Issuu on Google+

GEOGRAFIJA Za VII oddelenie na osumgodi[no osnovno obrazovanie


Predgovor

Rakopisot geografija za VII oddelenie vo osumgodi{no osnovno obrazovanie e pi{uvan spored nastavnata programa za VII oddelenie i vrz Koncepcijata i Metodologijata za izgotvuvawe i vrednuvawe na u~ebnici. Rakopisot ima raboten karakter i im ovozmo`uva postapno u~ewe na u~enicite preku istra`uvawe, razmisluvawe, otkrivawe i zaklu~uvawe pri {to u~enikot e aktiven u~esnik vo usvojuvawe na novi znaewa, a ne pasiven nabquduva~. Vo rakopisot osobeno vnimanie e posveteno na obemot i odmerenosta na nastavnite sodr`ini koi ne se optereteni so brojki. Tie se kratki, jasni i koncizni. Vo rakopisot se dadeni i tabeli, no prete`no za onie u~enici koi u~at pobrzo, prodlabo~eno i pro{ireno, a koe se bara vo Koncepcijata i vo Metodologijata.

E V R O P A

Avtorite Vi posakuvaat mnogu uspeh vo rabotata i u~eweto

3


Preporaki za u~enicite za koristewe drugi izvori za u~ewe

Osven u~ebnikot po geografija za da gi pro{irite i prodlabo~ite svoite znaewa mo`ete da koristete: - geografska ~itanka za VII oddelenie od avtorot M-r Dragi Stavreski, izdanie na ,,Prosvetno delo,, AD Skopje; - geografska ~itanka za VII oddelenie od avtorite: V. Kostovski i S. Stojanovski, izdanie na ,,Prosvetno delo,, AD Skopje; - geografski atlas so video kaseta za u~enicite od V do VIII oddelenie, izdanija na ,,Prosvetno delo,, AD Skopje i ,,Trimaks - kartografija,, Skopje; - geografska enciklopedija; - internet; - TV emisii so obrazoven karakter;

4


PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

GEOGRAFSKA POLO@BA, GRANICI I GOLEMINA

Evropa se nao|a na severnata Zemjina polutopka. Nejzinata najseverna to~ka, `rtot Nordkin se nao|a na 71o severna geografska {irina, a naj­ju`­ na­ta - `rtot Maroki, se nao|a na 36o severna geografska {irina. Kontinentot Evropa vo celost se nao|a vo severniot umeren toplinski pojas vo koj postojat najpovolni klimatski uslovi za `ivot na lu|eto i za izvr{uvawe najrazli~ni stopanski dejnosti. Najzapadnata to~ka na Evropa se nao|a na `rtot Roka na 9o 31‫ ׳‬zapadna geografska dol`ina, najisto~nata, na planinata Ural na 67o isto~na geografska dol`ina. Spored toa, Evropa so svojot najgolem del od teritorijata se nao|a vo isto~nata Zemjina polutopka. Evropa ima najpovolna geografska polo`ba me|u kontinentite vo svetot. Preku Atlantskiot Okean, taa e povrzana so Severna i Ju`na Amerika, a so Sredozemnoto More - so Afrika. Preku ova more i Sueckiot Kanal vodat i najva`nite pomorski pati{ta kon Dale~niot Istok i Avstralija. Evropa pretstavuva i most {to po najkratok pat gi spojuva kontinentite Azija i Afrika. Kontinentot Evropa ima i kopneni vrski. Tie se najmnogu zastapeni so kontinentot Azija. Evropa so podale~nite kontinenti e povrzana i so golem broj avionski linii. Evropa e poluostrovski kontinent. Od tri strani toj e obikolen so voda. Na sever nejzinite granici gi zapliskuvaat vodite na Severniot Leden Okean. Na jug izleguva na Sredozemno, Azovsko i Crno More, a na zapad e obikolena so vodite na Atlantski Okean. Samo isto~nata granica na Evropa e kopnena. Taa od Azija e oddelena so planinata Ural, rekata Ural, Kaspisko Ezero, rekata Mani~, Crno More, protokot Bosfor, Mramorno More, protokot Dardaneli i Egejsko More. Evropa so svojata ju`na granica najmnogu se dobli`uva do kontinentot Afrika. Od ovoj kontinent taa e oddelena so Gibraltarskiot Protok, {irok 14 km. So Jugozapadna Azija, pak, e najmnogu dobli`ana so protokot Bosfor i Dardaneli.

E V R O P A

5


6

Polo`ba na Evropa vo svetot


Vo ovie granici Evropa zafa}a povr{ina od 10 milioni km2. Vo sporedba so drugite kontinenti, taa e me|u najmalite. Pogolema e samo od kontinentot Avstralija. No Evropa, spored brojot na `iteli (730 milioni) go zazema vtoroto mesto me|u kontinentite.

E V R O P A

Bosfor

Gibraltarski Protok

Aktivnosti na ~asot: Vo tvojot atlas, pronajdi gi `rtovite Nordkin i Maroki i konstatiraj vo koi dr`avi se nao|aat tie! Ako saka{ da znae{ pove}e Imeto Evropa poteknuva od zborot “Ereb”, [to zna~i zemja kade {to zao|a Sonceto. Ovoj zbor pak, poteknuva od jazikot na drevnite fenikiski i asiro-vavilonski narodi. Site zemji na zapad od Fenikija, tie gi narekuvale “Ereb”.

7


BREGOVA RAZGRANETOST NA EVROPSKIOT KONTINENT Evropa ima najrazgranet breg me|u kontinentite vo svetot. Na nejzinite bregovi se sre}avaat golem broj poluostrovi, zalivi, protoci, kanali, `rtovi i drugo. Osven toa, vo moriwata ima golem broj ostrovi i ostrovski grupi. Me|utoa, site bregovi na Evropa ne se podednakvo razgraneti. Najslabo e razgranet nejzinot severen breg. Vo nego ima samo dva pogolemi poluostrovi - Kola i Kanin. Me|u ovie poluostrovi dlaboko vo kopnoto navleguva Beloto More. Toa e povrzano so Barencovo More na sever, vo koe se nao|aat ostrovite Nova Zemja, Zemjata na Franc Josif i [picberg{kite Ostrovi.

Razgranetost na zapadniot breg

8

Zapadniot breg na Evropa e eden od porazgranetite. Najgolemata razgranetost vo nego se noa|a na Skandinavskiot Poluostrov. Na bregovite na ovoj poluostrov postojat mnogu brojni tesni i dlaboki zalivi so visoki i strmni strani, nare~eni fjordovi. Pred fjordovite se nao|aat iljadnici mali karpesti ostrovi koi ja ote`nuvaat pomorskata plovidba. Na jugozapad od Skandinavskiot Poluostrov se nao|aat najgolemite ostrovi vo zapadniot del. Toa se Velika Britanija i Irska, a na severozapad se nao|a Is-


land. Na zapadniot breg na Evropa, Atlantskiot Okean obrazuval nekolku rabni moriwa. Od niv najgolemo e Severno More. Na istok od nego dlaboko vo kopnoto navleguva Balti~ko More. Toa se razgranuva na pove}e zalivi. Od niv najgolemi se Botni~kiot, Finskiot i Ri{kiot Zaliv. Balti~ko More od Severno More e oddeleno so poluostrovot Jiland i protocite Skagerak i Kategag. Zapadniot breg na Evropa e karakteristi~en i po golemite poluostrovi i zalivi. Od poluostrovite najpoznati se Jiland, Normandija i Bretawa, a od zalivite - Biskajskiot Zaliv i kanalot La Man{. Po golemite geografski otkritija vo XVI vek, zapadniot breg na Evropa dobiva golemo soobra}ajno i stopansko zna~ewe. Ottoga{ glavnite pomorski pati{ta se prefrleni od Sredozemnoto More vo Atlantskiot Okean. Toa ovozmo`ilo na ovoj breg da se razvijat golemi pomorski pristani{ta kako London, Avr, Roterdam i dr. Od niv po~nuvaat glavnite svetski preku okeanski pati{ta kon drugite kontinenti. Ju`niot breg na Evropa e najrazgranet. Na nego se nao|aat trite golemi poluostrovi: Pirinejskiot, Apeninskiot i Balkanskiot. Pirinejskiot Poluostrov e oddelen od Afrika so Gibraltarskiot Protok, a Balkanskiot od Azija, so protocite Bosfor i Dardaneli. Apeninskiot Poluostrov najmnogu se dobli`uva do kontinentot Afrika preku ostrovot Sicilija. Na ju`niot evropski breg, Sredozemnoto More se razgranuva vo pove}e rabni moriwa, i toa: Tirensko, Jonsko, Jadransko, Egejsko, Mramorno, Ligursko, Crno i Azovsko More. Site moriwa vo Sredozemnoto More se povrzani so protoci i kanali {to imaat posebno zna~ewe za odvivawe na pomorskiot soobra}aj. So prokopuvaweto na Sueckiot Kanal, ju`niot evropski breg go zgolemi svoeto zna~ewe, bidej}i se skrati pomorskiot pat okolu Afrika za pove}e iljadi kilometri. Vo vodite na Sredozemno More se nao|aat pove} e ostrovi i ostrovski grupi. Od ostrovite najgolemi se Sicilija, Sardinija, Korzika i Krit. Od zalivite najpoznati se: Xenovskiot, Lionskiot, Boka Kotorska, Solunskiot Zaliv i dr.

E V R O P A

Boka Kotorska Aktivnosti na ~asot: - Koi se najpoznati poluostrovi na zapadniot breg na Evropa? - [to se fjordovi?

9


RELJEFNI KARAKTERISTIKI NA EVROPA Nabquduvaj i zaklu~i: Nabquduvaj gi boite na geografskata karta na Evropa i spored niv zaklu~i koj reljef preovladuva? Vo koi delovi na Evropa se prostiraat nizinite? Kade se nao|aat planinite? Reljefot vo Evropa e raznoviden. Postojat planini so razli~ni starosti i golemina, potoa kotlini, poliwa, visoramnini, re~ni dolini, nizini i dr. Najgolem prostor vo reljefot na Evropa zafa}aat nizinite - 60%. Po niv sleduva ridskoto zemji{te so 24%, a najmalku, ili 16% im pripa|a na planinite. Srednata nadmorska viso~ina na reljefot vo Evropa iznesuva 300 metri. Spored toa, taa e najniskiot kontinent vo svetot. Spored vremeto na nastanuvawe planinite vo Evropa se delat na mladi veri`ni i stari gramadni planini. Mladite veri`ni planini se sozdale vo ponovo vreme. Tie se povrzani vo verigi dolgi i po nekolku stotici kilometri. Ovie planini glavno se visoki i imaat ostri vrvovi i strmni padini.

Vulkanski reqef Stari gramadni planini Mladi veri`ni planini Nizini

10

Reljef na Evropa


Mladite veri`ni planini se protegaat vo Ju`na Evropa. Tie pretstavuvaat neprekinata veriga koja se protega niz cela Evropa. Na zapad, ovie planini se protegaat od bregovite na Atlantskiot Okean i gi opfa} aat najju`nite delovi na kontinentot. Ponatamu tie se protegaat vo Azija i se nadovrzuvaat na Himalaite. Zatoa ovaa planinska veriga e poznata u{te i pod imeto Alpsko-himalajska veriga. Ovaa veriga vo Evropa zapo~nuva so planinite Pirinei na zapad. Tie kako visoki i te{ko proodni planini go izdvojuvaat Pirinejskiot Poluostrov od drugiot del na Evropa. Na Pirineite se nadovrzuvaat Alpite. Tie, pak, se protegaat vo paralelni verigi me|u koi se nao|aat prostrani visoramnini. Alpite imaat nad 15 vrvovi visoki nad 4 iljadi metri. Poradi viso~inata tie se pokrieni so sneg i led vo tekot na celata godina. Na Alpite se nao|a i najvisokiot vrv vo Evropa - Mon Blan (Bel Vrv), visok 4 807 metri. Od Alpite se spu{taat i lednici. Me|u niv najpoznat e lednikot Ale~. Vo dolinskite strani na Alpite se

E V R O P A

Julijski Alpi nao|aat i mnogubrojni ledni~ki ezera. Od Alpite se odvojuvaat i razgranuvaat dve planinski verigi. Apenini i Dinaridi. Apeninite imaat ju`na nasoka na protegawe. Tie go zafa}aat prostorot na Apeninskiot Poluostrov, i preku Sicilija prodol`uvaat vo Severna Afrika. Dinaridite, pak, gi zafa}aat zapadnite delovi na Balkanskiot Poluostrov. Nivniot pravec na protegawe e kon jugoistok i jug pokraj Jadranskoto More. Tie se poznati pod imeto Dinarski Planini {to go dobile po imeto 11


na najdolgata planina me|u niv - Dinara (160 km). Na Dinarskite Planini se nadovrzuvaat planinite od [arskata grupa koi prodol`uvaat vo Grcija, a ottamu do bregovite na Mala Azija. Na severoistok Alpite prodol`uvaat i se nadovrzuvaat na planinite Karpati, koi za razlika od niv se zna~itelno poniski i poproodni. Karpatite pravat lak kon jug i na Balkanskiot Poluostrov se nadovrzuvaat na Stara Planina (Balkan) protegaj}i se do Crnoto More. Na istok, ovaa mlada planinska veriga, preku Kavkaz, prodol`uva vo Azija. Starite gramadni planini vo Evropa se razlikuvaat od mladite po toa {to imaat ne mnogu strmni padini i zaramneti vrvovi. Tie se lesno proodni i pogodni za izgradba na pati{ta i `elezni~ki prugi. Pravecot na protegawe kaj ovie planini ne e odreden. Zatoa tie se protegat vo razli~ni pravci. Od starite planini vo Evropa vo severniot i zapadniot del na kontinentot najpoznati se: Skandinavskite Planini. Na ovie planini se nao|aat prostrani visoramnini poznati pod imeto fjeldi. Tie se pokrieni so ve~en sneg i led. Stari gramadni planini go opfa}aat i prostorot na Velika Britanija i Irska. Na sever od Alpite i Karpatite se protegaat stari gramadni pla-

12

Panonska Nizina


nini me|u koi najpoznati se: Ardenite, Jura, [varcvald, Rajnskite Planini i dr. Na jug od Pirineite na Pirinejskiot Poluostrov se protegaat Iberiskite i Kastilskite Planini. Na Balkanskiot Poluostrov stari gramadni planini se planinite od Rodopskata planinska grupa. Vo grupata na stari planini spa|a i najdolgata planina vo Evropa - Ural so koja Evropa e oddelena od Azija Vo minatoto starite gramadni planini bile podlo`eni na vulkanska aktivnost. Kako posledica na vulkanite, denes na ovie planini se nao|a golemo rudno bogatstvo od metalni rudi. Najpoznati vakvi oblasti se Overw vo Francija i Kratovsko-zletovskata oblast vo na{ata Republika. Nizinite go zafa}aat najgolemiot prostor od reljefot na Evorpa. Najgolema e Evropskata Nizina. Taa se protega na sever od Pirineite i od Biskajskiot Zaliv na zapad se do planinata Ural, na istok. Ovaa nizina e naj{iroka vo nejzinite isto~ni delovi i se vika Isto~noevropska Nizina. Po povr{ina, Isto~noevropskata Nizina opfa}a re~isi edna polovina od kontinentot Evropa. Samo na oddelni mesta vo ovaa nizina se pojavuvaat povisoki ridesti oblasti ~ija nadmorska viso~ina ne pominuva 400 metri. Ovaa nizina severno od Kaspiskoto Ezero se spu{ta ponisko i od morskoto nivo. Od drugite nizini najpoznati se: Lombardiskata Nizina vo dolinata na rekata Po, Panonskata Nizina vo sredniot i Vla{kata Nizina vo dolniot tek na rekata Dunav. Na Pirinejskiot Poluostrov najpoznati se: Andaluzija i Aragonija. Site ovie nizini imaat plodni po~vi. Tie se pokrieni so siten pesok i glina {to se talo`ele vo minatoto koga ovie nizini bile morski baseni. Za razlika od drugite Lambardiskata Nizina nastanala pod dejstvo na nanosniot materijal na rekite od Alpite, bidej}i vo minatoto taa bila zaliv na Jadranskoto More.

E V R O P A

Aktivnosti na ~asot: - Koi stari planini le`at na sever od Alpite i Karpatite? - So {to se bogati starite gramadni planini? - [to se flejdi i vo koj del od Evropa se nao|aat tie?

Istra`uva~ki aktivnosti: Pronajdi ja vo tvojot geografski atlas Panonskata Nizina i doznaj so koi mladi veri`ni planini e ograni~ena. 13


KLIMA I VEGETACIJA Klimatski uslovi

Klimata vo Evropa e razli~na i raznovidna. Taa zavisi od pove}e faktori, Me|u niv najva`ni se: geografskata {irina, blizinata na okeanite i moriwata, minuvaweto na toplite ili ladni morski strui, pravecot na duvaweto na vetrovite, pravecot na protegawe na planinskite verigi, nadmorskata viso~ina i dr. Spored geografskata {irina, najgolemiot del na Evropa se nao|a vo severniot umeren toplinski pojas. Samo nejziniot najseveren del se nao|a vo studeniot pojas. Golemo vlijanie vrz klimata vo Evropa imaat blizinite na Atlantskiot Okean, Severniot Leden Okean i Sredozemnoto More na jug. Atlantskiot Okean ja opredeluva klimata vo Zapadna Evropa. Zatoa, taa ima atlantska klima. Osven toa, niz Atlantskiot Okean te~e toplata Golfska struja {to

14


minuva pokraj bregovite na Zapadna Evropa i Skandinavskiot Poluostrov, i opfa}a del od Severna Evropa. Kako posledica od ovaa topla struja, morskoto krajbre`je na Zapadna i Severna Evropa nikoga{ ne zamrznuva. Vlijanieto na atlantskata klima se pro{iruva podlaboko vo kopnoto na Evropa preku niskoto zemji{te - nizinite, kako i po re~nite dolini i kotlini. Vrz klimata na Zapadna Evropa zna~itelno vlijanie imaat i zapadnite vetrovi koi duvaat do centralnite i isto~nite delovi na Evropa. Sredozemnoto More vr{i vlijanie vrz klimata vo Ju`na Evropa. Srednozemnomorskoto vlijanie navleguva podlaboko na kopnoto na kontinentot preku niskoto zemji{te, kako i po re~nite dolini. Me|utoa, vlijanieto na Sredozemnoto More e ograni~eno poradi visokite planini. Tie se nao|aat pokraj samiot breg i so svojata visina go onevozmo`uvaat pro{iruvaweto vo vnatre{nosta. Golemo zna~ewe za klimata imaat i vetrovite. Taka, na primer, zapadnite i ju`nite vetrovi kon evropskoto kopno nosat toplina i vlaga, a studenite vetrovi od sever ja sni`uvaat temperaturata i nosat pomali koli~estva vlaga. Reljefot isto taka ima zna~itelno vlijanie vrz klimata vo Evropa. Nizinite i kotlinite ne pretstavuvaat pre~ka za prodirawe na zapadnite vetrovi kon istok. Me|utoa, visokite veri`ni planini gi zapiraat vla`nite vozdu{ni masi i vlijaat vrz re`imot na vrne`ite. Na visokite planini naj~esto doa|a do kondenzirawe na vodenata parea i zatoa na niv vrne`ite se najobilni. Kako posledica na vlijanijata na raznovidnite klimatski faktori vo Evropa se sre}avaat dva toplinski pojasi i sedum klimatski tipa.

I ova }e te interesira: Golfskata struja e najgolemata vodena i topla struja na Zemjata {to te~e niz Atlantskiot Okean. Taa e reka {iroka 1 000 km. i dlaboka nekolku kilometri. Ovaa reka nikoga{ nema izlezeno od svoeto korito, bidej}i go nema. Golfskata struja nastanuva vo Meksikanskiot Zaliv (me|u Severna i Ju`na Amerika). Ottamu te~e sprema sever i severoistok nosej}i ogromno koli~estvo na topla i solena voda. Kolku e toa }e zapra{ate? Toa koli~estvo na voda e pogolemo od site reki zaedno {to te~at na na{ata planeta. Koga Golfskata struja ne bi postoela temperaturata vo Velika Britanija bi bila za sedum stepeni poniska, a vo Norve{ka za 10. Poradi ovaa struja bregovite na ovie zemji nikoga{ ne zamrznuvaat.

E V R O P A

15


KLIMATSKO-VEGETACIONI OBLASTI

Vo Evropa se zastapeni tri glavni klimatsko-vegetacioni oblasti (pojasi) studen, umeren i suptropski pojas. Studeniot toplinski pojas opfa}a dva klimatski vegetacioni tipovi: polaren i suppolaren.

Suvi, sredno vla`ni i vla`ni oblasti

16

Polarniot klimatsko-vegetacionen tip go opfa}a najseverniot del na Evropa, odnosno prostorot na Severniot Leden Okean so ostrovite. Vo ovoj del od Evropa e zastapena polarnata klima. Taa se odlikuva so mnogu dolgi i studeni zimi, so silni vetri{ta i so mnogu mali koli~estva vrne`i, vo vid na sneg. Tamu zimata e edinstveno godi{no vreme, a zemjata e sekoga{ pokriena so ve~en sneg i led. Rastitelniot svet e zastapen so niski zakr`laveni rastitelni zaednici, a `ivotinskiot svet so bela me~ka, foka, morski slon (mor`) kit, polarna lisica i drugi. Suppolarniot klimatsko-vegatacionen tip se prostira poju`no od polarniot i gi opfa}a severoisto~nite delovi na Evropa. Ovoj tip se odli-


kuva so dolgi i studeni zimi, {to traat od sedum do deset meseci vo godinata, i so kratki leta. Za vreme na kratkoto leto, snegot i ledot se topat i se sozdavaat golem broj mo~uri{ta. Vo niv toga{ doa|aat mnogu ptici koi{to ja o`ivuvaat prirodata. Toa e, vsu{nost, oblasta na tundrata vo koja postojat i oddelni rastitelni zaednici kako {to se polarnata vrba i polarnata breza. Osven niv, vo tundrata rastat mov i li{ai. Retkoto naselenie, koe `ivee tamu se zanimava glavno so lov i ribolov, kako i so odgleduvawe na irvasi. Severniot umeren klimatsko-vegetacionen tip zafa}a najgolema povr{ina od teritorijata na Evropa. Vo nego se zastapeni slednive klimatski tipovi: atlantski, umereno-kontinentalen i kontinentalen tip. Vo ovoj klimatski tip, vo zavisnost od klimata, zastapeni se i razli~ni rastitelni zaednici i `ivotinski vidovi. Atlanskiot klimatski tip e zastapen vo krajbre`jeto na Atlantskiot Okean vo Zapadna Evropa, kako i na ostrovite {to se nao|aat vo ovoj okean. Ovaj tip nastanuva kako posledica od vlijanieto na Atlantskiot Okean, zapadnite vetrovi i Golfskata struja. Atlantskiot tip klima se odlikuva so sve`i leta i so blagi i vrne`livi zimi. Vrne`i ima vo tekot na celata godina vo vid na do`d. Golfskata struja ima posebno zna~ewe za klimata na Zapadna Evropa. Te~ej}i pokraj bregovite na Zapadna Evropa,

Klimatski tipovi

E V R O P A

17


taa stignuva na sever i vo zimskite meseci go zatopluva morskiot breg. Zatoa i najsevernite pristani{ta vo Evropa, Hemerfest i Murmansk na Skandinavskiot Poluostrov, nikoga{ ne zamrznuvaat i imaat osobeno zna~ewe za zimskata plovidba. Vo zimskiot period kako posledica od atlantskata klima, karakteristi~ni se mnogu ~esti i gusti magli. Tie se najizrazeni vo Velika Britanija i Irska. Od rastitelniot svet vo ovoj klimatski tip najzastapeni se trevnite zaednici i listopadnite {umi. Od `ivotinskiot svet gi ima site onie `ivotni i ptici koi gi ima i vo drugite delovi na Evropa. Umereno-kontinentalniot klimatski tip gi opfa}a sredi{nite delovi na kontinentot Evropa. Toj e zastapen od Alpsko-karpatskata veriga, na jug, do Severnoto i Balti~koto More na sever. Ovie oblasti se izlo`eni na vlijanieto na Atlantskiot Okean i zapadnite vetrovi, a od istok vo niv navleguvaat vlijanijata na ostrata kontinentalna klima. Vo oblastite so umereno-kontinentalna klima karakteristi~ni se ~etiri godi{ni vremiwa. Ovaa klima se odlikuva so umereno topli leta i umereno studeni zimi i so dovolno koli~estvo vrne`i vo tekot na godinata. Od rastitelnite zaednici vo ovoj klimatski tip se zastapeni listopadnite i iglolisnite {umi. Od `ivotinskiot svet, pak, se zastapeni: elenot, srnata, divata sviwa, volkot, me~kata, risot, zajakot i dr. Kontinentalniot klimatski tip e najzastapen vo isto~nite delovi

18

Rastitelniot svet na Evropa


Tajga

na Evropa. Toj go opfa}a prostorot na Isto~noevropskata, Vla{kata i Panonskata Nizina. Ovoj tip se odlikuva so topli i su{ni leta, i so mnogu ostri i studeni zimi. Vo zavisnost od vrne`ite kontinentalniot tip se deli na vla`en kontinentalen i kontinentalno-stepski tip. Vla`niot kontinentalen tip se protega ju`no od tundrata i go opfa}a predelot od golemi {umski prostranstva od bor,

E V R O P A

ela, smreka i dr. Toa e predelot na tajgata, koja kako neprekinat {umski pojas se protega od Skandinavskiot Poluostrov, na zapad do planinata Ural na istok, a ottuka prodol`uva niz severniot del na Azija se do Tihiot Okean. Godi{noto koli~estvo vrne`i vo ovoj klimatski tip se dvi`i od 500 do 700 mm. Ju`no od tajgata se protegaat me{anite {umi. Kontinentalno-stepskiot klimatski tip e zastapen vo Ukraina, Vla{kata i Panonskata Nizina. Ovoj tip se odlikuva so suvi i studeni zimi, i so dolgi i su{ni leta.Godi{noto koli~estvo vrne`i se dvi`i od 300-600 mm. Klimata uslovila tamu da se razvie niska trevna zaednica - stepa. Vo stepata `iveat mnogu vidovi `ivotni, a rastitelniot svet e zastapen, glavno, so listopadni {umi. Suptropskiot klimatsko-vegetacionen tip, e rasprostranet vo primorskiot krajbre`en pojas na Sredozemnoto More, kako i negovite rabni moriwa i ostrovskite grupi. Vo ovoj tip e zastapena sredozemnomorskata klima. Taa se odlikuva so suvi i mnogu topli leta, i so blagi i vrne`livi zimi. Snegot e retka pojava vo ovoj klimatski tip, osven na povisokite planini. Vo sredozemnomorskata klima rastitelniot svet e zastapen so specifi~na vegetacija-makii. Vsu{nost, toa se zakr`laveni zimzeleni rastenija koi se otporni na su{i. Vo ovoj klimatski tip se sre}ava kiparis, primorskiot bor, ~empres, maslinka, limon, portokal, smokva i dr.

