tih, nemo}en blesok na solzliva radost vo maminite o~i i onaa slaba svetlinka koja go ogrea tateviot pogled i koja {to mole{e za pro{ka... - Dobre dojde ~oveku... Mnogu se zabavi... - {epna mama. - Pati{ta te{ki, ugornina... - odgovori tate i pak se zaka{la. 154

Vlegovme doma. Kolku be{e pa}no vo maloto ~arda~e... Nikoj ne dojde da go vidi. A i kogo imavme nie? Nemavme rodnini. Ne dojdoa ni deca po rogova~ki. A {to }e baraat? Ni{to ne donese tate, ni{to. Samo toa lep~eto, {to ma~no se smeknuva{e vo ustata i mirisa{e na muvla... Dolgo sedevme kraj ognot. Mol~evme. Potoa, koga Jela zadrema na stoleto, ni tekna deka treba da si legneme... So bolka si spomnav za moite me~ti, ve}e neprijatni, vetvi i tu|i... A od odaj~eto kade {to si legnaa tate i mama ~esto ide{e suva rapava ka{lica. Taa ja cepe{e ti{inata i brgu tivnuva{e, se pribira{e, za pak da se povtori. Izvadok od raskazot Tu|ozemjanin, Simon DRAKUL Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Preku ovoj izvadok od raskazot Tu|ozemjanin se zapoznava{ so • •

podgotovkite na decata da go pre~ekaat svojot tatko od pe~alba, kako i samiot pre~ek. Sodr`inata na raskazot e predadena niz pove}e nastani koi me|useb no se povrzani. Koi se tie nastani? [to pretstavuvaat me|usebno povrzanite nastani? Dali opi{anite nastani se slu~uvaat po hronolo{ki redosled (kako vo `ivotot) ili avtorot napravil svoja konstrukcija na nastanite? Koga se slu~il nastanot so podarenata pari~ka?

• • Koga zboruva za toa jas - raska`uva~ot?

Zna~i, nastan od minatoto e povrzan so sega{nosta, t.e. za nastanot se raska`uva vo sega{nosta, vo momentot koga avtorot raska`uva. Takviot na~in na opi{uvawe ili raska`uvawe na nastani od minatoto se vika retrospektiva.

Ne zaboravaj! Retrospektiva e na~in na raska`uvawe ili opi{uvawe na nastani od minatoto po opredelen redosled, koi se povrzuvaat so sega{nosta, odnosno momentot na raska`uvaweto. Tvori jasno i slikovito!

• Opi{i pismeno do`ivean ili izmislen nastan. Upotrebi retrospektivno raska`uvawe! • Prezentiraj go istiot nastan so hronolo{ko raska`uvawe, davaj}i ja samo fabulata.

155

BOJANA Senka od nekoga{nata zdrava i ubava Bojana, sega{nata Bojana, `ena so proret~eni beli kosi, pocrneto lice, podnavednata i opadnata, odvaj se dr`e{e na noze, pove}e od silen strav otkolku od nekakvo radosno vozbuduvawe. Kako }e go pre~eka taa ma`ot & i {to }e & ka`e toj koga }e ja vidi takva? Dali }e saka da ja pogledne i da ostane pokraj nea ili }e otide da `ivee v grad, a mo`e da se o`eni i za druga... Bojana se stresna pri taa misla. Taa saka{e da ostane kraj Krstana, makar i da se ma~i kako rob, samo da ne & dojde toj sram- deka ma`ot ja ostavil zatoa {to ostarela predvreme. Bojana pro{eta niz varosanata odaja i pogledna niz prozorecot. Gi vide kako doa|aat... Grupata se pribli`uva{e sè pove}e i pove}e. Bojana sega jasno mo`e{e sè da vidi. Na ~elo ode{e Krstan. Toj be{e oble~en vo gradski ali{ta, so `olti ~evli, so kasket na glavata, a na ele~eto sjae{e sinxir~e. Slab, malku podgrbaven, ~ekore{e so te{ki stanki, mavtaj}i gi golemite race. Bledoto dolgnavesto lice mu be{e ispokinato od dlaboki brazdi. Dojdencite vlegoa vo sobata. Bojana vo toa vreme, {eta{e okolu gostite zaedno so Mitreta. Po nejzinoto lice ne mo`e{e ni{to da se pro~ita. Toa be{e bez izraz - ni ta`no, ni veselo. Odgovara{e kratko na pra{awata i brza{e da donese rakija i vino. Krstan izleze od sobata i se pribli`i do Bojana. Ja pottrgna poleka za {irokiot rakav i tiho pro{epoti: - Odi da vidi{ {to ti donesov. Izvadok od raskazot Bojana, Ivan TO^KO

156

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Koi likovi se opi{ani vo tekstot? • Kakvi opisi na Krstan i Bojana ni dava pisatelot?

Prepi{ete gi re~enicite vo koi e daden nadvore{niot izgled na li~nostite! Vo koi re~enici gi sogleduvate psiholo{kite (karakternite) osobini na likovite? Pisatelot Ivan To~ko davaj}i gi portretite na Bojana i Krstan, gi objasnuva i nivnite sudbini, enterierot i pejza`ot, {to funkcionalno se povrzani so nivnite `ivotni drami. Pri portretiraweto pisatelot prvo go predava op{tiot izgled, potoa detalite: beli kosi, pocrneto lice i sl. {to pretstavuva nu`en redosled vo opisot.

Ne zaboravaj! Literaturen (umetni~ki) opis e takov opis so koj slikata za predmetot, odnosno likot ili pojavata {to se opi{uva e taka olicetvorena kako pred sebe da go gledame samiot predmet, odnosno lik ili pojava. Pri literaturniot opis potrebno e da se dade prvo nadvore{niot izgled na ona {to se opi{uva, delot {to najmnogu se istaknuva, a potoa detalite. Pri opi{uvaweto na vnatre{nite osobini, psiholo{kiot opis, prvo se opi{uvaat uslovite vo koi `ivee likot, negoviot odnos kon sebe i sredinata, a potoa se dava opis na pozitivnite i negativni osobini na karakterot. Pri opisite na predmetite, likovite ili pojavite za da se o`ivotvori slikata za niv, se upotrebuvaat stilski izrazni sredstva. Opi{uvawe na nadvore{niot izgled na likovite se vika portretirawe. Samo so vaka sozdaden opis, mo`e da se ovozmo`i pred o~ite na ~itatelot predmetot da izgleda vistinit, a likot `iv.

Tvori jasno i slikovito! Ve`bajte portretirawe na likovi na slednive naslovi na temi: • Liceto i racete na mojot dedo (baba); Izgledot na mojot najdobar drugar; • Vo liceto na mojot drugar/ka otkriv radost;

• Pogledot na mojata majka (tatko). 157

LETOT NA GALEBOT XONATAN LIVINGSTON Ova e, zna~i, ,,neboto“ pomisli i preku liceto mu preleta nasmevka. Ne be{e mnogu doli~no da razmisluva za neboto vo migot koga se dobli`uva{e do negovite dveri. Napu{taj}i ja zemjata i nejzinite oblaci, letaj}i so dvata bleskavi galeba pokraj sebe, zabele`a deka i negovoto telo stanuva bleskavo kako nivnite. Navistina, u{te be{e onoj istiot mlad galeb Xonatan kakov {to otsekoga{ be{e pod zlatestite o~i, samo nadvore{niot lik mu se izmeni. Teloto kako da ostana galebsko, no sega mo`e{e da leta mnogu podobro od bilo koga prethodno. ,,Taka“ misle{e ,,sega so polovina pomalku trud }e postignam dva pati pogolema brzina, dva pati pogolem uspeh od onoj na Zemjata vo svoite najubavi denovi“! Perduvite mu bleskaa kako brilijanti, a kriljata mu bea mazni kako sovr{eno svetnati srebreni plo~ki. Voodu{eveno po~na da ja prou~uva i ispituva silata na svoite novi krilja. So brzina od dveste sedumdeset i pet kilometri na ~as po~uvstvuva deka se dobli`uva do najgolemata brzina koja nekoga{ ja ima postignato vo horizontalno letawe. Izvadok od romanot Galebot Xonatan Livingston, Ri~ard BAH

158

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Ovoj izvadok od romanot Galebot Xonatan Livingston izobiluva so opisi. Koi opisi se dadeni?

• • Opisite se mnogu slikoviti. Na koj na~in pisatelot go postignal toa? • Koi stilski izrazni sredstva upotrebil za da postigne slikovitost? • So {to se sporedeni perduvite na galebot, a so {to kriljata? Zo{to?

Tvori jasno i slikovito! Opi{i go tvoeto mileni~e vo dvi`ewe kako {to e opi{an galebot Xonatan! Na primer: • Moeto ku~e pliva;

• Moeto ku~e vo parkot; • Igrata na moeto ma~e i sl.

159

KU^E[KA ZAPREGA Bak se teterave{e na ~elo na zapregata kako vo ko{mar. Vle~e{e dodeka mo`e{e, a koga ne mo`e{e pove}e, pa|a{e i ostanuva{e na patot s# dodeka udarite od kam{ikot ili stapot ne go krenea povtorno na noze. Cvrstinata i sjajot na negovoto ubavo krzno bea is~eznale. Vlaknata bea obeseni, meki, izvalkani ili potemneti od isu{ena krv, tamu kade {to bea ostanale modrinki od stapot na hal. Muskulite mu bea oslabnati i stanaa glu`davi jazliwa, a mesnite mesta bea is~eznale, taka {to sekoe rebro i sekoja koska mu se istaknuvaa jasno niz opusto{enata ko`a {to se be{e nabrala vo prazni vitki. Od ta`nata gletka srceto mo`e{e da ti prepukne, samo {to srceto na Bak ne puka{e. ^ovekot vo crven xemper go doka`a toa. Kakva {to mu be{e polo`bata na Bak takva im be{e i na negovite drugari. Toa bea kosturi {to odat. Bea vkupno sedum, vlu~uvaj}i go i nego. Vo svojata krajno mizerna polo`ba bea otepani od udarite na kam{ikot i stapot. Bolkata od udarite be{e nejasna i dale~na, isto kako i predmetite, {to gi gledaa so svoi o~i, izgledaa nejasni i dale~ni. Tie ne bea nitu polovina `ivi, nitu ~etvrt, prosto bea vre}a koski vo koi iskrite od `ivotot slabo trepkaa. Koga zastanuvaa za odmor, se strupoluvaa vrz patot kako mrtvi ku~iwa, a iskrata tlee{e poleka, blednee{e i se ~ine{e deka }e zgasne. I koga stapot ili kam{ikot }e udre{e vrz niv, iskrata }e zatrepka{e, tie }e se zateteravea i }e prodol`ea napred. Dojde denot koga Bili, dobrodu{no ku~e, padna i ne mo`e{e da stane. Hal be{e go trampal svojot revolver, pa ja zede sekirata i go tresna Bili po glavata, dodeka le`e{e vo amutot, potoa gi prese~e ramewata i go odvle~e trupot nastrana. Bak go gleda{e toa, a isto taka i negovite drugari znaeja deka takviot kraj i nim im se nabli`uva. Sledniot den otide Kuna, i ostanaa samo pet: Xo be{e premnogu iscrpen za da bide podmolen; Pajk, osakaten, polusvesen ili nedovolno svesen pove}e da simulira; Sol-Leks, ednookiot, s# u{te veren na amutot i zapregata, no ta`en deka ima tolku malku sila za vle~ewe; Tik, koj ne be{e patuval tolku mnogu taa zima i koj sega be{e tepan pove}e od drugite za{to be{e posve`; i Bak, s# u{te na ~elo na zapregata, no nemaj}i pove}e sila da ja odr`uva disciplinata, nitu pak da nastojuva da ja vospostavi, polovina vreme slep od slabost i odr`uvaj}i go pravecot so nayirawe i so magli~avoto ~uvstvo na svoite noze. Izvadok od romanot Povikot na divinata, Xek LONDON

160

Proveri gi svoite znaewa!

• Tekstov {to go pro~ita e izvadok od romanot Povikot na divinata od Xek London. Koja e temata na ovoj tekst?

• • Vo po~etokot na tekstot dadena e polo`bata i izgledot na Bak. • Kakov opis na Bak e daden? • Bak bil premoren i izgladnet. Koi delovi od tekstot go potkrepuvaat ova tvrdewe? Kako izgledale drugite ku~iwa od zapregata?

• • Koja bila pri~inata za takviot izgled? • [to se slu~uvalo so ku~iwata koi ve}e ne mo`ele da stanat i da •

vle~at vo zapregata? Izdvoj re~enici vo koi najsilno e prika`ana surovosta i bes~uvstvitelnosta na ~ovekot!

Bidi istra`uva~! • Pro~itaj go romanot Povikot na divinata za da ja doznae{ sudbinata na Bak. • Istra`uvaj na Internet za koristeweto na ku~iwa vo zaprega. Dali se koristat vo dene{no vreme i kade?

