Issuu on Google+

d-r Bogomil Karlavaris m-r Marija Nikoloska Nanevska Nikola Nanevski

LIKOVNO OBRAZOVANIE za IV oddelenie

Skopje, 2009

d-r Bogomil Karlavaris m-r Marija Nikoloska Nanevska Nikola Nanevski

LIKOVNO OBRAZOVANIE za IV oddelenie

Recenzenti: d-r Maja Raunik - Kirkov Ilija Ko~ovski Kasiopeja Naumovska

So re{enie na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka br. 19-1240/2 od 15.06.2009 godina se odobruva upotrebata na u~ebnikot po Likovno obrazovanie za IV oddelenie.

Drag u~eniku Na site deca likovnata rabota im pri~inuva golemo zadovolstvo. Toa sigurno go pomnat u{te od najranata vozrast koga odele vo gradinka. Sekoe dete i vozrasen, so pomo{ na zborovi i re~enici, mo`e da gi iska`uva svoite misli, `elbi i ~uvstva. Isto taka, so pomo{ na boite, liniite i formite, na eden drug na~in, zna~i so jazikot na likovnata umetnost, mo`e da se iska`at mislite i sekoj nabquduva~ na likovnata tvorba brzo da ja razbere tvojata zamisla i poraka i da u`iva vo nea. Site deca umeat da crtaat, slikaat i da modeliraaat, odnosno likovno da se izrazuvaat, samo treba da se ima `elba, da se poka`e interes, strplivost, odnosno da se vlo`i trud i rezultatot nema da izostane. Nastavata po likovno obrazovanie samo }e pridonese da stekne{ novi znaewa i sposobnosti za pouspe{no likovno da tvori{. Ovoj u~ebnik so svoite sodr`ini i golemiot broj fotografii, ilustracii na likovni dela od poznati umetnici, u~eni~ki tvorbi i drugo, }e ti bide od golema pomo{ vo pottikot za likovna rabota, odnosno za crtawe, slikawe, skulptura i za drugata tvore~ka rabota. Taka, me|u drugoto, }e se pro{iri i tvojata op{ta i likovna kultura, {to e mnogu zna~ajno za tvoeto natamo{no obrazovanie i `ivot. Tvoite znaewa i likovni sposobnosti postojano }e se {irat, ako ti, koga si sloboden doma, samostojno se zanimava{ so likovna rabota i tvorewe. Osven toa, }e mo`e{ mnogu da u~i{ preku posetata na izlo`bi, galerii, muzei i drugi kulturno – istoriski spomenici kade {to }e gleda{ likovni dela i drugi primeri od umetnosta, kulturata i naukata. Sekako, neizbe`en del od ova se i kompjuterot i internetot.

Ti posakuvame uspe{na rabota. Avtorite

3

1. [TO E LIKOVNA UMETNOST ?

Sl. 01. Pejza`, fotografija

Sl. 04. Nikola Martinoski: Majka so dete, maslo

Sl. 02. Lazar Li~enoski: Pejza` od Makedonija, maslo

Sl. 03. Figuri na lu|e, fotografija

4

Lu|eto `iveat vo odredena sredina. Vo nea tie se ~uvstvuvaat prijatno, bidej}i ja do`ivuvaat i ja poznavaat. Svoite do`ivuvawa lu|eto gi prenesuvaat na drugi so zborovi, sliki, muzika, so dvi`ewa i so izrazot na liceto. Koga zboruvame so prijatelot nie na negovoto lice gledame dali toj e zadovolen i vesel, ili e neraspolo`en i ta`en. Lu|eto me|u sebe se sprijateluvaat i razgovaraat za razni raboti. Zboruvaat za rabotata, za svoite do`ivuvawa, no i za ~uvstvata. Ako lu|eto svoite ~uvstva i do`ivuvawa gi prenesuvaat so zborovi, toga{ toa go pravat so literaturen izraz, pokraj toa {to toa nema da go napi{at. Ako do`ivuvawata gi prenesuvaat so crte`i, sliki ili skulpturi, toga{ tie svoi misli gi prenesuvaat so pomo{ na likovnata umetnost. Vo ovoj u~ebnik }e zapoznaete mnogu poedinosti za likovnata umetnost. Vo likovnata umetnost koga na{ite

Sl. 07. Fantasti~na fotografija: splet od linii Sl. 05. Mrtva priroda so jabolki, fotografija

Sl. 08. Salvador Dali: Isku{enieto na Sv. Antoni, maslo

Sl. 06. Pol Sezan: Mrtva priroda so jabolka, maslo

misli gi izrazuvame so linii i povr{ini toa go narekuvame crtawe. Koga sakame da se izrazime so boi toa go narekuvame slikawe. Koga zamislata ja iska`uvame so razni ispaknati i vdlabnati formi vo nekoj materijal (glina ili drugo), toa se narekuva skulptura ili vajarstvo. Vo likovnata umetnost se koristat i razni znaci koi imaat svoe zna~ewe i toa se narekuva vizuelni komunikacii. So pomo{ na likovnata umetnost ~ovekot opi{uva razni pojavi vo prirodata, nekoe do`ivuvawe od minatoto, likot na svojot prijatel i s# {to gleda okolu sebe. Preku umetnosta go zapoznavame svetot vo koj `iveeme.

Sl. 09. Apstraktna forma: Yidovi, fotografija

Sl.10. @or` Brak: Oma` za J.S. Bah, maslo

5

NA[ATA ZEMJA I LU\ETO

Sl. 11. Stara selska ku}a, fotografija

Sl. 14. Fotografija na sovremen grad vo Makedonija: Skopje, fotografija

Sl. 12. Ku}ata na Robevci, Muzej na grad Ohrid, fotografija

Sl. 15. Deca pred u~ili{te, fotografija

Sl. 13. @enska i ma{ka narodna nosija od selo Lazaropole, ilustracija

ZA: Nacrtaj se sebe i svojot drugar.

6

Makedoncite `iveat na Balkanot vo dolinata na rekata Vardar, opkru`ena so visoki planini. Od damnina se zanimavaat so zemjodelstvo, sto~arstvo i ovo{tarstvo. Na{ata zemja Makedonija e ubava, so plodni zeleni dolini, {umi i prijatna topla klima. Vo gradovite se gradat novi ubavi gradbi, no postojat i `ivopisni stari gradbi kako vo Ohrid, Bitola i vo drugi gradovi. Vo selata ima stari ku}i so ednostaven izgled, no prijatni za `iveewe. Lu|eto se dru`equbivi i me|usebno se posetuvaat, osobeno na razni veselbi, svadbi i drugi sve~enosti. Makedonskata narodna nosija e edna od najubavite, kako i narodnite pesni. Makedoncite `iveat vo sloga so drugite narodi. Sekoj od vas ima mnogu prijateli so koi se dru`i i igra.

SEKOJ NAROD IMA SVOE MINATO

Sl. 17. Blagoja Manevski: Logi~na slika, maslo

Sl. 16. Sv. Kliment Ohridski, crkva Sv. Bogorodica Perivleptos, Ohrid

Kako {to sekoj poedinec ima roditeli, babi i dedovci, bra}a i sestri, taka i sekoj narod ima svoe minato. Vo tekot na istorijata na eden narod se gradele razni gradbi, tvrdini, kuli, manastiri i palati za vladetelite. Isto taka, sekoj narod ima svoja umetnost koja nastanala vo minatoto i denes tie umetni~ki dela se ~uvaat kako vredno nacionalno bogatstvo. Starite manastiri i gradbi se ~uvaat kako spomenici na kulturata, a vrednite dela od umetnosta, naukata i tehnikata se ~uvaat vo muzeite i galeriite. ZA: Naslikaj stara selska ku}a so dvor i doma{ni `ivotni.

Sl. 18. Nehat Be}iri: Kompozicija, akrilik

Sl. 19. Naroden vez na elek od albanska `enska nosija

7

RED I HARMONIJA

Sl. 20. Red vo prirodata: Detaq od son~ogled, fotografija

Sl. 23. Pol Kle: Rozovata gradina, maslo

Sl. 21. Uredna soba, fotografija

Sl. 22. Neuredna soba, fotografija

8

Vo prirodata vladeat zakonitosti koi sozdavaat odreden red i harmonija na prirodnite pojavi. Mnogu formi vo prirodata imaat simetri~en izgled, a toa zna~i deka levata polovina na predmetot i desnata se re~isi ednakvi po golemina i izgled . Likovnite dela {to gi sozdavaat lu|eto, isto taka, imaat odreden red i harmonija. ^ovekot prijatno se ~uvstvuva vo prostorot na nekoja gradba koja e sozdadena so primenata na red i harmonija, bidej}i vo toj prostor ~ovekot lesno se snao|a i dvi`i i s# {to mu treba lesno go zabele`uva. Taka i sekoe umetni~ko delo ima svoj red i harmonija, a toa go narekuvame kompozicija. Na fotografiite na detskata soba mo`eme da zabele`ime deka sredenata soba e prijatna i poubava od taa koja e nesredena i neuredna. ZA: Izraboti slika vo kola` tehnika so harmoni~ni odnosi na boite i formite.

LIKOVNI PODRA^JA

Likovnata umetnost e raznovidna i se deli na likovni podra~ja. Likovnite podra~ja se – crtaweto, slikaweto, skulpturata, grafikata i dizajnot, vizuelnite komunikacii. Osobenostite na crte`ot se deka e izveden so linii i povr{ini so edna boja. Karakteristikite na slikarstvoto se deka deloto e izvedeno na plo{tina so pove}e boi. Karakteristikite na skulpturata se deka deloto e izvedeno vo nekoj materijal - glina, kamen, drvo i deka mislata e iska`ana so pomo{ na ispaknati i vdlabnati formi. Karakteristikite na grafikata se deka crte`ot ili slikata se izvedeni so pomo{ na pe~atewe i dobivawe pove}e otpe~atoci. Karakteristikata na kompjuterskata grafika e deka tvorbata e izvedena so kompjuter i e otpe~atena vo pogolem broj isti primeroci. Karakteristikite na grafi~kiot dizajn se na gleda~ot da mu se prenese odredena poraka. Osobenostite na industriskiot dizajn se odreden predmet od doma}instvoto - televizor, telefon ili drugo da se napravat korisni i so ubav izgled. Osobenostite na vizuelnite komunikacii se da se koristat odredeni znaci za da im se isprati poraka na lu|eto. Arhitekturata (grade`ni{tvoto) e tesno povrzana so likovnata umetnost. Taa se zanimava so gradewe na prostor so ubav izgled: ku}i, mostovi, zgradi i drugo vo odreden materijal: kamen, drvo, beton, metal, staklo i sl. za odredena namena i rabota. ZA: Napravi izbor koe likovno podra~je }e go koristi{ pri izrabotka na portret na tvojata majka.

A) crte`

B) slika

V) skulptura

G) grafika

D) kompjuterska grafika

\) grafi~ki dizajn

E) industriski dizajn

@) arhitektura

Sl. 24. Likovni podra~ja: A) crte`, B) slika, V) skulptura, G) grafika, D) kompjuterska grafika, \) grafi~ki dizajn, E) Industriski dizajn @) arhitektura.

9

OD TO^KA I LINIJA PREKU POVR[INA DO VOLUMEN – LIKOVNI ELEMENTI

Sl. 25. [ema kako so to~ka i linija se sozdava povr{ina i volumen

Sl. 28. Pol Sezan: Sina vazna, maslo Sl. 26. [ema – likovnite elementi: linija , forma, boja, svetlina i tekstura.