Mediteranska {uma

19


HIDROGRAFIJA Reki i ezera i nivnoto zna~ewe Vo Evropa ima dve glavni izvori{ni oblasti od kade {to izviraat najgolem broj reki. Toa se: Alpite i Valdajskoto Vozvi{enie. Rekite vo Evropa pripa|aat na otvoreni i zatvoreni slivni podra~ja. Site reki vo Evropa {to se vlivaat vo otvoreni morski baseni pripa|aat na tri slivni morski podra~ja i toa: sliv na Sredozemno More, sliv na Atlantskiot Okean i sliv na Severen Leden Okean. Rekite {to se vlivaat vo Kaspisko Ezero ili drugi ezera im pripa|aat na zatvorenite slivni podra~ja. Slivnoto podra~je na Sredozemnoto More gi opfa}a site reki {to se vli足vaat vo nego ili vo negovite rabni moriwa, i toa ju`no od Pirineite i Alpsko-karpatskata planinska veriga. Najgolemi reki koi direktno se vlivaat vo Sredozemnoto More se Ebro i Rona. Me|utoa, vo rabnite moriwa na Sredozemnoto More se vlivaat pove}e reki. Taka, vo Jadranskoto More od pogolemite reki se vlivaat: Drim, Bojana, Neretva, Cetina, Po i drugi. Vo Egejskoto More se vlivaat: Vardar, Struma, Marica, Bistrica i dr. Vo Crnoto More se vlivaat: Dunav, Dnepar i Dnestar, a vo Azovskoto More Don. Rekata Dunav e vtora reka po dol`ina vo Evropa. Izvira od planinata [varcvald vo Germanija i te~e niz devet podunavski dr`avi. Pri utokata vo Crnoto More taa se ras~lenuva na pove}e rakavi i pravi golema delta. Rekite Don, Dnepar i Dnestar se plovni i imaat golema hidro足 energetska mo}nost. Na site niv se izgradeni ve{ta~ki ezera i hidrocentrali. Rekata Don so ploven kanal e povrzana so Volga. So ovoj kanal e sozdaden va`en ploven pat {to go povrzuva Azovsko i Crno More, na jug, so Kaspiskoto Ezero, na istok, i Balti~koto More, na sever. Slivnoto podra~je na Atlantskiot Okean gi opfa} a site reki {to se vlivaat vo Atlantskiot Okean i negovite rabni moriwa. Toa se rekite Volga od Pirinejskiot i Skandi20


E V R O P A

Dunav navskiot Poluostrov, kako i rekite {to te~at od centralniot francuski masiv i rekite od ostrovite Velika Britanija i Irska. Najpoznati reki na Pirinejskiot Poluostrov {to pripa|aat na ova slivno podra~je se: Duro, Miwo, Taho, Gvadijana, Gvadalkivir i dr. Na site ovie reki se izgradeni ve{ta~ki ezera i hidrocentrali. Drugi pogolemi reki {to se vlivaat vo ova slivno podra~je se: Sena, Loara i @ironda. Vo Severnoto More se vlevaat: Rajna, Vezer, Laba, Temza i dr. Ovie reki imaat golemo soobra}ajno zna~ewe za prevoz na industriski i zemjodelski stoki. Vo Balti~koto More se vlevaat: Odra, Visla, Nemen, Zapadna Dvina i Neva. Vo zimskiot period tie ~esto zamrznuvaat poradi {to soobra}ajot po niv e ote`nat. Pove}eto od rekite vo Atlantskoto slivno podra~je, neposredno pred okeanot, imaat pro{ireni re~ni utoki-estuari. Na slivnoto podra~je na Severen Leden Okean mu pripa|aat rekite: Severna Dvina i Pe~ora. Vo najgolemiot del vo godinata ovie reki se zamrznati. Bidej}i i dvete reki te~at niz prostrani {umski pojasi-tajgi, tie se koristat kako soobra}ajnici za prenesuvawe na drvo i drug grade`en materijal vo letniot period. Slivnoto podra~je na Kaspiskoto Ezero e edinstveno zatvoreno podra~je i vo nego se vlivaat Volga i Ural, kako i drugi pomali reki. Volga e najdolgata evropska reka (3 700 km.) a naedno e i najpolnovodna. Taa preku kanali e povrzana i so drugi reki, so {to e sozdaden eden dolg plo-

21


vidben pat koj povrzuva 4 moriwa. Volga ima golema hidroenergetska mo}, pa zatoa na nea se izgradeni pove}e ve{ta~ki ezera i hidrocentrali. Na utokata Volga gradi golema delta. Stopanskoto zna~ewe na evropskite reki e golemo. Tie se koristat kako plovni soobra}ajnici, za navodnuvawe i za dobivawe na hidroenergija. Pogolemite reki se povrzani me|u sebe so plovni kanali. Na kontinentot Evropa postojat: kotlinski, ledni~ki, karstni, re~ni i ve{ta~ki ezera. Najgolemo me|u ezerata vo Evropa e Kaspiskoto Ezero. Toa zafa}a povr{ina od 370 000 iljadi km2. Kaspiskoto Ezero e ostatok od nekoga{no more i zatoa negovata voda e solena. Ova ezero se nao|a za 28 m. ponisko od morskoto nivo. Me|u kotlinskite ezera vo Evropa najpoznati se: Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Tie se nao|aat vo na{ata zemja. Najmnogu ledni~kite ezera ima na Skandinavskiot i na Finskiot Poluostrov. Tamu ima nad 60 000 iljadi ledni~ki ezera. Po ovie ezera osobeno e poznata Finska (ezerska zemja). Najgolemi ledni~ki ezera vo severniot del na Ev-

Kaspisko ezero - zalivot Karabogaz

22

ropa se: Venern, Vetern, Melarn, Onega, Ladoga i dr. Ledni~ki ezera ima i na povisokite planini kako {to se: Alpite, Dinaridite, Rodopite, Karpatite i dr. Naj`ivopisni ledni~ki ezera ima na Alpite. Najpoznati me|u niv se @enevskoto, Bodenskoto, Ciri{koto, Bledskoto, Bohiwskoto i drugi ezera. Vo na{ata Republika ledni~ki ezera ima na [ar Planina i Pelister. Karstnite ezera se zastapeni vo varovni~ki i karstni predeli. Najpoznato me|u niv e Skadarskoto Ezero.


Bledsko ezero

Ve{ta~ki ezera se izgradeni za potrebite na ~ovekot. Niv gi ima na pove}e reki vo Evropa, a najgolemite se nao|aat na Volga, Dunav, Dnepar, Don i dr. Vodata od ve{ta~kite ezera se koristi za pove}e nameni, a najmnogu za navodnuvawe i za dobivawe na elektri~na energija. Ezerata imaat golemo stopansko zna~ewe. Na pogolemite ezera e razvien zdravstveniot i rekreativniot turizam. Osven toa, na niv e razvien i soobra}ajot, kako {to e na Kaspiskoto Ezero. Mnogu od ezerata se bogati so ribi, kako {to e Dojranskoto Ezero, a drugi, pak, se pro~ueni po kvalitetni ribi, kako {to se Ohridskoto i Prespanskoto Ezero.足

E V R O P A

Aktivnosti na ~asot: - Vo koja grupa ezera spa|aat Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero? - Kako se vika najgolemoto ezero vo Evropa?

Za onie {to u~at pro{ireno i prodlabo~eno Od geografskata ~itanka na str. 8 ili str. 11 pro~itaj edno od ~etivata Volga - najgolema evropska reka ili Ezero, a pogolemo od More, i napi{i kratok esej za edno od niv!

Istra`uva~ki aktivnosti: - Na geografskiot atlas pronajdi gi Bodenskoto, Ciri{koto i @enevskoto Ezero i vnesi gi na konturnata karta! - Na atlasot pronajdi gi Bledskoto i Bohiwskoto Ezero i konstatiraj vo koja dr`ava se nao|aat tie? - Ako `ivee{ vo blizina na prirodno ili ve{ta~ko ezero doznaj kolku e dlaboko i koi ribi `iveat vo nego.

23


SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA NASELENIETO VO EVROPA OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA NASELENIETO NA EVROPA (broj na `iteli i gustina na naselenost)

24

Spored brojot na naselenieto koe `ivee vo nea, Evropa go zazema vtoroto mesto me|u kontinentite. Od nea ponaselen e samo kontinentot Azija. Me|utoa niz istoriskoto minato brojot na naselenieto na ovoj kontinent se menuval. Evropa, za razlika od drugite kontinenti ima najburna istorija. Vo nea vo minatoto imalo mnogu sudiri i vojni. Kako posledica od niv brojot na naselenieto opa|al, a vo mirnovremenskite periodi toj broj povtorno se zgolemuval. No, od ovoj kontinent kako vo minatoto, taka i denes, golem broj od naselenieto se iseluva vo drugite kontinenti {to vidno se odrazuva vrz porastot na naselenieto. Vo Evropa denes `iveat okolu 730 milioni `iteli. Spored gustinata na naselenieto Evropa e najgusto naselen kontinent. Prose~nata gustina iznesuva okolu 73 `iteli na 1 km2. Naselenieto na ovoj kontinent ne e nasekade ramnomerno rasporedeno. Toa zavisi, pred sé od prirodno-geografskite uslovi, kako i od ekonomskite uslovi za `iveewe. Najgusto naseleni prostori vo Evropa se industriskite oblasti. Me|u niv najpoznati se: Rurskata i Sarskata ob­ last, [lezija, dolinata na Rajna i dr. Vo ovie oblasti postojat golemi gradovi koi se nadovrzuvaat edni na drugi. Gusto naseleni oblasti se voedno i jaglenokopnite baseni vo Velika Brita­ ni­ja, Francija, Rusija, Belgija i drugi. Isto taka, re~nite dolini, plodnite ni­zini i kotZastapenost na narodite vo Evropa


lini spa|aat vo gusto naselenite podra~ja na Evropa. Vo Evropa najretko se naseleni severnite oblasti. Tamo klimatskite uslovi se nepogodni za `iveewe. Toa se polarnite i suppolarnite predeli. Ovde naselenosta e mnogu retka i se dvi`i po nekolku lu|e na 1 km2. Vo Evropa postojat golem broj narodi koi pripa|aat na razli~ni Procentualna zastapenost na grupi narodi. Sepak, pove}eto od niv narodnosnite grupi vo Evropa pripa|aat na belata rasa. Narodite od belata rasa vo Evropa pripa|aat na tri glavni grupi narodi: Sloveni, Germani i Romani. Slovenite ja pretstavuvaat najbrojnata grupa narodi vo Evropa so 34% od vkupnoto naselenie. Tie se naseleni vo Isto~na, Sredna i Ju`na Evropa. Vo slovenskata grupa narodi spa|aat: Makedoncite, Srbite, Hrvatite, Slovencite, Crnogorcite, Rusite, Belorusite, Ukraincite, Poljacite, ^esite, Slovencite, Bugarite i Lu`i~kite Srbi. Germanskata grupa narodi so 31% e vtora po brojot na naselenieto vo Evropa. Germanite se naseleni vo Severna i Sredna Evropa, na Britanskite Ostrovi i na drugi mesta. Germanski narodi se: Germancite, Angli~anite, [ve|anite, Holan|anite, Norve`anite, Dancite i Avstrijcite. Romanskata grupa narodi so 25% e najmalubrojna vo Evropa. Ovie narodi se naseleni najmnogu na Apeninskiot i Pirinejskiot Poluostrov, kako i vo drugi delovi na Zapadna i Isto~na Evropa. Vo ovaa grupa narodi spa|aat: Francuzite, [pancite, Italijancite, Portugalcite i Romancite. Nadvor od trite osnovni grupi kako posebni narodi se izdvojuvaat Grcite, Albancite, Baskijcite i dr. Od drugite rasi vo Evropa ima mal broj `iteli. Najbrojni se narodite pripadnici na `oltata rasa. Tuka spa|aat: Fincite, Ungarcite, Turcite, Tatarite i drugi.

E V R O P A

Aktivnosti na ~asot: - Koi prostori se najgusto naseleni vo Evropa? - Kade se naseleni Slovenite kako grupa narodi vo Evropa?

Istra`uva~ki aktivnosti: So pomo{ na kartata vo u~ebnikot konstatiraj vo koja dr`ava `ivee najgolem broj slovensko naselenie!

25


JAZI^NA I VERSKA RAZNOLIKOST NA EVROPA Kontinetot Evropa, kako centar na kulturata se odlikuva so golema raznolikost vo jazikot, verata i drugite kulturni vrednosti. Raznolikosta e rezultat na dolgotrajnite istoriski procesi od: me{aweto na narodite, osvojuva~kite pohodi, preselbite, vojnite i drugo. Jazi~niot mozaik vo Evropa go so~inuvaat tri grupi i toa: indoevropska, uraloaltajska i posebna grupa jazici. Indoevropskata jazi~na grupa e najra{irena vo Evropa. Vo nea spa|aat: slovenskata, germanskata i romanskata jazi~na grupa. Slovenskite jazici se podeleni na tri grupi: isto~na (ruski, beloruski, ukrainski); zapadna (~e{ki, slova~ki, polski, lu`i~ko-srpski) i ju`na (makedonski, srpski, bugarski, slovenski, hrvatski i crnogorski). Germanskata grupa na jazici ja ~inat: angliskiot, germanskiot, danskiot, {vedskiot, holandskiot, norve{kiot i dr. jazici. Vo Romanskata grupa pripa|aat jazicite koi se koristat vo ju`nite delovi na Evropa. Toa se: italijanskiot, romanskiot i retoromanskiot jazik. Uralo-altajskata grupa na jazici vo Evropa e zastapena preku narodite koi vo minatoto se doselile od Azija. Toa se: turskiot i ugro-finskite jazici (ungarski, finski, estonski, laponski).

26

Vatikan


Vo Evropa se koris足 tat i posebni jazici koi ne pripa|aat vo nikoja grupa. Takvi se: albanskiot i gr~足 ki足ot jazik. Verskata raznolikost vo Evropa ja ~inat pred s辿: hristijanstvoto kako religija so najmnogu vernici i islamot koj {to e pomalku zastapen. Golemata hristijanska religija vo 1054 g. e podelena na dve crkvi: ZaDevojki od slovenskata jazi~na grupa padnata rimokatoli~ka i Isto~nata prvoslavna crkva. Centar na katoli~kata crkva e Vatikan i taa e najzastapena vo: Italija, Francija, [panija, Portugalija, Hrvatska, Slovenija, Polska, ^e{ka, Ungarija i drugi zemji. Pravoslavnata crkva, najmnogu vernici ima vo: Rusija, Romanija, Srbija, Bugarija, Grcija, Makedonija i drugi zemji. Vo XVI vek od rimokatoli~kata crkva se odvoil protestantizmot kako posebna religija. Denes protestantite se naseleni vo: Velika Britanija, Germanija, [vedska, Norve{ka, Danska i drugi zemji.

E V R O P A

Islamot vo Evropa bil nametnuvan vo Evropa u{te vo VIII vek od strana na Arapite. Denes e zastapen pove}e na Balkanskiot Poluostrov i poteknuva od vremeto na Turskoto Carstvo. Toj e najzastapen vo: Albanija, Bosna i Hercegovina, Kosovo i vo evropskiot del na Turcija.

Devojki od islamska verska grupa Istra`uva~ki aktivnosti: Istra`uvaj i doznaj kaj tvoite kom{ii vo sosedstvoto na koja religija pripa|aat, koi verski praznici gi slavat i koj jazik go zboruvaat doma?

27


NASELBITE VO EVROPA

Potseti se od porano {to si u~el: Koja e razlikata me|u selata i gradovite?

Naselbite vo Evropa se delat na gradski i selski naselbi Gradovite se pogolemi naseleni mesta vo koi naselenieto raboti prete`no vo industrijata, soobra}ajot, trgovijata, zdravstvoto, obrazovanieto, kulturata i na drugi mesta. Gradovite se razlikuvaat od selata po goleminata, brojot na naselenieto, na~inot na `iveewe, po izgledot i drugo. Od brojot na naselenieto zavisi goleminata na eden grad. Vo mnogu dr`avi vo Evropa minimalniot broj na `iteli za dobivawe status na grad e razli~en. Zatoa e prifateno kompromisno re{enie koe se po~ituva vo pove}e zemji. Spored nego mali gradovi se onie {to imaat pomalku od 10 iljadi `iteli. Ovie gradovi se sredi{ta kon koi gravitiraat okolnite sela. Srednite gradovi imaat od 10 do 100 iljadi `iteli. Tie se centri na pogolemi oblasti i vr{at vlijanie na svojata po{iroka okolina. Golemi gradovi se onie so nad 100 iljadi `iteli i tie opfa}aat mnogu golem prostor. Kon niv gravitiraat i pomalite gradovi. Gradovite {to imaat nad eden milion `iteli se milionski gradovi. Vo Evropa ima pove}e milionski gra-

28

Sovremen grad


dovi. Najgolemi od niv se: Moskva vo Rusija (8,6 milioni `iteli) i London vo Velika Britanija (7,4 milioni `iteli). Spored goleminata pove} e milionski gradovi se: Sankt Peterburg vo Rusija, Berlin vo Germanija, Madrid vo [panija, Rim vo Italija, Kiev vo Ukraina, Pariz vo Francija i drugi. Vo Evropa spored fi足zi足onomijata postojat: mediteranski, sredno evropski i tursko isto~en tip gradovi. Mediteranskite gradovi se so tesni i poplo~eni ulici, a ku}ite se gradeni od kamen. Sredno evropskite gradovi se gradeni planski so {iroki ulici, trotoari, drvoredi i drugo. Turskoisto~niot tip na gradovi se odlikuvaat so niski ku}i gradeni od nepe~ena cigla (tula), so ogradeni dvorovi, tesni ulici i so mnogu prozori. Selata za razlika od gradovite se pomali naseleni mesta vo koi lu|eto se zanimavaat prete`no so zemjodelstvo. Spored polo`bata {to ja zazemaat ima planinski, ridski i ramni~arski sela. Planinskite sela se mali po golemina i se zbieni ku}ite edna do druga. Ridskite sela se sostojat od pove}e maala koi se oddale~eni edni od Planinsko selo drugi. Ramni~arskite sela se najgolemi i vo niv ima ulici, vodovodi, a ku} ite se gradeni na pove}e kata. Spored fizionomijata postojat sela od zbien i sela od razbien tip. Kaj selata od zbien tip ku}ite se dobli`eni edna do druga, a kaj selata od razbien tip tie se ra{trkani i oddale~eni po nekolku stotini metri edna od druga. Vo najsevernite predeli na Evropa postojat sela ~ii ku}i se gradeni od mraz. Tie ku}i se vikaat IGLO. Poju`no od niv postojat sela koi se gradeni prete`no od drvo-drveni ku}i. Tie sela se noa|aat vo golemi {umski predeli - tajgi. Ovie sela se karakteristi~ni za severnite predeli na Rusija, Norve{ka, [vedska, Finska i drugi. Vo Isto~noevropskata, Panonskata, Lombaradija i Vla{kata Nizina vo Evropa postojat golemi sela so nad 10 iljadi `iteli. Tie li~at na mali gradovi. Ku}ite kaj ovie sela se niski, gradeni od pe~ena cigla i imaat {iroki ulici. Kaj selata od tursko isto~niot tip ku}ite se gradeni od nepe~ena cigla, a pokrivite se so plo~i od kamen ili od stebla na `r` - slameni pokrivi. Ovie sela se mali, no so {iroki i ogradeni dvorovi i so bunari za piewe voda.

E V R O P A

29


REGIONALNA PODELBA NA EVROPA Spored regionalnata podelba Evropa e podelena na slednive geografski regii: Ju`na, Zapadna, Severna, Sredna, i Isto~na Evropa.

30

Podelba na Evropa na regii JU@NA EVROPA glavno e planinska region. Taa go opfa}a evropskoto podra~je na Sredozemnoto More so trite golemi poluostrovi: Apeninski, Balkanski i Pirinejski, kako i ostrovite i ostrovskite grupi. Nejziniot prostor glavno go zafa}aat stari gramadni i mladi veri`ni planini. Klimatskite uslovi vo Ju`na Evropa se povolni za odgleduvawe na site vidovi `itni, gradinarski, industriski i fura`ni kulturi. Osven toa postojat povolni uslovi za odgleduvawe na ju`no ovo{je. Vo Ju`na Evropa nabrojni se narodite od romanskata i slovenskata grupa narodi. Na Balkanskiot Poluostrov se nao|aat dr`avite: Srbija so glaven grad Belgrad, Crna Gora so Podgorica, Bugarija so Sofija, Albanija so Tirana, Grcija so Atina, Makedonija so Skopje, Slovenija so Qubqana, Bosna i Hercegovina so Saraevo i Hrvatska so Zagreb. Na Apeninskiot Poluostrov se nao|aat Italija so glaven grad Rim, Vatikan so Vatikan i San Marino so San Marino. Na Pirinejskiot Poluostrov se nao|aat [panija so glaven grad Madrid, Portugalija so Lisabon i Andora so Andora la Vela. ZAPADNA EVROPA gi zafa}a zapadnite delovi na kontinentot. Na zapad e {iroko otvorena kon Atlantskiot Okean i negovite krajbre`ni moriwa. Najgolem del od reljefot vo ovaa regija e nizinski, a najbrojni se starite gramadni planini. Vo ovoj region vladee glavno atlantska klima so obilni vrne`i. Regionot na Zapadna Evropa spa|a vo najgusto naselenite oblasti na kontinentot. Vo ovoj region najbrojni se narodite od germanskata i romanskata grupa. Dr`avite na ovaj region se visokorazvieni zem-


jodelski i industriski zemji. Toa se: Francija so glaven grad Pariz, Monako so Monako, Velika Britanija so London, Irska so Dablin, Belgija so Brisel, Holandija so Amsterdam i Luksemburg so Luksemburg. SEVERNA EVROPA e region {to go opfa}a najseverniot del na ovoj kontinent. Reljefot na ovoj region e glavno planinski i toa vo severniot del, a vo ju`niot del ima i nizinsko zemji{te. Karakteristi~no za ovaj region se fjordovite i fjeldite, kako i mnogubrojnite ledni~ki ezera. Vo ovoj region klimatskite uslovi se najnepovolni, osobeno vo podra~jata kade {to vladee polarnata i suppolarnata klima. Naselenieto koe ja naseluva Severna Evropa pripa|a, glavno, na germanskata grupa narodi koi vo pogled na stopanstvoto i kulturnoto nivo spa|aat me|u najrazvienite i najnaprednite narodi vo Evropa. Vo ovoj region se nao|aat dr`avite: Norve{ka so glaven grad Oslo, [vedska so Stokholm, Finska so Helsinki, Danska so Kopenhagen i Island so Rejkjavik. SREDNA EVROPA kako region go opfa}a prostorot na Sredna, odnosno Centralna Evropa. Reljefot vo nea e razli~en. Toj se sostoi od stari i mladi veri`ni planini, kako i od prostrani i plodni nizini. Vo ovoj region se sre}avaat vlijaniata na kontinentalnata i umereno - kontinentalnata klima. Rekite {to te~at niz ovoj region se osobeno va`ni za nivnoto stopansko iskoristuvawe (soobra}aj, navodnuvawe, hidroenergija i dr.). Vo ovoj region se naseleni `iteli od razli~ni grupi narodi od koi najbrojni se Slovenite i Germanite. Vo ovoj region se nao|aat dr`avite Germanija so glaven grad Berlin, Polska so Var{ava, ^e{ka so Praga, Slova~ka so Bratislava, [vajcarija so Bern, Avstrija so Viena, Lihten{tajn so Vaduz, Ungarija so Budimpe{ta i Romanija so Bukure{t. ISTO^NA EVROPA go opfa}a prostorot na Isto~noevropskata Nizina i se protega na istok sĂŠ do planinata Ural, rekata Ural i Kaspiskoto Ezero. Vo ovoj region zemji{teto, glavno, e nizinsko, so mali visoramnini ~ija visina e do 400 m. Vo Isto~na Evropa, glavno, vladee kontinentalnata klima. Rekite {to te~at niz ovoj region se dolgi, bavni, polnovodni i plovni. Nivnata voda se koristi za navodnuvawe i za dobivawe na elektri~na energija. Naselenieto koe go naseluva ovoj region pripa|a na slovenskata grupa narodi, a toa se: Rusite, Belorusite i Ukraincite. Vo pomal broj ima i drugi narodi. Vo ovoj region se nao|aat dr`avite: Rusija so glaven grad Moskva, Belorusija so Minsk, Ukraina so Kiev, Estonija so Talin, Letonija so Riga, Litvanija so Vilnus i Moldavija so Ki{iwev. Aktivnosti na ~asot: - Kade se protega zapadnata regija? - [to e karakteristi~no za Severna Evropa kako region? - Od {to se sostoi reljefot vo Sredna Evropa kako region?

E V R O P A

31


EVROPSKA UNIJA

Zemji ~lenki na Evropskata unija

32

Evropskata unija (EU) e edna od najgolemite ekonomski grupacii vo svetot. Taa e osnovana vo Rim, vo 1958 godina. Toga{ vo nea ~lenuvale samo {est zemji: Belgija, Italija, Liksemburg, SR Germanija, Holandija i Francija. Vo po~etokot ovie dr`avi imale cel da go obedinat (integriraat) stopanstvoto vo site negovi granki, a podocna da se obedinat kako konfederacija. Evropskata unija vodi osobena gri`a za unapreduvawe na zemjodelskoto proizvodstvo i industrijata, potoa za razvoj na oddelni regioni i podobruvawe na socijalniot i `ivotniot standard na naselenieto od nejzinite zemji - ~lenki. Evropskata unija se gri`i da obezbedi mir, prosteritet i stabilnost za nejzinite narodi, da osiguri bezbeden `ivot za svoite narodi i da gi spre~i podelbite vo Evropa. Osven toa taa se gri`i za razvoj na zdrava `ivotna sredina, po~ituvawe na ~ovekovite prava, pazarna ekonomija i drugo. Poradi uspesite postignati na ekonomski plan vo 1973 godina, vo Evropskata unija pristapile Velika Britanija, Danska i Irska, a vo 1981 godina za ~lenka e primena Grcija. Vo 1986 godina se primeni [panija i Portugalija, a vo 1995 godina kako ~lenki vo unijata se primeni: Avstrija, [vedska i Finska.


Evropskata unija e otvorena za sekoja evropska zemja {to gi ispolnuva demokratskite, politi~kite i ekonomskite kriteriumi za ~lenstvo. Me|u toa primaweto na nova zemja - ~lenka mora da bide ednoglasno odobrena od strana na site zemji - ~lenki. Vo Evropskata unija sekoj gra|anin ima pravo da patuva, raboti i `ivee sekade vo Unijata. Sekoe lice {to e dr`avjanin na nekoja zemja ~lenka na EU mo`e da raboti vo oblasta na zdravstvoto, obrazovanieto i vo drugi javni organizacii vo Unijata. Vo odnos na sekojdnevniot `ivot Evropskata unija poddr`uva i finansira programi za zbli`uvawe na nejzinite gra|ani, osobeno vo oblasta na obrazovanieto i kulturata. Od 2004 godina gra|anite koi patuvaat niz Evropskata unija mo`at da dobijat karti~ka za evropsko zdravstveno osiguruvawe od nivnite nacionalni dr`avi. Toa pomaga vo pokrivaweto na medicinskite tro{oci vo slu~aj na bolest vo tekot na prestojot vo druga zemja.

