Issuu on Google+

Qiqana Atanasova

MAKEDONSKI JAZIK ZA ^ETVRTO ODDELENIE OD DEVETGODI[NOTO OBRAZOVANIE

Skopje, 2009


Izdava~

Avtor: Qiqana Atanasova Recenzenti: Jelica Nikolovska, prof. d-r Irena Ba{ovska, prof. po oddelenska nastava Blagica Andreevska, prof. spec. po pedago{ki nauki

Lektor: Qubica Sevdinska

Korica: Igor Jov~evski Ilustracii: Nikola Nikolovski i Igor Jov~evski Kompjuterska obrabotka i dizajn: Qubica Kareva

Pe~ati:


Drag u~eniku! Izu~uvaweto na maj~iniot jazik za sekoe dete pretstavuva osnovno pravo i potreba. Toj e osnova za razvivawe na kulturata na izrazuvawe i jasnata komunikacija. Samo ako go razbira{ govorot {to go slu{a{ i tekstot {to go ~ita{, }e ja sfati{ i do`ivee{ sodr`inata. I drugite polesno }e te razberat, ako pri usnoto i pismenoto izrazuvawe upotrebuva{ soodvetni zborovi pri {to gi primenuva{ osnovnite jazi~ni i gramati~ki pravila. Sekako, za da postapuva{ taka, potrebno e iskustvo i znaewe. Toa se steknuva so ~itawe i u~ewe. Ti ve}e stekna izvesno znaewe i iskustvo vo prethodnite godini. Nie se potrudivme so ovoj u~ebnik da ti pomogneme u{te pove}e da gi zbogati{ i prodlabo~i{ svoite znaewa koi }e stanat tvoeto najgolemo bogatstvo vo `ivotot. Vo nego }e naide{ na mnogu interesni sodr`ini ~ii vrednosti i poraki }e gi otkriva{ sam. No sekoga{ pokraj tebe }e bidat tvojot u~itel i tvoite roditeli za da te naso~at, da te poddr`at i da ti pomognat onamu kade {to navistina }e ti treba nivnata pomo{. Raboti uporno i samostojno: otkrivaj, osoznavaj, donesuvaj zaklu~oci, pretpostavuvaj, pra{uvaj, izmisluvaj, baraj re{enija, predlagaj, kreiraj... Ti mo`e{ mnogu, za{to vo tebe se krie idniot lekar, proektant, u~itel, agronom, ~evlar, pilot, pekar, arheolog... Nie ti posakuvame prijatni migovi so likovite {to }e gi sretne{ na stranicite na tvojov u~ebnik i mnogu uspeh vo sovladuvaweto na novite znaewa!

Avtorot

s 3


BEZ MAKA NEMA NAUKA


SEPTEMVRI E TUKA Septemvri ni doleta so utrata razladeni, ne sme iznenadeni! Ako se` predvid se zeme, pak ni dojde navreme. So mirisot na `oltite diwi, otkosenoto seno. Na esen potsetuva denot! Septemvri si gi napi{al doma{nite zada~i: pred da se oglasi yvon~eto gi isprazni pla`ite, detskiot xagor pod sonceto. Gi svetna dvorovite, gi podnovi u~ilnicite: - Povtorno dobredojde za u~enicite! Septemvri e prijatel nad prijatelite. Pak sme so drugarite, so u~itelite!

Pozdrav od doma.

Najveseli osnovcite, zdivnuvaat babite i dedovcite!

Od prozorcite, od terasite: - Za eden klas porasnale na{ite! Vasil Mukaetov

Septemvri - mojot prijatel Zo{to poetot mesecot septemvri go narekuva „prijatel nad prijatelite“? Navedi tri pri~ini zo{to septemvri go ~uvstvuva{ i kako tvoj prijatel. Koi doma{ni zada~i si gi napi{al mesecot septemvri? Kakvi doma{ni zada~i ti postavuva tebe i na tvoite drugar~iwa?

Prvata doma{na zada~a od septemvri

s 6

Napi{i sostav so naslov „Bez maka nema nauka“. Pi{uvaj za tvoite obvrski {to te o~ekuvaat vo ovaa u~ebna godina i kako planira{ da gi realizira{ site zada~i {to }e ti gi postavi tvojot u~itel. Ne zaboravi da napi{e{ kade }e te odvede uspe{nata realizacija na zada~ite.


Porazgovaraj so drugar~eto zo{to so netrpenie o~ekuva{e da zapo~ne u~ebnata godina i zo{to taguva{ po letoto.

TAGA ZA LETOTO \or|i (so vozdi{ka): Eh, go nema letoto... Si zamina pobrzo otkolku {to mislev! Kako i da ne bilo... Sekoga{ ona {to e ubavo, brzo zaminuva... Taka veli baba Nevena. Viktor (i toj so vozdi{ka): Taka e, \or|i, mi go zede zborot od usta. Ima pravo baba Nevena... Jas duri i ne zabele`av koga odleta letoto. Kako da trae{e eden den... \or|i: Ete, i tebe, Viktore, kako da ti e `al {to tolku brzo go snema... Taka li? Viktor: A Marko? Ako ne ka`e Marko? \or|i (podbivno): Toj kako da ne e tuka... Ni{to nitu gleda nitu slu{a. Nego go interesira samo u~eweto... Viktor (so nedoverba): Kojznae dali e taka!? Na nikoj ne mo`e{ da mu yirne{ vo srceto...Taka veli baba Stojna. \or|i: Toga{ i jas }e i` veruvam... No nie, za sekoj slu~aj, ajde da si se ispla~eme. Za da izbega tagata od nas... So solzite }e ni bide ,,raat" na du{ata... Taka veli i baba Nevena, a ne samo tvojata baba Stojna... Marko (za sebe): Ete, na \or|i i Viktor kako da im potonale site la|i vo moreto. A da bea hrabri kako mene nikoj nema{e da gi doznae... Ne sakaat da po~ne u~ebnata godina... Mislat li deka letoto ve~no }e trae? I deka v u~ili{te ni{to ubavo ne se slu~uva? A mene, da bidam iskren, mi stana zdodevno i sakav da dojde krajot na letoto... I da po~ne u~ebnata godina... Ne mo`ev da izdr`am da ne ja gledam Angela. Ne znam dali i taa istoto go misli za mene!? A da gi vidam i drugite od oddelenieto... No tajnata so Ana si ja ~uvam samo za sebe... \or|i (ja kreva glavata): Ajde Viktore! Ne vredi da taguvame za ne{to {to ne mo`e da se vrati. Pa duri toa da bilo i prekrasno leto kako ova {to si zamina... Viktor (pomirlivo): Ima{ pravo, \or|i! Najdobro e da se soo~ime so vistinata. U~ebnata godina po~na i da ne se obiduvame da go vratime letoto... \or|i (se sme{ka): Taka e, ne treba! Zatoa, simni go ranecot od grbot i izvadi go u~ebnikot po maj~in jazik... Viktor (se {treknuva): O, sosema zaboraviv... Mene navistina letoto me odvleklo predaleku od ovaa u~ilnica... Marko (nasmeano): Ej, \or|i, Viktor! Sakate li ne{to da vi podaram?! I na dvajcata! \or|i (radosno): A koj ne bi sakal da dobie podarok, Marko?

s 7


Viktor: Navistina, koj? Tuku, {to bi ni podaril?! A koga si tolku dare`liv... Marko ({egovito): Pa, ete, vo zamena za edno leto }e vi podaram prekrasna esen, a potoa sne`na zima, no u{te i cvetna prolet... Se` dodeka da dojde u{te edno novo leto za da vi ja vrati radosta. Ne samo vam, tuku i na site. A i mene... Gorjan Petrevski

Razgovarame za dramskiot tekst Spored {to prepozna deka ovoj literaturen tekst e dramski? Koi likovi se u~esnici vo dramskoto dejstvo? Za {to razgovaraat tie? Pokraj drugite, koja e pri~inata poradi koja Marko saka da zapo~ne u~ebnata godina? Za kakov podarok zboruva Marko?

s 8


Odbrani go svoeto mislewe Iznesi go i obrazlo`i go svojot stav: ima ili nema pri~ina da se taguva za odminatoto leto. Koi ubavini gi nosat esenta, zimata i proletta?

U~estvuvaj vo dramskata igra Spored ovoj dramski tekst izvedete dramska igra vo va{ata paralelka. Formirajte tri akterski grupi. Za da bide uspe{na, podgotvete se dobro: 1.

Izberete koj }e gi igra glavnite ulogi za licata: \or|i, Viktor i Marko.Tie treba dobro da go nau~at tekstot za svojata uloga.

2.

Bidej}i }e bide{ eden od akterite, podgotvi ja dobro svojata uloga: izgovaraj go tekstot so soodvetna boja i ja~ina na glasot spored uka`uvawata na avtorot, no i spored sopstvenoto do`ivuvawe. Pritoa vnimavaj i na gestikulaciite i dvi`ewata.

3.

Scenata vi e podgotvena - va{ata u~ilnica.

4.

Kostimi ve}e imate - va{ata u~eni~ka rabotna obleka. Ne zaboravajte da gi nagradite so aplauz site dobri akteri.

Zada~a Raska`i kako go pomina tvojot prv u~ili{ten den.

Zapoznaj se so pisatelot Gorjan Petrevski - raska`uva~, romansier za deca i mladi. Roden vo s. Mrenoga, Demirhisarsko. Avtor na knigite: „Gorocvet“, „Zemjata od sonot“, „Spomenka“, „Tatkovite solzi“, „Ta`niot svira~“, „Marta“, „Zadocnetite pisma od Spomenka“, „Snegovite na Klimentina Evin“, „Dale~na qubov“, „Isti o~i“, „Proletni do`dovi“ i dr.

s 9


^ii simboli se ova zname i grb? [to simboliziraat tie? Kakvi ~uvstva pobuduvaat kaj tebe?

TATKOVINATA SME NIE Tatkovinata sme site nie, {to zaedni~ki u~ime, rabotime, ~ekorime. Edno srce {to bie. Za sekogo - dobrina da storime. Tatkovinata se saka i so podadena ~a{a studena voda so slatko. So topliot leb od tvrdite race na tatko. Tatkovinata e postela meka i utrinski bakne` od mama. Tatkovinata e i doma{nata zada~a, i se` {to nau~iv sama.

Tatkovinata e i avtobusot „dvojka“, {to poln doa|a i poln se vra}a. I mustaklijata {to kataden vozi, {to mavta i pozdrav pra}a! Tatkovinata e radost do nebo petki koga dobivame. I koga sme site ko eden, zaedno koga navivame. Tatkovinata e vekovina. Tatkovinata e traewe. Tatkovinata se ~uva, so razum i so znaewe! Vasil Mukaetov

Ja otkrivam tatkovinata vo pesnata Kakvi ~uvstva te ispolnija otkako ja slu{na ovaa pesna? Objasni kako gi razbira{ stihovite: „Tatkovinata e vekovina/ tatkovinata e traewe.“ Izvle~i od pesnata nekolku stiha od koi najmnogu razbira{ {to e tatkovinata i prepi{i gi vo tetratkata. Vo poslednite dva stiha poetot pora~uva deka „tatkovinata se ~uva so razum i so znaewe.“ Razmisli i objasni kako ti }e ja ~uva{ so tvoeto znaewe, sega i koga }e porasne{.

s 10


Iska`i go tvoeto sfa}awe za tvojata odgovornost kon nekoja li~nost, kon prirodata i prostorot vo koj se dvi`i{ (domot, u~ili{teto, ulicata, sportskiot klub, avtobusot, prodavnicata...). Seto toa e tatkovina. ^itajte ja pesnata redosledno i izrazno strofa po strofa. Vo detskoto spisanie {to go ~ita{ pronajdi i drugi pesni posveteni na tatkovinata. Izberi edna i pro~itaj ja izrazno doma i v u~ili{te.

^estitaj Znae{ deka 8 Septemvri e Denot na nezavisnosta na na{ata tatkovina. Napi{i i` edna ~estitka so koja }e i` go ~estita{ golemiot den. [to }e i` posaka{?

[to e enciklopedija? Golema kniga vo koja se predadeni mnogu znaewa od naukata. Ima mnogu vidovi, a za tebe se najinteresni detskite enciklopedii za{to vo niv znaewata se predadeni na na~in na koj{to mo`e{ lesno da razbere{ i nau~i{. Koja enciklopedija ja ima{? [to ti e najinteresno vo nea?

Sozdavaj li~na enciklopedija â˜ş

Pronajdi podatoci (od Internet, od razgovor so tvoite roditeli) {to se slu~ilo na 8 septemvri 1991 godina. â˜ş Ako site novi informacii gi zabele`uva{ vo edna tetratka, }e vidi{ kolku mnogu interesni podatoci si nau~il. Ako pak ja dopolnuva{ so sliki, taa }e bide u{te pointeresna. Taka postepeno }e napravi{ li~na enciklopedija so koja }e se gordee{.

s 11


Koj e oxa, a koj pop?

SELANECOT I OXATA Eden selanec imal dokument napi{an na turski i se ~udel koj da mu go pro~ita. Odej}i po patot sretnal efendija (gospodin) so ~alma - zna~i oxa. - Efendi, efendi - mu viknal - pro~itaj mi go dokumentov! - Ne znam, bre sinko, - mu odgovoril efendijata. - Ami kako e taka, efendija so ~alma, a ne znae{ da ~ita{?! - pra{al za~udeno ~ovekot. - Eh, {tom rabotata bila do ~almata, eve ti ja, zemi ja, vrzi ja okolu glavata i pro~itaj si go dokumentot - duhovito odgovoril oxata. Makedonska narodna prikazna

Da ti pojasnime: Oxite pred pove}e od stotina godini vo Turskata Imperija va`ele za naju~eni lu|e me|u muslimanite, a popovite me|u pravoslavnite.

Razmisli i izvle~i zaklu~ok [to te nasmea vo prikaznata? Zo{to oxata ne znael da mu go pro~ita dokumentot na selanecot? Spored {to }e ja opredeli{ vrednosta na eden ~ovek? Obrazlo`i. Diskutirajte i povrzete ja narodnata izreka oblekata ne go pravi ~ovekot so ovaa narodna prikazna.

Povrzi i objasni Povrzi go ovoj primer so primeri od sekojdnevniot `ivot. Razgovarajte na ~asot, a potoa i doma so roditelite {to se slu~uva so lu|eto koi dobile la`ni diplomi. A ti znae{ {to se slu~uva so u~enicite koi ne u~at, a sakaat dobri oceni. Iznesi go svoeto mislewe.

s 12

Mala prikazna - golema pouka Izvle~i ja poukata od ovaa mala prikazna, dobro oformi ja i zapi{i ja vo tetratkata. Mnogu }e ti pomogne naslovot na ovaa tema. Ne zaboravaj sekojdnevno da se pridr`uva{ na nejzinata poraka!


„Podobro e da go pro~ita{ i nau~i{ nepotrebnoto, otkolku ni{to! Za{to ne ~itame i ne u~ime poradi u~ili{teto, ami poradi `ivotot!“

ZAPIS ZA KNIGATA

Knigata, ako ~ovek ja saka, kako brat znae da podade raka.

I ako saka vo svet od ~udata da zajde, toj svet vo knigata }e go najde.

I ako re{i ~ovek negde da odi, knigata sigurno }e go vodi.

I ako gladen za znaewa trpi, od knigata sekoga{ mo`e da crpi.

I ako re{i ~ovek ne{to da pravi, za pomo{ kaj knigata neka se javi.

I ako re{i spomenik da gradi {to }e trae i vekovi }e zdru`uva, neka i` izgradi spomenik na knigata takov spomenik samo taa zaslu`uva!

I ako nekoga{ ne{to temno go sreti, neka ja zeme knigata, taa }e mu sveti.

Gligor Popovski

Se zadlabo~uvam vo pesnata Pro~itaj ja pesnata vo sebe nekolkupati i objasni mu na drugar~eto {to se` mo`e da napravi knigata, ako ja saka{. So ~ija pomo{ poetot ja sporeduva pomo{ta na knigata? Kako ni sveti knigata toga{ koga ne{to temno }e ne` sreti? Kako sekoga{ mo`e da se crpi znaewe od knigata? Objasni zo{to knigata zaslu`uva spomenik vekovi {to }e trae?

Iska`i se Kako ti ja izrazuva{ qubovta kon knigata? [to saka{ da ~ita{ najmnogu? Koja e poslednata kniga {to si ja pro~ital? Komu i koja kniga si mu ja podaril? Koi knigi i za koj povod si gi dobil na podarok?

Za naredniot ~as Izrecitiraj ja pesnata najubavo {to mo`e{. Usno preraska`i ja sodr`inata na tvojata omilena pro~itana kniga.

s 13


BIBLIOTEKA

Razmisli Koj mo`e da ja koristi gradskata, a koj u~ili{nata biblioteka? Koja od ovie dve biblioteki treba da e pogolema? Zo{to? Spored {to se odreduva goleminata na edna biblioteka?

Zada~i Poseti ja organizirano ili samostojno najbliskata gradska biblioteka i za~leni se vo nea. Razgovaraj so bibliotekarot za rabotata na bibliotekata i pravilata {to sekoj korisnik na nejzinite uslugi treba da gi znae i da gi po~ituva. Zapi{i gi soznanijata vo svojata tetratka.

Pretstavi ja pro~itanata kniga Sekoja kniga ima interesna sodr`ina za ~ie do`ivuvawe mo`e da se zboruva otkoga }e se pro~ita celosno. Organizirajte ~ita~ki grupi vo oddelenieto. Sekoja grupa neka pro~ita po edna kniga po sopstven izbor i neka ja pretstavi pred ostanatite u~enici spored nasokite. Razmenuvajte gi mislewata i dogovorete se {to e najdobro da zapi{ete.

Skeleten prikaz 1. Edna re~enica so koja }e iska`e{ za {to se zboruva vo knigata. 2. Edna ubava misla {to iska`uva ne{to va`no za knigata. 3. Eden zbor {to ja ozna~uva osnovnata tema. 4. Simbol ili skica so koja bi ja pretstavile knigata. 5. Boja koja go pretstavuva tvoeto raspolo`enie, ~uvstva. 6. Dopolnuvawe na re~enicata: „Edna od najdobrite raboti vo ovaa kniga e ...“

Sovet: Mo`ebi vo prviot obid }e ti odi pote{ko, no vo slednite }e se uveri{ kolku e lesno, ednostavno i interesno. Izraboti i uveri se vo toa!

s 14


So kakvi prevozni sredstva patuvale lu|eto vo minatoto? Kako se prevezuvale od eden do drug kontinent?

GOTVARSKI SKAZNI Ste slu{nale za Kolumbo, neli? Toj bil Italijanec ispraten od {panskiot kral da stigne so mornari i brod do Indija, no slu~ajno vtasal do nepoznata zemja, podocna nare~ena Amerika. Patuval brodot po okeanot so denovi, nedeli i meseci. Na mornarite i na Kolumbo im zdodealo da gledaat samo more i ni{to drugo. Lu|eto na brodot stanuvale nervozni za{to sekojdnevno gi gledale samo svoite namurteni i bradosani drugari. Zatoa ~esto doa|ale do nepotrebni raspravii i tepa~ki. Kolumbo bil umen kapetan i razmisluval kako da gi razveseli lu|eto i da ja razbie zdodevnosta na patuvaweto. Zatoa predlo`il eden natprevar. Rekol koj }e uspee da stavi vareno jajce da zastane ispraveno, }e dobie {i{e rum. Se obiduvale site, no ne uspevale. Se nervirale i pak se obiduvale, no ni{to ne izleguvalo osven {to ~esto jajceto legnuvalo horizontalno ili se kr{elo. Drugite mornari, koi gi gledale obidite na natprevaruva~ite, se smeele, a smea odamna ne be{e slu{nata na brodot. Na krajot natprevaruva~ite go priznale porazot pred Kolumbo. - Nevozmo`no e da se ispravi jajceto - rekle tie. - Jas mo`am da go storam toa - odgovoril Kolumbo. Se sobrale site okolu nego. Kolumbo go zel jajceto v raka, go svrtel so vrvot kon masata i go yveknal. Se razbira, jajceto so potkr{en vrv ostanalo ispraveno. Naokolu odeknala smea poradi dosetkata na Kolumbo i toa bilo dovolno lu|eto da se po~uvstvuvaat prijatno. Nabrgu po ovaa slu~ka, najmladiot mornar koj bil ka~en na najvisokata katarka da nabquduva, viknal na set glas: - Zemjaaaa! Se razbira deka ne viknal: - Amerikaaaa! - za{to svoeto ime taa zemja go dobila podocna, po eden drug moreplovec Amerigo Vespu~i. No toa za nas i ne e tolku va`no. Va`no e da nau~ime recept za pa{teta od jajca. Jas predlagam, {tom ne ja narekle Amerika po imeto na Kolumbo, barem nie da ja nare~eme ovaa pa{teta vo negova ~est - Kolumbova pa{teta. Na kraj krai{ta, toa si e na{a rabota. Slavka Maneva

s 15


^itam, otkrivam i dopolnuvam (vo tetratkata) Lu|eto na brodot bile nervozni i namurteni zatoa {to ________________. So natprevarot so jajceto Kolumbo uspeal da predizvika _______________. Pisatelkata mu oddala ~est na moreplovecot Kolumbo taka {to ________.

Opi{i go likot Od sodr`inata na tekstot mo`e da se otkrijat nekolku podatoci za izgledot i osobinite na glavniot lik - Kolumbo. Navedi gi i obrazlo`i gi. Potoa vo tetratkata pismeno opi{i go Kolumbo. ]e bide interesno ako opisot go dopolni{ so portret {to }e go napravi{ sam spored negova fotografija.

KOLUMBOVA PA[TETA Se gme~at so vilu{ka `ol~kite na dve tvrdo vareni jajca (koga se varat vo vodata se dodava malku sol za da ne ispukaat). Se dodava 1 polna la`ica izgme~eno sirewe i 2 polni la`ici majonez. Seto toa se me{a dobro. Jas bi dodala i edna glavica se~kan kromid, no se pla{am da ne se smeete i da re~ete deka sum kromidarka. Pa zatoa, po va{a `elba, so kromid ili bez nego, nama~kaj ja ovaa pa{teta na lep~e i kasni si slatko. Za da bidat lep~iwata poubavi na izgled, belkite ise~i gi na tenki lenti~ki i ukrasi gi so niv. Prijatno!

Kreiraj Za tvojot nareden rodenden iznenadi gi tvoite drugar~iwa so vakvi lep~iwa, no site da bidat razli~no ukraseni (rendano cveklo, liv~iwa od magdonos, razni formi od varen morkov, od crveni domati, krastavica, ’rdokvi, cvet~iwa od brokula, maslinki...). Vklu~i ja tvojata fantazija i samiot }e se iznenadi{ od tvoite dela!

Pro{iri gi svoite znaewa Kristofer Kolumbo e italijanski moreplovec koj stasal do bregovite na kontinentot Amerika. So internet prebaruva~ otvori ja stranicata Wapedia-Wiki Kristofer Kolumbo i pro~itaj ne{to pove}e za nego. ]e otkrie{ kolku patuvawa imal, koga se slu~uvalo toa, kako se vikale negovite brodovi i {to postignal so patuvawata.

s 16


RASKA@UVAM PO SERIJA SLIKI

Sekoj od nas ima nekoe svoe interesno do`ivuvawe. Ponekoga{ nekoi na{i nepromisleni postapki ne` doveduvaat vo sme{na ili mo`ebi ta`na situacija. I ova mom~ence od slikive ima svoe neprijatno do`ivuvawe.

☺ Razgledaj gi vnimatelno slikive i sostavi raskaz spored niv. ☺ Za da ti pomogneme nie }e ti predlo`ime naslov na raskazot „Nedrugarstvo“. No, ti mo`e{ da mu dade{ i drug naslov ako toj pove}e ti se dopa|a. ☺ Pro~itajte nekolku od va{ite raskazi i diskutirajte za niv. Najubavite istaknete gi na yidniot vesnik vo u~ili{teto.

s 17


Zapoznaj se Gream Bel vo 1876 godina go konstruiral prviot telefon.

ALO, ALO Lica: Jana, majkata, Ana (Telefonot yvoni: zvrrrrrrrrr, zvrrrrrrrrr!) Majkata: (ja kreva slu{alkata) Alo! Povelete, ovde stanot na Petrevski. Jana: Alo, Jana! Majkata: Da, Jana e na telefon, povelete! Jana: Ama koja Jana? Jas sum Jana! Majkata: Pa i jas sum Jana. Jana Petrevska. Jana: No, mene mi treba Ana! Majkata: Kaj nas doma vo momentov ima dve Ani. Koja saka{ da ja slu{ne{? Jana: Drugarka mi Ana {to u~i so mene. Majkata: A koja Ana u~i so tebe? Jana: Ah, da! So mene u~i Ana Petrevska. Ve molam, mo`e li da ja slu{nam! Majkata: Sekako! Sega koga kone~no razbrav kogo go bara{, }e ja povikam vedna{. No, {to da i` ka`am, koj ja bara? Jana: Prostete, zaboraviv! Jas sum Jana Dimovska, u~ili{na drugarka na Ana. Majkata: (Ja ostava slu{alkata do telefonskiot aparat i povikuva) Ana, te bara tvojata drugarka Jana Dimovska, poveli javi se! I po~ituvaj gi pravilata za telefonskiot razgovor, neka bide jasen i kratok. Ana: Da, poveli! Jas sum, Ana Petrevska. .......................................................................................................................................... Qiqana Atanasova

Kade zgre{ila Jana? Zo{to majkata na Ana ne mo`ela da razbere koj kogo bara na telefon? [to zaboravila Jana? Poso~i gi site gre{ki na Jana i zapi{i vo tetratkata kako trebalo da se obrati. [to mo`e{ da zaklu~i{ od obra}aweto na Ana?

s 18


Potseti se i redosledno zapi{i vo tetratkata kako treba da se odviva eden kulturen i jasen telefonski razgovor: - pozdravuvawe - pretstavuvawe - zamoluvawe - zablagodaruvawe - otpozdravuvawe - izvinuvawe - kratok razgovor

Dramska igra vo parovi Izberi si drugar~e so koe }e vodite zamislen telefonski razgovor. Preku ovaa dramska igra }e nau~ite da vodite pravilen i kulturen telefonski razgovor. Sekako, }e go zacvrstite i va{eto drugarstvo. Ako pak si gi razmenite telefonskite broevi, }e imate mo`nost i brzo i lesno da si razmenuvate korisni informacii.

Doma{na zada~a Zapi{i go telefonskiot razgovor so edno tvoe drugar~e koe go dobiva{ posle razgovorot so eden od negovite roditeli.

Pro{iri gi znaewata [to e javna govornica, koj ja koristi i kako se koristi? Kakva e razlikata pome|u fiksniot i mobilniot telefon?

s 19


ESENSKA INSPIRACIJA

U~eni~kata od IV oddelenie Katerina Angelova od OU „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje, so pomo{ na kompjuterskata programa Paint ja naslikala esenta vo nejzinata ulica. Obidi se i ti so zborovi ili slika da ja pretstavi{ svojata ulica vo esen.

s 20


RABOTATA GO KRASI ^OVEKOT, MRZATA GO GNASI


OD MILOST NE SE @IVEE Grankite od orevite te`ea od rod. Na niv zadovolno se lula{e mladata ververi~ka. Jade{e od plodovite do prezasitenost, a potoa bezgri`no si zaspiva{e na nekoja granka. Niz lisjeto {ume{e esenta, yirka{e sonceto i {epote{e nekoj nejasen zdiv na vetre. Ovie trepeti na esenta i` go razbla`uvaa sonot na ververi~kata. Se slu~uva{e ponekoga{ i da luduva, skokaj}i od granka na granka. Kolku pati go prepla{i i stariot zajak koj doa|a{e na po~inok do mnoguletniot orev. Toj si legnuva{e do korenot, a nemirnata ververi~ka bes{umno mu pu{ta{e nekoj {u{liv plod od vrvot na rastenieto... Kutriot star pla{livec, kako bez glava jurnuva{e kon ugorninite... A za toa vreme palavata nemirnica se previtkuva{e od smea. Kolku prekrasno i` pominuvaa denovite! Nejzinite sestri~ki gi polnea skrivnicite so zimnica. Mlada i neiskusna, taa zaboravi deka }e dojde i zimata. Zaduvaa vetrovite. Snegot neo~ekuvano se lizna od grbot na planinata. Nigde hrana i sonce. Nasekade samo bela pustelija i stud. Dolga, gladna zima! Mrzelivata ververi~ka mo`e{e samo da vozdivnuva po son~evite denovi. Vo posledniot den pred da nastapi zimata, se skri vo puknatinata na dabot. Nabrgu potoa prazniot stomak ja „zapea“ gladnata pesna. Izgladneta i ta`na, trgna po `iveali{tata od nejziniot rod da bara par~e milost. Najprvin otide kaj prvata sosetka. - Milost, draga sosetke! Gladna sum. Daj mi barem nekolku orev~iwa da ne umram od glad - pobara. - O, zimata e dolga! Se pla{am i mene da ne mi bide malku hrana... Odi od drugite baraj milost! - ja odbi sosetkata.

s 22


Gladnata ververi~ka otide ponatamu so verba deka nekoj }e se smiluva. Zastana pred vratata na drugata sosetka. - Milost, draga sestri~ke... Gladna sum. Daj mi nekolku orev~iwa za da ne umram od glad... - prodol`i da moli. - Za mrzlivite nema milost! - grubo ja prese~e i vtorata sosetka. Site ja pre~ekuvaa so istite zborovi. Nesre}nata ververi~ka zaplaka. Od nikade spas. Vo nea se vgnezdi pomislata deka }e umre od glad. A tolku saka{e da `ivee i da mu se raduva na `ivotot. Pla~ot go slu{na i starata ververica, tetka Runka. - Zo{to pla~e{? - ja pra{a. - Mi se jade... ]e umram od glad... - prodol`i da cimolka. - Ajde so mene... Cela esen rabotev i imam dovolno hrana za dvajca. Ama nemoj da zaboravi{: „Rabotata e ~esna, a mrzata e sramna...“ - Blagodaram, tetko Runke, }e ti se oddol`am! - se raduva{e mrzlivata ververi~ka. Potoa dvete se vovlekoa vo toploto `iveali{te. Nadvor vetrot u{te postudeno luduva{e. Snegulkite go rascutuvaa prostorot. Gorjan Petrevski

^itam i otkrivam Kakvi plodovi jadela ververi~kata do prezasitenost? Kako se zabavuvala mladata ververi~ka, dodeka nejzinite postari sestri~ki gi polnele skrivnicite so zimnica? Na {to zaboravila mladata i neiskusna ververi~ka? Kako taa uspeala da ja prezimi zimata?

Zada~i Podredi gi re~enicite spored redosledot na nastanite: - Molewe od vrata na vrata za par~e milost. - Ververi~kata zaboravi na doa|aweto na zimata. - Starata ververica Runka e mudra i gostoprimliva. - Bezgri`niot son na mladata ververi~ka. Izvle~i ja re~enicata {to ja izrazuva porakata na pisatelot. Zapi{i ja vo tetratkata i obrazlo`i zo{to e taka. Organizirajte se vo grupi od ~etvorica i izvedete dramska igra.

Povrzi so nastavata po priroda [umata e `ivotna sredina na ververi~kata. Pro~itaj od drugi izvori kakvi se` `ivotni sredini ima. Otkrij kako `ivotnite se prisposobuvaat na svojata `ivotna sredina. Objasni go toa so svoi zborovi.

s 23


Tvori samostojno po sopstven izbor Nacrtaj ja rasplakanata ververi~ka kako moli pred `iveali{teto na sosetkata. Napi{i petored za ververi~kata spored dadenive upatstva: 1. eden zbor - poimot (ververi~ka); 2. dva zbora - opisni pridavki za ververi~kata (ja opi{uvaat); 3. tri zbora - glagoli (ka`uvaat {to raboti); 4. re~enica za ververi~kata sostavena od ~etiri zbora i 5. sinonim - drug zbor {to ima isto zna~ewe so poimot ververi~ka.

Ververi~ka ______________ _____________ ______________ _____________ ____________ ______________ _________ ___________ ___________ ________________ â˜ş Ispej ili otsviri na detski instrument pesna za ververi~kata, zajakot ili nekoe drugo {umsko `ivotno.

Zada~a za doma Razmisli i razmeni go svoeto mislewe so roditelite zo{to treba da mu se pomogne na onoj {to e vo nevolja. Izrekata od gre{kite najdobro se u~i povrzi ja so sodr`inata na raskazot i so sekojdnevniot `ivot. Svoeto obrazlo`enie zapi{i go so rakopisna latinica vo tetratkata.

s 24


Napi{i vo tetratkata koi ovo{ni plodovi najmnogu saka{ da gi jade{? Zo{to?