Sl. 27. Pol Gogen: Maj~instvo, maslo

10

^ovekot gi sozdava likovnite dela vo prostorot. Likovnite dela se sozdadeni od likovni elementi. Vo likovnite dela likovnite elementi imaat ista uloga kako i zborovite vo re~enicata, a toa e da se iska`e mislata. Sekoe likovno delo e sostaveno od pove}e likovni elementi i mnogubrojni nivni odnosi koi ja sozdavaat likovnata kompozicija. Likovnite elementi se: linijata, formata bojata, svetlinata (valerot) teksturata i dr. Kombinaciite na likovnite elementi {to go so~inuvaat likovnoto delo, likoven materijal, podlogata i drugo se bezbrojni, taka {to ne postojat dve isti umetni~ki dela, kako {to ne postojat dve isti ~ove~ki su{testva. ZA: Zemi koe bilo umetni~ko delo i najdi gi liniite, formite, boite, valerite i teksturata.

2. CRTAWE CRTAWE

Sl. 29. Crta~ki materijali

Za crtawe mo`eme da koristime kakov bilo materijal koj{to ostava traga na podlogata. Vo minatoto se crtalo so razni materijali, a denes postojat molivi napraveni od grafit koi se mnogu pogodni za crtawe. Mekiot grafiten moliv koj se ozna~uva so bukvata B1, B2 itn. e popogoden za crtawe poradi toa {to mekiot grafit ostava posilna i raznovidna traga otkolku grafitnite molivi ozna~eni so bukvata H 1, H2 itn. koi se tvrdi i nepogodni za crtawe. Sekako deka mo`e da se crta i so tu{ pri {to se koristi pero ili ~etka. Isto taka, vo crtaweto mo`e da se koristat flomasteri so razli~na debelina i boja, a mo`e da se crta i so kredi vo razni boi, jaglen i drugo. Sekoj crta~ki materijal ima svoi osobini i sozdava razli~en vpe~atok vo crtaweto. 11

CRTAWE

KONTURA, SIMETRIJA, DETAQ

Sl. 30. Silueta na ~ove~ki figuri Sl. 34. Ticijan: Crte` na noze, detaq

Sl. 31. Anri Matis: Figura na `ena, crte`

Sl. 32. Vinsent van Gog: Yvezdena no}, crte`

Sl. 33. Egipetska skulptura

12

Linijata e osnovno izrazno sredstvo za crtawe. Taa mo`e da opi{e koja bilo forma, kako {to e topka, igra~ka, ~ovekovo telo ili ne{to drugo. Koga linijata ja opi{uva nadvore{nata strana na formata se narekuva konturna linija. So linii mo`e da se popolni nekoja forma i da se opi{at i nekoi detali, za da se naglasi nejziniot izgled. Takvite linii gi narekuvame strukturni linii. Linijata mo`e da gi istakne samo najva`nite delovi na prika`aniot predmet, a mo`e mnogu precizno da objasni i nekoja poedinost. Toga{ linijata prika`uva detaq. So linijata mo`e najdobro da se istakne i razlikata vo goleminata na predmetite vo motivot {to se nabquduva i crta. Vo prirodata re~isi site `ivi su{testva i mnogu rastenija imaat simetri~en odnos. Zborot simetrija zna~i deka ednata polovina na predmetot i drugata se re~isi ednakvi po golemina i izgled. Zna~i, ako vo nacrtaniot motiv dvete strani se sli~ni ili isti, takviot prikaz go narekuvame simetri~en prikaz. Poradi toa i lu|eto koga proizveduvaat nekoj predmet koristat simetri~ni odnosi, a toa zna~i ednata polovina da bide ista kako i drugata, na primer masa, krevet, ~a{a, vaza i dr.

[RAFURI

CRTAWE

Sl. 35. Primeri za raznovidna {rafura

Sl. 37. Onore Domie: Kriti~arot, crte`

Sl. 36. Francisko Goja: Avtoportret, crte`

So razli~ni linii i crta~ki sredstva mo`eme da postigneme vpe~atok kolku povr{inata na odredena forma e svetla, odnosno temna. Toa se postignuva so povlekuvawe na razli~ni linii so razli~ni debelini, dol`ini i nasoki vo formata. Takvite linii nacrtani na povr{ini gi narekuvame {rafuri. Kolku gustinata na liniite e pogolema, tolku pove}e taa povr{ina e potemna. Taka, so pomo{ na linearni sredstva se postignuva odredena svetlina na edna povr{ina.

Sl. 38. Nikola Martinoski: Majka so dete, crte`

Sl. 39. Horst Jensen: Avtoportret, crte`

13

CRTAWE

LAVIRAN CRTE@ - VALERSKI VREDNOSTI NA POVR[INATA

Sl. 43. Rembrant van Rijn: Pejza`, laviran bajc Sl. 40. Svetlini i senki vo prirodata

Sl. 44. Samanta [erer: Toa se nivnite prikazni, laviran tu{

Sl. 41. U~eni~ka tvorba: Prodava~ na sladoled, laviran tu{

Sl. 42. Primer na sopstvena i frlena senka

ZA:Upotrebi ja tehnikata na laviran tu{ i nacrtaj }up i proyirno {i{e. 14

Pokraj linijata, vo crte`ot mo`e da se koristat i svetli ili potemni povr{ini. Pokraj upotrebata na {rafura, potemni ili posvetli povr{ini se dobivaat i so razli~ni te~ni crta~ki sredstva, zna~i so tu{ ili so nekoja druga boja. Koga }e se razredi kapka tu{ so odredeno koli~estvo voda i se nanese na opredelena povr{ina, taa povr{ina }e stane potemna. Taka crte`ot stanuva pointeresen. Vo prirodata ima razli~ni predmeti, nekoi se posvetli, a nekoi potemni. Duri zabele`uvame deka, ako na nekoj predmet pa|aat son~evi zraci ili svetlina od svetilka, toga{ se pojavuva senka na samiot predmet, a isto taka i predmetot sozdava senka koja se narekuva frlena senka. Crte`ot izraboten so razreden tu{ se narekuva laviran crte`.

^OVE^KA FIGURA VO DVI@EWE VO ODREDEN PROSTOR

CRTAWE Sl. 46. Fudbalsko igrali{te, fotografija

Sl. 45. Primeri za prikaz na prostor

Na povr{inata na hartijata za crtawe mo`eme da prika`eme i prostor. Toa e iluzija, odnosno vpe~atok za prostor. Koga gi gledame predmetite vo dale~ina ni izgledat deka tie {to se poblisku se pogolemi, a drugite {to se podaleku se pomali. Mo`e so poseben na~in na koristewe na linii koi se dvi`at kon edna to~ka da se prika`e prostor. Vo taka nacrtan prostor mo`eme da nacrtame i lu|e i `ivotni, taka {to mo`eme da prika`eme deka tie se dvi`at i deka, na primer, tr~aat po topka ili nivnite dvi`ewa vo nekoja druga igra. Interesen motiv za crtawe e na primer nekoj sportski nastan, fudbalski natprevar, tenis, ili natprevar po skokawe ili tr~awe.

Sl. 47. Miron: Diskobolos (frla~ na disk), rimska kopija na anti~ka skulptura

Sl. 48. Edgar Dega: Balerini na bina, pastel

ZA: Nacrtaj deca kako igraat ko{arka ili fudbal vo u~ili{niot dvor.

15

CRTAWE

CRTA^KA TEKSTURA

Sl. 49. Kurt Sviters: Z -130, crte` Sl.52. Prirodni teksturi

Sl. 50. @or` Brak: Doris, crte`

Sl. 51. Pablo Pikaso: @ena {to pla~e, crte`

16

Kako {to prethodno opi{avme deka zbogatuvaweto na crte`ot mo`e da bide so upotreba na {rafura, so lavirawe – razreduvawe na tu{ so voda, odnosno so upotreba na svetli i temni povr{ini, isto taka crte`ot mo`e da se zbogatuva i so upotreba na crta~ka tekstura. Vo prirodata materijalite i predmetite se razli~ni po izgled, forma, boja, a isto taka e razli~na i nivnata povr{ina koja mo`e da bide rapava ili mazna i sjajna. Dali i kolku predmetite se mazni ili rapavi, na primer, korata na drvo, mo`eme da zabele`ime preku na{iot vid, a u{te pove}e so dopirot na rakata. Ovoj vid razlika na izgledot na povr{inata na predmetite se narekuva tekstura. Ovaa pojava mo`e da se prika`e i so crta~ki sredstva so linii, to~ki i drugo. Zna~i, izgledot na povr{inata na predmetite vo prirodata se narekuva prirodna tekstura. Koga vo crte`ot se prika`uva teksturata na predmetite so pomo{ na linii i to~ki, se narekuva crta~ka tekstura. Ovoj likoven element se narekuva tekstura.

LINIJATA I MUZIKATA

CRTAWE

Sl. 53. Franci{ek Kupka: @ena koja sobira cve}iwa, tu{ i perce

Kako {to na crte` mo`eme da prika`eme kora na drvo, krzno ili mazen porcelan, taka mo`eme da prika`eme i odredeni muzi~ki tonovi so pomo{ na linii preku sopstvenoto ~uvstvo za taa muzika. Liniite mo`at da bidat izvedeni vo odreden ritam, branovidni i razigrani. Taka, preku vnimatelno slu{awe i do`ivuvawe go zapoznavame ritamot vo muzikata, no mo`eme toj ritam da go pretvorime vo ritam na likovnata umetnost. Mo`eme da se obideme ritamot od sekoja muzika, narodna, klasi~na ili zabavna da go prika`eme so linii. Preku slu{awe na odredena muzika mo`eme da izrabotime crte` vo koj }e dominira ritamot na taa melodija. Preku slu{awe na razli~en vid muzika mo`eme da napravime pove}e crte`i so poinakov ritam. Potoa mo`eme da gi sporedime crte`ite i da otkrieme dali nekoj ritam e brz ili baven, potoa koj crte` e pobogat i poslo`en i zo{to do toa do{lo.

Sl. 54. Viktor Vazareli: Zebri, akrilik

Sl. 55. U~eni~ki tvorbi: Muzika, flomasteri

ZA: Obidi se vrz osnova na nekoj crte` izraboten po nekoja muzika, gledaj}i vo nego, da komponira{ melodija so soodveten ritam.

17

CRTAWE

KOMPJUTERSKI CRTE@

Sl. 58. U~eni~ka tvorba: Dve glavi, kompjuterska grafika

Sl. 56. Kompjuterska grafika so geometriski motivi

Sl. 59. U~eni~ka tvorba: ^adori, kompjuterska grafika

Sl. 57. Kompjuterska grafika so slobodni formi

ZA: Napravi eden crte` po sopstven izbor so raka, a potoa obidi se da go izvede{ na kompjuter.

18

Linijata kako element na crte`ot obi~no se dobiva koga na odredena podloga se povlekuva poteg so rakata koja dr`i odreden crta~ki materijal. Me|utoa, sovremenata tehnika i programite vo kompjuterot ovozmo`uvaat linijata da se izvlekuva i po mehani~ki pat, preku kompjuterot. Molivot e materijal – medium za crtawe. Toa sega mo`e da bide i kompjuterot, zna~i nov medium za crtawe. Taka, izgleda deka na kompjuterot mo`at da se dobijat sekakvi linii, no rakata ima posebna ~uvstvitelnost i linijata e razli~na so {to se postignuva pogolema vrednost vo likovnoto izrazuvawe.