E V R O P A

Granicite me|u zemjite-~lenki na Evropskata unija se otvoreni i im ovozmo`uvaat na gra|anite slobodno da patuvaat bez da minuvaat niz paso{ki kontroli. Zemjite na Evropskata unija sorabotuvaat vo oblasta na policijata i pravdata so cel Evropa da bide posigurna i pobezbedna. Evropskata unija osobeno se zalZnameto na EU aga za onie pra{awa {to se od poseben interes za evropskite narodi: mir, ekonomska sorabotka, sigurnost, demokratija, pravda i solidarnost. Brojot na dr`avite ~lenki na Evropskata unija postojano se zgolemuva. Na 1 maj 2004 godina, za novi ~lenki vo Unijata se primeni: Estonija, Kipar, Letonija, Litvanija, Malta, Polska, Slovenija, Slova~ka, Ungarija i ^e{ka. Vo 2007 godina, za ~lenki se primeni Bugarija i Romanija. Taka od {est denes brojot na zemji-~lenki vo EU porasna na 27. ^lenstvo vo Unijata baraat i drugi zemji. Kandidati za ~lenstvo vo Evropskata unija se: R. Makedonija, Turcija i Hrvatska. Od prvi januari 2002 godina Unijata vovede edinstvena pari~na valuta za site svoi ~lenki - evroto.

Aktivnosti na ~asot: - Za {to se zalaga EU? - [to vovede Unijata od prvi januari 2002 godina?

33


GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

JU@NA EVROPA Geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi Razgledaj i odgovori: Spored kartata na Ju`na Evropa koi polu足os足 trovi gi opfa}a tia? Do koi kontinenti se najmnogu dobli`eni tie?

34

Ju`na Evropa gi opfa}a Apeninskiot, Balkanskiot i Pirinejskiot Polu足 ostrov. Ovie poluostrovi dlaboko navlegle vo vodite na okolnite moriwa i se dobli`ile do Azija i Afrika. Od Azija se oddale~eni pomalku od 3 km. kaj pro足tocite Bosfor i Dardaneli, a od Afrika 14 km. kaj Gibraltarskiot Protok. Pronajdi gi ovie protoci vo tvojot atlas! Poradi toa Ju`na Evropa ima mnogu povolna geografska polo`ba. Taa pretstavuva most {to gi povrzuva najkratko regiite na Evropa so dr`avite od Azija i Afrika. Povolnata geografska polo`ba se dol`i i na pove}eto moriwa koi


od tri strani ja obikoluvaat ovaa regija. Od niv najgolemo zna~ewe ima Sre­ dozemnoto More so negovite rabni moriwa. Preku ova more vodat najzna~ajnite pomorski pati{ta do zemjite koi imaat izlez na more ili okean. Mnogu pogolemo zna~ewe za geografskata polo`ba na Ju`na Evropa ima Atlantskiot Okean. Toj ja opovrzuva ovaa regija na zapad po voden pat so drugite okeani vo svetot i so dale~nite kontinenti kako {to se Avs­ tralija i Amerika. Regijata Ju`na Evropa opfa}a 17 dr`avi. Tie zazemaat 13% od

E V R O P A

Ju`na Evropa povr­{i­nata na Evropa i 22% od naselenieto na ovoj kontinent. Deset od dr`avite se nao|aat na Balkanskiot Poluostrov. Toa se: Albanija so gla­ven grad Tirana, Bugarija so Sofija, Bosna i Hercegovina so Saraevo, Grcija so Atina, Kosovo so Pri{tina, Makedonija so Skopje, Srbija so Belgrad, Slovenija so Qubqana, Hrvatska so Zagreb i Crna Gora so Podgorica. Na Apeninskiot Poluostrov se nao|aat 3 dr`avi i toa: Vatikan so gla­ven grad Vatikan, Italija so Rim i San Marino so glaven grad San Ma­ rino. Na Pirinejskiot Poluostrov se nao|aat: Andora so glaven grad Ando­ ra la Vela, Portugalija so Lisabon i [panija so Madrid. Vo Sredozemnoto More se nao|a ostrovskata dr`ava Malta so glaven grad La Valeta.

Istra`uva~ki aktivnosti: So pomo{ na atlasot istra`uvaj i doznaj so koi okeani e povrzan Atlan­ skiot Okean? Nivnite imiwa vnesi gi vo u~ili{nata tetratka. 35


OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA UREDUVAWETO NA DR@AVITE

Site dr`avi od regionot Ju`na Evropa (osven Andora i [panija) imaat demokratsko parlamentarno op{testvo, odnosno ureduvawe i zvawe Repub­ lika. Vo republikata sekoj gra|anin postar od 18 godini ima pravo na glas, odnosno da bira i da bide izbran. Najgolem broj od gra|anite se organizirani vo pove}e politi~ki partii. Site partii na izbori se borat za vlast. Partiite se predvodeni od voda~i - lideri {to gi izbira ~lenstvoto vo samata partija. Na ~elo na sekoja republika stoi pretsedatel. Toj se izbira so tajno gla­ sawe od redot na gra|anite na sekoi 4 godini na izbori {to gi raspi{uva Vla­ data, Pretsedatel na dr`avata stanuva onoj kandidat koj dobil najmnogu gla­ sovi od gra|anite. Toj ja pretstavuva dr`avata nadvor od zemjata, u~estvuva vo rabotata na pove}eto me|unarodni organizacii, prima delegacii od stranski dr`avi i drugo. Pretsedatelot raboti vo soglasnost na Ustavot. Toj potpi{uva zakoni doneseni od Vladata, ima pravo i na veto (da ne gi potpi{e), potoa, pravo na pomiluvawe na osudeni lica, nazna~uvawe ambasadori i drugo. Vo nekoi republiki pretsedatelot mo`e da bide izbran najmnogu dva pati. Zakonodavnata i izvr{nata vlast vo Republikata ja ima Vladata. Na ~elo na Vladata stoi pretsedatel-premier. Nego go izbiraat ~lenovite na par­ tijata koja na parlamentarnite izbori dobila najmnogu glasovi od gra|anite. Vo sostav na Vladata ima pove}e ministerstva i toa: za pravdi, za zdravstvo, za obrazovanie i nauka, za kultura i drugi. Najvisok zakon vo demokratsko parlamentarno op{testvo e Ustavot na Republikata. Spored nego se prilagoduvaat i ostanatite zakoni vo dr`avata. [panija po svoeto dr`avno ureduvawe e kralstvo. Na ~elo na dr`avata stoi kral. Od 1985 godina toa e kralot Huan Karlos. Nego go nasleduvaat nego­

Znameto na Andora 36


E V R O P A

Parlamentot i Vladata na [panija vite deca po ma{ka i `enska linija, no sepak prednost imaat ma{kite. Celokupnata rabota vo kralstvoto ja vr{i Vladata so mnogubrojnite ministerstva. Kralot dava mislewe pri donesuvawe nekoi zna~ajni Odluki vo interes na dr`avata, no ima pravo i na veto vo kolku tie Odluki se {tetni po gra|anite i dr`avata. Andora e kne`estvo. So noviot demokratski ustav od 1993 godina. Ando足 ra se zdobi so parlament i so potpolna nezavisnost vo nadvore{nata politika. Pravo na glas da biraat i da bidat izbrani imaat site gra|ani vo kne`estvoto postari od 18 godini. Spored Ustavot pretsedatelot na Francija i biskupot na [panija se pravni naslednici na kne`evstvoto, no nivnite nadle`nosti i prava se mnogu ograni~eni. Parlamentot vo Andora go so~inuvaat 28 pratenici koi se izbiraat na javni izbori za vreme od 4 godini.

Istra`uva~ki aktivnosti: Istra`uvaj i doznaj kolku pratenici ima Sobranieto (parlamentot) vo RM, kolku trae nivniot mandat i kolku trae mandatot na pretsedatelot na Republikata i pretsedatelot na Vladata.

37


KARAKTERISTI^NI PODRA^JA IZLO@ENI NA ZEMJOTRESI I VULKANI, POSLEDICI I VLIJANIETO VRZ @IVOTOT NA LU|ETO

Zemjotresite se nenadejni potresi koi nastanuvaat vo labilnite sloevi na Zemjinata kora. Ju`na Evropa ima dosta labilni podra~ja {to se izlo`eni na ~esti potresi od zemjotresi. Tie se najmnogu zastapeni vo krajbre`jeto na Sredozemnoto More so negovite rabni moriwa: Jadransko, Jonsko, Tirensko, Egejsko More i drugi. Osven tamu zemjotresite se javuvaat vo podra~ja vo koi dvi`ewata na masite vo zemjinata vnatre{nost se u{te ne se zavr{eni. Toa se oblastite na mladite veri`ni planini: Alpi, Apenini,Dinaridi, Pirinei, [arskata planinska grupa i drugi. Vo izrazito zemjotresno podra~je spa|a planinata, Kapaonik, Vrawskata Kotlina i Panonskata Nizina vo Srbija, a vo Slovenija Qubqanskata Kotlina. Vo na{ata republika zemjotresni podra~ja se: Valandovsko-gevgeliska­ ta, Debarskata, Ohridsko-stru{kata i Skopskata Kotlina. Zemjotresite se najstra{nite prirodni katastrofi. Tie predizviku­ vaat golemi materijalni {teti, razornuvawa na naselbi i ~ove~ki `ivoti. Vo na{ata zemja katastrofalen zemjotres vo 1963 godina go pogodi gradot Skopje. Toga{ vo gradot bea razurnati 26 iljadi stanovi, a 1071 lica go izgubija `ivot­ ot pod urnatinite. Silen zemjotres vo 1931 godina se slu~i vo Valandovo i okolinata. Od nego bea razru{eni golem broj na ku}i. Vo minatoto mnogu silni zemjotresi ja pogodile Ju`na Evropa. Taka, pred 15 veka, na na{ata teritorija se slu~il silen zemjotres koga zaedno so Stobi bile razurnati u{te 20 grada. Zemjotresi so katastrofalni posledici vo Ju`na Evropa se slu~ile i na Apeninskiot Poluostrov vo Italija. Vo 1783 godina, si­

Vulkanski krater 38

len zemjotres go pogodil poluostrovot Kalabrija pri {to `ivotot go izgubile nad 100 iljadi lu|e. Mnogu posilen zemjotres vo 1908 godina go pogodil gradot Mesina na Sicilija. Od toj zem­ jotres toga{ zaginale nad 150 iljadi lu|e. Ju`na Evropa e podra~je na iz­ gas­nati, no i na `iva vulkanska ak­ tivnost. @ivite vulkani se nao|aat prete`no vo podra~jeto na Italija.


Toa se: Vezuv, Etna, Vulkano i Stromboli. Vezuv se nao|a vo blizina na Neapol, Etna na Si­cilija, a Vulkano i Stram­ boli na Liparskite Ostrovi vo Tirenskoto More. Vulkanite so isfr­ lawe na lavata vr{at {tetno dejstvo, bidej}i zatrupuvaat plodno zemji{te, naselbi i go uni{tuvaat rastitelniot svet. So erupcijata na Vezuv Vulkanot Etna vo 79 godina gradovite Pompe­ ja i Herkulanum vo Italija bile potpolno zatrupani so lava i pepel. Vulkanot Etna vo 1869 godina ~etiri meseci izlival lava koja stignuvala do gradot Ka­ tanija. Pri toa, eden nejzin del bil napolno razru{en. Vulkanite imaat i pozitivno vlijanie, bidej}i so erupcijata na lavata isfrlaat mnogu korisni minerali na povr{inata. Od pepelta, pak, se sozdava plodno zemji{te. So zavr{etok na vulkanskata aktivnost se javuvaat postvulkanski po­ javi. Takvi pojavi ima najmnogu vo Italija, a vo na{ata zemja e solfatarata Duvalo vo s.Kosel kaj Ohrid. Izgasnati vulkani ima na pove}e mesta vo Ju`na Evropa, a vo R. Make­ donija gi ima vo Kratovsko, Zletovsko, Radovi{ko, Mariovsko, na planinata Ko`uv i na drugi mesta.

E V R O P A

Pro~itaj i napi{i Od geografskata ~itanka za VII oddelenie pro~itaj za evropskite vulkani i napi{i vo tvojata tetratka za erupciite na vulkanot Etna. Ako saka{ pove}e da znae{ Starite Rimjani pred mnogu vekovi zabele`ale deka od povr{inata na Ostrovot Vulkano (vo Tirensko More, Italija) od vreme na vreme se isfr­ lal crn oblak od ~ad, ogan i usviteni kamewa. Ovoj ostrov tie go smetale kako vrata od kade {to se sleguva vo pekolot. Veruvale deka so ostrovot i so podzemniot svet na pekolot vladee bogot nare~en Vulkan.

Istra`uva~ki aktivnosti: Istra`uvaj za zemjotresot vo Skopje od 1963 godina i doznaj koi poznati ob­ jek­ti bile sru{eni, kako izgledal gradot po zemjotresot i koj go obnovil?

39


KLIMA I VEGETACIJA NA JU@NA EVROPA

Potseti se od porano u~enoto: [to e klima, a {to vegetacija? Ako si letu­ val na more raska`i kakvi se denovite i no}ite tamu? Vo Ju`na Evropa se sre}avaat slednite klimatski tipovi: sredozemno­ morska, izmeneto-sredozemnomorska, atlantska, umereno- kontintinentalna, kontintentalna i planinska klima. Sredozemnomorskata klima e zastapena vo primorskiot pojas na zem­ jite {to izleguvaat na Sredozemnoto More, na negovite rabni moriwa i na site ostrovi i ostrovski grupi. Ovaa klima se odlikuva so suvi, vedri i mnogu topli leta, a so blagi i vrne`livi zimi. Vo tekot na letoto temperaturite na vozduhot se iska~uvaat i nad 40oS, a vrne`i ne pa|aat podolg period. Vo zimskite meseci, osven vrne`livi i obla~ni ima i mnogu son~evi denovi. Sne­ got e retka pojava i brzo se topi. Sredozemnomorskata klima preku niskoto zemji{te i po re~nite dolini navleguva podlaboko na kopnoto vo Ju`na Ev­ ropa. Me|utoa nejzinoto vlijanie e ograni~eno poradi visokite planini {to se nao|aat pokraj samiot morski breg. Tie so svojata viso~ina go spre~uvaat prodiraweto podlaboko vo vnatre{nosta. Vo sredozemnomorskata klima vegetacijata e zastapena so zimzeleni rastenija otporni na su{i. Toa se: kiparis, primorski bor, mirta, ~empres, pal­ mi i drugo. Vo ovaa klima vireat prete`no sredozemno morski drvja - ovo{je: maslinki, limoni, portokali, mandarini, kalinki, smokvi i drugo.

40

Listopadni {umi vo Ju`na Evropa


Izmeneto sredozemnomorskata klima prodira od Sredozemnoto More i negovite rabni moriwa po dolinite na rekite: Vardar, Struma, Marica, Neretva, Ebro i drugi. Ovaa klima se odlikuva so topli i su{ni leta, a so blagi i vrne`livi zimi. Vegetacijata vo ovoj klimatski tip e zastapena so niski {umi - makii koi ne rastat povisoko od 2 do 3 metri. Toa se: zelenikata, crniot dab, prnarot i drugi. Atlantskata klima e zastapena vo krajbre`jeto vo zapadniot del na Pirinejskiot Poluostrov. Taa nastanuva kako posledica od vlijanieto na At足 lantskiot Okean, Zapadnite vetrovi i Golfskata struja. Ovaa klima se odli足 kuva so sve`i leta i so blagi i vrne`livi zimi. Vrne`i ima vo tekot na celata godina vo vid na do`d. Vegetacijata vo atlantskata klima e zastapena so bujni i so~ni trevi i prete`no so listopadni drvja. Umereno-kontinentalnata klima vo Ju`na Evroopa e najzastapena vo sredi{nite delovi na Balkanskiot Poluostrov. Taa se odlikuva so umereno topli leta i so umereno ladni zimi. Vegetacijata vo ovaa klima e zastapena prete`no so listopadni {umi i trevi, a mnogu pomalku so iglolisni drvja. Kontinentalnata klima vo Ju`na Evropa e zastapena vo severnite delovi na Balkanskiot i vo sredi{nite delovi na Pirinejskiot Poluostrov. Ovaa klima se odlikuva so topli i su{ni leta, a so studeni zimi. Vegetacijata e zastapena so listopadni {umi i trevi. Planinskata klima e zastapena na povisokite planini vo Ju`na Ev足 ropa. Taa se odlikuva so kratki i sve`i leta, a so dolgi i sne`ni zimi. Vo ovaa klima vegetacijata e zastapena so me{ani {umi (listopadni i iglolisni) i so mnogu treva.

E V R O P A

Aktivnosti na ~asot: - Koi drvja se sre}avaat vo sredozemnomorskata klima? - Vo koi delovi na Ju`na Evropa e zastapena kontinentalnata klima?

Istra`uva~ki aktivnosti: Istra`uvaj i doznaj vo koi na{i kotlini ima makii? Koi na{i planini go spre~uvaat vlijanieto od Egejskoto More?

I ova }e te interesira: Vo minatoto klimata vo Ju`na Evropa bila tropska. Tuka rastele mnogu barski rastenija i visoki trevi. So nivnoto gniewe nastanale jaglenite: treset i lignit.

41


SREDOZEMNOTO MORE OSNOVNI PRIRODNO - GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I STOPANSKO ZNA^EWE Potseti se i raska`i: Ako si letuval na bregovite na Sredozemnoto More ili rabnite moriwa raska`i {to vide tamu?

Sredozemnoto More spa|a vo grupata golemi i zatvoreni moriwa. Od tri strani ova more e opkoleno so kopno, osven na zapad so Gibraltarski­ ot Protok {irok 14 km. Sredozemnoto More ima mnogu povolna geografska polo`ba, bidej}i se nao|a me|u trite golemi kontinenti: Evropa, Azija i Afrika. Poradi toa Sredozemnoto More pretstavuva “most” preku koj minu­ vaat najkratkite vodni pati{ta koi gi povrzuvaat ovie tri kontinenti. Vo Srednozemnoto More se nao|aat mnogu ostrovi koi se mo{ne dobli`eni do kopnoto na Azija i Afrika. Toa ja pravi geografskata polo`ba u{te popovo­ lna na ova more. Osven toa preku Sredozemnoto More i Sueckiot Kanal vodi najkrat­ kiot voden pat od Ju`na Evropa do Jugozapadna i Isto~na Azija, a preku Gibraltarskiot Protok i Atlantskiot Okean do Severna i Ju`na Amerika. Od Zapadna, pak, Severna i Sredna preku Ju`na Evropa vodat najkratkite kopneni pati{ta preku koi se odviva golema razmena na zemjodelski i in­ dustriski stoki me|u Evropa, Azija i Afrika.

42

Dubrovnik

Sredozemnoto More ima golemo stopansko zna~ewe kako turisti~ki region. Toa ima pove}e rabni moriwa, so razgranet breg, so dolgi peso~ni pla`i i so mnogu ostrovi vo niv. Na site niv vladee mnogu blaga i prijatna klima. Taa se odlikuva so mnogu topli i suvi leta, a so blagi i vrne`livi zimi. Vo letniot period temperaturata na vozduhot e nad 30oS, a na mor­ skata voda vo Sredozemnoto More i negovite rabni moriwa i nad 25oS. Toa ja pravi mnogu pogodna za kapewe. Povolnata klima i toplata voda ovozmo`ile Sre­


dozemnoto More da postane eden od najpoznatite regioni za turizam vo sve­ tot. Za vreme na turisti~kata sezona na bregovite i ostrovite na ova more letuvaat pove}e desetici milioni turisti. Osven za turizam golemo stopansko zna~ewe Sredozemnoto More ima za razvoj na pomorski­ ot soobra}aj. Na negov­ ite bregovi se razvile pove}e pristani{ta so svetsko zna~ewe. Od niv najpoznati se: Barselona i Valensija na Pirinejskiot Po­ luostrov, Xenova, Ne­ apol i Venecija na Ap­ eninskiot Poluostrov, a Atina, Istanbul i Du­ brovnik na Balkanskiot Venecija Poluostrov. Od ovie pristani{ta vodat mnogu pomorski linii do pove}e zemji vo svetot. Golemo stopansko zna~ewe Sredozemnoto More ima i po bogatstvoto od riba. Od nego se lovat golemi koli~estva na riba, rakovi, {kolki, jas­ tozi i drugo, a se dobiva i morska sol. Osven toa na negovite bregovi i na ostrovite se odgleduva ju`no ovo{je: limon, portokali, maslinki, manda­ rini i dr.

E V R O P A

Aktivnosti na ~asot: - Zo{to e zna~aen Sueckiot Kanal i Gibraltarskiot Protok? - Vo {to se sostoi stopanskoto zna~ewe na Sredozemnoto More?

Za onie {to u~at pro{ireno i prodlabo~eno Pro~itaj od geografskata ~itanka za Sredozemnoto More nekoga{ i denes i napi{i kratok esej.

Istra`uva~ki aktivnosti: So pomo{ na geografskiot atlas pronajdi gi site rabni moriwa na Sre­ dozemnoto More i nivnite imiwa vnesi gi vo rabotnata tetratka.

43


SLI^NOSTI I RAZLIKI NA NASELENIETO VO JU@NA EVROPA

Potseti se od istorija: Koi narodi od Ju`na Evropa osnovale dr`avi pred novata era? [to dadoa tie narodi na poleto na naukata, grade`ni{tvoto i kulturata?

44

Naselenieto vo Ju`na Evropa pretstavuva mozaik od golem broj naro­ di, veri i kulturi. Najgolem broj od niv pripa|aat na belata, a mnogu pomal­ ku na `oltata rasa. Narodite od belata rasa vo Ju`na Evropa pripa|aat na dve glavni gru­ pi: Romani i Sloveni. Osven niv `iveat i drugi narodi od koi najbrojni se: Grcite, Albancite i Turcite. Romanite se najbrojni narodi vo Ju`na evropa (nad 110 milioni). Tuka spa|aat Italijanite, Portugalcite i [pancite. Tie `iveat na Apeninskiot i Pirinejskiot Poluostrov i na pove}e ostrovi vo Sredozemnoto More. Vtora po brojnost e slovenskata grupa narodi. Vo ovaa grupa spa|aat: Bugari, Makedonci, Srbi, Slovenci, Hrvati i Crnogorci. Pome|u romanskata i slovenskata grupa narodi postojat sli~nosti, no i razliki. Taka kaj naselenieto od dvete grupi narodi zaedni~ko im e hristijanstvoto kako religija.Razlikata se sostoi vo toa {to ednite (Ro­ manite) pripa|aat na rimokatoli~kata crkva so sedi{te vo Rim, a drugite (Slovenite) pravoslavnata crkva so sedi{te vo Istanbul. Naselenieto od romanskata grupa mno­ gu vekovi go upotrebuvala latinskiot jazik. Ovoj jazik {to vo sredniot vek prestanal da se koristi se u{te ne go izgubil svoeto zna~ewe. Toj denes i kaj dvata narodi se primenuva vo biologijata, medicinata i pra­ voto. Kaj naselenieto od romanskata grupa narodi se koristi latinicata kako pismo. Za razlika od niv kaj pogolem broj od slov­ enskoto naselenie se koristi kirilicata. Vo pogled na pismenosta brojot na nepisme­ no naselenie kaj slovenskata grupa narodi e pogolem, a kaj romanskata mnogu pomal. Zaedni~ka osobina kaj naselenieto od dvete najgolemi narodnosni grupi e toa Romanski narodni nosii


{to se veseli po duh i gi odr`uvaat starite tradicii i obi~ai na verski praznici i drugi nastani. Osven toa ja sakaat muzikata i sportot i za taa cel organiziraat razni natprevari. Taka, kaj romanskata grupa narodi pos­ toi igra, borba so bikovi (~ovek i bik), a kaj slovenskite narodi poznati se borba, bik so bik ili ku~e so ku~e. Kaj slovenskata i romanskata grupa narodi zaedni~ko e praznuvaweto na ra|aweto Hristovo (Bo`ik), voskresnuvaweto (Veligden) i drugi verski prazni­ ci. Osven toa zaedni~ki im se veselbite: veridbi, svadbi, kr{tevki i drugo. Vo Ju`na Evropa `iveat i naro­di so islamska religija. Toa se: Al­ ban­cite, Turcite, del od Romite, Bo{­ wacite, Makedoncite so islamska re­ ligija i drugi. Kaj ovie narodi poinak­ vi se obi~aite za religioznite prazni­ ci. Taka najgolemi verski praznici se: Kurban Bajram i Ramazan Bajram. Sli~nosti kaj naselenieto od Ju`na Evropa me|u hristijanska­ ta i islamskata religija se temeli na: po~ituvawe, verska tolerancija, pomagawe, zaedni~ki raboti i drugo.

E V R O P A

Albanski narodni nosii Aktivnosti na ~asot: - Na koi poluostrovi `iveat Romanite, a na koj Slovenite? - Koi narodi vo Ju`na Evropa imaat islamska religija?

I ova }e te interesira: Duhoven voda~ i osniva~ na hristijanstvoto e Isus Hristos, a kaj nar­ odite so islamska religija - Muhamed. Hristijanstvoto kako religija se pojavilo vo I prviot vek, a islamot vo VII vek. Do XV vek vo Ju`na Evropa glavna religija kaj narodite bilo hristi­ janstvoto. Islamskata religija ja donele Turcite vo XVI vek - glavno na Balkanskiot Poluostrov.

Istra`uva~ki aktivnosti: Poseti edno semejstvo (albansko, tursko ili bo{wa~ko) so islamska religija i doznaj za nivnite obi~ai na verski praznici i svadbi. Od tie soznanija napi{i kratok esej.

45


STOPANSTVOTO I TURIZMOT VO JU@NA EVROPA

Vo Ju`na Evropa vo pove}e zemji intenzivno se razviva stopanstvoto. Vo toj pogled prednost se dava na zemjodelstvoto, grade`ni{tvoto, turizmot i industrijata. Denes vo Ju`na Evropa skoro site zemji vo prosek se sredno raz­ vieni, osven Albanija. No, vo ovaa regija ima zemji koi imaat visoko razvieno zemjodelstvo i industrija. Toa se: Italija i [panija. Zemjodelstvoto e edna od stopanskite granki na koja i se dava se pogol­ emo zna~ewe vo ovaa regija. Za negovoto unapreduvawe se primenuvaat sovre­ meni agrotehni~ki merki: mehanizacija, hemizacija, selekcija na semiwa, sistem za navodnuvawe i drugo. Vo Ju`na Evropa od `itnite kulturi najmnogu se odgleduva: p~enica, p~enka i oriz, a od gradinarskite domati i piperki. Po proizvodstvo na oriz i gradinarski kulturi, ovaa regija go zazema prvoto mesto vo Evropa. Od in­ dustriskite kulturi najmnogu se odgleduva tutun, maslodajna i {e}erna repka. Po proizvodstvoto na aromati~en tutun Ju`na Evropa e najgolem proizvoditel me|u regiite vo Evropa. Vo Ju`na Evropa se ostvaruva najgolemo proizvodstvo na ju`no ovo{je: maslinki, limoni, mandarini, portokali, kalinki i drugo. Po proizvodstvoto na maslinovo maslo ovaa regija go zazema prvoto mesto vo Evropa. Toa proiz­ vodstvo najmnogu se ostvaruva vo [panija, Italija, Grcija i Portugalija. Vo ovie dr`avi na Ju`na Evropa se ostvaruva i najgolemoto proizvodstvo na gro­ zje i vino vo Evopa.

