Issuu on Google+

1

LIKOVNO OBRAZOVANIE ZA

5

ODDELENIE Skopje, 2010


2

Avtori:

Dan~o Ordev Igor Ordev

Recenzenti:

D-r Maja Raunik Kirkov, pretsedatel Suta Topkoska, ~len Agim Saiti, ~len

Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија Печати: Графички центар дооел, Скопје Тираж: 15.300 Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија бр.22-2326/1 од 21.04.2010 година се одобрува употребата на овој учебник CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје 373.3.016:73/76 (075.2) = 163.3 ОРДЕВ, Данчо Ликовно образование за 5 одделение / Данчо Ордев, Игор Ордев. - Скопје : Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2010. - 105 стр. : илустр. ; 26 см Речник на поими: стр.96-97 ISBN 978-608-4575-84-9 1. Ордев, Игор [автор] COBISS.MK-ID 84076042


3

Drag u~eniku

I vo ovaa u~ebna godina prodol`uvame da crtame, da slikame i da oblikuvame tvorbi po likovno, kako i da se zapoznavame so novi sodr`ini od likovnata umetnost. Vo sekoe sledno oddelenie }e u~ime pove}e za likovniot jazik, }e se zapoznavame so novi likovni tehniki i so novi imiwa na istaknati likovni umetnici od Makedonija i od svetot. So pomo{ na u~ebnikot i so pomo{ na va{iot nastavnik po likovno sè pove}e }e ja razbirate magijata na likovnoto izrazuvawe i }e se osposobite za prepoznavawe na vistinskite vrednosti vo likovnata umetnost. U`ivajte vo sozdavaweto na va{ite likovni tvorbi, a ~asot po likovno neka vi pretstavuva zadovolstvo.

Avtorite


RAZNI TEHNIKI VO LIKOVNATA UMETNOST 4


AVTOPORTRETI NA POZNATI LIKOVNI UMETNICI 5

Albreht Direr: Avtoportret, maslo na platno Elizabet le Brun: Avtoportret, maslo na platno

Tintoreto: Avtoportret, maslo na platno

MOJOT AVTOPORTRET _____________________ (ime)

_______________________________ (prezime)

_______________________________ (oddelenie)

_______________________________ (osnovno u~ili{te)

(Nacrtaj go svojot avtoportret vo prazniot prostor)

Rubens: Avtoportret, maslo na platno Kamij Pisaro: Avtoportret, maslo na platno

Ogist Renoar: Avtoportret, maslo na platno

Pol Sezan: Avtoportret, maslo na platno


SODR@INA 6 LIKOVNA UMETNOST.............................................................8 LIKOVEN JAZIK ....................................................................10 Linija........................................................................................12 Boja............................................................................................14 Ton.............................................................................................18 Tekstura....................................................................................20 Nasoka ......................................................................................22 Golemina...................................................................................24 Forma-volumen.........................................................................26 Prostor......................................................................................28 Kontrast....................................................................................30 Ritam-povtoruvawe.................................................................32 Harmonija..................................................................................34 Ramnote`a................................................................................36 Gradacija..................................................................................38 Proporcija................................................................................40 Edinstvo....................................................................................42 Kompozicija..............................................................................44 Motiv.........................................................................................46

LIKOVNI

PODRA^JA...........................................................54

CRTAWE...................................................................................56 Tekstura....................................................................................58 Forma........................................................................................59 Prostor.....................................................................................60 Kontrast...............................................................................61 Kompozicija.............................................................................62 Tu{...........................................................................................63


SODR@INA 7 SLIKAWE.................................................................................64 Boja.............................................................................................66 Tekstura..................................................................................68 Prostor......................................................................................69 Akvarel.....................................................................................70 Voso~en pastel.........................................................................71

OBLIKUVAWE..........................................................................72 Forma...................................................................................76 Kontrast...............................................................................77 Proporcija................................................................................78 Glina..........................................................................................79

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII...............................80 GRAFIKA..................................................................................84 Potpi{uvawe vo grafika......................................................86 Linija.............................................................................87 Tekstura........................................................................88 Forma...............................................................................89

ESTETSKO PROCENUVAWE....................................................90 RE^NIK NA POIMI...............................................................96 TEST 1........................................................................................99 TEST 2......................................................................................101


01

LIKOVNA UMETNOST LIKOVNA UMETNOST

8

Znaeme deka lu|eto se zanimavaat so najraznovidni dejnosti i zanaeti za da si gi olesnat i razubavat sekojdnevniot `ivot i opstanok. Umetnicite sozdavaat dela so koi go razubavuvaat na{eto slobodno vreme i nè pravat sre}ni i humani. Postojat pove}e vidovi umetnosti kako {to se muzikata, teatarot, baletot, kni`evnosta, fotografijata, a se razbira i likovnata umetnost e edna od niv. Muzi~kata umetnost e nedeliva od na{eto sekojdnevie i go ispolnuva sekoj moment od na{iot `ivot. Teatarskata umetnost e posebno do`ivuvawe za sekoj ~ovek so {to se zbogatuva na{iot `ivot so u`ivawe vo glumata, dvi`eweto, dejstvieto i govorot na glumcite izvedeni na scenata. Sekoj od nas koj posetil baletska pretstava znae deka baletot kako umetnost pretstavuva posebno do`ivuvawe vo ubavinata na muzikata i prekrasnite dvi`ewa i igra na baletskite umetnici.

FILM

FOTOGRAFIJA

MUZIKA

BALET

TEATAR


01

LIKOVNA UMETNOST LIKOVNA UMETNOST

CRTE@

Preku televizijata ili koga odime vo kino znaeme deka filmskata umetnost e sekojdnevno prisutna vo na{eto slobodno vreme, so {to nè zabavuva i odmora. Sekoj ~ovek saka da ~ita ubava kniga koja vo sekoj moment e negov najdobar prijatel. Kni`evnosta kako umetnost go zbogatuva na{iot `ivot i na~inot na izrazuvawe i nè pravi pobogati i porazli~ni od drugite. Denes umetnosta na fotografijata nè zapoznava so ubavinite na sè ona {to nè opkru`uva. Preku fotografijata se zapoznavame so vol{ebnosta i specifi~nosta na prirodata, gradovite, `ivotot na drugite lu|e, a istovremeno ni prenesuva i nè informira za slu~uvawata vo svetot. Likovnata umetnost se izrazuva preku crte`, slika, grafika, skulptura i dizajn so {to go razubavuva na{iot sekojdneven `ivot so vol{ebni likovni dela.

SKULPTURA FRESKA

DIZAJN

SLIKA

DA ZAPOMNIME: Umetnostite se delat na: likovna, muzi~ka, baletska, teatarska, kni`evna i umetnost na fotografijata. GRAFIKA

9


02

LIKOVNEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

10

Site umetnosti gi prepoznavame spored nekoja specifi~nost, muzikata spored zvukot i melodijata, kni`evnosta i teatarot spored zborot, baletot spored igrata, a filmot spored dejstvoto. Site umetnosti se izrazuvaat so ne{to specifi~no, pa taka i likovnata umetnost. Izrazot na likovnata umetnost go vikame likoven jazik. Likovniot jazik e mnogu lesen za sovladuvawe. Toj se deli na likovni elementi i likovni principi. Nie vo u~ebnikov }e se zapoznaeme poedine~no so sekoj od niv, a preku crtawe, slikawe i vajawe }e gi pretstavime na{ite likovni tvorbi. Likovnite elementi i principi se mnogu ednostavni za razbirawe, a mnogu }e ni pomognat likovno da se izrazuvame, kako i da ja razbereme likovnata umetnost. Likovni elementi na likovniot jazik se: linija, boja, ton, tekstura, nasoka, golemina, forma (volumen) i prostor. Likovni principi se: kontrast, ritam, harmonija, ramnote`a, gradacija, proporcija, edinstvo i kompozicija.

TEKSTURA Teksturata e prika`uvawe na rapavi i mazni povr{ini na nekoi predmeti.

LINIJA Linijata spa|a vo elementi i nea ja prepoznavame kako traga na podlogata koga crtame i pi{uvame. BOJA Bojata ja sre}avame sekade okolu nas i taa gi obojuva vo prekrasni boi site ne{ta {to gi gledame i {to nè opkru`uvaat.

PROSTOR Prostorot se pretstavuva na slikata. Kako prostor se imenuva seto ona niz koe se dvi`ime nie, pticite, vozilata... Rastenijata rastat slobodno.

GOLEMINA Goleminata e element koj ni ka`uva deka ne{tata okolu nas se pomali ili pogolemi.

FORMA Formata ve}e ja znaeme. Site predmeti, pa i nie samite, imame forma i spored nea se prepoznavame.

TON Tonot zna~i posvetli i potemni boi od edna ista boja. Toj se dobiva mnogu lesno, so me{awe na bojata so crna i bela.

NASOKA Nasoka e pravec na gledawe na eden crte`, slika, skulptura ili grafika.


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

11

KONTRAST Kontrastot e likoven princip. Toj zna~i ne{to sprotivno, kako svetlo-temno, golemo-malo, nisko-visoko, toplo-ladno itn.

GRADACIJA Gradacijata e mo`ebi nov zbor, no so nego u~ime kako vo likovnata tvorba postepeno se menuvaat bojata, linijata, tonot i drugite elementi.

RITAM Povtoruvaweto ili ritamot go sre}avame sekade, vo muzikata tonovite imaat ritam. Denot i no}ta se povtoruvaat, nedelite, mesecite i godinite isto taka itn.

HARMONIJA Harmonija zna~i kako likovnata tvorba da ja napravime da bide skladna i ubava KOMPOZICIJA Kompozicijata e krajniot princip koj nè u~i kako da gi rasporedime liniite, boite, tonovite vo na{ata likovna tvorba.

PROPORCIJA Proporcijata e kako da gi napravime skladni raznite golemini vo tvorbata kako celina. DA ZAPOMNIME: EDINSTVO Edinstvoto kako princip go sreduva likovnoto delo vo mirna celina.

RAMNOTE@A Ramnote`ata kako princip }e ni poka`e kako tvorbata da bide odmerena, a rasporedot vo nea ramnomeren.

Likovniot jazik se deli na likovni elementi i likovni principi. Likovni elementi se: linija, boja, ton, tekstura, nasoka, golemina, forma i prostor. Likovni principi se: kontrast, ritam, harmonija, ramnote`a, gradacija, proporcija, edinstvo i kompozicija.


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

12

LINIJA Linijata e osnovniot element od likovniot jazik so koj se izrazuva umetnikot, no i element koj e prisuten sekade okolu nas, vo sè ona {to nè opkru`uva, vo predmetite, prirodata i pojavite. ^ovekot linijata ja upotrebuva sekojdnevno za negovite potrebi, so nea pi{uva, pretstavuva razni formi, informira, gi bele`i svoite idei, odnosno komunicira so okolinata. Da se potsetime deka liniite se delat na krivi i pravi, a mo`at da bidat debeli i tenki, kusi i dolgi. Ako vo na{eto likovno izrazuvawe so edna linija go opi{uvame nadvore{niot lik, odnosno formata na ona {to go prika`uvame - taa linija ja imenuvame kako konturna. So teksturnata linija ja pretstavuvame raznovidnosta na materijalot na povr{inata na ne{tata koi mo`at da bidat rapavi ili mazni, grubi ili ne`ni itn.

Linijata vo prirodata

Linijata vo sekojdnevniot `ivot

Linijata okolu nas

Linijata vo prirodata


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

13

Konturna linija

Predistoriski crte`, pe{tera Lasko

Konturna linija

Teksturna linija

Crte`, jaglen (linija)

Vasko Ta{kovski: Ostrov, tu{, perce (teksturna linija)

DA ZAPOMNIME: Linijata e likoven element. Razlikuvame krivi, pravi, konturni i teksturni linii.


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

14

BOJA Sè okolu nas {to nè opkru`uva: prirodata, lu|eto, rastenijata, `iviot svet, predmetite, sè ona {to go gledame koga ima svetlost e oboeno so boja. Bez svetlina, ve{ta~ka ili prirodna ne se gleda bojata, odnosno nema boja. Bojata ja sre}avame sekade okolu nas i sè {to postoi na svetot ima svoja boja. Bojata se gleda samo koga ima svetlina, bez svetlina nema boja. So prekr{uvawe na zracite se dobivaat boite na spektarot, a toa se: crvenata, portokalovata, `oltata, zelenata, sinata i violetovata. Vo prirodata ovie boi se javuvaat po do`dot, a taa pojava ja vikame vino`ito. Bojata vo likovniot jazik se deli na pove}e na~ini, a prvata podelba e na primarni i sekundarni boi. Primarni boi se crvenata, sinata i `oltata. Od niv sekoj od nas mo`e, so me|usebno me{awe, da dobie sekundarni boi. Sekundarni boi se: zelenata, portokalovata i violetovata.