3. SLIKAWE

- SLIKARSKI MATERIJALI I TEHNIKI

SLIKAWE

Sl. 60. Slikarski materijali i pribor

Site predmeti okolu nas imaat svoja boja. Od najstari vremiwa, lu|eto se obiduvale da prika`uvaat lu|e, `ivotni i predmeti so boi. Poradi toa pravele boi od oboen prav od zemja pome{an so nekoe lepilo.Taka nastanalo i proizvodstvoto na boi za umetni~ki potrebi, a podocna i za drugi potrebi. Denes imame razli~ni slikarski materijali i so niv se raboti na razni na~ini, odnosno se koristat pove}e tehniki. Zavisno od materijalot postojat suvi i vla`ni slikarski tehniki. Suvi tehniki se upotrebata na kredi vo boja, pasteli ili molivi vo boja, a vla`ni tehniki se akvarelot, temperata, potoa maslenite boi i akrilnite boi koi imaat izgled na masleni boi, a se rastvoraat so voda. Mozaikot e posebna slikarska tehnika i se izrabotuva so raznobojni kocki~ki kamen koj ima svoja prirodna boja. Od oboeni par~iwa staklo, isto taka, mo`e da se izraboti slika. Ovaa tehnika se narekuva vitra`. Isto taka, ima posebna tehnika vo koja kako materijal se koristi oboena volna i so tkaewe se sozdava slika koja se narekuva tapiserija. Kako podloga za slikawe mo`e da se koristat hartija, posebno podgotveno platno, yid, {tica i drugi povr{ini. Vo u~ili{tata najpogodni slikarski tehniki i materijali se vodenite boi –akvarelot, gva{ot, temperata, pastelot i drugi.

19

SLIKAWE

KRUG NA BOITE -primarni i sekundarni boi, ahromatski tonovi

Sl. 64. Gradacija na ahromatskite boi

Sl. 61. Krugot na boite

Sl. 62. Primer za harmoni~en kolorit Pablo Pikaso: Portret na `ena so skrsteni race, maslo

Sl. 63. Primer so kontrasten kolorit: Aleksej Fon Javlenski: Devoj~e, maslo

20

^ove~koto oko gleda odreden broj boi i nivnite nijansi. Po do`d i pojava na sonce, ~esto na neboto se pojavuva vino`ito, a na ovaa prirodna pojava gi zabele`uvame osnovnite i izvedenite boi, ili, kako {to ~esto se narekuvaat primarnite i sekundarnite boi. Osnovnite (primarnite) boi se tri –crvenata, `oltata i sinata i tri se i izvedenite (sekundarnite) boi – portokalovata, violetovata i zelenata. Sekundarnite boi se dobivaat so me{awe na dve od osnovnite boi i toa: so me{awe na crvena i `olta se dobiva portokalova, sina i `olta davaat zelena i so me{aweto na crvena i sina se dobiva violetova boja. Pokraj ovie {est boi, postojat i tonovi. Tonovite se dobivaat so me{aweto na crna i bela boja so {to se dobivaat pove}e sivi tonovi. Koga ovie sivi tonovi se me{aat so {este osnovni i izvedeni boi se dobivaat golem broj oboeni tonovi. Koga {este boi }e gi rasporedime vo krug, site sprotivni boi vo ovoj krug se narekuvaat kontrastni. Taka vo krugot na boi kontrastni se: crvenata i zelenata, sinata i portokalovata i violetovata i `oltata., a sli~ni ili srodni (koi stojat edna pokraj druga) se: crvenata i portokalovata, portokalovata i `oltata, `oltata i zelenata, zelenata i sinata, sinata i violetovata i violetovata i crvenata.

GRADACIJA NA BOITE

SLIKAWE

Sl. 65. Gradacija na sinata boja

Sl. 67. Fric Blejl: Portret na devoj~e, maslo

Sl. 66. Klod Mone: Sini liljani, maslo

Osnovnite boi - crvenata, sinata i `oltata se razlikuvaat me|u sebe ne samo spored bojata, tuku i po razli~nata svetlina. Najtemna e sinata, a najsvetla `oltata. Isto taka i sekundarnite boi se so razli~na svetlina, taka, portokalovata e najsvetla, a violetovata e najtemna. Sekoja boja mo`eme da ja osvetluvame so dodavawe na bela i da ja zatemnuvame so dodavawe na crna boja. Taa postapka ja narekuvame gradacija na boite. So upotrebata na sli~ni boi sozdavame tonska slika. Na toj na~in mo`e da se izrazat ne`ni ~uvstva. So upotrebata na razli~ni boi i nivnoto usoglasuvawe sozdavame koloristi~ka slika. Taka mo`e da se izrazat silni vozbudlivi ~uvstva.

Sl. 68. Emil Nolde: Raspetie, maslo

ZA: Naslikaj edna slika so vozdr`ansiv kolorit, a druga so izraziti intenzivni boi.

21

SLIKAWE

ME[AWE NA BOITE

Sl. 72. Klod Mone: Veternica kaj Lejden, maslo

Sl. 69. Viktor Vazareli: Vega Nor, akrilik

Sl. 70. Klod Mone: Japonski most, maslo

Sl. 71. Pol Sezan: ^inija so ovo{je, maslo

22

Vo prirodata retko se nao|aat ~isti osnovni i vtorostepeni boi. Poradi toa vo slikarstvoto najmnogu se koristat razli~ni tonovi. Za da se iska`e likovnata ideja mo`e da se koristat razli~ni tonovi, so posebno vnimanie na harmoni~niot odnos na boite. Razli~nite ~ove~ki do`ivuvawa baraat i upotreba na pove}e nijansi na boi. Taka, mo`e za iska`uvawe na odredeno veselo raspolo`enie da se istra`uva koi boi se vedri i veseli i takvi da se koristat vo slikata. Isto taka, mo`e da se baraat tonovi na boi so koi mo`e da se izrazi taga i neraspolo`enie. Poradi toa treba da u~ime kako se me{aat boite. Nieden pokriv na ku}a ne e ~isto crven i niedno rastenie ne e so ~isto zelena boja. Postojat golem broj zeleni tonovi so koi mo`e da se prika`e edna gletka na {uma. Sekoj slikar na razli~en na~in }e ja prika`e istata {uma. Zatoa treba vnimatelno da gi me{ame boite za da iznao|ame razli~ni nijansi na tonovi i boi so koi }e ja iska`eme na{ata zamisla. ZA:Obidi se so me{awe na boite (sina, `olta i siva) da dobie{ {to pove}e zeleni nijansi.

[TO E BITNO VO LIKOVNOTO DELO

SLIKAWE

Sl. 73. Kamil Koro: Mostot na Narni, maslo

Sekoe umetni~ko delo treba da bide uverlivo. Za da ja iska`eme likovnata zamisla mo`eme da se ugledame na prirodata, a mo`e da ja iska`eme i so pomo{ na na{ata fantazija. Duri zamislata mo`e da bide i apstraktna. Vo likovnata rabota s# {to ne pridonesuva zamislata da se iska`e ednostavno i uverlivo, mo`e da se izostavi. Zatoa niedno likovno delo ne e kopija na prirodniot izgled na ne{tata. Vsu{nost, umetni~koto delo treba da prika`e edna nova stvarnost, zamislena od umetnikot, koja ima svoi zakonitosti. Koga slikarot slika livada, toj ne mo`e da ja naslika sekoja trevka, tuku ja bara taa zelena boja koja za slikata najmnogu mu odgovara. Toa e slu~aj i so slikaweto na kro{nata na drvoto, koga slikarot ne se trudi da go naslika sekoj list. Razlikite na boite na kro{nata na drvoto naj~esto nastanuvaat poradi osvetluvaweto. Na taa strana koja ja osvetluva sonceto zelenata boja ni izgleda razli~na - posvetla, dodeka na drugata izgleda potemna. Nitu na pokrivot na ku}ata ne ja slikame sekoja }eramida. Zna~i deka za slikarot e va`no da se naglasi s# ona {to e bitno za negovata ideja za slikata.

Sl. 74. Pablo Pikaso: @ena {to pla~e, maslo

Sl. 75. Lazar Li~enoski: Ribi, maslo

Sl. 76. Henri Mur: Semejstvo, skulptura

23

SLIKAWE

KOMPOZICIJA VO TEHNIKA KOLA@

Sl. 80. Dimitar Manev: Kafeav bik, kola`

Sl. 77. Kurt Sviters: Merc, kola`

Sl. 81. U~eni~ka tvorba: Ptica, kola`

Sl. 78. Anri Matis: Morski ~udovi{ta, kola`

Sl. 79. @or` Brak: Violina i lule, kola`

24

Kola`ot e likovna tehnika koja nema tendencija da go prika`e sekoj detaq na motivot. Va`no e da se istakne toa {to e bitno i uverlivo. Tehnikata kola` go prinuduva avtorot da se koncentrira na toa {to e bitno za likovniot izraz i so koi boi i formi }e ja iska`e mislata. Poradi toa vo ovaa tehnika ne mo`at da se izrabotuvaat site motivi so mnogu detali, tuku samo tie {to se ednostavni i jasni. So tehnikata kola` ovoj u~enik ja prika`al pticata vo let. ZA: Napravi so tehnikata kola` slika po sopstvena zamisla.

SPORED IDEJATA NA SLIKATA GI IZBIRAME I BOITE

SLIKAWE

Sl. 82. Teodor @eriko: Splavot na “Meduza�, maslo

Sl.84. Edvard Munk: Vrisok, maslo

Sl. 83. Eugen Delakroa: Slobodata go vodi narodot, maslo

Poznato e deka sekoja boja poinaku vlijae vrz nas. Crvenata boja n# vozbuduva i uka`uva na opasnost, bidej}i crvena e krvta i oginot. Zelenata boja n# smiruva i odmora, a sinata kako da n# naveduva na razmisluvawe i sugerira na prostranstvo (na neboto i moreto). Crnata boja e boja na tagata i bezizleznosta. Pove}eto od slikarite svojata zamislena slika vedna{ znaat so koi boi }e ja sozdadat i koe raspolo`enie sakaat da go prenesat na drug. Taka, mo`e da predizvika taga, zagri`enost, no isto taka mo`e da iska`e i qubov, vedrina i radost.

Sl. 85. Gustav Klimt: Bakne`, maslo

ZA: Naslikaj slika koja }e izrazuva ~uvstvo na qubov.

25

SLIKAWE

RITAM NA BOI

Sl. 86. Viktor Vazareli: CE2/CM1, maslo

Sl. 89. Endi Vorhol: Merilin Monro, serigrafija

Sl. 90. Tradicionalen makedonski kilim

Sl.87. Frenk Stela: Zalez na sonce, akrilik

Sl. 88. Franci{ek Kupka: Diskovite na Wutn , maslo

ZA:Napravi so tehnikata kola` eden plakat.

26

Vo likovnata tvorba boite mo`at da se rasporedat na razli~ni na~ini. Toa obi~no go narekuvame kompozicija na boite. Tie obi~no se podredeni na celata kompozicija na likovnata tvorba, zna~i i na rasporedot na liniite, formite, svetlinata, teksturata i drugite likovni elementi. Koga istite ili sli~ni boi na odreden na~in se povtoruvaat, toga{ se javuva ~uvstvo na sli~nost, a toj vpe~atok go predizvikuva i ritamot na rasporedenite boi. Promenata na istite ili sli~nite boi vo slikata dejstvuva kako muzika so odreden ritam. Takvata pojava re~isi sekoga{ se javuva na dekorativnite re{enija koga se saka da se ukrasi ne{to, na primer, na kilimite.