46

Proizvodstvo na maslinovo maslo

Od industriskite granki vo Ju`na Evropa najrazvieni se: prehranbenata, tekstilnata, brodogradbenata, avtomobil­ skata, ma{inskata industrija i drugo. Po proizvodstvoto na makaroni, {pageti, konzervi­ rano ovo{je i zelen~uk, cigari i drugo ovaa regija go zazema vode~koto mesto vo Evropa. Ju`na Evropa e najpozna­ ta turisti~ka regija vo svetot. Sredozemnoto More so negov­ iot krajbre`en pojas, rabnite


moriwa i ostrovite spa|a vo najposetuvaniot turisti~ki region vo svetot. Ovaa regija e privle~na za turistite poradi prijatnata klima, toplata morska voda, dolgite i peso~ni pla`i, golemiot broj na hoteli, restorani i odmorali{te, sovremenata patna mre`a, kulturno-istorskite spomenici i drugo. Ju`na Evropa turistite ja posetuvaat i poradi atraktivni prirodni lo足 kaliteti. Toa se `ivite vulkani vo Italija: Vezuv, Etna i drugi, potoa Veneci足 ja gradot {to tone, Krivata Kula vo Piza i drugo. Osven toa vo ovaa regija privlekuvaat i brojnite turisti~ki atrakcii: koridata vo [panija, razni fes足 tivali, izbor na ubavici, modni revii i drugo. Najpoznati turisti~ki mesta vo Ju`na Evropa se: Ibica, Kosta Brava, Kosta Azahar, Kosta de Sol i drugi vo [panija, potoa celiot breg na Italija so ostrovite, Jadranskiot breg na Hrvatska so ostrovite, bregot na Crna Gora, bregot na Grcija so ostrovite vo Egejskoto i Jonskoto More i bregot na Crno More vo Bugarija so lokalitetite: Zlatni Pesoci i Son~ev Breg.

E V R O P A

Kosta de Sol Aktivnosti na ~asot: - Koi dr`avi vo Ju`na Evropa se visoko razvieni zemjodelski i indus足 triski zemji? - Po koi proizvodi Ju`na Evropa go zazema prvoto mesto me|u regiite?

I ova }e te interesira: Vo 2000 godina [panija ja posetile nad 47 milioni turisti, Italija 35 milioni, Portugalija 12 milioni i Grcija 10 milioni turisti.

Istra`uva~ki aktivnosti: Istra`uvaj i doznaj koi se najpoznatite turisti~ki mesto na Jadranskiot breg vo Hrvatska i Crna Gora! Od soznanieto napi{i kratok esej!

47


ZAPADNA EVROPA Geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi

Razgledaj, pro~itaj, zapomni i odgovori: Razgledaj ja kartata na zapadna Ev­ ropa vo u~ebnikot, pro~itaj gi i zapomni gi dr`avite i odgovori koi se tie?

48

Regijata Zapadna Evropa le`i me|u Atlantskiot Okean na zapad i Sever­ noto More na sever. Na istok e ograni~ena so planinite: Ajfel, [varcvald i Alpite, a na jug so Pirineite i Sredozemnoto More. Vo ovie granici regijata opfa}a 9% od teritorijata na Evropa. Zapadna Evropa ima mnogu povolna geografska polo`ba, bidej}i so ve­ kovi izleguva na najsoobra}ajniot okean i najsoobra}ajnoto more na svetot. Toa se Atlantskiot Okean i Severnoto More. Tie gi povrzuvaat stopanski najrazvienite zemji vo Evropa i {iroko ja povrzuvaat ovaa regija so drugite okeani i moriwa na Zemjata. Os­ ven toa niz nivnite vodi minu­ vaat najzna~ajnite pomorski soobra}ajnici {to ja povrzuvaat zapadna Evropa so Amerika na za­ pad, so Afrika na jug i so Azija i Avstralija na istok. Golemo zna~ewe za povol­ nata geografska polo`ba ima i Sredozemnoto More. Niz nego i niz Sueckiot Kanal minuvaat naj­ kratkite vodni soobra}ajnici do Af­rika i Azija i ja povrzuvaat ovaa regija so tie kontinenti. Geografskata polo`ba na Za­padna Evropa spa|a me|u naj­ povol­nite, bidej}i pretstavuva zna­~ajna krstosnica i “most” me|u Evropa, Amerika i svetot. Vo Zapadna Evropa se na­ o|aat 7 dr`avi. Toa se: Velika Britanija so glaven grad London, Belgija so Brisel, Irska so Dab­ lin, Luksemburg so glaven grad Zapadna Evropa


E V R O P A London

Amsterdam

Luksemburt, Monako so Monako Vil, Francija so Pariz i Holandija so Am足 sterdam. Denes vo site ovie dr`avi `ivee okolu 17% od naselenieto vo Evro足 pa. Od dr`avite najgolemi po povr{ina i naselenie se Francija i Velika Bri足 tanija, a najmali Monako i Luksemburg. Najgolemi gradovi po brojot na `iteli gradovi po brojot na `iteli vo Zapadna Evropa se London i Pariz, a najmali vo Zapadna Evropa se London i Pariz, a najmali Monako Vil i Luksemburg. Monako Vil i Luksemburg. Dr`avi Dr`avivo voregijata regijataZapadna ZapadnaEvropa. Evropa Dr`ava Velika Britanija Belgija Irska Luksemburg Monako Francija Holandija Vkupno

Povr{ina vo km2 244 101 30 523 70 285 2 586 1,97 543 965 41 526 933 188

Broj na `iteli vo 2001 59 953 000 10 268 000 3 823 000 440 000 31 800 59 090 000 15 968 000 149 553 800

Gustina na naselenost na 1 km2 245,6 336,3 54,4 170 16 308 108,6 348,5 1 621

Glaven grad

Dr`avno ureduvawe

London Brisel Dablin Luksemburg Monako Pariz Amsterdam

Kralstvo Kralstvo Republika Vojvodstvo Kne`estvo Republika Kralstvo

TabelaTabela za u~enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno za u~enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno Sl. London Sl. Pariz Sl. Amsterdam Za onie {to u~at pro{ireno i prodlabo~eno Bregot na Zapadna Evropa ima mnogu zalivi - estuari. Toa se pro{ireni vo vid na inka. Za vreme na plimata morskata voda se izdiga Zare~ni onie utoki {to u~at pobrzo pro{ireno i prodlabo~eno vo viso~ina, navleguva vo estuarite go podiga nivoto na rekite za pove}e Bregot na Zapadna Evropa ima mnoguizalivi - estuari. Toa se pro{ireni metri. Na toj brodovi vplovuvaat podlabo足 re~ni utoki vo na~in vid nagolemite inka. Za prekuokeanski vreme na plimata morskata voda se izdiga vo ko vo kopnoto. Takavo London koj le`i rekatanivoto Temza na i e rekite oddale~en 62 km. viso~ina, navleguva estuarite i gonapodiga za pove}e metri. Na toj prekuokeanski brodovi od moreto zana~in vremegolemite na plimata e pristani{en grad. vplovuvaat podlaboko vo kopnoto. Taka London koj le`i na rekata Temza i e oddale~en 62 km. od moreto za vreme na plimata e pristani{en grad.

49


OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA UREDUVAWETO NA DR@AVITE

Razmisli i odgovori: Koj stoi na ~elo na republikata, kralstvoto i kni`estvoto

Site dr`avi vo Zapadna Evropa imaat kapitalisti~ko ureduvawe. Me|utoa po oblikot na vladeewe tie se razli~ni. Taka Velika Britanija, Belgija i Holandija se kralstvo. Kralot go nasleduvaat na prestolot negovite deca po ma{ka i `enska linija, no sekoga{ prednost imaat ma{kata, odnosno negovite sinovi. Vlas足 ta na kralot vo tie dr`avi e mnogu ograni~ena. Negovata osnovna zada~a e da ja pretstavuva dr`avata vo svojata zemja, no i nadvor so drugi dr`avi. Politikata i upravuvaweto na dr`avata vo kralstvoto ja vodi Vladata i Parlamentot. Kralot i kralskoto semejstvo dobivaat od vladata sekoja go足 dina odredena suma na sredstva za pokrivawe na site izdatoci i potrebi. Francija i Irska po svoeto dr`avno ureduvawe se republiki. Na ~elo na republikata stoi pretsedatel na dr`avata. Toj ja pretstavuva dr`avata, prima i vozvra}a poseti od pretsedateli na drugi dr`avi, potoa delegacii i drugo. Celokupnata vlast vo republikata - zakonodavna i izvr{na e vo

50

Parlamentot na Francija


E V R O P A

Parlamentot na Velika Britanija racete na Vladata. Na ~elo na Vladata stoi pretsedatel, odnosno premier. Vo sostav na vladata vleguvaat pove}e ministerstva i toa: za nadvore{ni raboti, za zdravstvo, za obrazovanie i nauka, za soobra}aj i dr. Site gra|ani vo republikata nad 18 godini imaat pravo na glas da biraat i da bidat iz­ brani. Pretsedatelot na republikata se izbira na op{ti izbori za vreme od pet godini. Luksemburg e kne`evstvo, odnosno Golemo vojvodstvo. Na ~elo na dr`avata stoi Golemiot vojvoda. Toj ja deli vlasta zaedno so Vladata i ja pretstavuva dr`avata nadvor od zemjata. Golemiot vojvoda ima pravo da go svikuva i raspu{ta sobranieto i da ja imenuva i raspu{ta Vladata. Osven toa ima pravo da podnesuva predlog na novi zakoni i da stavi veto (zabra­ na) pri donesuvawe na zakoni ako se {tetni po gra|anite i dr`avata. Sobranieto (parlamentot) na Luksemburg ima 60 ~lena i tie se izbi­ raat na op{ti izbori za vreme od pet godini. Monako e kni`evstvo po svoeto dr`avno ureduvawe i so nego up­ ravuva familijata Grimaldi. Na ~elo na kne`estvoto stoi knez. Nego go nasleduvaat negovite deca, no samo po ma{ka linija. Knezot vo Monako ima golemi ovlastuvawa. Toj go predlaga donesuvaweto na novite zakoni i ja vodi sudskata vlast. Izvr{nata vlast ja deli knezot so ~etiri~leniot vla­ din sovet koj e sostaven od dr`aven minister i tri dr`avni sovetnici. Dr`avnoto sobranie na Monako ima 18 ~lena i tie se biraat na op{ti izbori za vreme od pet godini. Monako e vo sojuz so Francija koja go zastapuva vo nadvore{nata poli­ tika. 51


RELJEFOT I KLIMATA NA ZAPADNA EVROPA

Razgledaj, zapomni i zaklu~i: Razgledaj ja kartata na Zapadna Evropa vo tvojot atlas i spored boite zaklu~i koj reljef preovladuva?

52

Zapadna Evropa vo pogled na reljefot e nizinska regija. Nizinite zafa}aat najgolema povr{ina vo prostorot na ovaa regija. Najgolema od niv e Zapadnoevropskata Nizina. Taa e isprese~ena so golem broj na plovni reki i kanali, a na mnogu mesta e ramna so morskoto ramni{te. Vo Holandija, pak, golem del od nizinata e za pet metri poniska od morskoto nivo. Vo taa zemja najvisokata to~ka iznesuva 110 metri. Vo reljefot na Zapadna Evropa, osven nizini se zastapeni stari grama­ dni i mladi veri`ni planini. Starite gramadni planini se niski po viso~ina, imaat zaobleni vrvovi i mnogu blagi strani. Najpoznati od niv se: Kambriskite, Kaledonskite, i Peninskite Planini vo Velika Britanija, Centralniot masiv i Vogezite vo Francija i Ardenite vo Belgija. Site ovie stari planini se bogati so kamen jaglen, `elezna ruda i pasi{ta. Mladite veri`ni planini se nao|aat vo jugoisto~niot i ju`niot del na Zapadna Evropa. Toa se Alpite i Pirineite. Kaj ovie planini vrvovite se mnogu visoki, ostri i karpesti, a stranite strmni so dlaboki dolini. Ovie planini se bogati so {umi i pasi{ta. Alpite se najvisokite planini. Na niv se nao|a najvisokiot vrv vo ovaa regija, no i vo Evro­ pa. Toa e Mon Blan visok 4807 metri. Osven nego na Alpite ima pove}e vr­ vovi povisoki od 4.000 metri. Vo Zapadna Evropa se zastapeni: atlantska, sredozemnomorska, ume­ reno-kontinentalna i planinska klima. Atlantskata klima e najzastapena vo Zapad­ na Evropa. Taa se odli­ Alpi kuva so blagi, vrne`livi


i magloviti zimi, a so sve`i leta. Vrz ovaa klima golemo vlijanie imaat At­ lantskiot Okean, toplata Golfska struja i Zapadnite vetrovi. Od Atlantski­ ot Okean, Zapadnite vetrovi vo tekot na godinata nosat golemi koli~estva na vlaga vo vid na do`dovi. Zatoa vo najgolem del na ovaa regija ima malku vedri i son~evi denovi, a mnogu pove}e denovite se obla~ni i vrne`livi. Taka vo Irska ima nad 260, vo Velika Britanija prose~no 215, a vo primorskiot del na Holandija nad 200 vrne`livi denovi vo tekot na godinata. Poradi vrne`ite rekite se polnovodni i plovni, pri utokite imaat estuari i se me|usebno pov­ rzani so kanali. Sredozemnomor­ skata klima e zastapena pre­te`no vo ju`nite i kraj­bre`nite delovi na Sre­dozemnoto More vo Francija. Ovaa klima se odlikuva so suvi i top­ li leta, a so blagi i vr­ ne`livi zimi. Sredo­zem­ nomorskata klima ima go­ lemo zna~ewe za nasele­ nieto od Zapadna Evropa koe vo letniot period gi koristi son~evite deno­

E V R O P A

Kan

vi pokraj bregot na Sredozemnoto More. Umereno-kontinentalnita klima e zastapena vo jugoisto~nite delovi na Zapadna Evropa i vo Centralniot Masiv. Taa se odlikuva so umereno ladni zimi i umereno topli leta. Planinskata klima e zastapena na povisokite planini, a osobeno na Al­ pite i Pirineite. Ovaa klima se odlikuva so kratki i sve`i leta, a so dolgi i sne`ni zimi.

Za onie {to u~at pro{ireno i prodlabo~eno Poradi vrne`ite i vla`nata atlantska klima vo Velika Britanija i Ir­ ska rekite i pokraj toa {to se kratki tie se polnovodni i plovni i pri utokite gradat estuari. Takvi estuari imaat: Temza, Severn i Hamber vo Velika Britanija i [enon vo Irska. Vo Francija estuari imaat rekite: @ ironda, Loara, Sena i Soma. Site tie pripa|aat na slivnoto podra~je na Atlantskiot Okean.

53


VLIJANIETO NA MORIWATA VO @IVOTOT NA LU|ETO (nekoga[ i denes)

Razmisli i odgovori: Zo{to e zna~aen za edna zemja izlezot na more? So koe bogatstvo raspolaga moreto?

Vlijanieto na moriwata vo `ivotot na lu|eto vo Zapadna Evropa bitno se razlikuva nekoga{ i denes. Pred 500 godini Zapadna Evropa bila strani~na regija. Mnogu ja smetale i za “kraj na svetot”. Vo toa vreme Atlatnskiot Okean i Severnoto More imale lokalno i ograni~eno zna~ewe za `ivotot na lu|eto, bidej}i site trgovski pati{ta se odvivale niz Sredozemnoto More. Pri krajot na XVI vek doa|a do golemite geografski otkritija. Vo 1492 godina e otkriena Amerika, a {est godini podocna (1498) i pomorskiot pat za In­ dija. Po ovie otkritija e vospostavena pomorska vrska preku Atlantskiot Okean za Amerika i okolu Afrika za Azija. Taka Zapadna Evropa od strani~na se na{la vo centarot na svetskite pomorski pati{ta. So ovie otkritija zna­~i­tel­no se izmenil i na~inot na `ivot na lu|eto vo taa regija. Toga{ lu|eto od zem­jite na Zapadna Evropa: Velika Britanija, Francija, Belgija i Holandija se svrtele kon moriwata i okeanite i idninata ja gledale vo bogatstvoto na novo otkrienite zemji. Poradi toa go zabrzale razvojot na gradewe brodovi, po­morstvoto i preku­ morskata trgovija, a zapo~nale i so osvojuvawe na kolonii. Od koloniite nosele golemi prirodni bogatstva so {to `ivotot na lu|eto stanal pobogat. Denes moriwata imaat neproceneto zna~ewe vo `ivotot na lu|eto vo

54

Roterdam


Zapadna Evropa. Tie se neiscrplivi izvori na morska hrana: ribi, {kolki, rakovi, algi i drugo. Razvienata trgovija ovozmo`i pokraj bregovite na mori­ wata vo ovaa regija da niknat golemi gradovi kako: Roterdam, London, Liver­ pul, Amsterdam, Marsej i drugi. So toa zemjite od Zapadna Evropa postanaa vode~ki vo svetskiot pomorski soobra}aj i trgovija, a ovaa regija denes va`i za soobra}ajno najrazviena vo svetot. Bogatstvoto od morska sol i bogatstvoto od nafta koja se vadi vo Severnoto More go pravat `ivotot posre}en za lu|eto vo Zapadna Evropa. No, lu|eto vodele i “borba” so moriwata, osobeno za vreme na plimata. Taa borba so ve­ kovi traela kaj Holan|anite, a trae i denes. Tie za da se za{titat od moreto i mor­ skite talasi izgradile nad 3.500 kilometri nasipi po­ kraj bregovite. No, ne zasta­ nale tuka. Postojano od mo­ reto odzemaat povr{ini gi isu­{uvaat i sozdavaat ob­ rabotlivi po~vi - polderi. Na niv ogleduvaat `ito, no i cve}iwa. Na mnogu lu|e vo Za­ padna Evropa `ivotot im e Severno more od satelit povrzan so moriwata, bidej}i `iveat od niv. Moriwata imaat pozitivno vlijanie vrz lu|eto pa zatoa denes iljadnici brodovi krstarat niz mnogu moriwa vo svetot. Za zemjite so izlez na more postojat uslovi za razvoj na turizmot. Vo toj pogled osobeno se istaknuva Francija koja za razlika od drugite zemji na Zapadna Evropa ima izlez na Sredozemnoto More. Tamu rabotat stotici iljadi lu|e kako ribari, ugostiteli i hotelieri.

E V R O P A

Aktivnosti na ~asot: - Opi{i kako izgledala Zapadna Evropa pred 500 godini? - Zo{to se zna~ajni moriwata?

Ako saka{ pove}e da znae{ Pro~itaj go tekstot “vo zemjata na cve}iwata” od geografskata ~itanka i }e nau~i{ pove}e za borbata na lu|eto i moriwata.

55


NASELENIETO VO ZAPADNA EVROPA

Potseti se od porano: Koi narodi spa|aat vo Germani, a koi vo Romani?

Naselenieto vo Zapadna Evropa pripa|a na dve glavni grupi narodi: Germani i Romani. Vo Germani spa|aat: Angli~anite, Holan|anite i Fla­ mancite, a vo Romani: Francuzite i Valoncite. Osven niv `iveat i narodi potomci na starite Kelti i toa: Vel{ani, Irci i [kotlan|ani. Zapadna Evropa e najgusto naselena regija vo Evropa. Od dr`avite najgusto se naseleni Monako, Holandija i Belgija, a najretko Irska i Fran­ cija. Naselenieto `ivee prete`no vo gradovite, no razlikite vo na~inot na `iveewe me|u gradot i selata se mnogu mali. Taka vo selata na lu|eto im se zadovoleni site potrebi od zdravstvena za{tita , obrazovanie, soobra}ajna povrzanost i drugo. Vo Zapadna Evropa kulturnoto i obrazovnoto nivo na naselenieto e na mnogu visok stepen. Nepismeni nema. Vo ovaa regija najgolem broj od nas­ elenieto raboti vo industrijata, potoa vo trgovijata i vo drugite stopanski granki. Vo zemjodelstvoto raboti okolu 10% od naselenieto. Me|utoa zem­ jodelstvoto e celosno mehanizirano i od nego se ostvaruvaat visoki pri­ nosi. Denes vo Zapadna Evropa `ivotniot standard na naselenieto e me|u najvisokite vo svetot. Toa go postig­ nale zatoa {to tie lu|e se vredni rabotnici, disciplinirani, odgov­ orni i ~esni. So otkrivaweto na Amerika i pomorskiot pat za Indija naseleni­ eto od Zapadna Evropa zapo~nalo da se iseluva vo prekuokeanskite zemji. Toa iseluvawe traelo od XVI vek do sredinata na XX vek. Najmnogu se ise­

56

Otkrivawe na Amerika


luvalo naselenieto od Velika Britanija i Irska i toa prete`no vo Severna Amerika, Azija i Avstralija. Naselenieto od Francija, glavno se iseluvalo vo Severna Amerika i vo Afrika, a od Belgija i Holandija vo Centralna i Ju`na Afrika. Vo novite zemji narodite od Zapadna Evropa brzo stanale gospodari, kolonizatori i osvojuva~i. Vo eden period tie pod svoja vlast dr`ele kolonii koi po povr{ina bile {est pati pogolemi od teritorijata na Evropa. Iseluvawata (migraciite) od Zapadna Evropa kon novootkrienite zemji imale pozitivno vlijanie na razvojot na moreplovstvoto, industrijata i trgovijata. Od koloniite vo zemjite na Zapadna Evropa se slivale golemi bogatstva. Toa go zabrzalo razvojot na kapitalizmot, naukata i tehnikata. Negativno za domorodnoto naselenie od doselenicite bile nametnuvawe na jazikot (angliski, francuski ili holandski) golemata eksploatacija i prenesuvawe na bolesti za koi tie ne znaele.

Univerzitetot vo Pariz

E V R O P A

57


STOPANSTVOTO NA ZAPADNA EVROPA (nekoga[ i denes) Razmisli i odgovori: Koi poznati avtomobiili se proizveduvaat vo Velika Britanija? (nastavna sodr`ina za u~enici koi u~at pro{ireno i prodlabo~eno)

58

Do XVI vek Zapadna Evropa pretstavuvala izolirana i periferna regi­ ja. Taa imala slabo razvieno stopanstvo. Pri~ina za toa bilo {to ovaa regija bila oddale~ena od glavnite pomorski i trgovski pati{ta {to se odvivale niz Sredozemnoto More. Zemjodelstvoto spa|alo vo pozna~ajnite stopanski granki, no od nego ne se ostvaruvale golemi prihodi. Posebno vnimanie od zemjodelskite granki se posvetuvalo na sto~arstvoto, bidej}i prirodnite us­ lovi ovozmo`uvale odgleduvawe na ovci, goveda, `ivina i drugo. Vo Zapadna Evropa zapo~na da se razviva stopanst­ voto po golemite geo­ grafski otkritija. Toga{ soobra}ajot od Sredozemnoto More premina na Atlan­ tskiot Okean i Sver­ noto More. Taka ovaa regija od periferna Parna lokomotiva se najde vo centarot na pomorskite pati{ta koi preku okeanot vodea do novo otkrienite zemji. Vedna{ po toa se vospostavi postojana soobra}ajna vrska so novootkrienite zemji, a golem broj od naselenieto vo Zapadna Evropa se iseli (emigrira) vo tie zemji. Dolgoto patuvawe preku okeanot dovede do razvoj na brodo­ gradbata i pomorstvoto. Poradi toa zabrzano se gradea novi i pousovr{eni brodovi. Toa dovede i do razvoj na trgovijata, bidej}i od novite zemji se nosea razni bogatstva surovini i skapocenosti. Surovinite uvezeni od koloniite kako i bogatstvoto od `elezna ruda i kamen jaglen vo ovaa regija ovozmo`ija zemjite vo Zapadna Evropa da go razvivaat stopanstvoto pobrzo od drugite regii vo Evropa. Naporedno so trgovijata se razviva{e i industrijata. Razvojot na ovaa stopanska granka go zabrzaa nekoi pozna~ajni pronajdoci (otkritija) pri kra­ jot na XVIII vek i po~etokot na XIX vek. Toa bea razni vidovi motori, parna ma{ina, parna turbina, lokomotiva, razni tekstilni ma{ini, prvoto tkaja~ko vreteno i drugo. Parnata ma{ina ovozmo`i vo pomorstvoto da se koristat


parabrodi, a vo kopneniot soobra}aj parnata lokomotiva. So izgradbata na prvata `eleznica 1825 godina, i so koristeweto na jaglenot kako energetski izvor stopanstvoto vo Zapadna Evropa brzo se razviva{e. Ma{inite, pak, za predewe i tkaewe go zabrzaa razvojot na tekstilnata industrija. Denes dr`avite od Zapadna Evropa se visoko razvieni industriski i zemjodelski zemji. Tamu se razvieni site industriski granki: metalna, ma{inska, avtomobilska, avionska, hemiska, prehranbena, tekstilna i drugi. Vo ovaa regija se proizveduvaat poznatite avtomobili: reno, pe`o, citroen i drugi i poznatite avioni: karavela, lokid, folker i drugi. Vo zemjodelstvoto se primenuvaat sovremeni agrotehni~ki merki, a obrabotkata na zemjata e celosno mehanizirana. Od zemjodelskite kultu­ ri najmnogu se odgleduva: p~enica, ja~men, {e}erna repka, lucerka, vinova loza i drugo. Govedarstvoto, ov~arstvoto i `ivinarstvoto se visoko razvi­ eni stopanski granki so odgleduvawe na visoko mle~ni kravi, merino ovci i `ivina. Po proizvodstvoto na grozje i vino i po odgleduvawe na cve}iwa Francija i Holandija se me|u najpoznatite vo svetot. Zemjite od Zapadna Evropa imaat visoko razviena mre`a na pati{ta kako i gusta mre`a na plovni reki i kanali.

E V R O P A

Turizmot se pove}e se razviva vo zna~ajna stopan­ ska granka. Toj e najrazven vo Francija i toa na Sre­ do­­zemnoto More, na ostro­ vot Korzika i na Alpite. Naj­ poznati turisti~ki centri se: Kan i Nica, a na Alpite: Gre­nobl i [amoni. Francija godi{no ja posetuvaat nad 75 milioni turisti. Pejsa` od Alpite vo Francija Aktivnosti na ~asot: - Kakvo stopanstvo ima{e Zapadna Evropa vo minatoto? - [to go zabrza razvojot na industrijata vo Zapadna Evropa? Ako saka{ pove}e da znae{ Zemjite na Zapadna Evropa imaat nad 1,5 milioni km. pati{ta od koi 95% se asfaltirani. Dr`avite od ovaa regija imaat i nad 20 iljadi km. kanalska i re~na mre`a na vnatre{ni plovni soobra}ajnici. Vo tekot na edna godina dr`avite na Zapadna Evropa gi posetuvaat nad 110 mil­ ioni turisti.