161

MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA

POJAVA IX

CVETA (kr{ej}i le{nici) : Zar vie fativte da rabotite? BLAGUNA : Ami }erko. Ami koj ti dade le{nici, mori stoko? CVETA: Niko i \ure, majko. I mnogu ubavi le{nici, mo{ne blagi. TRAJAN: Ama se mnogu blagi! Mo`e zatoa {to gi berel ov~arot. CVETA (so pristorenost ): Koj ov~ar? TRAJAN: Toj, {to pre|e dojde ovde? BOGDAN: More toj fati da se vrti okolu nas, ama na dobro da e. DUKO: Kako mlad ~ovek. BLAGUNA: A tebe kako da ti ujdisuva toa. (Se slu{a istrel od pu{ka) SITE (ispla{eni): Brej! TRAJAN: [to }e e ova? (Se slu{a vtor istrel) BOGDAN: More, {to se ovie pu{ki! CVETA: Nad nas pominaa kur{umite i ~ine fiuuu, fiuuu! BLAGUNA (se krsti ) : Gospodi , ~uvaj n# i brani n#! DUKO: [to se upla{ivte bre? Koj znae, lovxii se. BLAGUNA: Kako, more sinko, da ne se pla{ime. TRAJAN: Kako od martinka pi{tea kur{umite. Turcite i na lu|e frlaat. (U{te dva istrela eden po drug) Legnete lu|e, oti }e n# utepaat. (Site legnuvaat osven Duko.) DUKO: E koga nemam edna martinka, pa da im pu{tam nekolku kur{umi. BLAGUNA: Mol~i sinko,Turci se, legni. TRAJAN (Kon site) : Le`ite i mol~ite, oti lo{o mi se gleda. BLAGUNA: Kur{um da go otepa toj {to frla. O~ite da si gi istera, da dade gospod. (Vleguvaat Osman- beg, Rasim, [efkija i Ismail)

162

POJAVA H OSMAN- BEG: U! Bre, |aur! SITE (ispla{eni osven Turcite): Aaaa! (Stanuvaat) OSMAN BEG: A, vaka `niete nivata moja, or! RASIM:Tie |auri si legnale da spijat! TRAJAN: Ami aga, frla{e nekoj. OSMAN BEG: A! Frlal?! BOGDAN: I kur{umite pi{tea preku nas. OSMAN BEG: Bo{ laf! BLAGUNA: Da im se isu{i rakata, }e n# utepaa! [EFKIJA: Mol~i ti mori |aurko, koj si ar~i kur{umot na vas? DUKO: Ama vistina aga, frlaa na nas kako na ni{an. ISMAIL (kon Duko): Sus bre }ele{. Koj te pra{a tebe. (Pauza) OSMAN BEG (kon Trajana): Or, Trajan! TRAJAN: Poveli, ago. OSMAN BEG: Ubava }erka ima{, or, `imi vera. TRAJAN: E, ubava e, aga, ne e mamenica. SITE selani (upla{eni): A .... OSMAN BEG : Da dava{, or, da nosim na ~ifligot. Na gosti }e zemam. (Kon Cveta) Saka{ mori |aurko? CVETA : Kako? Kaj Tur~ina na gosti ne odam jas! BLAGUNA: U aga, {to e toj zbor? Zar da si go pu{tam momi~eto! OSMAN BEG: ]e pu{ti{ mori |aurko }erkata. CVETA (ispla{ena, pla~ej}i ): Majko! RASIM: Anamka }e te pravim na Osman- bega , mori {to pla~i{! DUKO (naluteno): Aga, sedite madro. BLAGUNA (Kon Duko): Mol~i sinko, so dobro. [EFKIJA: Anamka mori }e te pravim, }e jadi{, }e spie{. CVETA: Jas sum risjanka, nej}um! OSMAN BEG: Ajde so dobro, oti so lo{o }e bide! BLAGUNA: Vie navistina zboruvate, ili na igra~ka? OSMAN BEG: Kako mori na igra~ka? ]e dava{ momata, }e tur~am. BLAGUNA: Lele! Gospodi ! ]erko? CVETA: Majko. (Se pregrnuvaat Blaguna i Cveta) TRAJAN: Ago, samo toa ne mo`e da bide. DUKO (razgneven kon Turcite) : [to sakate da pravite vie, ku~iwa! OSMAN BEG: Bre!(Kon drugite) Al bu sviwa bre. (Drugite Turci go fa}aat Duko i go tepaat.) DUKO (se sprotivstavuva): Ku~iwa, pu{tete me, bre! SITE: Aman aga, pu{tete go. OSMAN- BEG (kon drugarite): Fatite drugite, izvadete jataganite. I koj pravi inat, kolete. (Turcite gi tepaat selanite. Site pi{tat.) TRAJAN: [to e ova da vidi gospod! 163

OSMAN- BEG (grabnuvaj}i ja Cveta od racete na majka?): Ajde, mori, |aurko! CVETA: Lele, maj~ice, lele! Zaginav! BLAGUNA: Cveto, }erko! TRAJAN: ]erko, bra}a selani, pomagajte. DUKO: Sestro, nemoj, udri, ne davaj se! CVETA: Brate, tatko, striko, otkinete me! (Site se nafrlaat na Turcite. Tie gi navratuvaat pu{kite.) Stojte tamu! OSMAN- BEG (ja grabnuva Cveta): Sus! (ZAVESATA SE SPU[TA) Izvadok od dramata Makedonska krvava svadba, Vojdan ^ERNODRINSKI Vojdan ^ernodrinski (1875, Selce, Debarsko - 1951) e makedonski dramski pisatel i aktiven revolucioner. Go organizira kru`okot Makedonski zgovor i so nego podgotvuva teatarski piesi. Podocna ja formira teatarskata grupa Taga i uteha so koja uspe{no nastapuva vo Makedonija, Bugarija i Belgrad. Pokraj Makedonska krvava svadba, toj gi napi{al i dramskite tekstovi: Zlo za zlo, Robot i agata, Duhot na slobodata, Drvari i dr. Razgovarame _ zaklu~uvame: • Vo kakva forma e napi{an ovoj literaturen tekst? • Na koj literaturen rod im pripa|aat vakvite tekstovi? • Koi nadvore{ni karakteristi~ni elementi na dramata gi zabele`uva{ vo ovoj tekst? • Koja e temata na tekstot? • Koga se slu~uva dejstvoto? Kako go otkriva{ vremeto vo koe se slu~uva nastanot? • Kakov e `ivotot na selanite? • [to se slu~uva so Cveta? • Kakvi ~uvstva predizvika kaj tebe nesre}nata sudbina na Cveta? • Dramata zavr{uva so smrt na Cveta, a takvite drami koi zavr{uvaat nesre}no se narekuvaat tragedii. Ne zaboravaj! Tragedijata e dramska forma vo koja se prika`uva nesre}nata sudbina na junakot koj traga po nekoja vozvi{ena, no nedosti`na cel. Vo tragedijata se prika`uvaat ta`ni nastani, nemo}ta na ~ovekot da ja promeni svojata zla sudbina i re~isi, sekoga{ zavr{uvaat so smrtta na junakot. Najpoznati avtori na tragedii se: Vilijam [ekspir, Sofokle i dr. 164

DOBRINA ZA DOBRINA

165

MAJKA TEREZA ZA SVOJATA RABOTA

,,Mojata rabota vo Kalkuta, ja po~nav so lu|e od ulica koi umiraat. Tie nemaa nikogo. Za mene toa be{e prviot golem predizvik. Gi ima{e mnogu. Pove}e od 36000. Po~inaa nad 16000. No, moram da ka`am deka umiraa mirno i dostoinstveno. Imavme i poseben dom, - ne eden tuku pove}e - kade {to gi smestuvavme osamenite lu|e, gi hranevme, se gri`evme za niv i im ovozmo`uvavme vo mir i spokoj da go do~ekaat krajot na svojot `ivot“ Izvadok od knigata Skopjankata Majka Tereza, Stojan TREN^EVSKI

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Majka Tereza e golema svetska humanistka. • Kakvi humani dela pravela taa? • Kako se odnesuvala so lu|eto vo nevolja? • Na pra{aweto, koja e najte{kata bolest, taa odgovara: ,,Najte{ka bolest ne e leprata, ni sidata. Najte{ka e osamenosta, koga ~ovek e zaboraven od site. Koga lu|eto ne znaat {to e toa radost, qubov i ~ove~ki dopir. A brojot na takvite vo svetot e s# pogolem“. Kako gi objasnuva{ ovie nejzini zborovi?

• • Koja nagrada ja dobila Majka Tereza za nejzinata rabota i pomagawe na ~ove{tvoto koe strada?

Bidi istra`uva~! Vo va{iot kabinet po informatika iskoristi go pristapot na Internet i pronajdi pove}e podatoci za `ivotot i deloto na golemata humanistka. Razmisli i predlo`i vo tvoeto oddelenie da organizirate i da sprovedete nekoja humana akcija!

166

DOBRINA ZA DOBRINA Edno vreme si bila edna baba. Taa si imala edno dete i si go pra}ala kataden na drva. Babata kataden ispreduvala po edno vreteno pre|a, ta go davala na deteto si da go prodava za po edna para, a parite namesto da gi nosi majce si, toa so niv ~inelo dobrini. Edna{ odej}i si na drva, sretnalo edni deca kade biele edno ku~ence. Nemu mu se na`alilo za ku~enceto, ta go otkupilo od niv za edna para i taka go otkinalo od bieweto. Ku~enceto trgnalo po drvar~eto. Druga{ pak, odej}i si na drva, drvar~eto sretnalo drugi deca kade biele edno ma~ence i }e go operele. Nemu mu se na`alilo i za ma~enceto, ta, so arno so lo{o, dalo si para na decata i go otkinalo i nego od bieweto. Togaj i ma~eto trgnalo po drvar~eto i ottoga ve}e i obete - ku~eto i ma~eto, odele s# po drvar~eto, kade i da odelo toa. Edna{, pak, idej}i si v planina i berej}i si drva, drvar~eto dogledalo edna buka kade gorela, a na bukata edna zmija pi{tela i vikala za pomo{. Deteto se pribli`ilo do bukata i zmijata mu se pomolila da & pomo`e, da ja otkine od ognot. ,,Mi e strav, reklo drvar~eto, da ne me kasne{!“ - ,,Ne, mu odgovorila zmijata, nemaj strav, ne te gibam, tuku }e ti dadam {to saka{“. I drvar~eto pu{tilo eden sarak na bukata, i zmijata se zavila okolu sarakot i se otkinala od ognot. Togaj taa mu rekla: ,,Sega odnesi me kaj zmevot, carot na zmiite; toj }e ti dade edno }ese pari, a ti da ne go zema{, tuku da mu saka{ prstenot {to go ima pod jazik i , otkako }e ti go dade, i ti da si go klade{ pod jazik i tamu sekoga{ da si go dr`i{, ta so toj prsten {to }e saka{ }e ti se ~ini“. Drvar~eto oti{lo so zmijata pri zmevot, zmiskiot car i, kako {to go be{e nau~ila taa, mu go posakalo prstenot. Carot mu go dal i toa si go klalo pod jazik, ta si oti{lo doma. Koga si do{lo drvar~eto doma, reklo majce si: ,,Majko, da odi{ kaj carot, da mu ja posaka{ }erka mu“. I majka mu oti{la i ja posakala carevata }erka za sina si. A carot ja isteral i rekol: ,, Aj ottuka, ti, za drvar~e li }e ja dadam }erka mi? Neka sin ti napravi sarai kako moive, ta da mu ja dadam!“. Drvar~evata majka si oti{la doma si, i mu ka`ala sinoe si {to & odgovoril carot. Togaj drvar~eto mu reklo na prstenot: ,,Sakam ku}ava da mi se stori kako carskite sarai!“ I na ~asot se storila kako carskite sarai. Ja pu{tilo pak majka si pri carot povtorno da mu ja saka }erka mu i da mu ka`e oti sin & napravil kako negovite sarai, ta dali }e mu ja dade ili ne? Taa oti{la pri carot, mu ka`ala za saraite sinoe si i pak mu ja posakala }erka mu. A carot pak & rekol: ,,Neka sega sin ti go postele so zlato patot kade {to }e pomine }erka mi, ta da mu ja dadam!“ Majkata si oti{la pak doma si i mu ka`ala sinoe si {to & rekol carot. ,,Carot mi re~e, rekla taa, da go posteli{ so zlato patot od carevata vrata do tvojata, kade }e pomine }erka mu, ta taka da ti ja dade, taka veli carot“. Deteto so prstenot pak go poslalo siot pat od carskata vrata do svojata sè so zlato i pak ja pu{tilo majka si pri carot da mu ka`e i da mu ja saka }erka mu. Taa oti{la i rekla caroto mu: ,,^estiti caru, ete sin mi pak go posla siot pat od tvojata do na{ata vrata sè so zlato, e, sega }e mu ja dade{ }erka ti?“

167

Carot pak & odgovoril: ,,Neka napravi sin ti bav~i kako moive, da peat biqbili i sokoli kako vo maj, ta togaj da mu ja dadam“. Majkata si oti{la doma i mu ka`ala sinoe si {to & rekol carot. Deteto pak mu reklo na prstenot: ,,Sakam utre, koga }e stanam, da najdam bav~i kako carskine si biqbili i sokoli.“ I utrinata se storilo po sakaweto negovo. Majka mu oti{la pak pri carot za da mu ja saka }erka mu. Togaj carot & rekol: ,,Da dojde sin ti so svatoi sè so beli kowi i oble~eni vo beli ruti{ta“. Sin & zel svatoi sè so beli kowi i oble~eni vo beli ruti{ta, ta oti{ol pri carot, mu ja zel }erka mu i si do{ol doma so nevestata. Izvadok od Narodna prikazna

Mojot re~nik

sarak - dolg stap kataden - sekoj den operele - otepale ruti{ta - obleki

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Koja e temata na prikaznava? • Narodniot raska`uva~ prika`al pove}e momenti od `ivotot na drvar~eto. Koi se tie momenti? Kako se redat nastanite vo ovaa prikazna? [to pravelo deteto so parite od prodadenoto predivo?