Boja vo prirodata

Boja vo prirodata

Boja vo prirodata

Prekr{uvawe na svetlinata niz opti~ka prizma


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Cinober

Ultramarin

Karmin

Parisko sina

Hromatski boi

Umetnicite razlikuvaat mnogu vidovi primarni i sekundarni boi, no nie treba da znaeme pove}e za crvenata i za sinata boja. Crvenata boja ja imame kako cinober i karmin, a sinata kako ultramarin i parisko sina. Ova treba da go znaeme bidej}i ako sakame da dobieme violetova boja mora da gi me{ame karmin crvena i ultramarin sina. Boja na gr~ki se vika hroma i od toj zbor site boi na spektarot gi narekuvame hromatski boi. Vo likovniot jazik belata i crnata ne se smetaat za boi tuku ozna~uvaat svetlina ili temnina {to se dodava na drugi boi. Crnata i belata gi narekuvame ahromatski boi. Boite imaat svoj intenzitet, a so toa nekoi dejstvuvaat posvetlo a nekoi potemno. Taka {to boite se delat na posvetli i potemni. @ivotot na ~ovekot ne mo`e da se zamisli bez postoewe na bojata. Taa gi boi predmetite, oblekata, hranata, znacite za komunikacija i sè drugo. Bojata vlijae na psihata na ~ovekot, ~esto pati asociraj}i na ne{to, na sre}a, radost, taga. Ahromatski boi

Spektar na boi (vino`ito)

15


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

16

^ovekot ~uvstvuva toplo i studeno vo dopir so nekoi pojavi ili predmeti. Boite mo`at da dejstvuvaat na ~ovekot i da asociraat ~uvstvo na toplo i studeno. Spored ova vlijanie boite se delat na topli i studeni. Na studeno dejstvuvaat `olto zelenata, zelenata, zeleno - sinata, sinata, sino - violetovata i violetovata. Toplo dejstvuvaat `oltata, `olto - portokalovata, portokalovata, crvenata i crveno - violetovata. Vo likovnata tvorba boite se kombiniraat najraznovidno, kako sli~ni i kako kontrastni. Ako vo edna tvorba slikame so boi koi se sli~ni, kako na primer: `olta, portokalova i crvena ili sina, violetova i crvena ili `olta, zelena i sina, velime deka tie boi se harmoni~ni. Ako sakame da slikame so boi koi se sprotivni, toga{ velime deka slikame kontrastno. Kaj boite razlikuvame razni kontrasti me|u koi najpoznat

Iluzija na prostor so boja

Ladni i topli boi (u~eni~ka tvorba)

Komplementarni boi

Komplementarni boi

Ladni boi (u~eni~ka tvorba)

Topli boi (u~eni~ka tvorba)

Komplementarni boi


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Komplementaren kontrast

e komplementarniot kontrast. Vo ovoj kontrast boite me|usebno se zajaknuvaat i stanuvaat poubavi. Komplementarni boi se crvenata i zelenata, sinata i portokalovata, `oltata i violetovata. So boite mo`e da se dobie iluzija na daleku i blisku, odnosno da se dobie iluzija na prostor. Svetlite i toplite boi dejstvuvaat blisku, a temnite i ladnite boi dejstvuvaat daleku vo likovnata tvorba.

Vinsent van Gog: Selski sokak vo Avers, maslo na platno (komplementaren kontrast)

DA ZAPOMNIME: Imame primarni i sekundarni boi. Primarni boi se: sina, `olta i crvena. Sekundarni boi se: violetova, portokalova i zelena. Primarnite i sekundarnite boi se hromatski, a crnata i belata se ahromatski. Boite se delat i na temni i svetli i topli i ladni. Me|usebno komplementarni boi se: crvena i zelena, sina i portokalova, `olta i violetova.

17


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

18

TON Nasekade okolu nas kade {to ima svetlina se gleda i boja. Vo temnina bojata ne se gleda. Zabele`uvame deka nekoi od boite se posvetli, a nekoi potemni. Ako vo bojata ima pove}e svetlina, taa boja izgleda posvetlo i obratno, bojata e potemna ako vo nea ima pomalku svetlina. Koga bojata e posvetla ili potemna velime deka taa boja ima posvetol ili potemen ton. Ako zamislime deka belata boja e svetlina i ja dodademe na druga boja, }e dobieme posvetol ton od istata boja. Ako, pak, crnata boja ja zamislime kako temnina i ja dodademe na druga boja, }e dobieme potemen ton. Tonot ozna~uva koli~estvo svetlina vo edna boja.

Hromatski tonovi

Pol Kle: Amrt i ogan, tempera (ahromatski tonovi)

Ahromatska tonska skala

Hromatska tonska skala

@or` Sera: Crta~, jaglen (ahromatski tonovi)


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Tonot vo prirodata (fotografija)

N. B. Kica: Zaminuvawe na dervi{ot, maslo na platno (ton)

Postojat dva vida na tonovi, ahromatski i hromatski. Ako ahromatskite boi (belata i crnata) gi izme{ame me|usebno, }e dobieme ahromatski tonovi od siva. Ako pove}e od ovie tonovi podredime eden do drug so postepeno osvetluvawe i zatemnuvawe, }e dobieme ahromatska tonska skala. Ahromatskata tonska skala se sostoi od mnogu sivi tonovi pome|u crnata i belata boja. Ton osven so me{awe na crnata i belata boja se dobiva i so pomo{ na linii. Ako sakame da dobieme posvetli tonovi, liniite se nanesuvaat poretko. Za potemni tonovi liniite se nanesuvaat pogusto. Nanesuvaweto na liniite mo`e da bide paralelno, vkrsteno ili vo razni pravci. Vo edna likovna tvorba mo`eme da upotrebime i svetli i temni ahromatski tonovi. Ako upotrebime mnogu svetli i mnogu temni tonovi, dobivame kontrast na svetlo - temno.

Tomas Ginzboro: Portret na devojki, maslo na platno (ton)

Sveto Manev: Slika 3, crte` (ton)

DA ZAPOMNIME: Tonot e koli~estvo na svetlina vo edna boja. Razlikuvame hromatski i ahromatski tonovi. Hromatski tonovi se dobivaat so me{awe na belata ili crnata so nekoja primarna ili sekundarna boja. Ahromatski tonovi se dobivaat so me|usebno me{awe na crnata i belata.

19


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

20

TEKSTURA Sè {to e napraveno od nekoj materijal okolu nas ima povr{ina. Povr{inata mo`eme da ja vidime so oko ili da ja po~uvstvuvame so dopir. So gledawe ili so dopirawe zabele`uvame dali povr{inite se rapavi, mazni, prijatni, neprijatni, meki, tvrdi, vla`ni ili suvi. Ako ja crtame, slikame ili vajame povr{inata na nekoja materija, rezultatot go narekuvame tekstura. Site predmeti imaat tekstura. Predmetite mo`at da bidat sozdadeni od prirodata ili od ~ovekot. Teksturata na predmetite {to gi sozdala prirodata velime deka e od prirodno poteklo. ^ovekot proizveduva mnogu predmeti od raznovidni materijali. Prvin proizveduva materijali, pa od niv pravi predmeti, a potoa na predmetite im pravi razni teksturi, rapavi, mazni, meki, tvrdi i mnogu drugi. Niv gi narekuvame teksturi od ve{ta~ko poteklo.

Prirodna tekstura

Prirodna tekstura

Prirodna tekstura na kamen

Dan~o Kal’~ev: Idoli, maslo na drvo (tekstura vo slikarstvoto)


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Tekstura so to~ki

Tekstura so linija

Umetnicite na svoite crte`i pravat teksturi so pomo{ na linii. Za da pretstavat raznovidni teksturi upotrebuvaat debeli, tenki, dolgi, kusi, pravi i krivi linii. Liniite gi crtaat na razni na~ini, poretki ili pogusti, podebeli ili potenki i dobivaat iluzija na tekstura. Za taa cel se upotrebuvaat najraznovidni materijali za crtawe. Za pretstavuvawe na tekstura so linijata se kombinira i to~kata. So razni golemini i gustina na nanesuvaweto na to~kite mo`e da se dobie iluzija na rapavo i mazno. I vajarite vo skulpturata imitiraat tekstura. Tie teksturata ja dobivaat so ostavawe tragi vo materijalot, so dlabewe i grebewe vo glinata, kamenot, drvoto ili metalot.

Tekstura so boja Huskovi}: Prizor, maslo na platno (tekstura)

Ordan Petlevski: Izgoruvawe, maslo na platno (tekstura)

DA ZAPOMNIME:

Risto Kal~evski: Pesok i kamen, maslo na platno (tekstura vo slikarstvoto)

Vasil Vasilev: Ana, drvo (tekstura vo skulptura)

Tekstura e prika`uvawe na materijalot na nekoja povr{ina vo likovnoto delo. Imame teksturi od prirodno i ve{ta~ko poteklo, i tekstura vo likovnite tvorbi.

21


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

22

NASOKA Nasokata e likoven element kako del od likovniot jazik. Vo likovnata umetnost ima formi koi dejstvuvaat na na{eto oko kako da se dvi`i vo odreden pravec. Odredeni formi imaat vizuelna sila koi go dvi`at na{eto oko vo odreden pravec. Pravecot na dvi`ewe zavisi od izgledot na formata ili postavenosta na pove}e formi zaedno. Na primer: koga imame pretstaveno edno drvo, na{eto oko se dvi`i nagore - nadolu, zna~i vertikalno. Ako imame pretstaveno redica drva, edni do drugi, na{eto oko }e se dvi`i levo - desno, odnosno horizontalno. Kako }e gledame zavisi od toa kako umetnikot gi postavil liniite i povr{inite vo deloto. Razlikuvame horizontalna, vertikalna i kosa nasoka, kako i dela bez nasoka.

Vertikalna nasoka

Horizontalna nasoka

Bez nasoka

@an Dibife: Vrl vrlina, maslo na platno (bez nasoka)

Vertikalna nasoka


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Kosa nasoka

Alfred Sisle: Regata vo Hampton, maslo na platno (horizontalna nasoka)

Horizontalna nasoka imame koga liniite i povr{inite od deloto go naso~uvaat na{eto oko da gleda levo i desno, odnosno horizontalno. Na nekoi dela na{eto oko se dvi`i gore - dolu, odnosno vertikalno. Ako e taka, zaklu~uvame deka tvorbata ima vertikalna nasoka. Ako na{eto oko vo nekoja forma, ili vo nekoe delo se dvi`i koso, velime deka imame kosa nasoka. Vo nekoi formi okoto miruva i ne se dvi`i so {to velime deka taa forma e bez nasoka. Bez nasoka mo`e da bide i celata tvorba ako liniite i formite se postaveni taka {to vizuelnata sila ne go dvi`i okoto nitu horizontalno, nitu vertikalno, nitu koso.

Kontrast na nasoka Edgar Dega: Devojka, crte` so moliv (kosa nasoka)

Bez nasoka

DA ZAPOMNIME:

Hundertvaser: Gradina, maslo na platno (tvorba bez nasoka)

Nasoka e vizuelna sila koja go dvi`i okoto vo odreden pravec vo likovnoto delo. Razlikuvame horizontalna, vertikalna i kosa nasoka. Imame formi i dela bez nasoka.

23


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

24

GOLEMINA Sè {to gledame okolu nas ima boja, raznovidna forma, no i odredena golemina. Nekoi ne{ta se pomali, a nekoi se pogolemi. Predmetite se pomali i pogolemi vo zavisnost koj predmet so koj se sporeduva. Velosipedot e pomal od avtomobilot koj e pogolem, no avtomobilot e pomal od kombeto koe e pogolemo, no i kombeto e pomalo od avtobusot koj e pogolem itn. Zna~i dali ne{to e pomalo ili pogolemo zavisi od toa so {to go sporeduvame. Site likovni dela se kombinirani od pomali i pogolemi golemini na linii, povr{ini, tonovi, oboeni povr{ini, teksturi, nasoki, formi i volumen.

Malo

Golemo

Pogolemo

Tvorba so isti golemini

Najgolemo


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Anri Matis: Sina golotija IV, rabota na hartija (golemina)

Umetnicite vo istorijata se trudele da najdat idealna kombinacija na goleminite, toa {to go slikaat ili vajaat da bide poubavo. Odnosot na razli~ni golemini go vikame proporcija. Proporciite se mnogu va`ni pri pretstavuvaweto na ~ovekot i negovoto telo, kako i vo arhitekturata. Proporciite se bitni i vo povtoruvaweto na goleminite, odnosno vo ritamot. Ako povtoruvame eden ist element, toga{ deloto izgleda monotono, dodeka ako povtoruvame raznovidni elementi, deloto izgleda pointeresno i poubavo za gledawe.

Fiqo de Freitas: O`ivuvawe 1962 (proporcija)

Levit Sol: Mo`ni kombinacii so pravi linii i ~etiri nasoki

DA ZAPOMNIME: Ianeli Arkan`elo: Bez naslov, sina kompozicija (proporcija)

Goleminata e relativen poim i ozna~uva kombinirawe na razni golemini vo edna tvorba. Me|usebniot odnos na goleminite go narekuvame proporcija.

25


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

26

FORMA Znaeme deka formata e nadvore{niot izgled na sè ona {to nè opkru`uva, kako i na ona {to se pretstavuva vo likovnata umetnost. Da se potsetime deka imame dvodimenzionalni i trodimenzionalni formi. So dvodimenzionalni formi umetnicite crtaat, slikaat i pravat grafika, a so trodimenzionalni formi skulptorite, odnosno vajarite gi oblikuvaat svoite umetni~ki dela. Formata po oblik mo`e da bide otvorena, zatvorena ili perforirana. Otvorena forma e koga prostorot {to ja opkru`uva mo`e da navleze vo vnatre{nosta (~a{a, vaza, {i{e, grne, kapa).

Dvodimenzionalna forma

Dinami~ni formi

Vencislav Rihter: H-1, aluminium (perforirana forma)

Sigatiki formi (kompjuterska tvorba)


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Formite vrz okoto na ~ovekot dejstvuvaat stati~no i dinami~no, odnosno stati~nite formi koga gi gledame dejstvuvaat mirno i ne go dvi`at pogledot vo nekoj pravec. Dinami~nite formi vo sebe imaat vizuelna sila koja go dvi`i okoto vo odreden pravec, odnosno formite ne se stati~ni. Trodimenzionalnata forma koja zafa}a del od prostorot se vika volumen. Skulptorite svoite dela gi realiziraat so volumen izraboten od razni vidovi materijali. Volumenot mo`e da bide aglest ili val~est, ispaknat ili vdlabnat. Perforirana forma

Stati~ni formi

Jordan Grabulovski: Prostorni belezi, cement (trodimenzionalna forma)

DA ZAPOMNIME:

Dinami~ni formi

Forma e nadvore{niot izgled na sè ona {to nè opkru`uva. Imame dvodimenzionalni i trodimenzionalni formi. Formite mo`at da bidat: otvoreni, zatvoreni i perforirani. Razlikuvame u{te i stati~ni i dinami~ni formi.