59


SEVERNA EVROPA Geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi Razgledaj, zapomni i nau~i: Razgledaj ja kartata vo u~ebnikot , zapomni gi i nau~i gi dr`avite vo Severna Evropa!

Helsinki

Severna Evropa

60

Severna Evropa kako regija gi opfa}a najsevernite oblasti na Ev­ ropa. Toa se: Skandinavskiot Poluostrov, Finskiot, Jiland i ostrovot Is­ land. Osven niv na ovaa regija pripa|aat golem broj na ostrovi i ostrovski grupi. Severna Evropa le`i prete`no na Skandinavskiot Poluostrov. Po­ radi toa ovie zemji ~esto se narekuvaat Skandinavski zemji. Severna Evropa izleguva na dva okeani: Atlantski i Severen Leden Okean. Od niv pogolemo zna~ewe ima Atlantskiot Okean. Toj so negovite rab­ ni moriwa: Norve{ko, Severno i Balti~ko More od tri strani ja ograni~uva ovaa regija so voda. Samo isto~nata strana e kopno. Vo ovie granici Sever­ na Evropa opfa}a 12% od teritorijata na Evropa. Severna Evropa ima povolna geografska polo`ba, bidej}i e {iroko ot­


vorena kon Atlantskiot Okean i Severnoto More. Niz niv minuvaat najzna~ajnite vodni soobra}ajnici {to ja povrzuvaat so drugite regii od Evropa i svetot. Balti~koto More koe dlaboko navleglo vo kopno ne e izolirano more, tuku ima svoe zna~ewe. Preku protocite Skagerak i Kategat toa se povrzuva so Severnoto More. Me|u toa so prokopuvawe na Kilskiot Kanal pomorskiot pat od Balti~ko vo Severno More e skraten za pove}e stotici kilometri. Geografskata polo`ba na ovaa regija ja pravi povolna i poluostrovot Jiland so ostrovite: Seland, Laland i Fin. Preku niv Severna Evropa se dobli`uva i povrzuva so Sredna Evropa {to e osobeno zna~ajno za trans­ port na stoki me|u dvete regii. Vo Severna Evropa po­stojat pet dr`avi i toa: Danska so glaven grad Kopenha­gen, Island so Rejkjavik, Norve{ka so Oslo, Finska so Hel­sinki i [vedska so Stokholm. Od dr`avite najgolemi po povr{ina se [vedska i Fin­ska, a najmali Danska i Island. Spored brojot na `iteli najgolema e [vedska, a najmala Island. Od gradovite najgolem broj naselenie ima Stokholm, a najmalku Rejk­ javik.

Oslo

E V R O P A

Stokholm

Aktivnosti na ~asot: - Koi dr`avi le`at vo Severna Evropa? - Zo{to Severna Evropa ima povolna geografska polo`ba?

Ako saka{ pove}e da znae{ Finska e zemja so nad 60 iljadi ezera. Danska e dr`ava bez planini. Norve{ka e zemja na golem broj zalivi - fjordovi sitni ostrovi - skjeri i visoramnini - fjeldi. Island e zemja na lednici i vulkani, a Rejkjo­ vik grad bez oxaci. [vedska e neutralna zemja - kako [vajcarija.

61


OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA UREDUVAWETO NA DR@AVITE

Dr`avite vo Severna Evropa imaat kapitalisti~ko ureduvawe, no se razlikuvaat po na~inot na upravuvawe. Taka Danska, Norve{ka i [vedska se kralstvo, a Island i Finska - republiki. Vo ureduvaweto na dr`avite me|u kralstvo i republika ima dosta sli~nosti kako {to se: pravo na glas, sobra足 nie, vlada, pratenici, ministri i drugo, no postojat i mali razliki. Danska po ustavot od 1953 godina, e kralstvo. Kralot go nasleduvaat negovite deca po ma{ka i `enska linija. Kralicata Margarita na prestolot e od 1972 godina. Taa ima odredena zakonodavna i izvr{na vlast koja ja deli so sobranieto (Parlamentot), a ja sproveduva preku ministrite. Sobranieto ima 179 pratenici koi se biraat na op{ti izbori za vreme od ~etiri godini. Kralicata go imenuva pretsedatelot na vladata i ministrite. Taa zasedava na dr`avnoto sobranie koe odlu~uva po razni pra{awa. Ako kralicata e otsutna go opolnomo{tuva pretsedatelot na vladata da ja vodi sednicata. Island po Ustavot od 1944 godina, e republika. Pravo na glas imaat site dr`avjani na Island postari od 18 godini. Pretsedatelot na Republikata go biraat gra|anite na op{ti izbori za vreme od ~etiri godini. Toj me|u drugoto go imenuva pretsedatelot na vladata. Sobranieto na Island ima 63 pratenici koi se biraat na op{ti izbori od gra|anite za vreme od ~etiri godini. Norve{ka po Ustavot od 1814 godina e kralstvo. Pravo da biraat i da bidat izbrani imaat site gra|ani na Norve{ka postari od 18 godini. Pravo na glas da biraat imaat i onie lica postari od 18 godini, koi 10 godini `iveat vo

62

Parlamentot na Norve{ka


Norve{ka. Od 1991 godina, na prestolot e kralot Herald V. Toj go nazna~uva pretsedatelot na Vladata, ministrite i drugite visoki dr`avni slu`benici. Kralot e vrhoven komandant na vojskata i voda~ na norve{kata crkva. Sobra­ nieto vo Norve{ka ima 165 pratenici koi se biraat na ~etiri godini. Done­ senite zakoni od sobranieto gi potvrduva kralot, no ima pravo i na veto - da gi odbie, odnosno da ne gi potpi{e. Finska po Ustavot od 2000 godina e republika. Pravo na glas imaat site finski dr`avjani pos­ tari od 18 godini. Na ~elo na republikata stoi pretse­ datel koj se izbira na op{ti izbori za vreme od {est go­ dini. Pretsedatelot na Fin­ ska gi imenuva pretsedate­ lot na vladata i ministrite. Dr`avnoto sobranie na fin­ ska ima 200 pratenici koi se izbiraat na op{ti izbori za vreme od ~etiri godini. Po ustavot od 1975 go­ dina [vedska e kralstvo. Na prestolot vo ovaa dr`ava Parlamentot na Finska e kralot Karl Gustav XVI. Toj nema nikakva politi~ka vlast. Dr`avnoto sobranie na [vedska ima 349 pratenici koi se biraat na ~etiri godini. Pretsedatelot na vladata go bira dr`avnoto sobranie, a na negov predlog se izbiraat i ministrite.

E V R O P A

Aktivnosti na ~asot: - Koi se sli~nostite vo ureduvaweto na dr`avite me|u kralstva i repub­ lika? - Kolku pratenici ima Sobranieto na Finska, a kolku na [vedska?

Istra`uva~ki aktivnosti: Istra`uvaj i doznaj koj go izbira pretsedatelot na dr`avata vo R. Make­ donija i na kolku godini se izbira, kolku pratenici ima Sobranieto (Par­ lamentot) i napravi sporedba so Finska!

63


ULOGATA NA RELJEFOT I KLIMATA VRZ @IVOTOT NA LU|ETO VO SEVERNA EVROPA

64

Reljefot vo Severna Evropa e prete`no planinski. Najgolem prostor opfa}aat Skandinavskite Planini. Tie na zapad se spu{taat strmno kon Norve{koto More, a na istok kon [vedska postepeno. Po svojot sostav Skan­ dinavskite Planini se stari gramadni planini. Vrvovite na ovie planini se zaramneti i se pretvoreni vo prostrani visoramnini. Takvite planin­ ski visoramnini se vikaat fjeldi. Fjeldite nastanale vo minatoto pod dejstvo na led­ nicite so koi bile pokrieni ovie planini. So dvi`eweto lednicite gi sni`uvale i gi zaramnuvale planinskite vrvovi sozdavaj}i visoramnini - fjeldi. Povisokite delovi na fjeldite se goli i se nao|aat pod ve~en sneg i mraz. Planinite se obrasnati so bor i ela i se bogati so `elezna ruda. Na planinite se nao|aat golem broj na ledni~ki ezera od koi istekuvaat brzi planinski reki. Vo reljefot na Island planinite vo severniot del se pod ve~en sneg i mraz i so golem broj na `ivi i ugasnati vulkani. Kako posledica od vulkanskata aktivnost na Is­ land ima golem broj na gejzeri i izvori so to­ pla voda. Nizinite opfa}aat pomal prostor. Tie se nao|aat vo ju`niot del na [vedska, na poluostrovot Jiland i na Finskiot Poluostrov. Me|u toa os­ ven vo Danska obrabotlivite po~vi vo drugite zemji na ovaa regija se mnogu mali. Poradi toa i u~estvoto na naselenieto {to se bavi so obrabotka na zemjata e malo, a mnogu pove}e odgleduvaat: goveda, ovci, irvasi i drugo. Vo Severna Evropa se zastapeni: atlantska, kontinentalna, suppo­ larna, polarna i planinska klima. Atlantskata klima e zastapena na zapadniot i severniot krajbre`en pojas na Severna Evropa. Taa se odlikuva so blagi i vrne`livi zimi i so sve`i leta. Golfskata struja ima zna~ajno vlijanie vrz klimata na Severna Evropa. Te~ej}i pokraj bregovite na Norve{ko More, taa prodira daleku na sever i vo zimskite meseci go zatopluva zapadniot marski breg na Norve{ka. Poradi Golfskata struja i najsevernoto pristani{te vo Evropa - Hamer­


fest nikoga{ ne zamrznuva. Ovaa struja ima golemo zna~ewe vrz `ivotot na lu|eto, bidej}i tie nepre~eno se bavat so ribolov vo tekot na celata godina, a voedno bez zastoj se odviva plovidbata i pomorskiot soobra}aj. Kontinentalnata klima najmnogu e zastapena vo vnatre{nite de足 lovi na Skandinavskiot Poluostrov opfa}aj}i go Botni~kiot Zaliv i Fin足 skiot Poluostrov. Kako posledica od ovaa klima Botni~kiot Zaliv e zam足 rznat 5 do 6 meseci vo godinata. Kolku se odi na sever od ovoj zaliv zimite stanuvaat podolgi i postudeni, a letata se pokratki. Ovaa klima go opfa}a prostorot na gusti iglolisni {umi od bor i ela (tajga) i uslovila `ivotot na lu|eto da se zasniva na {umarstvoto, drvnata industrija i industrijata za celuloza i hartija. Suppolarnata klima e zastapena vo severoisto~nite delovi na Severna Evropa. Ovaa klima se odlikuva so dolgi i studeni zimi {to traat od sedum do deset meseci vo godinata i so kratki i sve`i leta. Za vreme na kratkoto leto ledot i snegot se topat i se sozdavaat brojni bari i mo~uri{ta. Toga{ doa|aat mnogu ptici, izniknuvaat razni cve}iwa i trevi i o`ivuva prirodata. Toa e oblasta na tundrata. Vo toj period Laponcite gi doteruvaat svoite stada od irvasi vo tundrata. Vo tundrata lu|eto odat na lov po dive~ so skapoceno krzno. Polarnata klima e zastapena vo ostrovite na Severen Leden Okean. Planinskata klima e zastapena na povisokite planini i se odli足 kuva so dolgi i sne`ni zimi, a so kratki i sve`i leta. Planinite se bogati so rudi pa mnogu od lu|eto rabotat vo rudnicite.

Pejsa` od polarnata klima

E V R O P A

65


KARAKTERISTIKI NA MORSKIOT BREG I NEGOVOTO ZNA^EWE

Pogledaj, zabele`i, konstatiraj: Vo atlasot pogledaj go bregot na Skan­ dinavskiot Poluostrov zabele`i i konstatiraj: [to zabele`uva{ na bregot? Severna Evropa ima najrazgranet breg na svetot. Toj breg e eden od najubavite koj vishituva so svoite prirodni ubavini. Severna Evropa e po­ luostrov od tri strani obikolen so voda. Na sever Barencovoto More nav­ leglo dlaboko vo kopnoto i sozdalo golem broj na rtovi, zalivi, ostrovi i poluostrovi. Na zapad Norve{koto More u{te podlaboko navleglo vo ko­ pnoto po tesnite i dlaboki zalivi, so strmni i visoki strani. Takvite zali­ vi se vikaat fjordovi. Tie se mnogu `ivopisni. Od nivnita visoki strani te~at vo moreto mnogubrojni reki koi obrazuvaat preubavi vodopadi. Nekoi od fjordovite se dolgi i razgraneti po nekolku stotici kilometri. Takvi se: Oslofjord, Sognefjord i drugi. Pred fjordovite vo Norve{ko More ima nad 150 iljadi mali i karpesti ostrovi. Tie se vikaat skjeri. Dolgiot mor­ ski breg na Norve{koto More (17.000 km.) koj nikoga{ ne zamrznuva, kako i mnogu brojnite fjordovi vo nego ovozmo`ile povolni uslovi za razvojot

66

Fjord


na brodogradili{ta, pomorstvo, ribolov i trgovija. Toa e i glavnoto zani足 mawe na lu|eto vo toj prostor. Bogatstvoto na riba okolu Lofotskite Os足 trovi ovozmo`uva 70% od naselenieto da se zanimava so ribolov. Pokraj morskiot breg na Norve{koto More ima nad 200 fabriki za prerabotka na riba i nad 100 specijalni brodovi - fabriki za prerabotka i konzervirawe na riba. Od jugozapad Severnoto More dlaboko navleglo vo kopnoto preku protocite Skagerak i Kategat i se povrzilo so Balti~koto More. Bregot na Balti~koto More iako ne e tolku razgranet kako kaj Norve{koto More sepak ima golem broj na ostrovi, zalivi, protoci, poluostrovi i drugo. Od ostrovite najgolemi se: Seland, Gotland, Laland i Fin. Balti~koto More e bogato so riba pa zatoa na negovite zalivi postojat golem broj na ribarski naselbi. Osven toa vo tie zalivi se noa|aat i golemi brodogradili{ta. Bregot na Balti~koto More ima zna~awe za lu|eto {to `iveat tamu. Zatoa osven so ribolov tie se bavat so pomorstvo i trgovija. Morskiot breg na poluostrovot Jiland ima pove}e kratki zalivi {to se od golemo zna~ewe za razvoj na ribolovot, brodogradbata i trgovijata. Od osobeno zna~ewe na ovoj poluostrov e fjordot Lim koj dlaboko navlegol vo kopnoto. Poradi toa pokraj ovoj fjord ima ukotveno stotina ribarski brodovi koi odat na lov na haringa. Morskiot breg na Norve{koto, Barencovoto i Severnoto More koi nikoga{ ne zamrznuvaat (poradi vlijanieto na Golfskata struja) imaat golemo zna~ewe za `ivotot na lu|eto vo Severna Evropa. Tie gi naselile bregovite na tie moriwa i tamu izgradile gradovi, brodogradili{ta i rib足 arski floti. Bregot na Balti~koto More zna~i `ivot za stotici iljadi lu|e koi se zanimavaat so ribolov i pomorstvo.

E V R O P A

Aktivnosti na ~asot: - Opi{i go bregot na Norve{koto More! - [to se fjordovi?

Ako saka{ pove}e da znae{ Vo fjordovite, bregovite i ostrovite na Norve{koto More posto足 jat pove}estotini ribarski naselbi. Norve{ka e prva ribarska zemja vo Evropa so nad 200 fabriki za prerabotka na riba. Vo ribolovot u~estvuvaat golem broj na lu|e so nad 50 iljadi ribarski brodovi. Vo Norve{koto More okolu Lofotskite Ostrovi najmnogu se lovi bakalar, a vo Severnoto More - haringa.

67


NASELENIETO VO SEVERNA EVROPA NASELENIETO VO SEVERNA EVROPA

Naselenieto vo Severna Evropa go so~inuvaat prete`no narodi od Naselenieto vo Severna Evropa go so~inuvaat prete`no narodi od germanskata grupa. grupa. Toa Samo germanskata Toa se: se: Norve`ani, Norve`ani,[ve|ani, [ve|ani,Danci Dancii iIslandci. Islandci. Samo Fincite ii Laponcite Laponcite vo vo Laponija (oblast Fincite (oblast vo vo Severna SevernaEvropa) Evropa)seseposebna posebna grupa pripa|aatna namongolskata mongolskata grupa narodi `oltata grupanarodi. narodi. Tie Tie pripa|aat grupa narodi od od `oltata rasa.rasa. Dr`avi vo regijata Severna Evropa Dr`avi vo regijata Severna Evropa Dr`ava Danska Island Norve{ka Finska [vedska Vkupno

Povr{ina vo km2 43 096 102 819 323 758 338 145 449 964 1 257 782

Broj na Gustina na Glaven Dr`avno `iteli vo naselenost grad ureduvawe 2001 na 1 km2 5 358 000 124,3 Kopenhagen Kralstvo 284 000 2,8 Rejkjavik Republika 4 516 000 13,9 Oslo Krslstvo 5 185 000 15,3 Helsinki Republika 8 888 000 19,8 Stokholm Kralstvo 24 185 000 35

Tabela za u~enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno Tabela za u~enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno

68

Naselenieto vo vo Severna Severna Evropa Danska, Island, Naselenieto Evropa`ivee `iveevo vopet petdr`avi: dr`avi: Danska, Island, Norve{ka, Finska Finska ii [vedska. [vedska. Po svoeto svoeto dr`avno odod ovie Norve{ka, dr`avno ureduvawe ureduvawedve dve ovie dr`avi tri kralstva. kralstva.Dr`avite Dr`aviteododregijata regijataSeverna Severna Evropa dr`avi se se republiki, republiki, aa tri Evropa se retko naseleni. Na povr{ina za nad 50 pati pogolema od R.Makedonija se retko naseleni. Na povr{ina za nad 50 pati pogolema od R.Makedonija `ivee ne{to pove|e od 24 milioni `iteli. Najgusto se naseleni ju`nite `ivee ne{to pove|e Evropa, od 24 milioni `iteli. NajgustoOd se dr`avite naseleni ju`nite predeli na Severna a najretko severnite. Danska e predeli naselena na Severna Evropa, a najretko severnite. OdIsland dr`avite najgusto (124,3 `iteli na 1 km2), a najretko (2,8Danska `itelie na 1najgusto km2). Najgolema brojot na naselenie a najmalku `iveat najretko Island (2,8 lu|e `iteli na naselenapo(124,3 `iteli na 1 km2),e a[vedska, na Island. 1 km2). Najgolema po brojot na naselenie e [vedska, a najmalku lu|e `iveat Naselenieto vo Severna Evropa ima `ivoten standard najvisok vo na Island. svetot. Uslovite za `ivot: stanbeni, zdravstveni, higienski, kulturni se me|u najpovolnite gi re{ila dr`avata pozitivno za sekoj Naselenieto vo vo svetot. SevernaNiv Evropa ima `ivoten standard najvisok vo nejzin gra|anin. Obrazovanieto kaj ovie narodi e na najvisok stepen. Nepissvetot. Uslovite za `ivot: stanbeni, zdravstveni, higienski, kulturni se meni nema. Lu|eto od Severna Evropa se poznati kako mnogu vredni, discime|u najpovolnite vo svetot. Niv gi re{ila dr`avata pozitivno za sekoj plinirani, rabotlivi i ~esni. Socijalnata za{tita i pravata na decata, manejzinrabotnicite gra|anin. Obrazovanieto kajre{eni ovie narodi e na demokratski najvisok stepen. jkite, i starite lica se na najdobar na~in. Poradi takvi progresivni naselenieto Severna `ivee vo Nepismeni nema. Lu|eto odmerki Severna Evropa se vo poznati kakoEvropa mnogu vredni, prosek najdolgo na svetot. 65


Naselenieto od Severna Evropa go neguva svojot jazik, obi~ai i kul­ tura {to e vidlivo od pove}e primeri koga }e se posetat tie zemji. Nar­ odite od Severna Evropa od sekoga{ bile svrteni kon moreto, osobeno Norve`anite i Dancite. Nivnite brodovi i denes plovat po mnogu moriwa i okeani. Tie se poznati kako smeli moreplovci, no i kako istra`uva~i. Nivnite pretci prvi pristignale vo Amerika (500 godini pred Kolumbo), a voedno prvi go otkrile kontinentot Antarktik (Amundzen vo 1911 godina).

E V R O P A

Univerzitet vo [vedska Aktivnosti na ~asot: - Koi narodi `iveat vo Severna Evropa? - Koja od dr`avite ima najgolem broj na naselenie, a koja najmalku?

Za onie {to u~at pro{ireno i prodlabo~eno Od geografskata ~itanka pro~itaj go ~etivoto “Petstotini godini pred Kolumbo” ili “Amundzen - prv istra`uva~ na Ju`niot Pol” i napi{i kratok esej koj pokasno }e go pro~ita{ pred oddelenieto.

Istra`uva~ki aktivnosti: Ako ima{ rodnini, kom{ii ili prijateli koi `iveat vo nekoja od zem­ jite vo Severna Evropa doznaj od niv pove}e za obi~aite i kulturata na tie narodi i napi{i kratok sostav.

69


PRIRODNITE RESURSI I STOPANSTVOTO NA SEVERNA EVROPA

70

Severna Evropa e bogata so prirodni resursi. Najgolemo prirodno bo­ gatstvo vo ovaa regija se {umite od bor i ela. Tie vo Finska opfa}aat 57% od nejzinata teritorija, vo [vedska 51% i vo Norve{ka 25%. Bogatstvoto od {umi pridonese golem razvoj na drvnata industrija. Denes vo ovaa indus­ trija raboti golem broj od naselenieto vo mnogubrojnite pilani i fabriki za prerabotka na drvoto. Vo niv se dobiva: rezana gra|a, name{taj, celu­ loza, hartija, {perplo~i i dr. Spored proizvodite od drvo Severna Evropa go zazema prvoto mesto vo Evropa. Mnogu zna~ajno prirodno bogatstvo vo zemjite na Severna Evropa se rekite. Tie se brzi, so mnogu vodopadi, te~at niz tesni dolini i klisuri, imaat golema hidroenergetska sila i se pogodni za izgradba na hidrocen­ trali. Vkupnata energetska snaga na site reki vo regijata e proceneta na nad 300 milijardi kwh. Po proizvodstvoto na elektri~na energija spored brojot na `iteli Norve{ka i [vedska go zazemaat prvoto mesto vo Evropa. Tie proizveduvaat deset pati pogolemo koli~estvo elektri~na struja od ona {to im treba, pa zatoa ja izvezuvaat vo drugi zemji. Vo Severna Evropa golemo prirodno bogatstvo se i raznovidnite rudi. Od niv najpoznata e `eleznata ruda koja sodr`i 70% na metal. Taa se vadi vo kolinata na gradot Kiruna. Osven nea ima bakarna, olovno-cinkova ruda, zlato, srebro i nafta. Zna~ajni prirodni resursi se i okolnite mori­ wa: Norve{ko, Severno i Barencovo koi se osobeno bogati so riba, kako i mnogubrojnite ezera na koi e razvien ribolovot. Vo Island najgolemo prirodno bo­ gatstvo se pasi{tata i izvorite so topla voda - gejzeri. So niv se zatopluvaat site ku}i, a voedno i mnogu­ brojnite oran`erii so gradinarski kulturi. Vo Danska prirod­ nite resursi se sos­ tojat vo golemiot broj na obrabotlivi po~vi koi opfa}aat 63% od nejzinata teritorija. Transport na drva


Severna Evropa e visoko razviena stopanska regija. Vo nea se razvi­ eni skori site industriski granki i toa: drvnata, metalnata, metalurgijata, elektroma{inskata, avtomobilskata, prehranbenata i drugi. Severna Evropa, osven Danska ima malku obrabotlivo zemji{te. Toa vo Island iznesuva pomalku od 1%, vo Norve{ka 3%, vo Finska 8% i vo [vedska (9%) od vkupnata teritorija. No, sepak Severna Evropa e visoko razviena zemjodelska zemja. Zemjodelstvoto e celosno mehanizirano i se ostvaruvaat visoki prinosi. Vo Severna Evropa najmnogu se odgleduvaat fura`ni (krmni) kulturi: lucerka, graor, detelina i oves, a mnogu pomalku: p~enica, kompir, {e}erna repka i ja~men. Najrazviena zemjodelska granka e sto~arstvoto. Tamu se odgleduvaat visoko mle~ni kravi na sovremen na~in vo farmi, potoa ovci i drugo. Po proizvodstvoto na mleko i mle~ni proiz­ vodi Severna Evropa zazema vode~ko mesto vo Evropa. Taka vo [vedska mlekoto se deli besplatno vo u~ili{tata, bolnicite, gradinkite i na drugi mesta. Turizmot e vo razvoj vo Severna Evropa. Najposetena zemja od tur­ istite e Norve{ka i toa poradi fjordovite, skijawe, kajak na brzi vodi

E V R O P A

i dr. Zemjite od Severna Evro­ pa izvezuvaat: `elezo, ribi, meso, drvo, har­ tija, avtomobili i mle~ni proiz­ vodi, a vnesu­ vaat: jaglen, naf­ ta, ju`no ovo{je, grozje, vino i dr.

Ribarski brodovi vo Norve{ko more

Ako saka{ pove}e da znae{ Rejkjavik na Island e edinstven grad vo Evropa izgraden od drveni ku}i i {to nema oxaci na ku}ite. Zatopluvaweto vo domovite se vr{i so toplata voda od gejzerite. Vo Island ima oran`erii vo koi se odgledu­ vaat gradinarski kulturi i grozje. Tie se zatopluvaat od gejzerite.

71


SREDNA EVROPA Geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi

Razgledaj ja kartata vo u~ebnikot zapomni i odgovori: Koi se dr`avite vo Sredna Evropa i na koi moriwa izleguva taa?

Karta na Sredna Evropa

72

Sredna Evropa go zazema sredi{niot del od kontinentot Evropa. Taa e smestena me|u Severna, Ju`na, Zapadna i Isto~na Evropa. Sredna Evropa kako regija ima povolna geografska polo`ba, bidej}i niz nea minuvaat zna~ajni soobra}ajni pati{ta: kopneni, kanalski, re~ni i vozdu{ni koi ja povrzuvazat so drugite regii na Evropa kon istok, zapad, sever i jug. Povolnata geografska polo`ba se dol`i i na izlezot na ovaa regija na tri moriwa: Severno, Balti~ko i Crno More. Od niv najgolemo zna~ewe ima Severnoto More, bidej}i niz nego minuvaat najzna~ajnite vodni pati{ta


kon drugite moriwa i okeani vo svetot. Osven Germanija, Polska i Romani­ ja koi imaat izlez na more, drugite {est dr`avi se kontinentalni zemji. Me|utoa i tie imaat izlez na more preku dve zna~ajni me|unarodni i plovni reki: Dunav i Rajna. Dunav e plovna reka od gradot Ulm vo Germanija do Crnoto More. Toj so ploven kanal e povrzan so rekata Majna, a Majna so re­ kata Rajna. Taka e sozdaden eden dolg voden pat koj gi povrzuva Crnoto so Severnoto More. Na toj voden pat se povrzani devet podunavski zemji. Od niv pet se vo Sredna Evropa i toa: Germanija, Avstrija, Slova~ka, Ungarija i Romanija, a dve vo Ju`na i dve vo Isto~na Evropa. Rekata Rajna, pak, ja povrzuva [vajcarija so Severnoto More, a preku Majna so Crnoto More. So ploven kanal Rajna e povrzana so rekata Rona vo Francija i e sozdaden ploven pat koj gi povrzuva Severnoto so Sredozem­ noto More.