OVO[NA KARANICA

KOMPIROT: Zdravo, jabol~e! JABOLKOTO: ^ao, kompir~e! Ka`i mi, poznava{ li podobra ovo{ka od mene? KOMPIROT: Ah, da, da...Samo da me nema mene, site gladni }e bea! JABOLKOTO (go zdogleduva portokalot): Portokal~e, ti go propatuva celiot svet, ka`i mu na ovoj tvrdoglav kompir, deka nema podobra ovo{ka od mene! Nema i nema! PORTOKALOT: [to si voobrazeno! Jas sum tripati podobar od obajcata. Duri i edna boja se vika portokalova, nare~ena e po mene, a ne kompirova ili jabolkova... KOMPIROT: Za mene si nevospitan obi~en portokal. BANANATA (doa|a): Ej, zo{to se karate? (Jabolkoto, kompirot i portokalot vikaat na set glas i ni{to ne se razbira) BANANATA: Ni{to ne ve razbiram, ne vreskajte! PORTOKALOT: Ova voobrazeno jabol~i{te si se zamisluva deka e najdobroto ovo{je na svetot.

s 25


BANANATA: Kutroto toa, a ne znae deka jas sum najdobrata, za{to sum prva hrana za doen~iwata i decata. JABOLKOTO: Ne e vistina! Prvata hrana za doen~iwata e mlekoto, a potoa rendanoto jabolko, taka da znae{! BANANATA: Zaborava{ deka jas i gospodinot portokal dojdovme od daleku i podobro go znaeme svetot na vitaminite. PORTOKALOT: A {to znae{ pak ti, kompiru eden, koga si porasnal vo temnina, pod zemja? Pih - kompir! BANANATA: Ili ti jabolko, koe od jabolknicata ne si videlo ni{to drugo i podale~no od ogradata na sosedniot ovo{tarnik. KRU[ATA: [to vi e vam? Ova bojno pole li e ili {to?.. KOMPIROT: Sekoj saka da bide najdobriot! Ete {to e! JABOLKOTO: Ka`i, tetka kru{o, neli jas sum najdobroto ovo{je? PORTOKALOT: Ne ti, tuku jas! BANANATA: Ne ti, tuku jas, da znae{! (Malku fali da se stepaat) KRU[ATA: Ama ste sme{ni! Ako e taka toga{ i jas bi mo`ela da se natprevaruvam za najdobra ovo{ka, za{to sum medenka i blaga kako med. Koga Biserka }e se vrati od u~ili{te, }e si podgotvi u`inka i... KOMPIROT: ...I prvin }e si svari kompir~e! JABOLKOTO I BANANATA: Potoa }e si ispasira jabolko i banana... PORTOKALOT: A, ne! Prvo doa|a sokot od portokal! ]e ispie sok! KRU[ATA: I na krajot }e se zasladi so medeno kruv~e! SITE: Mmmmm... Dobar apetit! Edi Majaron (Prevod: Tome Arsovski)

Razgovarame za dramskiot tekst Koi likovi se sre}avaat vo ovoj dramski tekst? [to e pri~inata za nivnata raspravija? Do kakov zaklu~ok do{le na krajot? A ti, do kakov zaklu~ok dojde? Koe ovo{je e najdobro? [to ne e ovo{je vo dramskiot tekst?

s 26


Povrzi i ka`i go svoeto mislewe Koj vistinski se kara i se fali vo `ivotot? Kako gi narekuvame lu|eto koi sami se falat? Zo{to ne se omileni vo svojata sredina? Koi osobini im odgovaraat na takvite lu|e? Odberi tri od navedenite: vredni, neskromni, odva`ni, samobendisani, neiskreni, falbaxii, skr`avi, gordelivi.

Potseti se {to e kuklena pretstava Dramskata pretstava vo koja se koristat izraboteni kukli za sekoj od likovite e nare~ena kuklena pretstava. Koj zboruva namesto kuklite? Kako mo`e da se izvede dramska igra spored ovoj tekst? Kako mo`e da se o`iveat likovite?

U~estvuvaj vo podgotovkata na kuklenata pretstava Na ~asovite po Tehni~ko obrazovanie izraboti kukla za eden od likovite. Postojat pove}e na~ini, a formite na ovo{nite plodovi se mnogu pogodni za toa. Eve malku pomo{: iskoristi nekoe tvoe staro kap~e. So za{ivawe i dodavawe na elementi oformi go vo sakaniot lik. Koga }e ja stavi{ rakata vnatre, so dvi`ewe na prstite kuklata }e ja o`ivee{. A sekako, tvojot govor }e ja napravi u{te pointeresna. Ako ima{ podobra ideja od ovaa, realiziraj ja. Iskoristete gi izrabotenite kukli za da organizirate kuklena pretstava vo oddelenieto. Izvedete ja i pred pomalite drugar~iwa.

Povrzi gi i pro{iri gi znaewata Pro~itaj {to si napi{al na po~etokot na ~asot. Zo{to tokmu tie ovo{ni plodovi gi saka{? Nabroj gi vitaminite {to znae{ deka gi sodr`at tvoite omileni ovo{ja. Zo{to se va`ni vitaminite za tvojot organizam? Zo{to e podobro ovo{jeto i zelen~ukot da se jadat sve`i?

s 27


Porazgovarajte so drugar~eto do tebe {to e toa tatkovina.

EJ, TATKOVINO Tri ezera, stari planini ~uva{ vo srceto. Na Balkanot toplo kat~e si, ej, Tatkovino! Neka gree spokojno tuka sonceto, ti si se` {to imame ej, Tatkovino! So vekovi zemjo postoi{, gorda, prekrasna, vo visini tvojte gulabi mirno letaat. So vekovi zemjo postoi{, gorda, prekrasna, nedopreni tvojte cvetovi v pole cvetaat. Ta zapej ni pesni prekrasni yvezdo na neboto i ka`i gi tvojte sudbini, ej, Tatkovino! Neka gree spokojno tuka sonceto, ti si se` {to imame ej, Tatkovino! Ognen Nedelkovski

Otkrivam Na koi stihovi odgovaraat navedenive poetski sliki? - Mestopolo`ba i prirodni bogatstva. - Vekovno postoewe i ubavina. - Qubov kon tatkovinata i miroqubivost. Zo{to imenkata tatkovina iako e op{ta, poetot ja napi{al so golema bukva?

s 28


^uvstva

Slika

Zvuci

Svoe mislewe

Izrazi se Iska`i go svoeto do`ivuvawe na pesnata spored barawata vo sekoj od pravoagolnicite. No, prvo nacrtaj gi vo svojata tetratka. Pritoa koristi gi znaewata od matematika za crtawe na pravoagolnik.

Pronajdi i ispej Ovie stihovi se ispeani vo istoimenata detska pesna na festivalot „Zlatno slavej~e“ - 1993 godina. Pronajdi ja na CD ili nau~i ja od nekoj {to ve}e ja znae nejzinata muzi~ka interpretacija.

Sozdavaj Obidi se i sam da sozdade{ stihovi vo koi }e gi iska`e{ svojata qubov kon tatkovinata i gordosta so nejzinite ubavini.

Pejte ja site zaedno, prekrasno zvu~i!

Izrazno recitirawe ☺ Napravete recitatorski grupi i samostojno osmislete ja podelbata na stihovite na recitatorite. ☺ Sekoj dobro neka gi izve`ba opredelenite stihovi i zaedno izrecitirajte ja celosno. ☺ Odberete najdobra recitatorska grupa vo oddelenieto.

Izvestuvawe So drugar~iwata od oddelenieto - organizirano ili so roditelite poseti nekoj festival na detski pesni. Potoa sostavi pismeno izvestuvawe za nastanot spored dadeniot plan: datum, mesto na odr`uvawe i ime na festivalot; izgled na scenata; ime na voditelot i broj na u~esnici; pribli`na brojnost na posetitelite na festivalot ili ispolnetost na salata; raspolo`enie na u~esnicite i posetitelite; pesna {to najmnogu ti se dopadna; li~no mislewe za festivalot; Pro~itaj go svoeto izvestuvawe doma pred roditelite i v u~ili{te pred drugar~iwata.

s 29


Kakvo bogatstvo nudi oktomvri? Zapi{i vo tetratkata i pro~itaj mu na drugar~eto.

OKTOMVRI Oktomvri siot se kiti so zlato i zlatni boi nasekade ima zlatnici bezbroj se rojat po patot {to vetrot palav povezden gi kine.

Gorata lisna vo plameni boi purpurni, `olti, rumeni, sivi, livadi vla`ni ko zelena ~oja sred sino nebo p~eli~ki se rojat.

Na ridot lozja so grozdovi dro~ni v gradini kru{i i jabolka so~ni ko{nici, gajba i mominska smea, bera~i li~ni rabotat i peat.

Oktomvri vreden esenta ja kani ko li~na moma na pazar da ide sredbi i radost i` nudi ko lani ko{nici polni so plodovi razni.

Go zbogatuvam re~nikot dro~ni (grozdovi) - nababreni, krupni, polni so sok ~oja - vid debela tkaenina

s 30

Kosara Go~kova


Gi otkrivam bogatstvoto i ubavinite na oktomvri Otkrij od koja strofa e dolovena sekoja poetska slika iska`ana so iskazite: - Esenta - li~na moma na pazar so polni ko{nici. - Oktomvri zakiten so zlato. - Gorata vo plameni boi. - Gajbi i ko{nici polni. Prepi{i gi vo tvojata tetratka redosledno i pred niv stavi go redniot broj. Objasni ja sekoja poetska slika otkako }e ja pro~ita{ strofata.

Go objasnuvam poetskiot jazik Ve}e znae{ deka poetite vo svoite pesni pokraj so osnovnoto zna~ewe, upotrebuvaat zborovi i izrazi so preneseno zna~ewe. Objasni gi zborovite od prvata strofa {to imaat preneseno zna~ewe: zlato, zlatni boi i zlatnici. Pronajdi vo koi dve strofi poetesata ja pretstavila esenta kako li~nost. Koj u{te e pretstaven kako `ivo su{testvo? Otkrij vo prvata strofa.

SPOREDBA Zo{to poetot vo tretata strofa livadite gi sporedil so zelena ~oja? Vo pesnata ima u{te edna sporedba. Otkrij ja i prepi{i ja vo tetratkata. So {to ti bi ja sporedil esenta? A livadata? Zapi{i vo tetratkata i pro~itaj mu na drugar~eto.

Odberi kako }e se izrazi{ Nau~i napamet dve strofi koi{to najmnogu ti se dopa|aat i recitiraj gi na naredniot ~as. Napi{i sostav so naslov „Esenta vo mojot dom“. Opi{i {to se slu~uva vo tvojot dom vo vrska so podgotovkite na zimnicata. Opi{i go i bogatstvoto od plodovi na doma{nata trpeza. Nacrtaj ja poetskata slika {to najmnogu ti se dopadna.

s 31


Koi boi preovladuvaat vo esen?

@OLTA PRIKAZNA Zlatnokosata Esen dojde tivko i neseteno. Prvo ja nasetija {trkovite. Edno utro najstariot {trk gi sobra site od svojot rod i im re~e: - Zastude. Otkaj planinite po~naa da se spu{taat magli. Sonceto se` poslabo gree. Go pokrivaat oblaci. I vodata vo rekite i barite e se` postudena. Se skrija ve}e i `abite, i zmiite, i gu{terite. Vreme e da se preselime na jug, kon potoplite krai{ta... Na telefonskite `ici kako `iv |erdan bea naredeni stotici lastovi~ki. I tie se dogovaraa pred zaminuvaweto na jug. Od krunata na starata jabolknica ve}e ne se slu{a{e pesnata na slavej~eto. Sekna i pesnata na ~u~uligata pod oblacite. Vrabecot Xivko be{e se` pota`en i pozagri`en. Taguva{e po denovite polni so son~evina. Nate`nati od bogatiot rod, se vitkaa grankite od duwite, slivite, kru{ite i jabolknicite. Vrednite p~eli vo roevi sega sletuvaa vrz so~nite grozdovi... Lu|eto se ra{trkaa po nivite, zelen~ukovite gradini, ovo{tarnicite i lozjata. Sekoj go sobira{e plodot od ona {to go posadil. Esenta svrati vo se~ij dom i na site im ostavi bogati darovi... Vo vizbite se polnea kaci i buriwa so zelka i tur{ija. Na policite se redea {i{iwa so sokovi, tegli so kompot, marmelad, ajvar - i druga zimnica. Ambarite ve}e bea polni so `ito, a {talite - so hrana za dobitokot. Kamarite so drva vo dvorot, se` pove}e rastea... A, tamu, vo {umata? Tamu sekna pesnata na pticite. Ogolea drvjata i pasi{tata. Se slu{a{e samo `uborot na potocite, koi gi nosea prvite otkinati lisja na dabjeto, bukite, brezite i drugite listokapni drvja. Baba Meca gi pribra svoite me~iwa vo pe{terata. Vrz kup suvi lisja i paprat tie }e spijat zimski son. Preku letoto nasobraa dovolno salo, za da mo`at da izdr`at bez hrana do novata prolet. Ververi~kata Tresiopa{ka od bliskata korija gi vnese vo svojot dom poslednite orevi i le{nici i re~e: - Dobra zima na site prijateli! Seta priroda trepere{e vo nekakva treska pod zlatno-`oltiot kilim {to go dotkajuva{e Esenta... Kiro Donev

s 32


Pro~itaj go tekstot vo sebe i pismeno odgovori na pra{awata spored sodr`inata na prikaznata: - Kakvi vremenski promeni nastanuvaat vo esen? - Zo{to se vitkaat grankite na ovo{nite drvja? - [to rabotat lu|eto vo esen? - Kako se podgotvuvaat `ivotnite za do~ek na zimata?

Otkrij gi pri~inite za dolunavedenive posledici: - Vreme e da se preselime na jug kon potoplite krai{ta... - Vrabecot Xivko be{e se` pota`en i pozagri`en. - Se slu{a{e samo `uborot na potocite...

Izrazi se i tvori Sostavi plan spored redosledot na nastanite vo raskazot. Spored nego, pismeno preraska`i ja sodr`inata. Pro~itajte si gi preraskazite so drugar~eto me|usebno i izrazete gi svoite pofalbi i zabele{ki na sledniov na~in: - Tri yvezdi~ki za ona {to vi se dopa|a. - Dve `elbi za ona {to bi sakale poinaku da bide. Izraboti sam Soberi `olti lisja so razli~na golemina i vo razli~ni nijansi. Od prese~eni drva za ogrev otkorni mali par~iwa kora. So lepewe na istite i dopolnuvawe so vodeni boi izraboti esenski pejza`. Tvojata tvorba izlo`i ja na oddelenskoto likovno kat~e.

Zapoznaj se so pisatelot Kiro Donev - pisatel za deca i mladi. Roden vo s. Monospitovo, Strumi~ko. Avtor na knigite: „@aba spiker“, „Bilo - ne bilo“, „Aprili - li“, „Da se zapoznaeme“, „Me{ana salata“, „Aj pogodi“, „[arena krienka“, „Dalaverite na Dobre Lo{iot“, „Kinder kva~ka“ i dr.

s 33


MALI PRIKAZNI - GOLEM UM SLEPIOT ELEN Eden slep elen naumil da pase pokraj moreto. So zdravoto oko se svrtel kon kopnoto, a so slepoto kon moreto, ne pla{ej}i se od ni{to. Slu~ajno pominuvaj}i ottuka, ribarite go videle i go zastrelale. „Aj, neverno more, vozdivnal elenot, tokmu ti me izdade od kogo jas se nadevav deka }e me za~uva!“ Naravou~enie Nikoj nikoga{ ne mo`e da znae od kade napast }e go snajde. ^estopati odbegnuvame golemi nevolji, a tamu kade {to mislime deka sme nadvor od opasnosta, nenadejno i kako molwa }e ne` snajde nevolja. Razumno e, zna~i, sekade da vnimavame. Dositej Obradovi}

Razmisli i zapi{i I ti treba da bide{ mnogu vnimatelen koga odi{ i koga se vra}a{ od u~ili{te, vo igrite so tvoite drugar~iwa, koga odi{ vo priroda, na pla`a, koga ostanuva{ doma sam... Na {to posebno treba da vnimava{?

ELENOT I ELEN^ETO Elen~eto go zapra{alo elenot: „Tato! Kako toa, ti si pogolem od pesot i gledaj kolkavi ti se rogovite, pa sepak, koga }e slu{ne{ ku~iwata da laat, ti bega{?“ „Ku~iwata, sinko, se kavgaxii“, odgovoril tatkoto elen, „a jas prirodno ja mrazam kavgata, pa pove}e sakam da se zasolnam“. Naravou~enie Sre}en e ~ovekot so takov karakter koj lesno ne se luti i koj mo`e da rasuduva dodeka e lut. Koj ja mrazi kavgata i se zasolnuva, odbegnuva i se spasuva od mnogu zlo i nemir vo `ivotot. Dositej Obradovi}

s 34


Prepoznaj Prepoznava{ li nekoi od tvoite drugar~iwa so karakterot na elenot? Poso~i gi! Objasni zo{to pove}e saka{ da se dru`i{ so drugar~iwa koi se popustlivi i smireni, otkolku onie koi se izbuvlivi i kavgaxii.

LISICATA I JARECOT Odele lisicata i jarecot i po nekoe vreme dvajcata o`ednele. Do{le do edna dlaboka dupka, skoknale vo nea da se napijat voda, no ne mo`ele da izlezat nadvor. Pritoa lisicata mu rekla na jarecot: „Potpri se ti na yidot od jamata, a jas }e se iska~am na tvoite rogovi i }e izlezam nadvor; potoa i tebe }e te izvle~am“. Jarecot ja poslu{al, lisicata mu se iska~ila na rogovite i izlegla od jamata. Potoa se svrtela kon jarecot i mu rekla: „Da ima{e tolku pamet kolku {to ima{ vlakna vo bradata, nema{e tolku nepromisleno da skokne{ vo jamata. Jas sega odam podaleku po svoja rabota, a ti kako znae{. I poslu{aj go mojot sovet: vo sekoja rabota u{te na po~etokot razmisli {to te ~eka na krajot!“ @an de la Fonten

Obrazlo`i Kako ja razbira{ poslednata misla od basnata. Zo{to treba da go prifati{ sovetot?

s 35


[to e akvarium? Razgovarajte so drugar~eto.

AKVARIUM Vo akvariumot plivale tri zlatni rip~iwa. Kru`ele okolu-naokolu ili stoele namesto treperej}i so perkite. Okolu niv se pravele meur~iwa od vozduh, a na dnoto se ni{ale ne`nite liv~iwa na vodnite trevki. Ponekoga{ ripkite se dopirale do stakloto i yirkale nadvor. Najmaloto od niv, so crveni dam~iwa na srebrenoto telce i so crveno ustence, bilo najqubopitno. ^esto go dopiralo glav~eto do stakloto i ja pra{uvalo ripkata do nego: - Babo, {to ima nadvor od na{ava ku}a? - Ni{to nema - velela taa. - Tamu e prazno, bez voda i bez trevki, no ima lu|e. - Pa kako `iveat lu|eto tamu? - pra{uvalo rip~eto. - Lu|eto ne se ribi - odgovarala trpelivo starata ripka. - Tie ne `iveat pod voda, tuku na suvo. - Zatoa tolku te{ko se dvi`at - velelo rip~eto. Od nivnoto ~ekorewe se trese i na{ava ku}a! I toa zadovolno mavtalo so perkite i tancuvalo gore-dolu, od radost {to mo`e tolku lesno da se dvi`i niz vodata. No bidej}i bilo qubopitno, postojano ne{to pra{uvalo. - Babo, a znae{ li ti kakvo e moreto? - Moreto e, sinko, najgolemata ku}a na ribite. I site `iveat tamu, i golemi i mali. A so niv `iveat i rakovite, i morskite yvezdi, i koralite, i meduzite i u{te i u{te mnogu drugi {to ne im gi znam imiwata. - Si go videla li moreto i si stignala li do negoviot kraj? - pra{uvalo uporno rip~eto. - Ne, sinko, jas ne sum go videla, no majka mi, tvojata prababa, mi raska`uva{e za nego. Nikoj ne mo`e da go stigne negoviot kraj. ]e pliva{, }e pliva{ so denovi, so no}i, a krajot ne se gleda...

Maloto rip~e se nata`ilo: - Jas nikoga{ nema da go vidam moreto. A sigurno }e stignev do negoviot kraj, za{to mnogu silno mo`am da plivam - i pritoa nabrzina napravilo nekolku kruga vo akvariumot.

s 36


Starata ripka se nasmeala: - Veruvam deka mo`e{ da stigne{ do krajot na moreto, samo ako ne te lapne nekoja pogolema riba. ]e ja zine ustata i - am! - ti si ve}e vnatre, vo nejziniot mev. Rip~eto se ispla{ilo od taa misla. - Sepak podobro e jas da gi ve`bam perkive vo na{ava ku}a. Denes }e svrtam mnogu krugovi. - Taka milo, ti si umno - odgovorila starata ripka. - Zo{to ti e moreto koga si ima{ tolku ubava ku}a? Slavka Maneva

Razgovarame za sodr`inata na raskazot Vo kakva ku}a `iveelo maloto rip~e? Za {to ja raspra{uvalo maloto qubopitno rip~e negovata baba? [to mu objasnila baba mu za moreto? Koj `ivee vo nego i kakva opasnost mu se zakanuva ako se najde vo nego? Pro~itaj ja glasno re~enicata so koja babata mu ja predo~uva opasnosta na golemoto more. Do kakvo soznanie do{lo rip~eto po odgovorot na baba mu?

Izvle~i pouka i zapi{i Izvle~i pouka od ovoj raskaz. Ka`i ja usno. Zapi{ete na tabla nekolku najdobro formulirani pouki. Odberi ja onaa formulacija {to najmnogu ti se dopa|a i zapi{i ja vo tvojata tetratka.

Napravi sporedba i povrzi akvarium < ezero < more < okean = dom < grad (selo) < tu|a zemja < svet

Pro{iri gi znaewata i opi{i Nau~i ne{to pove}e za raznite vidovi slatkovodni i morski ribi od enciklopedija. Na internet prebaraj i pronajdi kade i kako lu|eto mo`at da nabquduvaat kako ribite i drugite morski `ivotni `iveat vo prirodna sredina. Izberi edno od niv i opi{i go vo tetratkata.

s 37


Kakva rabotna zada~a imaat po{tarite?

MRZLIVIOT PO[TAR Vo edinstvenata po{ta vo gradot rabote{e i eden mrzliv po{tar. Be{e tolku mrzliv {to site go zavikaa Mrzlivko. Sekoga{, koga treba{e da se odnese nekoe pismo, mrzliviot po{tar leka-poleka go fa}a{e patot pod noze i duri ve~erta se vra}a{e na rabota. [tom decata }e go zabele`ea kako so lazewe ja izvr{uva svojata dol`nost, postojano go zadevaa. I ne samo tie, tuku i vozrasnite ~esto mu se podbivaa, no po{tarot, verojatno od mrza, voop{to i ne im se lute{e. Toj na site im nose{e pisma, na nekoi ta`ni, na drugi radosni...

No samo na gospo|ata Maestral se` u{te i` nema{e doneseno nitu edno pismo. Ta`nata gospo|a nema{e nikoj svoj, a tolku mnogu be{e qubezna so nego. Taa nikoga{ ne go narekla so pogrdnoto ime, nikoga{. Postarite lu|e velea deka imala sin {to go grabnale piratite i sega od nego nema ni traga ni glas. Kutrata gospo|a Maestral, tolku be{e dobra.

s 38


Eden den po{tarot Mrzlivko treba{e da odnese edno neobi~no pismo. Be{e isprateno od nekoj ostrov na Atlantskiot Okean. Koga vide deka pismoto e adresirano do gospo|ata Maestral, po{tarot skokna od radost. Mrzata kako da ja snema i v ~as otr~a da ja izraduva ta`nata gospo|a. Lu|eto ne im veruvaa na svoite o~i koga go vidoa po{tarot kako ita po nivnata ulica. No toj voop{to ne im obrnuva{e vnimanie. â&#x20AC;&#x17E;Verojatno e od nejziniot sinâ&#x20AC;&#x153;, si misle{e po{tarot Mrzlivko i ne zgre{i. Toa sinot ja izvestuva{e majka si deka, kone~no, im izbegal na piratite i se vra}a doma. Sre}na nasmevka go ogrea i nejzinoto lice. Ta`nata gospo|a pove}e ne be{e ta`na, a i mrzliviot po{tar ne be{e ve}e mrzliv. Goran B. Stojanoski

Razgovarame za sodr`inata Zo{to edinstveniot po{tar vo gradot go narekle Mrzlivko? Kako se odnesuvale so nego lu|eto? Koga Mrzlivko ja izgubil svojata mrza? [to ja napravilo sre}na ta`nata gospo|a Maestral? Kakvo izvestuvawe i` ispratil sinot na svojata majka so pismoto? [to te potsetuva na bajka vo raskazov?

Razmisli i ka`i Kako po{tarite znaat komu da mu go odnesat pismoto? Od kade doznal po{tarot deka pismoto e od nejziniot sin? Koj ja znae sodr`inata na pismoto? Zo{to na pismoto se stava po{tenska marka? Na koj na~in so pismoto se zapazuva privatnosta na ispra}a~ot i prima~ot? [to se pi{uva vo pismoto?

s 39


[TO E PISMO? Ako odgovori to~no na prethodnite pra{awa, ti nau~i {to e toa pismo. Vo tetratkata zapi{i {to se zapi{uva na prednata strana od plikot, {to na zadnata strana, a {to na listot hartija? (na podloga od plik)

PISMO DO NEPOZNATO DRUGAR^E Podgotovka za pi{uvawe na pismoto Kupi si eden plik i po{tenska marka od najbliskata po{ta. Odberi si edno nepoznato drugar~e od tvoeto spisanie kade }e ja najde{ negovata adresa. Pri pi{uvawe na pismoto pridr`uvaj se na redosledot na sodr`inata: obra}awe do nepoznatiot; pretstavuvawe (ime i prezime, vozrast, semejstvo, u~ili{te vo koe u~i{...); zapoznavawe so semejstvoto, u~ili{teto, rodnoto mesto i negovite znamenitosti; izrazuvawe na `elbata za dopi{uvawe i drugaruvawe; posakuvawa; pozdravi i potpis. Pro~itaj im go pismoto na tvoite roditeli, a na naredniot ~as pro~itaj go i pred drugar~iwata. Adresiraj go pismoto, zalepi ja po{tenskata marka vo desniot goren agol i pu{ti go vo po{tensko sanda~e. Ako adresata na prima~ot (negovata) {to se zapi{uva na prednata strana od plikot e to~na, toj }e go primi pismoto za nekolku dena. Taka }e stekne{ u{te edno novo drugar~e. Ako pak ne e, toa }e se vrati na adresata na ispra}a~ot (tvojata) {to se zapi{uva na zadnata strana od plikot. Vnimavaj: Pismoto treba da e napi{ano so ~itliv i ubav rakopis za da mo`e lesno da se pro~ita i celosno da se razbere.

s 40


KAPKA PRIMER VREDI POVE]E OD DO@D SOVETI


Koja prikazna ti e najomilena? Kakov kraj ima taa? Kakov kraj naj~esto imaat prikaznite?

KAKO VO PRIKAZNA Marija ne {tedi pozdravi za site sou~enici. Marija so penkala vo razli~ni boi gi zapi{uva vo svojot telefonski imenik broevite na site sou~enici. Marija deli pofalni zborovi ako se dopadne pandelkata vo kosata na nekoja sou~eni~ka ili noviot ranec na nekoj sou~enik. Marija gi pokani site sou~enici na svojata rodendenska zabava. Marija im poka`uva matematika na site {to ne im odi matematikata. Zatoa site ja sakaat Marija. No, edno „no“ se zame{uva vo prikaznata. Na Zorica sekoga{ i` fali „Zdravo!“ ili „Kako si?“ za Marija. Zorica ne stavi srcence pokraj imeto na Marija vo imenikot na nejziniot mobilen telefon. Zorica se potsmeva na {arenite zdolni{ta na Marija. Zorica ja narekuva Marija „bubalica“. Sepak, Marija sekoga{ ~uva nasmevka pove}e za vakvi situacii. Eve, denes Zorica donese na u~ili{te kutija ~okolatca. Gi otvori na golemiot odmor i im ponudi na site {to bea vo u~ilnicata. - Ti blagodaram! - velea nekoi. - Ba{ se vkusni! - velea drugi. Marija ne re~e ni{to, bidej}i nikoj ni{to ne ja poslu`i. Sepak, taa ne poka`a qubomora. Samo gi vrati vo ranecot u~ebnicite od prethodniot ~as. Kako {to zemaa od bonbonite, taka decata izleguvaa od u~ilnicata. Koga ostanaa sami, Zorica goltna u{te edno od ~okolatcata. No, namesto da go napravi voobi~aeniot izraz na u`ivawe, po~na da ka{la. Marija vedna{ sfati {to e rabotata, otide do nea i ja udri po grbot, kako {to se pravi koga nekomu }e mu zaletne zal~e hrana. Bidej}i toa ne pomogna, istr~a do nastavni~kiot kabinet, zede edna ~a{a, ja napolni voda od ~e{mata i se vrati kaj Zorica. Okolu nea se bea nasobrale site sou~enici. [tom ja vidoa Marija so ~a{a v raka i` napravija mesto da pomine. - Napij se! - re~e taa. Zorica se napi edna goltka i po nekoe vreme ka{licata se smiri. [tom vleze nastavni~kata, site sednaa na svoite mesta. Do krajot na ~asovite Zorica ne ka`a ni zbor. Odej}i si nakaj doma i` prijde na Marija: - Ova e za tebe - re~e i i` podade zavitkano bonbon~e. - Da ne ti e posledno? - pra{a Marija. - Posledno e, ama ako. Go ~uvav za tebe. Marija go zede i ne zaboravi da se zablagodari.

s 42


- Sakam da te pra{am ne{to - re~e taa. - Zo{to si sekoga{ tolku neprijatelski raspolo`ena kon mene? - Zatoa {to postojano si tolku dobra so site. Zatoa {to se` pravi{ so tolkava `ar. Ovoj kompliment i` gi vcrveni obrazite na Marija. - A mo`e li jas tebe da te pra{am ne{to? - prodol`i Zorica. - Zo{to, i pokraj se`, prodol`uva{e da bide{ dobra so mene? - Zar ne e taka vo site prikazni? Zar dobrinata ne pobeduva sekoga{ na krajot? Zar ne e toa cela vistina? @arko Kujunxiski

Razgovarame za postapkite na likovite Koi dva lika gi sretna vo raskazov? Koja od niv bi ja odbral za drugarka? Zo{to? [to ne ti se dopa|a kaj Zorica?

s 43


Rabotam samostojno Vo tetratkata nacrtaj vakva tabela (mo`e da ja izrabotite na kompjuter i da ja otpe~atite na hartija - za sekogo po eden list) i popolnuvaj ja spored postavenite barawa: Postapkite na Marija

Postapkite na Zorica

_____________ _____________ _____________

_____________ _____________ _____________

Marija e ______ drugarka Taa sekoga{ se odnesuva ________ kon site.

Zorica ne e ______ drugarka Taa poka`uva _________ kon Marija

Marija i pokraj se` ostanuva dobra drugarka (navedi ja nejzinata postapka): ____________________

Prvata promena na Zorica (navedi ja nejzinata postapka): _________________________

MARIJA I ZORICA SE _______________ DRUGARKI.

Izvle~i zaklu~ok [to e vo ovoj raskaz kako vo prikazna? Posle koja postapka na Marija nastanuva pozitivna promena kaj Zorica? [to te voshiti najmnogu kaj Marija? Povrzi ja izrekata kapka primer vredi pove}e od do`d soveti so odnosot na Marija kon Zorica. Od {to zaklu~i deka i Zorica e dobro devoj~e? Od ~ii gre{ki nau~ila Zorica kako treba da se odnesuva vo idnina?

Razmisli i razmeni go misleweto Napi{i vo tetratkata u{te najmalku pet raboti koi spored tebe se va`ni za drugarstvoto. Pro~itaj mu na drugar~eto {to si napi{al i dopolnete se.

Sozdavaj Napi{i stihovi za vistinskiot drugar/ka. Naslikaj go tvoeto drugar~e. Izraboti dizajnirana diploma za najdobar/ra drugar/ka. Podari mu ja na drugar~eto svojata li~na tvorba vo znak na blagodarnost za dobroto drugarstvo. Toa mo`e da bide i originalen rodendenski podarok koj }e ostane zasekoga{ da svedo~i za va{eto drugarstvo.

s 44


Vo kakva sredina `iveat `abite? Razmenete si gi mislewata so drugar~eto od klupata.

DVE @ABI Dve `abi `iveele vo edna mala bara, a koga taa vo leto presu{ila, trgnale da baraat druga. Prona{le eden dlabok bunar. Toga{ pomladata `i rekla na postarata `aba: â&#x20AC;&#x17E;O, prekrasna voda! Ajde da skokneme vnatreâ&#x20AC;&#x153;. â&#x20AC;&#x17E;Mo`eme mnogu lesno da skokneme dolu, odgovorila starata, no ako i ovaa voda presu{i, dali }e mo`eme da izlezeme nadvor? â&#x20AC;&#x153; Dositej Obradovi}

Pro~itaj i odgovori pismeno Odgovori i` na pra{aweto na starata `aba. Kako }e go oceni{ predlogot na pomladata `aba? [to zaklu~uva{ za postarata `aba spored nejziniot odgovor? Izvle~i pouka od ovaa basna.

Najdi re{enie za problemot: Deneska ne si napi{al doma{na zada~a, a znae{ deka tvojata u~itelka sigurno deka }e gi pregleduva. Za da go izbegne{ prekorot od u~itelkata ili slabata ocena, prvo {to ti pa|a napamet e da izmisli{ deka si bolen i da ne otide{ na u~ili{te. No toga{ ne si svesen deka so toa pravi{ u{te pogolema gre{ka. Razmisli za posledicite! Razmisli i napi{i vo tetratkata kako mo`e{ da go re{i{ ovoj problem, a da nema{ nikakvi posledici. Pro~itaj im na roditelite {to si napi{al.

Ve`baj latinica Prepi{i ja basnava vo tetratkata so makedonska rakopisna latinica.

s 45


Razmisli i razmeni go misleweto So {to go povrzuva{ zborot posleden (posledni, posledna, posledno). Na {to te asocira?

POSLEDNIOT LIST Posledniot list na grankata stoi oblean vo taga i solzi, {umata e peplosana, bez boi, po neboto temen oblak polzi. Osamen, po`olten, suv, da ti padne za nego `al, na se` okolu sebe i nem i gluv }e se najde brgu vo kal... Do`dot studen v~era go sroni makite mu gi skrati. â&#x20AC;&#x17E;[tom prolet dojde, - poraka prati }e razlista i }e se vrati!â&#x20AC;&#x153; Nenad Xambazov

s 46


Razgovarame za pesnata Kakvo raspolo`enie predizvika kaj tebe ovaa pesna? [to go predizvika takvoto raspolo`enie? Koj period od esenta e naslikan vo pesnava? Pronajdi gi i pro~itaj gi stihovite vo koi poetot ja opi{uva {umata. [to misli{ ti, zo{to posledniot list e oblean vo taga i solzi? Kako poetot go pretstavil listot {tom pla~e i pra}a poraka?