SEKOJ UMETNIK IMA SVOJ NA^IN NA IZRAZUVAWE

SLIKAWE

Sl.91. Vinsent van Gog: No}na kafeana, maslo

Sekoj umetnik ima svoj na~in na izrazuvawe i mo`e lesno da se prepoznae. Nekoi umetnici prete`no se opredelile da obrabotuvaat edna tema, odnosno sli~ni motivi. Na primer, nekoi umetnici sakaat da crtaat i slikaat pejza`i i po toa se poznati i toa e del od nivniot na~in na izrazuvawe. Drugi ~esto slikaat mrtva priroda, treti vo svoite likovni dela go prika`uvaat ~ovekot vo negovata sekojdnevna rabota itn. Pokraj razli~nite motivi, sekoj umetnik koristi boi i tonovi {to nemu mu se dopa|aat. Drugi koristat pove}e linii, treti prete`no upotrebuvaat tekstura itn. Obi~no za izrabotka na likovno delo se koristat pove}e likovni elementi, no sekoj umetnik spored sopstvenite ~uvstva i likovnata zamisla dava pogolemo zna~ewe na odreden likoven element. Ovie i drugi faktori vlijaat sekoj umetnik da ima svoj na~in na izrazuvawe. Isto taka, i sekoj u~enik treba likovno da se izrazuva na svoj na~in, a ne da se ugleduva i da go imitira svojot drugar ili nekoj umetnik, tuku samostojno da gi iska`uva svoite misli, pogledi i ~uvstva. Vo likovnata rabota sekoga{ treba da ja razgleduvame prirodata i da otkrivame ne{to {to go privlekuva na{eto vnimanie i da u~ime od nea.

Sl. 92. Pol Gogen: Vo kafeana, maslo

Sl. 93. Edgar Dega: Soba za biljard, maslo

Sl. 94. @or` Brak: Biljardska masa, maslo

Sl.95. Varvara Stepanova: Igra~i na biljard, maslo

27

MODELIRAWE I GRADEWE

4. MODELIRAWE I GRADEWE MATERIJALI I TEHNIKI

Sl. 96. Skulptorski alatki za rabota so glina

Skulpturata – vajarstvoto e likovno podra~je vo koe likovnata zamisla ja iska`uvame so ispaknati i vdlabnati formi, odnosno volumeni vo nekoj materijal - glina, kamen drvo, metal i dr. Zborovite skulptura i vajarstvo imaat isto zna~ewe, i dvata zbora se od stransko poteklo i se koristat vo na{iot jazik. Glinata e skulptorski materijal koj naj~esto se koristi za modelirawe i pretstavuvawe na likovnata ideja. Glinata glavno se modelira so prstite i so alatki nare~eni {pahtli. Kamenot, drvoto ili metalot se skulptorski materijali koi se cvrsti, trajni, otporni na vremenskite uslovi, te{ko se o{tetuvaat itn. Tokmu zatoa javnite spomenici vo parkovite, plo{tadite i na ulicite se izraboteni vo kamen, metal-bronza, beton ili drug cvrst materijal. Denes vo muzeite ima mnogu skulpturi od kamen, drvo i bronza koi se stari po nekolku iljadi godini i mo`eme da vidime kolku bile razvieni starite kulturi i kakva bila umetnosta vo toa vreme. Vo u~ili{tata za modelirawe, odnosno za skulptorska rabota naj~esto se koristat glina - glinamol, plastelin, razni otpadni materijali za gradewe na skulptura itn.

28

VOLUMEN I PROSTOR

Sl. 99. Anti~ka moneta: Portret na Aleksandar Makedonski

Sl. 98. Volumeni vo prirodata: Kamen masiv, fotografija

Karakteristi~no za slikarstvoto e {to prete`no gi koristime bojata i povr{inata vo likovniot izraz. Vo skulpturata najzna~aen likoven element e volumenot. Volumenot sekoga{ se nao|a vo prostorot i mo`e da se nabquduva od site strani. Pokraj skulptorskite dela koi se nao|aat vo prostorot, postojat vajarski dela na koi im se obraboteni formite od edna strana, a takvata skulptorska rabota se narekuva reljef. Reljefot mo`e da bide visok (koga formite se mnogu ispaknati), nizok – koga formite se plitki, a mo`e so svoite dimenzii da bide golem ili mal. Najmalite reljefi se plaketite i metalnite pari koi gi koristime vo sekojdnevniot `ivot. Volumenot – skulpturata dejstvuva vrz ~ovekot so svojata masa, formite i obrabotka na detalite.

MODELIRAWE I GRADEWE

Sl. 97. Primer za volumen

Sl.100. Portret na rimjanin, mermer

Sl. 101. Ogist Roden: Mislitel, bronza

29

MODELIRAWE I GRADEWE

STATIKA I SIMETRIJA

Sl. 102. Primer: List i kru{a kako simetrija

Sl. 103. Primer: statika vo skulpturata Sl. 106. Dimo Todorovski: Kliment Ohridski, bronza

Sl. 104. Egipetska skulptura: Pisar, glina

Sl. 105. Anti~ka Grcija: Kleobis i Biton, mermer

30

Za skulpturata e mnogu va`no nejziniot volumen da bide voo~liv, uverliv, napnat, da ja iska`uva likovnata poraka. Isto taka, skulpturata treba da bide stabilna, uramnote`ena, stati~na, toa zna~i da stoi cvrsto bez da ima opasnost da padne. Isto taka, skulpturata ne smee kaj gleda~ot da sozdava vpe~atok deka sledniot moment }e padne. Simetrija ozna~uva takov odnos na goleminite koga levata polovina na skulpturata e ista ili sli~na na desnata polovina. Takvo e i ~ove~koto telo i telata na `ivotnite i mnogu pojavi vo prirodata. Zatoa simetri~nata skulptura e sekoga{ stati~na i stabilna. Koga skulpturata e stabilna, nabquduva~ot mo`e polesno da obrne vnimanie na obrabotkata na pomalite delovi i detalite i taka celosno da go do`ivee likovnoto delo.

CELINA I DETALI VO SKULPTURATA

Sl. 107. Mikelanxelo: Mojsej, mermer

Skulptorskoto delo mo`e da bide mnogu golemo, i go narekuvame monument. Koga, pak, e od pomal format ja narekuvame intimna skulptura. Vajarskoto delo – skulpturata mo`e da bide polna plastika –koga mo`eme da ja obikolime i da ja gledame od site strani. No, skulptorsko delo e i reljefot {to mo`eme da go nabquduvame samo od ednata strana. Skulptorskoto delo e sostaveno od mnogu delovi koi sozdavaat edna celina. Tie delovi mo`at da bidat razli~ni po obem, po na~inot na obrabotka i {to prika`uvaat. Detalite na skulpturata – spomenikot mo`at da bidat prikaz i na~in na obrabotkata na oblekata, odnosno uniformata i toa {to ima vo rakata: kniga, oru`je, nekoj alat i sl. Mnogu spomenici prika`uvaat nekoja va`na li~nost za toj grad ili narod. Nekoi skulpturi prika`uvaat nekoj vladetel na kow itn.

MODELIRAWE I GRADEWE

Sl. 108. Donatelo: Gatamelata, bronza

Sl. 109. Ivan Me{trovi}: Grgur Ninski, bronza

Sl. 110. Petar Haxi Bo{kov: Sv. Kliment Ohridski, granit

31

MODELIRAWE I GRADEWE

SKULPTURA SOSTAVENA OD POVE]E FIGURI

Sl. 111. Anti~ka skulptura: Laokon i negovite sinovi, mermer

Sl. 114. Fransoa Rid: Marseqeza, bronza

Sl. 112. Spomenik na decata vo Lidice

Sl. 113. Ogist Roden: Gra|anite na Kale, bronza

32

Mo`nostite za likovno izrazuvawe vo razli~nite likovni podra~ja, pa i vo skulpturata se mnogubrojni. Skulptorski, so pomo{ na volumeni mo`e da se prika`e edna figura, ~ovek kako stoi, sedi, vo dejstvie kako raboti itn. Isto taka, mo`e da se prika`e `ivotno vo odredena poza, na primer, vo dvi`ewe – tr~awe, kako stoi, sedi itn. Sekako deka mo`e da se prika`e nekoja apstraktna forma koja ni{to konkretno ne prika`uva, tuku so svojata forma i simbolika vlijae vrz izgledot na prostorot i na gleda~ot. No, skulpturata mo`e da bide sostavena i od pove}e figuri na lu|e, `ivotni ili kombinacija na lu|e i `ivotni, kako na primer ~ovek na kow i tn. Ovoj vid skulptura se narekuva figurativna kompozicija.

SKULPTURA OD RAZLI^NI DELOVI I VOLUMENI

Sl. 115. Sezar Balda~ini: Kompresija, metal

Ponekoga{ skulptorot go zamisluva svoeto likovno delo sostaveno od delovi na predmeti koi ne se ve}e upotreblivi, odnosno se smetaat za otpaden materijal. Takvata skulptura vlijae so svojata celina i ostava neobi~en vpe~atok. I vo ovoj vid skulptura umetnikot razmisluva za odnosot na volumenite, nivnite formi, boja i tekstura na materijalot koi prenesuvaat odredena poraka kaj gleda~ot. ^esto gleda~ot e iznenaden od vakvite skulpturi. Skulptorot sekoga{ ja koristi svojata fantazija vo sozdavaweto na likovnoto delo. No, pokraj fantazijata umetnikot treba da umee da obrabotuva razli~ni materijali - kamen, drvo, metal i da znae da koristi pove}e alati i ma{ini.

MODELIRAWE I GRADEWE

Sl. 116. Luis Nevelson: Zlatna odiseja, skulptura

Sl. 117. Xon ^embrlen: Iskr{ena boja, metal

Sl. 118. Ri~ard Sera: Vo su{tinata na vremeto, metal

33

GRAFIKA

GRAFIKA- MATERIJALI I TEHNIKI NA GRAFI^KOTO OBLIKUVAWE

Sl. 119. Alatki za izrabotka i pe~atewe na linorez

Likovnite umetnici prvi go otkrile pe~ateweto koga po~nale da gi pe~atat svoite crte`i. Tie nivni iskustva podocna se iskoristile za pe~atewe na knigite, taka {to denes mnogu e razviena grafi~kata industrija na pe~atewe knigi, spisanija, vesnici, plakati itn. Grafikata e likovno podra~je koe se zanimava so otpe~atuvawe na umetni~ki dela vo pove}e primeroci. Otpe~atuvaweto se vr{i od matrica. Matrica e plo~a od drvo, metal, plastika ili drug materijal na koja na poseben na~in i so alati se izrabotuva crte`ot. Toj se obrabotuva, obi~no se dlabi plo~ata, i od taa plo~a se otpe~atuva crte`ot vo pove}e primeroci. Postojat tri grupi grafi~ki tehniki, a toa se visok pe~at, ramen pe~at i dlabok pe~at. Tehniki na visok pe~at se: drvorez, linorez i karton - pe~at. Vo drvorezot i linorezot se nanesuva crte`ot na plo~ata (od drvo ili linoleum) i se dlabi od ednata i drugata strana na liniite i plo{tinite na crte`ot. Taka, crte`ot ostanuva ispaknat, na nego se nanesuva boja nad koja se postavuva list hartija koja se pritiska i se otpe~atuva crte`ot. Tehniki na ramen pe~at se: monotipija, litografija, sitope~at i drugi. Tehniki na dlabok pe~at se: bakrorez, bakropis, akvatinta i dr. Za ovie tehniki, vo idnina, }e u~ime poop{irno za sekoja tehnika posebno. 34

CRNO -BELA MONOTIPIJA

GRAFIKA

Sl. 120. Andrea Kobaja{i: Listovi, monotipija

Monotipijata e grafika koja se otpe~atuva samo vo eden primerok (mono = edno). Poradi toa monotipijata ne e klasi~na grafika, i obi~no se narekuva u~ili{na grafika. Vo u~ili{tata obi~no se koristat dve postapki na otpe~atuvawe na ednobojna monotipija. Prvata postapka se ostvaruva na toj na~in {to na nama~kana plo~a so boja se postavuva list hartija i na nego se crta, taka {to na tie mesta se otpe~atuva bojata od plo~ata, odnosno crte`ot. Drugata postapka e takva {to so te~en crta~ki materijal se crta na plo~a i dodeka crte`ot e vla`en na nego se postavuva list hartija i se pritiska, taka {to se otpe~atuva crte`ot. Za ovaa tehnika mo`at da se koristat pe~atarska boja, tempera ili bajc, na koi, za da se odr`at podolgo vla`ni se dodava malku glicerin. Za otpe~atuvawe mo`at da se koristat i razni predmeti kako {to se list od rastenie, pti~je pero, klop~e predivo, obraboten kompir ili drug materijal koj se ma~ka so boja i se pritiska na listot hartija.