E V R O P A

Vo Sredna Evropa se nao|aat dr`avite: Germanija so glaven grad Ber­ lin, Avstrija so Viena, Slova~ka so Bratislava, Ungarija so Budimpe{ta, Lihten{tajn so Vaduz, Romanija so Bukure{t, Polska so Var{ava i [vajcarija so Bern. Site ovie dr`avi opfa}aat 12% od teritorija­ ta na Evropa. Od ovie dr`avi najgolema po povr{ina i naselenie e Germanija, a na­ jmala Lihten{tajn. Dunav

Aktivnosti na ~asot: - Zo{to Sredna Evropa ima povolna geografska polo`ba? - So koi moriwa Dunav i Rajna ja povrzuvaat Sredna Evropa?

Za onie {to u~at pro{ireno i prodlabo~eno Pro~itaj od geografskata ~itanka za rekata Dunav i napravi kratok esej.

73


OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA UREDUVAWETO NA DR@AVITE (Pro{ena nastavna sodr`ina za u~enicite koi u~at pobrzo, prodlabo~eno i pro{ireno)

74

Dr`avite vo Sredna Evropa po svoeto ureduvawe se repulbiki, osven Lihten{tajn koj e kne`evstvo. Germanija e sojuzna dr`ava sostavena od 16 sojuzni republiki. Site tie imaat svoe sobranie (Parlament) i svoja vlada. Me|u toa imaat obvrska da gi sproveduvaat sojuznite zakoni i odluki doneseni od sojuznata Vlada. Vo Germanija postoi Sojuzno Sobranie (Bundestag) so 603 pratenici koi se biraat na ~etiri godini i sojuzna Vlada (Bundesrat) so 69 pratenici - pret­ stavnici od sojuznite republiki. Sekoja sojuzna republika ima najmalku po tri pratenici {to zavisi od brojot na `iteli (do 2 milioni 3 pratenici, od 2-6 milioni 4 pratenici, od 6-7 milioni 5 pratenici i nad 7 milioni 6 pratenici) Vo Germanija pravo na glas imaat site gra|ani nad 18 godini i site Germanci so stalno mesto na `iveewe vo drugi zemji. Pretsedatelot na dr`avata se izbira na 5 godini od strana na so­ juznoto sobranie (Bundestag). Germanija e ~len na Evropskata zaednica. Polska po Ustavot 1997 godina, e domokratska parlamentarna repub­ lika. Pretsedatelot na dr`avata se izbira na op{ti izbori za vreme od pet godini. Toj e vrhoven komandant na vojskata i go imenuva pretsedatelot na Vladata . Polska ima dvodomno sobranie sostaveno od dolen dom (Sejm) so 460 pratenici i goren dom (Senat) so 100 pratenici. Site tie se biraat za vreme od ~etiri godini. Polska e ~lenka na Evropskata zaednica. Romanija po Ustavot od 1991 godina, e demokratska parlamentarna re­ publika. Golemoto Narodno Sobranie se sostoi od Zastapni~ki dom so 343 pratenici i Senat od 143 pratenici. Site tie se izbiraat za vreme od ~etiri godini. Pretsedatelot na dr`avata se izbira za vreme od ~etiri godini, i toj ne smee da bide ~len na niedna partija. Toj go imenuva pretsedatelot na Vla­ data, a na negov predlog i ministrite. Romanija e ~lenka na Evropska Unija. Avstrija e parlamentarna sojuzna republika koja se sostoi od devet sojuzni republiki. Na ~elo na dr`avata stoi pretsedatel koj se izbira za vreme od {est godini. Narodnoto sobranie ima 183 pratenici koi se izbi­ raat na op{ti izbori za vreme od ~etiri godini. Za da stane pratenik sekoj mora da osvoi 4% od glasovite. Pravo na glas imaat site gra|ani postari od 18 godini. Avstrija e ~lenka na Evropskata Unija.


^e{ka e republika po Ustavot od 1992 godina. Taa ima Zastapni~ki dom so 200 pratenici koi se izbiraat na ~etiri godini i Senat so 81 ~len koj se izbira na {est godini. Pretsedatelot na dr`avata go biraat dvata doma, a toj go imenuva pretsedatelot na vladata. Lihten{tajn po ustavot od 1921 godina e kne`estvo na ~elo so kne­ zot Hans Adam II. Toj vodi otvorena me|unarodna politika na dobrososedski odnosi. Vo 1990 godina Lihten{tajn stana ~lenka na ON (Obedineti Nacii).

E V R O P A

Parlamentot vo Budimpe{ta Ungarija na izborite vo 1990 godina, postana demokratska parlamen­ tarna republika. Na ~elo na dr`avata stoi pretsedatel koj dava predlog za pretsedatel na vladata (premier). Ungarija e ~lenka na Evropskata Zaed­ nica (Unija). Slova~ka po ustavot od 1992 godina e demokratska parlementarna Republika - Pravo na glas imaat site gra|ani nad 18 godini. Na ~elo na dr`avata stoi pretsedatel koj se izbira na op{ti izbori za vreme od pet godini. Dr`avnoto Sobranie na Slova~ka ima 150 pratenici koi se izbi­ raat na ~etiri godini. [vajcarija po noviot Ustav od 2000 godina e parlamentarna sojuzna re­ publika (konfederacija) sostavena od 20 kantoni i 6 polukantoni. Site tie se samostojni. Pravo na glas imaat site gra|ani nad 18 goidni, kako i onie so postojano mesto na `iveewe vo drugi zemji. Sojuznoto sobranie (parlament) se sostoi od Nacionalen Sovet so 200 pratenici i Sovet na kantonite so 46 pratenici po dva od sekoj kanton i po eden od sekoj polukanton. Sojuznata Vlada se sostoi od 7 ~lena koi se izbiraat na ~etiri godini. Pretsedate�� lot na republikata (konfederacija) se izbira na edna godina i nema nikakvi posebni prava, osven {to ja pretstavuva dr`avata. Gra|anite vo [vajcarija imaat pravo da odlu~uvaat za site va`ni pra{awa na refe­rendum. Istra`uva~ki aktivnosti: Istra`uvaj i napravi sporeduvawe na kolku godini se izbira pretsed­ telot vo R. Makedonija, kolku pratenici ima Sobranieto (parlamentot) koj go predlaga pretsedatelot na Vladata, a kaj ministrite i kolku go­ dini trae mandatot na pratenicite.? Od soznanieto napravi esej!

75


OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA RELJEFOT I KLIMATA VO SREDNA EVROPA

Vo Sredna Evropa se zastapeni ~etiri reljefni celini i ~etiri kli­ matski tipa. Najzna~ajni reljefni celini se: Srednoevropskata Nizina (Germansko-polska Nizina), Sredno-germanskite i ^e{kite planini, Alpi i Karpati i Panonska i Vla{ka Nizina. Srednoevropskata Nizina se prostira vo severniot del na Sredna Evropa, glavno, vo Germanija i Polska. Na sever ovaa nizina se protega od Severnoto i Balti~koto More, a na jug postepeno preminuva vo ridesto i nisko planinsko zemji{te. Vo minatoto taa bila pokriena so debel sloj na mraz. So topewe na mrazot ostanale mo~uri{ta i ledni~ki ezera. Nizinata nema mnogu plodni po~vi, no so primena na ve{ta~ki |ubriva se postigaat visoki prinosi vo zemjodelstvoto. Niz nizinata te~at golem broj na golemi i plovni reki povrzani me|u sebe so kanali. Sredno germanskite i ^e{kite Planini se protegaat vo sredi{niot del na Sredna Evropa. Toa se: Harc, Ajfel, Tirin{ka Gora, [varcvald, [umava, Krkono{i i drugi. Ovie planini se stari po postanok i zatoa imaat zaramneti vrvovi i blagi strani. Tie se bogati so rudi, {umi i pasi{ta. Alpite i Karpati­te go opfa}aat ju`niot i jugo­isto~niot del na Sredna Evropa i po postanok se mladi planini. Vrvovite na Alpite nad 3 000 metri se pokri­ eni so ve~en sneg i od niv se spu{taat i lednici. Ta­ kov e lednikot Ale~. Vo podno`jeto na Alpite led­ nicite sozdale golem broj na ledni~ki ezera. Alpite i Karpatite se bogati so {umi i pasi{ta. Panonskata Nizina od site strani e opkolena so Alpite, Karpatite i Di­ narskite Planini. Taa e dno na nekoga{noto Panon­ sko More, a podocna ezero. 76

Karpati­te


Ova ezero pred mnogu vekovi isteklo vo Crno More preku \erdapskata Kli­ sura. Rekite koi se vlivale vo ezeroto predlo`ile da te~at po dnoto na isu{enoto ezero nosej}i pesok, glina i mil i go talo`ele vrz ezerskiot talog. Taka nastanale mnogu plodni po~vi vo Panonskata Nizina od humus i les. Niz Panonskata Nizina ima pove}e niski i sredno visoki planini, no tie se osameni i li~at na “ostrovi” vo prostranata nizina. Niz nizinite te~at pove}e reki od koi najgolemi se Dunav i Tisa. Tie se izlivaat od svoite korita i formiraat re~ni ezera, bari i mo~uri{ta. Vla{kata Nizina se prostori me|u Ju`nite Karpati na sever i Dunav na jug. Taa ima mnogu plodni po~vi na koi se odgleduvaat razni poljodelski kulturi. Niz Vla{kata Nizina te~at golem broj na reki - pritoki na Dunav. Vo Sredna Evropa se zastapeni: atlantskata, umereno-kontinetalnata, kon­ tinentalnata i planiskata klima Atlantskata klima navleguva preku Severnoto More i e zastapena vo severozapadnite delovi na Isto~noevropskata Nizina (Germansko-pol­ ska). Taa klima se odlikuva so blagi, vla`ni i vrne`livi zimi, a so sve`i leta. Umereno-kontinentalnata klima e zastapena vo sredi{nite delovi na Sredna Evropa vo oblasta na starite gramadni planini. Tamu vladeat ume­ reno ladni zimi i umereno topli leta. Kontinentalnata klima e za­ stapena vo severisti~nite delovi na Germansko-polskata Nizina, potoa vo isto~nite delovi na Panonskata Nizina i vo Vla{kata Nizina . Ovaa klima se odlikuva so ladni i vetro­ viti zimi, a so topli i suvi leta. Planinskata klima vo Sredna Evro­ pa e zastapena na Alpite, Karpatite i na drugi povisoki planini. Taa se odlikuva so dolgi, ladni i sne`ni zimi, a so kratki i sve`i leta.

E V R O P A

Aktivnosti na ~asot: - Koi se stari planini vo Sredna Evropa? - So {to se bogati Alpite i Karpatite? Istra`uva~ki aktivnosti: So pomo{ na atlasot pronajdi gi niskite i srednovisokite planini vo Panonskata Nizina i nivnite imiwa zabele`i gi vo tvojata rabotna tetratka!

77


PANONSKATA NIZINA I NEJZINOTO ZNA^EWE ZA RAZVOJOT NA STOPANSTVOTO

Vo porane{noto Panonsko More, a pokasno ezero, se talo`ele pesoklivo - glinesti naslagi i ostatoci od izumreni organizmi. Tie ja dale osnovata na dene{nite najgolemi prirodni bogatstva na ovaa nizina: plodnoto zemji{te, naftata i zemniot gas. Ovie bogatstva go potiknale razvojot na stopanstvoto i ovozmo`ile vo Panonskata Nizina da se razvijat pove}e zemjodelski i indus足 triski granki. Panonskata Nizina spa|a vo najplodnite nizini vo Evropa. Nejzinite po~vi sodr`at humus na koj uspevaat razni zemjodelski kulturi. Od poledel足 skite kulturi najmnogu se odgleduvaat `ita: p~enica, p~enka, oriz, ja~men, oves i dr. Od industriskite: son~ogled, maslodajna repka, {e}erna repka, soja, len, konop, tutun i drugo, a od gradinarskite skoro site.

Son~ogled vo Panonskata Nizina

78

Vo Panonskata Nizina na golemi povr{ini se odgleduvaat i fura`ni (krmni) kulturi: lucerka, graor, detelina, fura`na p~enka i drugo. Denes gol足 emo vnimanie se posvetuva na podigawe novi ovo{tarnici i lozja. Golemoto proizvodstvo na `itni i industriski kulturi ovozmo`i vo Panonskata Nizina da se razvie prehranbenata industrija. Vo ramkite na ovaa industrija vleguvaat niza industriski granki, Me|u niv pozna~ajni se:


melni~kata industrija, industrijata za testenini, industrijata za {e}er, in­ dustrijata za meso i suvomesni proizvodi, industrijata za maslo i konzervnata industrija. Melni~kata industrija gi prerabotuva p~enicata, p~enkata, ja~menot i ovesot vo bra{no i trici, a industrijata za testenini vo makaroni, {pageti i drugo. Industrijata za {e}er ja prerabotuva {e}ernata repka, a industri­ jata za maslo: son~ogledot, maslodajnata repka, sojata i drugo. Industrijata za meso proizveduva suvomesni proizvodi: kolbasi, pa{teti, salami i drugo, a konzervnata industrija: konzervirano ovo{je i zelen~uk, konzervirano meso i konzervirana riba. Site ovie granki se zastapeni vo mnogu pogolemite, no i po­ mali gradovi vo Panonskata Nizina. Taka samo melnici ima nad 500, fabriki za {e}er nad 40, za maslo 50 i drugi. Vo Panonskata Nizina zna~ajna zemjodelska granka e sto~arstvoto. Najrazvieni sto~arski granki se: govedarstvoto, sviwarstvoto i `ivinarstvo­ to. Govedata, sviwite i `ivinata se odlgeduvaat na sovremen na~in vo farmi. Tie gi zadovoluvaat potrebite na naselenieto {to go opfa}aat prostorot na Panonskata Nizina, a slu`at i za izvoz vo drugi zemji.

E V R O P A

Naftata i zem­ niot gas se zna~ajno prirodni bogatstvo koe vo Panonskata Nizina se sre}ava na pove}e mesta. Vo pono­ vo vreme se otkrivaat i novi naftonosni iz­ vori, a potragata za nafta prodol`uva. Denes rafinerii na nafta ima na pove}e mesta. Rafinerija za nafta Niz Panonskata Nizina e razviena mre`a od vnatre{ni plovni pati{ta. Nea ja so~inuvaat tekovite na golemite plovni reki Dunav i Tisa i kanalite za re~na plovidba, navodnuvawe i odbrana od poplavi. Prirodnoto bogatstvo ovozmo`ilo vo Panonskata Nizina da se razviva stopanstvoto poradi {to taa e gusta naselena nizina.

79


ALPITE I NIVNOTO ZNA^EWE ZA ZEMJITE OD SREDNA EVROPA

Alpite se najvisokite planini vo Sredna Evropa. Tie imaat golemo zna~ewe ne samo za zemjite na koi pripa|aat: Avstrija, [vajcarija, Germanija i Lihten{tajn tuku i za po{irok geografski prostor. Preku niv vodat najkrat­ kite pati{ta od Severna Evropa do Ju`na Evropa i Sredozemnoto More. Al­ pite preku `elezni~ki prugi i sovremeni pati{ta, Sredna Evropa ja povrzu­ vaat so dr`avite na Apeninskiot i Balkanskiot Poluostrov. Alpite imaat golemo zna~ewe za zemjite od Sredna Evropa. Toa se sos­ toi od prirodnoto bogatstvo na ovie planini: {umi, livadi i pasi{ta, vodna snaga na rekite, prirodnite ubavini od ezera, lednici i izobilstvoto na sneg i drugo. [umite od dab, buka, bor, ela i smreka zafa}aat golem prostor vo zemjite na Sredna Evropa. Tie vo Avstrija opfa}aat 38% od nejzinata terito­ rija, vo [vajcarija 25% vo Lihten{tajn 24% i vo Germanija pomalku od 10%. Bogatstvoto od {umi ovozmo`ilo razvoj na drvnata industrija, kako i indus­ trijata za hartija i celuloza. Denes vo ovaa industrija rabotat golem broj na

Pejsa` od Alpite 80


rabotnici koi izvezuvaat rezana gra|a i hartija. Livadite i pasi{tata se {iroko rasprostraneti na Alpite. Tie vo [vajcarija zafa}aat 51%, a vo Avstrija 27% od nejzinata teritorija. Bogat­ stvoto na so~na treba ovozmo`ilo razvoj na govedarstvoto i ov~arstvoto. Vo govedarstvoto se odgleduvaat visoko mle~ni kravi koi davaat i do 4 000 litri mleko vo godinata. Mlekoto od visokite alpski strani do naselenite mesta se trasportira preku mlekovodi. Potrebite od mle~ni proivodi gi zadovolu­ vaat doma{nite potrebi, a golem del se izveduvaat vo drugi zemji. Vodnata snaga na rekite: In, Salzah, Ens, Drava, Mura i drugi pretsta­ vuvaat golemo prirodno bogatstvo za dobivawe na elektri~na energija. Tie se brzi, polnovodni, te~at niz tesni klisuri i na niv se izgradeni golem broj na hidrocentrali. Proizvodstvoto od elektri~na energija. dobieno od alpskite reki, gi zadovoluva doma{nite potrebi, a golem del se izvezuva vo Ju`na Ev­ ropa. Prirodnite ubavini na Alpite privlekuvaat golem broj na turisti vo letniot i zimskiot period vo godinata. Golemiot broj na ledni~i ezera na Al­ pite spa|aat me|u najposetenite. Od niv posebno se zna~ajni: Ciri{koto, @ enevskoto, Bodenskoto, Lemanskoto i ezeroto Lugano. Golemiot broj na led­ nici kako Ale~ i drugi se cel na mnogu posetiteli i nau~nici. Planinskite strani vo letniot period so ~istiot i nezagaden vozduh se pravi vozdu{ni bawi za lekuvawe na nekoi bolesti. Vo zimskiot period tie se ispolneti so site qubiteli na snegot i zimskite sportovi. Prirodnite ubavini na Alpite ovozmo`ile vo zemjite na Sredna Ev­ ropa da se razvie edna od najzna~ajnite stopanski granki - turizmot. Denes za potrebite na turizmot vo Avstrija, [vajcarija i Germanija se izgradeni golem broj na hoteli, odmarali{ta, planinski domovi, `i~ari, skokalnici i drugo. Toa ovozmo`ilo da se ravijat i zna~ajni turisti~ki centri. Od niv najpoznati se: Kicbihel, Sent Moric, Insbruk, Garmi{partenkirhen i dr.

E V R O P A

@enevsko Ezero 81


REKITE I NIVNOTO ZNA^EWE ZA @IVOTOT NA LU|ETO

Razmisli i odgovori: Zo{to se zna~ajni rekite za edna zemja?

82

Rekite vo Sredna Evropa pripa|aat na ~etiri morski sliva i toa na: Severnoto, Balti~koto, Crnoto i Sredozemnoto More. Od site reki vo Sredna Evropa najgolemo zna~ewe za `ivotot na lu|eto imaat Dunav i Rajna. Dunav e edna od najzna~ajnite me|unarodni plovni reki vo Evropa. Od izvorot pod planinata [varcvald vo Germanija, do utokata vo Crno More, Du­ nav e dolg 2857 km. So ovaa dol`ina toj e vtora reka vo Evropa, a prva koja povrzuva devet evropski zemji. Od niv pet se vo Sredna Evropa: Germanija, Avstrija, Slova~ka, Ungarija i Romanija, a dve vo Ju`na i dve vo Isto~na Ev­ ropa. Pronajdi gi na karta tie dr`avi? Dunav e plovna reka od gradot Ulm vo Germanija do utokata vo Crno More. Me|utoa toj so kanal e povrzan so rekata Majna, a taa so rekata Rajna. Preku ovoj kanal Dunav - Majna - Rajna e sozdaden ploven pat od Crnoto do Severnoto More vo dol`ina nad 3000 km. Vodite na Dunav osven za soobra}aj se koristat za navodnuvawe, ribolov i hidroenergija. Dunav e bogat so ribi. Vo nego se mresti ribata moruna koja dostiga te`ina i do dva tona (2000 kgr.) Na Dunav se izgradeni tri golemi hidrocentrali i pove}e hidrosistemi i kanali za navodnuvawe i za soobra}aj. Za odbrana od poplavi izgradeni se pove}e na­ sipi i odvodni kanali. Rajna ima najgolemo soobra}ajno zna~ewe za zemjite na Sredna Evropa, bidej}i te~e niz industriski najrazvienoto podra~je vo Evropa. Taa izvira od Alpite vo [vajcarija i te~e niz Bodenskoto Ezero, potoa kako grani~na reka me|u Germanija i Francija i preku Holandija se vliva vo Severnoto More. Rajna e plovna od gradot Bazel vo [vajcarija do utokata vo Severnoto More. Taa so plovni kanali e povrzna so rekite so Francija, Belgija, Holandija i so pove}e reki vo Germanija. So mre`ata od plovni reki i kanali Rajna gi povr­ zuva industriski najrazvienite podra~ja na Sredna i Zapadna Evropa. Poradi toa plovniot sistem na Rajna se smeta za najprometen vo svetot. Vo Severnoto More se vlivaat Ems, Vezer i Laba. Pri utokite ovie reki gradat estuari. Tie se osobeno zna~ajni za brodovite koi za vreme na plima vplovuvaat podlaboko vo kopnoto. Na estuarot na Vezer se razvil gradot Bre­ men, a na estuarot na Laba - Hamburg i na estuarot na Ems - Enden. Site ovie


reki se povrzani me|u sebe so pove}e plovni kanali i imaat golemo zna~ewe za soobra}ajot. Vo Balti~koto More se vlivaat Odra i Visla, a vo Sredozemnoto More - Rona. Tie se plovni reki i imaat golemo zna~ewe za re~niot soobra}aj. Rekite vo Sredna Evropa imaat golemo zna~ewe za `ivotot na lu|eto koi `iveat na nivnite bregovi. Preku rekite se vr{i najeftin prevoz na sto足 ki. Osven toa nivnite vodi se koristat za navodnuvawe, ribolov, za dobivawe na elektri~na energija preku hidrocentralite i drugo. Vo minatoto, no i denes golemi problemi za lu|eto i naselbite rekite sozdavaat so poplavite. Za od足 brana od niv se gradat: nasipi, brani, odvodni kanali i drugo.

E V R O P A

Re~en soobra}aj po Rajna Aktivnosti na ~asot: - Koi reki imaat najgolemo zna~ewe za zemjite na Sredna Evropa? - [to se gradi za odbrana od poplavite?

Ako saka{ pove}e da znae{ Pro~itaj go ~etivoto od geografskata ~itanka za rekata Dunav i napi{i kratok esej.

83


NASELENIETO VOSREDNA SREDNA EVROPA NASELENIETO VO EVROPA Vo Sredna Evropa `iveat narodi od trite golemi narodnosni grupi:

Germani, Vo Sredna `iveat narodi od trite golemi narodnosni grupi: Sloveni Evropa i Romani. Germanski narodi se: Germancite, Avstrijcite Germani, i Romani. Germanski narodi Germancite, Avstrijcite i del od Sloveni [vajcarcite so germansko poteklo. Odse: slovenskata grupa narodi i del od [vajcarcite so germansko poteklo. Od slovenskata grupa narodi tamu tamu `iveat: Poljaci, ^esi, Slovaci i Lu`i~ki Srbi, a od romanskata grupa `iveat: Poljaci, ^esi, Slovaci i Lu`i~ki Srbi, a od romanskata grupa narodi narodi i Romanci i so [vajcarci so i francusko italijanskopoteklo. i francusko poteklo. Romanci [vajcarci italijansko Ungarcite pripa|aat na ugro-finskata grupa `oltata rasa. Osven vo Sredna Evropaniv `iveat Ungarcite pripa|aat naod ugro-finskata grupa od niv `oltata rasa. Osven vo i drugi narodi od`iveat koi najbrojni Turcite. Sredna Evropa i drugi se narodi od koi najbrojni se Turcite. Spored brojot na naselenieto vo Sredna Evropa najmnogu `iveat Ger足 Spored brojot na naselenieto vo Sredna Evropa najmnogu `iveat mani, a najmalku Romani. Najbrojno naselenie ima Germanija, a najmalku Germani, a najmalku Romani. Najbrojno naselenie ima Germanija, a najmalku Lihten{tajn. Lihten{tajn. Dr`avi vo regijata Sredna Evropa Dr`avi vo regijata Sredna Evropa Dr`ava

Povr{in a vo km2 Avstrija 83 859 Germanija 357 022 Lihten{taj 160 Polska 312 685 Romanija 237 500 Slova~ka 49 035 Ungarija 93 030 ^e{ka 78 866 [vajcarija 41 285

Broj na Gustina na `iteli vo naselenost 2001 na 1 km2 8 069 00 96,2 82 386 000 230,8 33 000 206,3 38 647 000 123,6 22 413 000 94,4 5 410 000 110,3 10 190 000 109,5 10 269 000 130,2 7 222 000 174,9

Vkupno

184 639 000

12 534 42

Glaven grad

Dr`avno ureduvawe

Viena Berlin Vaduz Var{ava Bukure{t Bratislava Budimpe{ta Praga Bern

Republik Sojuzna Repub, Kne`estvo Republika Republika Republika Republika Republika Konfederacija (Sojuzna republika

Tabela za u~enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno Tabela za u~enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno

84

Vo Sredna Sredna Evropa Evropa najgolem najgolembroj brojododnaselenieto naselenietogogoima ima prifatenohris足 Vo prifateno tijanstvoto kakokako religija i tiei se katolici. hristijanstvoto religija tieprete`no se prete`no katolici. Vo minatoto Sredna Evropa kako regija bila zafatena od golemi emi足 Vo minatoto Sredna Evropa kako regija bila zafatena od golemi gracii na naselenieto. Tie najmnogu emigrirale vo preku okeanskite zemji: emigracii na naselenieto. Tie najmnogu emigrirale vo preku okeanskite Severna i Ju`na Amerika, Avstralija i drugi. Pri krajot na Vtorata svetska zemji:(1945 Severna i Ju`na Amerika, i drugi. Pri krajotSlove~ka na Vtoratai Un足 vojna godina) golem broj naAvstralija Germanci od Polska, ^e{ka, garija emigriral vo Germanija i Avstrija. Gustinata na naselenieto vo Sredna Evropa ne e ramnomerno zastapena. 82


Najgusto se naseleni rudarskite i industriskite oblasti. Toa se Rurskiot, Sar­ skiot i [lezskiot Basen. Vu gusto naseleni oblasti spa|aat dolinite na Rajna i Dunav, Panonskata i Vla{kata Nizina i drugi. Vo retko naseleni oblasti spa|aat visokite planini. Od dr`avite najgusta naselenost ima Germanija, a najmala Romanija. Vo Sredna Evropa prirodniot prirast e najnizok vo sporedba so dru­ gite regii vo Evropa. Taka vo Germanija, Avstrija i Ungarija mortalitetot (umi­ rawata) se povisoki od natalitetot (ra|aweto) Naselenieto vo Sredna Evropa ima visok stepen na kultura. Vo toj po­ gled osobeno se napredni Germanija, Avstrija i [vajcarija. Vo tie zemji nepis­ meni nema. Tie se poznati kako mnogu vredni, disciplinirani, ispolnitelni i ~esni. Dlaboki koreni vo kulturata kaj ovie i drugite narodi od Sredna Evropa se nasledeni od minatoto. Taka pred mnogu vekovi tamu postoele visoki {koli i univerziteti. Tie dale golem broj na nau~nici od oblasta na fizikata, me­ dicinata, pedagogijata, filozofijata i drugo. Osven niv dale i mnogu poznati li~nosti od muzikata, umetnosta, literaturata i drugo.