27


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

28

PROSTOR Sè ona {to nè opkru`uva okolu nas e prostor. Vo prostorot se dvi`ime, rabotime i se zabavuvame. Ulicata, u~ili{teto, stanot, sobata, gradot, neboto, kosmosot, seloto, poleto... sè e prostor. Ovoj prostor go vikame realen zatoa {to postoi i nie se dvi`ime vo nego. Umetnicite na svoite dela se obiduvaat da go prika`at prostorot od predistorijata do denes. Prika`uvaweto na prostorot vo umetni~koto delo e iluzija na prostor. Iluzija na prostorot mo`e da se dobie so svetli i so temni boi. Svetlite boi sekoga{ izgledaat podale~no, a temnite poblisku. Iluzija na prostorot mo`e da se pretstavi i so pogolemi i so pomali formi. Golemite formi izgledaat poblisku, a pomalite podale~no. Najrealnoto prika`uvawe na prostorot umetnicite go dostignale so upotrebata na perspektivata. Perspektivata go prika`uva prostorot kako {to na{eto oko go gleda vo realnosta.

Realen otvoren prostor

Grad, otvoren prostor, fotografija

Priroda, realen nadvore{en prostor, fotografija

Kamij Pisaro: Bulevarot Monmartr nave~er, maslo na platno (iluzija na nadvore{en prostor)

Zatvoren vnatre{en prostor, fotografija


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Perspektiva so horizont i edna vidliva to~ka

Na primer: ako zastaneme na sredinata na `elezni~kata pruga ili ulica, nie na visina na na{ite o~i imame vidikova linija vo koja se spojuva horizontot, odnosno neboto i zemjata. Na taa vidikova linija, odnosno horizontot ima vidikova to~ka vo koja se spojuva sè {to gledame, se spojuvaat liniite koi izgledaat sè potesni i potesni, iako ne se. Vo taa to~ka se spojuvaat i stolbovite koi se do liniite. Pri upotrebata na perspektivata imame edna vidikova linija, a mo`e da imame dve vidikovi to~ki, levo i desno. So perspektiva mo`e da se pretstavi sè ona {to go gledame vo vnatre{niot i vo nadvore{niot prostor, ulici so zgradi, objekti, vozila i lu|e, i vnatre{nosta na prostorot so site predmeti. Perspektivata ja upotrebuvaat likovnite umetnici, a najmnogu arhitektite vo svoite proekti.

Perspektiva so horizont i dve vidikovi to~ki

Perspektiva

Arhitektonska skica so perspektiva

Alfred Sisle: Pat, maslo na platno (perspektiva)

DA ZAPOMNIME: Prostor e sè ona {to nè opkru`uva. Razlikuvame realen prostor i iluzija na prostor. Prostorot se prika`uva so svetli i temni boi i so pomali i pogolemi formi. Najrealno prika`uvawe se postignuva so perspektiva.

29


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

30

KONTRAST Kontrastot e likoven princip koj mo`e da se primeni so site likovni elementi. Kontrastot zna~i sprotivnost na razli~ni vrednosti vo edna tvorba. Kontrastot mo`e da bide so poslab i so pojak intenzitet. Tonovite {to se dvi`at od crna do bela vo likovnoto delo mo`at da se kombiniraat vo kontrastna kompozicija. Kontrastot mo`e da se dobie so upotreba na linijata, ako vo edna tvorba se upotrebat pravi i krivi, debeli i tenki, kusi i dolgi linii. Kontrastot ~estopati se primenuva so upotreba na temni i svetli boi vo edna tvorba. Svetloto i temnoto pravat golem kontrast. Kontrastot mo`e da se zabele`i i pome|u primarnite i sekundarnite boi.

Kontrast na linija

Ordan Petlevski: Crte`, tu{, perce (kontrast na linija)

Andrijana Pulemi: Slika, maslo na platno (kontrast na topli i ladni boi)

Kontrast na golemina i boja (u~eni~ka tvorba) Dimitar Ki~evski-Mi~o: Ciklus Feniks, maslo na platno (kontrast na nasoka)


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Kontrast na svetlo i temno

Mnogu efektni likovni tvorbi se napraveni so primena na komplementarniot kontrast. Pri ovoj kontrast se dobivaat interesni i zvu~ni boi na likovnoto delo. So ovoj kontrast se zasiluva me|usebniot intenzitet na boite. Golemi i mali golemini na linija, povr{ina ili drugi formi mnogu ~esto se kombiniraat kontrastno vo edna tvorba.

DA ZAPOMNIME: Marija Kostoj~inovska: Erik, maslo na platno (kontrast na svetlo-temno)

Kontrast e upotreba na sprotivni vrednosti vo edna likovna tvorba. Kontrastot se dobiva so site likovni elementi.

Nikola Martinovski: Majka so dete, maslo na platno (kontrast na topli i ladni boi)

Miroslav Masin: Bakne`i, maslo na platno (kontrast na golemina i boja)

31


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

32

RITAM Ritamot ili povtoruvaweto e likoven princip koj se primenuva vo odredeni likovni tvorbi. Ritam e koga nekoj likoven element se povtoruva edno po drugo pove}e pati vo edna tvorba. Povtoruvaweto ~esto se sre}ava kaj narodnite rakotvorbi od predistorijata do denes, vo dezenot, kako i vo arhitekturata.

Povtoruvawa vo arhitekturata

Povtoruvawa vo arhitekturata

Povtoruvawa vo prirodata

Ornament (ritam na forma i boja)

Makedonski naroden vez (ritam na forma i boja)

Dezen (ritam na forma i boja)


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Regularen ritam

Razlikuvame dva vida ritam, regularen i alternativen. Regularen ritam e koga eden ist element voop{to ne se menuva pri povtoruvaweto. Zna~i, toj se povtoruva pove}e pati. Povtoruvaweto mo`e da bide horizontalno, vertikalno ili vo site nasoki. Alternativniot ritam e pointeresen so toa {to kaj nego mo`at da se menuvaat dva ili pove}e vidovi elementi razli~ni po forma, boja, ton ili golemina.

Alternativen ritam (kompjuterska tvorba)

Alternativen ritam

Umberto Bo~oni: Edinstveni formi na kontinuitetot na prostorot, bronza (sloboden ritam)

DA ZAPOMNIME: Tome Mi{ev: Dijalog, maslo na platno (sloboden ritam)

Povtoruvaweto na likovnite elementi edno po drugo go narekuvame ritam. Razlikuvame regularen i alternativen ritam.

33


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

34

HARMONIJA Znaeme deka harmonijata e likoven princip so koj gi kombinirame likovnite elementi vo me|usebni harmoni~ni kombinacii. I crte`ot i slikata, skulpturata i dizajnot go primenuvaat ovoj princip za da dobijat harmonija vo tvorbata. Harmonija vo edno likovno delo mo`eme da postigneme ako ja izvedeme so sli~ni linii, boi, tonovi, teksturi i so drugi elementi. Vakvata harmonija so sli~nosti se vika harmonija po analogija.

Vasko Ta{kovski: Krajbre`no drvo, tu{, perce (harmonija so linija)

Veqo Ta{ovski: Prostor II, kombinirana tehnika (harmonija so ton)

Harmonija so ahromatski tonovi

Harmonija so ton

Harmonija so linija, forma, tekstura, golemina i ritam


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Harmonija postignuvame ako vo edna tvorba upotrebime sli~ni krivi, sli~ni debeli, tenki, dolgi ili kusi linii. Ako upotrebime sli~ni posvetli ili potemni tonovi ili sli~ni golemini. So bojata mo`eme da postigneme harmonija ako upotrebime sli~ni boi vo edna tvorba. Na primer: sina, zelena, zeleno - sina i `olta; crvena, portokalova i `olta; sina, violetova i crvena itn.

Pablo Pikaso: Son, maslo na platno (harmonija so forma)

Anri Ruso: Son, maslo na platno (harmonija so forma i boja)

Stenton Mekdonald Vrajt: Organizacija 5, maslo na platno (harmonija so forma)

Rubens Korubin: Vo moeto atelje, akrilik (harmonija so ton) Ilija Ko~ovski: Predel, drvorez (harmonija so linija i golemina)

DA ZAPOMNIME: So kombinirawe na sli~ni vrednosti dobivame harmonija. Ovoj na~in go narekuvame harmonija po analogija.

35


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

36

RAMNOTE@A Ramnote`ata e likoven princip i del od likovniot jazik so koj se zapoznavme prethodno, no sekoga{ e prisuten vo na{eto likovno izrazuvawe. Ramnote`ata e odlika na site nas i na ona {to nè opkru`uva. ^ovekot se stremi kon umstvena i fizi~ka ramnote`a, prirodata za da se so~uva postignuva ramnote`a. Ovoj princip vo sekojdnevnoto `iveewe e va`en za za~uvuvawe na celinata na `ivotot i opstanokot. Ramnote`ata vo edna likovna tvorba se postignuva so na~inot na kombinirawe na likovnite elementi vo edna celina.

Simetrija vo prirodata

Simetrija

Pablo Pikaso: Gospo|ici od Aviwon, maslo na platno (asimetrija)

Ornament (simetrija)


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Asimetrija

Simetrija (kompjuterska tvorba)

Na~inot na dobivawe ramnote`a go postignuvame so sreduvawe po pat na simetrija ili asimetrija. Spored toa, razlikuvame simetri~na i asimetri~na ramnote`a. Da se potsetime deka simetrija se dobiva koga na dve polovini od tvorbata, na levata i desnata, postavuvame ednakvi vrednosti na isto mesto, so identi~en raspored. Vo likovniot jazik principot ramnote`a ima zada~a da ja regulira taa vrednost vo likovnata tvorba, vo crte`ot, slikata, grafikata, skulpturata ili dizajnot.

Dimitar Kondovski: Bez naslov, maslo na drvo (asimetrija)

Dan~o Kal’~ev: Slika 1323, maslo na drvo (asimetrija)

DA ZAPOMNIME: Ramnote`a e kombinirawe na likovnite elementi vo edna celina po pat na simetrija i asimetrija.

37


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

38

GRADACIJA Vo likovniot jazik postoi likoven princip nare~en gradacija. Ovoj princip ni poka`uva deka sekoj likoven element mo`e postepeno da se promeni od edna vrednost vo druga. Tonot mo`e da se promeni od svetol kon potemen postepeno, bojata od `olta da premine poleka kon zelena, pa sina, potoa kon violetova sè do crvena. Gradacija na bojata najdobro mo`e da se zabele`i kaj spektarot na boite.

Gradacija so boja

Gradacija so ton

Gradacija so linija i nasoka

Teodor @eriko: Portret na starica, maslo na platno (gradacija so ton)

Gradacija so tekstura


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

I formata mo`e da go promeni svojot lik po pat na gradacija taka {to od triagolnik, so postepena promena, mo`e da se transformira vo krug. Vo arhitekturata ~esto se primenuva principot na gradacija pri {to prostorot postepeno se namaluva. Gradacija so golemina

Gradacija so golemina

Gradacija so forma

Pablo Pikaso: @ena koja pegla, maslo na platno (gradacija so ton)

M. Kraqevi}: Devojka so modri ~orapi, maslo na platno (gradacija so ton) Jan Vermer: Devojka, maslo na platno (gradacija so ton)

DA ZAPOMNIME: Gradacija e postepeno preminuvawe na likovnite elementi od edna vrednost vo druga.

39


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

40

PROPORCIJA Likovniot umetnik sekoga{ se stremi kon toa da ja pretstavi ubavinata na ne{tata koi nè opkru`uvaat. Vo crte`ot, slikata, grafikata i vo skulpturata se kombiniraat razni golemini vo edna celina so cel da se dobie idealna ubavina. Odnosot na goleminite vo edna celina se vika proporcija. Umetnicite sekoga{ se stremele kon toa da ja iznajdat idealnata proporcija na ~ove~koto telo so {to bi ja pretstavile ubavinata na ~ovekot.

Makedonska ku}a (proporcija)

Proporcija na ~ove~koto telo


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Za ubavinata na proporciite na site ne{ta, na objektite od arhitekturata i na likovnite dela ~ovekot na{ol re{enie. Gr~kite arhitekti svoite hramovi i drugi objekti gi gradele po proporcija. Gr~kite skulptori ~ove~koto telo go vajale spored odredeni proporcii za koi smetale deka se idealni za pretstavuvawe na ubavinata na ~ove~koto telo. Instrument (proporcija)

Pit Mondrijan: Tablo II, maslo na platno

^ove~ki lik (proporcija)

Gaudi: Katedralata vo Barselona, (proporcija vo arhitekturata)

Vitruvuje: [ema na ~ovek, crte` (proporcija)

DA ZAPOMNIME: Proporcija e me|usebniot odnos na goleminite vo edna umetni~ka tvorba.

41


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

42

EDINSTVO Edinstvoto e likoven princip koj e sli~en so harmonijata. Negova cel e vo likovnata tvorba da gi soedini site delovi vo edna celina. Ovoj princip se postignuva so upotreba na ednakvi ili sli~ni linii, tekstura, ton, boja, forma, volumen, golemini, nasoka ili prostor.

Mihal Larinov: Slika, maslo na platno (edinstvo so sli~ni vrednosti)

Du{an Xamowa: Metalna skulptura 3, (edinstvo so tekstura) Edinstvo so boja

Amadeo Modiljani: Madam Pampadur, maslo na platno (edinstvo so boja) Petar Lubarda: Kosovska bitka, maslo na platno (edinstvo so forma i so boja)


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

43

Anri Matis: Rasprskuvawe na listovi, gva{ (edinstvo so forma i so golemina)

Pol Gogen: Mrtva priroda, maslo na platno (edinstvo so ton i so boja)

Jan Arp: Planina, sidro, papok, maslo na platno (edinstvo so forma)

Klod Mone: Pejza`, maslo na platno (edinstvo so boja)

Edinstvo so forma

DA ZAPOMNIME: So upotreba na sli~ni vrednosti na likovnite elementi se postignuva edinstvo vo likovnoto delo.