Sporedi ☺ Napravi sporedba na ovaa pesna so pesnata „Oktomvri“ na str. 30. Zabele`i gi razlikite na opisite i raspolo`enieto {to go predizvikuvaat dvete pesni.

Sozdavaj ☺ Napi{i sostav vo koj }e go sretne{ posledniot list i }e razgovara{ so nego. Kako }e go ute{i{ da ne bide ta`en? Kako }e postapi{ so nego?

Bidi kreativen ☺ Soberi pove}e po`olteni lisja so razli~ni nijansi na boi, formi i golemini. Stavi gi pome|u listovite na star vesnik i pritisni gi so nekoj te`ok predmet. Po nekolku dena tie }e bidat suvi i mazni, pogodni za lepewe. So boi~ki, na list od blok, naslikaj edno drvo so ogoleni granki i nebo kakvo {to e pretstaveno vo prvata strofa. Otkako bojata dobro }e se isu{i zalepi go listot {to najmnogu ti se dopa|a na nekoja od grankite. Dolniot del od slikata prekrij ja so preostanatite `olti lisja. Taka esenta }e ja vnese{ i vo tvojata u~ilnica ili vo detskata soba.

Povrzi so nastavata po Priroda Koi listopadni drvja gi ima vo na{ite {umi? Pro~itaj i nau~i (od drugi izvori na u~ewe) zo{to lisjata `olteat i pa|aat. Zbogati ja i svojata enciklopedija so novi informacii.

s 47


POGODI [TO E: Vo sin beskraj gledav vezden dur ne vidov pokriv yvezden. (....)

[TO E NEBOTO Neboto e beskrajno ramno igrali{te po koe se trkala `oltata son~eva topka vo igra so balonite. Neboto e beskrajno ramno letali{te po koe od utro do ve~er letaat pticite vo natprevar so avionite. Neboto e krevet vo koj{to spijat oblacite i pateka po koja se gonat vetri{tata, neboto e najgolemata cirkuska kupola pod koja no}e priredbi davaat soni{tata. Neboto e naj~istoto leneno platno (yirni go, legnat v treva, niz granki brezovi!) denot go tkae so zlatni son~evi ni{ki, a no}ta po nego veze yvezdeni vezovi. Vidoe Podgorec

Razgovarame za sodr`inata Na {to se` mu li~i neboto na poetot? [to se `oltata topka i zlatnite ni{ki, a {to balonite? Zo{to neboto spored poetot e najgolema „cirkuska kupola“? Objasni zo{to neboto dewe tkae, a no}e veze?

Razmisli ☺ [to e navistina neboto? Do kade se prostira? Mo`e li da go doprat avionite ili vselenskite brodovi? ☺ Od drugi izvori na znaewe pro~itaj kako go dobiva svoeto sinilo.

Ilustriraj i razgovaraj Odberi edna poetska slika od pesnava {to najmnogu ti se dopa|a i ilustriraj ja so tehnika po sopstven izbor. Pronajdi go drugar~eto {to ja ilustriralo istata poetska slika i razgovarajte so nego zo{to ste ja izbrale tokmu taa. Taka me|usebno }e se zapoznaete podobro. Napravete izlo`ba od va{ite crte`i.

s 48


^ADOR^E Deneska vidov i staro i mlado kako pokraj do`dovnite vodi od kinoto do centarot do gradot ubava, `iva pe~urka odi. Na nekoi v grlo im zastana zdivot, nekoi od ~udo {lapnaa vodi, se ~udea na toa pe~ur~e `ivo kako samoto po do`dot odi? I kako mnogu svet se zbra na plo{tadot ne vodej}i smetka {to vrne, lie, vidoa deka toa bil ubav ~ador pod kogo Biljana od do`dot se krie. Miho Atanasovski

Iska`i gi svoite vpe~atoci od pesnata Zo{to site mu se ~udele na ~ador~eto? Koj bil pod ~ador~eto? Kako ja zamisluva{ Biljana? [to postignal poetot so pi{uvaweto na edna vakva pesna za ~ador~eto? [to ne mu veruva{ na poetot?

Podgotvi pra{awa za slednive odgovori na ~ador~eto: 1. Mnogu mu se lutam koga }e me frli pod krevetot i ne mo`e da me najde koga }e mu zatrebam. Toga{ mora da se vklu~i i de`urniot detektiv - majka mu. 2. Dva-tri pati dosega, i toa pod negovata klupa v u~ili{te. No za sre}a tetkata {to ~isti sekoga{ me vra}a{e kaj mojot sopstvenik. 3. Najsre}en sum koga pokraj mojot sopstvenik }e za{titam od do`dot i nekoe negovo drugar~e {to si go zaboravilo svojot ~ador.

Opi{i go tvoeto ~ador~e: - dali ti e eden od omilenite predmeti {to gi koristi{; - od kogo go dobi i kolku vreme go poseduva{; - negovata boja, eventualni {arki, ra~kata i mehanizmot za otvorawe; - kako se odnesuva{ posle upotrebata; Pro~itaj im go sostavot na tvoite doma{ni i na tvoeto drugar~e.

s 49


POSAKALA [UTA ROGOVI - OSTANALA BEZ U[I! Porazgovaraj so drugar~eto na koi lu|e se odnesuva ovaa narodna pogovorka.

NAGRADA Nekoj selanec na{ol bescenet kamen i go odnel kaj carot. Vlegol vo dvorecot i po~nal da gi pra{uva kako mo`e da stigne do nego. Eden od slugite go pra{al za pri~inata za negovata poseta. Toj mu raska`al. - Dobro, jas }e mu ka`am na carot za tebe, - mu rekol slugata - no ako mi dade{ polovina od ona {to }e ti go dade toj. Ako ne se soglasi{, nema da te pu{tam. Selanecot mu vetil, a slugata go odnel do carevite odai. Toj go zel kamenot i go pra{al: - Kakva nagrada saka{ da ti dadam, selanecu? - Daj mi pedeset stapovi - odgovoril selanecot. - Drugo ni{to ne sakam za nagrada. Takov be{e dogovorot so tvojot sluga, po polovina da si ja delime nagradata. Mene }e mi udri{ dvaeset i pet, a i nemu isto tolku - dvaeset i pet. Carot se nasmeal i go nabrkal slugata, a na selanecot mu dal iljada rubli. Lav Nikolaevi~ Tolstoj

Pro~itaj i odgovori pismeno Zo{to selanecot sakal da vleze kaj carot? Pod koj uslov mu pomognal eden od carevite slugi? Kakva nagrada pobaral selanecot od carot? Zo{to? Kako postapil carot? Koga se slu~ilo dejstvoto vo prikaznata? So koj lik od prikaznata }e ja povrze{ gornata pogovorka?

Opredeli gi likovite Koi likovi gi sretna vo ovaa prikazna? Koj e glaven lik? Kakvo mislewe ima{ za slugata? Koj e: al~en - _____; mudar - _____; praveden - _____. (Zapi{i vo tetratkata.) Ka`i u{te dve osobini za al~niot sluga.

Zada~i Pismeno preraska`i go tekstot vo tetratkata pri {to }e pi{uva{ so rakopisna latinica. Nacrtaj selanec i car.

s 50


RADIOEMISIJA Razmisli i potseti se Kakva e razlikata pome|u radioto i televizijata? Kakvi detski radioemisii si slu{al? Vo koe vreme od denot se emituvaat tie? [to emituvaat detskite muzi~ki emisii?

Otkrij Islu{ajte na ~asot edna snimena detska radiodrama. Diskutirajte za sodr`inata i na~inot za karakteristikite na radiodramata. Osven govorot na akterite, {to pridonesuva da dobie{ celosna pretstava za vremeto i mestoto na slu~uvawata?

Zaklu~iv Za da ja do`iveam i razberam radiodramata mi pomognaa slednive nejzini elementi: - govorot na glumcite; - muzikata i - zvu~nite efekti (~ekori, otvorawe vrata, veter, kr{ewe staklo, glasovi na `ivotni i sl.).

Kreirajte sami Vo oddelenieto podgotvete edna radioigra. Kako scenario mo`e da vi poslu`i nekoj dramski tekst od u~ebnikot, od detskiot pe~at ili od nekoja kniga. Izberete akteri {to }e go nau~at tekstot za ulogite. Nekoj od vas neka odbere i pu{ta muzika so soodvetna ja~ina spored potrebite na dramskata igra. Potrebni se i nekolkumina {to }e proizveduvaat razli~ni zvu~ni efekti za da go dopolnat do`ivuvaweto na slu{atelite. Otkako }e ja usoglasite igrata, snimete ja i emituvajte ja vo oddelenieto. Dokolku vi se dopadne, ponudete ja na u~ili{nata radiostanica. Verojatno }e im se dopadne i na ostanatite sou~enici od va{eto u~ili{te.

Preporaka Slu{ajte {to po~esto detski muzi~ki emisii: doma, na odmorite me|u ~asovite i na ~asovite dodeka crtate ili kreirate nekoja ra~na izrabotka. Muzikata }e ve inspirira i relaksira.

s 51


JAS, PA JAS Da ve potsetime na li~nite zamenki - JAS, TI, TOJ, koi sekojdnevno gi izgovarate. No, dali gi izgovarate kako {to treba? Vie imate va{i drugar~iwa, koi ne mo`at bez ona - JAS, PA JAS! Na primer: - V~era jas i Dragan bevme na pro{etka niz gradot. A toa, ne e kulturno, - ne e po bonton. JAS ne treba da bide pred imeto na drugiot, za kogo se zboruva. Patem re~eno, pri razgovorite vnimavajte toa - JAS, JAS... {to pomalku da go upotrebuvate. Isto taka, koga igrate, koga se zabavuvate, nemojte va{eto JAS, sekoga{ da bide pred, ili po drugite drugari. Ako va{iot zbor bil prv, ne mora da bide posleden. Pa duri i ako site vi priznaat deka ste „xek“ - „darmar“ za se`, nemojte da se dr`ite kako „pijan za plot“, na toa svoe JAS, PA JAS! Takvite „samobendisani“, kako {to veli narodot, ne se omileni vo dru{tvoto, iako samite mislat deka se. Zo{to ne se omileni? Zatoa {to tie go sakaat samo svoeto - JAS! Tie ponekoga{ gi falat i drugite, no samo zatoa {to tie niv gi falat. No, na se` ima kraj, pa i na tie - JAS, PA JAS! Eden den, takvite, gi gubat svoite drugari. A toga{ „go spu{taat nosot“ kako da im propadnalo }eseto. No, ve}e e docna. Zatoa treba da se znae: Drugarstvoto ne e samo - JAS! Tuku - NIE! Naum Popeski (Od knigata „Bonton za deca“)

s 52


Do`ivuvawe na sodr`inata Zo{to pisatelot uka`uva deka pri zboruvaweto treba da gi koristime site li~ni zamenki? Koi lu|e se nare~eni „samobendisani“? Objasni kako gi razbira{ poslednite re~enici od ovoj tekst.

Zapomni: Ubavoto odnesuvawe u{te se narekuva i bonton. Toa so sebe nosi mnogu prednosti vo `ivotot.

Izrazuvawe i tvorewe Od dosega{noto tvoe iskustvo i od razgovori so povozrasnite zapi{i nekolku pravila na ubavo odnesuvawe. Napravete oddelenska bonton-lista i zaka~ete ja na vidno mesto, da ve potsetuva. Raska`i edno svoe do`ivuvawe vo koe ubavoto odnesuvawe ti donelo sre}a i radost na du{ata.

Primeni ☺ Osmislete i izvedete dramska igra na tema „Na gosti“ vo koja }e gi primenite pravilata na ubavoto odnesuvawe. ☺ Formirajte nekolku grupi vo koi }e ima doma}ini i gosti.

Predlog Organizirajte literaturna sredba vo oddelenieto so pisatelot Naum Popeski (ili nekoj drug) i porazgovarajte so nego. Taka }e imate mo`nost li~no da go zapoznaete i da razberete pove}e za negoviot `ivot i tvore{tvo.

s 53


Koi se u~esnici vo soobra}ajot? Kako e vospostaven redot vo nego?

SOOBRA]AJNA GRE[KA Pred nekolku dena, drugar~iwa da vi ka`am, jas napraviv golema gre{ka. Navistina, ne ve la`am! Mo`ebi i nekoj od vas se na{ol vo situacija ista, pred vas vistinata ja ka`uvam za da mi bide sovesta ~ista. Napraviv soobra}ajna gre{ka i za malku odbegnav nesre}a te{ka. Duri i sama ne znam kako se slu~i, no koga na toa }e se setam i denes glavava mi bu~i. Stanav, pojaduvav i trgnav v u~ili{te kako sekoj den, ama toj den be{e poinakov - mene mi be{e rodenden. Odej}i po trotoarot gostite {to }e gi pokanam po~nav da gi brojam i pritoa zaboraviv deka na krstosnicata pred semaforot treba da stojam. Crvenoto svetlo priznavam ne go ni zabele`av, so o~ite kako da mi`ev dodeka preku kolovozot se dvi`ev. Rodendenskata torta pred mene ja zamisluvav, a na opasnosta i ne pomisluvav. Pretpostavi {to bi mo`elo da mu se slu~i na deteto koga pominalo preku ulicata dodeka semaforot poka`uval crveno svetlo. Svojata pretpostavka zapi{i ja vo tetratkata. Potoa prodol`i da go ~ita{ raskazot.

s 54


I namesto rodendenska pesna, slu{nav kako ne{to tresna. Sirena, ko~nica ~kripna, pred mene ~ovek ripna. Vo race me krena, na trotoarot me stavi, a potoa vedna{ vo Brza pomo{ se javi. Naokolu vidov zagri`eni lica, a vo semaforot udreno kombe {to raznesuva pica. Za sre}a samo branikot na voziloto be{e skr{en, a voza~ot `iv i zdrav. Duri toga{ sfativ {to se slu~i i me spopadna strav. Se sramev, glavata ja vednev pred ~ovekot {to mi pomogna, a i pred voza~ot koj za da ne udri vo mene udri vo soobra}ajniot znak. Toj mi prijde, me pogali po glavata zagri`eno i u~tivo me zamoli: - Dete, denes imavme golema sre}a! Vo idnina vnimavaj dobro {tom se dvi`i{ po ulica, niz soobra}ajna vrvulica. Po kratko vreme dojde i soobra}ajniot policaec i namesto da me iskara, da me napravi lom, toj li~no me odnese vo mojot dom. Na tatko mi mu raska`a se` po red, so zborovi kulturni i blagi kako med. Bev zbuneta {to nikoj ne mi se luti, duri i brat mi mol~i, }uti. O~ekuvav nekoj da me iskara i vinata vo mene da ja bara. No, namesto kritika te{ka se otvori diskusija za mojata gre{ka. I zaklu~ok donesovme nie: sekoj u~esnik vo soobra}ajot treba da vnimava, a ne da â&#x20AC;&#x17E;spieâ&#x20AC;&#x153;. Poradi vakvi propusti â&#x20AC;&#x17E;maliâ&#x20AC;&#x153; mo`e celiot `ivot nekoj da `ali. Da se nau~at soobra}ajnite pravila i znaci ne e zada~a te{ka, a vo soobra}ajot za pe{acite i voza~ite mo`e da bide tragi~na sekoja gre{ka. Qiqana Atanasova Sporedi ja pretpostavkata so ona {to navistina e raska`ano vo sodr`inata. To~no li pretpostavi ti? A tvoite drugar~iwa? Koj be{e najblisku?

Razgovarame za sodr`inata Po {to mo`e{ da zaklu~i{ deka soobra}ajnata nezgoda mu se slu~ila na raska`uva~ot? [to e pri~inata za ovoj nemil nastan? Zo{to lu|eto {to vo momentot go videle nastanot imale zagri`eni lica? Kako se narekuva onoj {to so svoi o~i videl nekoj nastan ?

Razmisli, zaklu~i i obrazlo`i Zo{to deteto bilo zasrameno? Koja e pri~inata {to ne go iskarale za gre{kata?

s 55


Zada~i Prepi{i go i objasni go so svoi zborovi zaklu~okot {to go donelo semejstvoto. Doma preraska`i ja sodr`inata na raskazot taka {to }e gi iskoristi{ zborovite i nivnoto povrzuvawe vo ovaa prizma.

soobra}aj

vozila

pe{ak nevnimanie

semafor

dvi`ewe

gre{ka

brzina

soobra}ajni znaci

nezgoda

Kreiraj sam Za nekoi sodr`ini i od drugite nastavni predmeti {to gi izu~uva{ mo`e da izrabotuva{ vakva prizma. Taka podobro i polesno }e gi povrzuva{ faktite i }e ja razbere{ i zapomni{ sodr`inata. Obidi se, ne e te{ko!

Jazi~na ve`ba Izdvoj gi imenkite od tekstot i opredeli go rodot na sekoja od niv.

s 56


NE E BOGAT TOJ [TO IMA MNOGU, TUKU TOJ [TO DAVA MNOGU


Na kakov vid prikazna te potsetuva izrazot zlatno klu~e? [to mo`e da se otvora so nego?

ZLATNIOT KLU^ Bila zima, debel sneg ja pokril zemjata, a edno siroma{no mom~e trebalo da otide vo gorata po drva. Oti{lo toa, sobralo suvi pra~ki i gi natovarilo na sankata. No, bidej}i bilo mnogu premrznato, re{ilo da zapali ogin, da se nagree i potoa da se vrati nazad vo seloto. Go poras~istilo snegot za da naklade pra~ki, no odedna{ na zemjata videlo zlaten klu~. â&#x20AC;&#x17E;[tom najdov klu~, sekako }e najdam i klu~alkaâ&#x20AC;&#x153; - si reklo mom~eto. Ja porazrovilo stvrdnatata zemja i izvadilo edno `elezno kov~e`e. â&#x20AC;&#x17E;Samo da se fati klu~ov! - si reklo mom~eto. - Vo kov~e`evo sigurno ima bogatstvoâ&#x20AC;&#x153;. Dolgo baralo i najposle ja otkrilo klu~alkata, koja bila tolku male~ka, {to odvaj se gledala. Go stavilo klu~ot i toj se fatil. Potoa go zavrtelo edna{. Sega }e treba da pri~ekame, dodeka ne otklu~i sosem i dodeka ne go krene kapakot. Toga{ }e doznaeme kakvi ~uda imalo vo kov~e`eto... Bra}a Grim

Razmisli i objasni [to bi mo`elo da najde mom~eto vo kov~e`eto? [to bi sakal ti da najde{ dokolku si na mestoto od mom~eto? Objasni zo{to tokmu toa go saka{?

Sostavi kraj na prikaznata Najprvo preraska`i ja pismeno sodr`inata na prikaznata i sostavi kraj spored svojata zamisla. Napi{i {to saka{ da najde vo kov~e`eto siroma{noto mom~e za da ne treba pove}e da odi po drva vo gorata. Ne zaboravaj deka bajkite imaat sre}en kraj i vo niv se` e mo`no.

Prodol`i doma Zamisli si deka ti si prona{ol kov~e`e vo koe imalo nekakva kniga. Taa kniga mo`e da te dovede do ubav i dostoinstven `ivot. Zapo~ni go pismeniot sostav taka i prodol`i da raska`uva{. Toa }e bide mnogu interesno za tebe i za site {to }e go slu{nat tvojot sostav.

s 58


ODGATNI JA GATANKATA [to ima{e eden bel pokriv, se` pokriva, samo Vardar ne go pokriva.

(_ _ _ g)

SNEGOT E UBAV Snegot e ubav koga vo no}ta na prozorecot tiho }e sleta. Snegulki koga po cel den veat i bela postelka pletat. Snegot e ubav koga }e padne na topla detska dlanka. Potoa, koga }e letne po nego brza, strelovita sanka. Najubav e koga }e stigne od vetrot nosen, na zacrveneto detsko nose! Vasil Mukaetov

Da razgovarame Zo{to go saka{ snegot? Zo{to e ubav snegot? Odgovori so svoi zborovi, a potoa pro~itaj kako toa go ka`uva poetot. Poradi koja pri~ina go saka{ ti najmnogu snegot? Pro~itaj ja strofata kade {to e iska`ana taa pri~ina. Koi zimski igri gi saka{ najmnogu? Zo{to? Raska`i edno tvoe sne`no do`ivuvawe.

Zabele`i Kakvi osobini im dal poetot na snegot, snegulkite i sankata? Snegot }e sleta ---------------------------- (pticata sletuva - snegot pa|a) Snegulkite bela postela pletat-------------- (pleta~kite pletat - snegulkite se trupaat edna vrz druga) Sankata }e letne ------------------------ (pticata leta - sankata brzo se lizga)

s 59


Zo{to lu|eto nosat kapa na glavata i vo leto i vo zima? Kakvi vidovi kapi ima?

TAKVO DETE Toa dete miluva{e so sne`ni topki da im gi simnuva {apkite na minuva~ite. ]e naprave{e dvaesetina topki, }e se skrie{e zad ogradata i ~eka{e. ]e gi propu{te{e devoj~iwata i `enite so {amii, decata i lu|eto so beretki i ka~keti, a gi kutka{e samo onie so {apkite. Takvo dete be{e. Lu|eto se vednea, si gi zemaa {apkite i vikaa: - Koj e toj razbojnik? ^ovek ne mo`e mirno da pomine po ulicata. Treba da se kazni! Na deteto seto toa mu be{e sme{no i se smee{e. Takvo dete be{e. Utrinava pomina eden starec. Deteto nani{ani i mu ja kutna {apkata. Starecot se navedna, mrmorej}i i obiduvaj}i se da ja fati {apkata. No se lizna i padna. Zastenka. Deteto odedna{ istr~a pred starecot, ja zede {apkata i mu ja podade. - Ti si dobro dete. Ne si kako ona {to mi ja kutna {apkata. Dobro dete si ti! Dragan Luki}

s 60


Ja razbiram sodr`inata Koi vidovi {apki deteto gi simnuvalo so sne`ni topki od glavite na lu|eto? Zo{to postapuvalo taka? Koga stanalo svesno za posledicite od svojata postapka? Objasni koi lu|e se razbojnici i zo{to lu|eto taka go narekuvale deteto? [to ti ka`uva naslovot na raskazot â&#x20AC;&#x17E;Takvo deteâ&#x20AC;&#x153;? Mo`e{ li da razbere{ kakvo mislewe ima avtorot za deteto?

Iska`i go i odbrani go svoeto mislewe Organizirajte diskusija po slednive pra{awa vo koja treba aktivno da u~estvuva{ i da go odbrani{ svoeto mislewe: Deteto e lo{o/dobro. Vo pravo se/ne se vo pravo lu|eto {to mislat deka treba da se kazni deteto za svojata nepromislena postapka. Starecot znael/ne znael deka drugo dete go kreva. Ima li razliki vo razmisluvawata na drugar~iwata? Zo{to razlikite treba da se po~ituvaat?

Izberi si zada~a - tvori samostojno Preraska`i ja sodr`inata na tekstot taka {to krajot }e go izmeni{ spored svoja zamisla. Raska`i go ova do`ivuvawe kako ti da si deteto {to gi kutnuva {apkite. Posebno treba da ka`e{ kako se ~uvstvuva{e od upatenite zborovi na starecot. Raska`i edno sli~no tvoe do`ivuvawe. Pretpostavi i napi{i {to mo`elo da mu se slu~i na starecot pri padot i kakvi bi bile posledicite.

s 61


Potseti se {to e skazna.

NOVOGODI[NA SKAZNA Kolku Novata godina pove}e nabli`uva{e, tolku zabrzanosta vo sne`nite obla~iwa raste{e. Ku}i~kite na malite snegulki e~ea od nivnoto podgotvuvawe za golemiot praznik. Gi vr{ea poslednite podgotovki. Se trudea da izgledaat najubavo. Za{to mo`ebi ovaa godina Dedo Mraz tokmu niv }e gi odbere da gi zeme so sebe. I so niv da trgne kon Zemjata. Kakov bleskav uspeh bi do`iveale toga{!... Vremeto za trgnuvawe dojde. Dedo Mraz gi vpregna zlatnite sanki. - Mo`eme da trgneme! - izvika veselo. Negoviot glas odekna niz celata nebeska {ir. Snegulkite pobrzaa. Zastanaa v red. Kon nasmevnatiot starec prvi pristapija onie so sjajni dijademi, nakiteni so skapoceni kamewa. So obleki od najskapi tkaenini. - So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - gi pra{a Dedo Mraz. - So toa {to lu|eto }e se promenat vo najubava obleka. ]e se nakitat i ukrasat, da ti e milina da gi gleda{. Nema ni{to poubavo koga si rasko{no oble~en.

s 62


Dedo Mraz se namurti. - Toga{ sre}en pat! Pobrzajte, no samo bez mene! - i gi isprati so nezadovolno lice. Vedna{ po niv kon nego pristapija snegulkite so najrumeni obrav~iwa, onie polni~kite, so zaoblena polovina. - So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - gi pra{a i niv Dedo Mraz. - So toa {to lu|eto }e iznesat na trpeza najubavi jadewa i }e u`ivaat gostej}i se. Za{to nema ni{to poubavo od toa slatko da se najade{. - Sre}en vi pat! Pobrzajte, no nikako so mene! - Dedo Mraz gi isprati i niv. Odvaj se vozdr`a da ne ja poka`e lutinata. Potoa kon dobriot starec pristapija snegulkite {to najmnogu sakaa da trguvaat i da kupuvaat se` i se{to. - So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - im go upati i nim Dedo Mraz istoto pra{awe. - So toa {to lu|eto ne {tedat na ni{to. ]e si nabavat se` {to im pri~inuva zadovolstvo. Xebovite im se polni so pari, a nema ni{to poubavo od toa da si bogat. - Sre}en vi pat! Pobrzajte, no samo podaleku od mene! - i Dedo Mraz ne mo`e{e ve}e da ja zadr`i svojata lutina. - Ne gi podnesuvam onie {to parite im zna~at se` vo `ivotot - izvika gnevno, za{to misle{e deka samo dolu na Zemjata postojat al~nost i `elbi za bogatstvo... I na slednite snegulki im go postavi istoto pra{awe. Ednite odgovaraa deka najmnogu gi voshituvaat podarocite. Drugite se voshituvaa na slavata, mo}ta i drugo. I taka, roevi snegulki pominaa pokraj Dedo Mraz. Toj gi ispra}a{e kon Zemjata, a samiot ostanuva{e na istoto mesto. So solzi vo o~ite pomisli deka ovaa godina }e sleze sam, bez milite vnu~ki. A toa navistina ne e veselo... Najposle mu prijde i poslednata grupa razigrani snegulki. - So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - gi pra{a beznade`no i niv. - So toa {to lu|eto se raduvaat o~ekuvaj}i ja Novata godina i novite uspesi. Nema ni{to poubavo od radosta. Dedo Mraz vosklikna od zadovolstvo. O~ite mu svetnaa. Siot sre}en i nasmevnat izvika: - Bravo! Bravo, mili de~iwa! Tokmu toa sakav da go slu{nam. Tokmu toa. Ajde! Dojdete brzo! Sednete do mene! Da pobrzame! Novata godina samo {to ne nastapila. ....................................................................................... Nada Zekmanova-Jakimova

s 63


Do`ivuvawe i analiza na sodr`inata ^itaj ja vo sebe bajkata i so moliv~e obele`i gi {este logi~ki celini. Preraska`i ja prvata logi~ka celina - kako se podgotvuvale snegulkite za patuvawe vo novogodi{nata no}? Otkrivaj ja od sekoja celina pri~inata poradi koja Dedo Mraz ne sakal da gi povede na Zemjata snegulkite. Zapi{uvaj vo tetratkata. Pronajdi go i prepi{i go odgovorot na poslednata grupa snegulki i objasni zo{to Dedo Mraz se izraduval.

Otkrij go karakterot na Dedo Mraz Pronajdi i prepi{i tri re~enici od skaznata so koi }e potvrdi{ deka Dedo Mraz: - e dobrodu{en; - gi saka lu|eto; - se raduva koga lu|eto se radosni i sre}ni; - ne gi saka al~nite i `elnite za bogatstvo.

Izrazi go svoeto mislewe [to te voshituva tebe najmnogu vo novogodi{nata no}? Zapi{i ja svojata novogodi{na `elba. Koga ti bi bil Dedo Mraz koi snegulki bi gi povel so sebe? Zo{to?

Sozdavaj To~kite vo posledniot red poka`uvaat deka ovaa novogodi{na skazna ne e dovr{ena. Po svoja zamisla i `elba prodol`i da raska`uva{ vo tetratkata spored naslovot: Dedo Mraz pristigna so snegulkite. Ako saka{, mo`e{ da smisli{ i sopstven naslov za svojata tvorba. Postavi mu tri pra{awa na Dedo Mraz. Zapi{i gi vo tetratkata.

s 64


Koi verski praznici gi o~ekuva{ so radost i zo{to? Kako se praznuva Badnik vo tvoeto semejstvo?

^OVEK U^I DODEKA E @IV Koj {to saka neka misli, ama ba{ za ni{to ne sum kriv! Ima pravo dedo koga veli: „^ovek u~i dodeka e `iv...“ I za toa vi velam - i~ ne mi e maka. A se` zapo~na eve tokmu vaka... Na Badnik pred sekoj Bo`i}, neli - lep~e so pari~ka se deli? Vo se~ij dom, pa i kaj nas toa si e semejna tradicija. No, godinava jas ja „zapletkav“. Si priznavam, eve i bez policija... [to me natera toa da go storam? Dobro, }e vi ka`am ako ve}e moram... Pet-{est godini po red, Badnik koga doa|a, pari~kata sekoga{ kaj sestra mi se nao|a! Da e edna{ ili dva-tri pati, toa nekako i mo`e da se sfati. No pet{est godini toa da se slu~uva, nekoj drug „gospod“ , zna~i za toa odlu~uva!... A sestra mi i baba mi se vo trajna „koalicija“, pa sigurno ja la`iraat badnikovata tradicija. No i „bate“ Vasko ne pase treva, pa celi pet godini ne kreva vreva! „Dosta vi be{e, prijatelki moi! “... Toa si go rekov i vakov plan si skroiv: Koga dedo po~na nad trpezata da se krsti, si sokriv edno denar~e v dlanka, me|u prsti. A koga na site od lep~eto im dade i pred nekoj da po~ne da jade, vo moeto del~e pari~eto go piknav i bo`em iznenaden na set glas viknav: - Eve gooo! Pa im go poka`av pari~eto na delo. - [tooo?!? - spiska sestra mi i smurti ~elo... - Dosta ti be{e - i` vrativ - petgodi{nata privilegija. Sre}ata ja smeni, sestro, svojata „strategija“! ]e i` ka`ev u{te ne{to, no me prese~e dedo: - Neka ti e so sre}a, ima{ pravo ~edo! A baba: - Kone~no i tebe, Vasko ti dojde redot!... Me bakna mama, mi ~estita tato, sal sestra mi luta go istegna vratot. Ja vide baba i po~na da ja te{i: I sre}ata, Zorke, znae da zgre{i... Dedo me pogledna i po~na da se sme{ka: - Aj jadete - re~e - se` si e bez gre{ka! - Kako nikoga{ dosega ni e bogata trpezata!

s 65


Baba mi, pak, spiska: - Mi otide protezata! Lele, lele, lu|e od bolka }e â&#x20AC;&#x17E;{iznamâ&#x20AC;&#x153;! [to li }e e ova vo lep~evo {to go griznav!? [to grizna baba, jas vedna{ sfativ, pa pobrgu od strela - magla nadvor fativ... Baba si dobi nova proteza po Badnik. Ama i jas si dobiv ne{to od tato po mojot zadnik... I sega ne e va`no koj kolku e kriv. Ta neli ~ovek u~i dodeka e `iv? Kiro Donev

Zbogati go svojot re~nik: Zabele`a deka nekoi zborovi pisatelot gi stavil pod navodnici. Razgledaj go nivnoto osnovno zna~ewe, pa }e ti stane jasno zo{to e toa taka. koalicija - zdru`uvawe, sojuz la`irawe - mestewe privilegija - prednost strategija - voen plan, voena ve{tina }e â&#x20AC;&#x17E;{iznamâ&#x20AC;&#x153;- }e pobudalam (uli~en izraz, nestandarden) tradicija - prenesuvawe obi~ai i pravila na odnesuvawe od koleno na koleno.

s 66


[to nau~il Vasko? Kakov somne` imal Vasko? Obrazlo`i zo{to negoviot somne` bil neopravdan. Kaj kogo navistina padnala pari~kata? Kako dozna? Kakvi bile posledicite od postapkata na Vasko? I na krajot, {to nau~il Vasko?

Potseti se [to e rima? Verojatno zabele`a deka rimata ima svoja uloga i vo proznite tekstovi. Koja e nejzinata uloga vo ovoj humoristi~en raskaz? Otkrij gi rimuvanite zborovi od ovoj tekst i zapi{i gi so rakopisni latini~ni bukvi vo tetratkata.

Zada~i: â&#x2DC;ş Usno raska`i kako vo tvoeto semejstvo go praznuvate Badnik. Pismeno opi{i ja onaa badnikova ve~era koga kaj tebe se padnala pari~kata. Modeliraj sam od testo badnikova poga~a. Ukrasi ja so detali (krst, cvetovi, piliwa, zaja~iwa...) Sovet: Testoto za modelirawe se zamesuva so bra{no, pogolema koli~ina sol i malku studena voda. Taka nema da bide leplivo, pobrzo }e se su{i i nema da ispuka.

Nau~i pove}e za hristijanskite tradicionalni obi~ai preku razgovor, radio ili TV-emisii i internet-prebaruvawe. Zapoznaj tradicionalni obi~ai i na drugi religii i otkrij gi sli~nostite i razlikite.

s 67


[to e vodoskok? Objasni mu na drugar~eto.