• • Dali znaela za toa negovata majka? Kako bi postapil/a ti? • [to dobilo deteto od zmiskiot car za storenite dobrini? • [to posakalo deteto so vol{ebniot prsten? • Koi bi bile tvoite `elbi koga bi imal/a vol{eben prsten? • [to mo`e{ da zaklu~i{ od krajot na prikaznava? • Koja e porakata na narodniot raska`uva~? Ne zaboravaj!

Vo prikaznava se prika`ani pove}e momenti od `ivotot na drvar~eto koi se povrzani vo pri~insko-posledi~en redosled, odnosno redeni po priroden (hronolo{ki) red na slu~uvawata. Toj red na prika`uvawe na nastanite, kakov {to e vo realniot `ivot, vo literaturata se narekuva fabula. Ako nastanite i slu~kite vo literaturno delo imaat nepriroden tek, stanuva zbor za si`e- prikazna na tvorbata, avtorska organizacija na tekot na nastanite vo literaturnoto delo. 168

Proveri gi svoite znaewa!

• Podredete gi nastanite od prikaznata! • Dali prikaznata ima fabula ili si`e? • Lirikata nema fabula! Zo{to? • [to ne e realno, vistinito? • Kako se vikaat prikaznite koi se ispolneti so neobi~ni do`ivuvawa na likovite, kako i so razni su{testva (zmejovi, |avoli, samovili) i vol{ebni predmeti (lambi, }ilimi)? Zada~a! • Podelete se na ~etiri grupi! o Prva grupa: preraska`ete ja sodr`inata na prikaznata; o Vtora grupa: raska`ete ja sodr`inata na prikaznata; o Treta grupa: napi{ete ja fabulata na prikaznata; o ^etvrta grupa: prodol`ete ja prikaznata po va{a zamisla.

Ve`ba za relaksirawe: Prenesi ja popolnuvalkava vo svojata tetratka, fokusiraj gi znaewata na literaturno-teoriskite poimi i odgovaraj! 1. Tekst predaden vo dijalo{ka forma i namenet za izvedba na teatarska scena; 2. Otslikuvawe ubavi predeli od prirodata; 3. Red na realno prika`uvawe na nastanite vo literaturata; 4. Literaturna nau~na tvorba vo koja po hronolo{ki red se bele`at nastani i pojavi; 5. Dramsko literaturno delo koe se emituva preku radio. 1 2 3 4 5

169

O^ITE NA MAJKA MI Na dve ezera kako od bajka, li~at o~ite na mojata majka. Naokolu - stebla kr{ni... Sred vodite mirni, sjajni dva ostrova, ko dve tajni [to ne mo`am edna{ samo da go vnesam ~unot tamo? Kakvo pile {arnopero pee tamo sred ezero? Ili zlatni ripki polno vo voda se gonat volno? Na dve ezera, kako od bajka, li~at o~ite na mojata majka. Stara japonska pesna Prepev: Georgi STALEV

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Za polesno da odgovori{ na slednive pra{awa, razgledaj ja ilus tracijava! Sporeduvaj i zaklu~uvaj!

zenica ostrov

O~i Ezera so vodi mirni sjajni

zenica ostrov

• So {to se sporeduvaat o~ite na majkata vo po~etnite stihovi? Zo{to se sporeduvaat tokmu so ezera od bajka? Kakvi se ezerata vo bajkite? • Za da gi pretstavi poslikovito nejzinite zenici, narodniot peja~ go upotrebil izrazot dva ostrova. Zna~i toj izvr{il zamena na eden poim, odnosno izraz, so drug, nao|ajki me|u niv nekakva sli~nost. Toj se izrazil metafori~no, upotrebil metafora. 170

Ne zaboravaj! Metafora e stilsko izrazno sredstvo so koe eden zbor, odnosno eden poim (izraz) se zamenuva so drug spored nekoja sli~nost me|u niv. Samiot zbor metafora zna~i prenesuvawe, odnosno iska`uvawe na misli, ~uvstva i sli~no vo prenosna smisla. Metaforata pretstavuva skratena komparacija, no od nea se razlikuva po toa {to se izostava zborot {to slu`i za vrska: kako, ko. Na primer: Afion Ova e prvo oddelenie od devoj~enca na majski izlet izlezeni v pole. Bla`e Koneski Ovde poetot izvr{il zamena na afionovite steblenca so devoj~enca od prvo oddelenie spored nekakva sli~nost {to ja sogledal samiot. Osven vo poezijata, metaforata se upotrebuva i vo prozata i vo sekojdnevniot govor. Na primer: mojot sin e zlato; srceto mu e kamen i sl.

Proveri gi svoite znaewa!

• Napi{i primeri za upotreba na metaforata vo sekojdnevniot govor! • Pronajdi ja metaforata vo pesnata Zimska slika od poetot Jovan Strezovski i vo pesnata Kapina od poetot Gane Todorovski. Objasni ja!

171

TAPIJATA OD DEDO MI GAVRIL Dedo mi }e re~e{e... Kogo cene{e dobro }e precene{e... Gi sakam, tihozborlivite, dobrite dogovorlivite, Gi sakam dobrodu{nite, dobrite, poslu{nite. Na mene sli~nite, lu|eto obi~nite... Dedo mi, }e otse~e{e, zadovolno, }e re~e{e...

Mojot re~nik

tapija - sudski zaveren dokument za sopstvenost na imot

Milutin BEBEKOVSKI

Proveri gi svoite znaewa!

• Koe e lirskoto Jas vo ovaa pesna? Kako go otkriva{? • Kakvi lu|e saka dedoto? Zo{to? So kogo gi sporeduva dobrite lu|e? • [to mo`e{ da ka`e{ za dedoto? • Kako se organizirani stihovite vo pesnata? • Kakva e pesnata spored organizacijata na stihovite? • Dali zabele`uva{ rimuvawe? • Opredeli ja rimata spored akcentot! 172

MAJ^INATA SOLZA Zapa|a siten esenski do`dec. @oltiot lisnik vo gradinata svetna. Golemite grozdovi zrna pod loznicata nadro~ija i ko`i~kata po~na da im puka. Sin~ecot navedna glava vrz edno istrkaleno puknato grne. Se svitka maloto pile - lastovi~e vo grneto i zatreperi od stud i maka. Site si otidoa. Odletaa kon jug negovite dve sestri~ki. Odleta i negovata maj~ica vo toplite strani. Koj }e go stopli vo dolgata do`dliva no}? Go ostavija samo, za{to be{e povredeno i ne mo`e{e da leta. Letoto be{e izbuvnal po`ar vo ku}ata pod ~ija strea majka mu be{e svitkala sedelo. Dodeka starata lastovi~ka uspea da ja grabne ro`bata od ognot, edno jaglen~e padna vo sedeloto i mu go parna desnoto krilce na lastovi~eto. Goloto pile premre od bolka. Koga se osvesti, vide deka se nao|a vo novo sedelo, a nad nego sedi majka mu nata`ena. Prvo se obide da mu gi razdvi`i krilcata no ne uspea, za{to desnoto, izgorenoto krilo, be{e nepodvi`no. Se istrkali letoto. Potemnea grozdovite. Ispukaa sin~ecite vo gradinite. Po~naa da se sobiraat lastovi~kite po telefonskite `ici. Se gotvea za pat. @icite zaprilegaa na brojanici. Edno utro starata lastovi~ka go svle~e svoeto nemo}no dete vo gradinata i mu re~e: - Milo dete, nie deneska zaminuvame na jug. Ti ne mo`e{ da leta{. Zatoa }e ostane{ tuka, eve ovde vo grnevo ti napraviv meka postelica. Tuka }e le`i{. A koga }e ogladne{, izlezi nadvor i kolvni si ne{to. Celata gradina e polna so plod. Gleda{ kakov ubav sin~ec navednal ~elo nad vlezot na grnevo. Ne ta`i. Naprolet nie pak }e se vratime. - Ti blagodaram, maj~ice, {to si se pogri`ila za mene! - progovori lastovi~eto i za da gi sokrie solzite go mu{na glav~eto pod kriloto na majka si i zamol~a... Site si otidoa. Po~naa da se ni`at mra~ni dni. Zapa|a siten do`dec. Namokreniot sin~ec te{ko go spu{ti cvetot nad grneto, edna do`dovna kapka se strkala po najdolgiot list na cve}eto za da padne. - Ah, kolku sum umorena! - vozdivna taa. - Od kade doa|a{? - ja zapra{a qubopitno lastovi~eto. - Ne pra{uvaj me. Golem pat sum izminala. Doa|am od Velikiot okean. Tamu se rodiv. Jas ne sum do`dovna kapka. Jas sum solza.

173

- Solza li? Kakva solza? - se potkrena voznemireno lastovi~eto. - Maj~ina. Istorijata na mojot `ivot e kratka. Pred devet dena edna umorena i nasolzena lastovi~ka sleta vrz jarbolot na eden golem okeanski brod. Jas stoev vo desnoto oko na nata`enata pti~ka. Okeanot reve{e. Duva{e silen veter. So iznemo{ten glas lastovi~kata mu re~e na veterot: - Bratu vetre, koga odi{ po svetot, ako mine{ niz Bugarija, svrati pri moeto kutro pile i ka`i mu da se ~uva od crniot ma~or koj se vrti vo gradinata. Zaboraviv da mu ka`am na moeto lastovi~e pri poa|awe. Ka`i mu u{te deka moevo srce presu{i od maka. - Kade e tvoeto lastovi~e?- ja zapra{a veterot. - Go ostaviv vo edno puknato grne, strkalano vo gradinata, kaj {to cutat sin~eci. Duri gi ka`a tie zborovi starata lastovi~ka, jas & se odroniv od okoto. Veterot me grabna i me ponese nad svetot. Devet dena letav. Eve sega padnav vrz ova cve}e. Kolku sum umorena. Sakam da kapnam i da zaspijam.... Srceto na povredenoto lastovi~e se rastreperi. Zatupka radosno. Brzo stana, go otvori klun~eto i ja prifati postanatata maj~ina solza. - Ti blagodaram, maj~ice! - pro{epoti, a potem legna vo perduv~iwata i zaspa, stopleno od solzata, kako da be{e pod maj~inski krilja. Angel KARALIJ^EV Razgovarame _ zaklu~uvame

• Koja e temata na tekstot {to go pro~ita? • Obrni vnimanie na redosledot na nastanite! • Kako se slu~uvaat tie, hronolo{ki, po red, kako vo realnosta ili •

poinaku? Kako se vika vakviot redosled na prika`uvawe na nastanite vo literaturata?

Tvori jasno i slikovito! Preraska`i go pismeno raskazot Maj~inata solza, podreduvaj}i gi nastanite hronolo{ki, a potoa prodol`i so preraska`uvawe spored svoja zamisla! Izmeni go krajot na raskazot!

174

MAJKA Si mu pee{e gavranicata na gavran~eto: Graaa! Graaa! Milo moe, najubavo moe! Gavran~eto ja slu{a{e, od tie pesni dobiva{e sila, raste{e i samo ~eka{e koga }e poleta. I poleta: Frr! Frrr! - zamavna so kriljata. Vide na edno drvo gugutka kako gi u~i gugut~iwata da letaat, pa gavran~eto saka{e da si poigra so niv. - I{, grdo pile, i{, crno pile! Go izbrka gugutkata. Gavran~eto so pla~ewe se vrati kaj gavranicata. - Oti mori mamo, onaa tetka mi re~e deka sum grdo i crno pile? - Oti, ne ti e majka bre sine! - go pogali so krilo gavranicata. Bo{ko SMA]OSKI

^EKANOT ^uka - ~uk, ~uka - ~uk! [tom me zemat race ma{ki i me svrtat cvrsto v krug toga{ peam: ~uka - ~uk! Drobam kamen, iskri seam ^elik kovam, grmam, peam. ^uka - ~uk, ~uka - ~uk! Makedonka JAN^EVSKA

^ASOVNIK ^asovnik sum broja~ ~uden dewe no}e s# sum buden. Kata utro rano ranam da stanete jas ve kanam. Kata ve~er v radost blikam ,,Dobra no}" vi tivko vikam. Jas od trud si nemam maka, tika - taka , tika - taka! Makedonka JAN^EVSKA 175

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Vo tekstovite {to gi pro~ita zabele`uva{

istaknati zborovi.

Razgledaj gi i razmisli! [to pretstavuvaat tie? [to podra`avaat, imitiraat? Na primer: ,,Graaa! Graa!“ - imitira grakawe na gavranicata. [to imitiraat drugite istaknati zborovi? • Od kade doa|aat zvucite {to se imitiraat so zborovi? Vakviot na~in na imitirawe na zvuci od prirodata se vika onomatopeja.