Sl. 121. Primer za rabota so monotipija

Sl. 122.Detska tvorba crno – bela monotipija prv na~in

Sl. 123. Detska tvorba crno – bela monotipija vtor na~in

35

GRAFIKA

MONOTIPIJA VO BOJA

Sl. 124. Postapka pri izrabotka na monotipija vo boja, vtoriot na~in

Sl. 125.U~eni~ka tvorba: Monotipija vo boja

Sl. 126. U~eni~ka tvorba: monotipija vo boja

36

Postapkata na otpe~atuvawe na pove}ebojna monotipija e sli~na na otpe~atuvawe na crno – belata monotipija. Mo`ni se dva na~ina za dobivawe monotipija vo boja. Prviot na~in e da se podgotvat dve razli~ni plo~i prema~kani so dve boi koi se slo`uvaat. Prvo na ednata se stava list hartija i na nego se crta motivot. Potoa istiot list se stava na druga plo~a, koja e prema~kana so druga boja i na nego se docrtuvaat linii i povr{ini, sakaniot motiv, so {to se otpe~atuva i drugata boja na istiot crte`. Potoa mo`e da se koristi i treta plo~a nama~kana so druga boja itn. Drugiot na~in za dobivawe monotipija vo boja se sostoi vo toa {to sakaniot ednostaven motiv se slika brzo na plo~a, i dodeka bojata e vla`na, nad nea se stava list hartija i se pritiska so {to se otpe~atuva bojata-slikata od plo~ata. Za bojata da ostane podolgo vla`na se dodavaat nekolku kapki glicerin.

KARTON PE^AT

GRAFIKA

Sl. 127. Postapka pri izrabotka na monotipija vo boja, vtoriot na~in

Karton - pe~atot e tehnika koja spa|a vo visok pe~at. So ovaa tehnika mo`e da se otpe~atat pove}e isti primeroci. Na tvrd karton kako podloga, se lepat skroeni formi i linii od drug potenok karton od zamisleniot crte` za dobienite ispaknati delovi da ja primat pe~atarskata boja koja se nanesuva so vaqak. Potoa nad bojata se postavuva list hartija i se pritiska so {to se otpe~atuva crte`ot. So povtorno nanesuvawe boja i nov list hartija mo`at da se otpe~atat golem broj crte`i – grafiki. Za grafi~kiot otpe~atok da bide pobogat, pokraj eden sloj na lepeni formi mo`e da se zalepi i drug sloj na formi od potenok karton ili hartija i na toj na~in }e se dobie interesno likovno re{enie na grafikata. Za dobivawe na podobar kvalitet na otpe~atokot, treba uredno da se izvr{at site fazi na rabotata. Treba da se posveti posebno vnimanie na rakuvaweto so alatkite, no`ici i drugo za da se izbegne sekakva povreda.

Sl. 128. U~eni~ka tvorba: Ptica, karton pe~at

Sl. 129. U~eni~ka tvorba: Ptica, karton pe~at

37

GRAFIKA

MONOTIPIJA I KARTON PE^AT NA PLATNO

Sl. 130. U~eni~ka tvorba: Idejno re{enie za platno za pi`ami, karton pe~at

Sl. 133. U~eni~ka tvorba: Idejno re{enie za ~ar{av za masa, karton pe~at

Sl. 131. Dezen na zavesa so slobodni formi

Sl. 132. Dezen na zavesa so elementi koi se povtoruvaat

38

Ovaa grafi~ka tehnika delumno preo|a vo dekorativnata umetnost. Vsu{nost, nema razlika vo otpe~atuvawe na hartija i na platno, no procesot e poslo`en, dokolku platnoto e golemo i e zamisleno da bide ubava dekoracija vo u~ilnicata ili vo drug del od u~ili{teto. Vo vakov slu~aj obi~no, kako i vo sekoj tekstil, se pe~ati ist motiv so odredeno povtoruvawe za da se postigne dekorativen vpe~atok. Za izrabotka na kakva bilo dekoracija za ukrasuvawe na u~ilnicata, mo`e da se koristi ova tehnika na karton - pe~at na platno. Za ostvaruvawe na takvi zada~i, neophodno e organizirawe na grupna rabota na u~enicite, pri {to tie }e se dru`at i me|usebno pomagaat. Isto taka, ova grafi~ka tehnika e pogodna i za ukrasuvawe na scenata za patroniot praznik na u~ili{teto.

GRAFI^KO PE^ATEWE NA KALENDAR

GRAFIKA

Sl. 134. Deca rabotat na grafiki

Grafi~kata tehnika na pe~atewe mo`e da ovozmo`i i izrabotka na nekoj korisen i upotrebliv predmet. Taka, mo`e, sproti Nova godina da se pristapi kon izrabotka na kalendar za pretstojnata godina. Sekoj mesec mo`e da bide odbele`an so soodvetna prigodna grafika so motiv od toa godi{no vreme ili raboti koi lu|eto gi izveduvaat vo toj period. Isto taka, po grafi~ki pat }e se otpe~atat i datumite i denovite od toj mesec. Koga paralelkata }e se podeli na brojot na mesecite, sekoja grupa mo`e da izraboti po tri grafi~ki re{enija za sekoj odreden mesec i taka da se kompletiraat tri razli~ni originalni grafi~ki re{enija na godi{niot kalendar. Taka ovie kalendari mo`at i da se umno`at vo pove}e primeroci. Vakva likovna akcija pretpostavuva sorabotka me|u u~enicite i niven dogovor za podelba na rabotata i zada~ite, {to vospitno e mnogu pozitivno. Me|u drugoto, mo`e da se izraboti i da se otpe~ati poseben znak za paralelkata koj }e se postavi na vratata na u~ilnicata.

Sl. 135. Primer za idejno re{enie za kalendar

Sl. 136. U~eni~ka tvorba: Idejno re{enie za kalendar

Sl. 137. U~eni~ka tvorba: Idejno re{enie za kalendar

39

GRAFIKA

KOMPJUTERSKA GRAFIKA

Sl. 138. Deca pred kompjuter Sl. 141. Pietro Turko: Dlanki na Hamond organa, kompjuterska grafika

Sl. 139. U~eni~ka tvorba: Plakat za izlo`ba, kompjuterska grafika

Sl. 140. U~eni~ka tvorba: Plakat za izlo`ba, kompjuterska grafika

40

Kompjuterot poseduva golemi mo`nosti za grafi~ko prika`uvawe. Potrebno e da se zapoznae kompjuterot i da se najde program koj ovozmo`uva povlekuvawe na linii i plo{tini. U{te poednostavna e postapkata dokolku prethodno imame izraboteno dobar crte` ili slika da ja skenirame i potoa mo`eme da ja umno`ime vo pove}e primeroci, taka {to taa tvorba }e bide grafi~ki otpe~atok. Kompjuterskata grafika mo`e da se raboti kako likovno re{enie na kompjuterot. Kompjuterskata grafika mo`e da bide crno – bela, a mo`e da bide i vo boja. Taa, isto taka, mo`e da bide inspirirana od realna gletka od sekojdnevniot `ivot vo na{ata sredina, a mo`e da bide fantasti~na ili apstraktna. Inaku, kompjuterskata grafika se smeta kako posebna grafi~ka disciplina, bidej}i za nea ne va`at odredeni pravila od klasi~nata grafika.

GRAFI^KI DIZAJN I INDUSTRISKI DIZAJN - VIDOVI GRAFI^KI DIZAJN

DIZAJN

Sl. 142. Korici za knigi

Grafi~kiot dizajn e posebna likovna disciplina i ima svoi pravila. Toa e oblast na dizajnot koja so pe~atarski tehniki ima cel za prenesuvawe na vizuelni informacii i da soop{tuva ne{to. Na primer, ureduvawe i izrabotka i pe~atewe na nekoj poster za muzi~ki koncert ili drugo. Porakata koja grafi~kiot dizajn treba da ja prenese treba da bide jasna i razbirliva, a likovniot izraz treba da bide harmoni~en i prijaten. Vo grafi~kiot dizajn gi vbrojuvame: opremata za kniga, a toa e likovna obrabotka na naslovnata stranica, izbor na bukvi i na ilustracii i dr. Isto taka , grafi~kiot dizajn se zanimava so likovnoto ureduvawe na dnevnite vesnici i spisanija (fotografii i crte`i, karikaturi), potoa na site vidovi plakati, prospekti i katalozi, kalendari, vizit karti, pokani, razglednici, po{tenski marki, za{titni znaci za firmi i drugo. Umetnikot koj se zanimava so grafi~kiot dizajn se narekuva grafi~ki dizajner i toj vo baraweto na re{enie za nekoja poraka mora da ima originalna ideja i da izvr{i izbor na tip bukvi, fotografii i drugo. Uspehot na prenesuvawe na porakata zavisi od uspehot na grafi~koto re{enie na dizajnot. Vo posledno vreme vo grafi~kiot dizajn s# pove}e se koristi fotografijata.

Sl. 143. Korica za kniga

Sl. 144.Korica na nedelen magazin

Sl. 145. Za{titen znak na firma

41

DIZAJN

FOTOGRAFIJA

Sl. 149. U~eni~ka tvorba: Cvet, fotografija

Sl. 146. Mlad fotograf

Sl. 147. Qubomir Bukov: Starica, umetni~ka fotografija

Sl. 148. Antonio Dijaz: Mrtva priroda, umetni~ka fotografija

42

Fotografijata e pronajdena pred re~isi 200 godini. Taa ima razni funkcii vo `ivotot na lu|eto. Fotografijata mo`e da bide li~na i intimna za potrebite na semejstvoto. Mo`e da bide reporta`na, a toa zna~i da prika`uva nekoj nastan za potrebite na vesnicite i spisanijata. Fotografijata mo`e da bide i dokumentarna koja prika`uva va`ni nastani od minatoto. Isto taka, fotografijata ima i funkcionalna uloga vo grafi~kiot dizajn, a toa zna~i da se koristi za izrabotka na plakati, reklami, za potrebite na u~ebnicite i za druga namena, itn. Fotografijata mo`e da ima i estetska vrednost koga fotografot posvetuva posebno vnimanie na agolot na osvetluvawe na kompozicijata i postignuva posebna likovna vrednost itn. Kompjuterskata tehnologija ovozmo`ila fotografijata da ima golema primena vo `ivotot na sovremeniot ~ovek. Na primer, mo`e da se snimi fotografija so digitalen fotoaparat, preku kompjuter da se isprati na drugiot kraj na svetot i za nekolku minuti da pristigne kaj prima~ot.

OPREMA ZA KNIGA I ILUSTRACIJA

DIZAJN Sl. 151. Ilustracija vo detska kniga

Sl. 150. Naslovni stranici na knigi

Sekoj u~ebnik ili kniga treba estetski da ja opremi grafi~ki dizajner. Toj ja odreduva goleminata na knigata, {to }e ima na naslovnata stranica, kakov motiv, i na~inot kako e prika`an. Potoa koja boja }e dominira, tip na bukvite za naslovnata stranica i za celata kniga i dr. Dizajnerot gi odreduva fotografiite i ilustraciite vo knigata i kako tie }e bidat rasporedeni. Taka, sekoja kniga dobiva svoj izgled i lesno mo`e da se prepoznae dali taa kniga e u~ebnik, zabavna kniga, kniga so poezija ili kniga so nau~na sodr`ina itn.