KRAJ VODOSKOK ZELEN Ve~erva sekoj e beskrajno sre}en, srcata v gradi se karanfil-cve}e. Veselo se` e do docna doba kraj vodoskok zelen bliknat vo soba... Dodeka nadvor veterot vee i belo bra{no od oblaci see pesna vo pesna bez po~in se glasi kraj vodoskok zelen no}ta {to ja krasi. Godinata nova od daleku ide gostinka mila taa }e ni bide najubavi `elbi {epotat site kraj vodoskok zelen, kraj vodoskok kiten... Du{ko Avramov

s 68


Otkrivaj Za kakov vodoskok poetot pee vo ovaa pesna? Objasni ja sli~nosta na elkata so vistinskiot vodoskok. Slikarot sozdava sliki so boja, a poetot so zborovi. Odredi na koja strofa odgovaraat navedenive poetski sliki: - Beskrajna sre}a kraj elkata. - Cela no} so pesna. - Novogodi{ni `elbi.

Sozdavaj Izraboti novogodi{na elka od tri triagolni par~iwa hartija so zelena i edno pravoagolno par~e hartija so kafeava boja. Pred da gi zalepi{ na pogolem list, so obid otkrij kako treba da bidat postaveni za da ja dobie{ sakanata forma. Ise~i i krugovi vo razli~na boja {to }e gi zalepi{ na elkata kako lampioni. Dokolku vo sekoj lampion napi{e{ po edna novogodi{na `elba postoi mo`nost nekoi od niv da ti se ispolnat. [to misli{, koi `elbi mo`e da ti se ispolnat?

^estitaj Ne zaboravaj da gi isprati{ novogodi{nite ~estitki na tvoite dragi li~nosti koi `iveat vo drugi mesta ili dr`avi. Napi{i gi ubavo, adresiraj gi pravilno i pu{ti gi vo po{tensko sanda~e ili odnesi gi vo najbliskata po{ta.

Moite novogodi{ni `elbi lesno

pote{ko

najte{ko

Iska`i se Napravi popis na tvoite novogodi{ni `elbi vo vakva tabela {to }e ja nacrta{ vo tvojata tetratka. Vnesi gi `elbite koi{to o~ekuva{ da ti se ispolnat lesno, `elbite koi }e ti se ispolnat malku pote{ko i onie koi bi ti se ispolnile najte{ko. Obrazlo`i {to treba da napravi{ za da ti se ispolnat nekoi od tvoite `elbi. Potrudi se toa da go napravi{!

s 69


JA PRODOL@UVAM TRADICIJATA Vo zimskiot period se proslavuvaat najubavite hristijanski praznici. Sekoe semejstvo gi proslavuva spored obi~aite {to gi nasledile od svoite babi i dedovci. Nekoi semejstva imaat i svoi doma{ni slavi na koi se oddava posebna po~it na svetecot {to se smeta za za{titnik na domot i semejstvoto.

KOLEDICA MELEDICA Koledica, meledica, edna{ mi e vo godina kako cve}e vo gradina. Kolede, babo, kolede! Daj mi edno kosten~e, ednoto za mene drugoto za brat mi. (Bitolska detska koledarska pesni~ka)

Razgovaraj i zapi{i Koga se praznuva Kolede? Koja koledarska pesna se pee vo tvojot kraj? Zapi{i ja koledarskata pesna {to ja znae{. Nekoj postar ~len od semejstvoto neka ti raska`e za zna~eweto na eden od zimskite praznici i na~inot na proslava na istiot. Zapi{i vo tetratkata i pro~itaj pred tvoite drugar~iwa. Kamenovo srce, olovo, denes be{e {kolovo: ~as po ruski site deca guski; ~as po matematika nekoj frli patika; ~as po istorija -

site se izmorija; ~as po biologija ura, ura, ura, nastavnikot dobi temperatura, sto trieset i devet i padna vo krevet! Detska zalagalka

Doseti se Kakvi pesni se detskite zalagalki? (Odgovorot se krie vo nivnoto ime)

s 70


PROVERI GI SVOITE ZNAEWA Prepi{i go tekstot vo tetratkata so makedonska rakopisna latinica. Odgovorite pak, pi{uvaj gi so kirili~no pismo. Pri re{avawe na sekoja od zada~ite, pro~itaj go vnimatelno tekstot.

ZIMA Vo dekemvri zimata pristigna so seta nejzina ubavina. Nejzinoto doa|awe go najavija bezbrojnite sne`inki {to neprestajno se plastea vo dvorot. Ace gi gleda{e od prozorecot i im se raduva{e. Tie bea svetkavi i beli. Ne`no sletuvaa na zemjata kako mali padobranci. Na snegot mu se raduvaa i desetina deca od ulicata. So drvenite sanki se upatija kon ogoleniot rid. Se raduvav i jas. Samo pette vrap~iwa na trevnikot bea ta`ni i ispla{eni. Gi ~epkaa poslednite kafeavi grut~iwa zemja i baraa hrana... Koj go najavil doa|aweto na zimata? Pokraj Ace, koj u{te mu se izraduval na prviot sneg? Zo{to vrap~iwata bile ta`ni i ispla{eni? Pronajdi ja sporedbata i prepi{i ja. Podeli gi na slogovi slednive zborovi: zima, ubavina, sne`inki, padnaa, prozorecot. Podredi gi imenkite po vid vo vakva tabela: Konkretni imenki

Apstraktni imenki

Vo sekoja grupa imenki po edna ne pripa|a na toj rod. Pri prepi{uvaweto, smesti ja vo redot so soodvetniot rod: Ma{ki rod

dvorot, Ace, prozorecot, ubavina, snegot, rid, trevnikot

@enski rod

zimata, padobranci, sne`inki, zemjata, ulicata, sanki

Sreden rod

deca, vrap~iwa, hrana, grut~iwa

Prepi{i gi {este imenki {to se vo mno`ina. Pronajdi gi i prepi{i gi li~nite zamenki. Prepi{i gi i opisnite pridavki.

s 71


BRZ KVIZ z

z

Ovoj kviz organizirajte go na ~asot so va{iot u~itel. Sekoj neka si podgotvi tri karton~iwa so mo`nite odgovori: A, B i V. Otkako u~itelot }e vi go postavi pra{aweto i na tabla (grafoskop) }e gi napi{e trite mo`ni odgovori, na dadeniot znak sekoj neka go podigne karton~eto so bukvata {to se sovpa|a so to~niot odgovor. To~niot odgovor zapi{uvaj go vo tetratkata! 7. Standarden (literaturen) jazik e onoj {to: a) se koristi vo nekoi delovi na zemjata b) go sretnuvam vo narodnite tvorbi v) ima utvrdeni pravila i niv sekoj treba da gi po~ituva

1. Vo makedonskiot jazik soglaski ima: a) 26 b) 27 v) 5 2. Koj zbor ne e pravilno podelen na slogovi? a) is-pla-{e-ni b) vo-jvo-da v) ne-ak-ti-ven

8. Koj glagol go poka`uva ozna~enoto vreme? a) nau~iv - minato vreme b) }e dojde - sega{no vreme v) ~itame - idno vreme

3. Koja imenka e od sreden rod? a) dedo b) selo v) kola

9. Koj glagol ne poka`uva idno vreme? a) }e patuvate b) otpatuvavte v) }e patuvaat

4. Koja imenka ne e od `enski rod? a) radost b) kamen v) ptica

10. Opisni pridavki se: a) drvena, stakleno, volnen b) beli, visok, dobra v) gradski, re~en, babino

5. Zborovite: milost, `al, qubov, smea i ~uvstvo se: a) konkretni imenki b) sopstveni imenki v) apstraktni imenki

Oceni se sam

6. Vo mno`ina se imenkite: a) cve}e, treva, pat b) koli, senki, zabi v) jagne, potok, topka

z

z

z

s 72

Za sekoj to~en odgovor dobiva{ po eden bod. Soberi gi bodovite i utvrdi dali dovolno si go sovladal materijalot od prvoto polugodie. Dali si zadovolen od vkupniot broj na bodovi? [to treba da napravi{ za da bide{ zadovolen?


DVA LE[NIKA EDEN OREV KR[AT


Koi se tvoi najdobri drugari/ki? [to proslavuva{ zaedno so niv?

ZAEDNO PROSLAVUVAME I DRUGARUVAME Lica: Anica, Alejna, Ajsu, Afrim, Marko, Alen (Prvata scena pretstavuva park me|u stanbenite zgradi. Tamu e zbornoto mesto na koe se ~ekaat drugar~iwata po zavr{uvaweto na ~asovite) ANICA: Eh, kolku se izmorivme denes na u~ili{te! (si ja bri{e potta od ~eloto) AJSU: Navistina, pet ~asa i ne se malku za ~etvrtooddelenci. MARKO: Ne se malku, ama ne se ni mnogu. Za mig zamorot }e go snema kaj nas, zarem ne?! ALEJNA: Da, }e se odmorime kaj mene. I zaedno }e proslavuvame, kako {to ve}e se dogovorivme. AFRIM: Lele, jas zaboraviv da im ka`am na moite roditeli! ALEJNA: Ajde, pobrzaj! Ne gri`i se, }e te pri~ekame da se vrati{ ovde i zaedno }e pojdeme kaj mene. Moite roditeli ve}e ne` o~ekuvaat. (go vadi mobilniot telefon i im soop{tuva na roditelite za zadocnuvaweto) ANICA: Te molam Alejna, dodeka go ~ekame Afrim raska`i ni kakvo e zna~eweto na praznikov {to denes go proslavuvate. ALEJNA: Vo muslimanskata religija ima dva golemi verski praznici: Fitr Bajram i dene{niov Kurban Bajram. Za Kurban Bajram se kole doma{no `ivotno, {to pretstavuva kurban. Del od mesoto ostanuva vo domot, a ostanatoto im se podaruva na semejstvata koi se posiroma{ni i ne mo`at da zakolat kurban. AJSU: Dvata praznika se bazirani na humanost. Za Fitr Bajram sekoe poimo}no semejstvo dava del od svoeto bogatstvo kako pari~na pomo{ za siroma{nite. MARKO: Kako zapo~nuva praznuvaweto? ALEN: Obi~aj e rano nautro, pred da izgree sonceto, ma`ite da otidat vo xamija. Za toa vreme `enite doma ja podgotvuvaat prazni~nata trpeza. Koga ma`ite }e se vratat, semejstvoto ima zaedni~ki pojadok. ANICA: Da, i nie odime vo crkva za Bo`i} i Veligden. A kakvi jadewa podgotvuvaat va{ite majki? AJSU: Sekakvi, od ubavi-poubavi. Sepak, baklavite se na prvo mesto. Neizostavno gi ima vo sekoj dom. ALEJNA: Potoa cel den se odi na gosti i se pre~ekuvaat gosti: rodnini, prijateli, sosedi, drugari... AFRIM: Eve me drugar~iwa, se vrativ! (zadi{ano im dovikuva oddaleku pribli`uvaj}i im se) Od kaj Alejna odime kaj mene, da znaete!

s 74


AJSU: E, ne mo`e taka! ]e odime kaj mene. ALEN: I kaj mene! ANICA: Dobro, ne raspravajte se. Voop{to ne e zna~ajno kaj kogo sme, ami zaedno da sme. Ubavo e koga me|usebno se razbirame i se po~ituvame. Ama, ne mo`eme vo eden den da stasame kaj site. Zarem zaboravivte deka imame i doma{ni zada~i?! MARKO: Vo pravo si. Ovoj Bajram sme kaj Alejna, a za slednite }e se dogovorime. Ima den za site! (se {eguva so nasmevka na liceto) A za Bo`i} site zaedno }e proslavuvame kaj mene! ANICA: Toga{, Veligden }e bide kaj mene, neli?! ALEN : Ubavo e koga ima so kogo da ja spodeli{ radosta i qubovta. Sre}en sum {to imam vakvi drugari!

AJSU: I jas isto taka, a verum i ostanatite. Site sme od razli~na nacionalnost, a prekrasno drugaruvame. Zamislete: Makedonec, Srbinka, Tur~inka, Albanka i Bo{wak se najverni drugari. MARKO: Toa ne e va`no. Sepak nie sme edno isto, nie sme deca. Isto se raduvame, isto se smeeme, isto pla~eme....

s 75


ALEJNA: Eh, ako vaka prodol`ime }e propadne proslavata. Ajde da pobrzame dodeka se` u{te ima od baklavite! (Anica, Alejna, Ajsu, Afrim, Marko i Alen veseli i nasmeani se upatuvaat kon zgradata vo koja{to `ivee semejstvoto na Alejna) Zulejha Iseni - u~eni~ka (Prevod: [kendije Ala)

Prepoznavam Spored {to prepoznava{ deka ovoj tekst e dramski? Kakva funkcija ima tekstot napi{an vo zagradite?

Donesi zaklu~ok ☺ Koe dete na koja religija i` pripa|a? ☺ Alejna, Alen, Afrim i Ajsu gi pokanuvaat na gosti svoite drugar~iwa vo ist den. Koj e povodot za toa? ☺ [to nau~ile Anica i Marko za praznikot Bajram? ☺ Zo{to Anica i Marko planiraat da gi pokanat drugar~iwata na Bo`i} i Veligden? ☺ Kakva e razlikata me|u najgolemite muslimanski i hristijanski praznici? ☺ Koi se sli~nostite na praznuvawata?

Zada~i Ve`bajte da go ~itate dramskiot tekst po ulogi. Podgotvete se za dramska igra: - Izberete eden u~enik {to }e gi organizira probite i pretstavata re`iser. - Opredelete gi akterite {to }e gi igraat (tolkuvaat) likovite. - Najve{tite likovni tvorci od oddelenieto neka ja osmislat i podgotvat scenata. Izvedete ja dramskata igra pred sou~enicite od pomalite oddelenija koi }e bidat va{a publika i }e ve nagradat so aplauz. Potseti se koja teatarska pretstava si ja gledal vo teatar ili na CD.

Zapoznaj se i ~estitaj Raspra{aj se koga e muslimanskiot praznik Bajram (Fitr ili Kurban). Dogovorete se so tvoite drugar~iwa i posetete go domot na edno va{e drugar~e od muslimanska veroispoved. ^estitajte im go praznikot i zapoznajte se so nivnite obi~ai.

s 76


TEATARSKA PRETSTAVA Potseti se i dopolni go znaeweto Ve}e znae{ deka teatarskata pretstava e dramski tekst podgotven i izveden na scena. Kako se vika kulturnata institucija kade {to se podgotvuvaat i izveduvaat teatarskite pretstavi? Mestoto kade {to se izveduva teatarskata pretstava se vika _____. Akteri (artisti, glumci) se lu|eto koi na scenata gi igraat (gi tolkuvaat) likovite od dramskiot tekst.

Iska`i go i obrazlo`i go svoeto mislewe â&#x2DC;ş Teatarskata pretstava e najinteresna ako se gleda vo teatar. â&#x2DC;ş Teatarskata pretstava podednakvo e interesna ako e snimena na CD ili izvedena na druga scena nadvor od teatarot.

Zada~i So roditelite ili organizirano so oddelenieto posetete edna teatarska pretstava {to se izveduva vo teatar. Ako nema vo va{iot grad, posetete teatar vo najbliskiot grad kade {to ima. Pri podgotovkite za odewe, utvrdete pravila na odnesuvawe {to sekoj e dol`en da gi po~ituva. Dogovorete se so nekoj od vrabotenite, pred ili po pretstavata, da vi gi poka`e prostoriite vo teatarskata zgrada i da vi ja ka`e nivnata namena. Pismeno raska`ete go va{eto do`ivuvawe na pretstavata. Pri raska`uvaweto upotrebuvajte gi i novonau~enite teatarski poimi: teatarska pretstava, scena, scenografija (kako be{e uredena scenata), glumci (akteri, artisti), teatarski kostimi, likovi, teatarska publika. Razmisli i razmeni go misleweto so drugar~eto koja e razlikata me|u artistite od filmot i artistite od teatarskata pretstava.

s 77


Ka`i gi imiwata na mesecite spored kalendarot. Kako se vika kalendarot koj go koristime?

PESNA ZA MESECITE Pristigna Kolo`eg studen so bela guna vrz ple{ki, donese vetri{ta ludi i sne`ni sospi{ta te{ki.

Gore{nik vr{nik e v`aren pod koj{to lebot se pe~e. ^as kosi, `nee, a ~as pak se son~a kraj bregot re~en.

Po nego kusiot Se~ko da yirne sekade vjasa, se luti, re`e i se~e i kasa kaj {to }e stasa.

Gumnar okolu sto`er go vr{i `itoto zrelo i kako najsakan gostin go ~ekaat v sekoe selo.

Letnikot mesec e ~uden: pusto{i v gora i pole, dopola zimski i lud e, otpola li~i na prolet.

Grozdober koga }e dojde, yvezdi od neboto vrnat, a pod loznicata kapat so~ni rubinovi zrna.

Cvetnikot grstovi celi vrz granki cvetovi frla i rudi jagniwa beli ostava v selskite trla.

Se bli`i Listokap mirno, neboto stanuva matno, no zatoa poleto {irno li~i na ezero zlatno.

Trevenot gazi niz treva i siot sveti od yvezdi. I e~at od pti~ja vreva toplite skrieni gnezda.

Dojde i Studen. Vo magla tone utrinata rana. Zadnoto strumi~e naglo pod luta venee slana.

Crvenik siot e crven, ko bo`ur mu e liceto. Od cre{ni, jagotki i vi{ni rumeneat vidicite.

Sne`en e posleden mesec, so beli stare~ki kosi. Snegulki see od kese kako razluteni osi. Vidoe Podgorec

Voo~uvam i zaklu~uvam Kolku strofi ima ovaa pesna? Komu mu e posvetena sekoja od niv? Spored {to se dadeni imiwata na mesecite vo ovaa pesna? Spored zna~eweto na imiwata mnogu lesno mo`e{ da otkrie{ koj narod gi izmislil.

s 78


Zada~i Grupiraj gi mesecite po tri spored ilustracijata. Kakvo ime }e i` dade{ na sekoja grupa meseci? Izraboti dnevnik so dvoen zapis za pesnava spored dadenive upatstva: - Nacrtaj vakva tabela vo tetratkata: citat Po nego kusiot Se~ko da yirne sekade vjasa, se luti, re`e i se~e i kasa kaj {to }e stasa.

komentar Fevruari ima najmalku denovi. Duva studen severen veter i ako ne nosime topla obleka od studot po~nuva da ne boli nosot, racete u{ite i sekoj otkrien del od teloto.

- Vo ozna~eniot prostor za citat prepi{i gi stihovite {to najmnogu ti se dopa|aat. - Do nego, vo prostorot za komentar, napi{i go razmisluvaweto i tvoeto razbirawe na istite. - Do narodnoto ime na sekoj mesec napi{i go negovoto ime {to postojano go koristime vo makedonskiot jazik, a do nego i originalnoto anglisko ime. Voo~i gi razlikite vo pi{uvaweto i izgovorot.

Doznaj od Internet ili enciklopedija Od koga vremeto po~nalo da se meri so meseci? Kako se opredeluval brojot na denovite vo mesecite? Kakvi drugi kalendari ima?

Primeni gi znaewata od matematika Izraboti dijagram vo koj }e go pretstavi{ brojot na denovite vo sekoj od mesecite. So mno`ewe i sobirawe, opredeli go to~niot broj na denovi vo ovaa godina.

Zapoznaj se so pisatelot Vidoe Podgorec - poet, raska`uva~, romansier. Roden vo s. Kole{ino, Strumi~ko. Eden od najplodnite pisateli za deca. Avtor na knigite: „Srebrena {kolka“, „Nad lulkata“, „Iljada cvetovi“, „[arena ptica“, „^udesna {uma“, „Sto sonca“, „Topli gnezda“, „Nespokojno detstvo“, „Deca pod pe~urki“ i mnogu drugi.

s 79


So kogo si se skaral nekoga{? Koj bil vinovnikot za kavgata?

SLO@NI BRA]A Edno vreme, vo na{eto selo `iveele dvajca bra}a. Bra}ata bile mnogu slo`ni. Zaedno odele vo selskata gora, tamu se~ele drva, zaedno odele na orawe, zaedno seele i `neele i nikojpat ne se delele... Taka vo rabotata eden na drug si pomagale i nikojpat ne se karale. Celoto na{e selo im se ~udelo na nivnata sloga... Minalo dolgo vreme... Bra}ata `iveele vo radost i sre}a. Eden den postariot brat mu rekol na pomladiot: - Brate, gi gledam drugite lu|e kako se karaat, a nie so tebe sme slo`ni. Ajde i nie da se skarame! - Dobro, brate! mu odgovoril pomaliot brat. - Ama kako da se skarame koga nema zo{to? - Vistina nema zo{to - prodol`il postariot brat - ama sakam da vidam kako izgleda koga lu|eto se karaat... Taka dvajcata bra}a se dogovorile da se skaraat. Blizu do seloto bra}ata imale mala niva, a na nivata edna kru{a. Tie oti{le pod kru{ata i postariot brat mu rekol na pomaliot: - Ka~i se ti gore na kru{ava, jas }e vikam da sleze{, a ti nemoj da sleguva{. Taka }e se skarame... [to rekle i napravile... Pomaliot brat go poslu{al postariot i se ka~il gore na kru{ata. Postariot brat mu viknal: - Ej, ti! [to si baral gore na kru{ata? Slezi brgu dolu! Pomaliot brat bil u~en na poslu{nost. Na ova vikawe slegol dolu i ni{to ne rekol.

s 80


- Ne taka, bre brate! - mu rekol postariot brat. - Vaka ne mo`eme da se skarame! Zo{to sleze dolu? Kolku i da vikav, ti ne treba{e da sleguva{! Sega jas }e se ka~am na kru{ava, a ti vikaj mi da slezam dolu. Sega se ka~il na kru{ata postariot brat. Pomaliot brat mu podviknal: - Ej ti! [to si se ka~il gore na kru{ata? Brzo da sleze{ dolu! ]e ti gi skr{am rebrata! Postariot brat mu odgovoril: - Ne! Ne! Ne sleguvam i ne sleguvam! - Koga ne sleguva{ dolu, a ti sedi si gore na kru{ata - mu rekol pomaliot brat i si zamol~al. Videl ne videl postariot brat sedel gore i mu se sma~ilo. Nemal {to da pravi i slegol dolu od kru{ata. Taka dvajcata slo`ni bra}a ne mo`ele nikako da se skaraat... Dolgo, dolgo vreme tie slo`ni bra}a `iveele vo moeto selo i site im zaviduvale... Van~o Nikoleski

Razgovarame za raskazot Kako si `iveele dvajcata bra}a? Od {to zaklu~uva{ deka navistina `iveele slo`no? Kakva promena sakale da vnesat vo nivniot `ivot? Kakov obid napravile da se skaraat? Zo{to ne uspeale vo toa? [to o~ekuva{e ti da se slu~i?

Odberi i zapi{i vo tetratkata Za da `iveam slo`no vo koja bilo zaednica treba da bidam: - toleranten i popustliv; - sebi~en i al~en; - miroqubiv; - gordeliv i samobendisan; - mrzeliv i neodgovoren; - dru`equbiv i prijatelski nastroen; - human i nesebi~en.

s 81


Izmeni go krajot na raskazot i obidi se da ja pronajde{ pri~inata poradi koja dvajcata bra}a bi se skarale koga postariot od niv slegol dolu od kru{ata.

Zapomni: Za kavga se potrebni dvajca Objasni kako ja razbira{ ovaa narodna pogovorka.

Zaklu~i [to e popametno: da najde{ pri~ina za kavga ili da popu{ti{? Koi se posledicite od edna kavga?

Preraska`uvaj kreativno ☺ Samostojno preraska`i ja sodr`inata po~nuvaj}i od poslednata re~enica: Dolgo vreme vo edno selo `iveele slo`no dvajca bra}a i site im zaviduvale. Pri toa oceni gi postapkite na dvajcata bra}a.

Zada~a Doma raska`i edna tvoja kavga so bratot, sestrata, ili pak so nekoj drug. Vo zavr{niot del iznesi go razmisluvaweto kako toa mo`elo da se izbegne. Kako naslov mo`e da ti poslu`i i gorenapi{anata pogovorka.

Zapoznaj se so pisatelot Van~o Nikoleski - poet i raska`uva~. Roden vo s. Crvena Voda, Ohridsko. Avtor na slednive knigi: „Makedon~e“, „[kolsko yvon~e“, „Prva radost“, „Babino vretence“, „Tatkovina“, „Moeto selo“, „Stanko spanko“, „Goce Del~ev“, „Vol{ebnoto samar~e“ i dr.

s 82


TELEVIZISKI EMISII Golem del od slobodnoto vreme lu|eto go pominuvaat pred TV-aparatot. Na nego se emituvaat TV-emisii so raznovidni sodr`ini vo tekot na celoto denono}ie.

Razgovaraj Kakvi emisii, osven filmovite, emituvaat TV-kanalite? Kolku TV-kanali gledate vo va{iot dom? Kakvi emisii sledat tvoite roditeli? Koi emisii najmnogu go privlekuvaat tvoeto vnimanie? Kade mo`e da se pro~ita na koj kanal, koga i koja emisija se emituva? Koja detska TV-emisija ti e najinteresna?

Zapomni TV emisiite mo`at da go pro{irat tvoeto znaewe od pove}e oblasti, no ne site. Vnimatelno izbiraj gi so pomo{ na tvoite roditeli i u~iteli.

Zada~i Napi{i vo tetratkata naslov na edna emisija {to se emituva na nekoj od TV-kanalite: - Obrazovna - Nau~no-popularna - Narodna prikazna - Detski kviz So pomo{ na u~itelot izberete nekoja detska obrazovna emisija i prosledete ja. Napravi vakva tabela vo tetratkata i po gledaweto na emisijata popolni ja. Taka }e otkrie{ kolku si znael za toa, a kolku si nau~il. Ona {to u{te saka{ da go doznae{ pobaraj go preku Internet, vo enciklopedija, vo nekoja kniga, od nekoj vozrasen ili mo`ebi }e go doznae{ vo nekoja druga TVemisija.

Znam

Sakam da znam

U~am

s 83


Kakvi igri igra{ so drugar~iwata koga ima sneg?

IMA PRI^INA [TO IMA SNEG So malku trud i sila so sneg devet kila ajde, deca, ne e te{ko da napravime Sne{ko! Za da ne stoi gol i bel ko grutka sol vedna{ da go oble~eme sitnici da dovle~eme: Za glavata na Sne{ko dignete od {poret, `e{ko tenxere neizdupeno, evtino {to e kupeno za mnogu malku pari, mozokot da mu se svari! Pa, }e go dupnam jas so {ajka }e mu stavam perduv od pajka da li~i na stra{en lovec na veselnik - vdovec!

s 84

Potoa so crna pre|a }e mu stavime po edna ve|a, a vo nosot malku koso piperka, {to se na{la, da kiva i da ka{la! Okolu negoviot vrat, gore, na vtoriot kat ka~i se ti so skala i zavitkaj mu dva {ala! Vo desnata raka Sne{ko sega saka i metla da ima da ja izmete taa Zima odovde, od januari, pa se` do fevruari! Eftim Proevski


Go pro{iruvam re~nikot pre|a - konec podgotven za pletewe dobien so predewe na volnata ili pamukot vdovec - ma` ~ija{to `ena e umrena

^itam i otkrivam Na kakva igra poetot gi povikuva decata vo svoite stihovi? [to se` treba da donesat decata od doma za da go oble~at Sne{ko? Koj e vtoriot „kat“ na Sne{ko? [to bi pretstavuval tretiot „kat“ za nego? Zo{to vo stihovite stoi „da ja izmete taa Zima odovde, od januari, pa se` do fevruari!“

Sozdavaj niz igra [to u{te mo`e da mu prika~i{ na Sne{ko za da bide pointeresen? Izmisli originalen Sne{ko po sopstvena ideja i nacrtaj go. Vo oddelenieto napravete izlo`ba na likovnite tvorbi i so glasawe izberete koj od sne{kovcite e najoriginalen i najinteresen. Taka }e si gi razmenite ideite i }e ja razvivate va{ata kreativnost. Po ~asovite napravete go najoriginalniot Sne{ko pod prozorcite na va{ata u~ilnica.

Otkrivaj Koja e vistinskata pri~ina {to ima sneg? Vo enciklopedijata „1 000 zo{to 1 000 zatoa“ pro~itaj kako nastanuvaat snegulkite i kakva forma imaat tie.

s 85


Kakva uloga imaat kumovite? Kako ja izrazuva{ tvojata po~it kon niv?

LISICATA I VOL^ICATA Rodila vol~icata vol~e i posakala da ja pokanat lisicata za da go krsti deteto. - Taa e na{a bliska rodnina, - objasnuvala vol~icata, - mnogu e umna i mnogu pofatna, }e mi go izu~i sin~eto i }e mu pomogne mnogu da napredne vo `ivotot. Do{la lisicata ~esno i ~estito i rekla: - Mila kuma{inke, ti blagodaram za ~esta {to mi ja pravi{. Bidi uverena deka nema da si gi `alam silite i ti }e ostane{ mnogu zadovolna. Lisicata dobro se najala na kr{tenkata, pa potfrlila: - Mila kuma{inke, na{ata dol`nost e da se gri`ime za deteto. Treba da mu nabavi{ silna hrana ta da zajakne. Znam edno trlo so ovci od kade {to lesno }e mo`eme da zavle~eme nekoja podebela. ` I se dopadnale tie zborovi na vol~icata, i dvete se upatile kon seloto. Taa od daleku i` go poka`ala trloto i i` rekla: - Mo`e{ spokojno da se vovle~e{ vnatre. Nikoj nema da te vidi. A za toa vreme jas }e se povrtkam od drugata strana i }e gledam da zgrabam nekoja koko{ka. No lisicata ne oti{la tamu, tuku se vratila vo gorata i se optegnala da se po~ine. Vol~icata se vovlekla vo trloto, no nagazila na pesot. Toj po~nal da lae, dotr~ale selanite, ja fatile vol~icata i od }otek i` ja odrale ko`ata. Sepak, taa uspeala da se oslobodi i krivo-levo, se dovle~kala do gorata. A lisicata, koja ve}e le`ela tamu, se prestorila kako da e pretepana i po~nala da ofka: - Of, mila kuma{inke, mnogu lo{o si pominav! Me napadnaa selanite i takov }otek mi udrija, {to mi gi iskr{ija site koski. Ako ne saka{ da umram pred tvoite o~i, zemi me na grb i odnesi me daleku ottuka. Iako vol~icata odvaj se dr`ela na nozete, i` padnalo `al za lisicata, pa ja zela na svojot grb i ja odnela zdravata i umna kumica duri do svojata ku}a.

s 86


Tamu lisicata viknala: - Zbogum, mila kuma{inke! Da ti e slatko pe~enoto! Podbivno i` se nasmeala i dim da ja nema. Bra}a Grim

Razgovaraj za sodr`inata Zo{to vol~icata smetala deka lisicata treba da bide kuma na novoroden~eto? Kako mo`ela lisicata da mu pomogne na novorodenoto vol~e? Kako zavr{ilo novoto kumstvo? Nabroj po nekolku osobini na vol~icata i lisicata i obrazlo`i gi.

Izrazi go svoeto mislewe ☺ [to sakala da i` ka`e lisicata na vol~icata so re~enicite: - Zbogum, mila kuma{inke! Da ti e slatko pe~enoto! ☺ Spored {to treba da se izbiraat prijatelite i kumovite: spored materijalnata dobivka od niv ili spored toa kakov karakter imaat tie?

Zada~a za doma Samostojno sostavi plan i spored nego preraska`i ja sodr`inata na prikaznata. Pri preraska`uvaweto ocenuvaj gi i postapkite na likovite. Povrzuvaj gi i pri~inite i posledicite od istite. Taka preraskazot }e bide pointeresen za site na koi }e im go pro~ita{.

Pro{iri gi znaewata Vo prikaznava e iska`ano deka lisicata i volkot se bliski rodnini. Toa ne e slu~ajno taka. Avtorite znaele deka i vo prirodata tie imaat zaedni~ki osobenosti spored na~inot na `ivot, ishrana i dr. Od drugi izvori na znaewe nau~i kade `iveat, so {to se hranat, kako se razmno`uvaat i koi drugi sli~nosti gi imaat.

Zapoznaj se so del od biografijata na Bra}ata Grim Bra}ata Jakob i Vilhelm Grim se germanski pisateli koi napi{ale pove}e trudovi. No otkako gi izdale narodnite prikazni, sobrani i preraboteni od samite niv, se steknale so svetska slava. Vo prikaznite raska`uvaat mnogu ednostavno i razbirlivo, za{to go koristat bogatstvoto na narodniot jazik. Sekoja nivna prikazna e povrzana so sekojdnevniot `ivot. Najpoznati bajki {to gi napi{ale se: „Sne`ana i sedumte xuxiwa“, „Crvenkapa“, „Pepela{ka“ „Grdoto paj~e“, „Zaspanata ubavica“, „Vodnata samovila“, „Zlatniot klu~“ i mnogu drugi.

s 87


Kako se vika sekoj prst od rakata? Zo{to eden od niv se vika pokazalec?

PRSTI Pet prsti na edna raka pravat dru`ina zgovorna, jaka. Za sebe sekoj izdvoen ako sedi stopati pomalku vredi. So prstite na dvete race zbrani tatko ni site ne` hrani. Pette prsti na mojava desna raka, iako se palavi i ~esto luduvaat, ve}e znaat da pi{uvaat. Pette prsti znaat da miluvaat i toplo da se rakuvaat. Pet prsti cvrsti, zdru`eni vo edna raka jaka, segde kaj slo`ni }e se javat ~udesa pravat. Site ~eli~ni prugi i bezbroj gradbi drugi, mostovi, fabriki celi, brodovi, gradovi beli, poliwa plodni, sela na racete na{i se dela.