E V R O P A

Viena Istra`uva~ki aktivnosti: Istra`uvaj i doznaj za nekoi slavni li~nosti od Sredna Evropa {to dale na svetot zna~aen pridones na poleto na fizikata, medicinata, muzikata, pedagogijata, geografijata i drugo. Od istra`uvaweto napravi esej.

85


STOPANSTVO VO SREDNA EVROPA (nekoga[ i denes) Potseti se i razmisli: Vo koja dr`ava se proizveduvaat poznatite vozila: mercedes, opel, {koda, lada, da~ia i drugi.

Vo minatoto stopanstvoto na Sredna Evropa ne bilo razvieno kako denes. Od zemjodelstvoto se ostvaruvale niski prinosi, a industrijata bila porazviena samo vo Germanija i ^e{ka. Od po~etokot na minatiot vek, a osobeno od negovata vtora polovina vo zemjite na Sredna Ev­ ropa zapo~na zasileno da se razviva industrijata i zemjodelstvoto. Denes vo pogled na stopanstvoto Sredna Evropa spa|a vo razvienite regii na Evropa. No, sepak razvienosta ne e ednakva kaj site dr`avi. Avtomobili od S. Evropa

[vajcarski ~asovnici

86

Visoko razvieni zemji se: Germanija, Avstrija, [vajcari­ ja, Lihten{tajn i ^e{ka. Zad niv po razvienosta zaostanu­ vaat Ungarija, Polska, Slova~ka i Romanija. Od rudno bogatstvo Sredna Evropa ima najmnogu ka­ men jaglen. Toj se nao|a prete`no vo trite golemi baseni: Rur, Sar i [lezija. Po rezervite na kamen i mrk jaglen

kako i po vkupnoto proizvodstvo Sredna Evropa go zazema prvoto mesto vo Evropa. Od drugi rudi ima: `elezna ruda, olovo-cinko­ va, mangan, boksit, kako i nafta i priroden (zemen) gas. Na baza na bogatstvoto od kamen i mrk jaglen vo Sredna Evropa se razvile: met­ alnata, ma{inskata, hemiskata, avtomobilskata, elektroindustri­ jata i drugi industriski granki. Sredna Evropa e razviena zemjodelska regija. Vo zemjodel­ stvoto se primenuvaat sovremeni agrotehni~ki merki i se ostavaru­ vaat visoki prinosi. Od zemjodel­ skite kulturi najmnogu se odgledu­ va: p~enica, p~enka, ja~men, {e} erna i maslodajna repka, kompir i

@i~arnica na Alpite


drugo. Sto~arstvoto e visoko razviena zemjodelska granka. Tamu se odgledu足 vaat visoko mle~ni kravi, ovci, sviwi i `ivina na sovremen na~in vo farmi. Sto~arstvoto e osobeno zastapeno na Alpite, Germansko-polskata, Panonskata i Vla{kata Nizina. Na baza na zemjodelskite proizvodi se razvila prehran足 benata industrija. Taka denes vo Sredna Evropa ima nad 300 fabriki za {e} er, nad 250 za maslo, nad 350 za suvomesnati proizvodi i drugo, a ima i nad 50 mlekovodi. Vo Sredna Evropa ima razvien kopnen soobra}aj od sovremeni avtopati{ta i `elezni~ki prugi. Osven toa ima gusta mre`a od plovni reki i kanali. Vozdu{niot soobra}aj spa|a me|u najrazvienite vo svetot. Vo Sredna Evropa mnogu zna~ajna stopanska granka e turizmot. Toj e najrazvien na Alpite vo [vajcarija, Avstrija i Germanija. Osven na Alpite toj e razvien na ezerata, bawite i na Karpatite. Najpoznati turisti~ki centri se: Sen Moric vo [vajcarija, Insbruk vo Avstrija, Germi{partenkirhen vo Ger足 manija, Zakopane vo Polska, Balaton vo Ungarija i drugi. Zemjite od Sredna Evropa najmnogu izvezuvaat: ma{ini, avtomobili, aparati za doma}instvoto, turbini, jaglen, ~elik, hartija i drugo. Za svoi potrebi tie uvezuvaat: ju`no ovo{je, gradinarski proizvodi, tutun, nafta, ze足 men gas i drugo.

E V R O P A

Pasi{ta na Alpite Ako saka{ pove}e da znae{ Vo ^e{ka e razvien bawskiot turizam. Najpoznati bawi se: Karlovi Vari, Marjanski Lazni i drugi. Vo Slova~ka turizmot e razvien na Tatrite, a vo Romanija na Ju`nite Karpati i na Crnoto More.

87


ISTO^NA EVROPA GEOGRAFSKA POLO@BA, DR@AVI I GLAVNI GRADOVI Pogledaj, razmisli i odgovori: Pogledaj gi vo atlasot dr`avite na Isto~na Evropa i odgovori koja od niv zafa}a najgolem prostor? Isto~na Evropa na sever se grani~i so Severen Leden Okean i negovite rabni moriwa: Belo, Barencovo i Pe~orsko More. Na jug se grani~i so plani足 nata Kavkaz, Azovskoto i Crnoto More. Na istok od Azija e oddelena so plani足 nata Ural, rekata Ural i Kaspiskoto Ezero, a na zapad so Balti~koto More i Karpatite. Vo ovie granici Isto~na Evropa opfa}a povr{ina pove}e od 18 milioni km2. Na toj prostor `iveat nad 215 milioni `iteli. Spored toa taa e najgolema regija po povr{ina i po naselenie vo Evropa. Isto~na Evropa iako e oddale~ena od drugite regii sepak ima povolna geografska polo`ba, bidej}i izleguva na nekolku moriwa. Severniot Leden Okean, Beloto i Pe~orskoto More najgolem del od godinata se zamrznati, no zatoa Barencovoto nikoga{ ne zamrznuva. Niz nego te~e toplata Golfska stru足 ja koja ovozmo`uva plovidba kon Atlantskiot Okean vo tekot na cela godina. Taka i od najsevernoto pristani{te Murmansk koe ne zamrznuva postojano vpl足 ovuvaat i isplovuvaat brodovi. Preku Balti~koto More Isto~na Evropa ima izlez na Severnoto More, a preku nego na Atlantskiot Okean. Osven toa niz ova more vodi najkratkata vrska so Severna i Sredna Evropa. Na jug Crnoto More ne zamrznuva. Preku nego ovaa regija se povrzuva so Sredozemnoto More i preku Sueckiot Kanal so Crvenoto More i Indiskiot Okean. Geografskata polo`ba ja pravat povolna i golemiot broj na plovni reki i kanali. Preku niv Isto~na Evropa se dobli`uva poblisku do Sredna Evropa. Dr`avi Isto~na Evropa Dr`avivo voregija regijata Isto~na Evropa Dr`ava Belorusija Estonija Letonija Litvanija Moldavija Rusija Ukraina Vkupno

88

Povr{ina vo km2

Broj na Gustina na Glaven grad `iteli vo naselenost 2001 na 1 km2 207 595 9 986 000 48 Minsk 45 227 1 363 000 30,1 Talin 64 589 2 358 000 36,5 Riga 65 301 3 691 000 56,5 Vilnus 33 700 4 431 000 131,5 Ki{iwev 17 075 400 144 417 000 8,5 Moskva 603 700 48 767 000 80,8 Kiev 18 095 512 215 013 000

Dr`avno ureduvawe Republika Republika Republika Republika Republika Republika Republika

Tabela za u~enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno Rabela za u;enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno O dr`avite vo Isto~na evropa najgolema po povr{ina i nasenie e


Murmansk - najseverno pristani{te

Vo Isto~na Evropa se nao|aat dr`avite: Belorusija so glaven grad Minsk, Estonija so Talin, Letonija so Riga, Lit足 vanija so Vilnus, Moldavija so Ki{iwev, Rusija so Moskva i Ukraina so Kiev. O dr`avite vo Isto~na evropa najgolema po povr{ina i nasenie e Rusija. Taa zaedno so evropskiot i aziskiot del opfa}a povr{ina pogolema od 17 milioni km2. Na toj prostor denes `ivee nad 144 milioni `iteli. Najmala dr`ava po povr{ina e Moldavija, a po nas足 elenie Estonija.

E V R O P A

Moskva - najgolem grad vo Evropa Aktivnosti na ~asot: - Kakva e geografskata polo`ba na Isto~na Evropa? - Koe more e najzna~ajno za povolnata geografska polo`ba? 89


OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA UREDUVAWETO NA DR@AVITI Site dr`avi vo Isto~na Evropa po svoeto ureduvawe se republiki. Belorisija po Ustavot od 1996 godina e republika. Pravo na glas da biraat i da bidat izbrani imaat site gra|ani nad 18 godini. Pretsedatelot na dr`avata se izbira na op{ti izbori za vreme od 7 godini. Toj ima golemi ovlastuvawa, bidej}i go imenuva i razre{uva pretsedatelot na Vladata i min­ istrite. Osven toa gi imenuva polovina od ~lenovite na Ustavniot sud i neg­ oviot pretsedatel i e vrhoven komandant na vojskata. Belorusija ima dvodo­ men Parlament (Sobranie) sostaveno od Zastapni~ki dom so 110 pratenici i Izvr{en sovet na republikata od 64 senatori. Slova~ka po Ustavot od 1992 godina, e parlamentarna republika. Pra­ vo na glas imaat site gra|ani nad 18 godini. Pretsedatelot na republikata go izbira Parlamentot (Sobranieto) za vreme od 5 godini. Ednodomnoto dr`avno Sobranie ima 101 pratenik koi se izbiraat na op{ti izbori za vreme od 4 go­ dinia. Letonija e parlamentarna republika. Pravo na glas imaat site gra|ani postari od 18 godini. Pretsedatelot na republikata go izbira Parlamentot (Sobranieto) za vreme od 4 godini . Povtorno mo`e da bide izbran samo u{te edna{. Ednodomniot Parlament (Sobranieto) ima 100 pratenici . Tie se iz­ biraat na op{ti izbori za vreme od 4 godini, Pretsedatelot na republikata dava predlog za pretsedtel na Vladata. Litvanija po Ustavot od 1992 godina, e parlamentarna republika. Pra­ vo na glas imaat site gra|ani nad 18 godini. Pretsedatelot na republikata se

90

Minsk


izbira na op{ti izbori za vreme od pet godini. Povtorno mo`e da bide izbran samo u{te edna{. Ednodomniot Parlament (Sobranie) ima 141 pratenik . Tie se izbiraat na op{ti izbori za vreme od 4 godini. Za vlez vo Parlamentot sekoj pratenik treba da osvoi najmalku 5% od glasovite na gra|anite. Moldavija po Ustavot od 1994 godina, e parlamentarna republika. Pravo na glas da biraat i da bidat izbrani imaat site gra|ani nad 18 godini. Pretsedatelot na republikata se izbira od gra|anite za vreme od pet godi­ ni. Ednodomniot Parlament (Sobranie) vo Moldavija ima 101 pratenik koi se izbiraat za vreme od ~etiri godini. Za vlez vo Parlamentot sekoj pratenik treba da osvoi 4% od glasovite na gra|anite. Po Ustavot od 1994 godina, vo Moldavija postojat dve avtonomni oblasti (Transdnestrija i Gagauzija). Tie vo skoro vreme }e imaat svoj Parlament i Vlada. Rusija po Ustavot od 1993 godina, e Sojuzna Republika sostavena od 21 avtonomna republika. Pravo da biraat imaat site gra|ani nad 18 godini, a za da bidat izbrani moraat da napolnat 21 godina. Pretsedatelot na republikata se izbira na op{ti izbori za vreme od ~etiri godini. Pretsedatelot vo Rusi­ ja ima golemi ovlastuvawa, bidej}i ja odreduva vnatre{nata i nadvore{nata politika na dr`avata. Toj e vrhoven komandant na vojskata, go imenuva pretse­ datelot na Vladata i na negov predlog gi imenuva i razre{uva ministrite. Dvodomnoto Sojuzno Sobranie e sostaveno od Sojuzno Sobranie (Gorni Dom) so 178 pratenici i Dr`avnata Duma (Dolni Dom) so 450 pratenici. Za vlez vo Dr`avnata Duma sekoj pratenik treba da osvoi 5% od glasovite na gra} anite. Ukraina po Ustavot od 1996 godina, e parlamentarna republika. Pra­ vo na glas da biraat i da bidat izbrani imaat site gra|ani na Ukraina postori od 18 godini.Pretsedatelot na dr`avata se izbira na izbori za vreme od pet godini. Ednodom­ noto Vrhovno Sobra­ nie ima 450 pratenici koi se izbiraat na ~etiri godini.

E V R O P A

Parlamentot vo Ukraina 91


RELJEFOT I KLIMATA NA ISTO^NA EVROPA

Nabquduvaj, zapomni, konstatiraj i odgovori: Vo atlasot nabquduvaj go reljefot na Isto~na Evropa i konstatiraj koi boi preovladuvaat!

Reljefot vo Isto~na Evropa e sostaven prete`no od nisko zemji{te - ramnina . Niz cela Isto~na Evropa se protega golemata Isto~noevropska Nizina. Taa go opfa}a prostorot od Balti~koto More na zapad do planina­ ta Ural na istok. Na sever se protega od bregovite na Barencovoto, Beloto i Pe~orskoto More do Crnoto More, planinata Kavkaz i Kaspiskoto Ezero na jug. Nizinata ima sredna nadmorska viso~ina od 170 metri. Pokraj Kaspiskoto More taa e poniska i od morskoto ramni{te za 28 metri. Vo severnite delovi ovaa nizina e ispolneta so golem broj na bari, mo~uri{ta i ezera. Tie se osta­ tok od minatoto koga taa bila pod ve~en sneg i mraz. So nivnoto topewe nasta­ nale site tie vodeni povr{ini. Niz Isto~noevropskata Ni­zina se protegaat niski vozvi­{e­nija. Tak­ vi se: Valdajskoto Voz­v­i{enie, Privol{koto, Podolsko­to, Srednoruskoto

92

Pejsa` od Karpatite


Vozvi{enie i drugi. Po rabovite ovaa nizina e obgradena so planinskite verigi na jugozapad so Karpatite, na jug so Jaila i Kavkaz i na istok so Ural. Planinata Ural (2 500 km.) e najdolga planina vo Evropa i pretstavuva granica so Azija. Isto~noevropskata Nizija e sostavena od stari karpi koi izbivaat na povr{inata samo na poluostrovot Kola. Na sever ovaa nizina e pokriena so gusti {umi, a na jug so plodni po~vi, oranici, livadi i pasi{ta. Od po~vite najzna~aen e Crnozemot (^ernozem). Taa e plodna po~va koja sodr`i mnogu hu­ mus i e lesna za obrabotuvawe. Klimata vo Isto~na Evropa e razli~na. Tamu se sre}avaat pove}e kli­ matski tipa. Teritoriite na Isto~na Evropa severno od 66o severna geograf­ ska {irina (SG[) vleguvaat vo studeniot pojas. Tamu se sre}avaat polarnata i suppolarnata klima. Polarnata klima gi opfa}a najsevernite predeli na Isto~na Evropa. Toa se prete`no ostrovi i ostrovski grupi vo Severniot Leden Okean. Tamu vladee surova polarna klima so niski temperaturi vo tekot na godinata, so edno godi{no vreme - ve~na zima i so mali koli~estva na vrne`i od sneg. Suppolarnata klima go opfa}a prostorot na poluostrovite Kola i Kanin, ostrovot Kalguev, utokata na rekata Pe~ora so bregovite na Pe~orsko More. Ovaa klima se odlikuva so dolgi i studeni zimi koi traat od 7 do 10 meseci so kusi i sve`i leta i so mali koli~estva na vrne`i. Toa e oblasta na tundrata. Za vreme na kratkoto leto snegot se topi i se sozdavaat bari i mo~uri{ta, a rastat i niski trevi so mnogu cve}iwa. Toga{ tundrata o`ivuva i vo nea doa|aat mnogu ptici i stada od irvasi. Kontinentalnata klima opfa}a najgolem prostor vo Isto~na Evropa. Taa e zastapena od 50o do 65o SG[. Ovaa klima se odlikuva so ostri i studeni zimi koi traat i po {est meseci i so topli i vla`ni leta. Umereno-kontinentalnata i suptropskata klima e zastapena vo najju`nite delovi na Isto~na Evropa. Taa najmnogu se ~uvstvuva na bregovite od Crno­ to More i poluostrovot Krim so dolnite tekovi na rekite koi se vlivaat vo Azovskoto i Crnoto More. Stepsko-pustinskata klima vo Isto~na Evropa e zastapena okolu Kaspis­ koto Ezero. Taa e suva klima so malku vrne`i i topli leta. Zimite se studeni i vetroviti.

E V R O P A

Aktivnosti na ~asot: - Kakov reljef ima Isto~na Evropa? - So {to se odlikuva suppolarnata klima? 93


RE^NATA MRE@A - KARAKTERISTIKI, ZNA^EWE I PROBLEMI Nabquduvaj, konstatiraj, zapomni i odgovori: Vo geografskiot atlas nab­qu­du­vaj ja re~nata mre`a vo Isto~na Evropa i zapomni kon koi moriwa te~at rekite? Valdajskoto Vozvi{enie (341 m.) e glavnata vododelnica na rekite vo Isto~na Evropa. Od nego zapo~nuvaat izvori{nite tekovi na golemite reki kon Balti~kiot, Crnomorskiot i Kaspiskiot sliv. Site reki vo Isto~na Ev­ ropa pripa|aat na ~etiri morski sliva: Severen Leden Okean, Balti~ko More, Crno i Azovsko More i sliv na Kaspisko Ezero. Vo slivot na Severen Leden Okean (Belo i Pe~arsko More) se vlivaat rekite Severna Dvina i Pe~ora. Ovie reki se polnovodni i plovni, no pove}e od {est meseci vo godinata se zamrznati. No, zatoa vo letniot period tie se zna~ajni soobra}ajnici po koi se transportira drvo, bidej}i te~at niz gusti {umi - tajgi. Vo slivot na Balti~ko More se vlivaat: Wemen, Zapadna Dvina i Neva. Tie se plovni reki i po niv se vr{i prenos na razni stoki, osobeno vo leto. Vo slivot na Crno More se vlivaat rekite: Dunav (pri utokata), Dne­

94

Rekata Volga - najgolema vo Evropa


par i Dnestar, a vo Azovsko More Don. Site ovie reki se polnovodni i plovni i imaat golema hidroenergetska snaga. Na niv se izgradeni ve{ta~ki ezera ~ija voda osven za energija se koristi za navodnuvawe na mnogu plodni po~vi - Crnozem (^ernozem). Vo slivot na Kaspisko Ezero se vlivaat: Volga i Ural, kako i drugi poma足 li reki. Volga so pritokite Oka i Kama e najdolgata reka vo Evropa (3700 km.) Na Volga se izgradeni pove}e ve{ta~ki ezera. Preku niv e reguliran re~niot tek na Volga i e otstraneta opasnosta od poplavi. Volga so kanali e povrzana so pove}e plovni reki i so pet moriwa. Taka e sozdadena edna od najdolgite re~ni mre`i od 18 iljadi km. vo Evropa. Pri utokata Volga gradi golema delta. Rekite vo Isto~na Evropa imaat golemo stopansko zna~ewe. Po niv se vr{i najeftin transport na stoki. Na rekite se izgradeni nasipi, brani, ve{ta~ki ezera i hidrocentrali. Vodata od ezerata se koristi za pove}e potrebi. So rekite vo Isto~na Ev足 ropa se javuvaat i problemi. Tie se naj~esti vo esenskiot pe足 riod koga vrnat do`dovi i pri po~etok na letoto koga se topat snegovite. Voj toj period rekite se izlivaat od svoite korita, i nanesuvaat golemi {teti na pos足 evite i krajbre`nite naselbi. Za odbrana od poplavite lu|eto vo Isto~na Evropa gradat nasipi i odvodni kanali. Brana

E V R O P A

Aktivnosti na ~asot: - Na koi sliva pripa|aat rekite vo Isto~na Evropa? - Koi reki se vlivaat vo Balti~ko More?

Istra`uva~ki aktivnosti: So pomo{ na atlasot istra`uvaj i doznaj koi ve{ta~ki ezera se izgradeni na Volga i na nejzinite pritoki

Za onie {to u~at pro{ireno i prodlabo~eno Od geografskata ~itanka pro~itaj go tekstot za rekata Volga i napi{i kratok esej!

95


SLI^NOSTI I RAZLIKI NA NASELENIETO VO ISTO^NA EVROPA

Isto~na Evropa po brojot na naselenieto go zazema prvoto mesto me|u regiite vo Evropa. Na toj prostor denes `iveat nad 40 pogolemi narodi i okolu 50 pomali nacionalni grupi. Tamu postojat pove}e religii, a se zboruva na nad 60 razli~ni jazici. Od naselenieto najbrojni se slovenskite narodi: Rusi, Ukrainci i Belorusi (nad 150 milioni). Rusite `iveat vo sredi{niot i isto~niot del na regijata, a Ukraincite i Belorusite vo zapadniot del. Kaj ovie slovenski narodi sli~nosti ima vo pogled na religijata. Site tie pripa|aat na hristijanskata religija od pravoslavnata vera i crkva. Kaj slovenskite narodi sli~nosti ima vo obi~aite, verskite praznici, folklorot, ishranata, oblekata i drugo. Zaedni~ko kaj site niv e pismoto - kirilica. Vo Isto~na Evropa `iveat i narodi od romanskata grupa. Toa se Mol足 davcite. Tie se mnogu sli~ni so slovenskite narodi, bidej}i pripa|aat na hris足 tijanskata religija. Vo Moldavija `ivee i etni~ka grupa Gagauzi. Tie pripa|aat na turskata jazi~na grupa, no po religija se pravoslavni hristijani. Vo pribalti~kite zemji na Isto~na Evropa `iveat: Letonci, Lit足 vanci i Estonci. Tie se narodi koi pripa|aat na `oltata rasa od ugrofinskata grupa. Sekoj od ovie narodi zboruva na svoj poseben jazik, a zaedni~ko im e pismoto - latinica. Vo Isto~na Evropa `iveat i golem broj na narodi so islamska re足 ligija. Me|u narodite so islamska religija postoi golema sli~nost, no vo sporedba so slovenskite narodi postoi razlika. Taa razlika se odnesuva 96

Narodna nosija od Ukraina


na jazikot na koj zboruvaat, obi~aite, verskite praznici, tradicijata, ishra足 nata, narodnata nosija i drugo. Narodite od dr`avite vo Isto~na Evropa spa|aat vo grupata na emigra足 cioni zemji. Taka vo minatoto golem broj od slovenskoto naselenie emigriralo vo drugi zemji. Denes samo vo SAD (Soedineti Amerikanski Dr`avi) ima nad eden milion Ukrainci, a vo Kanada nad 600 iljadi. Golem e brojot i na Rusi koi emigrirale vo ovie zemji.

E V R O P A

Narodna nosija od Estonija

Aktivnosti na ~asot: - Koi se sli~nostite me|u slovenskite narodi? - [to e razli~no, a {to zaedni~ko kaj narodite od `oltata rasa?

Ako saka{ pove}e da znae{ Kaj slovenskite narodi vo pogled na religijata ima golem broj na verski neopredeleni. Taka kaj Rusite toj broj iznesuva 70%, kaj Belorusite 50%, a kaj Ukraincite 30%.

97


USLOVI ZA RAZVOJ NA STOPANSTVOTO VO ISTO^NA EVROPA

98

Vo Isto~na Evropa postojat povolni uslovi za razvoj na stopanstvoto. Toj razvoj go ovozmo`uvaat golemite prirodni bogatstva na: {umi, kamen i mrk jaglen, nafta i priroden gas (plin), energetska sila na rekite, bogatstvoto od razni rudi, obrabotlivi po~vi, moriwa, ezera, pasi{ta i drugo. [umite vo Isto~na Evropa se protegaat od Balti~koto More na zapad do planinata Ural na istok. Tie opfa}aat 40% od teritorijata na ovaa regija. Najgustite {umi se nao|aat vo tajgata. Toa e oblast na nepregledni {umi od bor i ela vo severniot del na Isto~na Evropa. Bogatstvoto od {umi ovozmo`il golem razvoj na drvnata industrija i industrijata za celuloza i hartija. Kameniot i mrkiot jaglen vo Doneckiot i Pe~orskiot basen spa|aat me|u najbogatite i najgolemite vo Evropa. Taka vo Doneckiot basen (Ukraina) rezervite se proceneti na 15 milijardi toni kamen jaglen i 32 milijardi toni mrk jaglen. Na jaglenot kako energetski izvor tamu rabotat mnogu termocen足 trali, topilnici i toplani. Naftata i prirodniot gas (plin) se me|u najzna~ajnite energetski izvori so koi raspolaga Iso~na Evropa. Najgolemite izvori le`at me|u rekite Volga i Ural vo Rusija i vo dolniot tek na Dnepar i poluostrovot Krim vo Ukraina. Mnogu naftovodi i plinovodi od ovaa regija vodat kon Sredna i Zapad足 na Evropa i gi snabduvaat Naftovod dr`avite so ovie zna~ajni energensi. Na nafta i plin rabotat i pove}eto termocentrali. Energetskata sila na rekite spa|a me|u najgolemite vo Evropa. Rekite: Volga, Dnepar, Dnestar, Don, Wemen i Zapadna Dvina se polnovodni i plovni i imaat golema hidroenergetska sila. Na ovie reki se izgradeni ve{ta~ki ezera i hidrocentrali koi davat golemi koli~estvo elektri~na struja. Bogatstvoto od razni rudi: `elezo, nikel, `iva, bakar, kobalt, cink, zlato i drugi ovozmo`ile razvoj na crnata i oboenata industrija. Spored rezervite i proizvodstvoto na ovie rudi Isto~na Evorpa go zazema prvoto mesto me|u regiite vo Evropa.