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

44

KOMPOZICIJA Vo kompozicijata kako likoven princip, likovniot umetnik se obiduva likovno da gi rasporedi elementite vo edna umetni~ka celina. Vo kompozicijata se rasporeduvaat liniite, boite, tonovite, formite, volumenot, teksturata so cel da se dobie celina koja ima umetni~ka vrednost. Isto kako i kaj drugite umetnosti, kompozicijata se stremi da napravi raspored na zborovite vo eden umetni~ki tekst, a vo muzikata kompozitorot gi rasporeduva, odnosno komponira notite vo melodija koja slu{atelot so zadovolstvo ja slu{a i u`iva vo nejzinata ubavina.

Hristos sedr`itel, ikona, Ohrid (vertikalna kompozicija)

Afrim Spahiu: Pejza`, fotografija (horizontalna kompozicija)

Vasil Vasilev: Vertikalna asocijativna forma 5, drvo (vertikalna kompozicija)

@an Person: Prosti mi, maslo na platno (horizontalna kompozicija)

El Greko: Portret na Sv. Andrea, maslo na platno (dijagonalna kompozicija)


02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Kompozicijata se dobiva so raspored na boite, primarni, sekundarni, ladni i topli, na tonovite, liniite i drugite likovni vrednosti. Kompozicijata vo likovnata tvorba mo`e da bide horizontalna, vertikalna ili dijagonalna, vo zavisnost od toa kako se dvi`i na{eto oko pri gledawe na likovnoto delo. Ako kompozicijata e dolgo horizontalna i vo nea se redat vo ritam pove}e formi i golemini, toa go narekuvame friz.

Fernand Le`e: Polihromi nurka~i, maslo na platno (zatvorena kompozicija)

Konstantin Ka~ev: Lihnida, maslo na platno (vertikalna kompozijcija) Q. Wer{: Torzo, maslo na platno (vertikalna kompozicija)

Hans Sebalt: Adam i Eva, bakropis (vertikalna kompozicija)

Amadeo Modiljani: Akt so ogrlica, maslo na platno (dijagonalna kompozicija)

Lov na bikovi, friz, Bagdad (horizontalna kompozicija)

Otvorena kompozicija

DA ZAPOMNIME: Kompozicija e raspored na likovnite elementi vo edna celina. Razlikuvame horizontalna, vertikalna i dijagonalna kompozicija.

45


03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

46

So motivot vo likovnata umetnost se zapoznavme vo prethodnoto oddelenie. Vidovme deka likovnata umetnost gi zadovoluva duhovnite potrebi na ~ovekot. ^uvstvuvame zadovolstvo i ubavina koga gledame eden crte`, slika, vajarsko delo ili grafika. Sodr`inata na likovnoto delo mo`e da bide prepoznatliva, odnosno vo nea da prepoznaeme nekoj lik, predmet ili dejstvo, no mo`e da bide i delo koe e sostaveno od ubavi kombinirani linii, boi, tonovi, povr{ini, volumen vo koi na{eto oko i nie samite u`ivame i se odmorame. Ako vo likovnote delo prepoznavame lik na ~ovek, predmet, del od prirodata ili ne{to drugo, velime deka toa delo ima motiv. Motivot mo`e da bide portret, avtoportret, karikatura, figura, akt, `anr, `ivotni, enterier, pejza` ili mrtva priroda. Ako pak vo likovnoto delo imame samo kombinacija na linii, boi, tekstura, tonovi, volumen, formi i sl. velime deka toa delo e bez motiv, odnosno deka e apstraktno.

Leonardo da Vin~i: Mona Liza, maslo na platno (so motiv)

Mark Rotko: Bela i zelena vo sina, maslo na platno (apstraktno)

PORTRET Koga na likovnoto delo e pretstaven lik na ~ovek, toj motiv go narekuvame portret. Umetnicite mnogu ~esto niz istorijata i denes prika`uvale portreti na lu|e, vladeteli, vidni i zaslu`ni lu|e ili obi~ni lu|e so razni profesii. Umetnicite vo izrabotkata na portretot se stremat da go prika`at fizi~kiot izgled na ~ovekot, no vo isto vreme da gi pretstavat i negovata psiholo{ka karakteristika i izrazot na liceto.

Endi Vorhold: Portret na Mik Xeger, grafika


03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

47

AVTOPORTRET

Endi Vorhold: Portret na Ingrid Bergman, sito-pe~at

Avtoportret e koga avtorot go pretstavuva svojot lik na likovnoto delo. Imame tvorbi vo koi se prika`uva samo likot na avtorot, a mnogu ~esto niz istorijata slikarot koga slika grupna scena so mnogu likovi vo nekoe dejstvo, na nekoj lik od grupata go slika svojot avtoportret. Taka se slu~uva vo sceni so istorisko, biblisko ili mitolo{ko dejstvo.

Miroslav Kraqevi}: Avtoportret so ku~e, maslo na platno

Blagoja Nikolovski: Portret na starica, maslo na platno Antoan Vato: Avtoportret, maslo na platno

Pol Sezan: Avtoportret, maslo na platno

Ogist Renoar: Portret na Viktor ^oku, maslo na platno

Kamij Pisaro: Avtoportret, maslo na platno


03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

48

KARIKATURA

FIGURA

Karikaturata e specifi~en motiv vo koj umetnikot ja potencira psiholo{kata karakteristika na ~ovekot, negovata nesekojdnevna, sme{na, neprijatna ili ne~ove~na osobina, odnosno negativnite osobini kaj lu|eto.

Samoto ime na motivot ni objasnuva deka delata vo koi e prisuten ovoj motiv ni prika`uvaat figura na lu|e. Ovoj motiv e mnogu zna~aen za nas zatoa {to ni go prika`uvaat ~ovekot i negovata karakteristi~na obleka niz istorijata bidej}i vo ovoj period ne postoela fotografijata kako dokument na vremeto. Preku ovoj motiv se zapoznavame kako bile oble~eni lu|eto vo damne{ni vremiwa, vo Egipet, Rim, Grcija, vo razni istoriski periodi, a vo niv prepoznavame vladeteli, sve{tenici, vojnici, zanaet~ii, razni profesii i obi~ni lu|e.

Onore Domie: Karikatura, litografija

Onore Domie: Konte, bronza

Onore Domie: Voobrazeniot bolen, litografija

Onore Domie: Krispen i Skapen, maslo na platno

Onore Domie: Advokat, laviran tu{


03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

49

AKT

Ogist Renoar: Na pro{etka, maslo na platno

Ako na likovnoto delo prepoznavame golo ~ove~ko telo, na ma` ili na `ena, velime deka toj motiv e akt. Aktot bil motiv na umetnikot u{te od predistorijata do denes. Preku ovoj motiv umetnikot ni ja pretstavuva ubavinata i skladnosta na ~ove~koto telo bez obleka. Mnogu umetnici vo svoeto tvore{tvo imaat napraveni dela so ovoj motiv.

Konstantin Ka~ev: Lihnida, maslo na platno

Ogist Roden: Bakne`, mermer

Angeliko: Sv. Katerina, tempera

Amadeo Modiljani: Gola `ena, maslo na platno Pol Gogen: Tahi}anka, maslo na platno

Ivan Me{terovi}: Se}avawe, mermer


03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

50

@ANR

@IVOTNI

Umetnicite go crtaat i go slikaat ona {to go do`ivuvaat, gledaat, odnosno ona {to gi opkru`uva vo `ivotot. Mnogu ~esto na svoite dela prika`uvaat sceni od sekojdnevniot `ivot, lu|e, sobiri, obi~ai, razni dejstva. Ovoj motiv go narekuvame `anr-sceni. Preku ovie dela na koi se pretstaveni `anr -sceni, nie, dene{nite lu|e, se zapoznavame so `ivotot na lu|eto niz istorijata. Osoznavame kako tie se oblekuvale, kako `iveele, so koi alatki se slu`ele, kako izgledala nivnata okolina, `iveali{tata. I ovoj motiv e dokument za vremeto vo koe bile sozdadeni delata.

Jan Vermer: Pijanistki, maslo na platno

@ivotnite sekoga{ bile del od `ivotot na ~ovekot, kako doma{ni ili `ivotni vo prirodata. Nekoi od niv mu pomagale da opstane, da se prehrani, a nekoi mu slu`ele so nivnata ubavina ili za zabava. Vo istorijata nekoi civilizacii i narodi go zemale likot na nekoe `ivotno kako nivni simbol na ubavina ili mo}, kako {to e likot na kow, sokol, bik, lav, orel i sl. I likovnite umetnici na svoite dela gi prika`uvale `ivotnite sakaj}i da ja pretstavat nivnata ubavina i sila. Pretstavuvaweto na `ivotnite kako motiv go narekuvame animalizam.

Eduard Mone: Pojadok na treva, maslo na platno

Predistoriski crte` od Lasko

Diego Velaskez: Kova~nica, maslo na platno

Edgar Dega: ^a{a pelinkovec, maslo na platno


03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

51

ENTERIER

Crven sad vo oblik na govedo, terakota, Teheran

Enterier e motiv koga umetnikot go prika`uva vnatre{niot prostor na domot ili drugi prostorii vo koi `ivee ili raboti. Kako i drugite motivi, i ovoj motiv e dokument za vremeto vo koe e napraveno deloto.

Tuluz Lotrek: Crn igra~ vo bar, crte`

Leonardo da Vin~i: Studija na kow, crte`

Vermer: Soba, maslo na platno

Velaskez: Mali dvorski dami, maslo na platno

Reljef

Pablo Pikaso: Koza, bronza

Vinsent van Gog: No}na kafeana, maslo na platno


03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

52

PEJZA@ Site nie sakame da odime vo priroda za da u`ivame vo nejzinata ubavina. I likovnite umetnici prika`uvaj}i ja ubavinata na planinite, {umite, ezerata, poliwata, rekite, neboto, selata i gradovite ni ja prenesuvaat taa ubavina vo na{ite domovi, galerii ili vo prostorot vo koj se dvi`ime. Ovoj motiv se narekuva pejza`.

Vasko Ta{kovsi: Pla`a na dinosaurusi, maslo na platno

Piter Brojgel: Lovci na snegot, maslo na platno Adem Kastrati: Zimski pejza`, maslo na platno

Rubens Korubin: Gradina, akrilik Nikola Martinovski: Pejza` od Zapre{i~, maslo na platno

Pol Sezan: Zaliv L’stewa, maslo na platno


03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

53

MRTVA PRIRODA Umetnikot gi zabele`uva site ne{ta okolu sebe i gi odbira kako sodr`ina za svoite dela. Ako na deloto prepoznavame razni predmeti, rastenija, ili mrtvi `ivotni, velime deka vo deloto kako motiv e pretstavena mrtva priroda.

Dan~o Kal’~ev: Mrtva priroda, maslo na platno

Eduard Mone: Cve}e, maslo na platno

Eugen Delakroa: Mrtva priroda, maslo na platno Pablo Pikaso: Zelena mrtva priroda, maslo na platno

Dragan Najdenovski: Mrtva priroda, maslo na platno

Pol Sezan: Mrtva priroda, maslo na platno


04

LIKOVNI PODRA^JA LIKOVNA UMETNOST

54

Vo prethodnoto oddelenie se zapoznavme so likovnata umetnost i likovnite podra~ja. Ve}e znaeme deka imame crtawe, slikawe, skulptura, grafika i vizuelni komunikacii i dizajn. Ako umetnikot upotrebuva nekoj materijal so koj preku linija, tekstura ili drugi formi se izrazuva so crtawe, velime deka toa delo spa|a vo podra~jeto crtawe. Vo likovnoto podra~je slikawe, umetnikot pravi sliki vo koi se izrazuva so boja i oboeni povr{ini. Ova podra~je sekoga{ bilo najmnogu prisutno vo likovnata umetnost. Koga likovnoto delo se izrabotuva po pat na pe~atewe, so {to se dobivaat pove}e isti likovni tvorbi, velime deka toa podra~je e grafika.

Crte`

Rembrant: Pletenki, laviran tu{

Klod Mone: Katedralata vo Ruen, detaq

Rubens Korubin: Pejza` pod mese~ina, akrilik Kolio Karanfilov: Glava crvena, terakota


04

LIKOVNI PODRA^JA LIKOVNA UMETNOST

Dizajn na spisanie

Za razlika od crte`ot, slikata ili grafikata, umetnicite skulptori izrabotuvaat dela vo prostorot. Toa se skulpturi ili reljefi napraveni od razni materijali, kako {to se: kamenot, metalot, drvoto ili plastikata. Osven {to imame umetnici koi izrabotuvaat umetni~ki dela, postojat i umetnici koi gi imenuvame kako dizajneri. Toa se umetnici koi go kreiraat izgledot na predmetite za sekojdnevna upotreba. Ovie umetnici go razubavuvaat na{eto sekojdenevie i predmetite {to gi upotrebuvame. Dizajnerite go osmisluvaat izgledot na koricite i ilustraciite za u~ebnicite i knigite koi gi ~itame, vesnicite i spisanijata, plakatite, reklamite, bilbordite, ambala`ata na proizvodite {to gi kupuvame vo prodavnica, oblekata, igra~kite, predmetite za doma}instvo, mebelot, avtomobilite i sè ona {to go sre}avame okolu nas.