^est im na racete na{i vo koi sploteni `iveat desette na{i prsti, male~ki no slo`ni i cvrsti. Gligor Popovski

Razgovarame za pesnata Zo{to prstite od racete go inspirirale poetot da ja napi{e ovaa pesna? Pro~itaj gi prvata i vtorata strofa i objasni kakvi poraki ti ispra}a poetot preku niv. Kako gi razbira{ stihovite: â&#x20AC;&#x17E;segde kaj slo`ni }e se javat ~udesa pravat.â&#x20AC;&#x153; Pronajdi vo pesnata kakvi ~udesa pravat prstite.

s 88


Razmisli i opredeli se Narodnata pogovorka VO SLOGATA E SPASOT bi ja odbral: a) kako naslov na pesnata; b) kako poraka na poetot preku pesnata; v) i za ednoto i za drugoto. Vo diskusijata potrudi se da go obrazlo`i{ svoeto mislewe.

Povrzi so sekojdnevniot `ivot So {to mo`e da ja sporedi{ nerazdvojnosta na prstite od rakata i nivnata slo`nost vo rabotata? Nabroj pet primeri od tvoeto iskustvo (doma i vo u~ili{teto) na aktivnosti vo koi si uspeal pove}e zaedno so nekogo. Napi{i {to si napravil i {to mo`e{ da napravi{ so tvoite prsti. Pronajdi u{te pogovorki za slogata i zapi{i gi vo tetratkata.

Bidi kreativen Na list od blok napravi otpe~atok na svojata raka. Toa mo`e da go napravi{ na dva na~ina. - Nama~kaj ja dlankata so temperna boja i prilepi ja na hartijata. Otkako }e se isu{i, vo sredinata zalepi svoja mala fotografija. Na zadninata zapi{i si go imeto i prezimeto, oddelenieto i datumot na izrabotkata. - Prilepi ja dlankata na list od blok i so moliv~eto pominuvaj kraj nea. Vo sredinata napi{i si go imeto. Vo sekoj prst zapi{i si edna svoja `elba. Pod dlankata vpi{i go i datumot na izrabotka i oddelenieto. Smesti ja vo svojot album. Po nekolku godini }e bide ubav spomen i pokazatel za toa kolku si porasnal. A {to si napravil so tvoite mali prsti - }e raska`uvaat tvoite roditeli, bratot ili sestrata i â&#x20AC;&#x17E;delataâ&#x20AC;&#x153; {to si go za~uval.

Nau~i pove}e Dlankite na ~ovekot imaat pove}e koski pricvrsteni edna za druga so zglobovi. Pronajdi podatoci za nivniot to~en broj, kako i za brojot na koskite na stapalata. Sporedi gi i zapi{i go svoeto razmisluvawe zo{to toj e razli~en.

s 89


MAJ^INIOT JAZIK Pone`en od pesna na slavej vo gora, od prv zrak son~ev vo proletna zora, od plisok na dalga po ezerska {ir maj~iniot jazik sekomu e mil. Na toj jazik prvpat prozborevme nie, i pesni~ka prvpat zapeavme nie, na toj jazik prvpat ne` povika mama cvrsto da ne gu{ne, da ne bakne sama. Na toj jazik denes ka`uvame nie za kopne`i na{i, za radost, za maka, zatoa kade i da sme vo svetot maj~iniot jazik e beskrajno sakan! Du{ko Avramov

Milo moe!

Mami~ke!

s 90


Ja do`ivuvam pesnata Na koj jazik pomisli koga go slu{na naslovot na pesnata? Nabroj se` so kogo i so {to go povrzuva{ maj~iniot jazik, osven so tvojata majka? Pro~itaj ja prvata strofa i ka`i od {to e pone`en maj~iniot jazik. Zo{to go prifa}a{ misleweto na poetot? Zo{to maj~iniot jazik e beskrajno sakan?

Dopolni go poetot Doseti se i napi{i u{te pet raboti od koi, spored tebe, e pone`en maj~iniot jazik.

Napravi sporedba i zaklu~i Ti izu~uva{ i eden stranski jazik. Koga saka{ da sostavi{ re~enica na toj jazik, na koj jazik razmisluva{?

Otkrivaj i u~i Lu|eto vo svetot govorat na 10 000 razli~ni jazici. Mnogu jazici imaat sli~nosti i se povrzuvaat vo edna jazi~na grupa. Na koja grupa jazici i` pripa|a makedonskiot jazik? Nabroj u{te nekolku jazici {to se srodni so makedonskiot. Najgolem broj lu|e na planetava (nad edna milijarda) govorat na mandarinski jazik. Ovoj jazik e oficijalen vo Kina.

[ega Se {etale dvajca stranci vo Germanija i sretnale dve deca na ulica. Decata si razgovarale na germanski jazik. - Ama se umni ovde{nive deca! - se za~udil edniot. - Kolku se mali, a znaat da zboruvaat germanski jazik podobro od nas.

Nie sme dol`ni da go sakame i ~uvame na{iot jazik, za{to toj e na{, isto taka, kako {to ni e na{a tatkovinata. Verata i jazikot, toa se du{ata na eden narod. Krste Petkov Misirkov

s 91


Priseti se koja e prvata kniga {to si ja pro~ital.

MOJATA PRVA KNIGA Pove}e bi se raduval ako ~i~ko mi, koj be{e u~itel negde vo dale~nata Srbija, mi donese{e grst bonboni ili vistinska gumena topka, ako mi podare{e {to bilo, samo ne onaa kniga so koja ne znaev {to }e pravam. Sekoja godina za vreme na u~ili{niot raspust ~i~ko mi se vra}a{e v selo, a negovoto idewe nie decata go o~ekuvavme kako najgolem i najsve~en praznik. U{te na nekolku dena pred toj da dojde, nie stra`arevme na viso~inkata pred seloto, od kade {to imavme pregled na patot se` do sosednoto selo Ma~evo. Ova leto toj me razo~ara. O~ekuvav nekakvo golemo ~okolado, nekakva {arena topka ili mala usna harmonika, a toj od svojot ko`en kufer izvadi kniga so tvrda podvrzija i mi ja podade: - Eve ti, Gile, kniga. ]e vidi{ kolku ubavi raboti ima vo nea! Potoa zaboravi na mene delej}i im podaroci i na drugite deca, na{i i sosedski, {to se bea nasobrale okolu nego. Ja napu{tiv sobata navreden. Kniga! [to }e mi e? Zar so nea }e se bawam vo rekata, zar so nea celo leto }e tr~am po livadite? I ne se se}avam dali ja otvoriv ili ne. Znam, ja frliv na edna polica srede kup drugi iskinati knigi i zaboraviv na nea. Letoto pomina kako ubav grivest kow, iste~e kako bezgri`en detski son, kako ubava, nedovr{ena `etvarska pesna. Ostanaa zad na{ite bosi noze mnogu nedoigrani i mnogu nedosonuvani detski soni{ta. Septemvri ne` sobra vo u~ili{teto. Taa godina esenta dojde nekako porano. Sivi magli se razvlekoa po ridi{tata, pticite izbegaa porano, zapliskaa do`dovi, zaduvaa studeni esenski vetri{ta i gi pokrivaa tragite na dragoto odminato leto. Vo edna vetrovita, do`dliva esenska ve~er, tagata za odminatoto leto me navede da proburi~kam po policata, kade {to pred zapo~nuvaweto na u~ili{teto ja bev zaturil mojata mila, drvena {upelka. Niz nejzinite meki zvuci sakav da go dovikam barem za malku odminatoto drago leto. I toga{, toga{ povtorno ja otkriv knigata {to mi ja donese ~i~ko mi. Go prinesov male~koto stol~e kraj pe~kata, se namestiv pod lambata {to be{e zaka~ena na yidot i ja prevrtev prvata stranica. Bev vo vtoro oddelenie i znaev ubavo da ~itam. Pred o~ite mi zaigraa i me zbunija zborovite, krupno ispi{ani: NARODNI PESNI ZA MARKO KRALE. Marko Krale! Dali e toa istiot Marko Krale koj tolku ~esto go spomnuva vo svoite dolgi, predolgi pesni, baba Dona? Dali e toa istiot delija {to se dru`i so samovili, skoka so svojot [arec preku planini, pobeduva crni Arapi i osloboduva robje? Dali se toa istite pesni {to gi slu{av od nejzinata usta?

s 92


Nurnav vo knigata i do docna ne ja krenav glavata od nejzinite stranici. Preskoknuvav poliwa i planini so [arecot na Marko Krale, vleguvav vo studeni meani, kr{ev sinxiri, osloboduvav robje... Toa be{e prvata kniga {to me zgrabi i ponese. Toa be{e knigata {to mi stana nerazdelen drugar vo dolgite zimski ve~eri. Toa be{e knigata {to me dovede na patot za bezbrojni sredbi so mnogu i mnogu knigi. Toa be{e knigata za koja sum pla~el i ~ija zaguba dolgo vreme ne mo`ev da ja prebolam. .......................................................................................................... Gligor Popovski

Da razgovarame za raskazot Vo koe oddelenie bil pisatelot koga ja dobil prvata kniga? Od kogo ja dobil? Kako go prifatil podarokot? [to o~ekuval da dobie? Kako postapil so knigata? Koga po~nal da ja ~ita? Zo{to knigata mnogu go zainteresirala? Za koj golem makedonski junak se zboruvalo vo nea? Kako reagiral pisatelot koga ja izgubil knigata?

Gi otkrivam vremeto i mestoto na nastanot â&#x2DC;ş Koga se slu~ilo dejstvoto vo ovoj interesen raskaz? Spored {to go otkriva{ vremeto? Poso~i nekolku dokazi kako potvrda na tvojot odgovor koi }e gi najde{ vo raskazot. â&#x2DC;ş Kade se slu~ilo dejstvoto? Od kade }e gi potvrdi{ svoite soznanija?

s 93


Za naredniot ~as Raskazov namerno go skrstivme. Go izostavivme zavr{niot del vo kogo pisatelot raska`uva so mnogu silni ~uvstva kako ja izgubil knigata. Najprvo }e ti dozvolime ti da bide{ pisatel i da go smisli{ krajot. Razmisli {to mo`elo da i` se slu~ilo na knigata, odnosno na pisatelot. Toa {to }e go smisli{, zapi{i go vo tvojata tetratka. Raska`uvaj vo prvo lice, kako ti da si pisatelot. Pro~itajte gi va{ite sostavi i izberete najinteresen. Potoa, zemete ja knigata „Maslinovi gran~iwa“ od u~ili{nata biblioteka i pro~itajte go pisateloviot kraj na raskazov. Pronajdete go najsli~niot va{ sostav so krajot na raskazot.

KNIGATA DNO NEMA. KNIGATA E OTVOREN PROZOREC KON SVETOT. KOJ ZNAE KNIGA IMA ^ETIRI O^I.

Zada~i Pronajdi kniga so pesni za Krale Marko. Pro~itaj ja i napi{i {to nau~i za Krale Marko, koj i kakov bil toj.

Zapoznaj se so pisatelot Gligor Popovski e roden vo 1928 godina vo s. Budinarci, Berovsko, a po~inal vo 2007 g. vo Skopje. Dolgi godini gi ureduval spisanijata za deca vo „Detska radost“: „Titov pioner“ (sega: „Na{ svet“), „Razvigor“, „Drugar~e“ i „Rosica“. Sozdal mnogu knigi za vozrasni i za deca, od koi }e ti gi prepora~ame: „Bajka za deteto Vilen“, „Bilo edno dete“ (raskazi), „Razgovori za soobra}ajot“ (raskazi), „^ovek so ~ovek“ (poezija), „Elen kamen“ (skazni), „Maslinovi gran~iwa“ od kade {to e zemen ovoj raskaz.

s 94


[TO ]E SI POSEE[ TOA ]E SI @NEE[


[to ozna~uva zborot plata?

PLATA SPORED RABOTATA Si bil eden ~ovek mnogu umen. Toj imal tri izme}ari. Edniot zemal dveste gro{oi na godina, drugiot - petstotini, a tretiot - iljada. Tie se karale pome|u sebe: - Zo{to ti da zeme{ iljada gro{oi, i ti si ~ovek i jas sum ~ovek! Toj {to zemal dveste gro{oi i toj velel: - Ama jas zo{to da zemam dveste? Delmi i jas sum ~ovek kako vas? Edna{ dodeka tie se karale, gi slu{nal majstorot i ni{to ne im rekol, a storil niet da gi iskusi i da im dade sami da razberat koj kolku ~ini. Edna zimska ve~er majstorot imal gosti. Go povikal slugata {to zemal dveste gro{oi: - Donesi edna pewu{ka! Slugata donel edna pewu{ka i ja odnel na majstorot: - Kade da ja kladam? - Ostaj ja sega tamu, i postoj malku tuka! - mu rekol majstorot. Posle mu veli na drugiot sluga {to zemal petstotini gro{oi: - Donesi edna pewu{ka! Toj oti{ol, donel edna pewu{ka i ja klal nastrana. I nemu majstorot mu veli da postoi malku. Toga{ mu veli i na tretiot sluga {to zemal iljada gro{oi da donese edna pewu{ka. Toj oti{ol, zel pewu{ka, ja donel vo odajata kade {to bile gostite, ja namestil pewu{kata pravo na ognot kade {to trebalo. Potoa videl oti bile za seknuvawe fitilite na sve}ite, gi potsekol za da mo`e sve}ata poubavo da sveti.

s 96


E, - im veli majstorot, - vie postojano se karate koj kolku zemal, i zo{to edniot zemal pove}e, a drugiot pomalku. Vidovte li sega koj za kolku ~ini? Ete zo{to edniot zema pove}e, a drugiot pomalku! U{te edna{ da ne ve ~ujam da se karate!... Ete, taka umniot ~ovek im dal da razberat koj kolku ~ini. Makedonska narodna prikazna

Sostavi mal re~nik Prepi{i gi narodnite zborovi od prikaznata i za sekoj od niv potrudi se da najde{ soodveten zbor od makedonskiot standarden jazik. izme}ari - slugi niet gro{ - stara turska para pewu{ka delmi klal -

Do`ivuvawe na prikaznata Zo{to prikaznata se vika „Plata spored rabotata“? Zo{to izme}arite se karale pome|u sebe? Kako majstorot im doka`al zo{to razli~no gi pla}a? [to misli{ za postapkata na majstorot? Koja osobina od navedenite tri ne mu odgovara na majstorot: praveden, licemeren, mudar? Objasni so svoi zborovi zo{to majstorot e praveden, a zo{to e mudar.

Povrzi i u~estvuvaj vo raspravata ☺ Organizirajte rasprava (diskusija) za va{ite ocenki. ☺ Povrzi: zaslu`ena plata - zaslu`ena ocenka. ☺ Vklu~i se aktivno vo diskusijata i iznesi go svoeto mislewe dali bi ti koristela vo `ivotot visoka ocenka bez znaewe. ☺ [to se postignuva so znaewe, a {to so ocenka?

Za doma Preraska`i ja prikaznava i pro~itaj im na roditelite. Prosledi edna narodna prikazna na TV ili CD i naredniot ~as preraska`i ja usno.

s 97


Zo{to se ora zemjata? Kako se ora?

V POLE, NA ORAWE Rano e. Mugrite tivki. Zori rumena zora. Ora~ot trgnuva v pole, na rabota, da ora.

Da ima pove}e vozduh sve`ina, svetlina mila. Ja se~e vo dlaboki brazdi zemjata dobiva sila!

Taka vo sekoja prolet, zemjata rovka e, meka. Za da ja prevrti, ora, plugot taa go ~eka!

I dodeka mugrite sivi gi nadvjasaat zracite beli, vredniot ora~, gleda{ pet brazdi nacrtal celi! Vasil Mukaetov

Zbogati go svojot re~nik Objasni go zana~eweto na slednive zborovi: mugra - , rovka (zemja) , brazda - , vjasa, nadvjasuva -

s 98

.


Odgovori na pra{awata Vo koj period od denot ora~ot zaminuva na orawe? Zo{to tolku rano? Pronajdi gi i pro~itaj gi glasno stihovite vo koi poetot ka`uva zo{to se ora zemjata. Od {to dobiva sila zemjata? Zo{to i` e potrebna taa sila? Kako ora~ot gi crta brazdite? Kolku poetski sliki si zamisli od pesnava? Opi{i usno edna od niv. Spored ona {to go raboti i kako go raboti, ora~ot e: dobar, vreden ili vesel?

Postavi pra{awa â&#x2DC;ş Vo tetratkata postavi mu tri pra{awa na ora~ot vo vrska so negovata rabota. â&#x2DC;ş Pretpostavi {to bi mo`el da ti odgovori ora~ot i zapi{i gi odgovorite. â&#x2DC;ş Napravi sporedba so odgovorite na tvoeto drugar~e.

Povrzi so nastavata po priroda Osven vo prolet, vo koe drugo godi{no vreme se oraat nivite? Pokraj oraweto na zemjata - po~vata, {to drugo prezema ~ovekot za podobruvawe na nejzinata plodnost? Pronajdi podatoci kako ~ovekot vo minatoto ja obrabotuval zemjata i zo{to go pravel toa. Napravi sporedba so dene{ninata. Svoite soznanija, spored hronolo{kiot redosled, iska`i gi so zborovi ili so likovna ilustracija.

Ve`baj izrazno recitirawe Nau~i ja pesnata napamet i potrudi se da ja izrecitira{ izrazno pred tvoite drugar~iwa i tvoite roditeli.

s 99


Koj se gri`i najmnogu za tebe koga si bolen? Opi{i ja gri`ata {to ti ja pru`a taa li~nost.

USPIVAWE NA BOLNO DETE Zaspi mi, milo, smiri se ve}e, bolno si, moe sine, na son }e vidi{ jagne i cve}e, bolkata na son }e mine. Maj~ice, sano} nad mene bidi, ~uvaj me, stra{no mi e: na paja`inana onamu vidi `olt pajak krv {to pie! Ne, sine, toa mesecot gree i yvezdi v nebesni strani. Ne boj se, majka sano} }e bdee, nani mi, nankaj, nani. Bla`e Koneski

Go zbogatuvam re~nikot ne boj se - ne pla{i se }e bdee - }e bide budna cela no}, }e vnimava na bolnoto dete

s 100


Vo pesnata ja prepoznavam maj~inata gri`a Na koja li~nost od tvojot `ivot te upati naslovot na pesnava? Zo{to? [to mu posakuva majkata na svoeto dete so sonot? Napravi sporedba na slikite od vtorata i tretata strofa. Kakvo ~uvstvo na deteto e izrazeno vo vtorata strofa? Kako vlijaat vrz bolnoto dete zborovite na majkata od tretata strofa?

Izvle~i gi zborovite od pesnata so koi majkata ja iska`uva svojata gri`a i ne`nost kon svoeto dete i zapi{i gi vo tetratkata. Dopi{i gi i zborovite koi ti gi upatuva tebe tvojata majka, a se razli~ni od onie vo pesnata. Raspra{aj se koja pesna ti ja peela majka ti koga te uspivala.

Sorabotuvaj i recitiraj ☺ Dogovorete se so drugar~eto eden od vas da bide majkata, a drugiot deteto. Nau~ete gi strofite napamet i recitirajte na ~asot. Izberete najdobra recitatorska dvojka.

Sozdavaj i bidi prakti~en Napi{i sostav so naslov Ti blagodaram, maj~ice mila vo kogo }e ja opi{e{ golemata gri`a na tvojata majka za tvoeto ozdravuvawe od nekoja bolest ili povreda. Ne zaboravaj da ja izrazi{ i tvojata blagodarnost za golemata po`rtvuvanost na majka ti. Napi{i i` go sostavot na bel list i ukrasi go so crte` po tvoja zamisla. Podari i` go sostavot za praznikot na majkite 8 Mart. Toa za nea }e bide najvredniot podarok koj mnogu }e ja izraduva.

Povrzi so nastavata po Muzi~ko obrazovanie ☺ Na ~asot zaedno slu{ajte ja kompozicijata „Prispivna“ od Johanes Brams. ☺ Sporedete gi ~uvstvata {to se budat vo vas pri slu{aweto na kompozicijata i ~itaweto na pesnava. ☺ Opredelete i kakov e ritamot: brz ili baven. Zaklu~ete zo{to e takov.

s 101


Pokraj na{ata planeta, za koi drugi planeti si slu{nal? Nabroj gi!

PLANETATA LAPALAPAS 10 Koj tvrdi deka vo Son~eviot sistem postojat samo devet planeti? Da, devette se ovde. No kade e desettata? Desettata koja nekoga{, koga site nas ne` nemalo, bidej}i gi nemalo i drugite devet planeti, se vikala Lapalapas 10. Lapalapas bila mnogu bogata. I bogata i ubava. Tolku bogata i tolku ubava, {to na Lapalapite, odnosno nejzinite `iteli, ne im teknuvalo da izmislat pari. Zo{to im se pari koga se` se dobivalo bez pari? Mo`ebi nekoj, {to sakal da bide prv me|u bogatite, se obidel da napravi kovani pari. No koj bi znael deka bogatiot tie kovani pari uspeal da gi potro{i ili mu se stopile vo nekoja reka koga se bawal! Parite na Lapalapas 10, kako i se` drugo, mo`ele da bidat za{e}ereni, pa visokata temperatura gi pretvorala vo te~nost ili parea. Pred zaspivawe jas mnogu razmisluvam, razmisluvam, pa vo mislite mi potonuvaat o~ite i sonuvam. Taka, edna ve~er si pretstaviv deka sum `itel na planetata Lapalapas 10. Se istegnav na edna lulka napravena od {ampita-tkaenina, a vrzana so ja`iwa od guma za xvakawe a dve stebla od {e}erna trska. Nad glavata mi visat kup~iwa po`olteni banani, ponatamu tulumbi na nekoja bambusova granka. I na sekoj prst od nogata mi stoi po eden ekler. Xitni go eklerot i sam }e ti doleta v usta. Pod mojata lulka ima crven bazen od vi{nov sok i sok od ananas. Jadam, jadam, sum se pretapanil. A majka mi mi vika: - Ajde, sin~e, gotovo e so pladnevnata dremka! Eve, go odvrzuvam ja`eto. Koga }e padne{, vnimavaj da ne se udavi{ vo bazenot! A ja`eto od guma za xvakawe ve}e se odvrzuva i jas pa|am, pa|am... I u{te {to da vi raska`uvam ponatamu, koga site prodol`enija od prikaznava se isti, li~at kako jajce na jajce. No, sega ve}e se` e jasno - zad planetata Lapalapas stoela brojkata 10. Bezdrugo, ne zaradi toa {to e desetta planeta, tuku zatoa {to nejzinite `iteli jadele dnevno najmalku deset pati. Jadele, jadele i ja izele. Ja izele najgolemata planeta na Son~eviot sistem. I najubavata, se razbira. Ostanuva otvoreno pra{aweto: â&#x20AC;&#x17E;[to se slu~ilo so lu|eto {to ja izele? Umrele ili se preselile na druga planeta?â&#x20AC;&#x153;

s 102


Kako i da e, rabotata e mnogu stra{na. Zatoa sakam {to poskoro da ja zaboravam planetata Lapalapas 10 i da si `iveam samo na mojata ubava Zemja na koja nema Lapalapati. Najmila e pari~kata {to e napravena od pot. So nea ne mo`e{ da kupi{ pove}e otkolku {to mo`e{ da izede{, normalno. Risto Dav~evski

Koja e planetata Lapalapas 10? Zo{to ne si ~ul dosega za planetata Lapalapas 10? Koj ja izmislil? Zo{to pisatelot ja ozna~il so brojkata 10? Zo{to na Lapalapite ne im trebale pari? [to se slu~ilo so planetata Lapalapas 10? Objasni kako gi razbira{ poslednite dve re~enici od raskazot i povrzi gi so is~eznuvaweto na Lapalapas 10. Objasni ja re~enicata: „Najmila e pari~kata {to e napravena od pot“. [to se slu~uva so lu|eto {to dobivaat pari na ne~esen na~in?

Opredeli go vidot na raskazot [to misli{ kakov e ovoj raskaz spored negovata sodr`ina: realisti~en ili fantasti~en? Obrazlo`i zo{to taka misli{.

Pismeni zada~i po izbor Opi{i ja planetata na tvojata fantazija. Preraska`i go sonot na deteto kako `itel na planetata Lapalapas. Otkrij i raska`i {to se slu~ilo so lu|eto koi ja izele planetata? Tvojot odgovor neka bide plod na tvojata fantazija.

Jazi~na ve`ba ☺ @itelite na planetata Lapalapas se Lapalati. A `itelite na drugite planeti? Daj im imiwa na `itelite na devette planeti spored tvojata logika: Mars Merkur Uran - Uran~ani Zemja - Zemjani Jupiter Neptun Venera - Venerjani Saturn - Saturwani Pluton ☺ ^itajte gi imiwata i odberete najsoodvetni. Pro{iri gi znaewata Nau~nicite smetaat deka edna od devette planeti vo Son~eviot sistem vsu{nost ne e planeta. Pro~itaj, raspra{aj se i otkrij koja e taa.

s 103


Koj datum e opredelen za den na drvoto kaj nas? [to pravat lu|eto na toj den?

RAZVIGORI Sadete drvca, de~iwa moi, Jabolka, slivi, kajsii i kru{i, Na site me|i, pred porti svoi, Zrelite drvca slad }e vi pru`at. Mirisna prolet Cvet }e vi dade, Du{evno zdravje I iljada boi, Radosni granki V smev }e ve ladat. Najubav ukras Pred vas }e stoi. V rasko{ni leta Senki~ka meka, Zrelite plodovi Nad vas }e visat, Do tvojata raka Uzreani, leki, }e rastat sonca V biserna niza, Esenta zlatna v purpurni nivi, Najsre}en ~ovek so plodovi v race, Sadete drvca duri ste `ivi, Zemjata so~na ve~no }e zlati. Vol~e Naum~eski

Razgovaram za sodr`inata Na {to gi povikuva poetot de~iwata? Koja e korisnosta od posadenite drvja: vo prolet, vo leto i vo esen? Koi godi{ni vremiwa se spomenuvaat vo stihovite? Zo{to zimata e izostavena?

s 104


Razmisli i odgovori Komu mu se obra}a poetot so imeto razvigori? Koi se tie {to treba da ja razvivaat gorata? Kade u{te si go sretnal ovoj zbor?

Gi tolkuvam stihovite ☺ Izberi dve grupi od povrzani stihovi {to najmnogu ti se dopa|aat. ☺ Prepi{i gi na levata polovina od listot na tetratkata. ☺ Desno, kraj niv, opi{i go svoeto do`ivuvawe na istite. ☺ Opi{i gi i ~uvstvata {to te obzemaat. ☺ Nacrtaj gi poetskite sliki {to si gi pretstavuva{.

Zada~i Prepi{i gi stihovite so koi e iska`an apelot (povikot) na poetot do ~itatelite. U~estvuvaj i ti vo akciite za razubavuvawe na tvoeto u~ili{te. Izgotvi izve{taj za aktivnostite {to gi imavte vo u~ili{teto za Denot na drvoto. Od informativnite TV-emisii doznaj kade, kakvi i kolku sadnici se zasadeni toga{.

Povrzi so Priroda So kakvi drvja se bogati na{ite {umi? Zo{to {umite se golemo bogatstvo? Koj se gri`i za niv i kako se za{tituvaat od bolesti?

Zbogati ja svojata enciklopedija Zapi{i vo nea koi listopadni ovo{ni i {umski drvja se zastapeni kaj nas. Zalepi i sliki od endemi~noto zimzeleno drvo {to raste na Pelister?

s 105


Potseti se: Koj gi sozdal narodnite prikazni? Kako se prenesuvaat tie? Od kogo si gi slu{nal najubavite prikazni?

GLU[ECOT I @ABATA Eden glu{ec i` se molel na edna `aba da go prenese preku edna reka, za{to be{e ~ul oti preku rekata ima `ito za jadewe. Mnogupati glu{ecot i` se molel na `abata da go prenese, da mu stori edno dobro, ama `abata bila mnogu pogana, ta ne sakala. Edna{ `abata bila mnogu nalutena, i tokmu toga{ se pogodilo glu{ecot da i` re~e na `abata da go prenese preku rekata. - E, ajde, bre glu{ec, dosta mi dodeva{, eve sega }e te prenesam, samo brgu najdi eden konec podebel i podolg, za da se vrze{ ti za tvojata noga i taka da te pominam, za da ne se udavi{. So golema radost glu{ecot otr~al i na{ol eden konec, bez da znae {to mu misli `abata. Se vrzal za negovata noga i za nogata na `abata, ta trgnala `abata da pliva po rekata i be{e si rekla sama na sebe: â&#x20AC;&#x17E;Sega }e mi te gostam, bre glu{ec, oti me najde na }efot, eve }e te preplivam, ama na dno rekaâ&#x20AC;&#x153;. Koga do{la na sred rekata, se nurnala nadolu vo vodata so niet da go udavi glu{ecot. Koga videl kutriot glu{ec oti `abata }e go nosi na dnoto na rekata za da go udavi, se opnal so seta sila za da se zadr`i nad vodata, ~unki setil oti }e umira, a pusti `ivot e mil. Fatil da se prefrla preku vodata kako nekoja otruena riba; plaskal nad vodata, i taka borba pravel so `abata da ne i` se dade da go vnese nadolu. Vo toa vreme nad rekata preletuval eden {trk i go videl glu{ecot kako se pra}a nad vodata, se spu{til nad rekata, ta go ~apnal so klunot glu{ecot i si oti{ol na sedeloto so vrzanata `aba za noga. I najprvo po~nal da ja jade `abata, a potoa glu{ecot. Makedonska narodna prikazna Naroden biser: Koj na drugiot mu kopa grob i samiot pa|a vo nego.

s 106


Tolkuvawe na narodnite zborovi pogana - lo{a }e te gostam - }e te suredam, }e te kaznam niet - namera se opnal - se napregnal

~unki - bidej}i, za{to se pra}a - se bori za `ivot, se ma~i go ~apnal - go grabnal

Zada~a Pro~itaj ja prikaznata taka {to narodnite zborovi }e gi zameni{ so poso~enite zborovi od standardniot jazik i odgovori vo koj slu~aj ti e porazbirliva?

Ja do`ivuvam sodr`inata Poradi koja pri~ina glu{ecot sakal da premine preku rekata? Pronajdi ja i prepi{i ja re~enicata od koja se gleda lo{ata namera na `abata. Povrzi ja sodr`inata na prikaznata so narodnata pogovorka.

Zapomni Site tekstovi vo sebe krijat poraka za ~itatelot. Vo narodnite prikazni ima mnogu silni poraki koi gi pou~uvaat lu|eto pravilno da postapuvaat vo sekojdnevniot `ivot. Zapi{i ja poukata {to ti ja izvle~e od ovaa narodna prikazna.

Nau~i pove}e Vo razgovor so svoite roditeli, rodnini i prijateli nau~i koi govori na narodniot jazik najmnogu se razlikuvaat od standardniot makedonskiot jazik. Zapi{i nekolku zborovi od razli~ni nare~ja i nivnoto tolkuvawe.

Povrzi so sodr`inite od Priroda Vo prirodata postoi priroden zakon za pre`ivuvawe: Pogolemite gi jadat pomalite. Toa se sinxiri na ishrana. Napi{i eden ili nekolku takvi primeri.

s 107


Nau~i 17 mart e Den na krvodaritelite vo Makedonija

DO KRVODARITELITE Pred godinata v presret {to ni ita, so buket od ~estitki so qubov ve kitam: {to spasivte edna majka denot detski pak da bide bajka, {to eden tatko pak doma se vrati, so nasmevka lice {to mu zlati, {to edna sestra ne ostana bez brat... {to daruvate dobrina vo sekoj kat. Pero Milenkoski

Razgovor za pesnata Do kogo e upatena ovaa ~estitka? Zo{to krvodaritelite se humani lu|e? Vo koi stihovi e opeana nivnata humanost?

Izrazuvaj se i tvori Raspra{aj se koj od tvoeto semejstvo, rodnini, prijateli ili sosedi e krvodaritel. Poseti go i razgovaraj so nego/nea. Preraska`i go va{iot razgovor vo tetratkata. Nemoj da zaboravi{ da mu go ~estita{ Denot so svoja poetska ili likovna tvorba. Poetskata ili likovnata tvorba isprati ja do redakcijata na detskoto spisanie {to go ~ita{. Taa }e bide objavena vo nego i }e mo`at da ja pro~itaat i vidat u{te mnogu krvodariteli i ~etvrtooddelenci. Nau~i dobro da ja recitira{ pesnata pred tvoite drugar~iwa.

s 108


DETSKI I DNEVEN PE^AT

Napravi razlika Komu mu e namenet detskiot pe~at, a komu dnevniot? Kakvi sodr`ini se zastapeni vo niv? Kolkupati mese~no se objavuva detskoto spisanie {to go ~ita{? Spored imeto dneven vesnik zaklu~i kako se pe~ati: a) sedmi~no b) sekojdnevno v) mese~no Kakov e nivniot izgled i format?

Razgledaj i zapi{i Naslovi na redovni rubriki {to se zastapeni vo detskoto spisanie {to go ~ita{. Koja stranica/rubrika tebe ti e najinteresna? Napi{i gi naslovite i na drugite detski spisanija {to si gi ~ital ili si slu{nal za niv. Opredeli koe od niv ti e najomileno i obrazlo`i zo{to. Zapi{i gi naslovite na dnevnite vesnici {to gi znae{ i naslovot na vesnikot koj{to redovno go ~itaat tvoite roditeli. Razgovaraj so niv koja e korista od sekojdnevnoto ~itawe na vesnikot. So nivna pomo{ pronajdi sodr`ini koi i za tebe se interesni.

Nau~i pove}e Na edna od stranicite na detskoto spisanie se napi{ani podatoci za ~lenovite na redakcijata. Organizirajte poseta na koja }e se zapoznaete so niv i nivnite zada~i. Taka }e imate mo`nost i da nau~ite kakvi podgotovki se potrebni za da se otpe~ati eden negov broj.

s 109


Koga zapo~nuva proletta?