Ne zaboravaj! Onomatopeja e stilsko izrazno sredstvo so koe se vr{i imitirawe na zvuci od prirodata. So upotrebata na ova stilsko izrazno sredstvo umetni~koto delo posilno se do`ivuva, zatoa {to onomatopejskite zborovi silno dejstvuvaat na emociite kaj ~itatelot, odnosno slu{atelot i predizvikuvaat jasni, konkretni, `ivi, auditivni pretstavi i sliki. Vo na{iot jazik ima pove}e vidovi zborovi preku koi se odrazeni onomatopejskite zvuci: • Imenki: crcor, svire`, tropot i dr.

• Glagoli: crcori, sviri, tropa i dr. • Glagolski imenki: crcorewe, svirewe, tropawe i dr. • Izvici: - Crr, cr! - Fiu, fiu! - Trop - trop! Onomatopejata iska`ana preku: glagoli, imenki i glagolski imenki se narekuva slo`ena onomatopeja.

Tvori jasno i slikovito! Obidi se da napi{e{ stihuvana ili prozna tvorba so upotreba na onomatopeja!

176

Ve`ba za relaksirawe: Skoncentriraj gi znaewata na stilskite izrazni sredstva, prenesi ja popolnuvalkava vo svojata tetratka i popolnuvaj ja spored barawava! 1. Izrazno sredstvo so koe na predmetite, pojavite i su{testvata im se pridavaat nekoi osobini; 2. Stilska figura so koja eden zbor se zamenuva so drug spored nekoja me|usebna sli~nost; 3. Izrazno sredstvo so koe se poddr`uvaat zvuci od prirodata ili glasovi od `ivotni; 4. Stilska figura so koja eden predmet ili su{testvo se sporeduva so drug, spored nekoi nivni osobini; 5. Na~in na raska`uvawe ili opi{uvawe so {to minatoto se povrzuva so sega{nosta.

1 2 3 4 5

177

DEDO NOJO JA IZNA[OL LOZATA Dedo Nojo koga ja izna{ol lozata presekol pra~ki i nasadil lozje. Na pra~kite koga gi zasaduval v zemja im turil krv namesto voda i zatoa vinoto bilo crveno. Krvta bila od jagne, od arslan i od sviwa. Koga ja tural krvta, vaka blagoslovil: ,,Koj }e pie od vinoto, {to }e go rodi lozjevo, potoa da bide krotok i vesel, kako rudo jagne; koj }e pie pove}e, da bide kako yver (arslan), junak i stra{en; a koj }e pie od merata nadvor, za da prepie, da pa|a po zemja i da se valka, kako sviwa vo tiwa, so nego siot svet da se {eguva." Narodna legenda

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Dali znae{ koj bil Dedo Nojo? • Si slu{nal li za korabot koj go izgradil Dedo Nojo? Zo{to go izgradil toj korab? Koga se slu~ila gradbata na korabot?

• • Dali postojat dokazi za toj nastan? • Tekstov {to go pro~ita, pretstavuva narodna legenda. Koja e temata •

na ovoj tekst? Koja poraka mo`e{ da ja izvle~e{ od ovaa legenda?

Ne zaboravaj! Legendite se narodni umotvorbi vo koi se raska`uva za sozdavaweto na `ivotot i svetot, za potekloto i nastanokot na nekoi prirodni pojavi i sl. ili za nekoi li~nosti (istoriski, bibliski). Poznati se legendite za Marko Krale, sv. Kiril i Metodij, sv. Kliment i sv. Naum Ohridski i dr.

Bidi istra`uva~! Zapi{i edna legenda od zapi{anite legendi na Marko Cepenkov!

178

ZLATNATA ^E[MA Oddaleku vidoa ne{to {to svete{e. Svetlinata im gi zaslepuva{e o~ite. Misle{e deka toa e nekakvo golemo ogledalo. - [to mo`e da ima vo ova belo pole? - misle{e Qah. Pristignaa. Koga vidoa deka toa e zlatna ~e{ma, viknaa: - ^e{ma, ~e{ma,~e{ma! Taa svete{e. Trepere{e vo sjaj. Se dobli`ija. Dvajcata po~naa da ja galat, kako da be{e nekoe malo dete. A imaa pravo {to ja galea. Nea ja be{e izrabotila rakata na nekoj golem majstor, umetnik. ^e{murkata ja be{e napravil kako klun od ptica. Od nea te~e{e ~ista voda, koja svete{e kako srebro. Nad ~e{murkata, od prednata strana, toj nacrtal nekolku deca kako igraat oro. Potoa: nekolku ptici, cve}iwa i razni ornamenti. Nad seto ova, postojano nasmevnato, go nacrtal sonceto. Taka ~e{mata ima{e dobieno vol{ebna ubavina. Okolu nea bea nasadeni raznobojni cve}iwa. Tie so miris gi pozdravuvaa patnicite {to navra}aa na ~e{mata. Nivnata raznobojnost oddava{e vpe~atok kako da se rasfrlani male~ki {areni fustan~iwa {to majkite gi isprale i gi ostavile kraj ~e{mata da se su{at. Majstorot {to ja napravil ovaa ubava ~e{ma pod klunot go napi{al ova: -Po~ituvani patnici, seto bogatstvo {to go imav go ostaviv tuka, na ovoj kamen. So moi raci ja izgradiv ~e{mava. Koga }e naminuvate po ovoj pat, zastanete i odmorete se. Koga dobro }e se odmorite, toga{ napijte se voda od nejziniot klun.^e{mata ja napraviv za vas, a toa {to ~e{murkata li~i na klun na ptica, neka ne ve ~udi, pticite od s# na svetot najmnogu gi sakam. Koga ja slu{nav nivnata pesna, mislev deka mi nosi sre}a... Decata gi nacrtav, zatoa {to gi sakam pove}e od sebe. A toa {to se fateni v oro, taka sakam postojano da igraat. Nikoga{ da ne prestane toa veselo oro, taka sakam postojano da igraat! Koga go do~itaa ova, dvajcata patnici viknaa glasno: - Da si blagosloven, majstore! Sekoj {to pie voda od tvojata ~e{ma, ti ispra}a najtopol pozdrav...

179

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Zo{to dvajcata minuva~i tolku mnogu &

se izraduvale na ~e{mata?

Dali ste go po~uvstvuvale istoto? Koga? [to nacrtal majstorot na ~e{mata?

• • Koi poraki ni gi pra}a so crte`ite? Nacrtanoto sonce e nad • • •

ostanatite crte`i. Zo{to? Otkako go pro~itavte tekstot, dobivte jasna pretstava za izgledot na ~e{mata. Obidete se da ja nacrtate opi{anata ~e{ma? Sekako deka }e uspeete vo toa, bidej}i opi{anata ~e{ma ja do`iveavte kako ne{to poznato i blisko. [to pridonesuva pri opi{uvaweto na predmetot (~e{mata) da se dobie jasna pretstava za negoviot izgled?

Ne zaboravaj! Pri opi{uvaweto na predmet treba da nabquduva{ i da vnimava{ na slednovo: • to~nosta na opisot;

• vnimatelniot izbor na detalite; • nivniot red vo prika`uvaweto na celinata; • na~inot na koj se raspredeleni drugite predmeti ( cve}iwata, decata vo oroto); smestenosta na predmetite vo op{tiot objekt i nivnata namena i

• • upotrebata na stilski izrazni sredstva.

Na ovoj na~in se sozdava slika {to }e bide vistinski odraz na predmetot {to se opi{uva. Vsu{nost, opi{uvaweto pretstavuva slikawe so zborovi.

Tvori jasno i slikovito!

• Predlagame nekolku temi za opisi po izvr{eno nabquduvawe: Najstarata klupa vo u~ili{teto Fontanata vo Gradskiot park Spomenikot na Krste Petkov Misirkov Pred Spomen - ku}ata na Majka Tereza

180

ISTA KRV Ana se vrati od Kanada. Nejzinite ja pre~ekaa na aerodromot. Taa saka{e vpe~atocite odedna{ da im gi preraska`e. Spored s# {to im raska`uva{e- ubavo bilo - brzo pominalo. Taka e sekoga{ so ubavoto. Vedna{ pra{a i za Angel. Dali se javil, dali do{ol.... & rekoa: Toj e vo Klisurata, tamu }e ostane nekolku denovi. A taa naseti: Ne{to lo{o se slu~ilo so nego!? - Naprotiv. Toj e dobar i dobro se ~uvstvuva- se nasmevna tatkoto.- I tebe, mila moja, naleto }e ti bide prijatno vo Klisurata. - Ne samo nejze, tuku i nam - ja gu{na majkata. Ana po~uvstvuva deka ne{to treperi vo vozduhot. Ne{to neobi~no, mo`ebi voznemiruva~ko. Taa ne uspea da doznae {to e toa {to go krijat od nea!? A idniot den be{e sabota, vtoromajski den za izlet. Dobro }e se odmori od dolgoto patuvawe; }e gi sredi do`ivuvawata. Taa ve~er nejzinite ne sakaa da & ja ka`at vistinata. Dali toa be{e rasplet? Ili zaplet!? Kako }e & gi otkrijat dvete tajni odedna{!? No, neka pomine no}ta, neka iste~e... Velat deka utroto ima pogolem razum otkolku ve~erta, pa ... }e & ka`at, }e najdat na~in i ubavi zborovi. Dojde utroto. Ana porano se razbudi. Ne mo`e{e da spie. Vo kujnata ~eka{e pojadok. A i majka & i tatko & ve}e bea budni. - Znae{, Ana...- po~na tatkoto.- ti porasna, ve}e stana ubava devojka i dobra flejtistka... - Ti si ni seta na{a gordost i seta na{a qubov- prodol`i i majkata.-Druga nemame. - Vie ne{to kako da kriete od mene?!- naseti taa.- Ne{to da ne se slu~ilo?! - Da, no ne{to ubavo }erko- se obide tatkoto. - Premnogu ubavo, da znae{... - Ve}e si golema i mo`eme ramnopravno da razgovarame...-podzede majkata.postojano ni se lute{e deka nema{ brat ili sestra, a nie... milo moe dete, ne bevme vo sostojba, znae{... kaj nas... - Nie mnogu te sakame...- vele{e tatkoto. - I jas, i mama, mnogu...mnogu... - I jas ve sakam, pa {to!? Toa ne mi go namaluva pravoto da posakuvam da imam brat ili sestra, zar ne?! - A {to bi rekla koga bi doznala, da re~eme, deka ima{ brat?!- pra{a majkata. Ana za~udeno gi pogledna. - Ti si ni posvoeno dete, najmila na{a!- hrabro izusti tatkoto. -Nekoj te donese pred vrata, a nie ti se izraduvavme. Ti ni dojde kako najgolema sre}a! Ete! I te sakame... Taa zaneme od iznenaduvawe. O~ite & se napolnija so solzi, no tie ne mo`ea da pote~at... Iznenaduva~kiot moment ne im dade da se rastrkalaat. Ana so neveruvawe gi gleda{e dvajcata, a potoa se pribli`i do niv i silno, silno gi gu{na. Nikoga{ posilno ne gi pregrnala. Kako da se ispla{i da ne izbegaat, da ne gi zagubi. - No, toa ne e sè...- re~e majkata. -Na red e ona {to be{e tvoja `elba... - Ana, za rodenden ti ,,podaruvame“ brat!- sve~eno izjavi tatkoto. - Ti ima{ brat bliznak...Angel! Toj ti e brat. Nema {to da krieme! 181

Pak molk. Dlabok molk. - O, bo`e! -gi protri o~ite. -Son ili jave?! - Ne, ne e son, dete moe-uverlivo izusti toj. -Toa go doznavme vo Klisurata. Potoa se & preraska`a kako bilo, kako se slu~ilo... Taa ima brat! I toa- Angel! Ne mo`e{e seto toa tukutaka da vleze vo nejzinata glava. Tolku odedna{, neo~ekuvano...Ana i pla~e{e i se smee{e. Trojcata pla~ea. Takov moment na vozbuda e nevoobi~aen. Ne samo vo tekot na eden `ivot. Onoj {to tolku mnogu go saka, a ne znae da si protolkuva zo{to, se ispostavi deka e nejzin brat! Dali taa qubov be{e strueweto na krvta!? A {to drugo!? I s# po~na so pogled na slu~ajna sredba. Taa struja mora da se vika- ista krv. Izvadok od romanot Isti o~i, Gorjan PETREVSKI Gorjan Petrevski (1951 g. s. Mrenoga, Demir Hisar) e sovremen makedonski pisatel, koj spored tira`ot i proda`bata na knigite e na vrvot vo makedonskata sovremena literatura. Negovata popularnost }e pridonese da bide proglasuvan za naj~itan pisatel koj uspea da ja urne podelbata na literaturata na ,,detska i vozrasna". Nego go ~itaat so podednakva qubov i mladite i vozrasnite. Tvore{tvo: Gorocvet, Tatkovite solzi, Rano dojde qubovta (raskazi), Spomenka, Marta, Snegovite na Klimentina Evin, Isti o~i, Sama, Spomenite za Spomenka, Sonot so Spomenka (romani) Crveno, `olto, zeleno (igrana serija) i dr. Nagradi: Van~o Nikoleski, Sveti Kliment i dr. Razgovarame _ zaklu~uvame • [to go inspiriralo avtorot da go napi{e ovoj tekst? • [to po~uvstvuvala Ana otkako se vratila od Kanada? • Zo{to bile voznemireni nejzinite roditeli? • Utroto, Ana doznala deka e posvoena. Kakva bila nejzinata reakcija? • Koe bilo vtoroto iznenaduvawe? • Kako Ana si ja objasnuva qubovta kon Angel? • Izvadokov izobiluva so lirizam. Kakvi ~uvstva predizvikuva kaj vas? • Koja e poentata, osnovnata, glavna misla koja e prisutna vo tekstot? Ne zaboravaj! Tema e glavniot nastan {to go pottiknal avtorot da go napi{e deloto. Mnogu ~esto samiot naslov, upatuva na temata. Na pr.: Pat okolu svetot za 80 dena - naslovot upatuva deka temata e patot okolu svetot za 80 dena. Temata mo`e da se razlo`uva na motivi. Motiv e najmalata tematska edinica. Vo edno delo mo`e da ima pove}e motivi (pogolemi celini) {to se izdvojuvaat. Site povrzani celini (motivi) ja davaat fabulata na deloto. Ideja e glavnata misla koja e prisutna vo deloto , ili ona {to saka da go prika`e avtorot kako poraka do ~itatelot.Sepak, idejata treba da ja otkrie ~itatelot. 182