Crte`, tu{, jaglen Dizajn na nakit

Carska povorka, friz, reljef, mermer

DA ZAPOMNIME: Likovnata umetnost se deli na slednite likovni podra~ja: crtawe, slikawe, skulptura, grafika i vizuelni komunikacii i dizajn. Keramika, terakota

Dizajn na enterier

55


05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

56

Kako vo prethodnoto, taka i vo ova oddelenie }e crtame, a vo isto vreme }e go razvivame na{eto likovno izrazuvawe preku crte`. Crte`ot e likovna tvorba so koja se izrazuvale i se izrazuvaat likovnite umetnici bez razlika dali se slikari, grafi~ari, skulptori ili dizajneri. Vo umetnosta crte`ot slu`i kako po~etok vo sozdavaweto na novo likovno delo, zabele`uvawe na po~etnata ideja i ponatamo{na razrabotka kako toa delo }e izgleda. Zabele`uvaweto na po~etnata ideja se pravi so skica ili kroki-crte`. Skica ili kroki e brz crte` na ne{to {to go gledame ili na nekoja ideja koja vo momentot sme ja zamislile. Skicata se pravi so brzi i ednostavni potezi bez prika`uvawe na detali. Za razlika od skicata, so crte`ot se pravat i studii na ona {to }e se slika, modelira ili dizajnira. Studija vo likovnata umetnost e tvorba vo koja umetnikot vo detali gi prika`uva ne{tata. Toa se pravi podolgo vreme i se posvetuva posebno vnimanie. Znaeme deka mo`e da se crta so site materijali koi na hartijata ostavaat tragi.

Rembrant: Skica za slika, crte`

Dan~o Ordev: Akt, kroki, tu{, drvce

Edgar Dega: Balerina, crte`


05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

57

Brza skica na ~ovek

Edgar Dega: Crte`, jaglen

Vasko Ta{kovski: Drvo na periferija, tu{, perce

Du{an Xamowa: Skica za spomenik, tu{, perce

Leonardo da Vin~i: Studija za posledna ve~era, crte`

Studija so moliv

Du{an Xamowa: Skica za skulptura, tu{, perce

DA ZAPOMNIME: Vo crtaweto likovno se izrazuvame so crte`. Skica ili kroki e brz crte`, a studija e detalen crte`.


05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

58

TEKSTURA Vo likovnata umetnost se crta sè ona {to mo`e da se vidi okolu nas i sè ona {to mo`eme da si go zamislime vo na{ata fantazija. Seto toa {to go gledame i zamisluvame go prika`uvame so linija. Kako vo prirodata, taka i vo crte`ot sekoja forma ima svoja karakteristi~na povr{ina. Povr{inite ne se isti, nekoja e rapava, nekoja mazna, gruba ili ne`na. Ve}e znaeme deka pretstavuvaweto na karakterot na povr{inite pretstaveni so crtawe go narekuvame tekstura. Teksturata vo crte`ot ja prika`uvame so raznovidni linii, no mo`e i so to~ki. Ako upotrebime to~ki, nie treba da izmislime razni vidovi, golemi, mali, vo razni kombinacii, pove}e i pomalku gusto naneseni. Istoto va`i i za liniite koi treba da bidat raznovidni, debeli, tenki, dolgi, kusi, krivi i pravi i naneseni vo razni kombinacii. Ako na na{iot crte` mo`eme da gi razlikuvame nacrtanite formi spored raznovidnosta na teksturata, nie sme uspeale da go prika`eme materijalot na crte`ot.

Tekstura so linija i to~ki

Tekstura so linija

Vinsent van Gog: Pejza`, tu{, perce (tekstura)

Tekstura

DA ZAPOMNIME:

Ordan Petleski: Raspukuvawe, tu{ (tekstura)

Kamij Pisaro: Saem na sviwi, tu{ i perce (tekstura so to~ki)

Teksturata vo crte`ot ja dobivame so upotreba na raznovidni linii i kombinacija na to~ki.


05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

59

FORMA

Crte`, moliv

Vo likovniot jazik se zapoznavme so formata kako likoven element. Sè ona {to sakame da go nacrtame ima forma, a toa e likot na ona {to go gledame ili zamisluvame. Vo crtaweto se izrazuvame so dvodimenzionalni formi koi gi prika`uvame so linija. Koga gledame eden crte`, toj mo`e da izgleda smireno ili nemirno, vo zavisnost od toa so kakvi linii i formi e nacrtan. Sekoja forma vo sebe sodr`i vizuelna sila koja go dvi`i okoto vo odreden pravec so {to nekoi formi izgledaat smireno, odnosno velime deka se stati~ni. Onie formi koi izgledaat nemirno gi narekuvame dinami~ni. Ako vo crte`ot upotrebime pove}e stati~ni formi, crte`ot }e izgleda smireno, a ako upotrebime pove}e dinami~ni formi i samiot crte` }e izgleda nemirno, odnosno dinami~no. Koi i kakvi formi i linii upotrebuvame naj~esto zavisi od nas, od na{iot karakter i od li~nosta.

Amadeo Modiljani: ^ovek so brada, tu{

Dinami~ni formi

DA ZAPOMNIME:

Skica, crte`, tu{

Stati~ni formi

Formite vo crte`ot mo`at da izgledaat stati~no i dinami~no.


05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

60

PROSTOR Znaeme deka vo likovnata umetnost prika`uvame iluzija na prostor, odnosno realniot prostor {to nè opkru`uva go prika`uvame so linija, boja, ton ili so drug likoven element. Vo crtaweto e va`no da dobieme iluzija na blisku i daleku. Ako nacrtame pomali i pogolemi formi, pomalite izgledaat kako da se podaleku, a pogolemite poblisku. Na primer, pomala i pogolema figura na ~ovek, vo crte`ot pomalata izgleda kako da e podaleku i obratno. Vo crte`ot ~esto upotrebuvame prostor so pomo{ na perspektiva. Vo perspektivata imame horizont, odnosno vidikova linija i vidikova to~ka vo koja se spojuvaat site linii od ona {to go gledame. Na primer, ako zastaneme na sredinata na ulicata site paralelni linii okolu nas, od trotoarite, zgradite, drvoredot se dvi`at kon horizontot, se smaluvaat i se spojuvaat vo vidikovata to~ka. Ova mo`eme da go vidime na primerite vo u~ebnikov.

Realen prostor so golemo-malo

Perspektiva, crte`

Perspektiva so vidikova to~ka

DA ZAPOMNIME:

Perspektiva so horizont i dve vidikovi to~ki

Iluzija na prostor se prika`uva i vo crte`ot so pomo{ na golemi i mali formi i so perspektiva.


05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

KONTRAST Likovniot element kontrast ~esto e prisuten vo crtaweto. Kontrast dobivame so upotreba na raznoviden intenzitet na liniite, podebeli i potenki, dolgi i kusi, pravi i krivi. So raznovidnosta na intenzitetot na linijata dobivame crte` so bogatstvo na raznovidni linii. Kontrast na linija

Kontrast na linija (detska tvorba)

Vinsent van Gog: @olta ku}a, tu{, perce (kontrast na linija i tekstura)

Kontrast na linija

Edvard Munk: Vrisok, tu{ (kontrastna linija)

DA ZAPOMNIME: So upotreba na raznovidni linii dobivame kontrast vo crte`ot.

61


05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

62

KOMPOZICIJA Svesno ili nesvesno sekoj {to crta pravi kompozicija na povr{inata na koja crta. Nie gi redime formite i liniite vo eden raspored za koj mislime deka e najdobar so {to gradime kompozicija po na{a `elba i zamisla. Kompozicija pravime od slobodni ili geometriski tela ili formi, linii, to~ki, tekstura. Koga crtame mrtva priroda so ovo{je ili drugi plodovi, nie gi komponirame taka {to crte`ot da ni bide so ubava kompozicija, zna~i ne gi rasporeduvame slu~ajno po celata povr{ina, bez cel ili bez ~uvstvo.

Mrtva priroda, pastel

Mrtva priroda, moliv

Mrtva priroda, pastel

Crte`, moliv

Crte`, pastel

Mrtva priroda, moliv

DA ZAPOMNIME: I vo crte`ot gradime interesna kompozicija na likovnite elementi po na{a `elba i zamisla.


05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

TU[

Vasko Ta{kovski: Ku}a vo staro Skopje, tu{, drvce

Anri Matis: Akt vo studio, tu{, perce

Kako u~enici, naj~esto crtame so crn tu{, no mo`eme da rabotime i so tu{evi vo boja. Postojat tu{evi so mnogu interesni boi za crtawe. So niv mo`eme da crtame so metalno perce so ostar vrv, so drvce ili so ~etka koja ima vrv. Tu{evite vo boja se interesni zatoa {to ni ovozmo`uvaat da napravime crte` bogat so raznobojni linii i povr{ini, oboen so raznovidni boi. So tu{evite vo boja se crta na ist na~in kako i so crniot tu{. Se crta na mazna podloga, a najdobro e na hamer-hartija. Pokraj toa {to mo`eme da crtame, koga }e go zavr{ime crte`ot, nie mo`eme tu{ot da go razredime so ~etka i voda i da napravime laviran crte`. Toa zna~i deka formite, odnosno ne{tata {to sme gi nacrtale mo`eme da gi pomineme so ~etkata kako da gi slikame, so razni boi ili so edna boja, so posvetli i potemni tonovi. Kakvi linii i kakva boja }e upotrebime zavisi od na{ata ideja koja sme ja zamislile kako avtori.

Laviran crte` so tu{ i ~etka

DA ZAPOMNIME:

Bonard: Petel, tu{, ~etka

Difi: Svira~, tu{, perce

Tu{ot e crta~ka tehnika. Crtame so perce, drvce ili ~etka na maznata strana na hartijata. Ako go razredime tu{ot so voda, dobivame laviran crte`.

63


06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

64

Vo prethodnite oddelenija se zapoznavme so slikarstvoto kako likovno podra~je od likovnata umetnost. Vo ova podra~je so razni boi ili oboeni materijali se pravi likovna tvorba nare~ena slika. Slikata se pravi so boja. Bojata se dobiva od prirodno i od ve{ta~ko poteklo. Prvata sostojba na bojata e vo oblik na siten prav koj go imenuvame kako pigment. Ovoj pigment ponatamu se me{a so nekoe vrzno sredstvo i se dobiva akvarel, tempera, maslena boja, polikolor ili akrilik koi se te~ni tehniki za slikawe. Od pigmentot se pravat i tehniki koi se vo kruta sostojba kako {to se pastelot, voso~niot pastel, molivot vo boja i dr. Osven {to imame boi so koi direktno slikame, vo slikarstvoto imame i tehniki vo koi so gotovi oboeni materijali pravime slika. Vo ovie tehniki spa|aat kola`ot, mozaikot, vitra`ot i tapiserijata. Vo tapiserijata imame volnica vo razni boi so koi se tkae tapiserijata. Vo vitra`ot sostavuvame tvorba so raznovidno oboeni stakla koi me|usebno se spojuvaat so olovo. Mozaikot e tehnika vo koja se upotrebuvaat raznovidni kam~iwa koi sostaveni vo edna celina ja gradat tvorbata koja naj~esto e postavena na yidna povr{ina.

Poden mozaik od golemata bazilika, Heraklea

Mikica Trujkanovi}: Tvojot den, kombinirana tehnika

Pigment

Izrabotka na boja od pigment


06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

Freska vo crkva, Voznesenie Hristovo, Male{evo

Za nas najdostapen e kola`ot {to ve}e sme go upotrebile vo slikaweto. Vo ovaa tehnika, so pomo{ na oboeni povr{ini od hartija, vesnici, spisanija ili od tekstil, so se~ewe i kinewe na raznovidni formi, pravime slikarska tvorba po na{a zamisla. So krutite boi se slika direktno na podlogata, a te~nite se nanesuvaat so ~etka ili slikarski {pahli. Te~nite boi prvo mora da se razredat so sredstvo koe go narekuvame medium. Medium za akvarelot, temperata, gva{ot i polikolorot e vodata, a za maslenite boi se lenenoto maslo i terpentinot. So pomo{ na va{iot nastavnik po likovno }e nau~ite kako podobro se koristi i se rakuva so ~etkata i so tehnikite za slikawe za da dobiete najdobri likovni rezultati. Naj~esto se slika so edna tehnika, no ponekoga{ tehnikite se kombiniraat so {to se dobiva slikarska tvorba vo kombinirana tehnika.

Litiska ikona, Ohrid

Petar Mazev: Kurban, maslo na platno Gitara, akvarel

DA ZAPOMNIME: Hunder Vaser: Gra|anin, kombinirana tehnika

Rada Petrova-Malki}: Bez naslov, tapiserija

Mikica Trujkanovi}: Parodija Viktori, kombinirana tehnika

Slikarstvoto e likovno podra~je. Pigment e boja vo prav. Slikarski tehniki se: akvarel, tempera, masleni boi, polikolor, akrilik, pastel, voso~en pastel, kola`, mozaik, vitra` i tapiserija.

65


06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

66

BOJA Vo prethodnite sodr`ini vidovme deka bez bojata ~ovekot ne mo`e da go zamisli svojot `ivot. Isto taka i slikarstvoto ne mo`e da se zamisli bez upotreba na boite, hromatski ili ahromatski, primarni ili sekundarni, ladni i topli, kontrastni i harmoni~ni. Sè ona {to nè opkru`uva i seto ona {to }e go odbereme za da se prika`e na na{ite tvorbi ima boja. Nekoi predmeti, pojavi ili drugi ne{ta se oboeni vo razni boi, no nekoi sekoga{ gi sre}avame vo ista boja. Na primer: neboto sekoga{ go zamisluvame sino, trevata i lisjata sekoga{ se zeleni, bananata i limonot sekoga{ se oboeni so `olto, portokalot e so portokalova boja, domatot e crven, lubenicata i zelkata se zeleni itn. Site ne{ta za koi znaeme deka se oboeni vo nekoja odredena boja velime deka imaat lokalna boja. Spored toa mo`eme da zaklu~ime deka lokalna boja e bojata vo koja se oboeni nekoi predmeti, pojavi ili rastenija koi gi poznavame kako takvi. Ona {to ima lokalna boja ne mo`eme da go zamislime vo druga osven vo negovata lokalna boja. Na primer: bananata ne mo`eme da ja zamislime kako violetova ili crna, portokalot sin ili violetov, lubenicata sina itn. Za razlika od prethodnoto, predmetite koi nemaat lokalna boja mo`eme da gi zamislime vo site boi kako {to se: avtomobilot, velosipedot, mebelot, oblekata, igra~kite, penkalata, torbite itn.