NI DOJDE CVETNATA PROLET Studenite zimski denovi se daleku zad nas. Pak ni dojde ubavicata prolet. Koki~iwata prvi go najavija nejzinoto doa|awe. Ama baba Marta ne se predava{e lesno. Duvna so svojata sne`na truba i na Zemjata isprati nov sneg. Sonceto kako ogromen zlaten portokal se pojavil na neboto, a negovite topli zraci go stopija snegot. Bu~at silno planinskite poto~iwa, se budi `ivotot vo gorata. Pticite preselnici se vratija od ju`nite krai{ta. Nivnite veseli proletni pesni gi raduvaat i mladite i starite. Zelenee trevi~kata po padinite i livadite. Proletnite cve}iwa ja ukrasuvaat prirodata so svoeto {arenilo. Traktorite peat po nivite. Zapo~nuva proletnoto orawe, se krojat lozjata i ovo{kite. Zemjodelcite se mnogu rastr~ani po rodnite nivi. Pod plastenici se sadat zelen~ukovi plodovi kako domati, piperki, krastavi~ki. Vremeto ne ~eka.

Toplata obleka ja zamenuvame so polesna, proletna. Sonceto od den na den se` posilno gree. Mnogu lu|e za vreme na vikendot pe{a~at vo priroda za da se nadi{at ~ist vozduh. Dru`eweto so prirodata e mnogu korisno za zdravjeto. Pro{etkite minuvaat so pesni i radost.

s 110


Prirodata e prekrasna vo prolet. Po padinite, po planinite pasat stada ovci. Mali jagnenca veselo bleat. Toploto vetre razvigor~e prijatno poduvnuva i im gi bu{avi kosite na decata. Ov~ar~iwata svirat veseli pesni na svoite {upelki. Se` e radosno i rascvetano vo prolet. Proletta e najubavoto godi{no vreme. Nenad Xambazov

Proletni sliki Raskazov izobiluva so opisi na proletni sliki. Opredeli gi! Na sekoja daj i` naslov i istiot zapi{i go vo tetratkata. Nacrtaj ja proletnata slika {to tebe najmnogu ti se dopadna.

Opredeli Koi opisi se odnesuvaat na gradot, a koi na seloto? Pronajdi gi! [to se odnesuva i na seloto i na gradot? Koi predmeti i pojavi se predadeni kako `ivo su{testvo? Prepi{i barem edna takva re~enica. Prepi{i ja i sporedbata.

Opi{uvawe [to se` e opi{ano vo raskazot? Kakvi se: trubata, poto~iwata, pticite, vetreto? Kako se vikaat zborovite {to gi opi{uvaat predmetite i su{testvata? Pronajdi gi i zapi{i gi takvite zborovi vo tetratkata.

Povrzi so nastavata po Priroda Nau~i koi drugi zelen~ukovi rastenija se sadat vo prolet pokraj onie {to se navedeni vo raskazov. Doznaj kakvi raboti se vr{at vo prolet vo ovo{nite gradini i lozjata.

Zada~i Napravi edna proletna pro{etka. Do`ivej gi proletnite mirisi, zvuci, boi i budeweto na prirodata. Napravi opis na prirodata vo prolet - proleten pejza` so zborovi ili slika.

s 111


Zo{to te raduva prvi april?

APRILI-LI-LI Deneska vo ranina, pred petlovi zori, vidov crven oblak {to plamti, {to gori, vidov i bumbari{te na glava {to stoi i padnata yvezdi~ka yvezdi {to broi, vidov i izvor, i reka i tenxere polno so varena le}a, vidov i muva i osa, i p~ela i bolva-olva ko katran bela, vidov i tele, i vol, i krava i kozji rogovi vo v`e{tena tava, vidov i vepar zabi {to pili i zaspan zajak {to mu se sili, vidov... vidov i predel so spili... Aprili-li-li! Aprili-li-li! Deneska, nekade, ve`baj}i joga, namesto na stol~e sednav na dva roga, sednav i vrz {ilo, i vrz edno krilo, i vrz edna trnka, i vrz edna trmka, sednav i vrz gajka, i vrz ostra {ajka, i vrz cvetna zna~ka i vrz bela ma~ka... Sednav i si sedev, molkot si go predev, mislite gi roev, `elbite gi broev, vremeto go bistrev, vozduhot go ~istev, gletkite gi polnev, veterot go kolnev... Veterot me klocna, so zabi me bocna i so vej {to krili me pogali... Aprili-li-li! V~era ili zav~era, ne znam ve}e koga, vo son i` vlegov i na edna babaroga. Vlegov i vo koliba, i vo pe{tera mra~na, i vo duvlo-uvlo i vo odaja zra~na, vlegov i vo oaza, i vo podzemna baza, i vo kajak so vesla i vo uli~ka tesna, vlegov i vo jama, i vo ti{ina-{tama, i vo prepolna kada i vo seknata vada, vlegov i vo {tala, i vo ko{ara mala, i vo kineska vazna i vo prikazna-skazna... Vo vaznata stoev, vo skaznata sedev, bez furka i vreteno obla~iwa predev. Predenoto go plastev, so pogled go rastev, no nekoj so vili go zede... Aprili-li-li Edna{ taka, prikve~er, pred son~ko da zajde, pred umorna ptica gnezdoto da si go najde, so `elbite stignav i do edna vre}a - do edna ~esto sonuvana sre}a, stignav i do ~anta i do edna kanta, i do eden sonec i do eden yvonec, stignav i do skala i do yvezdena sala, i do nebesna strea i do najglasna smea, stignav i do lula, i do vozdu{na kula, i do peso~na pla`a i do grani~na stra`a, stignav i do drvo, i do dlanka-granka i do edna so~na zrela cre{a ranka... Cre{ata ja skinav, grankata ja {inav, a drvoto so pili go skastriv... Aprili-li-li! Stojan Tarapuza

s 112


Gi otkrivam lagite vo tekstot Kolku lagi ka`al pisatelot vo ovoj sme{en tekst? Koja laga ti e najsme{na i najinteresna? Objasni kako ja zamisluva{ slikata na taa laga. Koga se izgovara i so koja cel zborot aprili-li-li?

Objasni go zna~eweto na zborovite Prepi{i gi vo tvojata tetratka slednive zborovi i zaedno so drugar~eto objasnete go nivnoto zna~ewe. Pobarajte pomo{ i od u~itelot: vepar, pili, spili, vada, furka, vreteno. Ako ima u{te zborovi {to ne ti se jasni, zapi{i gi i pobaraj i za niv objasnuvawe.

Sozdavaj Aktiviraj ja tvojata bogata detska fantazija i napi{i u{te edna laga po primerot na onie od raskazot. ^itajte gi na naredniot ~as i odberete najgolema laga. Nacrtaj ja slikata na najinteresnata laga od raskazot. Od va{ite {egi i crte`i uredete prvoaprilsko kat~e i istaknete go na vidno mesto vo u~ili{teto.

Doznaj pove}e So prebaruvawe na Internet i sledewe na dneven pe~at i televiziski emisii doznaj na koi praznici i vo koi mesta vo na{ata zemja tradicionalno se odr`uvaat maskenbali - karnevali.

Zapoznaj se so pisatelot Stojan Tarapuza - poet za deca. Roden vo Zletovo. Avtor na knigite: „Grejni sonce“, „Polno kaj~e `elbi“, „Dambara, dumbara“, „O~iwa poto~iwa“, Zlatici-krilatici“, „Moe tvoe - pogodi {to e“, „Yunica paunica“, „[arki`arki“ i mnogu drugi.

s 113


FILM CRTAN (ANIMIRAN) I IGRAN FILM Potseti se Koi filmovi se animirani - crtani? Nabroj nekolku naslovi {to si gi gledal. Ka`i gi i likovite. Koi crtani junaci tebe ti se najomileni?

Samostojno donesi zaklu~ok Koi filmovi se igrani, nasproti crtanite vo koi likovite se crtani (nerealni): Igran film e onoj vo koj{to likovite gi igraat __________ (prepi{i i dopolni vo tetratkata) Primeri: „Pred do`dot“, „Pra{ina“, „Republikata vo plamen“, „Solunskite atentatori“, „Senki“, „Jas sum od Titov Veles“. I igranite i crtanite filmovi mo`e da bidat dolgometra`ni i kratkometra`ni. Dolgometra`ni filmovi se onie ~ie emituvawe trae podolgo, pove}e od 60 minuti. Koi filmovi se kratkometra`ni?

Zada~a Izberi eden igran film za deca od TV-programata {to mo`e{ da ja pro~ita{ vo dnevnite vesnici. Tamu e zapi{an naslovot, TV-kanalot i vremeto na emituvawe. Vo opredeleniot termin bidi podgotven za sledewe. Zapi{i go naslovot na filmot, imiwata na re`iserot i glumcite {to gi tolkuvaat glavnite ulogi. Preraska`i im go gledaniot film na roditelite i na drugar~iwata.

Pro{iri gi znaewata Pro~itaj vo enciklopedija koga e snimen prviot film. Otkrij vo koj grad vo Republika Makedonija se odr`uva filmski festival i po kogo e imenuvan.

s 114


A NE OD LICETO


Koe ovo{je ti e najvkusno? Zo{to ovo{jeto se vbrojuva vo zdrava hrana?

GORDELIVIOT PORTOKAL Eden den kraj nego mina eden ~ovek. Go zabele`a i v~udovideno re~e: - Vidi, vidi, kakvo ~udo! Zarem i tuka da izrasne vakov portokal?! Go re~e toa ~ovekot, posegna po nego i go skina. Go odnese doma i go ostavi vo ko{nicata kade {to ima{e i drugi portokali. Otkako se zame{a so niv, ve}e nikoj `iv ne mo`e{e da go prepoznae gordeliviot portokal. Vo ko{nicata ima{e i pogolemi i poubavi portokali od nego... A ~ovekot, koj podocna go zede i go izede, ja sobra ustata i namurteno re~e: - Lele, ponevkusen i pokisel portokal nikoga{ ne sum kasnal! - Jas sum kako sonceto! - gordelivo vele{e toj. - Da, isto sme so sonceto, se ~ini, nebare da sme bra}a! Zatoa i sonceto tolku silno sveti. Poradi mene! Portokalot go â&#x20AC;&#x17E;napr~iâ&#x20AC;&#x153; nosot i prestana da gi pozdravuva trevkite i drugite rastenija okolu sebe. Od utro do ve~er se fale{e so svojata ubavina. Ponekoga{ duri i }e re~e{e deka e poli~en i od sonceto... - Jas sum portokal i nema od {to da se sramam i da ja krijam no}e svojata ubavina kako sonceto! Na edna poljanka, pokraj moreto, nekoj frli semka od portokal. Na semkata i` se dopadna mestoto. Be{e toplo i vla`no i, nabrgu, od nea po~na da se razviva mlada fidanka. Po izvesno vreme, drvceto zajakna i na nego se pojavi eden portokal. I eve {to stana potoa. Naokolu se zelenee{e sitna i mo{ne â&#x20AC;&#x17E;vospitanaâ&#x20AC;&#x153; trevi~ka, koja mu se poklonuva{e na najtivkoto veter~e. A portokalot be{e ubav, `olt, trkalezen i gordeliv. I. Strelkova

s 116


Samostojno otkrivam Vnimatelno pro~itaj go tekstot. Sigurno zabele`a deka redosledot na nastanite e nelogi~en i celinite ozna~eni so razli~ni boi se razmesteni. Opredeli go redosledot na celinite i pro~itaj go vo sebe, a potoa i naglas.

Razgovaraj za sodr`inata Koi prirodni uslovi ovozmo`ile drvceto od portokal da iznikne pokraj moreto? So ~ija ubavina i poradi {to portokalot ja sporeduval svojata? Kakov bil portokalot vo sporedba so drugite portokali od ko{nicata? Po koja osobina se razlikuvaat portokalot i trevi~kata?

Razmisli i napi{i: Zo{to na portokalot mu odgovaraat slednive osobini: gordeliv, voobrazen, samobendisan, neblagodaren. Kako ja povrzuva{ pogovorkata KOJ VISOKO LETA - NISKO PA\A so sodr`inata na ovoj raskaz? Povrzi ja porakata na naslovot od ovaa tema Vistinskata ubavina zra~i od srceto, a ne od liceto so osobinite na portokalot.

Napravi sporedba â&#x2DC;ş Prepoznava{ li nekoe tvoe drugar~e so osobini kako portokalot? Dali toa drugar~e ti e omileno? Zo{to? â&#x2DC;ş Razgovaraj so svoite roditeli dali mo`ebi ti ima{ nekoja od osobinite na portokalot. Ako e taka, baraj sovet kako toa da go nadmine{.

KAKOV DRUGAR SAKAM Podelete se vo dve grupi. Sekoj u~enik neka naduva po eden balon. Na sekoj balon so flomaster napi{ete edna ~ove~ka osobina. Pritoa potrudete se da napi{ete razli~ni osobini na sekoj balon. Npr. gordeliv, dare`liv, sebi~en, dru`equbiv.... Zavrzete gi balonite so konec vo edna niza. Sekoj u~enik od nizata neka dupne po eden balon na koj e ispi{ana osobina {to ne mu se dopa|a. Ako nema takov balon, u~enikot se vra}a na mesto. Po zavr{uvaweto na igrata, vo tetratkata dopolnete ja re~enicata so osobinite {to se zapi{ani na preostanatite baloni. Jas sakam mojot drugar da bide:______________,_________,____________,... Bidi i ti takov drugar kakov {to posakuva{ toj da bide!

s 117


DVA OBLAKA Si podadoa raka dva oblaka. Si stegnaa cvrsto prsti. Vo pogledot zol setija bol: Edniot stemni lika, vo gnev blika. Drugiot stega zabi, }e go zgrabi. I, naedna{, blesok. I stra{en tresok. Slave \or|o Dimovski

Razmisli i odgovori Koja prirodna pojava go inspirirala poetot da ja sozdade ovaa pesna? Vo koi stihovi e izrazeno sudiraweto na oblacite? Kako e opi{ana molwata?

Zada~i Pro~itaj vo enciklopedija koja e pri~inata za nastanuvawe na gromot, kakvi se posledicite od nego i kako ~ovekot se za{tituva od grom. Poseti hidrometeorolo{ka stanica i otkrij kako tamu gi predviduvaat vremenskite promeni. Raspra{aj se kakvi drugi aktivnosti imaat i zo{to nivnata rabota e korisna za ~ovekot. Napravi izve{taj za posetata vo sorabotka so drugar~iwata od tvojata rabotna grupa.

s 118


Zo{to saka{ so zadovolstvo da slu{a{ i da ~ita{ prikazni? Koj ti raska`uval najmnogu prikazni koga si bil mal? Koja e tvojata omilena prikazna?

KADE SPIJAT PRIKAZNITE Koga }e se izmori sekoja prikazna, koga }e i` nate`nat malite o~i, toga{ sekoja od niv brza da najde nekoe najtivko mesto za odmor, za po~in. Prikaznite spijat nasekade, vrz razni predmeti }e legnat, v pole, pokraj nekoj potok ~ist, na nekoja zelena granka {to sano} vetrot ja lulka, vrz nekoj zelen list. Prikaznite spijat nasekade, vo planina, vrz nekoja karpa cvrsta ili pak vrz nekoe polsko cvete, a najmnogu sakaat da zaspijat vo srceto na nekoe dete. Dragan Janevski

Ja do`ivuvam pesnata Kakva e imenkata prikazna - konkretna ili apstraktna (mislena)? Kako gi pretstavil poetot prikaznite vo ovaa pesna {tom se izmoruvaat i baraat mesto za po~in? Zo{to poetot veli deka prikaznite spijat nasekade? Pronajdi vo pesnata kade se` zaspivaat tie. A kade najmnogu sakaat da zaspivaat. Zo{to tokmu tamu?

Gi zamisluvam i opi{uvam poetskite sliki Kako si ja zamisluva{ umornata prikazna od prvata strofa? Kakvi se o~ite, obrazite, ustata? Kako gleda vo nas: milno, strogo, mole`livo, ta`no, so qubov, umorno... Opi{i ja zaspanata prikazna vrz zelen list od edna granka „{to sano} vetrot ja lulka“. Kako toa prikaznite zaspivaat vo srceto na edno dete?

Na ~asot po likovno Nacrtaj ja poetskata slika {to najmnogu ti se dopadna. Organizirajte izlo`ba od va{ite crte`i so naslov „Zaspanite prikazni“

s 119


Koi ~uvstva ti se javuvaat koga }e zdogleda{ peperutka?

PEPERUTKA Glogot bil vo poln cut i primamuval so svoite beli cvet~iwa. [arenata peperutka, opiena od sonceto i ubaviot proleten den, so zalet se spu{tila vrz belite cvetovi. Taa ne go videla trnot pod ne`niot cvet i si go iskinala krilceto. Sakala povtorno da letne, namesto vo vozduhot, se na{la na zemja. Po~uvstvuvala silna bolka vo ranetoto krilce. Se obidela u{te nekolkupati da se digne vo vozduhot, no se` bilo popusto. Nata`ena, kinisala poleka po zemjata. [to misli{: kade trgnala peperutkata? Zapi{i ja tvojata pretpostavka vo tetratkata. Odej}i, lazej}i stignala do edna dupka. Vnatre `iveela krticata. - Krti~ke, sestri~ke, te molam pomogni mi! So{ij mi go krilcevo! - zamolila peperutkata. - Jas ne mo`am da gledam, mi pre~i sonceto, a ti ne mo`e{ da vleze{ kaj mene. Pobaraj pomo{ od drugi! - odgovorila krticata. Peperutkata kinisala ponataka. Odej}i, lazej}i stignala do ku}ata na zajakot. - Zaj~e, brat~e, pomogni mi! So{ij mi go krilcevo! - zamolila peperutkata. - Moite {epi se golemi za tebe, peperutke. Jas samo }e te povredam pove}e. Pobaraj pomo{ od drugi! - odgovoril zajakot. Peperutkata kinisala ponataka. Odej}i, lazej}i, po dolgo vreme, na pat sretnala edna srni~ka so bel beleg na ~eloto i so ubavi, ubavi, ta`ni o~i. Kako mo`e srni~kata da i` pomogne na peperutkata? Zapi{i vo tetratkata {to pretpostavuva{. - Srni~ke, sestri~ke, pomogni mi! So{ij mi go krilcevo! - zamolila peperutkata. Srni~kata se navednala kon zemjata i koga go dogledala iskinatoto krilce na peperutkata, od o~ite kako brazdi~ki i` potekle solzi~ki i - kap, kap - padnale pravo vrz krilceto na peperutkata. Taa po~uvstvuvala kako i` stivnuva

s 120


bolkata. Zamavtala so krilcata i... ~udo! Letnala! Se zavrtela nekolkupati okolu srni~kata i ja baknala po belegot na ~eloto. - Ti blagodaram, srni~ke, sestri~ke! - rekla taa. Potoa poletala visoko kon neboto. Srni~kata gi svrtela o~ite po nea i vo niv se ogledale grankite na {umskite drvja. Slavka Maneva Koja pretpostavka ti se ostvari? So koja pretpostavka be{e najblisku do avtorovoto ka`uvawe?

Gi otkrivam pri~inite i posledicite Prepi{i vo tetratkata, razmisli dobro i vnesi na praznite linii: pri~ina ili posledica: Koja e ________ poradi koja peperutkata si go iskinala krilceto? Koja e ________ od skinatoto krilce? @elbata povtorno da leta e ___________ peperutkata da bara pomo{. __________ na upornosta na peperutkata e zdravoto krilce i povtornoto letawe. Napi{i ja pri~inata zo{to peperutkata ja baknala srni~kata vo ~eloto?

Razgovarame za upornosta ☺ Kako uspeala peperutkata povtorno da leta? Od kogo pobarala pomo{? ☺ Pretpostavi {to mo`elo da i` se slu~i na peperugata ako ne si pobarala pomo{. ☺ Donesi zaklu~ok kakva bila po karakter peperugata {tom barala pomo{ dodeka ne ja dobila. ☺ Priseti se koga i za {to si pobaral pomo{ od nekogo. ☺ Nabroj vo {to se` si uporen? ☺ Povrzi ja so sodr`inata na raskazot narodnava pogovorka: BARAJ GO DOBROTO I NAJDI GO, OTI NE TI IDI SAMO. ☺ Porazgovarajte na ~asot za nea.

Opi{i Opi{i vo tetratkata edna situacija koga ti si bil uporen vo nekoja rabota. Pro~itaj im ja na roditelite i bidi uporen da ja pro~ita{ i na ~asot.

s 121


Koj e Itar Pejo? Vo koe vreme `iveel?

PEJO SO TU\I ^IZMI NA ORO Na eden Veligden Pejo nemal ~evli za na oro, ta pozajmil edni ~izmi od sosedot - ~orbaxija, do{ol na sretselo i se fatil na tanec. Se razigral, Pejo, se rasklocal na sretselo, kamewa korne so ~izmite. Go videl ~orbaxijata so ~izmite i mu se storilo deka }e gi iskine Pejo so igraweto, pa mu rekol: - More, Pejo, poleka, mi gi iskina ~izmite, {to }e obujam jas utre! Slu{nal Pejo ama slu{nale i site na oroto deka Pejo igra so tu|i ~izmi. Se navredil Pejo i vedna{ gi sobul i mu gi frlil ~izmite na ~orbaxijata. Toa go gledal drug ~orbaxija, go povikal Peja na strana i mu {epnal da otide kaj nego doma i da i` re~e na `ena mu da mu gi dade negovite ~izmi. Oti{ol Pejo kaj ~orbaxijata i za mig se vratil pak so ~izmi. Se vratil i pak go povel tanecot. Koga pominal ovoj ~orbaxija, toj u{te posilno od prviot po~nal da vika: Ripaj, Pejo, naripaj se, iskini gi, stopanka im, jas ne gi `alam. Mi dal gospod, novi }e si kupam. Koga Pejo go slu{nal ovega, vedna{ zastanal, gi sobul i ovie ~izmi i mu gi frlil i na ovoj ~orbaxija kako na prviot, velej}i mu: - Na ti gi, ~orbaxi, jas }e si igram so moite - i go povel tanecot bos. Stale Popov

s 122


Do`ivuvawe na sodr`inata Kako se proslavuval Veligden vo seloto na Pejo? Zo{to Pejo pozajmil ~izmi od sosedot - ~orbaxija? Zo{to mu gi vratil pozajmenite ~izmi? Koj mu ponudil drugi ~izmi? Zo{to na krajot Pejo igral na oro bos?

Razmisli i objasni Ima li razlika me|u dvata ~orbaxii? Objasni zo{to taka misli{. Kako bi se ~uvstvuval ti ako nekoj ti pozajmi ne{to i so toa se fali pred site? Zo{to nekoi zborovi se razlikuvaat od literaturnite zborovi so isto zna~ewe? Zapi{i gi vo tetratkata, a pokraj niv napi{i ja literaturnata forma na sekoj zbor. [to misli{ ti za pozajmuvaweto? Kako se odnesuva{ ti kon tvoite drugar~iwa koga ne{to }e im pozajmi{?

Jazi~na ve`ba Nacrtaj vakva tabela vo tetratkata i vo nea vpi{i gi glagolite spored vremeto {to go ozna~uvaat:

Sega{no vreme

Minato vreme

Idno vreme

Zada~a za doma Preraska`i go tekstot vo tetratkata. Pritoa analiziraj gi likovite. Nivnite postapki i osobini obrazlo`i gi so svoi zborovi.

s 123


Na koj hristijanski praznik go proslavuvame Hristovoto ra|awe, a na koj negovoto voskresenie? Koga }e go slu{ne{ zborot Veligden na {to prvo pomisluva{?

VELIGDEN Ka`i mi mamo Veligden {to e? Ka`i mi, ka`i praznik na koj e? Najstari skazni toa se ~edo, bo`estven praznik tvoj i na dedo. Praznik na radost, `ivot i mladost, so pozdrav vesel: - Hristos voskrese! Tamara Arsovska

Go zbogatuvam re~nikot voskrese - voskresna, o`ive (Voskrese e forma od staromakedonskiot jazik) Dijalog se narekuva razgovorot pome|u dvajca.

Razgovor za sodr`inata ^ij dijalog e prenesen so stihovite na ovaa pesna? Koj pra{uva, a koj odgovara? Kolku se stari skaznite za Veligden? [to vsu{nost e iska`ano so veligdenskiot pozdrav?

Doseti se ☺ ☺ ☺ ☺

Kako otpozdravuvaat lu|eto na pozdravot „Hristos voskrese“? Od kade doznavame za nastanite od hristijanskata religija? [to simbolizira crvenoto jajce? Vo koj den i kako vapsuvate jajca vo va{iot dom?

Zada~a Nau~i ja pesnata naizust i recitiraj ja izrazno.

s 124


Koga ne{to ne saka{ da ima kraj? Razmeni go misleweto so drugar~eto.

NE, NEMAAT KRAJ (Ne, nemaat kraj babinite skazni... Sergej Esenin, Rusija!) Pepela{ka bez ~evel e sega. Crvenkapa pred vol~ko bega? Xuxiwata, glej, nemaat baba! Edno ~udno vol{ebno ogledalo ubavica pretvora vo `aba! Prikaznata natamu veli najmaliot i najglupaviot brat najjuna~ki megdan deli. Vodenica ima kosot, moi dragi, i vo nea vezden mele lagi! Trista babi i dedovci razni na vnucite im {epotat skazni. Nitu skaznite, nitu sonot, znaj, nitu po~etok imaat nitu kraj! Adem Gajtani

Da ti pojasnime Poimot skazna poteknuva od Rusija. Golemiot ruski poet Sergej Esenin mnogu gi sakal skaznite koi go pottiknale i samiot da po~ne da pi{uva.

Otkrivam vo pesnata ^ija misla za skaznite go inspirirala poetot da ja napi{e ovaa pesna? Kakva sli~nost poetot otkriva me|u skaznite i sonot? [to e poinaku vo pesnava od skaznite. Pro~itaj u{te edna{ {to se slu~uva sega so likovite od skaznite. Zo{to babite i dedovcite najmnogu znaat i raska`uvaat skazni?

Opredeluvam - opi{uvam â&#x2DC;ş Opredeli ja i opi{i ja sekoja poetska slika: vo prvata strofa - ~etiri, vo vtorata - dve i vo tretata - edna poetska slika.

Zada~i Pro~itaj ja izrazno pesnava naglas. Prepi{i edna strofa so rakopisni latini~ni bukvi. Zapi{i gi naslovite na skaznite ~ii likovi gi sretna vo pesnava.

s 125


PROLETTA VO DETSKITE TVORBI POTO^E Vo bistroto poto~e, pod trepetna breza srn~e voda pie i lice si mie.

Sonceto go miluva, a vetreto tivko {to prolet ni nosi, mu miluva kosi.

Milanoska Hristina, IV-a odd. OU â&#x20AC;&#x17E;Kire Gavriloski-Janeâ&#x20AC;&#x153;, Prilep

So koi svoi ubavini proletta gi inspirirala tvoite drugar~iwa da gi sozdadat ovie prekrasni tvorbi? [to najmnogu tebe te voshituva vo prolet? Obidi se i ti da go izrazi{ svojot voshit od budeweto na prirodata vo prolet preku pesni~ka ili likovna tvorba. Od va{ite tvorbi uredete go yidniot vesnik vo u~ilnicata. Nekoi od niv pro~itajte gi preku u~ili{nata radiostanica ili ispratete gi vo detskoto spisanie {to go ~itate.

s 126


BLAGIOT ODGOVOR MO@E DA TE IZVLE^E I OD NAJLUTA SITUACIJA


Koj e filozof? Razmenete gi mislewata so drugar~eto.

FILOZOF V~era majka mu na Dejan mu re~e: - Odi vo gradinata da mu pomogne{ na dedo ti. Toj ne odgovori vedna{. Gleda{e nekade niz prozorecot. Majka mu povtori u{te edna{. No toj i ovoj pat se napravi kako da ne slu{a. No koga taa po tretpat mu podvikna, toj naluteno i` se svrte: - Pa dobro, mamo. Zarem ne gleda{ deka razmisluvam?.. - [to razmisluva{? - go pra{a taa. - Pa, ova... - po~na da i` objasnuva Dejan. - Jas sum filozof. - Filozof! - bo`em se za~udi majka mu. - Da, da, filozof - gordo i odgovori Dejan. - Pa {to e toa filozof? - go pra{a taa. - Toa e ~ovek koj mnogu misli i ka`uva umni raboti, - odgovori toj. - Zna~i ti sega misle{e umni raboti? - go pra{a majka mu. - Toga{ ka`i nekoj umen zbor. Dejan kako toa da go ~eka{e. Vedna{ po~na da ka`uva: „Malite deca ne treba da se me{aat vo rabotite na golemite.“ Na majka mu vedna{ i` stana jasno vo {to e rabotata. Zatoa re~e: - Zna~i ti saka{ da re~e{ deka ne treba da odi{ vo gradinata da mu pomogne{ na dedo ti. - Ama ne velam jas, taka velat filozofite, - i` odgovori toj. Majka mu pove}e ne re~e ni{to. Izleze od sobata i po~na ne{to da raboti. Ve~erta, koga se vrati tatko mu od rabota, taa go oble~e noviot fustan i zaedno pojdoa nekade. Toga{ Dejan istr~a pred niv malku podnaluten. - Dobro, mamo, zarem mene ne me nosite so vas? Majka mu ne odgovori vedna{. Dejan povtorno pra{a, no i ovoj pat ne dobi odgovor. Koga po tretpat pra{a, majka mu tivko se nasmevna: - Znae{ sine, - mu re~e. - Eden filozof veli: „Malite deca ne treba da se me{aat vo rabotata na golemite.“ Dejan posaka ne{to da re~e, no koga se priseti za pretpladnevnata slu~ka, ja navedna glavata i so nasolzeni o~i vleze vo sobata. Ivan~o Mitrevski-Majstorot

Odberi si par ☺ Odberi si edno drugar~e so koe }e go ~itate tekstot po ulogi. Ti bidi Dejan, a drugar~eto majkata. ^itajte go samo govorot na li~nostite.

s 128


Razgovarame za raskazot Zo{to Dejan ne oti{ol da mu pomogne na dedo mu vo gradinata? Kakvo opravduvawe i` ka`al na majka mu? Pronajdi ja „mudrata“ re~enica na Dejan. Kakva bila reakcijata na majka mu? Koga sfatil Dejan deka mnogu zgre{il? Povrzi ja so sodr`inata na ovoj raskaz narodnata pogovorka: [to }e si posee{ toa }e si `nee{. Pronajdi i druga pogovorka so isto zna~ewe i zapi{i ja vo tetratkata. Opredeli gi likovite Kolku likovi sretna vo ovoj raskaz? [to misli{ za postapkata na majkata? Kako bi reagirala tvojata majka da se odnesuva{ kako Dejan? Kakvo mislewe ima{ za Dejan?

Otkrij ja celta I Dejan i majka mu izgovaraat ista re~enica kako glavna cel na nivnata poraka i zatoa taa se nao|a vo presekot. Celta {to sakal sekoj od niv da ja postigne so nea e razli~na. Opredeli ja i zapi{i ja vo tetratkata vo vakov Venov dijagram.

Dejan

Malite deca ne treba da se me{aat vo rabotata na golemite

Majkata

Iznesi go svoeto mislewe ☺ ☺ ☺ ☺

Koj e vistinskiot filozof: Dejan ili majka mu? Zo{to? [to nau~il Dejan od postapkata na majka mu? Kako bi postapil ti da be{e na mestoto na majka mu na Dejan? Ti se slu~ilo li i tebe ne{to sli~no? Kako se ~uvstvuva{e toga{?

s 129


Kako se vika ovoj makedonski junak? Ka`i mu na drugar~eto {to znae{ za nego.

BALADA ZA GOCE Vo do`d od olovni zrna v Banica na{a stradna, robinko majko zemjo junakot Goce padna. Spi{tea gradovi, sela, zemjata v crno se zavi, narodot na`alen re{i imeto da ti se slavi. I stana legenda `iva, legenda v pesni zbrana, tvoeto ime Goce, le~e{e v srce rana. I sviden ov~ar so kaval, `etvar so race lesni, raspean siot narod |erdan ti splete od pesni. Rajko Jov~evski

Razgovor za pesnata Koe e najsilnoto ~uvstvo vo pesnata {to te obzede tebe? Protiv kogo se borel Goce? Koga i kade zaginal? Zo{to Goce stanal legenda, a narodot ispeal mnogu pesni za nego? [to go inspiriralo poetot da ja napi{e ovaa pesna?

Razmisli i so svoi zborovi protolkuvaj gi stihovite: „Vo do`d od olovni zrna“ „Zemjata v crno se zavi“ „Legenda v pesni zbrana“

s 130


Najpoznata Goceva misla e: SVETOT GO RAZBIRAM EDINSTVENO KAKO POLE ZA KULTUREN NATPREVAR ME\U NARODITE. z Objasni kako ja razbira{ ti.

Voo~i Vo sekoja strofa ima po dva zbora {to se rimuvaat. Pronajdi gi i zapi{i gi vo tetratkata. Potoa obidi se da napi{e{ zborovi {to se rimuvaat so dadenive: zrna sela `iva kaval -

[to e legenda Narodna tvorba vo koja se zboruva za nekoj zna~aen junak ili nastan. Vo nea mo`e da ima i izmisleni elementi.

Bidete kreativni tvorci Grupirajte se vo timovi i so me|usebna sorabotka izrabotete kniga za Goce Del~ev. Pritoa kako izvori na podatoci koristete gi u~ebnicite, detskite spisanija, knigi i Internet. Osmislete dizajn na naslovnata stranica, a ilustraciite vnatre izrabotete gi sami na ~asot po Likovno obrazovanie. Vo knigata stavete i va{i li~ni poetski i prozni tekstovi posveteni na golemiot junak.

Zada~i z z

z

z

Doma prepi{i ja pesnata so makedonska latinica i nau~i ja naizust. Nau~i ja muzi~kata izvedba na ovaa pesna so pomo{ na roditelite, nastavnikot ili nekoj {to ve}e ja znae. Taa e ispeana na festivalot za detski pesni Zlatno slavej~e vo 1978 godina. Obidi se da nau~i{ i nekoja od mnogute narodni pesni ispeana za junakot Goce Del~ev. Napi{i vo tetratkata {to si nau~il na ~asot po Op{testvo za najgolemiot makedonski revolucioner Goce Del~ev.

s 131


[to znae{ ti za mesnosta Me~kin Kamen? Kade se nao|a?