KI^EVSKATA LIKOVNA KOLONIJA Triesetina likovni umetnici od devet zemji }e u~estvuvaat na Me|unarodnata likovna kolonija {to }e bide otvorena na 05 juli 2008 vo Ku}ata na umetnosta nad Ki~evo. Na 15-toto izdanie na umetni~kiot sobir }e u~estvuvaat avtori od zemjava, SAD, Srbija, Turcija, Kipar, Crna Gora, Albanija, Francija i od Hrvatska. Tie dve nedeli }e sozdavaat umetnost vo site likovni disciplini. Umetnicite v~era poleka se smestuvaa vo Ku}ata na umetnosta. Istiot den napladne gradona~alnikot na Ki~evo, Vladimir Toleski, }e gi pozdravi umetnicite i gostite na kolonijata. Sekoj tret den }e se odr`uva tematska ve~er. Vo kolekcijata na kolonijata dosega ima okolu 2000 dela od 600 doma{ni i stranski avtori, raboteni vo razli~ni disciplini i tehniki.

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Razmisli, koja e glavna zada~a na tekstov {to go pro~ita! • Koi se osnovnite karakteristii na ovoj tekst? Dali e tekstot • •

vistinit, ednostaven i jasen? Koj, kade, koga i zo{to }e u~estvuva na Me|unarodnata likovna kolonija? Ovoj vid na tekst pretstavuva vest.

Ne zaboravaj! Vest e kus informativen pismen sostav {to gi sodr`i najbitnite elementi na nastanot: Koj? Kade? Koga? Kako? [to?

Tvori jasno i slikovito! Napi{i vest za odbele`uvawe na Mesecot na knigata vo va{eto u~ili{te!

183

SOOP[TENIE ZA UPISNI ROKOVI VO SREDNITE U^ILI[TA 17.06.2008 Ve izvestuvame deka utre 18.6.2008 godina zapo~nuva rokot za zapi{uvawe na u~enici vo srednite u~ili{ta. Od u~ebnata 2008/2009 godina site u~enici koi zavr{ile osmo oddelenie, soglasno Zakonot za sredno zadol`itelno obrazovanie, se obvrzani da se zapi{at vo sredni u~ili{ta. Spored statistika na Ministerstvo za obrazovanie i nauka, osmo oddelenie ovaa godina imaat zavr{eno 27286 u~enici. Ministerstvoto za obrazoavnie i nauka objavi Konkurs za zapi{uvawe na u~enici vo javnite sredni u~ili{ta za nad 33000 slobodni mesta ili 993 paralelki vo nivo na Republika Makedonija. Oddelene za odnosi so javnost MAKEDONSKI SLIKI VO PARIZ Skopje, 19 noemvri. Deset makedonski umetnici }e izlo`uvaat sliki, skulpturi i objekti na ,,Esenski salon" - tradicionalna svetska manifestacija, koja }e bide otvorena vo Pariz. Do po~etokot na idniot mesec (1 dekemvri), na{ite umetnici }e gi pretstavat svoite dela zaedno so kolegi od Francija, Kina, Belgija, [vedska, Koreja, [panija, Danska i od Srbija. Na{eto pretstavuvawe vo Pariz go organizira Likovnata kolonija ,,Gali~nik" vo sorabotka so Muzejot na sovremenata umetnost. Razgovarame _ zaklu~uvame: • [to doznava{ od tekstovite {to gi pro~ita? • Kakva zada~a imaat ovie tekstovi? Po {to se razlikuvaat? • Koj ja dava informacijata vo gorniot tekst? Ne zaboravaj! Gorniot tekst pretstavuva deloven dokument so koj institucijata javno gi informira site ~lenovi za nekoja aktivnost. Na primer: SOOP[TENIE Se izvestuvaat site u~enici deka denes, na 14.3.2009 g. po povod Denot na drvoto vo u~ili{niot dvor }e se zasadat mladi drvca. Direktor ______________ Tvori jasno i slikovito! Napi{i soop{tenie so koe }e izvesti{ za prestoj na izlo`ba na likovnata sekcija; za literaturno ~itawe; sredba so detski pisatel i sl. 184

JURKO PATUVA SO AVTOBUS Jurko vleze vo avtobusot i sedna na praznoto mesto do prozorecot. Vedna{ po Jurko vleze vojnik. Jurko ripna. - Sednete, vojniku, ve molam! - mu re~e. - Sedi si, sedi si! Jas, eve, ovde }e sednam. Vojnikot sedna na praznoto mesto zad Jurko. Na slednata avtobuska postrojka po skali~kite po~na da se iska~uva stari~ka. Jurko saka{e da & go otstapi svoeto mesto, no edno devoj~e go prevari. Na prednata vrata vleze mlada `ena. Taa vo racete dr`e{e malo bebence. Jurko ripna i & go otstapi svoeto mesto. Majkata sedna na negovoto mesto i mu se zablagodari. Valentina OSEEVA Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Kako se odnesuval Jurko vo avtobusot? • So kakvi zborovi se obratil na vojnikot? • Koja bila mo}ta na zborovite {to gi upotrebil toj? • Koi osobini go krasat Jurko?

Zada~a:

• Improvizirajte razgovor, rabotej}i vo grupi: o o o o

Prva grupa - razgovor vo avtobus; Vtora grupa - razgovor na rodenden; Treta grupa - razgovor vo teatar; ^etvrta grupa - razgovor vo prodavnica.

185

HIGIENATA E POLOVINA ZDRAVJE Edna{ Liljana go pra{a lekarot: - [to treba da pravat lu}eto za da bidat zdravi? - Pred sè treba redovno da ja odr`uvaat li~nata higiena i higienata vo sredinata kade {to `iveat, - & odgovori lekarot. - Kako? - se zainteresira Liljana. - Li~nata higiena se odr`uva so redovno miewe na zabite, racete, teloto. Treba da se nosi ~ista obleka i da se jade raznovidna i zdrava hrana. - A kako se odr`uva higienata vo sredinata kade {to `iveeme? - Taka {to ne }e frlame otpadoci nasekade, ne }e se pu{i onamu kade {to prostoriite se zatvoreni, a prostoriite vo koi rabotime i `iveeme treba redovno da se provetruvaat, da go ~uvame i neguvame zeleniloto {to ne opkru`uva i drugo. - Blagodaram, doktore!

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Kakov razgovor vodela Liljana so lekarot? Za {to razgovarale tie? • [to treba da napravat lu|eto za da bidat zdravi? • [to mo`e{ da ka`e{ za odnesuvaweto na Liljana? • Kako go zavr{uva Liljana razgovorot so lekarot? [to mo`e{ da ka`e{ za zna~eweto na zborot {to go upotrebila Liljana?

Tvori jasno i slikovito! Direktniot iskaz od tekstot pretvori go vo indirekten!

186

OD ITAR POITAR

187

ITAR PEJOVATA IZMAMA Itar Pejo, poznato e, vo svoeto selo imal golema ~est kako umen i itar ~ovek. Nekoi negovi soselani, trojca na broj, mu zaviduvale na ~esta, ta se dogovorile da mu go ocrnat ubavoto ime, izmamuvaj}i go so nekoja pogolema itrost. Vo nekoe selo blisku do negovoto, sekoja godina se odr`uval pana|ur kade {to se prodavale i jadri dobici. Itar Pejo si imal edna mnogu dobra i raneta krava, ta ja zel da ja otera na pana|urot za da ja prodade. Odej}i si na pana|ur po patot Itar Pejo, gi sretnal trojcata dogovoreni zavidlivci negovi: tie predvreme se vra}ale od pana|urot, ne site zaedno ami eden po eden. Prviot {to go sretnal, otkako go pozdravil kako {to e adet i go pra{al Itar Peja kade odel taka so kravata. Itar Pejo, ne znaej}i ni{to za nivniot dogovor, mu ka`a deka ja tera kravata na pana|ur za da ja prodade. A zavidlivecot mu rekol: ,,Kravava tvoja, kako {to e olku ubava i ugoena, ako bi nemala u{te opa{ka, bi se prodala za visoka cena; oti na pana|urot mnogu se barale bezopa{esti kravi, rekol toj, mnogu skapo se prodavale“. Itar Pejo, izmamen, & ja presekol opa{kata na kravata i si trgnal po patot. Potamu go sretnal vtoriot zlobnik, ta i toj storil so Itar Peja kako i prviot i go nau~il da & gi skr{i rogovite na kravata. Najposle, u{te ponatamu go sretnal tretiot, pa toj go nau~il da & gi prese~e i u{ite na kravata. Itar Pejo ja oteral na pana|ur svojata ugoena, a okastrena krava. Se sobrale okolu nea mnozina kupuva~i, oti mnogu im se svidela, ta sakale da ja kupat za damazlak, ama im pre~elo okastruvaweto. Najposle, Itar Pejo nemal {to da ~ini - nikoj ne mu ja kupuval za damazlak, ta ja prodal na kasapite za kolewe. A }e ja progoltal li izmamata? Ne, nikoga{; toj fatil ve}e da se misli kako da se otplati za nea. Narodna prikazna

Bidi istra`uva~! Nastojuvaj da najde{ pove}e podatoci za Itar Pejo i prezentiraj gi na ~as po makedonski jazik!

188

MAGARETO [TO JADELO GRAV Vo eden zimski den nekoj selanec se vra}al od pazar v selo i bil re~isi premrznat od studot. Na patot na{ol edna meana koja se nao|ala vo nekoe pogolemo selo. Bilo ve}e pladne a selanecot bil gladen, pa re{il da ru~a vo meanata i da se stopli. Go vrzal magareto pred meanata i vlegol. Tamu videl nasobrani lu|e od seloto koi go zafatile seto mesto okolu ogni{teto. Selanecot smislil {ega so koja }e gi natera selanite, {to sedele kraj ogni{teto, da izlezat nadvor. Stoej}i do vratata mu viknal na meanxijata glasno: Meanxi, daj mi edna porcija grav a druga porcija odnesi mu na moeto magare {to e vrzano nadvor pred meanata. Nasobranite selani, badijalxii, gi naostrile u{ite i nekoj od niv mu rekol: Ami, magare }e jadelo grav?! E, moevo magare jade grav. Ako ne veruvate pojdete so meanxijata i }e se uverite. Meanxijata mu donesol edna porcija grav i trgnal da mu nosi porcija grav i na magareto. Trgnale po nego site selani i go oslobodile mestoto okolu ogni{teto. Toga{ itriot selanec si sednal na toplo mesto kraj ogni{teto i po~nal da si go jade nara~aniot grav. Narodna prikazna

189

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Koja e temata vo ovaa prikazna? • Koja {ega ja smislil premrznatiot selanec za da sedne do •

ogni{teto vo meanata? Koja karakterna osobina e istaknata kaj nego?

Ne zaboravaj! Humoristi~ni narodni prikazni se prozni narodni tvorbi vo koi sodr`inata e ispolneta so {egoviti elementi niz koi se ismejuvaat ili se kritikuvaat nekoi nedostatoci na poedinci, grupa lu|e ili celo op{testvo. Posebno ~esti i sakani se motivite na naditruvawe i ismejuvawe so cel da se sozdade vesela atmosfera, komi~ni momenti, ispolneti so {egobijstvo, no i so blagorodna funkcija da se `igosa mrzelivosta, samofaleweto, gordelivosta bez osnova, nedosetlivosta, pijanstvoto, kockarlakot i sl. Najpopularniot humoristi~no-anegdotski lik kaj Makedoncite e mariovskiot junak Itar Petre (Itar Pejo), navodno roden vo mariovskoto selo Grade{nica, a najpoznatiot internacionalen lik e Nasradin-oxa, koj spored predanijata poteknuva od turskiot grad Eski{ehir.

Bidi istra`uva~! Pronajdi i drugi humoristi~ni narodni prikazni od bogatoto makedonsko tvore{tvo. Toa najdobro }e go stori{ ako porazgovara{ so tvoite najbliski ili da pojde{ vo nekoja najbliska biblioteka.

190

ERGEN ODEV STO GODINI

NEVESTA I MOM^E - RABOTNI

Ergen odev sto godini na sto edna se o`eniv zedov `ena rabotliva.