Komplementaren kontrast

Lokalna boja


06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

67

Lokalna boja na jagoda

Lokalna boja, u~eni~ka tvorba

Lokalna boja na ovo{je

Lokalna boja na portokal i jagoda

DA ZAPOMNIME:

Lokalna boja, u~eni~ki tvorbi

Vo slikarstvoto osnovno sredstvo e bojata. Razlikuvame hromatski i ahromatski boi, primarni i sekundarni, ladni i topli, kontrastni i harmoni~ni. Lokalna boja e prepoznatlivata oboenost na ne{tata {to nè opkru`uvaat.


06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

68

TEKSTURA Poznato ni e deka slikata se gradi so razni povr{ini oboeni so boja, so ton, so linija, no i so upotreba na raznovidna tekstura. Tekstura so boja se dobiva koga na povr{inata sakame da imitirame nekoja materija, rapava ili mazna. So toa slikata stanuva pointeresna i pobogata. Tekstura na slikata dobivame so istra`uvawe, upotreba na materijalite za boewe na razni na~ini, vo zavisnost od na{ata fantazija. Mo`eme da ja dobieme so nanesuvawe na poretka i pogusta boja, boja vrz boja, crtawe vrz bojata, so prskawe na boja vrz boja, so grebewe na suvata ili vodena boja so nekoj predmet i na sekoj drug na~in na koj }e se setime, a celta e da se dobie iluzija na tekstura. Teksturata mo`e da nè asocira na nekoj star yid, na kora od drvo, na stara hartija, na kamen ili na druga interesna povr{ina.

Slikarska tekstura

Slikarska tekstura

Tekstura

Slikarska tekstura

Tawa Balak: Na kamenot, maslo na platno (tekstura)

DA ZAPOMNIME:

Slikarska tekstura

Slikarska tekstura e koga so eksperimentirawe i razli~ni na~ini na rabota so bojata dobivame raznovidni slikarski povr{ini.


06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

PROSTOR

Realen prostor

^ovekot se dvi`i, `ivee i raboti vo prostorot. @ivotnite, rastenijata i predmetite se prisutni isto taka vo prostorot. Toa go narekuvame realen prostor. Prostorot obi~no go delime na vnatre{en i nadvore{en. Nadvore{niot prostor e otvoren i niz nego mo`eme da se dvi`ime bez nikakvi prepreki. Vnatre{niot prostor e zatvoren i vo nego `iveeme, rabotime, kupuvame, u~ime ili se zabavuvame za{titeni od toplo ili ladno, od sneg, do`d, veter ili drugi nepogodi. Umetnicite vo svoite dela se obiduvaat da pretstavat iluzija na prostor, odnosno crte`ot ili slikata da dobie iluzija na blisku ili daleku. Prostorot se dobiva so upotreba na pomali i pogolemi formi, so topli i ladni boi, so preklopuvawe i so perspektiva.

Perspektiva na soba

Vinsent van Gog: No}na kafeana, maslo na platno (perspektiva)

Iluzija na prostor so boja i perspektiva

Leonardo da Vin~i: Poslednata ve~era, freska

Jakopo Tintoreto, maslo na platno (perspektiva)

DA ZAPOMNIME: Vo slikarstvoto iluzija na prostor dobivame so pogolemi i pomali formi, so topli i ladni boi, so preklopuvawe i so perspektiva.

69


06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

70

AKVAREL Akvarelot e vodena slikarska tehnika so koja slikaat i umetnicite i u~enicite. Bojata se razreduva so obi~na voda i so pomo{ na ~etkata se nanesuva na rapavata strana od hartijata. So akvarelot se dobivaat ne`ni, lesni i proyirni nanosi na boja, za razlika od temperata. Pri slikaweto treba da se upotrebuva pove}e voda so {to se dobiva proyirnost na boite. Za rabota ni se potrebni blok za crtawe, akvarelni boi~ki i meki ~etki so ostri vrvovi. Se slika so vrvot i sredniot del od ~etkata so lesno i brzo nanesuvawe na bojata. Pred da po~neme da slikame na rabotnata povr{ina postavuvame vesnikarska hartija, a potrebni ni se i dva golemi sada za voda (od jogurt ili od kiselo mleko) za miewe na ~etkite, odnosno eden za ~ista, eden za ne~ista voda. Vodata vo kan~iwata treba po~esto da ja menuvame so nova za da mo`eme da dobieme tvorba so poubavi i po~isti boi. So akvarelot najdobro e da slikame direktno so ~etkata, bez da crtame so moliv, se raboti od levo kon desno i od gore kon dolu.

Pribor za akvarel

Pol Sezan: Avtoportret, akvarel

Akvarel

Akvarel

DA ZAPOMNIME: Akvarel e slikarska tehnika. Bojata se razreduva so voda, se slika na rapava hartija so ~etka.


06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

VOSO^EN PASTEL

U~eni~ka tvorba, voso~en pastel

Voso~en pastel e materijal so koj mo`e da se crta i da se slika. Toj e vo tvrda sostojba, ima forma na kreda i direktno se raboti na podlogata za slikawe. Kako podloga ni slu`i blago rapava hartija. Za da se dobijat interesni efekti pri slikaweto, mo`eme da upotrebime i hartija vo boja. So materijalot slikame direktno na hartijata vo eden sloj, a mo`eme da pokrivame boja vrz boja vo pove}e sloevi. Po nanesuvaweto na pove}e sloja, tvorbata mo`eme da ja grebeme so ostra alatka so {to se dobivaat interesni efekti i kombinacii.

U~eni~ka tvorba, voso~en pastel

U~eni~ka tvorba, voso~en pastel

U~eni~ka tvorba, voso~en pastel

U~eni~ka tvorba, voso~en pastel

U~eni~ka tvorba, voso~en pastel

U~eni~ka tvorba, voso~en pastel

U~eni~ka tvorba, voso~en pastel

71


07

OBLIKUVAWE VO PROSTOROT-MODELIRAWE LIKOVNO PODRA^JE

72

Vo prethodnite oddelenija ve}e se zapoznavme so skulpturata kako edno od likovnite podra~ja vo koe likovnite tvorbi zafa}aat del od prostorot, odnosno se trodimenzionalni. Za razlika od skulpturata, crte`ot, slikata i grafikata se dvodimenzionalni. Znaeme deka tvorbite vo ova podra~je se delat na polna plastika i reljef. Polna plastika e sekoe delo koe e postaveno i stoi vo otvoren ili zatvoren prostor i mo`e da se gleda od site strani. Ovie dela se stati~ni, a ima i polna plastika koja ne miruva i koja go menuva svojot izgled. Skulpturata koja ne e stati~na ja narekuvame mobil. Reljefot e delo koe e sekoga{ postaveno na nekoja yidna povr{ina kako dekoracija na javni i reprezentativni objekti ili drugi spomenici. Razlikuvame dlabok, visok i plitok reljef (bareljef).

Frla~ na disk, Rim, mermer (polna plastika)

Portret na Amen Hotep, Egipet (dlabok reljef)

Detaq od ikonostas, crkva Sv. Spas Bratot na po~inatiot, Egipet (plitok reljef)

Luka de la Robija: detaq od reljef, visok reljef


07

OBLIKUVAWE VO PROSTOROT-MODELIRAWE LIKOVNO PODRA^JE

Aleksndar Kalder: Akusti~en tavan, mobil

Plitok reljef e koga imame mali ispaknuvawa vo prika`uvaweto na formite. Za dlabok reljef velime deka e koga formite se prika`ani so dlabewe vo reljefnata plo~a, ako pak imame pretstaveni ispaknati skulpturi koi samo so eden del se povrzani so plo~ata velime deka e toa visok reljef. Ako se {etame vo na{iot ili vo drugi gradovi vo svetot, ~esto }e se sretneme so likovni dela od skulpturata. Tie se postaveni da pretstavat nekoe dejstvo, da odbele`at nekoj nastan ili da go ovekove~at likot na nekoja zaslu`na li~nost od istorijata ili dene{nicata. Ako vakvoto delo go pretstavuva samo portretot na ~ovekot so del od gorniot del na teloto, toa delo go narekuvame bista. Toa se spomenici na zaslu`ni lu|e koi gi pametime po nivnite zaslugi. Imame bisti na narodni heroi, na revolucioneri, nau~nici, pisateli, umetnici, a i na obi~ni gra|ani.

Keti Kolvic: Avtoportret, bronza

Du{an Xamowa: Memorijalen spomenik na Kozara, beton

Zmiska bo`ica, Krit, terakota:

Boro Mitri}eski: Kiril i Metodij, bronza

DA ZAPOMNIME: Skulpturata e likovno podra~je. Se deli na polna plastika i reljef. Mobil e podvi`na skulptura. Razlikuvame dlabok, visok i plitok reljef. Bista e skulptura koja pretstavuva portret na ~ovek.

73


07

OBLIKUVAWE VO PROSTOROT-MODELIRAWE LIKOVNO PODRA^JE

74

Na plo{tadi i na javni mesta ~esto pati sre}avame skulpturi koi pretstavuvaat nekoe istorisko dejstvo ili nekoja poznata li~nost vo prirodna golemina ili pogolemi. Ovie objekti gi narekuvame spomenici. So niv gi ~estvuvame va`nite nastani i zaslu`nite li~nosti. Naj~esto spomenicite se napraveni vo kamen ili izlieni vo bronza so {to nivnoto vremetraewe e neograni~eno. Skulptorskite dela se izveduvaat od materijali koi se stabilni i otporni na vlijanieto na vremenskite uslovi. Naj~esto delata se napraveni od terakota, kamen, drvo, bronza i metal, a mo`e da se izrabotat i od razna plastika, hartija stiropor, pa i od razni otpadni materijali.

Stefan Manevski: Mig na vremeto, metal

Tutankamon, Egipet, oboena skulptura @arko Ba{evski: Spomenik na Aleksandar Makedonski, bronza

Petre Nikolovski: Objekt HHHIII 92, instalacija

M. Aristid: Sputana akcija, bronza


07

07

OBLIKUVAWE VO PROSTOROT-MODELIRAWE LIKOVNO PODRA^JE

Marijeta Sidovska: J’am loking for a men in a miror, kom. teh.

Na~inot na gradewe na skulptorskoto delo e najrazli~en vo zavisnost od `elbite na avtorot i od negoviot izbor na materijalot. So glina se modelira so dodavawe i odzemawe, so drvo i kamen so dlabewe i odzemawe, so metal i bronza so liewe ili so gradewe po pat na kombinirawe i dodavawe na razni formi koi me|usebno se sostavuvaat i zavaruvaat. So plastika, hartija i stiropor se gradi skulptura po pat na sostavuvawe, previtkuvawe, se~ewe, perforirawe i lepewe. So otpadni materijali se gradi asambla`, odnosno grupna skulptura vo koja se kombiniraat razni materijali vo edna celina spored idejata na avtorot. Vo skulpturata nema ograni~uvawe za upotrebata na materijalite. Nekoi avtori se izrazuvaat kombiniraj}i i razni plodovi, granki, kamewa, korewa i drug materijal po svoj izbor.

Detska tvorba so hartija

Intervencija vo prostor

Robert Smitson: Zatvorawe na ulicata, kombinirana tehnika

DA ZAPOMNIME:

Vladimir Avram~ev: Predel VIII, keramika

Spomenik e skulptura koja odbele`uva va`ni li~nosti od razni oblasti ili istoriski slu~uvawa. Skulptorskite dela se izrabotuvaat od: terakota, kamen, drvo, bronza, metal, a mo`e i od plastika, hartija, stiropor i drugi materijali.

75


07

OBLIKUVAWE VO PROSTOROT-MODELIRAWE LIKOVNO PODRA^JE

76

FORMA Formata e glavniot izraz vo skulpturata bidej}i go potencira trodimenzionalniot oblik na deloto. Ve}e znaeme deka skulpturata zafa}a del od prostorot i toj zafaten prostor go narekuvame volumen. Volumenot po svojot izgled mo`e da bide aglest, val~est ili trkalezen, ispaknat ili vdlabnat. Vo odnos na prostorot formata mo`e da bide zatvorena, otvorena ili perforirana. Zatvorena e onaa forma koja e polna i prostorot ne navleguva vo nea, na primer: topka, jabolko, kamen, kocka itn. Otvorena forma e onaa vo koja prostorot delumno vleguva vo volumenot, na primer: ~a{a, vazna, grne, kapa, tenxere i sl. Perforirana forma ja narekuvame onaa forma ili volumen vo koja postojat pomali ili pogolemi otvori, na primer: re{eto, prsten, sinxir, narakvica i sl.

Stanko Pavlevski: Skulptura, metal

Branko Veli~kovski: Torzo, terakota

Alberto Xakometi: Paleta od `ica, `ica

Vencislav Rihter: Centralna forma, metal

DA ZAPOMNIME: Formata mo`e da bide otvorena, zatvorena i perforirana. Volumen e prostorot {to go zafa}a odredena skulptura. Razlikuvame val~est, aglest, trkalezen, ispaknat i vdlabnat reljef.


07

OBLIKUVAWE VO PROSTOROT-MODELIRAWE LIKOVNO PODRA^JE

KONTRAST Kontrastot kako princip vo likovniot jazik ~esto se primenuva za da go razubavi deloto na umetnikot. Kontrastot se upotrebuva vo crte`ot, slikata, grafikata i vo skulpturata. Vo skulpturata pri modeliraweto i komponiraweto na pove}e delovi vo edna celina namerno se upotrebuvaat golemi i mali, val~esti i aglesti formi, mazni i rapavi teksturi. So kontrastot umetnikot ja zbogatuva likovnata vrednost na deloto i do`ivuvaweto na gleda~ot.