Sl. 152. U~eni~ka tvorba: Naslovna stranica za kniga

Sl. 153. U~eni~ka tvorba: Naslovna stranica za u~ebnik po likovno obrazovanie

43

DIZAJN

STRIP

Sl. 156. U~eni~ka tvorba: Strip

Sl. 154. Herman Hupen: Xeremaja, strip

Sl. 157. U~eni~ka tvorba: Strip

Sl. 155. Mihajlo Dimitrievski - The Mi~o: Petko, strip

44

Stripot kako likovna disciplina nastanal re~isi pred sto godini, zna~i vo dvaesettiot vek. Toj nastanal od ilustracijata, taka {to celata sodr`ina na nekoj raskaz se prika`uva so crte`i. Vo stripot malku se koristat zborovite vo kratki dijalozi. Poradi taa negova ednostavnost, stripot stanal mnogu popularen. Kako i vo site drugi umetni~ki vidovi i stripot mo`e da bide dobar, ako sodr`inata na prikaznata e blagorodna i crte`ot e likovno kvaliteten. Stripot mo`e da bide i lo{, ako prika`uva nasilstvo i neramnopravnost me|u lu|eto i ako crte`ot e nekvaliteten. Zatoa decata treba da se posovetuvaat so roditelite i da ~itaat samo dobri stripovi.

VIZUELNI ZNACI

DIZAJN

Sl. 158. Znaci od avtomobilskata industrija Sl. 159. Soobra}ajni znaci

Nekoja informacija mo`eme da ja dobieme so pomo{ na zborovi ili mo`eme da ja pro~itame vo vesnik, spisanie itn. Vo poslednite decenii se razvile novi na~ini za prenesuvawe na informacii so pomo{ na likovni prikazi koi gi narekuvame vizuelni poraki, toa zna~i poraki koi mo`eme da gi vidime. U{te odamna, re~isi pred iljada godini, sekoj zanaet imal svoj vizuelen znak preku koj mo`elo da se prepoznae so kakva rabota se zanimavaat tie zanaet~ii. Isto taka i sekoja pobogata familija imala svoj grb, kako i vladetelite koi imale svoj grb i znak za da se prepoznae nivnata vlast, mo} i dr`ava. Vo dene{no vreme so brziot na~in na `iveewe i koristeweto na razni ma{ini se javuva potreba od pove}e informacii. Na primer, mo`e da se vidi potrebata i korista od soobra}ajnite znaci. Vizuelnite znaci se ednostavni, lesno se voo~uvaat i brzo se ~itaat i jasno ja poka`uvaat porakata, za da ja razberat lu|eto koi zboruvaat razni jazici. So vizuelni znaci se obele`uvaat razni sportski disciplini, muzi~ki ili drugi aktivnosti. Sekoja marka avtomobil ima svoj znak, a i site firmi imaat svoj prepoznatliv vizuelen znak.

Sl. 160. Znaci od aparati za doma{na upotreba

Sl. 161. U~eni~ka tvorba: Znakot na moeto u~ili{te

Sl. 162. U~eni~ka tvorba: Znakot na moeto u~ili{te

45

DIZAJN

PLAKAT

Sl. 163. Plakat za film

Sl. 166. Plakati na Skopskiot xez festival

Sl. 164. U~eni~ka tvorba: Plakat za film, kola`

Sl. 165. U~eni~ka tvorba: Plakat za muzi~ki nastan, kola`

46

Osnovna namena na plakatot e na lu|eto da im se soop{ti odredena informacija. Zavisno od potrebata, postojat slednive vidovi plakat: plakat za kulturni nastani, turisti~ki plakat, za politi~ki nastan, sportski plakat, plakat od oblasta na zdravstvoto, ekonomsko – propaganden plakat itn. Za da ima vlijanie kaj gleda~ot, plakatot treba da bide jasen, porakata kratka, likovno dobro oblikuvan so forma, boi i drugo koi go privlekuvaat vnimanieto na minuva~ot. Isto taka, kako i mnogu drugi raboti vo `ivotot i plakatot mo`e da bide dobar so blagorodna namena i solidno likovno oblikuvan, no mo`e da bide i so lo{i vrednosti.

GRAFI^KIOT DIZAJN VO DETSKITE SPISANIJA

DIZAJN Sl. 168. Spisanie za deca: Petka

Sl. 167. Spisanie za deca: Razvigor

Vo Makedonija izleguvaat golem broj detski spisanija. Tie treba da bidat ubavo opremeni. Spisanijata so svoite sodr`ini, treba da odgovaraat na potrebite i barawata na decata, a isto taka i likovnata oprema na spisanijata treba da bide kvalitetna. Detskite spisanija treba da go pottiknuvaat kaj u~enicite qubopitstvoto za novi soznanija, za aktivnost, tvore{tvo, da sozdavaat pozitivni naviki i da istra`uvaat. Vo detskite spisanija treba da ima i u~eni~ki likovni tvorbi. ZA: Izdvoi gi od detskoto spisanie tie tekstovi {to ti se dopa|aat, a posebno tie koi{to ja pottiknuvaat tvojata qubopitnost i interesirawe za ne{to novo.

Sl. 169. Spisanie za deca: Rosica

Sl. 170. Spisanie za deca: Drugar~e

47

DIZAJN

INDUSTRISKI DIZAJN

Sl. 171. Dizajn na ma{ki i `enski ~evli

Sl. 175. Dizajn na avtomobili

Sl. 172. Dizajn na obleka

Sl. 173. Dizajn na mobilen telefon

Sl. 174. Dizajn na zvu~nici za mp3 pleer

48

Koga lu|eto za svoite potrebi izrabotuvale razni predmeti so race, tie nastojuvale sekoj takov predmet da bide korisen, no i ubav. Poradi toa gi sakame starite rakotvorbi koi narodot gi sozdal vo minatoto. Koga po~nale da se izrabotuvaat razni predmeti so ma{ini, tie ne bile dovolno ubavi. No, potrebata tie predmeti da bidat i so ubav izgled, vlijaelo vo industrijata da se vrabotat likovni umetnici koi na tie predmeti }e im dadat privle~en izgled. Ova dejnost za davawe na ubav izgled na predmetite se narekuva industriski dizajn, a umetnicite koi go rabotat toa se narekuvaat industriski dizajneri. Industriskiot dizajn se zanimava so toa predmetite da bidat prakti~ni, izraboteni od dobar materijal i da imaat ubav izgled. Na primer, dizajnot se zanimava so davawe ubav izgled na raznite ma{ini za doma}instvoto: televizor, {poret, telefon, sadovite i priborot za jadewe, avtomobilot, razli~nite alati, oblekata i s# {to koristi ~ovekot.

ULOGATA I ESTETSKIOT IZGLED NA POKU]NINATA

DIZAJN Sl. 177. Kujna so ubav i funkcionalen dizajn

Sl. 176. Dizajn na moderni bawi

^ovekot `ivee, a ponekoga{ i raboti vo svojot dom. Stanot treba da gi zadovoli site potrebi na ~ovekot, - da podgotvuva jadewa i da se hrani, odmora, da prima gosti itn. Zatoa, domot treba da bide svetol i zdrav, da ima dovolno ~ist vozduh i toplina. Mebelot i poku}ninata treba da bidat prisposobeni na ~ovekot, na negovite potrebi i naviki. Toa zna~i i rasporedot na site predmeti da bide prakti~en i ~ovekot lesno da mo`e da se dvi`i vo site prostorii na domot. Zatoa za mal stan ne e pogoden te`ok i glomazen mebel. Nakratko, mebelot treba da bide funkcionalen, da mu ovozmo`uva na ~ovekot prijaten prestoj. Pokraj toa, mebelot i celata poku}nina mo`at da bidat ubavi so obrabotkata na drvoto i na~inot na obrabotka na tekstilot i drugite detali. Prijatno oblikuvaniot mebel mu ovozmo`uva na ~ovekot ubavo da go minuva vremeto vo svojot dom.

Sl.178. Dnevna so prijaten i udoben dizajn

Sl. 179.Terasa so nesekojdneven i interesen izgled

49

DIZAJN

SADOVI I PRIBOR ZA JADEWE

Sl. 180. Kujnski kerami~ki sadovi

Sl. 183. Ubavo namestena masa so hrana

Sl. 181. Moderna vaza za cve}e

Sl. 182. U~eni~ka tvorba: Vaza so cve}e

50

Lu|eto imaat potreba za hrana. Hranata e potrebna, no taa treba da bide i posebno vkusno podgotvena i zdrava, duri i servirana so odredeni ukrasi sozdadeni od hranata. Na odreden na~in hranata ni stanuva povkusna koga se slu`i vo privle~ni sadovi, zna~i koga se jade od ubavi ~inii, so estetski oblikuvan pribor za jadewe. Isto taka i masata mo`e da bide ubavo uredena, so sadovite, priborot, so vaza so cve}e ili zapalena sve}a itn. Taka `ivotot stanuva prijaten i poubav so malku napor potrebite za ishrana da se napravat prijatni. Na toj na~in i estetskoto zadovolstvo sekojdnevno go sledi na{iot `ivot.

ESTETSKI IZGLED NA TEHNI^KITE ALATI I MA[INITE

DIZAJN Sl.186. Motorna pila so ubav izgled Sl. 184. Ednostavniot dizajn privlekuva, alatka za stavawe na lepilo

Sl. 187. Ahromatskite boi se koristeni vo dizajnot na bateriskata dup~alka

Sl. 185. Ubavo oblikuvana kosilka za treva

Sekoj predmet koj{to ~ovekot go zema vo race i saka da go upotrebi, treba da e prisposoben na ~ovekovite race i na na~inot na rabota. Tie treba da bidat prakti~ni, privle~ni i ubavi. Predmetite i alatite {to ~ovekot gi upotrebuva treba da bidat izraboteni od kvaliteten materijal koj }e izdr`i odreden napor za da se izvr{i opredelena rabota. Tie treba da bidat oblikuvani, bez ostri agli, za da nema opasnost ~ovekot da se povredi pri rabota. Ve}e spomnavme deka izgledot na predmetite i ma{inite go oblikuva industriskiot dizajner. Koga kupuvame nekoja ma{ina ili alatka, ~esto se odlu~uvame za nea spored estetskiot izgled na proizvodot.

Sl. 188. Harmoni~ni kru`ni formi se koristeni vo oblikuvaweto na ovaa pravosmukalka

Sl. 189. Spoj na prakti~noto i ubavoto, printer, skener i fotokopir

51

DIZAJN

OBLEKA I MODA

Sl. 190. Istoriski kostimi: Vizantija

Sl. 191. Istoriski kostimi: Renesansa

Sl. 192. Moderna `enska obleka

52

Sl. 193. Moderna detska obleka

Oblekata slu`i ~ovekot da se za{titi od stud, golema gore{tina i pri rabota. Nacrtite za estetski oblikuvanata obleka gi izrabotuvaat industriskite dizajneri koi se narekuvaat modni kreatori ili kostimografi. Vo filmovite i teatarskite pretstavi, akterite nosat soodvetni obleki za vremeto koe se opi{uva vo dejstvieto. Taka, za pretstava so istoriska tema, se pravat obleki {to se nosele vo toa vreme i se narekuvaat istoriski kostimi. Industrijata za obleka, obi~no, pred sekoja sezona organizira modni revii kade {to se prika`uvaat novi modeli na obleka. Lu|eto, pa i decata ne treba sekoga{ da gi prifa}aat i da gi koristat novite modeli na obleka {to se reklamiraat. Pri kupuvawe, sekoga{ treba da razmisluvame oblekata da bide prisposobena na na{ata stava i telo, na bojata na na{ata ko`a, kosa i o~i, i na usoglasenosta so drugite delovi na oblekata, po boja, formi, ukrasi, linii, vid tekstil itn. ZA: Nacrtaj nova obleka za sebe ili za svojata kukla.