Mom~e nevesta fale{e: ,,Imam nevesta rabotna, na den si ni{ka tegle{e, v nedela kadela vretence, i vo mesecot pasmence, a na godina platnence!“ Tam'deka moma prede{e, te{ka ja dremka napadna; butna si urka v pepelot, ta legna moma, ta zaspa. Pustata urka niknala, rodila drenki zreani! Kako se moma razbudi, zreli se drenki nazoba. Nevesta mom~e fale{e: ,,Imam si mom~e rabotno, na den brazda ora{e, vo nedela lei~ka, i vo mesecot pogon~e, a v godinata nivi~ka!“ Tam'deka mom~e ora{e, pusta go dremka napadna, zaka~i ralo sred niva; pustoto ralo kru{ovo, rodilo kru{i zreani! Koga mom~e se razbudi, zreli se kru{i najade.

- Kupi, ma`u, stodram pamuk, mi go prela tri godini, na godina po tri `i~ki, Napravila devet `i~ki. ]e mi snoe trba platno. Tri trgnala, tri skinala, ni za peta, ni za prsti. Narodna pesna

Narodna pesna

191

Razgovarame _ zaklu~uvame:

• Narodniot peja~ ispeal pesna vo koja mom~eto ja ,,fali“ nevestata •

za nejzinata ,,rabotlivost“, a potoa nevestata go ,,fali“ nego. Koga dobivame vpe~atok deka pominalo mnogu vreme, dodeka nevestata go istkala platnoto? Kakvo raspolo`enie predizvikuvaat tie stihovi?

• • Kakva bila rabotata na mom~eto? • Koja osobina na mom~eto i nevestata ja ismejuva narodniot peja~? • Razgledaj go jazikot i sporedi go so standardniot jazik! [to zabele`uva{? Pro~itaj ja narodnata pesna Ergen odev sto godini!

• • Koj e osnovniot motiv vo taa pesna? • [to im e zaedni~ko na dvete pesni? • [to ve nasmea najmnogu? Ne zaboravaj!

Narodnite pesni koi predizvikuvaat kaj ~itatelot smea zaradi iznesenata {ega na smetka na poedinci ili grupa lu|e, se vikaat narodni humoristi~ni pesni. Vo niv narodniot peja~ na duhovit na~in gi ismeva raznite ~ove~ki nedostatoci, negovite slabosti i poroci: mrzlivosta, lesnoumnosta, lakomosta, pijanstvoto i sl. Iako se sozdavani so cel da zabavuvaat, peej}i za negativnite osobini na li~nostite, tie mo`at da slu`at i kako pouka za ~itatelite.

Bidi istra`uva~!

• Pobaraj go Zbornikot na Miladinovci i prepi{i edna narodna humoristi~na pesna! Potoa zapi{i {to se ismejuva i kritikuva vo pesnata!

• • Razgledaj go jazikot i zapi{i koi zborovi otstapuvaat od standardniot jazik.

192

^UDNA SNAA E gidi, sva}e, skora rodnino, {to mi dade ~udna snaa, ar{in dolga, tri {iroka. Mi usuka zelen zelnik, zelen zelnik koprivarnik. Korite se ko {ticite, vitkite ko gredite. Jas ja vodam na posedok; vide petel i si re~e: ,,[to e ova silen pa{a, silen pa{a, dobar asker“. Vide razboj, se za~udi: ,,[to e ova, {kripni - ripni, Edna{ ~uka, dva pati ripa“. Pa se vrati pravo doma. Trista ~uda za tri dena. Narodna pesna

Mojot re~nik

razboj - sprava za tkaewe ar{in - merka za do`ina (68 sm.) vitki - del od zelnik

Proveri gi svoite znaewa!

• ^ii se zborovite vo ovaa pesna? • Komu se upateni tie? • Zo{to bila ~udna snaata? • So {to gi sporeduva narodniot peja~ korite na zelnikot, a so {to vitkite? Kako reagirala snaata, koga videla razboj?

• • [to predizvika odnesuvaweto na snaata kaj tebe? • Kako se vikaat pesnite {to predizvikuvaat smea? • Koi osobini, slabosti na snaata se ismeani, kritikuvani?

193

SOLUNSKI PATRDII (scena od prviot ~in) (Pejo Mariojco i Sekula, sluga na Axi Jankula od Prilep, se gladni kako volci no nemaat ni skr{ena para. Sepak , sednuvaat kraj edna masa pred edna gostilnica vo Solun i pora~uvaat bogato jadewe i piewe. Koga se najadoja i napija, Sekula so plesnuvawe na racete go vika mladoto gostilni~ar~e.) SEKULA: Mom~e, napraj go esapo. Da go platam mastravo pa da d'ojme da brkame rabota... GOSTILNI^AR^E: Peki, ~orbaxi (Mom~eto gleda {to e izedeno i ispieno i presmetuva na prstite) PEJO: A{kolsun! A{kolsun, bace. Ti da plati{? Jas pravam ovde gosti, ti da plati{! Ali jas ~uv dobro, ali taka mi se stori. Gospo da ~uva i da brani! Mom~e. Praj go esapo, bre junak, i daj mi go mene! ( Mom~eto gi gleda obajcata nere{itelno) SEKULA: (Pla~no-potresno) Bra~et! Prijatele! Karda{! Pejo, brate! Sum tvoj gostin, ama pu{ti me jas da platam! Na dene{en den...(pla~e) umre pokojnata mi majka...maj~ica Sofija. Za du{a na...(lipa i {mrka) maj~i~ka mi Sofija...Na dene{en den iqado...Be{e ponedelnik...ali ~etvrtok... PEJO: Jok! Od tvoeto plaj~ajne ni{to ne biduva! Ako maj~ica Sofija tebe ti be{e majka, mene mi be{e baba. Za nejzina du{a jas sakam da platam, ater da ne ti ostani! SEKULA: Ama kako ti da plaj~a{ za majka mi?! Kako ~'izlezam pred o~i na maj~ica mi...(pla~e). Ti ne znaj{, bace, {o du{a be{e majka mi! Ako ne platam sega, golem grev si zemam na du{a... Mom~e, zlaten moj, praj go esapo i zgora priklaj eden gro{ za tebe, i daj mi go mene! PEJO: Jok! SEKULA: Jok! (Mom~eto gi gleda dvajcata i ne znae {to da pravi). PEJO: ^unki dvajcata sakame da platime ala{vere{o, karda{, ti prese~i: ali da platam jas, ali da prati mojov pobratim. (Na Sekula) Tuku da znaj{ bace, ovde me boli! (Se ~uka po gradite) Mom~e, ti prese~i. I~ ne boj se, ti bak{i`o ~e si go dobija{ i vaka i taka.(Na Sekula) Da e prevrlime i ovaa rabota pa da sjojme, da brkame druzi raboti. Ajde, karda{! GOSTILNI^AR^E: Ama jas...~orbaxi...kako jas..? 194

SEKULA: (Na gostilni~ar~eto) Znaj{ {o, zlaten, ne ma~i se mnogu! Poka`i sade so maloto prste: ti da plati{, ili ti. Nie imame pari ko pes bolvi...Nejkum laf! Nema da ne zijani{ ni mene ni nego! Sade poka`i! PEJO: Nie sne dobri prijateli, poarni od braj~a. Eve! (Go baknuva Sekula v obraz i pluknuva kri{no). SEKULA: ( Go bri{e baknatiot obraz i toj go baknuva Peja). Eve! (I pluknuva). GOSTILNI^AR^E: Jas ne oti znam, ~orbaxi... PEJO: Ako ne znaj{, sinko, jas ~e mi te nau~am pa da znaj{ za drug pat...(Vadi od xeb {amija) ^e mi ti'i vrzime o~ite s' ovaa {amija i ~e zastanime... Mojov pobratim...ovde...desno...jas ovde...polevo malce...(Mom~eto se smee, mu stanuva interesno). I ti kogo ~e fati{ prv so raka, toj ~e plati. Ali mene ~e me fati{, ali nego, nie ne berime gajle, pari imame ko bolvi pes...I ti ne beri gajle, vaj~aj slobodno! (Sekula mu dava znak na mom~eto kako da go moli nego da go fati. Pejo toa go viduva i bo`em mu se luti). PEJO: Aaaa, pobratime, so iqe da nema! (Na mom~eto) Karda{, so pravina i ~esno! (Pejo mu gi vrzuva o~ite na mom~eto). PEJO: ^e brom do tri i po~ni! Eden...dva...tri... (Mom~eto so vrzani o~i gi ispru`uva racete napred, smeej}i se i trgnuva napred da gi bara. Pejo i Sekula noga za noga, gazej}i na prsti, se oddale~uvaat od gostilnicata i se krijat vo eden od sokacite. Mom~eto, baraj}i, se udira vo masata, masata se prevrtuva i s# {to be{e na nea se istura nazemi. Ja vadi {amijata od o~i, ja sfa}a izmamata i zasrameno bega v gostilnica.) Izvadok od komedijata Solunski patrdii, Mile POPOVSKI Razgovarame _ zaklu~uvame • Dramskiot tekst Solunski patrdii od sovremeniot makedonski pisatel Mile Popovski izobiluva so komi~ni (sme{ni) elementi. • Sekula i Pejo se raspravaat za pla}awe na smetkata vo gostilnica, nastojuvaj}i so toa da ja doka`at svojata qubov i po~it kon mrtvata majka, t.e baba. • Kolku bile ubedlivi vo toa? • Koj moment doka`uva deka tie deluvale ubedlivo? • Koi momenti predizvikaa smea kaj tebe? Zo{to? • ^ii postapki se ismeani? • Koi karakterni osobini im gi prepi{uva{ na likovite od tekstot? • Likovite vo tekstot govorat na prilepski dijalekt. Po {to zaklu~uva{? 195

Ne zaboravaj! Komedija e dramska tvorba vo koja se prika`uva sme{noto vo `ivotot, odnosno se podlo`uvaat na potsmev negativnite osobini na lu|eto: ~ove~kata sueta, la`noto dobrodetelstvo, lu|eto koi te`neat kon nekoja rabota za koja nemaat sposobnosti i kvaliteti, voobrazenosta, skr`avosta, licemerieto, mrzlivosta, lesnoumnosta itn.

Mojot re~nik

a{kolsun - bravo esap - smetka mastrav - potro{en artikal karda{ - brat ala{vere{ - trgovija

Zada~a!

• Organizirano sledete komi~na teatarska pretstava! • Napi{ete soop{tenie za poseta na teatarskata pretstava! • Razgovarajte za vpe~atocite! • Preraska`ete ja gledanata teatarska pretstava! • Pro~itajte go tekstot po ulogi! 196

MITOT ZA ZLATNOTO JABOLKO Na svadbata na Pelej ( kral na Mirmodoncite, slavnoto pleme od Makedonija i tatko na Ahil) i Tetida (morskata bo`ica), bo`icata Erida (na kavgata) frlila zlatno jabolko so natpis: ,,za najubavata“ pred Zevs koj trebal da izbere me|u: Hera, Atina i Afrodita. Toj ne sakaj}i da se zameruva i da napravi razdor, re{il obvrskata da ja prefrli na Paris koj toga{ `iveel na planinata Ida i ne znael deka e sin na trojanskiot kral Prijam. Negoviot tatko, koga se rodil Paris, po sugestija na prorocite naredil da se ubie bebeto. Prorocite rekle deka Paris }e bide pri~inata za urivaweto na Troja. No, majka mu go potplatila ubiecot, pa taka Paris ostanal `iv, pasel ovci i ne znael deka e princ. Zna~i, Zevs go izbral nego da odlu~i koja od trite bo`ici e najubava. Bogot Hermes (glasnikot na Zevs) i trite bo`ici do{le kaj Paris, nosej}i go zlatnoto jabolko. Paris se za~udil kako mo`e eden prost ov~ar da odlu~uva za bo`estvenata ubavina i re{il da go podeli jabolkoto na tri dela. No, Hermes mu gi pro~ital mislite i mu rekol deka mora da se odlu~i za edna. Toga{ sekoja od bo`icite mu ponudila po ne{to: Hera deka }e go napravi gospodar na Azija i najbogat ~ovek na svetot; Atina deka }e go napravi pobednik vo site bitki, najubav i najpameten ~ovek vo svetot; a Afrodita mu ja ponudila Elena, najubavata `ena na svetot (koja toga{ mu bila `ena na Menelaj, brat na Agamemnon). Afrodita so pomo{ na nejziniot sin Amor napravila Elena ,,smrtno“ da se vqubi vo Paris i da go napu{ti svojot ma`. Paris i go dodeluva jabolkoto na Afrodita, a so toa dobil dve neprijatelki koi vetile deka }e ja uni{tat Troja, bidej}i znaele deka Paris e trojanski princ. Afrodita go ispolnila svoeto vetuvawe, mu ja podarila Elena na Paris, no toa }e bide povod za desetgodi{nata trojanska vojna.

Ne zaboravaj! Mit e fantasti~na prikazna sozdadena vo najdale~noto minato vo koja se raska`uva za ona {to se slu~ilo na samiot po~etok, odnosno toa se narodni prikazni vo koi lu|eto vo nedostatok na nau~ni soznanija, sozdavale fantasti~ni objasnuvawa. Mitovite se vsu{nost prikazni za sozdavaweto na zemjata, nebesnite tela, ~ovekot, `ivotnite itn.; tie se prv obid za tolkuvawe na stvarnosta, za prirodnite fenomeni kako menuvaweto na denot i no}ta, godi{nite vremiwa, grmotevicata itn. Razni narodi so tekot na vremeto sozdavale brojni mitski prikazni, oformuvaj}i zbir od mitovi koj se narekuva mitologija. Gr~kata mitologija se smeta za najrazviena. Taa gi otkriva religioznite pogledi na Grcite, nivnoto veruvawe vo mnogu bogovi, bo`ici, polubogovi i drugi izmisleni su{testva kako: nimfi, sireni, kentavri, ~udovi{ta, xinovi itn.