ME^KIN KAMEN Nedaleku od gradot na prvata republika na Balkanot - Kru{evo postoi eden rid pod imeto Me~kin Kamen. Za imeto na ridot postoi legenda. @iveele mnogu odamna vo malata naselba kraj kru{ite pove}emina bra}a. Se zanimavale so sto~arstvo i zemjodelstvo. Eden den bra}ata se vra}ale od kon ridot koga na niv se spu{tila golema me~ka. Hrabrite kru{ev~ani ne se ispla{ile tuku jurnale na me~kata. Strvnicata frlila golem kamen kon bra}ata, a tie so sekirite v race so po nekolku udari ja ubile. Kamenot {to go frlila me~kata narodot go narekol Me~kin Kamen. Na toa mesto vojvodata Pitu Guli herojski se bore{e i go brane{e gnezdoto na Republika Kru{evo. Be{e toa vo avgust 1903 godina, koga preku mrtvite borci pominaa turskite ordi i vo krv i plamen go uni{tija Kru{evo, zadu{uvaj}i go narodnoto vostanie. Na mestoto kade {to e zaginat legendarniot Pitu Guli, na Me~kin Kamen, mu e podignat spomenik. Toa e `iva legenda na na{eto vreme. Makedonska narodna legenda (Zapi{al: Apostol Pop-Jovanovski)

s 132


Doznavam od sodr`inata Kade se nao|a mesnosta Me~kin Kamen? Kako go dobila imeto? Za u{te koe drugo ime od ovaa legenda mo`e da se pretpostavuva za negovoto nastanuvawe? ^ij spomenik e izgraden na Me~kin Kamen?

Voo~i, zaklu~i i zapi{i Sodr`inata na ovoj tekst podeli ja na dva dela: 1. Imeto na mesnosta Me~kin Kamen i 2. Golemiot istoriski nastan na Me~kin Kamen. [to se raska`uva vo prviot del, a {to vo vtoriot del na legendata? Zo{to spomenikot na Pitu Guli e `iva legenda?

Povrzi gi znaewata od Op{testvo ☺ ☺ ☺ ☺

Vo koe vostanie se vodela bitkata na Me~kin Kamen? Zo{to se krenalo vostanieto? Kakva zada~a si postavil Pitu Guli so svojata ~eta? Kako neprijatelot im oddal po~it za herojskata borba?

Zada~i Nau~i ja narodnata pesna „Bojot zapo~na gore Kru{evo“ vo koja e opeana bitkata na Me~kin Kamen. Presmetaj kolku vreme (vekovi, decenii, godini) ottoga{ do denes e izminato. Raspra{aj gi tvoite babi i dedovci da ti raska`at nekoja legenda za tvoeto mesto ili nekoja li~nost od tvojot kraj. Zapi{i ja vo tetratkata.

s 133


[to e orkestar?

ORKESTAR Pak se bea sobrale decata od na{ata ulica. Go nema{e samo Orhan. Toj se be{e potprel na svojot velosiped na yidot. Me zdogledaa kako izleguvam od doma, no se napravija kako da ne me zabele`uvaat. Zboruvaat mo{ne zagreano, imaat namera da sozdadat orkestar. Sakaat da podgotvat priredba za decata od sosednoto maalo i so parite od vleznicite da kupat nova gumena topka. No, za eden orkestar bea potrebni svira~i. - Jas }e sviram na pijano, - re~e mom~enceto ~ija {to pogolema sestra posetuva{e muzi~ko u~ili{te. - Ne gri`i se, jas }e sviram na violina, re~e deteto ~ij{to tatko svire{e vo orkestarot na operata. - I jas sum ovdeka...Jas...jas...dum...dum...}e ~ukam na tapan, a mo`am da sviram i na zurla, re~e Cigan~eto. - Ne mo`e, re~e najgolemoto od decata, ne e ova svadba...Toa treba da e orkestar, moderen... Decata za mig molknaa i potoa pak po~naa da redat koj na koj instrument }e sviri vo noviot orkestar. Zna~i, orkestarot e ve}e osnovan. Zna~i, osven Orhan, site deca se vo nego. - Da odime kaj nas na proba! - predlo`i najgolemoto dete. - I jas doa|am so vas, re~e Orhan. - Ne mo`e, rekoa vo glas decata, ima{ peda rast samo, treba prvo da porasne{, ajde, re~i mu na tatko ti da ti gi istrgne u{ite...Potoa... - Jas sum dovolno golem, doa|am so vas, pak re~e Orhan. - Ne mo`e, povtorno rekoa decata, ozgora ti ne znae{ da sviri{...Prvo nau~i da sviri{ na nekoj instrument, a potem }e vidime... - Pa, jas od site vas podobro znam da sviram na gramofon, radio, pa duri i na televizor. Otkako go re~e ova Orhan se ka~i na svojot velosiped i kako ptica letna kon ku}ata kade {to treba{e da se odr`i prvata proba na idniot orkestar. No se` u{te ne mi e poznato dali e odr`ana priredbata i dali decata od na{ata ulica kupija nova gumena topka.

s 134

Nexati Zekerija


Podredi Podredi gi re~enicite spored redosledot na nastanite vo sodr`inata na raskazot i prepi{i gi vo tetratkata. Sekoj se opredeluva na koj instrument }e sviri. Samo Orhan ne e so decata {to sakaat da sozdadat orkestar. So velosipedot zamina na mestoto predvideno za prvata proba. So sobranite pari decata imaat namera da kupat nova gumena topka. I Orhan saka da sviri vo orkestarot.

Voo~i i zaklu~i ☺ ☺ ☺ ☺ ☺

Na koe mesto se slu~uva nastanot? [to e potrebno za da se formira orkestar? Spored {to decata go pravele izborot na instrumenti za svirewe? [to sakal da im doka`e Orhan? Pretpostavi dali e odr`ana priredbata i dali decata kupile nova gumena topka?

Izberi edno od tvrdewata i odbrani go svoeto mislewe -

Ako tatko mi e violinist i jas znam da sviram na violina. Za da sviram na nekoj muzi~ki instrument, treba da sum pogolem. Sekoj mo`e da nau~i da sviri na nekoj muzi~ki instrument.

Povrzi so Muzi~ko obrazovanie Kolku svira~i se potrebni za da ima orkestar? Kakvi vidovi orkestri ima? Kako se vika najgolemiot orkestar vo na{ata tatkovina?

Ideja Na ~asovite po Tehni~ko obrazovanie, spored upatstvata na u~itelot, samostojno napravete detski muzi~ki instrumenti. Na ~asovite po Muzi~ko obrazovanie so nastavnikot mo`ete brzo i lesno da nau~ite da svirite na niv i da gi pridru`uvate pesnite {to znaete da gi peete. Vo nekakva prigoda organizirajte priredba i izraduvajte gi va{ite roditeli, babi i dedovci. Za niv toa }e pretstavuva osobena radost. Napi{ete im pokana vo koja }e gi izvestite za povodot, vremeto i mestoto na odr`uvaweto na priredbata. Dobro e ako na pokanata ja zapi{ete i predvidenata programa na priredbata.

s 135


Mnogu e va`no da znae{ Telefonskiot broj na protivpo`arnata slu`ba e 193. Razmenete si gi mislewata so drugar~eto koi drugi va`ni telefonski broevi treba sekoj da gi znae.

OD ^KOR^E DO ^EKOR^E Na eden izlet vo priroda, edno malo dete najde poluprazen kibrit, {to nekoj go zagubil. Se oddale~i od roditelite i zapali edno ~kor~e da vidi kako }e gori. Go zabele`a negoviot postar brat i dotr~a do nego. - Zo{to ja pali{ {umata? - go pra{a. - Kakva {uma? Jas zapaliv samo edno ~kor~e! - odgovori maloto dete. - Od tvoeto ~kor~e do {umata e samo edno ~ekor~e! Ama, kako toa?! - se za~udi detenceto. - Taka. Ti go pali{ ~kor~eto toa plamnuva. Za da ne ti go izgori ra~eto - ti go frla{ na zemjata. ^kor~eto pa|a na suvata treva, taa se zapaluva i... - I? - slu{a{e vtren~eno pomaloto brat~e. - I, so pomo{ na veterot ognot mo{ne brzo }e stigne do {umata. Potem nea ne mo`at da ja izgasnat ni so helikopteri. Ti znae{ deka golemite {umski po`ari se gasnat so pomo{ na helikopteri? Maloto se rasplaka. - Ne pla~i, brat~e, - go posovetuva postariot brat, solzite nema{e da go izgasnat po`arot, ako dojde{e do nego. No, ovie zborovi, {to sega gi slu{na, veruvam deka kaj tebe celosno }e ja izgasnat `elbata za igra so kibrit. Za{to, igrata ne e igra, ako donesuva pla~, gri`i, problemi i materijalni {teti. Igrata e igra ako donesuva vedrina, smea i razonoda!

s 136

Aleksandar Kujunxiski


Gi otkrivam pri~inite - posledicite i dopolnuvam Â?

Maloto dete zapalilo ~kor~e za da _________.

Â?

Od ~kor~eto do {umata e samo edno ~ekor~e zatoa {to ________.

Â?

Maloto se voznemiri i po~na da pla~e od ________.

Â?

Ne treba da se igraat opasni igri. Tie nosat________.

Razmisli i odgovori z

Kakvi se posledicite od po`arot vo {umata, a kakvi vo domot?

z

Kako mo`e da se spre~i predizvikuvawe na po`ar vo prirodata i vo naselenite mesta?

Otkrivaj i u~i z

[to treba da prezeme{ vo slu~aj na po`ar?

z

Poseti po`arnikarska slu`ba i porazgovaraj za nivnata odgovorna i opasna rabota.

Zapomni Za da ne se predizvika {umski po`ar, sekoe palewe na ogin vo prirodata treba da e dobro isplanirano i podgotveno.

Razmisli i podredi Ozna~i gi so broevi redosledno postapkite za bezbedno palewe ogin vo prirodata: -

se kopa plitka dupka vo koja se redat podgotvenite drva za palewe;

-

se izbira prostor podaleku od drvja i grmu{ki;

-

se podgotvuva sad poln so voda za gasnewe na `ar~iwa {to mo`ebi }e se strkalaat od ogni{teto;

-

prostorot se ~isti od suvite lisje i gran~iwa;

-

po iskoristuvaweto, ognot se gasne so pogolema koli~ina voda;

-

izgasnatoto ogni{te se zatrupuva so pesok ili zemja za da ne mo`e vetrot da raznese nekoja iskra {to mo`ebi ne e izgasnata.

-

okolu mestoto za ogini{te se posipuva pesok ili se redat kamewa;

s 137


Osven od naslovot, spored {to u{te mo`e{ da doznae{ deka poetot pee za nekoja ptica?

GALEB Bez treva, bez senka, Vo prekrasen sjaj, Vo modrini sini Vo nebesen stav, Ti galebu plovi{ Niz nepoznat kraj, Osamen i ta`en, Vo pesni i prav. Izmoren so gordost, Pred son~ev cvet, Sekoj den vo polet Niz morska {ir. Sonuva{ mirisna zemja vo svojot let Nigde tvoj prestoj i nigde tvoj mir. So svojata senka do zalez na pat, Ti ve~no si skitnik nad razigran bran. So moreto zbori{ Za izdr`an glad, Ko rubin vo pesok, Izguben si sam. So letni krila Niz burniot den, Ogledalo - more I nebesen svod Te mamat, te nosat, Vo lulka od plen So ta`en krik, Se vra}a{ vo svojot dom. Vol~e Naum~eski

s 138


Razmisli i odgovori Kakvi ~uvstva te obzemaat dodeka gi ~ita{ stihovite? Zo{to? Poso~i nekolku stihovi so koi poetot ja naglasuva tagata i osamenosta na galebot. Kade `iveat galebite? Koi stihovi uka`uvaat na nivnata `ivotna sredina? So {to se hranat tie i kako doa|aat do toa? Objasni kako gi razbira{ stihovite: „Sonuva{ mirisna zemja vo svojot let Nigde tvoj prestoj i nigde tvoj mir.“

Otkrivaj Kakva razlika zabele`uva{ kaj stihovite od site dosega{ni pesni? (Obrni vnimanie na rasporedot na stihovite i nivnata dol`ina.) Otkrij kakvi otstapki mu se dozvoleni na poetot samo vo poezijata. (Obrni vnimanie na upotrebata na golemata bukva, redot na zborovite, formata na zborovite.) Izvle~i svoj zaklu~ok vo vrska so gornite pra{awa.

Povrzi so nastavata po priroda ☺ Koi drugi ptici `iveat pokraj voda? ☺ So {to se hranat tie? ☺ Kakvi sli~nosti imaat so galebite?

Izraboti So pomo{ na u~itelot vo oddelenieto izrabotete galebi od hartija. Pronajdete {ema koja }e vi poka`e kako da go previtkuvate par~eto hartija. Gotovite galebi zavrzete gi so konci i zaka~ete gi da visat vo nekoj agol od u~ilnicata. Va{ite galebi nema da bidat osameni i ta`ni.

Zada~a Pismeno raska`i edno tvoe do`ivuvawe vo vrska so nekoja ptica ili drugo `ivotin~e. Pro~itaj go pred roditelite i sou~enicite.

s 139


JUNI Na krajot od u~ebnata godina u~itelkata napi{a na tabla: ZO[TO GO SAKAME JUNI? A eve {to napi{aa u~enicite vo svoite tetratki: IVAN - Juni go sakam za{to donesuva crveni vi{ni, `olti kajsii, medeni kru{i i mladi ptici vo grankite na drvjata. SNE@ANA - Juni go donesuva letniot raspust! TONI - Ja stopluva vodata vo rekata, po nejzinite bregovi postila zlaten pesok, ja otvora prvata pla`a. VESNA - Junskite ve~eri se polni so svetulki i yvezdi. BE^O - Vo juni dedo mi ja kosi livadata. ZAGA - Juni go sakam za{to e najubav mesec vo godinata. A zo{to e najubav - toa ne mo`am da go objasnam. U~itelkata ne uspea da gi pregleda site tetratki. Vo hodnikot se razlea glasot na yvon~eto. Vo drugite u~ilnici ekna pesna. U~enicite od ~etvrto oddelenie se poglednaa, se nasmevnaa, pa i tie ja prifatija pesnata: „Do gledawe, u~ili{te milo, ti najubav detski dom...“ Nadvor gi ~eka{e junskoto sonce i dolgoto toplo leto. Ona {to ne mo`ea da go napi{at vo tetratkite, sega go se}avaa vo svoite rastupkani srca. Veseliot ~i~ko-prislu`nik se` u{te go trese{e yvon~eto: - Sre}en raspust, dragi moi! Sre}no leto! Vidoe Podgorec

Zada~i  

Na ~asot pro~itajte go tekstot po ulogi. Ispejte i edna pro{talna pesna za u~ili{teto.

Nie znaeme zo{to sekoj u~enik najmnogu go saka juni i zatoa nema da te pra{uvame. Ti posakuvame sre}ni i bezgri`ni denovi, bezbroj novi igri i drugar~iwa. Topli peso~ni pla`i, krajbre`ni {epotewa, nezaboravni patuvawa i polni tetratki so spomeni.

s 140


MAJ^INIOT JAZIK E KLU^ [TO GI OTVORA TAJNITE NA VISTINATA. BEZ NEGO NARODOT ]E OSTANE PRI O^I SLEP, PRI U[I GLUV I PRI RAZUM PROST. SVETI KIRIL


USTEN I PISMEN GOVOR

Razgledaj ja slikata i donesi svoj zaklu~ok: [to pravat dvete deca? [to raboti tretoto dete? Trite deca gi izrazuvaat svoite misli, komuniciraat. Usten govor - usmeno izrazuvawe na mislite i ~uvstvata. Pismen govor - _____________________________________ Usniot govor kaj ~ovekot se razvil vo dale~noto minato, pottiknat od potrebata za me|usebna komunikacija vo procesot na rabotata i zaedni~kiot `ivot. Pismeniot govor se razvil otkako e izmisleno pismoto sostaveno od razli~ni znaci i bukvi koi se zabele`uvale na nekakva podloga.

Napravi sporedba Usno iska`i edna svoja `elba ili poraka pred drugar~iwata. Istata zapi{i ja i vo tetratkata. Koj ja slu{na i razbra tvojata `elba ili poraka? Koj se` mo`e da ja razbere porakata {to ja zapi{a? [to e potrebno da znae{ za da pi{uva{? Koe ti be{e polesno, usnoto ili pismenoto izrazuvawe? Zo{to?

Istra`uvaj Vo enciklopedija ili na Internet pronajdi podatoci za prvobitnoto pismo so znaci {to go koristele lu|eto vo minatoto i podlogata na koja{to pi{uvale.

s 142


NARODEN I STANDARDEN JAZIK POPOT I @ENATA Eden selski pop si ~atel edna{ vo edna selska crkva. Edna `ena o{la da se moli na Boga i videla u crkvata popo, ta i` se u~inilo Gospod e. Ona od vonka zafanala da se moli: - Gospodi, da ni dade{ dvaese-triese glavi goveda; Gospodi, da ni dade{ kone da si imame; da ni dade{ da ni se rodi: `ito i proso; da ni dade{ ov~ici i kozici; Gospodi, pa i parici na fajda da si davame. Popo kato rekla i pari~ki, izvikal od natre: - Pa opira, pa, ele }e prodade{ od stokata pa }e odima{ i pari~kite! Makedonska narodna anegdota

Sogledaj Iako prikaznata e napi{ana na makedonski jazik, zo{to ti be{e pote{ko da ja razbere{ sodr`inata na ovaa narodna anegdota? Koi zborovi ne gi razbra? Koj go koristi ovoj jazik? Ako nekoj od vas znae vo koj kraj na Makedonija se zboruva na ovoj govor, neka im ka`e na site drugar~iwa. Ako ova e govorot od tvojot kraj, ti mo`e{ lesno da go prepoznae{.

Pro~itaj ja u{te edna{ anegdotata za da mo`e{ da gi razbere{ site zborovi: Eden selski pop si ~ital edna{ vo edna selska crkva. Edna `ena oti{la da se moli na Boga i go videla vo crkvata popot, pa i` se pri~inilo deka e Gospod. Zapo~nala u{te odnadvor da se moli: - Gospodi, daj ni dva-trieset glavi goveda; Gospodi, daj ni i kow da si imame; daj ni `ito i proso da ni se rodi; daj ni ov~i~ki i kozi~ki da si imame; Gospodi, pa i pari za ubavo da gi davame. Koga rekla i pari, popot izvikal odnatre: - Pa dosta ti e, neli }e prodade{ od stokata pa }e ima{ i pari!

Izvle~i zaklu~ok Zo{to nema{e nikakava te{kotija da ja razbere{ sodr`inata? Na koj jazik sega ja pro~ita? Razmisli i izvle~i zaklu~ok koj jazik e naroden, a koj standarden. Zo{to treba sekoj da go znae standardniot jazik?

s 143


Ve`bi: Pro~itaj ja narodnata pesna â&#x20AC;&#x17E;Zaspalo mi e kumit~eâ&#x20AC;&#x153; i podvle~i gi zborovite od narodniot jazik {to ne gi razbira{. Objasnete go nivnoto zna~ewe zaedno so drugar~eto, a potoa prepi{i ja vo tetratkata na standarden makedonski jazik. Za se` {to ne ti e jasno pobaraj pomo{ od tvojot u~itel. Zaspalo mi e kumit~e Zaspalo mi e kumit~e na karakamen planina, na suva rida bez voda. Tam pominae drugari, drugari bile kumiti; mu go zemae gun~eto, gun~eto sose kap~eto, urvale dolu poljeto, go prodadoe gun~eto, gun~eto sose kap~eto, za rojno vino crveno, za quta bistra rakija. Narodna pesna

Zada~i Doma napi{i edna misla za drugarstvoto na naroden jazik. Neka ti pomognat tvoite roditeli. Ako ti e polesno, mo`e{ da zapi{e{ nekolku pogovorki {to }e ti gi ka`at na nivniot govor. Na naredniot ~as pro~itajte, iska`ete gi va{ite razmisluvawa i porazgovarajte za razlikite {to }e gi zabele`ite. Odberete edna narodna prikazna (basna, {ega) i napravete dramatizacija. Odigrajte ja na pove}e narodni govori.

s 144


SAMOGLASKI I SOGLASKI Pri izgovorot na koj bilo glas ti izdi{uva{ vozduh. Toga{ niz usnata praznina pominuva vozdu{na struja.

Zabele`i ja i objasni ja razlikata Izgovaraj gi glasno nekolkupati slednive glasovi: a,e,i,o,u, a potoa nekolkupati slednive: k,s,m,|,`. Sega izgovaraj gi naizmeni~no slednive glasovi podredeni vo parovi: a:b; e:g; i:z; o:l; u:f. Objasni ja razlikata pri izgovorot na dvata vida glasovi. Kako pominuva vozdu{nata struja niz ustata pri izgovorot na glasovite so sina boja, a kako pri izgovorot na glasovite so rozova boja?

SAMOGLASKI

A E IO U

SOGLASKI

BVGD\@ ZYJKLQ MNWP RST]FH C^X[

Ve`bi Pronajdi i prepi{i vo tvojata tetratka 10 zbora koi zapo~nuvaat na samoglaska i 10 na soglaska od raskazot â&#x20AC;&#x17E;Gotvarski skazniâ&#x20AC;&#x153; na str. 13. Od sekoja grupa soglaski i samoglaski vo tvojata tetratka sostavi onolku zborovi na kolku {to }e se seti{: ariod

pkota

trataetk

ut~iekal

Dario odi rodi rod radio dari

s 145


SLOG Povtori Minatata godina ti nau~i deka zborovite se sostaveni od glasovi: od samoglaski i soglaski. Nau~i i toa deka glasovite mo`e da se grupiraat vo pomali delovi na zborot. Tie pomali delovi na zborot se vikaat SLOGOVI.

Sogledaj i zaklu~i Pro~itaj gi glasno slednive zborovi podeleni na slogovi:

tet-rat-ka; o-sum; og-lad-nev; mo-liv-~e; pe-tel; zbo-ru-va-at; sme-at; ka-fe-a-vi. Izbroj i zapi{i po kolku soglaski ima vo sekoj zbor. Izbroj i zapi{i po kolku samoglaski ima vo sekoj zbor. Sega izbroj gi slogovite vo sekoj zbor. So koj broj se sovpa|aat: so onoj na soglaskite ili na samoglaskite?

Zapomni Vo sekoj slog mora da ima edna ___________. Spored toa, nositel na slogot e samoglaskata. Brojot na slogovite vo zborot go opredeluvame spored brojot na____________. Mo`e li slogot da bide sostaven samo od edna samoglaska?

Ve`bi Vo slednava niza zborovi, deset ne se pravilno podeleni na slogovi. Najprvo podvle~i gi so moliv~e, a potoa prepi{i gi vo tvojata tetratka so pravilna podelba na slogovite: ko-ko{-ka, smee-we, Bil-ja-na, Dej-an, oro-vod-ec, u-~il-ni-ca, so-nce, por-aka, ja-bol-ko, kut-i-ja, vol-k, te-le-vi-zor, rad-io, i-men-ka, ok-tom-vri, o-ti-do-a, ja-jce, str-el-ka.

s 146


PRENESUVAWE NA DEL OD ZBOROT VO NOV RED ZAPOMNI 1. Koga vo redot ne mo`e{ da go napi{e{ cel posledniot zbor, treba da go podeli{. Pritoa treba da vnimava{ kako go pravi{ toa. Ako znae{ da gi deli{ zborovite pravilno na slogovi, }e znae{ i pravilno da prenesuva{ del od zborot vo noviot red.

PRIMERI: Ma-kedonija Make-donija Makedo-nija Makedoni-ja

kras-tavica tet-ratka krasta-vica tetrat-ka krastavi-ca

pos-ledniot ma-temati~ar son-ce posled-niot mate-mati~ar brat-stvo posledni-ot matema-ti~ar zbor-~e Koj pravopisen znak se pi{uva na matemati-~ar do-a|a krajot od redot za da se ozna~i deka zborot e podelen?

2. Dve samoglaski edna do druga vo zborot se oddeluvaat.

NE: o~-aen tea-tar Zapi{i vo tetratkata kako }e preras-ean nese{ vo nov red del od slednive snao-dliv zborovi: prooden, znaewe, viulica, smeewe

3. Dve soglaski edna do druga vo zborot se oddeluvaat.

NE: go-stin te-{ko Zapi{i vo tetratkata kako }e gi so-nce podeli{ za prenesuvawe vo nov red stra-{no slednive zborovi: kulturno, misla, majka, slo`no, oblaci

4. Ne se prenesuva edna samoglaska vo noviot red i koga taa pretstavuva slog.

NE: otido-a pi{uva-a Zo{to ne mo`e{ da prenese{ vo vlego-a nov red del od slednive zborovi, nacrta-a iako se sostaveni od dva sloga: smea, strea, boa, see, lea, stoi, broi...

TUKU: o~a-en te-atar rase-an sna-odliv

TUKU: gos-tin te{-ko son-ce stra{-no

TUKU: oti-doa pi{u-vaa vle-goa nacr-taa

s 147


KONKRETNI I APSTRAKTNI (MISLENI) IMENKI Izvle~i gi imenkite vo tvojata tetratka od sledniov tekst: „... I tokmu koga volkot ja ra{iril ustata so seta sila, se slu{nal lae` na love~ko ku~e vo blizinata. Volkot, od strav, tolku silno ja zatvoril ustata i {traknal so ~elustite, {to bolniot zab mu izletal samiot. Letnale da begaat i volkot i lisicata bez pozdrav, sekoj na svoja strana. Po nekolku dena, mu minala bolkata na volkot i toj si rekol so umot: - Bre, bre, bre, za prvpat me usre}i love~ko ku~e!“ (Od raskazot „Zabobolka“ na Slavka Maneva)

Potseti se Objasni mu na drugar~eto zo{to vo tekstot site imenki se op{ti. Koi imenki se sopstveni? Ka`i nekolku primeri.

Sogledaj i zaklu~i KONKRETNI IMENKI

APSTRAKTNI IMENKI

volk usta zab ku~e lisica ~elusti

sila blizina strav pozdrav strana bolka

Koi od navedenive imenki ozna~uvaat imiwa na predmeti i su{testva {to mo`e{ da gi vidi{, da gi dopre{ ili da gi opi{e{ kako izgledaat zatoa {to si gi videl nekoga{? Toa se __________ imenki. Napi{i vo tetratkata u{te deset imiwa na predmeti ili su{testva {to se vo tvojata u~ilnica, pokraj dadenive: yid, vrata, moliv, u~itelka, ____________________ Razgledaj gi imenkite od desnata kolona. Obidi se da opi{e{ kako izgledaat silata, stravot ili umot. Zo{to ne mo`e{? Apstraktni (misleni) imenki - ozna~uvaat ime na ne{to {to ne mo`e da se vidi, dopre, tuku samo se ~uvstvuva ili se zamisluva: dobrina, sre}a, zlo, gordost, _____________ (napi{i u{te desetina apstraktni imenki)

s 148


Zada~i Zapi{i vo tetratkata se` {to gleda{ na slikata. Taka ti }e zapi{e{ pove}e konkretni imenki. Sostavi sedum re~enici. Vo sekoja od niv upotrebi po edna od slednive imenki: utro, sonce, u~enici, sre}a, nasmevki, ulica, majka. Podle~i gi so crvena boi~ka konkretnite imenki, a apstraktnite (mislenite) so sina. Od raskazot â&#x20AC;&#x17E;Soobra}ajna gre{kaâ&#x20AC;&#x153; na str. 54 vnesi gi vo vakva tabela konkretnite i apstraktnite imenki: KONKRETNI IMENKI

drugar~iwa, glava, ...................

APSTRAKTNI IMENKI

gre{ka, den, sovest, ..................

s 149


RODOT KAJ IMENKITE

kow

sun|er

kniga

Go

ce

rt

moliv

ic

da

a

ezero

tabla

majka

dr

vo

e

jajc

uvo

dete

sonce

jagne

Sogledaj i zapi{i Opredeli go rodot na imenkite grupirani okolu zborovite: toj, taa i toa i prepi{i gi vo tetratkata spored slednovo barawe: 1. Imenki od ma{ki rod: _____________ 2. Imenki od `enski rod: ____________ 3. Imenki od sreden rod: _____________ Objasni i zapi{i spored {to go opredeli rodot kaj imenkite. Zabele`i na koja samoglaska zavr{uvaat imenkite od `enski rod. Na {to zavr{uvaat imenkite od ma{ki rod - na soglaska ili na samoglaska? A imenkite od sreden rod, na koi dve samoglaski zavr{uvaat?

Zada~i Od raskazot â&#x20AC;&#x17E;Akvariumâ&#x20AC;&#x153; na str. 36 izvle~i po deset imenki od trite roda i podredi gi vo vakva tabela: ma{ki rod

ĂŚenski rod

sreden rod

Razmisli i zaklu~i kako polesno }e go opredeli{ rodot kaj imenkite {to se vo mno`ina. Vo slednive imenki tri ne se od `enski rod. Pronajdi gi! sudija, sestra, lopata, ~i~ko, guma, broj, masa, supa.

s 150

a

kre

gradin

~evel selo

pt

a Jan

jogu

ma~or

ulica


BROJOT KAJ IMENKITE - EDNINA I MNO@INA

Razgledaj gi slikite i na mestoto od praznata linija zapi{i pokraj sekoja imenka kolku se na broj predmetite ili su{testvata {to gi ozna~uvaat. Odgovorite zapi{uvaj gi vo tetratkata: ________ moliv ________ molivi; ________ kniga ________ knigi; ________ jagne ________ jagniwa. Sega zadr`i go tvoeto vnimanie na imenkite od levata kolona: moliv, kniga, jagne i imenkite od desnata kolona: molivi, knigi, jagniwa. Objasni zo{to imenkite imaat razli~na forma? [to ozna~uvaat ednite, a {to drugite?

Zaklu~i: Ako imenkite ozna~uvaat ime na samo eden predmet, lice ili su{testvo, toga{ tie se vo ___________: stol, masa, dedo, kru{a, zajak... (napi{i u{te pet imenki vo ednina). Ako imenkite ozna~uvaat ime na pove}e predmeti, lica ili su{testva, toga{ tie se vo mno`ina: stolovi, masi, dedovci, kru{i, zajaci... ( dopi{i u{te pet imenki vo mno`ina).

Zapomni: Sopstvenite imenki ne obrazuvaat mno`ina: Prilep, Gligor, Dragor, Jablanica, Veles, Sokolarci, Makedonija, Evropa ...

s 151


Ve`bi i zada~i Imenkite: ververi~ka, volci, tetratka, {trkovi, kowi, kreda, kompjuteri, yvezda, dete, reki vo tabela {to sam }e ja nacrta{ vo tetratkata rasporedi gi spored dadeniot primer. Imenki vo ednina

Imenki vo mno`ina

Izdvoj gi imenkite od edna pesna po sopstven izbor i zapi{i gi vo tabelata so moliv vo boja. Napi{i ja drugata forma na sekoja imenka od tabelata: imenkite {to se vo ednina, napi{i gi vo mno`ina. Onie imenki {to se vo mno`ina, napi{i gi vo ednina. Primer: ververi~ka - ververi~ki volci - volk

Koristi go kompjuterot Izraboti vakva tabela vo kompjuterskata programa Word i vo nea napi{i po 5 imenki vo ednina i vo mno`ina. Zapomni go dokumentot so naslov â&#x20AC;&#x17E;Brojot kaj imenkiteâ&#x20AC;&#x153; i isprati i go po e-po{ta na svojata u~itelka.

ZA TALENTIRANITE [ega Go pra{ala u~itelkata Mile od 4-a oddelenie vo koj broj e imenkata pantaloni - vo ednina ili vo mno`ina. Otkako se podzamislil, Mile odgovoril: - Vo gorniot del e vo ednina, a vo dolniot del e vo mno`ina! [to misli{ ti, zo{to Mile ne e vo pravo? Opredeli go to~niot broj na imenkata pantaloni! Doseti se u{te na nekolku vakvi imenki!

s 152


OPISNI PRIDAVKI Se opi{uvam sebesi: (pridavkite {to }e gi dopi{e{, napi{i gi so crvena boi~ka): Jas sum ____ u~enik. Mojata kosa e ____. Imam _____ o~i. Nosam _____ patiki. Ja sakam _____boja. Za mene velat deka sum _____ dete.

Ti ve}e znae{ deka pridavkite ozna~uvaat kakvo e, ~ie e i od {to e napraveno ne{toto. [to ozna~uvaat pridavkite {to gi napi{a? Na koe pra{awe odgovaraat? Zadr`i se na sekoja pridavka i razmisli {to poka`uva. Zaklu~i: Opisni pridavki se onie {to gi _________ predmetite i su{testvata. Primeri: sino nebo, {arena peperuga, veseli deca, {iroka ulica... (napi{i u{te pet opisni pridavki).

Zada~i Otkrij koi pridavki se opisni i zapi{i gi vo tetratkata. Pokraj sekoja opisna pridavka dopi{i po edna imenka {to }e i` odgovara. Prepi{i gi re~enicive i dopi{i i` po edna opisna pridavka na sekoja imenka: Na istok osamnuva{e _______ utro. Vo ______ gradina ________ trendafil `edno go o~ekuva{e plisokot na ______ son~evi zraci. Niz negovite ______ cvetovi kako biserni zrna svetkaa bezbroj _____ kapki rosa.

s 153


LI^NI ZAMENKI Odgovori vo tetratkata Koj mo`e da zboruva od `ivite su{testva? Za kogo veli JAS liceto {to zboruva? Na koe lice mu se obra}a so TI prvoto lice? Koja zamenka ti poka`uva deka prvoto i vtoroto lice razgovaraat za liceto koe{to ne e prisutno? Koe e toa lice?