ESTESKO PROCENUVAWE GRADEWE, ARHITEKTURA I URBANIZAM

Sl. 194. Ideen plan za mapa na grad

ESTETSKO PROCENUVAWE

Arhitekturata e granka na likovnata umetnost koja se zanimava so oblikuvawe i gradewe na razni gradbi i prostori za potrebite na lu|eto. Toa se gradbi za domuvawe – ku}i, zgradi, za kulturni potrebi - teatri, muzei, sali za koncerti, za sport igrali{ta, stadioni. Potoa za obrazovanie – u~ili{ta, detski gradinki, fakulteti, crkvi, fabriki, parkovi i drugo. Likovnite stru~waci koi se zanimavaat so izgradba na takvi objekti se narekuvaat arhitekti. Pogolemiot broj na razli~ni gradbi prete`no se nao|aat vo gradovite. Lu|eto `iveat vo selata i vo gradovite. Gradovite moraat da zadovolat golem broj ~ovekovi potrebi. Nivnata izgradba se planira, pa taka postojat zoni - delovi od gradot kade{to glavno se postaveni zgradi i ku}i za domuvawe, na drugo mesto se gradeni fabriki i drugi industriski objekti, na treto mesto postojat parkovi i sportski objekti, potoa gradbi za kulturni aktivnosti, za rekreacija itn. Mnogu e va`no vo eden grad da ima dobro isplanirani pati{ta za dvi`ewe na avtomobilite, avtobusite i drugite prevozni sredstva i lu|eto kako pe{aci i dr. Site ovie zada~i gi re{ava naukata koja se narekuva urbanizam, a stru~wacite koi se zanimavaat so ovoj problem se narekuvaat urbanisti. Gradovite treba da gi zadovolat potrebite na naselenieto, vo site delovi treba da ima struja, voda, da ima greewe, da bidat ~isti. Pokraj ovie potrebi, gradovite treba da bidat i ubavi, harmoni~no gradeni i prijatni za `iveewe.

Sl.195. Ubav del od grad

Sl. 196. Lu|e vo park

ZA: Napravi plan na tvojata naselba i rasporedi gi zonite – gradbite za domuvawe, kulturen i sportki centar i dr.

53

ESTETSKO PROCENUVAWE

ZDRAVSTVENO I ESTETSKO UREDUVAWE NA GRADOVITE

Sl. 197. Industriska zona so fabriki i ~ad

Sl. 200. Deca vo park

Sl. 198. Parkovi i lu|e vo parkovite

Sl. 199. U~ili{te i dvor so deca vo nego

54

Denes vo re~isi site golemi gradovi postojat industriski zoni kade{to se postaveni fabrikite i rabotilnicite i ekonomska zona kade{to se vr{i trgovija i se prodavaat proizvodite. Vo tie delovi od gradot postoi problem so ~istotata na vozduhot i so gustiot soobra}aj. Lu|eto koi{to `iveat vo gradovite imaat potreba od ~ist vozduh, zdrava okolina i golemi i ubavi parkovi i centri za kulturen `ivot i u~ili{ta. Parkovite vo golemite gradovi se planiraat i oformuvaat kako umetni~ki sliki so raznovidni drvja i zelenilo, so cve}e i fontani. Takvata okolina na lu|eto im dava prijatnost i estetsko zadovolstvo. ZA: Najdi vo okolinata na tvojata stanbena zgrada mesto koe mo`e da se preuredi za detsko igrali{te i napravi plan na toa igrali{te.

ESTETSKO PROCENUVAWE NA JAVNITE SPOMENICI

Sl. 203. Skulptura vo moderno ureden prostor

Sl. 202. Skulptura vo urban prostor

Sl. 204. Skulptura postavena na istoriski va`no mesto

S# {to ~ovekot pravi i sozdava mo`e da se proceni. Taka, vo mnogu mesta postojat spomenici posveteni na zna~ajni li~nosti i nastani. Niv gi izrabotuvaat umetnici nare~ani skulptori. Sekoj spomenik kaj nas ostava odreden vpe~atok i taka nie mo`eme da zaklu~ime dali toj spomenik ni se dopa|a. Toa e proces na procenuvawe na umetni~koto delo. Obi~no procenuvame dali spomenikot ima dobro mesto vo odnos na okolinata, zna~i dali na harmoni~en na~in se istaknuva vo ambientot na okolinata. Potoa mo`eme da procenime dali spomenikot so svoeto re{enie odgovara na idejata i zamislata za koja e podignat.

ESTETSKO PROCENUVAWE

Sl. 201. Skulptura vo urban prostor

Sl. 205. Skulptura na istoriska li~nost

55

ESTETSKO PROCENUVAWE

VO NACIONALNATA GALERIJA NA MAKEDONIJA – IKONI I FRESKI

Sl. 206. Daut Pa{in amam, objektot na Nacionalnata galerija, Skopje

Sl.209. Sv. Pantelejmon, manastir kraj Skopje

Sl. 210. Oplakuvawe na Isus, Sv. Pantelejmon kraj Skopje, freska Sl. 207. Blagove{tenie, ikona od Ohrid

Sl. 208. Isus gi brka trgovcite, manastir Sv. Nikita kraj Skopje, freska

56

Umetni~kata galerija (ili muzej na umetnosta) e ustanova koja gi sobira, prou~uva, ~uva i gi izlo`uva umetni~kite dela od staro vreme do denes. Mnogu lu|e sakaat da gi gledaat umetni~kite dela od postari vremiwa, bidej}i taka go zapoznavaat minatoto na svojot narod i negovata tvore~ka sposobnost. Na teritorijata na Makedonija se so~uvani mnogu spomenici na kulturata i umetni~ki dela od minatoto, prvenstveno ikoni i freski i umetni~ki dela – skulpturi i drugi predmeti od postaro vreme.

VO NACIONALNATA GALERIJA NA MAKEDONIJA – MODERNA UMETNOST

Sl. 211. Tanas Lulovski: Ramka so platno, akrilik

ESTETSKO PROCENUVAWE

Sl. 213. Petar Mazev: Posledniot zdiv, maslo

Sl. 214. Rodoqub Anastasov: Prostor i vreme, maslo

Sl. 212. Du{an Per~inkov: Grad, maslo

Umetni~kata galerija gi sobira i najnovite umetni~ki dela koi go izrazuvaat duhot na novoto vreme. Taka, vo posebni prostorii se izlo`uvaat crte`i, grafiki, sliki i skulpturi od sovremenite umetnici. Tie umetni~ki dela gi do`ivuvame na poseben na~in, bidej}i ni se bliski zatoa {to golem broj od niv se sozdadeni vo na{e vreme.

Sl. 215. Ordan Petlevski: Makedonsko selo, maslo

57

ESTETSKO PROCENUVAWE

UMETNOSTA NA DRUGITE NACIONALNOSTI VO MAKEDONIJA

Sl. 219. Gazamfer Bajram: Makedonski orfej, mozaik Sl. 216. Nevzat Bejtuli - Kica: Dervi{ so kow, maslo

Sl. 217. Luan Zenki: Beseda, akrilik

Sl. 220. Ibrahim Bedi: Bez naslov, akvarel

Sl. 218. Ismet Rami~evi}: Lavirint 3, instalacija vo prostor

58

Vo Makedonija `iveat i drugi nacionalnosti. I tie nacionalnosti imaat golem broj svoi umetnici. Mnogumina od umetnicite se ugleduvaat na narodnoto tvore{tvo i crpat sodr`ini od nosiite, kilimite ili od drugi ra~no izraboteni predmeti. Nivnite dela se sozdadeni spored estetskata ~uvstvitelnost na tie narodi i odgovaraat na duhot na sovremeniot `ivot i na nivnata kulturna tradicija.

MODERNA UMETNOST

Sl. 221. Brixit Rajli: Dvi`ewe vo kvadrati, op art

ESTETSKO PROCENUVAWE

Sl. 223. Robert Smitson: Spirala, lendart

Sl. 224. Kristo: Obvitkan Rajhstag, konceptualna umetnost Sl. 222. Ani{ Kapur: Imiwa, instalacija

Po 1960 godina, zna~i vo poslednite 50 godini, sovremenata likovna umetnost vo svetot se razviva na specifi~en na~in i umetnosta sozdala mnogu originalni dela. Glavno tie dela se mnogu porazli~ni od prethodnite. Ovie novi dela imaat posebna golema originalnost i relativno pote{ko se razbiraat bez prethodno poznavawe na pri~inata za nivnoto sozdavawe.

Sl. 225. Ron Mjuajk: Dete, skulptura

59

RE^NIK AKVAREL - slikarska tehnika kaj koja vodata slu`i za rastvorawe na bojata koja e providna koga e nanesena na hartija. AHROMATSKI BOI - se tonovi na belata, sivata i crnata. ARHITEKTURA - granka na likovnata umetnost i pretstavuva umeewe na oblikuvawe na prostorot za razli~na namena. BAJC - e te~en crta~ki materijal so kafena boja. BRONZA - metal sostaven od me{avina (legura) na bakar i kalaj i slu`i za leewe na skulptorski dela. VAJARSTVO (SKULPTURA) - likovno podra~je (granka) na likovnata umetnost vo koja glavno sredstvo za izrazuvawe e trodimenzionalnata forma, volumenot (plastikata). VALER (SVETLINA) - likoven element, pretstavuva svetlosna vrednost na odredena plo{tinata na umetni~koto delo. . VISOK PE^AT - grafi~ka tehnika kaj koja matricata (kalapot), prema~kan so boja ostava otpe~atok so ispaknatite delovi na obrabotenata plo~a. VITRA@ - e slika izvedena od par~iwa na oboeno staklo spoeni so olovni obra~i. Naj~esto se koristel za vreme na gotikata kako dekoracija na prozorcite na crkvite. VOLUMEN –izraz koj ozna~uva tridimenzionalni ispap~enija na skulptorskite dela. GALERIJA – zgrada vo ~ii prostorii se ~uvaat i izlo`uvaat umetni~ki dela. GVA[ - slikarska tehnika kaj koja boite ne se providni, a se razreduvaat so voda. GRAFIKA – likovno podra~je (granka) na likovnata umetnost vo koja crte`ot ili slikata se umno`uvaat so postapkata na pe~atewe vo golem broj otpe~atoci. Ima pove}e grafi~ki tehniki – visok, ramen i dlabok pe~at. DETAQ – poedinost, del na nekoja celina. DIZAJN – likovno podra~je (granka) na likovnata umetnost koja se koristi vo industrijskoto proizvodstvo na predmeti za tie da bidat {to poubavi. ESTETSKO PROCENUVAWE – postapka od duhovna priroda vo koja se utvrduva vrednosta na umetni~koto delo. ETNOGRAFIJA – nauka koja go prou~uva narodnoto tvore{tvo na site podra~ja na dejnosta. IKONA – slika koja prika`uva verski