197

Bidi istra`uva~! Slovenskata mitologija e nedovolno istra`ena, no sepak obidi se da zapi{e{ slovenski mit, prebaruvaj}i na Internet! Podelete se vo grupi i napravete yiden vesnik: Prva grupa: Soberete mitovi od makedonskiot folklor i ilustrirajte so mitolo{ki likovi! Vtora grupa: Soberete predanija od makedonskiot folklor; Treta grupa: Soberete legendi! Pri istra`uvaweto koristete gi Zbornicite na na{ite sobira~i, no i podatocite od Institutot za folklor Marko Cepenkov! Prezentirajte na ~asot i razgovarajte za razlikite me|u mitot, legendata i predanieto!

198

MEDIUMSKA KULTURA

199

MEDIUMSKA KULTURA Medium e sredstvo za prenesuvawe na komunikacii (govor, pe~at, radio televizija, film i sl.), a mediumska kultura zna~i prenesuvawe na kulturni ili drugi nastani vo sredinata na `iveewe i po{iroko. Dodeka prostorijata kade {to stojat site tie proizvodi (pe~ateni ili elektronski) se vika medioteka. Tuka spa|aat: spisanija, vesnici, TV-lenti, zapisi, fotografii i dr.

Bidi istra`uva~! Organizirano posetete nekoja medioteka i porazgovarajte so odgovornite kako do{le do nea. Ako nemate vo u~ili{teto medioteka, obidete se da otvorite takva prostorija.

200

VIDOVI FILMOVI Potseti se!

Film e vid umetnost, odnosno filmot e dolga lenta od celuloid preliena so emulzija (smesa od dve te~nosti {to ne se rastvoruvaat i ne mo`at da se soedinat), koja e osetliva na svetlo, no nezavisno od toa na nea se pretstaveni bezbroj sliki i pri dvi`ewe na kamerata su{testvata o`ivuvaat. • Prviot film e pro`ektiran na 28. XII 1895 g. i se vika ,,Doa|aweto na vozot“. Go pro`ektirale bra}ata August i Luis Limier (francuski fabrikanti) vo kafeanata ,,Gril-kafe“ vo Pariz. • Kaj nas istorijata na makedonskiot film zapo~nuva so pojavata na bra}ata Janaki i Milton Manaki, rodeni na teritorijata na dene{na Grcija. Tie vo Janina 1898 g. otvorile fotografsko atelje i vo 1905 g. so svojata kamera gi napravile prvite filmski ~ekori na svoi ostvaruvawa.

Janaki i Milton Manaki prvi snimateli na Balkanot

Poseta na sultanot Mehmed V. Re{ad na Bitola (snimeno od bra}ata Manaki vo 1911 g.)

Podelba na filmovite: • spored vremetraeweto (kusometra`ni, srednometra`ni i dolgometra`ni);

• • •

spored namenata (zabavni, umetni~ki, nastavni, reklamni, informativni i nau~no-popularni); spored sodr`inata (istoriski, borbeni, avanturisti~ki, fantasti~ni, biografski, qubovni, vesterni i detski, psiholo{ki, akcija, triler, socijalni drami). Pokraj ovaa podelba filmovite kako sedma umetnost, se delat na tri roda: o dokumentarni filmovi; o igrani filmovi; o animirani filmovi. 201

CRTAN FILM Crtaniot film e vid animiran film vo koj spa|a i kukleniot film, odnosno pretstava. Toj pretstavuva o`ivuvawe na crte`i i kukli. Animiraniot film vodi poteklo od latinskiot zbor animatio, {to zna~i o`ivuvawe. Celta na animiraniot film e da gi raspolo`at i razveselat gleda~ite. Toj zazema zna~ajno mesto vo svetskata kinematografija. Vo makedonskata kinematografija animiraniot film se pojavuva vo 70-te godini na minatiot vek. Najvisok rezultat na toa pole bele`at: Darko Markovi}, Del~o Mihajlov i Boro Pej~inov. Animiranite filmovi se: • Najinteresni i najgledani filmovi od decata;

• Izrazni sredstva se ,,`ivite" crte`i, bojata i ritamot; • Emil Reno (francija, 1877 godina) prv gi o`iveal crte`ite; • Volt Dizni (1901 - 1966) steknal golema slava vo kinematografijata, osobeno na poleto na crtanite filmovi. Toj prv go oboil crtaniot film Sne`ana i sedumte xuxiwa, snimen 1937 g. Drugi popoznati negovi crtani filmovi se: Pajo Patorot, Pinokio, Alisa vo zemjata na ~udata, Zaspanata ubavica i dr. • Vo 1971 g. Vardar film go proizvede prviot makedonski crtan film Embrion M, ~ij avtor e Petar Gligorovski. Glavnite junaci vo crtanite filmovi se crte`ite i kuklite. Pri snimaweto na crtaniot film kamerata e postavena na cvrsta podloga takanare~ena trikmasa. Pred crtaweto na slikata (likot) se snima zvukot na magnetofon, a paralelno so toa na liceto spored potrebata izrazot se menuva. Se menuvaat i zvu~nite efekti vo zavisnost od potrebata na filmot.

Zada~a: Organizirano prosledete nekoj crtan film, no pritoa vnimanieto naso~ete go kon crte`ite, muzikata i dvi`eweto na junacite. Otkako toa }e go storite, razgovarajte za seto toa zaedni~ki na ~asot. 202

DOKUMENTAREN FILM Dokumentaren film e eden od filmskite rodovi vo koj se prika`ani vistini od realniot `ivot na ~ovekot. Ottuka, za osnova na ovie filmovi se zemaat verodostojni dokumenti koi se snimaat na mestoto na nastanot. Prviot dokumentaren film go snimile bra}ata August i Luis Limier vo 1895g. pod naslov Izleguvaweto na rabotnicite od fabrikata.

Bra}ata Limier

o o o

Izleguvaweto na rabotnicite od fabrikata

Dokumentarnite filmovi se delat na: filmska reporta`a; filmski novosti; informativni filmovi.

Na 21. VIII 1947 g. e formirano pretprijatieto Vardar film, koe ima snimeni najpove}e dokumentarni filmovi vo Makedonija: Eden leten den vo Ohrid, I vodite na Vardar }e bidat skroteni, Kiril i Metodij, Tajmi{te, Glas i dr. Zada~a: So va{iot predmeten nastavnik organizirano gledajte nekoj dokumentaren film. Potoa diskutirajte za nego. Pro{iri gi svoite znaewa! Nastojuvaj vo nekoja najbliska biblioteka da gi pronajde{ prira~nicite: Filmot vo nastavata po makedonski jazik od Petar Ba~anov i Zdravka Andonovska, ,,Detska radost“ - Skopje, 1992 g. i prir~nikot Filmot vo osnovnoto obrazovanie od Vojo Veljanovski, ,,Prosvetno delo� - Skopje, 1999 g. od koi{to }e doznae{ mnogu za filmot.

203

IGRAN FILM Igran film kako vid filmski rod ima za cel niz raska`uvawe i opi{uvawe da ja iznese sodr`inata na nekoj nastan. Toa se ~ini na mnogu dinami~en na~in so posredstvo na igrata na `ivite su{testva (lu|eto i `ivotnite). Ovie filmovi ne retko se potpiraat na romanite i dramite od poznati avtori so {to se doa|a do golema racionalizacija na vremeto, prostorot i dejstvoto. So vremeto i nastanot vo igraniot film mo`e da se napravi edna retrospektiva. Spored dol`inata na filmskata lenta ovie filmovi mo`at da bidat kusometra`ni i dolgometra`ni. Kusometra`nite igrani filmovi se tie na koi filmskata lenta e od 300 do 600 m., a dolgometra`ni se od 2000 do 3000 m. Filmovite so dol`ina na filmskata lenta me|u 600 m. i 2000 m. se srednometra`ni, no sepak ne postoi tesna opredelba vo toa. Kaj nas kusometra`ni igrani filmovi se pojavile 1957 g. Prviot makedonski dolgometra`en film, koj e i voedno prv makedonski film vo umetnosta, e filmot Frosina, snimen 1952 g., spored scenarioto na Vlado Malevski, a vo re`ija na Voislav Nanovi}.

Prv makedonski igran film Frosina, 1952 godina Podocna se snimeni filmovite: Vol~ja no}, Maliot ~ovek, Mis Ston... Za filmot Mis Ston, snimen 1958 g. po scenario na \or|i Abaxiev i Traj~e Popov, a vo re`ija na @ika Mitrovi}, na filmskiot festival vo Pula (1959 g.) artistite Petre Prli~ko i Olga Spiridonovi} ja dobija nagradata Zlatna arena. Dvajcata artisti se glavni likovi vo filmot.

204

Mis Ston, 1958 godina Podocna se pojavija filmovite: Republika vo plamen, Vreme bez vojna, Crno seme, Makedonskiot del od pekolot, @ed, Istrel, Najdolgiot pat... Vo ponovo vreme: Crveniot kow, Sre}na Nova -49, Pred do`dot, Pra{ina, Senki, Jas sum od Titov Veles...

Pra{ina, 2001 godina

205

Jas sum od Titov Veles, 2007 godina

Ne zaboravaj!

• Crtan film e kusometra`no filmsko umetni~ko delo vo koe glavno • •

izrazno sredstvo se ,,`ivite“ crte`i, bojata i ritamot. Dokumentaren film e film vo koj se prika`uvaat vistini od realniot `ivot. Igran film e film vo koj niz raska`uvawe i opi{uvawe se prika`uva sodr`inata na nekoj nastan so posredstvo na igrata na lu|eto i `ivotnite

Zada~a: So va{iot predmeten nastavnik organizirano gledajte nekoj doma{en igran film, no prethodno podelete se na grupi so svoi aktivnosti. o Prva grupa - da obrnat najgolemo vnimanie na fabulata, temata i idejata na filmot; o Vtora grupa - vnimanieto da go svrtat kon glavnite likovi (nivnite dvi`ewa i postapki); o Treta grupa - da vnimava na dekorot vo snimaweto na filmot; o ^etvrta grupa - da dade svoja kritika za filmot.

206

ZABAVNI I OBRAZOVNI RADIO I TV - EMISII Zabavnite i obrazovnite programi emituvani preku radioto i televizijata mnogu pridonesuvaat vo razvojot na decata. Na 28.12.1944 god. Radio-Skopje ja emituva{e Prvata svoja emisija, a vo 1947 god. zapo~na so rabota noviot predavatel od 135 KW. Vo 1970 god. vovedeni se vo emituvawe obrazovni programi i na drugi jazici (bugarski, gr~ki i albanski). Televizija-Skopje prvpat svoja programa po~na da emituva na 14.12.1964 god. Denes ima privatni televiziski centri, me|u koi: Sitel, A1, Telma, Alfa, Kanal 5, Edo i dr. Radio i televiziskite emisii imaat zna~ajna uloga vo nastavata na osnovno to u~ili{te, osobeno vo nastavata po makedonski jazik. Emisiite nameneti za nastavata, u~enicite po`elno e da gi sledat. Vo pove}e takvi emisii deneska nositeli i realizatori se samite u~enici.

Zada~a: • ^lenovite na dramskata ili recitatorskata sekcija vo u~ili{teto so va{iot predmeten nastavnik podgotvete nekoj recital ili dramska pretstava i bidete gosti za da ja emituvate kako radio ili televiziska emisija na edna od TV-centrite. • Organizirano sledete radio ili TV - emisija, a potoa razgovarajte za sodr`inata na zabavnata i obrazovnata emisija. Diskutirajte i za poz itivnite i negativnite vpe~atoci {to vi gi ostavila emisijata. 207

DELOVI NA PE^ATENO DELO Pasus e mal izvadok od tekstot na nekoja sodr`ina koja pretstavuva zaokru`en del, odnosno celina. Sekoga{ pasusot kako celina koga se pi{uva, odi vo nov red i prviot zbor stoi povnatre. Primer: ------------------------------------------------------------------------------------------------------------Po prozorcite potropuva{e do`d, sosem tivko, kako so meki prsti. Vrne{e ve}e cela nedela dolgo i proto~eno. Toa be{e onoj do`d {to go pravi ~oveka ta`en, tap, {to mu gi pokriva site veseli sliki i mu poka`uva drugi, nepoznati, zavitkani vo sivi prevezi. Vozduhot vo sobata be{e te`ok i zadu{liv, smrde{e na ostatoci od slaba ve~era, na pot, na nemieni ispoteni tela. Seto toa go vidov i go po~uvstvuvav za eden mig, i celiot me opfati gor~liva, bezmilosna bolka... me opfati takva groza {to odvaj se re{iv da di{am... Le`ev sosema mirno, so otvoreni o~i vo mugrata... Ne mo`ev ni da jadam, ni da ofnam. Srceto mi se stega{e so bezmilosna sila. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------Desetica od Ivan CANKAR (izvadok) Predgovor e obi~no prozen tekst, koj{to se nao|a na prvite stranici od knigata, so cel da mu uka`e na ~itatelot, odnosno korisnikot na knigata na nekoi pozna~ajni ne{ta na koi treba da obrne pogolemo vnimanie. Predgovorot, po obi~aj, sekoga{ e napi{an od avtorot/te na knigata, no mo`e da bide napi{an i od recenzentot ili od izdava~ot na deloto. Eden vid predgovor pretstavuva i sodr`inata na str. 3 od ovoj u~ebnik. Pogovor e tekst {to se objavuva na krajot na knigata so cel da se doobjasnat nekoi momenti vo vrska so deloto. Na primer: `ivotniot pat na avtorot, vremeto i mestoto na nastanot vo deloto, pri~inite i posledicite od nastanot, nekoi momenti za glavnite likovi i sl. I pogovorot mo`e da bide napi{an od avtorot, od recenzentot ili od izdava~ot na deloto. Glava od kniga e pogolema zaokru`ena celina od nekoe prozno delo koja e tesno povrzana so sodr`inata na drugite poglavja od knigata. Glavite, ne retko, se obele`ani so broevi, a mo`e i so nekoi grafi~ki znaci.. Podelba na deloto (na glavi) se pravi za da se razvie monotonijata kaj ~itatelot, so {to i mu se dava mo`nost da se odmori i da gi sredi poglavnite momenti na dotoga{ pro~itanoto. Vakva podelba se pravi samo kaj delata so pogolema sodr`ina. Na primer Dilber Stana, i Tole Pa{a imaat po dvanaeset glavi itn. Ovoj del od knigata mo`e da se sretne i pod imeto poglavja. 208

Tom e del od kniga izdadena vo pove}e tomovi, odnosno pove}e knigi. Vo tomovi mo`e da bide izdaden i re~nik (na pr. Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik).