Du{an Xamowa: Skulptura 45,

Hans Arp: Glava, bel mermer

Henri Mur: Semejstvo, bronza

Hain Stenbak: Bez naslov, kombinirana tehnika

DA ZAPOMNIME: Likovniot princip kontrast se primenuva vo skulpturata so upotreba na vdlabnati i ispaknati, golemi i mali, val~esti i aglesti formi, kako i so mazna i rapava tekstura.

77


07

OBLIKUVAWE VO PROSTOROT-MODELIRAWE LIKOVNO PODRA^JE

78

PROPORCIJA So proporcija se zapoznavme vo likovniot jazik. Vo skulpturata naj~esto e izrazena `elbata da se iznajde idealnata ubavina na ona {to se prika`uva, a taa prete`no se donesuva na ~ove~kiot lik i teloto na ~ovekot. Ubavinata pretstavuva me|usebni idealni proporcii na site delovi na ~ovekot. Sekoj umetnik koj se stremi kon ubavinata go primenuva ovoj princip, a ve}e znaeme deka ovoj problem go re{avale i skulptorite vo stara Grcija, a vo ponovo vreme i Leonardo da Vin~i.

Mikelanxelo: David, mermer

Mikelanxelo: Mojsie, mermer

Kanon za proporcija na ~ovek, Grcija

DA ZAPOMNIME: Vo skulpturata se postignuva idealna proporcija na delovite vo edna celina. Primeri se gr~kite skulpturi.


07

OBLIKUVAWE VO PROSTOROT-MODELIRAWE LIKOVNO PODRA^JE

GLINA

Alatka za modelirawe so glina

Rabota so glina

Glinata e materijal so koj sekoj skulptor ja zapo~nuva svojata rabota. So nea mo`e da se oblikuva sekakva forma i ideja na umetnikot. Se modelira so lesno dodavawe i odzemawe i so lepewe na materijalot. Se raboti so race ili so upotreba na razni alatki nare~eni {pahtli. Skulpturata izrabotena vo glina ne mo`e da ostane vo ovoj materijal zasekoga{ zatoa {to }e po~ne da se roni pod vlijanie na vlagata vo vozduhot. Ako sepak sakame da go so~uvame deloto vo glina, glinata se pe~e pod visoka temperatura so {to se pretvora vo terakota, pe~ena glina. Terakotata e sli~na na grn~arskite proizvodi. Vo praktikata umetnicite naj~esto od deloto vo glina pravat kalap od koj se lijat edna ili pove}e identi~ni skulpturi vo bronza ili vo drug metal.

Grn~arski predmeti

Sarkofagot od Cerveteri, oboena terakota Portret vo glina

Aneta Svetieva: Kapa~ka, terakota

Terakota

DA ZAPOMNIME: Glinata e skulptorski materijal so koj se modeliraat likovnite dela. Se raboti so prsti i {pahtli. Pe~enata glina se narekuva terakota.

79


08

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

80

Ve}e se zapoznavme so dizajnot kako likovno podra~je vo koe likovnite umetnici go pravat izgledot na predmetite za sekojdnevna upotreba. Izgledot na predmetite za sekojdnevna upotreba go pravat umetnici - dizajneri. Vo toa, pokraj sè drugo spa|a i nakitot kako i razni ukrasni predmeti. Denes okolu nas se slu~uvaat mnogu ne{ta za koi sakame da doznaeme koga i kade se slu~uvaat, da bideme informirani za da go izbereme ona {to nè interesira. Toa go postignuvame so sredstvata za vizuelna komunikacija. Sè {to nè informira so boja ili so forma e vizuelna komunikacija, na primer: soobra}ajni znaci, plakati, posteri, flaeri, bilbordi, spisanija, vesnici, za{titni znakovi i sl.

Ma{ina za pi{uvawe

Dizajn na strujna lamba

Televizor

Dizajn na detska igra~ka

Fotelja


08

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

81

Nakit

Avtomobil

Nakit

Gitara

Korica na spisanie za deca


08

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

82

Preku koricite na knigite ja prepoznavame i odbirame sodr`inata {to sakame da ja ~itame. So ~estitkite komunicirame i si gi ~estitame raznite praznici i ubavi slu~uvawa vo na{iot `ivot. Kako i vo sekoe likovno podra~je, likovnite umetnici {to gi dizajniraat vizuelnite komunikacii dobro go poznavaat likovniot jazik i go primenuvaat vo svojata umetni~ka rabota. Se upotrebuvaat formata, linijata, tonot i bojata kako elementi na privlekuvawe na ~ovekot. Harmonijata, kontrastot, proporcijata i kompozicijata se prisutni vo sekoj dizajn. Plakat

Ilustracija

Ilustracija

Dizajn na CD

Ilustracija, Crvenkapa


08

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

83

Zname na Republika Makedonija

Korica za spisanie za deca

Plakat za 100 godini makedonska nezavisnost

Korica za kniga

Bilbord

DA ZAPOMNIME:

Inicijali za bukvata O

Izgledot na predmetite za upotreba go pravat umetnici nare~eni dizajneri. Site sredstva so koi se informirame za ona {to se slu~uva okolu nas se narekuva vizuelna komunikacija.


09

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

84

Ve}e znaeme deka grafikata se dobiva po pat na otpe~atuvawe. Vo crtaweto, slikaweto i skulpturata dobivame samo edna tvorba so direktna izvedba. Vo ova podra~je so poseben proces na rabota mo`eme da otpe~atime isti grafiki vo pove}e primeroci. Za da napravime grafika, prvo mora da izbereme podloga koja }e ja podgotvime za pe~atewe. Podlogata koja ja obrabotuvame pretstavuva matrica ili kli{e so koe se pe~ati grafikata. Za matrica mo`e da upotrebime karton, plo~a od linoleum, gips, drvo, kamen ili metal, vo zavisnost od toa vo koja tehnika sakame da rabotime. Na matricata za pe~atewe ja iscrtuvame na{ata ideja za grafika. Ako za podloga imame linoleum, gips ili drvo, prvo go crtame crte`ot so crna boja. Koga crte`ot }e bide gotov, so specijalni alatki za dlabewe (dleta) gi vadime belite povr{ini od crte`ot, a crnite ostanuvaat ispaknati na povr{inata. So toa matricata e podgotvena za pe~atewe.

Dlabewe na matrica od linoleum

Nanesuvawe boja na matrica

Pe~atewe na grafika

Grafi~ka ma{ina za pe~atewe

Vadewe na grafikata


09

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

M. Aristid: Ov~ar~eto Koridon, drvorez

Vtora etapa e procesot na pe~atewe na grafi~kiot list. Na edna plasti~na, staklena ili metalna povr{ina stavame pe~atarska boja, a mo`e i tempera, i so valjak ja nanesuvame na matricata. Koga }e naneseme boja, na kli{eto vnimatelno stavame hartija koja odozgora ne`no ja pritiskame so dlanka ili so nekoj val~est predmet (la`ica ili valjak). Koga }e zaklu~ime deka hartijata dobro nalegnala na povr{inata, ja vpila bojata od matricata, poleka ja odlepuvame od nego. So ovaa postapka na{ata grafika e otpe~atena. Na ovoj na~in mo`eme da otpe~atime grafi~ki listovi kolku sakame.

Albreht Direr: Sv. Toma, gravura

Matrica i otpe~atok od linorez

Rembrant: Portret na Jan Lutie Postariot, bakropis

DA ZAPOMNIME: Grafikata e likovno podra~je. Likovnite tvorbi vo grafikata se dobivaat so otpe~atuvawe na pove}e isti grafiki. Matrica ili kli{e e podlogata so koja se pe~ati. Dleta ili dlaba~i se alatki za obrabotka na matricata.

85


09

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

86

POTPI[UVAWE NA GRAFIKA Grafikata kako likovna tvorba ima vrednost samo ako e potpi{ana od avtorot. Listot se potpi{uva na dolnata horizontalna strana od otpe~atokot, od levo na desno. Prvo se stava redniot broj na otpe~atenata grafika i vkupniot broj na otpe~ateni grafiki. Na primer: ako grafikata {to sme ja otpe~atile e treta po red, a vkupno imame devet isti grafiki brojkata }e bide 3/9. Vedna{ po brojot se naveduva tehnikata vo koja e otpe~atena tvorbata, na primer: karton-pe~at, gipsorez, linorez i sl. vedna{ po tehnikata se naveduva godinata koga e otpe~atena grafikata, na primer: 2010. Vo sredinata na dolnata ivica se pi{uva naslovot na grafikata, na primer: drvo; pejza`; portret i sl., a vo desniot agol se stava potpisot na avtorot koj ja kreiral grafikata. So potpi{uvaweto na grafikata stanuva tvorba na avtorot i se zdobiva so umetni~ka vrednost. Avtorot sekoga{ treba da gi potpi{uva grafikite na ovoj na~in.

3/9, sito-pe~at, 1990

Alfa II

Dan~o Ordev

DA ZAPOMNIME: Sekoja grafika se odbele`uva od strana na avtorot. So potpi{uvaweto grafikata stanuva originalno likovno delo.


09

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

LINIJA

Milan Sokol: Glava I, linorez

Linijata posebno vo grafikata, kako i vo crte`ot, e osnoven element za izrazuvawe. Bogatstvoto na grafikata go dobivame so upotreba na raznovidni debeli, tenki, dolgi, kusi, pravi i krivi linii. So linijata go izrazuvame ona {to sakame da go prika`eme zaedno so formite preku koi gi prepoznavame prika`anite ne{ta.

Kru`en pat, drvorez, nepoznat avtor

Linija vo grafikata

Dim~e Nikolov: Predel HHI, bakropis

Pablo Pikaso: Slikar so model koj plete, bakrorez

Ilija Ko~ovski: Zapisi, drvorez

DA ZAPOMNIME: Grafikata naj~esto se izrazuva preku bogatstvoto i raznovidnosta na linijata.

87


09

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

88

TEKSTURA Drug likoven element koj e isto taka va`en kako i linijata e teksturata. So teksturata gi odreduvame karakteristikite na raznite formi i povr{ini vo me|usebnite prepoznavawa. Teksturata ja dobivame so dlabewe i re`ewe na matricata so razni vidovi tekstura koja ja dobivame preku raznite vidovi linii i to~ki, nivnata gustina i razli~nite pravci na nanesuvawe. Ako analizirame nekoja od prika`anite grafiki i teksturi vo u~ebnikov, }e vidime deka na prv pogled }e gi voo~ime razlikite me|u formite so pomo{ na nivnata tekstura. Ordan Petlevski: Memento, drvorez

Dragan Bikov: Jadro, kombinirana tehnika

Piter Brojgel: Vo lov, bakropis

DA ZAPOMNIME: Teksturata e osnovno izrazno sredstvo vo sekoja grafika.

Burhan Ahmeti: Esenski fragment, akvatinta


09

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

FORMA Seto ona {to se prika`uva na grafi~kata tvorba mo`e da go prepoznaeme preku negovata forma. Formata ja prika`uvame so pomo{ na linijata, teksturata, a ponekoga{ i so bojata. Vo grafikata, kako i vo drugite likovni podra~ja so ubavinata na formite gi izrazuvame na{ata ideja i `elba za ona {to sakame da go izrazime. Basra Mekoli: Kreirawe na `ivotot, digitalna grafika

Sito-pe~at

Sito-pe~at

Sito-pe~at

DA ZAPOMNIME: T. Kauzari}: Kvadrat D, sito-pe~at

Vo grafikata formata se definira so linijata, bojata i raznovidnosta na teksturata.

89


10

ESTETSKO PROCENUVAWE LIKOVNA UMETNOST

90

Na ~asovite po likovno, del po del, go sovladuvame likovniot jazik so negovite karakteristi~ni likovni elementi i principi. Vo prakti~nata rabota se trudime likovniot jazik da go primenime vo na{ite tvorbi, a vo isto vreme istite da gi prepoznaeme vo delata na svetskite i makedonskite likovni umetnici. Izrazuvaj}i se likovno i gledaj}i vredni i poznati likovni dela, nie se zdobivame so sposobnost da ocenime {to e dobro, a {to ne. Estetikata e nauka za ubavoto. So pra{aweto na ubavoto se zanimavale mnogu filozofi, umetnici i esteti~ari so cel da dojdat do su{tinata na vrednostite vo umetni~koto delo od oblasta na site umetnosti. So pomo{ na va{iot nastavnik po likovno, preku razgovori za va{ite tvorbi, za likovnite dela, vie istovremeno steknuvate sposobnost da procenite {to e vredno a {to ne e vo edna likovna umetni~ka tvorba. Estetsko procenuvawe mo`e da napravite na sekoja tvorba od sekoe likovno podra~je, na crte`, slika, skulptura, grafika ili dizajn. Gledaj}i edno likovno delo sekoj od nas go gleda kako likovna vrednost koja sekoga{ pobuduva vo nas odredeni pozitivni ~uvstva i zadovolstvo, vizuelno, mislovno i emotivno. Pokraj likovnata vrednost i tehni~kata izvedba, na na{ite ~uvstva i do`ivuvawe vlijae kombinacijata na boite, tonot, liniite, svetlo - temnoto, formite ili sodr`inata, odnosno motivot. Do`ivuvaweto mo`e da bide individualno vo zavisnost od li~nosta koja go gleda.


10

ESTETSKO PROCENUVAWE CRTAWE

PRIMER 1 Vinsent van Gog: @olta ku}a, tu{, perce Gledaj}i go crte`ot na Van Gog, mo`eme da gi zabele`ime slednive kvaliteti na crte`ot: - Na crte`ot zabele`uvame upotreba na bogatstvo od raznovidni linii i to~ki, vo razni golemini i gustini. - Formite vo crte`ot, ku}ata, patot, neboto, drvoto jasno i ~isto se odvoeni edni od drugi so toa {to umetnikot za sekoja od niv upotrebil raznovidni linii, odnosno raznovidna karakteristi~na tekstura. U{te na prv pogled site formi jasno se prepoznavaat. - Tehni~ki, crte`ot izgleda ~isto, jasno, ednostavno i precizno. - Sekoj od nas emotivno razli~no mo`e da ja do`ivee atmosferata na crte`ot. Nekoj }e ja do`ivee kako mirna ulica vo prikve~erina, samo {to ne se zapalile svetilkite, nekoj mo`e da ja do`ivee kako rano nautro samo {to lu|eto izleguvaat od svoite domovi itn.