Zaklu~i Zborovite koi{to gi zamenuvaat imiwata na licata se vikaat LI^NI ZAMENKI. Li~nite zamenki imaat formi za ednina i za mno`ina: L I ^ N I Prvo lice

Z A M E N K I

Vtoro lice

Treto lice

ednina

mno`ina

ednina

mno`ina

ednina

mno`ina

JAS

NIE

TI

VIE

TOJ, TAA, TOA

TIE

Zaklu~i: Samo edna li~na zamenka ima formi za ma{ki, `enski i sreden rod. Koja e taa? Zabele`i go liceto i brojot!

Zada~i Prepi{i gi re~enicite, a na mestoto na linijata stavi ja li~nata zamenka {to odgovara: _____ recitira{ najdobro od site. _____ otidoa na kino. _____ sme primerni u~enici. _____ mu pomogna na starecot. Prepi{i gi vo tetratkata dadenive imenki i li~ni zamenki, taka {to na sekoja imenka }e i` ja dodade{ soodvetnata li~na zamenka: Mitre tie Ku~eto toj tato, mama i bato nie Petre i jas toa

s 154


VREME KAJ GLAGOLITE SEGA[NO, MINATO I IDNO Sraboti samostojno Podvle~i gi so moliv~e glagolite vo sledniov tekst: Bubamarata letka nad cve}iwata vo gradinata i pla~e. - Zo{to pla~e{? - ja pra{a peperugata. - Tie }e svenat. Ne mo`am da gi napojam so svoite solzi... - prodol`i da pla~e bubamarata. - Devoj~eto zaboravi da gi navadi. A jas postojano gi ~istev od vo{kite. No sega }e se isu{at. (Od raskazot „Cve}iwata i obla~eto“ od Gorjan Petrevski)

Sogledaj i zaklu~i Razgledaj gi glagolite dadeni vo trite koloni i zabele`i ja razlikata me|u niv: vo koe vreme se vr{i dejstvoto ozna~eno so niv? letka pra{a }e svenat pla~e zaboravi }e se isu{at ne mo`am ~istev }e pu{tam Koga letka i pla~e bubamarata? (Sega - vo ovoj moment.) Koga pra{a peperugata? (Vo minatoto - pred izvesno vreme, v~era...) Koga }e svenat i }e se isu{at cve}iwata? (Vo idnina - utre, zadutre, po nekolku dena...) ^ISTAM

^ISTEV

]E ^ISTAM

SEGA[NO VREME

MINATO VREME

IDNO VREME

Proveri gi svoite znaewa Pronajdi i zapi{i po pet glagoli od trite vremiwa od raskazot „Peperutka“ na str. 120. Prepi{i gi slednive glagoli i pokraj sekoj glagol napi{i ja formata i za drugite dve vremiwa: tr~a, dojdoa, letavte, }e igrame, sednav, }e ~itam , crtate, viknaa.

Jazi~na igra Organizirajte se vo nekolku grupi: vo prviot krug sekoj treba da ka`e po eden glagol vo sega{no vreme. Onoj {to }e zgre{i, otpa|a od igrata. Vo naredniot krug treba da se ka`uvaat glagoli vo minato vreme, vo tretiot - vo idno vreme. Igrata trae dodeka ostane samo eden u~enik vo sekoja grupa, koj ne zgre{il. Nagradete go so aplauz.

s 155


BROEVI ZA PRIBLI@NA BROJNOST

Dedo ima dve kravi. Na pticite im frliv pet-{est grsta p~enica. Vo na{ata paralelka ima dvaeset i {est u~enika. ^etiri deca se raspeale na cel glas. Za stotina denari mo`e da se kupat dva-tri kilogrami ovo{je.

Sogledaj i zaklu~i Koi od broevite vo re~enicite ozna~uvaat to~no izbrojano koli~estvo? A koi broevi ozna~uvaat pribli`no koli~estvo? Kako se vikaat broevite {to ozna~uvaat pribli`no koli~estvo? Broevi za to~na brojnost

Broevi za pribli`na brojnost

dva pet osum deset trinaest

dva-tri pet-{est sedum-osum desetina tri-~etirinaeset

Zada~i Sostavi pet re~enici vo koi }e gi upotrebi{ broevite za pribli`na brojnost od tabelata. Obrazuvaj broevi za pribli`na brojnost od slednive broevi za to~na brojnost: tri i ~etiri, dvanaeset i trinaeset, dvaeset, trieset.

Zapomni: Broevite {to ozna~uvaat pribli`na brojnost se pi{uvaat so edno T, a dropkite so dve T (desettina, petnaesettina, dvaesettina ...)

s 156


PI[UVAWE SO ZBOROVI NA POVE]ECIFRENITE BROEVI I BROEVITE ZA PRIBLI@NA BROJNOST Pro~itaj gi re~enicite, a potoa prepi{i gi vo tetratkata. Broevite pi{uvaj gi so zborovi: Jas sum roden na 10. 12. 1999 godina. Godinata ima 365 dena i 12 meseci. Pred 12-13 dena go proslavivme rodendenot na majka mi. Ni dojdoa 7-8 gosti.

Zabele`i Koi broevi se iska`ani od eden zbor, a koi od pove}e zborovi? Zabele`i kako se pi{uvaat broevite {to se sostaveni od pove}e zborovi spoeno ili odvoeno? A kako gi napi{a broevite za pribli`na brojnost? Nacrtaj vakva tabela vo tvojata tetratka i vnesi gi broevite kako {to ti e ozna~eno: Broevi sostaveni od pove}e zbora

Broevi za pribli`na brojnost

56 238 349 731 1009 2357 25 63 118 226 672

7-8 12-13 3-4 6-7 15-16 17-18 20-30 52-53 200-300 120-130 500-600

pedeset i {est dveste trieset i osum trista ~etirieset i devet sedumstotini trieset i eden iljada i devet

sedum-osum dva-trinaeset

pet-{esnaeset

pedeset i dva-tri dva-trista sto-dvatrieset

Zaklu~i i primenuvaj vo pi{uvaweto Broevite {to se sostaveni od pove}e zborovi se pi{uvaat odvoeno. Kako }e gi napi{e{ broevite: od 10 do 20, 100, 200... i 1000? Napi{i gi so zborovi i napravi razlika. Broevite za pribli`na brojnost se pi{uvaat so crti~ka me|u dvata broja od koi se sostaveni.

s 157


GLAVNI ^LENOVI NA RE^ENICATA Eve edna re~enica: Po {irokata ulica lu|eto brzaat kon plo{tadot. Da se obideme od nea da napravime pokusa re~enica od dva dela. Na pr.: Ulica brzaat. Ili: Lu|eto plo{tadot. Ima li jasna misla vo nekoja od niv? Zo{to? Prodol`i da pravi{ i drugi kombinacii dodeka ne dojde{ do onoj spoj na zborovi {to }e iska`uva logi~na misla. Sigurno ja pronajde najdobrata vrska me|u dvata dela koi pretstavuvaat najkusa prikazna vo koja se ka`uva za kogo se zboruva i {to pravi toj nekoj.

LU\ETO

Koj brza?

BRZAAT.

[to pravat lu|eto?

Zapomni Re~enicata ima dva glavni (osnovni) dela. Od niv doznavame koj ne{to pravi i {to pravi. Tie se vikaat podmet i prirok.

Zada~a Podvle~i gi so moliv~e glavnite ~lenovi vo slednive re~enici: Goce ~ita kniga. Na{ata u~itelka dojde najrano. Nie sekoga{ si pozajmuvame knigi. Se` u{te stoi na{iot Sne{ko.

s 158


PODMET

Odgovori i zapi{i vo tetratkata: [to e visoko? Koj se smee? Koj e seriozen? Podvle~i gi zborovite {to gi napi{a kako odgovor na pra{awata. _______ e visoko.

_______ se smee.

______ e seriozen.

Zabele`i i zaklu~i So sekoj odgovor ti go dobi glavniot ~len na re~enicata - podmetot. Podmetot poka`uva koj ja vr{i rabotata. Na koe pra{awe go barame podmetot? Koga }e go postavime pra{aweto koj, a koga {to? Zaklu~i od dadenite primeri: Toj recitira mnogu dobro. - Koj recitira? ____________ Snegot se topi. - [to se topi? __________ Kakvi vidovi zborovi se: sneg, drvo, `ena, ma~e? A kakov vid zbor e toj? Zaklu~i: so koi vidovi zborovi mo`e da bide iska`an podmetot?

Proveri gi svoite znaewa Prepi{i gi re~enicive vo tetratkata i podvle~i go podmetot. Slu`i se so pra{aweto koj ili {to: Mi se skina petlicata. Biljana izleze nadvor. Silno tresna vratata. Nie sakame interesni igri. Me zabole rakata od pi{uvawe.

Dodaj go podmetot vo sekoja re~enica: Na vrap~iwata _____ im dade tro{ki. _______ otide na rabota. _______ ja pro~itav lektirata. V~era _______ mesi leb. Utre i ____ }e mesi{ leb.

s 159


P R I R O K

[to pravi Tom?

[to pravi bebeto?

[to pravi deteto?

Zapi{i go odgovorot na sekoe pra{awe vo tvojata tetratka. Podvle~i go sekoj zbor vo re~enicata {to ti poka`uva {to pravi Tom, {to pravi bebeto i {to pravi deteto.

Zaklu~i So odgovorot na sekoe pra{awe ti go napi{a prirokot. [to poka`uva prirokot vo re~enicata? Od koj vid zborovi e iska`an prirokot? (Odgovorot zapi{i go vo tetratkata.) Nie u~ime za prirok. U~itelkata objasnuva. Snegot se topi. Mojot tatko se vrati od rabota. Prirokot poka`uva kakva rabota vr{i podmetot.

Proveri gi svoite znaewa Podvle~i gi so moliv~e prirocite vo slednive re~enici: Lu|eto brzaat po sne`nite ulici. Sekoga{ stanuvam vo 7 ~asot. Baba mi mi splete {areno {al~e. U~enicite }e odat na natprevar.

s 160


ZBOROVI SO ISTO ILI SLI^NO ZNA^EWE Lele, kolkavo ku~e!

Toa e mojot pes.

[to misli{ ti, {to videle decata: ku~e ili pes? Nacrtaj vakva tabela vo tvojata tetratka, razmisli i zapi{i so koj drug zbor (ili pove}e zborovi) }e go ka`e{ istoto {to e ozna~eno so dadeniot zbor: Poim

odi

mrak

govori

Zbor so isto ili brza so sli~no tr~a zna~ewe

stena

glumec

radost

majka

artist akter

Zaklu~i Vo na{iot jazik ima po dva i pove}e zborovi {to imaat isto ili sli~no zna~ewe. Razmisli i ka`i {to se postignuva so upotrebata na razli~ni zborovi za eden ist poim. Zada~a Prepi{i gi vo tvojata tetratka slednive re~enici. Pritoa sekoj istaknat zbor zameni go so drug {to ima isto ili sli~no zna~ewe.

Po patot ~ekore{e edno edno mom~e. Ja oblekov novata fanela. Dedoto ima{e dolga bela brada. Jovanka e ubava moma. Moeto `iveali{te ima 80 kvadrati.

s 161


ZBOROVI SO SPROTIVNO ZNA^EWE

Izigrajte ja ovaa igra so drugar~eto od klupata: Ti mu ka`uva{ eden zbor, a toa vedna{ treba da ti ka`e zbor {to ima sprotivno zna~ewe. Pr.: ti veli{ visok, a drugar~eto - nizok. Drugar~eto ka`uva dobra, a ti treba da ka`e{ lo{a. Istovremeno zapi{uvajte gi zborovite vo parovi (den - no}; utro - ve~er; sre}a - nesre}a). Igrata neka zavr{i toga{ koga eden od vas ne mo`e pove}e da se seti na soodveten zbor so sprotivno zna~ewe od ka`aniot. Prebrojte gi zborovite na koi ste se setile. Otkrij koj par zapi{al najmnogu vakvi zborovi. Zapi{i gi zborovite koi ne ste gi zapi{ale so drugar~eto.

Primeni Prepi{i gi zborovite vo tetratkata i pokraj sekoj napi{i drug zbor so sprotivno zna~ewe: sre}a _____ mol~i ______ ne`nost _________ brzo ______ debeli _____ prijatelstvo _______ zdrav _____ vistina _____ vojna ______ toplo ______ bolest _______ qubov ________ vredni ______ gol ______ mrazi _______ Pronajdi vo koj naslov od temite na ovoj u~ebnik ima dva glagola so sprotivno zna~ewe.

s 162


GOLEMA BUKVA KAJ IMIWATA NA INSTITUCII, ADRESI, SPISANIJA I PRAZNICI JANE: Mojot tatko raboti vo Institutot za makedonski jazik „Krste Misirkov“. Toj se nao|a do zgradata na Makedonskata radio i televizija i Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija. ACE: Znam, znam kade se nao|a Institutot, za{to vo blizina e zgradata na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi“ kade {to raboti majka mi. Fakultetot se nao|a na bulevar „Krste Misirkov“.

Zabele`i i zaklu~i So kakva po~etna bukva se napi{ani imiwata na instituciite i adresite? Razgledaj gi primerite dadeni podolu i donesi svoj zaklu~ok kade treba da ja upotrebuva{ golemata bukva pri pi{uvawe na imiwata na adresi, institucii, knigi, spisanija i praznici. ADRESI ulica „Nikola Karev“ kej "„13 Noemvri“ bulevar „Partizanski odredi“ ulica „Ilindenska“ bulevar „11 Oktomvri“ KNIGI I SPISANIJA [e}erna prikazna Laga reka ne gazi Na{ svet Razvigor Utrinski vesnik Nova Makedonija

INSTITUCII Makedonski naroden teatar Komercijalna banka Vrhoven sud na Makedonija Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski“ Osnovno u~ili{te „Goce Del~ev“ PRAZNICI Sveti Nikola Prvi maj (1 Maj) Bo`i} i Bo`ik Bajram Veligden Nova godina

Zada~a Prepi{i gi slednive re~enici vo tvojata tetratka, no vnimavaj pravilno da ja upotrebi{ golemata bukva: Denes e 24 maj - den na slovenskite prosvetiteli sv. kiril i metodij. Vo moeto u~ili{te nikola karev se odr`a sve~ena priredba. Nea ja sledea i novinari od televizija telma i od spisanieto za deca i mladinci na{ svet. Mene mi ja podarija knigata so gatanki sto sonca od video podgorec za pesnata na{ite prvi u~iteli. So nea u~estvuvav na u~ili{niot konkurs.

s 163


PRAVOPISNI ZNACI NAVODNICI Za rodenden ja dobiv knigata „Vol{ebnoto samar~e“. Prekrasna e! ]e ti ja pozajmam da ja pro~ita{.

A jas }e ti gi dadam poslednite broevi na spisanieto „Razvigor“. Me voodu{evuva rubrikata „Iv~e jazi~no detektiv~e“.

Pro~itaj vnimatelno Gostite se smestija vo hotelot „Turist“. Mojot drugar `ivee na ulica „Nikola Karev“. Vo moeto semejstvo redovno se ~ita vesnikot „Dnevnik“. Ne propu{tam da gi gledam emisiite „Aj ti zami`i“ i „Govorime sporime“. Lektirata „Meri Popins“ ja pro~itav za dva dena. Majka mi mi re~e: „^itaweto }e te odnese mnogu visoko vo `ivotot“.

Zabele`i i zaklu~i Kako se napi{ani naslovite na knigite, vesnicite (spisanijata) i emisiite? ^ii imiwa u{te se napi{ani vo navodnici? ^ii zborovi vo ~etvrtiot primer se staveni pod navodnici?

Kade se koristat navodnicite? Pri pi{uvawe naslovi na knigi, spisanija, vesnici, filmovi, emisii, operi i drugi umetni~ki dela. Pri pi{uvawe imiwa na firmi, pretprijatija, fabriki, ulici, hoteli i sli~no. Pri naveduvawe na tu|i zborovi i misli (citati od literaturni dela, govori). Navodnicite treba sekoga{ da gi pi{uva{ pravilno: na po~etokot otvoreni navodnici koi se pi{uvaat vaka: („) i na krajot - zatvoreni navodnici koi se pi{uvaat vaka: (“) Razgledaj gi u{te edna{ gornite primeri!

s 164


PROVERI GI SVOITE ZNAEWA ^itaj vnimatelno, razmisli i odgovori pismeno vo svojata tetratka. 1. Lu|eto ~esto ja posetuvaa planinata. Tamu duva{e sve`o vetre, a tie baraa spas od pekolnata gore{tina... Zo{to lu|eto ~esto ja posetuvaa planinata? 2. Oblacite se sudrija na neboto. Silno grmna i svetna. Ive ispla{eno go zatvori prozorecot. I lastovi~kite se piknaa vo svoeto gnezdo... [to e zaedni~ko za Ive i za lastovi~kite? 3.

Pokana za priredba vo OU â&#x20AC;&#x17E;Prvi majâ&#x20AC;&#x153; na 10 juni (petok) 2010 god. Po~etok - 18:00 ~asot Dali mo`e na priredbata da prisustvuvaat pokanetite roditeli {to rabotat vo popladnevnata smena? a) da b) ne

4. Prepi{i ja re~enicata so rakopisni latini~ni bukvi i dopolni ja so zbor so sprotivno zna~ewe. Potokot e plitok, a ezeroto e _______________. 5. Prepi{i i dopolni: Jazikot {to se koristi vo literaturata, vo site mediumi, vo site institucii i ima utvrdeni pravila se vika ______________ jazik. 6. Napi{i u{te najmalku dva zbora {to iska`uvaat isto ~uvstvo kako zborot sre}a: __________________________________________. 7. Prepi{i vo tetratkata i dopolni: Vo teatarot se izveduvaat _____________ pretstavi. Ulogite vo pretstavite mo`e da bidat izvedeni od glumci i od __________. Takvite pretstavi se vikaat _____________. Mestoto kade {to se izveduva pretstavata se vika ___________. 8. Dopolni gi re~enicite: Vesnicite {to izleguvaat sekoj den so edno ime se vikaat _________ pe~at. Moeto spisanie zaedno so spisanijata {to gi ~itaat moite pomladi i povozrasni drugar~iwa go so~inuvaat _________ pe~at.

s 165


BRZ KVIZ Ovoj kviz organizirajte go na ~asot so va{iot u~itel. Sekoj neka si podgotvi tri karton~iwa so mo`nite odgovori: A, B i V. Otkako u~itelot }e vi go postavi pra{aweto i na tabla (grafoskop) }e gi napi{e trite mo`ni odgovori, na dadeniot znak sekoj neka go podigne karton~eto so bukvata {to se sovpa|a so to~niot odgovor. To~niot odgovor zapi{uvaj go vo tetratkata! 1. Zbor so sprotivno zna~ewe na zborot vla`no, e: a) obla~no b) suvo v) vodeno

7. Kolku samoglaski ima vo zborot raspust? a) ~etiri b) tri v) dve

2. Zborovite se smee i pee se: a) pridavki b) broevi v) glagoli

8. Li~na zamenka e zborot: a) jas b) eve v) na

3. Od navedenive zborovi opisna pridavka e: a) {arena b) tetratka v) pi{uva

9. Vo re~enicata Zavr{i u~ebnata godina prirok e: a) zavr{i b) u~ebnata v) godina

4. Vo minato vreme e upotreben glagolot: a) }e dojdam b) otide v) igrate

10. Vo re~enicata Ilina ~ita kniga podmet e: a) Ilina b) ~ita v) kniga

5. Od navedenive imiwa, vo navodnici treba da stoi: a) vujko Ace b) ku~eto Lesi v) knigata Spomenka

Oceni se sam

6. Imenki vo mno`ina se: a) kniga i stranici b) pesni i peja~i v) u~ili{te i u~enici

s 166

Za sekoj to~en odgovor dobiva{ po eden bod. Soberi gi bodovite i utvrdi dali dovolno si go sovladal materijalot od vtoroto polugodie. Dali si zadovolen od vkupniot broj na bodovi? Ne zaboravaj deka vrz osnova na ova, }e go nadgraduva{ idnoto znaewe.


RE^NIK NA NEPOZNATI I POMALKU POZNATI ZBOROVI A al~en - nenasiten B brazda - tesen dolg trap koj se sozdava so V

orawe na zemjata bazirani - zasnovani

G vada - brazda po koja te~e voda za D \ E @ Z Y I J K

navodnuvawe vepar - ma{ka diva sviwa vjasa - brza voobrazen - onoj {to se zamisluva deka e ne{to, nadmen, naduen, odva`en vosklikna - izvika od radost, od silna vozbuda vrvulica - mno`estvo lu|e, mnogu narod, povorka vreteno - drveno stap~e koe na sredinata e podebelo i zaobleno; slu`i za namotuvawe na pre|ata koga se prede vr{nik - kapak vrz koj se stav `ar za pe~ewe leb i drugo vtren~eno (gleda) - gleda so zdrven pogled, vko~aneto

L glog - {umsko ovo{no drvo so trwe i so mesesti crveni plodovi Q M N

guna, gun~e - selska gorna topla obleka so{iena od gruba volnena tkaenina gostej}i se- po~estuvaj}i se od ponudenata hrana od doma}inite

W delmi (vo narodniot jazik) - neli - ukras na `enska glava vo O dijadema forma na kruna P dru`equbiv - onoj {to saka da se dru`i , da drugaruva

R S T ] U

endemi~no (drvo) - redok vid rastenie {to viree samo vo odredena oblast (primer: borot molika na Pelister) ekologija - nauka za zdrava i ~ista `ivotna sredina ekolo{ki - se odnesuva na zdravata i ~ista `ivotna sredina

F zgovorna (dru`ina)- slo`na, kako {to }e H C

se dogovorat, taka site postapuvaat zdiv - vozduh {to se ispu{ta pri di{eweto

^ ideja - zamisla, pottik za ne{to X [

ilustrator - crta~ na ilustracii, slikar ilustracija - slikovit dodatok (crte`, slika, {ema) {to go pojasnuva i go dopolnuva tekstot

inspiracija - pottik za nekakva aktivnost institucija - ustanova, organ na vlasta, nau~en ili obrazoven centar informacija - podatok za nekoj fakt, soop{tenie, izvestuvawe ita - brza

A B V G D

jurnale - trgnale vo juri{, napadnale

\

kavga - raspravija, karanica karakamen (turcizam) - crn kamen kinisala - trgnala klal - stavil kopne` - silna `elba za ne{to, me~ta kreativnost - tvore{tvo, sozdavawe na nekoe delo kumit~e (komit~e) - mlad komita, borec protiv turskata vlast kupola - svod izyidan vo oblik na polutopka kurban - `rtva; kaj muslimanite `ivotno, obi~no oven, {to se kole za Kurban Bajram; kutka{e (gi )- gi soboruva{e na zemja

E @ Z Y I J K L Q

legenda - predanie za nekoj neobi~en nastan ili za `ivotot na nekoja li~nost; `iva legenda - za ~ovek {to do`ivuva golema slava i dodeka e `iv licemeren - neiskren, dvoli~en, podlec logi~en - pravilen, razumen mamat - la`at, privlekuvaat meana - kr~ma, gostilnica medium - sredstvo za masovna komunikacija milno (gleda) - so milost, gale`livo mnoguleten - mnogugodi{en mobilen - podvi`en modrini (sini) - povr{ini so modra boja (temnosina) mugri - rana zora, izgrejsonce mudar - mnogu pameten, {to ima golemo `ivotno iskustvo naklade - naredi, stavi napast - nesre}a, beda, zlo nastroen - raspolo`en za ne{to na trpeza - na masa nebare - kako da niet (vo nar. jazik)- namera ni{ka - ne{to {to e tenko kako konec nurnav (se) - se zadlabo~iv

M N W O P R S T ] U F H C ^ X [

s 167


A oaza - mesto vo pustina so voda i so B V G D \ E

vegetacija obzede - ponese, opfati (Me obzede neizmerna gordost) odekna - se razvi eho, odglas ordi - neprijatelski ~eti vojska koi pravat zlostorstva originalen - prvosozdaden, izvoren, vistinski (ne e imitacija) orkestar - grupa muzi~ari {to zaedno ispolnuvaat muzi~ki dela oxa - muslimanski sve{tenik

@ pejza` - op{t izgled na nekoj predel; Z Y I J K L Q M N W O P R

slika, crte` {to ja prika`uva prirodata pewu{ka - kus i debel trupec; prese~eno par~e drvo za gorewe peplosana - izgorena, pretvorena vo pepel pili, pilat - se~e, se~at so pila plastewe - nanesuvawe, talo`ewe vo sloevi (plastovi) povezden - preku cel den podbivno - so ismejuvawe, navredlivo, so prezir podvrzija - korica na kniga polet - letnuvawe, poletuvawe pop - pravoslaven sve{tenik posledica - toa {to e rezultat od nekoja pri~ina pofatna - vredna , rabotna po~inok - odmorawe, po~inka prezasitenost - {to sodr`i ne{to vo pregolema koli~ina pri~ina - pojava koja predizvikuva druga pojava; povod, osnova za nekoe dejstvo

S razvigori - lu|e {to pridonesuvaat za T ] U F H C ^ X [

zdrava `ivotna sredina, kako ju`niot proleten veter {to ja razviva gorata razrovilo - razru{ilo rasprava - diskusija, doka`uvawe revolucioner - u~esnik vo revolucija redakcija - kolektiv od urednici na spisanie, kniga i sl. rovka - meka, ne e cvrsta rojat, roewe - se pojavuvaat vo golemo koli~estvo, se mno`at ( P~elite se rojat. Mislite mi se rojat.) rojno (rujno) vino - crveno rubin - skapocen kamen so crvena boja rubrika - postojan oddel (stranica) vo vesnik rumena - crvena

s 168

samar, samar~e - grubo sedlo za magariwa, maski i kowi sano} - cela no} sviden - drag, mil svod (nebesen) - nebesna kupola, polukru`en pokriv sebi~en - {to gleda samo za sebe se zasolna - se skri slad - sladok vkus sospa - navev od sneg spili - strmni visoki karpi spi{te, spi{tea - po~na silno da pla~e, da piska sretselo - {irok prostor kade se sobiraat `itelite na edno selo (mal selski neureden plo{tad) standarden - koj odgovara na odreden standard, odredeni pravila sto`er - opora, stolb strumi~e - vid esensko cve}e tanec - oro toleranten - onoj {to poka`uva trpelivost kon tu|oto mislewe i odnesuvawe tragi~na - te{ka, stra{na, u`asna, potresna tradicija - obi~ai {to se predavaat od pokolenie na pokolenie trlo - mesto kade {to se ~uvaat ovcite trepet - treperewe trpeza - masa polna so ubavi jadewa, bogata masa fantazija - me~ta, zanes fidanka - mlada granka fiksen - opredelen, postojan, cvrst filozof - mislitel, prijatel na mudrosta, mudar ~ovek furka - predmet na koj se stava volnata {to se prede hidrometeorolo{ka (stanica) - ustanova kade se prou~uva i se meri dvi`eweto na vodata vo atmosfetata hristijanski - koj se odnesuva na hristijanstvoto, u~eweto na Hristos hronolo{ki - daden po redot na nastanite human - onoj {to pravi dobri dela, {to im pomaga na lu|eto humanost - ~ove~nost, ~ovekoqubie; pravewe dobri dela ~elusti - vilici kaj `ivotnite ~esno - moralno ispravno ~estito - so sre}a, (isto {to i ~esno) ~orbaxija - gazda, bogata{

A B V G D \ E @ Z Y I J K L Q M N W O P R S T ] U F H C ^ X [


SODR@INA BEZ MAKA NEMA NAUKA SEPTEMVRI E TUKA (Vasil Mukaetov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 TAGA ZA LETOTO (Gorjan Petrevski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 TATKOVINATA SME NIE (Vasil Mukaetov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 SELANECOT I OXATA (Makedonska narodna prikazna) . . . . . . . . . . . . . . .12 ZAPIS ZA KNIGATA (Gligor Popovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 BIBLIOTEKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 GOTVARSKI SKAZNI (Slavka Maneva) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 RASKA@UVAM PO SERIJA SLIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 ALO, ZOKI (Qiqana Atanasova) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 ESENSKA INSPIRACIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

RABOTATA GO KRASI ^OVEKOT, MRZATA GO GNASI OD MILOST NE SE @IVEE (Gorjan Petrevski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 OVO[NA KARANICA (Edi Majoran) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 EJ, TATKOVINO (Ognen Nedelkovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 OKTOMVRI (Kosara Go~kova) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 @OLTA PRIKAZNA (Kiro Donev) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 MALI PRIKAZNI GOLEM UM (basni) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 AKVARIUM (Slavka Maneva) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36 MRZLIVIOT PO[TAR (Goran B. Stojanoski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38

KAPKA PRIMER VREDI POVE]E OD DO@D SOVETI KAKO VO PRIKAZNA (@arko Kujunxiski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42 DVE @ABI (Dositej Obradovi}) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 POSLEDNIOT LIST (Nenad Xambazov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46 [TO E NEBOTO (Vidoe Podgorec) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48 ^ADOR^E (Miho Atanasovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49 NAGRADA (Lav Tolstoj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50 RADIOEMISIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 JAS, PA JAS (Naum Popeski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 SOOBRA]AJNA GRE[KA (Qiqana Atanasova) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54

NE E BOGAT TOJ [TO IMA MNOGU, TUKU TOJ [TO DAVA MNOGU ZLATNIOT KLU^ (Bra}a Grim) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 SNEGOT E UBAV (Vasil Mukaetov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59 TAKVO DETE (Dragan Luki}) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60

s 169


NOVOGODI[NA SKAZNA (Nada Zekmanova-Jakimova) . . . . . . . . . . . . . . . . ^OVEK U^I DODEKA E @IV (Kiro Donev) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . KRAJ VODOSKOK ZELEN (Du{ko Avramov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . JA PRODOL@UVAM TRADICIJATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PROVERI GI SVOITE ZNAEWA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . BRZ KVIZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

62 65 68 70 71 72

DVA LE[NIKA EDEN OREV KR[AT DRUGARI (Risto Dav~evski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . TEATARSKA PRETSTAVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PESNA ZA MESECITE (Vidoe Podgorec) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . SLO@NI BRA]A (Van~o Nikoleski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . TELEVIZISKI EMISII . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IMA PRI^INA [TO IMA SNEG (Eftim Proevski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . LISICATA I VOL^ICATA (Bra}a Grim) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PRSTI (Gligor Popovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . MAJ^INIOT JAZIK (Du{ko Avramov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . MOJATA PRVA KNIGA (Gligor Popovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

74 77 78 80 83 84 86 88 90 92

[TO ]E SI POSEE[, TOA ]E SI @NEE[ PLATA SPORED RABOTATA (Makedonska narodna prikazna) . . . . . . . . . . 96 V POLE NA ORAWE (Vasil Mukaetov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 USPIVAWE NA BOLNO DETE (Bla`e Koneski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100 PLANETATA LAPALAPAS 10 (Risto Dav~evski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102 RAZVIGORI (Vol~e Naum~eski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .104 GLU[ECOT I @ABATA (Makedonska narodna prikazna) . . . . . . . . . . . . . . .106 DO KRVODARITELITE (Pero Milenkoski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .108 DETSKI I DNEVEN PE^AT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .109 NI DOJDE CVETNATA PROLET (Nenad Xambazov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110 APRILI-LI-LI (Stojan Tarapuza) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .112 FILM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .114

VISTINSKATA UBAVINA ZRA^I OD SRCETO, A NE OD LICETO GORDELIVIOT PORTOKAL (I. Strelkova) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .116 DVA OBLAKA (Slave \or|o Dimovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .118 KADE SPIJAT PRIKAZNITE (Dragan Janevski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .119 PEPERUTKA (Slavka Maneva) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120 PEJO SO TU\I ^IZMI NA ORO (Stale Popov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .122 VELIGDEN (Tamara Arsovska) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .124 NE, NEMAAT KRAJ (Adem Gajtani) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .125 PROLETTA VO DETSKITE TVORBI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .126

s 170


BLAGIOT ODGOVOR MO@E DA TE IZVLE^E I OD NAJLUTA SITUACIJA FILOZOF (Ivan~o Mitrevski-Majstorot) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .128 BALADA ZA GOCE (Rajko Jov~evski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .130 ME^KIN KAMEN (Makedonska narodna legenda) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .132 ORKESTAR (Nexati Zekerija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .134 OD ^KOR^E DO ^EKOR^E (Aleksandar Kujunxiski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .136 GALEB (Vol~e Naum~eski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .138 JUNI (Vidoe Podgorec) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .140

JAZIK USTEN I PISMEN GOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .142 NARODEN I STANDARDEN JAZIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .143 SAMOGLASKI I SOGLASKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .145 SLOG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .146 PRENESUVAWE NA DEL OD ZBOROT VO NOV RED . . . . . . . . . . . . . . . . .147 KONKRETNI I APSTRAKTNI (MISLENI) IMENKI . . . . . . . . . . . . . . .148 ROD KAJ IMENKITE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .150 BROJ KAJ IMENKITE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .151 OPISNI PRIDAVKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .153 LI^NI ZAMENKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .154 VREME KAJ GLAGOLITE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .155 BROEVI ZA PRIBLI@NA BROJNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .156 PI[UVAWE SO ZBOROVI NA POVE]ECIFRENITE BROEVI I BROEVITE ZA PRIBLI@NA BROJNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .157 GLAVNI ^LENOVI NA RE^ENICATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .158 PODMET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .159 PRIROK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .160 ZBOROVI SO ISTO ILI SLI^NO ZNA^EWE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .161 ZBOROVI SO SPROTIVNO ZNA^EWE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .162 GOLEMA BUKVA KAJ IMIWATA NA INSTITUCII, ADRESI, SPISANIJA I PRAZNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .163 PRAVOPISNI ZNACI - NAVODNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .164 PROVERI GI SVOITE ZNAEWA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .165 BRZ KVIZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .166

s 171


s 172


Македонски Јазик