60

motiv. Obi~no se slika na podgotvena drvena plo~a. IKONOSTAS – zbir na ikoni vo crkva koi ja formiraat vertikalnata povr{ina pred oltarot. ILUSTRACIJA – likovna tvorba koja prika`uva nastan ili ~uvstvo raska`ano vo edna kniga, ~etivo ili pesna. IZVEDENI BOI – vtorostepeni ili sekundarni boi se zelenata, portokalovata i violetovata. Tie se dobivaat so me{awe na osnovnite boi – crvenata, `oltata i sinata. KARTON PE^AT – grafi~ka tehnika na visok pe~at. Ispaknatite delovi na matricata se izveduvaat od skroeni formi na karton koi se lepat na na podlogata. Otpe~atokot se dobiva od tie ispaknati delovi. KERAMIKA – naziv za site predmeti izraboteni od glina, a potoa pe~eni na visoki temperaturi. KI^ - oblikuvni tvorbi bez umetni~ko – tvore~ki vrednosti. KOLA@ - slikarska tehnika na izrabotka na slika so oboeni par~iwa hartija. KOMPLEMENTARNI BOI – se parovi na kontrastni boi koi vo krugot na boi se nao|aat edni sproti drugi i toa: crvna i zelena, sina i portokalova i `olta i violetova. KOMPJUTERSKA GRAFIKA – grafika na ramen pe~at pri {to medij e samata elektronska ma{ina, kompjuterot. KOMPOZICIJA – naziv za harmonija na site likovni elementi i nivnite odnosi vo umetni~koto delo. KOMUNIKACIJA – termin za ozna~uvawe na me|usebnoto razbirawe me|u lu|eto so upotrebata na razni znaci koi imaat svoe zna~ewe (jazikot, bukvite, likovite, zvucite, dvi`ewata itn.) KUPOLA – grade`en element. Toa e forma na polutopka koja se postavuva na kru`na ili ~etvrtesta osnova na gorniot del na zgradata. KONTURA – naziv na linija koja go sledi rabot na siluetata na edna forma i ja odreduva. KONTRAST – likovna pojava koga dva sprotivni elementa se postaveni vo umetni~ko delo. LIK – (FORMA - OBLIK) – likoven element koj nastanuva na plo{tina koga tekot na linijata }e se zatvori. Formi ima geometriski, organski i neorganski. LIKOVEN ZNAK – vidliv (vizuelen) znak koj prenesuva estetski poraki. LIKOVEN JAZIK – drugo ime za likov-

nata forma. Vo likovniot jazik gi vbrojuvame linijata, formata ili likot, bojata, svetlinata ili valer, tekstura, kompozicija i dr. LINIJA – likoven element i del na umetni~koto delo. Linijata nastanuva so dvi`ewe na to~ka ili povlekuvawe na nekoj materijal koj ostava traga na podloga. Ima mnogu vidovi linii. MEDIJ – ponov naziv za sredstvata za komunikacija koi vr{at prenos na mislata so razli~ni znaci – zborovi, bukvi, likovi, zvuci, dvi`ewa itn. MINIJATURA – likovno delo so mal format. MRTVA PRIRODA – e motiv vo likovnata umetnost. Na likovnoto delo se prika`ani ne`ivi i nepodvi`ni predmeti: ovo{je, sadovi, cve}e, dive~ i dr. MONOTIPIJA – grafi~ka tehnika, prete`no se upotrebua vo u~ili{tata. So pe~ateweto se dobiva samo eden otpe~atok. Mo`e da bide crno – bela i vo boi. MOZAIK – tehnika na dekorativnoto slikarstvo vo koe slikata se oblikuva od oboeni kamen~iwa MUZEJ – zgrada vo ~ij prostorii se ~uvaat, prou~uvaat i izlo`uvaat vredni predmeti od minatoto, kako i umetni~ki dela. NARODNA UMETNOST (ETNOGRAFIJA) – umetnost koja ja sozdava narodot, a da ne se znae imeto na tvorecot. Narodnata umetnost gi koristi slednive materijali koi se obi~no od prirodno poteklo: tekstil. ko`a, drvo, metal, keramika i drugi. ORNAMENT – {ara koja slu`i kako ukras, prete`no na upotrebni predmeti. OSNOVNI BOI (PRIMARNI) – crvenata `oltata i sinata se smetaat za osnovni boi. PASTEL – tehnika vo slikarstvoto; boite se suvi i meki vo vid na stap~iwa, pa ovozmo`uvaat nanesuvawe na blagi nijansi na boja na odredena podloga. PLAKAT – vleguva vo podra~jeto na grafi~iot dizajn. Pretstavuva umetni~ko delo umno`eno po tehni~ki pat so uloga da prenesuva poraki na lu|eto. PLASTI^NOST – likovna osobina na masa na materijal koja so svoeto trodimenzionalno prostirawe zazema odreden prostor i forma. PORTAL – vlez vo va`na zgrada, tvrdina ili crkva. Obi~no e ukrasen. PRIMENETA UMETNOST – likovno podra~je (granka) na likovnata umetnost

koja opfa}a estetsko oblikuvawe na predmeti od sekojdnevnata upotreba vo eden primerok, pa mo`e da se nare~e unikatna primeneta umetnost, za razlika od seriskoto proizvodstvo vo industriskiot dizajn. PROSTOR – kako poim se odnesuva na tri sodr`ini: a) realen prostor; b) prostor na umetni~koto delo i v) prikaz na prostorot na plo{tina na crte`ot, slikata i grafikata. REKLAMA – poraka preku vizuelen pat (slika, fotografija, crte`) ili preku zborovi koja ima cel poedinecot da go pridobie ne{to da kupi ili ne{to da prezeme, odlu~i. RELJEF – skulptorska disciplina. So pomo{ na ipaknati i vdlabeni formi, motivot se prika`uva samo od ednata strana na skulptorskiot materijal. RITAM – povtoruvawe na istiot motiv ili likoven element. SKICA – vid crte`; slu`i kako podgotovka za umetni~ki izraz so boja, vo skulpturata ili vo arhitektonskiot proekt. Skicata vo su{tina pretstavuva prvi~na ideja vo umetni~kata ili druga dejnost. SVETLINA (VALER) – likoven element, a ozna~uva svetlosna vrednost na plo{tina. TAPET – e ornament koj se prostira vo site pravci; naziv za yidnite ornamenti koi se lepat na yidovite. TEKSTURA – likoven element koj pretstvuva razli~na rapavost na plo{tini vo likovnite dela. Se razlikuva i spored upotrebeniot materijal. TEMPERA – slikarska tehnika pri {to bojata se razlikuva so voda, a mo`e da se postigne podebel namaz na boja na podlogata. URBANIZAM – nauka koja go prou~uva planiraweto i izgradbata na gradovite. FRIZ - naziv za dolga i tesna povr{ina (traka) ukrasena so ornamenti. Mo`e da se izvede na yid, tekstil, kamen, drvo itn. FRESKA – slikarska tehnika koja se izveduva na vla`en malter so var. Koga yidot }e se isu{i, bojata se zacvrstuva zaedno so varta vo malterot. Boite na freskite se trajni. CRTA^KI MATERIJAL – materijali so koi se slu`ime vo crtaweto – moliv, jaglen, crta~ka kreda, tu{, ~etka i bajc, flomaster, mastilo i dr. CRTE@ - likovno podra~je (granka) vo likovnata umetnost. Crte`ot go karakteriziraat ednobojnata linija i plo{tinata.

61

SODR@INA : VOVED.............................................................................................................................3 DEL 1: LIKOVNA TEORIJA [TO E LIKOVNA UMETNOST..................................................................................4 NA[ATA ZEMJA I LU\ETO..........................................................................................6 SEKOJ NAROD IMA SVOE MINATO .....................................................................7 RED I HARMONIJA....................................................................................................8 LIKOVNI PODRA^JA.................................................................................................9 OD TO^KA I LINIJA PREKU POVR[INA DO VOLUMEN – LIKOVNI ELEMENTI..........................................................................10 DEL 2: CRTAWE CRTAWE.........................................................................................................11 KONTURA, SIMETRIJA, DETAQ..............................................................................12 [RAFURI...............................................................................................................13 LAVIRAN CRTE@ - VALERSKI VREDNOSTI NA POVR[INATA.........................14 ^OVE^KA FIGURA VO DVI@EWE VO ODREDEN PROSTOR...............................15 CRTA^KA TEKSTURA ..............................................................................................16 LINIJATA I MUZIKATA..........................................................................................17 KOMPJUTERSKI CRTE@..........................................................................................18 DEL 3: SLIKAWE SLIKARSKI MATERIJALI I TEHNIKI.................................................................19 KRUG NA BOITE -primarni i sekundarni boi, ahromatski tonovi................................................20 GRADACIJA NA BOITE............................................................................................21 ME[AWE NA BOITE..................................................................................................22 [TO E BITNO VO LIKOVNOTO DELO.....................................................................23 KOMPOZICIJA VO TEHNIKA KOLA@..................................................................24 SPORED IDEJATA NA SLIKATA GI BIRAME I BOITE..........................................25 RITAM NA BOI.........................................................................................................26 SEKOJ UMETNIK IMA SVOJ NA^IN NA IZRAZUVAWE......................................27 DEL 4: MODELIRAWE I GRADEWE MATERIJALI I TEHNIKI ZA MODELIRAWE I GRADEWE.................................28 VOLUMEN I PROSTOR............................................................................................29 STATIKA I SIMETRIJA..........................................................................................30 CELINA I DETALI VO SKULPTURATA..................................................................31 SKULPTURA SOSTAVENA OD POVE]E FIGURI...................................................32 SKUPTURA OD RAZLI^NI DELOVI I VOLUMENI.............................................33

62

DEL 5: GRAFIKA MATERIJALI I TEHNIKI NA GRAFI^KOTO OBLIKUVAWE.............................34 CRNO - BELA MONOTIPIJA...................................................................................35 MONOTIPIJA VO BOJA...........................................................................................36 KARTON PE^AT.........................................................................................................37 MONOTIPIJA I KARTON PE^AT NA PLATNO....................................................38 GRAFI^KO PE^ATEWE NA KALENDAR..............................................................39 KOMPJUTRESKA GRAFIKA.....................................................................................40 DEL 6: GRAFI^KI DIZAJN I INDUSTRISKI DIZAJN VIDOVI NA GRAFI^KI DIZAJN...........................................................................41 FOTOGRAFIJA....................................................................................................42 OPREMA ZA KNIGA I ILUSTRACIJA...................................................................43 STRIP.................................................................................................44 VIZUELNI ZNACI...................................................................................................45 PLAKAT.......................................................................................................................46 GRAFI^KIOT DIZAJN VO DETSKITE SPISANIJA.............................................47 INDUSTRISKI DIZAJN..........................................................................................48 ULOGATA I ESTETSKIOT IZGLED NA POKU]NINATA....................................49 SADOVI I PRIBOR ZA JADEWE...........................................................................50 ESTETSKI IZGLED NA TEHNI^KITE ALATI I MA[INITE............................51 OBLEKA I MODA.......................................................................................................52 DEL 7: ESTETSKO PROCENUVAWE GRADEWE, ARHITEKTURA I URBANIZAM.............................................................53 ZDRAVSTVENO I ESTETSKO UREDUVAWE NA GRADOVITE............................54 ESTETSKO PROCENUVAWE NA JAVNITE SPOMENICI....................................55 VO NACIONALNATA GALERIJA NA MAKEDONIJA – IKONI I FRESKI.........56 VO NACIONALNATA GALERIJA NA MAKEDONIJA – MODERNA UMETNOST...57 UMETNOSTA NA DRUGITE NACIONALNOSTI VO MAKEDONIJA...................58 MODERNA UMETNOST...........................................................................................59 РЕЧНИК.............................................................................................................60

63

d-r Bogomil Karlavaris m-r Marija Nikoloska Nanevska Nikola Nanevski

LIKOVNO OBRAZOVANIE za IV oddelenie Za izdava~ot:

Lektura i korektura: Nadica Kostadinova

Pe~at: * Tira`:

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “ Sv. Kliment Ohridski�, Skopje

LIKOVNO obrazovanie: za IV oddelenie/ d-r Bogomil Karlavaris, m-r Marija Nikoloska Nanevska, Nikola Nanevski - Skopje: 64 str. ilustr. (prete`no vo boi); 26 cm ISBN

64


Ликовно образование