Zada~a: Pro~itaj go romanot Hajdi od Johana [piri i sogledaj gi delovite na knigata. 209

KORISTENA LITERATURA ZA PODRA^JETO LITERATURA:

1. Jadranka Vladova: Pristap kon lirskata pesna vo osnovnoto obrazovanie Skopje, 2000 2. Kosara Go~kova: ^itanka za V oddelenie, Prosvetno delo, Skopje 3. Quben Andreev: Op{ta teorija na literaturata, Makedonska kniga, Skopje, 1990 4. Nastavna programa po makedonski jazik za VI oddelenie, Skopje, 2008 5. Petar Ba~anov - Zdravka Andonovska: Prilozi za nastavata po makedonski jazik vo osnovnoto u~ili{te, Detska radost, Skopje, 1990 6. Nada Nikolovska - Vojo Veljanovski: Vino`ito, Dru{tvo za nauka i umetnost Bra}a Miladinovci - Struga, 1996

210

SODR@INA

ZA PODRA^JETO JAZIK ISTORISKI RAZVITOK NA MAKEDONSKIOT JAZIK Pojava na varijanti na staroslovenskiot jazik ……………………....……………….. 9 Makedonskite narodni govori ……………………....……………………........................ 13

FONETIKA Podelba na soglaskite spored na~inot na obrazuvawe ....……………………............ 21 Samoglasno r …….………………………………………………………………...... 22 Soglaskite na krajot na zborot ……………………....…………………….......... 23 Pravila za akcentirawe na slo`enite zborovi i na broevite ……………………. 25 Otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe ……………………....………… 27

MORFOLOGIJA Imenska grupa zborovi ……………………....……………………....……………………. 31 Gramati~ki kategorii zaedni~ki za imenskite grupa zborovi …………………….. 32 Imenki ……………………....……………………....……………………....……………….. 33 Gramati~ka kategorija rod ……………………....…………………….................. 34 Gramati~ka kategorija broj ……………………....……………………................. 36 Vidovi mno`ina …....…………………….........................……………….................38 Glagoli ……………………....……………………....……………………............................. 41 Gramati~ka kategorija vid ……………….................………………..................... 41 Gramati~ka kategorija lice ……………….................………………................... 43 Gramati~ka kategorija broj ……………….................………………................... 44 Gramati~ka kategorija vreme ……………….................………………................ 44 Pridavki ……………………....……………………....…………………….......................... 46 Gramati~ki kategorii kaj pridavkite …....……………………......................... 48 Stepenuvawe kaj pridavkite ……………….................………………................. 48 Broevi ……………………....……………………....…………………….............................. 51 Gramati~ki kategorii kaj broevite ……………….................………………..... 52 Brojni formi za lice ……………….................………………............................. 53 Pribli`na brojnost……………….................……………….................................. 54

211

SINTAKSA Re~enica …………………....……………………....……………………............................... 59 Glagol vo li~na glagolska forma vo funkcija na prirok .............................. 60 Re~eni~ni ~lenovi ……………….................………………................................... 62 Predmet ……………….................………………........................................... 62 Vtorostepeni re~eni~ni ~lenovi ….................………………............................. 64 Atribut……………….................………………............................................. 64

RE^NIK I STIL Re~nik i stil ……………….................……………….......................................................... 69 Sinonimi, antonimi i paronimi ......………………......................................................... 70 Homonimi ......………………....................................................................................... 71 Novosozdadeni zborovi ......................................................................................................... 72 Neologizmi ...………………....................................................................................... 72 Tolkuvawe i upotreba na neologizmite ............................................................... 73

PRAVOPIS Pravopis ……………….................……………….................................................................. 77 Interpunkciski i pravopisni znaci ......……………….................................................. 78 Crta ......………………................................................................................................. 78 Zagradi .………………................................................................................................. 79 Crti~ka ......…………….............................................................................................. 79 Yvezdi~ka ......………………........................................................................................ 80 Apostrov ......………………......................................................................................... 80

KORISTENA LITERATURA ZA PODRA^JETO JAZIK ............................. 83

ZA PODRA^JETO LITERATURA RODNIOT JAZIK - ZAVET OD DEDOVCITE BEZ JAZIK SI NIKOJ I NI[TO - Vidoe Podgorec Avtorska poezija…….……………………………………………………………… 89 NA EDINORODEN SIN - Narodna pesna Narodna poezija……………………………………………………………………... 91 212

IMA MAJKA MILA SINA - Narodna pesna Belezi na avtorskata i narodna poezija………………………………………… 91 RU@O LE MLADA NEVESTO - Narodna pesna……………………………………… 94 LENKA - Ko~o Racin………………………………………………………………………. 95 BILJANA PLATNO BELE[E - Narodna pesna Varijanti na narodnata pesna…………………………………………………….. 97 MARKO KRALE IZBAVUVA TRI SINXIRI ROBJE Raska`uvawe………………………………………………………..………………. 101 DUMANIE - Konstantin Miladinov Umetni~ka qubovna pesna………………………………………………………... 104 JA OPULI SE DEVOJ?E - Narodna pesna Narodna qubovna pesna…………………………………………………………... 106 DEVOJ^E MLADO UBAVO - Narodna pesna………………………………………... 106 ME^TAEWE KRAJ BREGOT NA EZEROTO - Aco [opov Lirsko Jas…………………………………………………………………………... 108

TATKOVINATA SE SAKA SAMO AKO SE POZNAVA TE IMAME SAMO TEBE - Slavka Arsova…………………………………………. 112 RODINA - Nikola Jonkov Vapcarov Umetni~ka patriotska pesna…………………………………………………….. 112 QUBOV - Anton Popov Kompozicija na pesna - stih, strofa…………………………………………… 114 TATKOVIMATA SE SAKA SAMO AKO SE POZNAVA - Stevo Simski ……. 116 TATKOVINA - Van~o Nikoleski Komparacija………………………………………………………………………… 118 SMRTTA NA GOCE DEL^EV - Narodna pesna Narodna patriotska pesna ..…………………………………………………….. 120 PESNA ZA SOLUNSKITE BRA]A - Du{ko Avramov………………………….. 121 SELO ZRZE I ZMEOEC - Narodno predanie…………………………………......... 123 ILINDEN - Nikola Kirov Majski Drama - nadvore{ni i vnatre{ni elementi…………………………………... 125

PRIRODNI [UMOLEWA MAKEDONSKI PEJZA@I - Savo Kostadinovski………………………………... 130 DOJDI VO OHRID - Gane Todorovski Umetni~ka pejza`na pesna……………………………………………………….. 131 NI PRELA GORA NI TKALA - Narodna pesna Narodna pejza`na pesna ………………………………………………………….. 133 KAPINA - Gane Todorovski …………………………………………………………… 134 ESEN - Boro Sitnikovski Rima i vidovi rima spored akcentot…………………………………………... 136 PRED BURITE NA ESENTA - @ivko ^ingo Pejza`: opi{uvawe…………………………………………………………………140 213

ZIMSKA SLIKA - Jovan Strezovski………………………………………………… 142 ZEMJOTRES - Daniel Defo Opi{uvawe na pojava …………………………………………………………...... 143 RADOSNA PESNA - Petko Domazetovski Vizuelni i auditivni elementi na pesna …………………………………….. 146

PATI[TA LET KON MESE^INATA - @il Vern Forma na raska`uvawe…………………………………………………………… 148 VREME ZA SEIDBA - Velko Nedelkovski Radiodrama…………………………………………………………………………. 151 TU\OZEMJANIN - Simon Drakul Retrospektivno i hronolo{ko raska`uvawe…………………………………. 153 BOJANA - Ivan To~ko Opi{uvawe na li~nost…………………………………………………………… 156 LETOT NA GALEBOT XONATAN LIVINGSTON - Ri~ard Bah………………. 158 KU^E[KA ZAPREGA - Xek London………………………………………………….. 160 MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA - Vojdan ^ernodrinski Tragedija …………………………..………………………….………………...… 162

DOBRINA ZA DOBRINA MAJKA TEREZA ZA SVOJATA RABOTA - Stojan Tren~evski………………….. 166 DOBRINA ZA DOBRINA - Narodna prikazna Fabula ……………………………………………………………………………… 167 O^ITE NA MAJKA MI - Stara japonska pesna Metafora…………………………………………………………………………… 170 TAPIJATA OD DEDO MI GAVRIL - Milutin Bebekovski……………………… 172 MAJ^INATA SOLZA - Angel Karapij~ev…………………………………………... 174 MAJKA - Bo{ko Sma}oski………………………………………………………………. 175 ^EKANOT - Makedonka Jan~evska Onomatopeja………………………………………………………………………… 175 ^ASOVNIK - Makedonka Jan~evska…………………………………………………... 175 DEDO NOJO JA IZNA[OL LOZATA - Narodna legenda Legenda ……………………………………………………………………………… 178 ZLATNATA ^E[MA - Ali Huruglica Opi{uvawe na predmet…………………………………………………………… 179 ISTA KRV - Gorjan Petrevski Tema i ideja………………………………………………………………………… 181 KI^EVSKATA LIKOVNA KOLONIJA Vest…………………………………………………………………………………... 183 SOOP[TENIE ZA UPISNI ROKOVI VO SREDNITE U^ILI[TA Soop{tenie………………………………………………………………………… 184 214

MAKEDONSKI SLIKI VO PARIZ Vest ………………………………………………………………………………….. 184 JURKO PATUVA SO AVTOBUS Razgovor …………………………………………………………………………….. 185 HIGIENATA E POLOVINA ZDRAVJE Transformacija na direkten iskaz vo indirekten ………………………….. 186

OD ITAR POITAR ITAR PEJOVATA IZMAMA - Narodna prikazna Narodna humoristi~na prikazna………………………………………………... 188 MAGARETO [TO JADELO GRAV - Humoristi~ni narodni prikazni………..... 189 ERGEN ODEV STO GODINI- Narodna pesna……………………………………… 191 NEVESTA I MOM^E RABOTNI- Narodna pesna Humoristi~ni narodni pesni……………………………………………………. 191 ^UDNA SNAA- Narodna pesna………………………………………………………… 193 SOLUNSKI PATRDII - Mile Popovski Komedija ……………………………………………………………………………. 194 MITOT ZA ZLATNOTO JABOLKO Mit…………………………………………………………………………………… 197

MEDIUMSKA KULTURA VIDOVI FILMOVI …………………………………………………………………… 201 CRTAN FILM Animiran film…………………………………………………………………… 201 Kuklena pretstava…………………………………………………………………. 202 DOKUMENTAREN FILM ……………………………………………………………... 203 IGRAN FILM………………………………………………...…………………………... 204 ZABAVNI I OBRAZOVNI RADIO I TV - EMISII …....…………………….. 207 DELOVI NA PE^ATENO DELO …………………………………………………….. 208

KORISTENA LITERATURA ZA PODRA^JETOLITERATURA ............ 210

215

Za izdava~ot: * Rasko Lozanoski, Zorica Rusevska Makedonski jazik za {esto oddelenie vo osumgodi{no osnovno obrazovanie

Lektura i korektura: prof. Rasko Lozanoski

Ilustracii: - Vesna Bogojevska - Speleolo{ko dru{tvo Peoni - Skopje

Korica: Sa{a Lil~i}

Kompjuterska podgotovka: - m-r Jovica Lozanoski - Atanas Rusevski

Rakopisot e predaden vo pe~at vo juni 2009 god. Pe~ateweto e izvr{eno vo juni 2009 god. Obem 216 stranici. Format: 20 h 25,5 sm. Tira`: primeroci. Knigata e otpe~atena vo pe~atnicata

216


Македонски јазик