Vinsent van Gog: @olta ku}a, tu{, perce

91


10

ESTETSKO PROCENUVAWE SLIKAWE

92

PRIMER 2 Ordan Petleski: Sogoreno podra~je, maslo na platno Analiziraj}i ja slikata na Ordan Petleski, mo`eme da go zabele`ime slednovo: -Umetnikot na svojata slika se izrazil so ubavinata na slikarskata tekstura na bojata. So razni postapki dobil raznovidna i bogata tekstura. Zabele`uvame deka upotrebil sli~ni boi i kontrast na svetlo-temno na oddelni mesta so {to gi potenciral formite. -Oblikot na formite e zaoblen i kombiniran so raznovidni golemini. -Upotrebil sli~ni boi so {to slikata izgleda smireno i harmoni~no. -Iako na slikata nema prepoznatliv motiv, nie mo`eme so zadovolstvo neograni~eno vreme da ja gledame i da u`ivame vo slikata.

Ordan Petleski: Sogoreno podra~je, maslo na platno


10

ESTETSKO PROCENUVAWE GRAFIKA

PRIMER 3 Piter Brojgel: Vo lov, bakropis, grafika Gledaj}i ja grafikata na Piter Brojgel, gi voo~uvame slednive vrednosti: - Umetnikot upotrebil bogatstvo od kombinacija na raznovidni linii, to~ki i teksturi. Grafikata izgleda ~isto, jasno, ednostavno i precizno. - Pretstavenite formi na motivot, ku}ite, drvoto i lu|eto vizuelno se oddeleni so raznovidna tekstura i temno - svetlo edni od drugi. - So pomali i pogolemi formi na drvjata i ku}ite i so potemni i posvetli povr{ini na teksturata go ~uvstvuvame prostorot, odnosno imame iluzija na daleku i blisku. - Tehni~ki zabele`uvame deka otpe~atokot e ~ist i jasen. - Ako grafikata ja pogledneme vnimatelno, del po del, sekoj od nas mo`e da pronajde sodr`ini so koi mo`e da se raska`e cela prikazna.

Piter Brojgel: Vo lov, bakropis, grafika

93


10

ESTETSKO PROCENUVAWE SKULPTURA

94

PRIMER 4 Mikelanxelo - Roden: skulptura Analiziraj}i ja skulpturata na Umberto Bo~oni, mo`eme da go zabele`ime slednovo: - Umetnikot ja izrabotil skulpturata so volumen so sli~ni golemini i sli~ni trkalezno-val~esti formi. - Formata na skulturata e moderna, no sepak asocira na ~ove~ka figura koja se dvi`i, iako ne e realisti~ki prika`ana. - Asocijacijata na figura vo dvi`ewe e postignata so formite koi se dinami~ni i sami po sebe ni asociraat ritam vo prostorot. Gledaj}i gi formite, tie vizuelno ni sugeriraat kako celata figura da se dvi`i napred. - Celata skulptura e harmoni~na i ja do`ivuvame kako edinstvo na volumenot. - Umetnikot izgleda deka ja izrabotil vo bronza i vo `olta boja za da pridonese {to pove}e na ~uvstvoto za dinami~nost i ritam. Dali so druga boja bi go donele ova ~uvstvo?

Mikelanxelo - Roden: Skulptura


10

ESTETSKO PROCENUVAWE DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

PRIMER 5 Plakat za 100 godini makedonska nezavisnost, dizajn Ovoj plakat R Makedonija go izdade po povod 100 godini od Ilindenskoto vostanie. Plakatot treba da ja pretstavi na{ata borba za nezavisna Makedonija. Plakatot na lu|eto treba da im ja prika`e sodr`inata na porakata za koja e napraven. Od ovoj plakat mo`eme da go razbereme slednovo: - Glavniot simbol, na{eto zname, e pretstaven na plakatot so {to vedna{ zabele`uvame deka plakatot prenesuva poraka za dr`avata. - Plakatot e ispolnet so simboli. - Vo centarot magli~esto e pretstaven spomenikot Makedonium, mestoto kade {to se rodilo Ilindenskoto vostanie. Zamaglenosta ja pretstavuva dale~nosta od 100 godini. Zad Makedonium se pojavuva sonceto kako simbol na svetlosta i slobodata, a od centarot niz celiot plakat se branuva makedonskoto zname. - Celiot plakat e oboen so nacionalnite boi na Makedonija. - Osven porakata koja vizuelno ni se pretstavuva, imame i tekst koj tekstualno ni objasnuva po koj povod e izdaden plakatot.

Plakat za 100 godini makedonska nezavisnost, dizajn

95


11 96

RE^NIK NA POIMI A Amater - qubitel na umetnosta koj ima druga svoja profesija, a se zanimava so likovno tvore{tvo od qubov, a ne profesionalno. Animalist - likoven umetnik koj osobeno se zanimava so prika`uvawe, odnosno so crtawe ili vajawe na `ivotni. Antika - naziv na starite kulturi, osobeno na rimskata i na gr~kata. Apstraktna umetnost pravec vo modernata umetnost koj go napu{ta prika`uvaweto na realniot svet i tvori so slobodni formi. Arabeska - ornament vo arapski stil koj se sostoi od stilizirani geometriski i rastitelni elementi. Atelje - rabotilnica, rabotna prostorija na likoven umetnik ili na lica za kreativni profesii. Ambala`a - likovno dizajnirawe na materijalot vo koj se pakuva i se prodava proizvodot. B Bareljef - mnogu nizok, plitok reljef vo skulpturata. Bienale - izlo`ba koja se odr`uva sekoja vtora godina. Bista - prika`uvawe na glavata i gorniot del od ~ove~koto telo vo vajarstvoto.

V Valer - soodveten francuski zbor za ton. Viweta - mal crte` ili slika {to slu`i kako ukras na nekoj tekst. Vitra` - prozorec ili staklena povr{ina, izrabotena ili ukrasena so par~iwa raznobojno staklo. G Galerija - prostor izgraden so namena za izlo`uvawe na umetni~ki dela. Gva{ - tehnika za crtawe so vodeni boi i so bela temperna. Grafi~ki list - otpe~atena grafi~ka likovna tvorba. Galeriska skulptura skulptura koja po svojata golemina mo`e da se izlo`uva vo galerija (realna i minijaturna golemina). D Dekoracija - ukrasenost, odnosno ukrasuvawe na prostorot, kako i na poedine~ni formi na ukrasuvawe. Dizajn - crte` namenet za oblikuvawe na proizvodi za industrisko proizvodstvo. Dizajner - umetnik, specijalist za estetsko oblikuvawe na predmeti ili povr{ini za industrisko proizvodstvo.

@ @anr - prika`uvawe na sliki od sekojdnevniot `ivot preku likovna tvorba. I Ilustracija - slika ili crte` povrzan so dejstvo od pi{uvan tekst. Istorija na umetnost - nauka za pojavata i razvojot na umetni~kite pravci, nivnata vrednost i istorisko zna~ewe. Iluzija - iluzija vo slikarstvoto e pretstavuvawe prostor, ton, perspektiva itn. Industriski dizajn - likovno oblikuvawe na predmeti za sekojdnevna upotreba koi{to se proizveduvaat industriski. K Katalog - publikacija vo koja se popi{ani site izlo`eni dela na muzejot, galerijata, izlo`bata ili tvore{tvoto na umetnikot. Ki~ - neumetni~ka zanaetska ili umetni~ka produkcija. Ki~ e delo koe nastanuva poradi evtina `elba za dopa|awe, zna~i dopadlivo nadomestuvawe za umetnosta, a se pojavuva kako rezultat na nerazviena umetni~ka sredina. Kolorit - oboenost, svojstvo, izraz, efekt na umetni~koto delo postignato so boja. Kroki - brz i lesen crte` so ednostavni linii i malku detali.


L Lazurna boja - providno nanesuvawe na boja niz koja mo`e da se vidi podlogata. Likovna umetnost - zaedni~ki imenitel za arhitektura, slikarstvo, vajarstvo i grafika, tvorbi koi ~ovekot kreativno gi sozdava. Linearno - karakteristika na slikarsko, skulptorsko ili grafi~ko delo na koe glavno izrazno sredstvo im e linijata. M Marina - umetni~ko prika`uvawe na morski pejza`. Minijatura - slika ili skulptura vo izrazito mal format. Mozaik - umetni~ka tvorba koja se izrabotuva so sostavuvawe na raznobojni kocki~ki od staklo, kamen i sl. Monografija - kniga vo koja iscrpno se prika`ani `ivotot i tvore{tvoto na nekoj umetnik. Monohromija - slikarsko delo izraboteno samo so edna boja. N Naturalizam - nastojuvawe na umetnosta, pojavite i predmetite da se prika`at povistinski i porealni. O Ornament - geometriski, rastitelni ili zoomorfni stilizirani formi so koi e

ukrasena nekoja povr{ina, koi mo`at da se povtoruvaat ili variraat. Obvivka - likovno oblikuvawe, dizajnirawe na korica za kniga ili za drug reklamen materijal. P Paleta - povr{ina na koja slikarot gi me{a boite pred da gi nanese na deloto. Panorama - prika`uvawe na prirodata so {iroki i dale~ni vidici. Pejza` - slika na koja se prika`uva priroda. Primeneta umetnost - naziv na umetni~ko oblikuvani predmeti za upotrebliva namena. Profil - izgled na lik ili na predmet gledani otstrana. R Ramen pe~at - grafi~ka tehnika bez dlabewe na podlogata (sito-pe~at, monotipija, litografija). Reproduktivna grafika - kopija ili dela koi ne se ra~no pe~ateni, tuku so ofset-industriski pe~at. S Signatura - svoera~en potpis na umetnikot na slikata, grafikata ili skulpturata {to ja izrabotil.

Skica - provizorna, nafrlana i nedoterana slika, crte`, skulptura ili gradba. Stilizacija - uprostuvawe, sveduvawe na formite od prirodata na ednostavni i osnovni oblici. T Tapiserija - op{t naziv na umetni~ko delo izraboteno od tekstilen materijal. Terakota - op{t naziv za proizvodi od glina koi se zacvrsteni so pe~ewe. Triptih - likovno delo sostaveno od tri dela. F Faktura - povr{ina na umetni~koto delo vo slikarstvoto so koja se dobivaat nekoi osobenosti na povr{inata. Figurativnost - karakteristika na likovnoto delo koga na nego mo`e da se prepoznae konkreten lik, sodr`ina ili motiv. C Crte` - likovno delo na povr{ina, ostvareno so linija kako glavno izrazno sredstvo. [ [tafelaj - slikarski stalak - nosa~, nogalki na koi umetnikot ja postavuva slikata pri rabota.

11

RE^NIK NA POIMI

97


TEST 98

?

Drag u~eniku, Koga }e dojde{ do ovie testovi, ve}e si se zapoznal so pogolemiot broj na sodr`ini od u~ebnikov. Do denes sigurno si nau~il dosta nepoznati raboti, a nekoi ti se ve}e poznati. Ovie testovi se samo proverka na tvoite znaewa. Nekoi delovi od testot se so odgovori na postavenite pra{awa, a nekoi se re{avaat so crtawe. Se nadevam deka testovite ne se te{ki i deka bez pogolem napor }e gi re{i{. Testovite }e gi popolnuva{ vo vreme koga }e re{i nastavnikot po likovno, prviot pri krajot na prvoto, a vtoriot pri krajot na vtoroto polugodie. Odgovorite na sekoe pra{awe }e se ocenuvaat so bodovi koi }e gi opredeli nastavnikot po likovno. Ti po`eluvam uspe{no re{avawe na testovite, dobri ocenki i zadovolstvo pri rabotata.


TEST 1 IME I PREZIME ________________________________________________________ ODDELENIE ____________________________________________________________ U^ILI[TE _____________________________________________________________ DATUM _____________________ 1. Nabroj gi likovnite elementi: -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________

2. Nabroj gi likovnite principi: -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________

3. Nabroj gi likovnite podra~ja: -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________

4. Nacrtaj tekstura. so linii

5. Nacrtaj gi slednive vidovi formi: zatvorena otvorena

so to~ki

perforirana

99


TEST 1 100

6. Oboj gi predmetite so lokalna boja. banana lubenica

limon

portokal

7. Odredi na koja nasoka i pripa|a sledniov crte`: kosa horizontalna vertikalna

8. Nacrtaj formi bez nasoka.

9. Nacrtaj stati~ni formi.

10. Nacrtaj iluzija na prostor so preklopuvawe.


TEST 2 IME I PREZIME ________________________________________________________ ODDELENIE ____________________________________________________________ U^ILI[TE _____________________________________________________________ DATUM _____________________ 1. Koe od ovie dela ti se dopa|a pove}e?

Dan~o Kal~ev: Mrtva priroda, maslo na platno

so motiv 2. Nacrtaj tvorba so simetrija.

Ordan Petlevski: Izgoruvawe, maslo na platno

apstraktno 3. Pretstavi gradacija na forma.

101


TEST 2 102

4. Nacrtaj regularen ritam.

5. Nacrtaj alternativen ritam.

6. Nacrtaj tvorba so motiv po tvoj izbor.

7. Nacrtaj tvorba bez motiv.

8. Navedi tri primeri na dizajn.

9. Navedi tri primeri na vizuelna komunikacija.

- ______________________________ - ______________________________ - ______________________________ - ______________________________ - ______________________________ - ______________________________


ZABELE[KI 103


ZABELE[KI 104


Ликовно