Golemite obrabotlivi povr{ini koi opfa}aat nad 4 milioni km2 ra足 spolagaat so plodni po~vi - Crnozem (^ernozem). Na tie po~vi se odgleduvaat: p~enica, ja~men, `r`, kompir, maslodajna i {e}erna repka, son~ogled, len, ko足 nop i drugo. Moriwata i golemite ezera kako: Kaspiskoto, Onega, Ladoga i drugi se bogati so riba i ovozmo`ile povolni uslovi za razvoj na ribolovot. Od ikra足 ta na ribata esetra koja `ivee vo Kaspiskoto Ezero i Crnoto More se pravi pro~ueniot kavijar koj slu`i za izvoz. Pasi{tata i livadite opfa}aat nad 30% od povr{inata na Isto~na Evropa i na niv postojat povolni uslovi za razvoj na sto~arstvoto. Prirodnite uslovi ovozmo`ile dr`avite na Isto~na Evropa da gi raz足 vivaat industrijata i zemjodelstvoto. Na baza na prirodnite bogatstva Rusija i Ukraina se visoko razvieni industriski i zemjodelski zemji. Od industriskite granki razvieni se: avtomobilskata, avionskata, metalnata, ma{inskata, hemiskata, drvnata i drugi. Soobra}ajot vo Isto~na Evropa opfa}a nad eden milion i 300 iljadi kilometri pati{ta (od koi 70% se asfaltirani), nad 100 iljadi kilometri `elezni~ka pruga i nad 18 iljadi re~no-kanalska mre`a. Dr`avite od Isto~na Evropa izvezuvaat: nafta, priroden gas, ma{ini, `elezo, avtomobili, avioni, traktori, i drugo, a uvezuvaat: `ita , ju`no ovo{je, grozje, vino i drugo.

@itni poliwa

E V R O P A

99


REZIME - TEST za proverka na znaeweto i samoocenuvawe Ime i prezime, oddelenie_______________________________________________ poeni osvoeni 1. Isto~nata granica na Evropa od Azija e odelena so: a) ___________ b)___________ v)___________ g)___________ d) ___________ |)___________ e)___________ `)__________ z) ___________ 9 ____ 2. Vo Egejskoto More se vlivaat rekite : a)____________ b)__________ v) ___________ g)___________

4

____

3. Vo Severnoto More se vlivaat: a)__________ b)___________ v)___________ g)___________

4

____

4. Germanski narodi se: a)_____________ b)___________ v)___________ g)___________ d)_____________ |)__________ e)___________ 7 ____ 5, Evropa e podelena na slednite geografski regii. a)______ b)_______ v)_______ g)_______ d)_________

5

____

6. @ivite vulkani se nao|aat vo Italija. Toa se: a)_____________ b)___________ v)___________ g)___________

4

____

7. Vo Ju`na Evropa se ostvaruva najgolemo proizvodstvo na ju`no ovo{je : a)____________ b)___________ v)___________ g)___________ d)_____________ 5 8. Vo Severna Evropa postojat pet dr`avi i toa:: a)_____________ b)___________ v)___________ g)___________ d)_____________ 5

____

9. Vo Panonskata Nizina najmnogu se odgleduvaat: a)____________ b)___________ v)______________ g)___________ d)_____________

5

____

5

____

10. Na Alpite od ledni~kite ezera posebno se zna~ajni: a)_____________ b)___________ v)___________ g)_____________ d)___________

100

Mo`ni bodovi Osvoeni Ocenka Nastavnik Data

54 _________ _________ _________ _____2009 godina

Ocenuvawe od 25 do 30 = 2 od 31 do 36 = 3 od 37 do 42 = 4 od 43 do 54 = 5

____


PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA GEOGRAFSKA POLO@BA, GRANICI I GOLEMINA

A Z I J A

Azija ima povolna geografska polo`ba, bidej}i izleguva na nad 20 moriwa i tri okeani. Osven toa, taa zafa}a centralno mesto me|u kontinentite i do niv e mnogu dobli`ena. Taka, Azija so Evropa ima kopnena granica, a od Afrika e oddelena so prokopuvawe na Sueckiot Kanal, {irok 120 m. Od Severna Amerika ja deli Beringoviot Protok, {irok 85 km., a od Avstralija ostrovskite grupi na Malajskiot Arhipelag. Azija od tri strani e obikolena so vodi. Na sever se grani~i so vodite na Severniot Leden Okean, na jug - so Indiskiot, a na istok - so Tihiot Okean. Na zapad, od Afrika e oddelena so Crvenoto More, Sueckiot Kanal i protokot Bab el Mandeb. Od Evropa na zapad ja deli Egejskoto, Mramornoto i Crnoto More, potoa protocite Bosfor i Dardanelite, rekata Mani~, Kaspiskoto Ezero, rekata Ural i planinata Ural. Preku poluostrovot Mala Azija vodat najkratkite i najzna~ajnite kop­ neni pati{ta od Evropa kon Jugozapadna Azija. Izlezot, pak, na Sredozemno More ja povrzuva Azija po najkratok voden pat so Atlantskiot Okean. Niz Indiskiot i Tihiot Oke­an pominuvaat mnogu zna~ajni me|u­na­rodni pomorski pati{ta. Tie imaat svetsko zna~ewe i ja povrzuvaat Azija so site kontinenti na svetot. Najsevernata to~ka na Azija se noa|a na `rtot ^equskin, najju`nata - na ’rtot Buru na Malajskiot Arhipe­lag, najisto~nata na - ’rtot De`nev, a najzapadnata - na `rtotBaba na polu­ostrovot Mala Azija. Vo ovie granici Azija zafa}a povr{ina od 44,5 milioni km2. Spored povr{inata taa e najgolem kontinent vo svetot. Ako saka{ pove}e da znae{ Imeto Azija poteknuva od asirskiot zbor “asu” {to zna~i zemja na svetlinata ili zemja od kade {to izgreva sonceto. Drevnite Asirci koi `iveele vo severniot del na Mesopotamija so ova ime gi narekuvale site zemji {to se nao|ale isto~no od nivnata dr`ava. Istra`uva~ki aktivnosti: Pronajdi gi moriwata vo Isto~na Azija {to se del od Tihiot Okean i nivnite imiwa vnesi gi vo u~ili{nata tetratka.

101


BREGOVA RAZGRANETOST

Bregovite na Azija se me|u najrazgranetite na Zemjata. Tamu ima golem broj poluostrovi, zalivi, ostrovi, ostrovski grupi, protoci i drugo. Me|utoa, site bregovi na Azija ne se podednakvo razgraneti. Severniot aziski breg koj izleguva na Severen Leden Okean e poslabo razgranet. Od poluostrovite na toj breg najgolemi se: Jamal, Tajmir i ^ukotskiot Poluostrov, a od ostrovite - Severna Zemja, Novosibirskite Ostrovi i Vrangeloviot Ostrov. Isto~niot breg na Azija se odlikuva so pogolema razgranetost od severniot. Tamu se nao|aat pove}e rabni moriwa (Beringovo, Ohotsko, Japonsko, @olto, Isto~no Kinesko i Ju`no Kinesko More) koi od Tihiot Okean se oddeleni so golem broj poluostrovi i ostrovski grupi. Od poluostrovite najgolemi

102

Bregova razgranetost na Azija


se Kam~atka i Koreja, a od ostrovite Sahalin, Japonskite Ostrovi, Tajvan, Filipinskite Ostrovi i drugi. Bregovite i ostrovite na Isto~na Azija vo Tihiot Okean se izlo`eni na silna seizmi~ka i vulkanska aktivnost. Ju`niot breg na Azija go zapliskuvaat vodite na Indiskiot Okean i negovite krajbre`ni moriwa. Ovoj breg se odlikuva so golemi poluostrovi, dlaboki zalivi, mnogu ostrovi i pove}e ostrovski grupi. Od poluostrovite najgolemi se: Arabiskiot, Indiskiot i Indokineskiot Poluostrov, a od ostrovite [ri Lanka (Cejlon). Od zalivite najpoznati se Bengalskiot, Omanskiot, Persiskiot i Adenskiot Zaliv. Zapadniot breg na Azija po~nuva od protokot Bab-el-Mandeb i preku Crvenoto More, Sueckiot Kanal, Sredozemnoto, Egejskoto i Mramornoto More so protocite Dardaneli i Bosfor se protega do Crno More. Najgolem poluostrov na ovoj breg e Mala Azija.

A Z I J A

Aktivnosti na ~asot: - Koi poluostrovi se nao|aat na severniot aziski breg? - So {to se odlikuva ju`niot breg na Azija?

Ako saka{ pove}e da znae{ Seveniot breg na Azija {to go zapliskuvaat vodite na Severen Leden Okean okolu 10 meseci vo godinata e zamrznat. Za vreme na kratkoto leto po vodite na ovoj oken se odviva soobra}ajot so pomo{ na brodovi mrazokr{a~i. Isto~niot aziski breg so ostrovite, poluostrovite i ostrovskite grupi se nao|a vo “Ogneniot pacifi~ki pojas� vo koj ima 331 aktivni `ivi vulkani. Od niv 302 se na kopnoto, a 29 - pod moreto. Najmnogu aktivni vulkani ima na Japonskite Ostrovi - 58, potoa na Aleutskite Ostrovi - 50, na Kurilskite Ostrovi - 39, na Kam~atka - 38 i na drugi mesta.

Istra`uva~ki aktivnosti: So pomo{ na atlasot doznaj so koi ostrovi od Tihiot Okean se oddeleni Beringovoto, Ohotskoto, Japonskoto i Isto~noto Kinesko More?

103


RELJEFNI ODLIKI NA AZIJA Reljefot vo Azija go so~inuvaat mladi veri`ni planini, stari gramadni planini, nizini, visoramnini, pustini i dr. Srednata nadmorska viso~ina na celiot kontinent vo pogled na reljefot iznesuva 950 m. Spored toa, Azija e tripati povisoka od Evropa. Mladite veri`ni planini Ă­ pripa|aat na Alpskohimalajskata planinska veriga. Tie od poluostrovot Mala Azija, na zapad, do planinata Pamir, na istok, se protegaat vo dve planinski verigi - severna i ju`na. Severnata planinska veriga ja so~inuvaat Pontiskite Planini, Elburs, Hinduku{ i dr. Isto~no i jugoisto~no od Pamir se protegaat, isto taka, dve planinski verigi na mladi planini. Toa Kuenlun se Kuenlun, vo severnata i Himalaite vo Ju`nata veriga. Himalaite se najdolgata (2 600 km) i najvisokata planinska veriga vo Azija. Na niv se nao|a najvisokiot vrv na svetot Mont Everest, visok 8 848 m. Osven nego na Himalaite postojat nad 13 vrvovi povisoki od 8 000 metri. Vo mladi planini spa|aat i Verhojanskite i Kolimskite Planini. Stari gramadni planini vo Azija se: Ural, Altaj, Sajanski, Stanovojski i Jablonojski Planini. Nizinite vo Azija zafa}aat golemi povr{ini od teritorijata na ovoj kontinent. Tie se nao|aat re~isi vo site delovi. Vo severozapadniot del na Azija e Zapadnosibirskata Nizina koja se protega od planinata Ural, na zapad, do rekata Enisej, na istok. Vo ju`niot del na Azija se nao|aat Turanskata, Mesopotamija i Indogangskata Nizina, a vo isto~niot del Kineskata Nizina. Visoramninite vo Azija se rasprostraneti na pove}e mesta. Najgolema od site niv e Tibet koja se nao|a na nadmorska viso~ina od 4.000 metri. Osven nea, poznati visoramnini se Anadolija, Dekan, Ermenskata, Srednosibirskata Visoramnina i dr. Pustinite se protegaat glavno vo sredi{niot i ju`niot del na Azija. Vo sredi{niot del se Gobi, Takla Makan, Kizilkum i Karakum, a vo ju`niot 104


del Nefud, Golemata Solena Pustina, Tar i drugi. Vo Azija postoi i vulkanski reljef. Toj nastanal kako posledica od rabotata na `ivite vulkani. Denes ima golem broj na izgasnati vulkanski kupi, no ima i kupi na `ivi vulkani. Tie se visoki i po nekolku iljadi metri kako fuxijama (3 778 m) vo Japonija. Najmnogu kupi na aktivni vulkani ima vo isto~niot del na Azija pokraj bregovite na Tihiot Okean i na ostrovite {to le`at vo nego. Tamu vulkanite se locirani od poluostrovot Kam~atka na sever do Novi Zeland na jug. Site ovie vulkani go obrazuvaat “Ogneniot pacifi~ki pojas” so nad 200 `ivi vulkani. Reljefot vo Isto~na Azija e podlo`en i na silni seizmi~ki (zemjotresni) aktivnosti. Najgolem broj zemjotresi ima vo “Ogneniot pacifi~ki pojas”. Tamu zemjotresite se ~esti poja-

A Z I J A

Pustinata Gobi Pro{iri go svoeto znaewe Pro~itaj go napisot “Golemite zemjotresi na XX vek” od geografskata ~itanka na str. 45 i napi{i kratok sostav za posledicite od niv vo Japonija i Kina.

Aktivnosti na ~asot: - Od {to se sostoi reljefot vo Azija? - Koi nizini se nao|aat vo ju`niot del na Azija? - Vo koj del se nao|aat pustinite vo Azija?

Istra`uva~ki aktivnosti: Pronajdi ja nizinata Mesopotamija vo atlasot i konstatiraj koi reki te~at niz nea!

105


KLIMA I VEGETACIJA Klimatski uslovi

Klimata, odnosno klimatskite tipovi koi se prisutni na Aziskiot kontinent zavisat od nekolku prirodno-geografski uslovi. Od niv najzna~ajni se: geografskata polo`ba, blizinata na okolni okeani i moriwa, reljefot, postojanite vetrovi i rastitelniot svet. Geografskata polo`ba i goleminata na kontinentot uslovile, Azija, da se prostira na tri toplinski pojasi. Taka, severniot del na Azija se nao|a vo severniot studen pojas kade {to vlijaat studenite arkti~ki vozdu{ni masi koi prodiraat ju`no kon centralniot del. Najgolemiot del od Azija se nao|a vo severniot umeren pojas na Zemjata. Sredna Azija i Sibir vo toj del se pod ostri kontinentalni vlijanija. Ju`niot del na Azija se prostira vo `e{kiot pojas so golemo oson~uvawe i visoki temperaturi, preku celata godina (sekoga{ nad 25oS). Od okolnite okeani i moriwa, najgolemo klimatsko vlijanie imaat Severniot Leden Okean i Indiskiot Okean. Severniot Leden Okean deluva so studenite vozdu{ni masi {to se formirat nad negovite zamrznati vodi. Toplite vodi na Indiskiot Okean koi se podlo`ni na isparuvawe se od

106

Himalai


golemo zna~ewe za monsunskite do`dovi koi se izla~uvaat vo ju`niot i jugoisto~niot del od Azija. Reljefot ima osobeno vlijanie vrz klimata preku viso~inata i pravecot na protegawe na planinite. Taka na primer visokite i neprekinati planinski venci na Himalaite gi zapiraat i ograni~uvaat monsunite vo tesniot ju`en pojas na kontinentot kade {to celosno se izla~uva nivnata vlaga vo vid na do`d i sneg. Severnite padini na Himalaite ostanuvaat potpolno suvi. Otvorenosta Klima vo Azija na Azija vo severniot del ovozmo`uva dlaboko navlaguvawe na studenite polarni vetrovi. Najzna~ajni vetrovi so golemo klimatsko vlijanie se monsunite koi duvaat vo ju`niot i jugoisto~niot del na Azija. Vo letniot period tie se zasiteni so vodena parea od Indiskiot Okean i nosat vrne`i sprema kontinentot. Vo zimskiot period se suvi zatoa {to duvaat od kontinentot sprema okeanot.

A Z I J A

Aktivnosti na ~asot: - Od {to zavisi klimata vo Azija? - Koi vetrovi se zna~ajni za klimata vo Azija?

Ako saka{ pove}e da znae{ Pro~itaj go od geografskata ~itanka tekstot “}e dojdat li na vreme� i napi{i kratok esej!

107


KLIMATSKO-VEGETACIONI OBLASTI Vo Azija ima tri toplinski pojasi: studen, severen-umeren i `e`ok pojas.Me|utoa, golemoto prostranstvo {to go zafa}a raznovidniot reljef, vlijanieto na tri okeani i nad 20 moriwa, uslovile vo Azija da bidat zastapeni pove}e klimatsko-vegetacioni tipovi. Vo studeniot toplinski pojas se zastapeni dva klimatski - vegetacioni tipovi: polaren i suppolaren. Polarniot klimatsko-vegetacionen tip go opfa}a najseverniot del vo Azija i toa prostorot na Severniot Leden Okean so Novosibirskite Ostrovi, Nova Zemja i dr. Vo toj del na Azija vladee polarna klima koja se odlikuva so edno godi{no vreme - zima. Suppolarniot klimatsko-vegetacionen tip se protega ju`no od polarniot pojas i se odlikuva so dolgi zimi od 7 do 10 meseci vo godinata i so kratki leta. Za vreme na kratkoto leto snegot i mrazot se topat i se sozdavaat golem broj mu~uri{ta. Toga{ prirodata o`ivuva. Doa|aat mnogu ptici i se javuva treva so mnogu raznobojni cve}iwa. Toa e oblasta na tundrata. Vo periodot na kratkoto leto vo tundrata doa|aat i mnogu trevopasni `ivotni, glavno, irvasi. Od rastitelnite zaednici tamu ima li{ai, mov, polarna vrba, polarna breza i dr. Vo severniot-umeren toplinski pojas se zastapeni pove}e klimatski tipovi i toa: vla`en kontinentalen tip, kontinentalno-stepski tip, pustinski i suptropski tip. Vla`niot kontinentalen tip se protega ju`no od suppolar足ni足ot i go opfa}a predelot so gusti iglolisni {umi (bor i ela), poz足nat pod imeto tajga. Od `ivotinskiot svet vo tajgata ima elen, diva sviwa, tigar i dr. Kontinentalno-stepskiot tip se protega vo sredi{nite delovi na Azija i e karakteristi~en po umereno ladnite zimi i umereno toplite leta, so listopadni {umi, trevi i drugo. Pustinskiot klimatski tip Tropski {umi e zastapen vo pustinite: Kizilkum, Karakum, Takla Makan, Gobi i dr. i se karakterizira so visoki temperaturi na vozduhot vo tekot na denot (nad 50oS), a no}e temperaturata na vozduhot se spu{ta i do 0oS. Vo ovoj klimatski tip vrene`ite iznesuvaat pod 200 mm, godi{no i zatoa rastat retki trevi i rastenija so bocki - kaktusi. Suptropskiot klimatski tip e zastapen so stepsko-pustinska i sredozemnomorska klima. Stepsko-pustinskata klima se odlikuva so `e{ki 108


leta i topli zimi. Taa e zastapena na Arabiskiot i Indiskiot Poluostrov. Sredozemnomorskata klima e zastapena okolu Sredozemnoto More i negovite krajbre`ni moriwa. Ovaa klima se odlikuva so `e{ki i suvi leta, a so blagi i vrne`livi zimi. Od rastetelnite zaednici zastapeni se: ~emresi, maslinki, limoni, portokali, primorski bor i dr. @e{kiot pojas se odlikuva so dva klimatsko-vegetacioni tipovi - tropski (monsunski) i ekvatorski. Tropskiot (monsunski) i ekvatorskiot klimatski tip gi opfa}aat ju`nite, jugoisto~nite i isto~nite delovi na Azija koi se pod golemo vlijanie na Indiskiot i Tihiot Okean. Tropskiot (monsunski) klimatski-vegetacionen tip se odlikuva so 6 meseci toplo i vrne`livo vreme i 6 meseci suvo i studeno godi{no vreme. Ovoj klimatski tip e posledica na monsunskite vetrovi koi se sozdavaat poradi neednakvoto zagrevawe na kopnoto i morskata povr{ina. Lete monsunite duvaat od moreto kon kopnoto, bidej}i kopnoto pobrzo se zagreva. Toa se vla`nite letni monsuni koi nosat golemo koli~estvo vrne`i. Zime monsunite duvaat od kopnoto kon moreto, bidej}i kopnoto pobrzo se ladi. Toa se suvite zimski monsunski vetrovi. Ekvatorskiot klimatsko-vegatacionen tip se protega vo tesen pojas okolu ekvatorot. Toj se odlikuva so visoki temperaturi na vozduhot (okolu 28oS, so postojani vrne`i vo popladnevnite ~asovi i so edno godi{no vreme - leto. Vo monsunskiot i ekvatorskiot klimatsko-vegetacionen pojas postojat gusti i neproodni {umi koi tamu se vikaat - xungli i visoki trevi savani. Vo xunglite vireat skapoceni drvja kako: abonosovo, mahagonovo, kininovo, tikovo, sandalovo, kau~ukovo, bambusovo i dr. Vo ekvatorskiot klimatski tip povremeno ima pojavi na cunami. Toa se visoki morski branovi koi nastanuvaat od podzemni zemjotresi vo Indiskiot i Tihiot Okean. Ovie branovi visoki i po dvaesetina metri so golema brzina od okeanite se dvi`at kon kopnoto i ru{at se pred sebe. Takov cunami pred 3 godini go zafati bregot na IndonezZimzelena {uma ija i ostavi pusto{ zad sebe.

A Z I J A

Aktivnosti na ~asot: - Kade e zastapen pustinskiot klimatski tip vo Azija? - So {to se odlikuvaat tropskiot (monsunskiot) i ekvatorskiot klimatski tip? Ako saka{ pove}e da znae{ Vo vremeto koga se smenuvaat letnite i zimskite monsuni se pojavuvaat mnogu silni vetrovi koi tamu se vikaat - tajfuni. Tie duvaat so brzina pogolema od 200 km. na ~as i pravat golemi {teti na posevite i naselbite. Pri eden tajfun vo 1981 godina, vo Indokina zaginale okolu 300 000 lu|e.

109


HIDROGRAFIJA NA AZIJA Reki i nivnoto zna~ewe Azija e bogata so reki. Tie se vlevaat predimno vo otvoreni morski baseni i pripa|aat na ~etiri slivni podra~ja. Toa se: Slivno podra~je na Severniot Leden Okean, - na Tihiot Okean, - na Indiskiot Okean i slivno podra~je na Sredozemnoto More. Slivnoto podra~je na Severniot Leden Okean gi opfa}a site reki koi te~at od jug kon sever i se vlevaat vo ovoj okean. Toa se rekite: Ob, Onisej, Lena, Indigirka, Kolima i dr. Ovie reki te~at niz tajgata i najgolem del vo godinata se zamrznati. Vo letniot period koga tie se odmrznati se koristat za transport na drva. No, ovie reki imaat golema hidroenergetska snaga. Taa snaga e iskoristena vo gorniot tek na ovie reki. Tamu se podignati golemi hidrocentrali i toa: na Enisej (2), na Angara (2), na Irti{ i Ob po edna i na drugi reki. Slivnoto podra~je na Indiskiot Okean gi opfa}a rekite {to te~at niz monsunskata oblast, a toa se: Iravadi, Ind, Gang, Bramaputra i dr. Ovie reki se dolgi, polnovodni i plovni i pri ugokite gradat delti. Vo Persiskiot Zaliv se vleva [at-el-Arab koja se sozdava so soedinuvaweto na rekite Tigar i Eufrat.

110

Rekata Gang


Slivnoto podra~je na Tihiot Okean gi opfa}a rekite Amur, Hoangho, Jancekjang, Sikjang, Mekong i drugi. Site ovie reki se plovni i se koristat za soobra}aj i za dobivawe elektri~na energija. Vodata na rekite od ova slivno podra~je na Tihiot Okean e osobeno iskoristena za navodnuvawe na `itni kulturi i toa prete`no na oriz. Slivnoto pora~je na Srednozemnoto More gi opfa}a site reki koi se vlivaat vo nego i negovite krajbre`ni moriwa - Egejskoto i Crnoto More. Najgolemi reki vo ova slivno podra~je se: Kizil Irmak, koja se vleva vo Crnoto More i Menderes - vo Egejskoto More. Vodata od rekite Kizil Irmak i Menderes ima zna~ewe za naselenieto, glavno, za navodnuvawe na gradinarski kulturi, lozovi nasadi i ju`no

A Z I J A

ovo{je. Vo Azija postojat i slivni po­dra~ja koi pripa|aat na zatvoreni baseni. Toa se Kaspiskoto i Aralskoto Ezero. Vo Kas­ pis­ko Ezero od aziskiot del se vlevaat pomali pritoki, a vo Aralskoto Ezero - Sir Darja i Amu Darja. Rekata Sir Darja te­ ~e niz pustinata Kizilkum, a Amu Darja niz pustinata Karakum. Poradi toa nivnata voda se koristi za navodnuvawe na pus­ Orizovi poliwa tinskoto zemji{te koe e pret­ voreno vo zelena oaza na plan­ta`i od pamuk i drugi kulturi. Za taa namena tamu e izgraden eden od naj­dolgite kanali za navodnuvawe (1100 km.) vo Azija i svetot. Toj kanal ovozmo`i pustinata da se pretvori vo korisna i plodna po~va. Taka tamu osven pamuk denes se odgleduvaat gradinarski i industriski kulturi na golemi povr{ini. Aktivnosti na ~asot: - Koi reki pripa|aat na slivnoto podra~je na Tihi Okean? - [to e karakteristi~no za rekite od slivnoto podra~je na Indiski Okean?

Za onie {to u~at pro{ireno i prodlabo~eno Pro~itaj gi od geografskata ~itanka ~etivata: @oltata rasa - Hoangho na str. 17 i Gang - “Sveta” reka vo Indija na str. 60. Napi{i kratok esej za nivnoto zna~ewe.

111


EZERA SO SVETSKO ZNA^EWE Azija ima golem broj na ezera. Od niv so svetsko zna~ewe se: Kaspiskoto Ezero, Bajkalskoto i Mrtvoto More.

112

Kaspiskoto Ezero le`i me|u Evropa i Azija na nadmorska vi­so~ina - 28 metri. Na sever od ezeroto se na­o|a Prikaspiskata Ni­zina, na jug planina­ta Elburs, na zapad Kav­kaz, a na istok vi­so­­ramninata Usturt i Turanskata Nizina. Eze­ roto e dolgo 1200 km. dlaboko 995 metri, a najgolemata {irina mu iznesuva 550 km. Vo ovie Kaspisko Ezero granici Kaspiskoto Ezero zafa}a povr{ina od 370 iljadi km2. Toa e najgolemo ezero vo Azija i vo svetot. Od teritorijata na R. Makedonija e pogolemo za 14 pati. Povr{inata na ova ezero postojano se namaluva poradi golemoto isparuvawe na vodata. Kaspiskoto Ezero e ostatok od nekoga{no more i zatoa ima selena voda. Vo zalivot Karabogaz solenosta e najgolema i iznesuva 380%o promili. Kaspiskoto Ezero ima svetsko zna~ewe poradi bogatiot rastitelen i `ivotinski svet. Vo nego `iveat 109 vrsti na endemi~ni rakovi, 97 vrsti na ribi i 47 vrsti na mekotelni `ivotni. Ova ezero svetsko zna~ewe ima i poradi bogatstvoto so nafta na negovoto dno. Na Kaspiskoto Ezero ribolovot ima stara tradicija. Od ribite najmnogu se lovat esetra, haringa i ke~iga. Od ikrata na esetrata se pravi pro~ueniot kavijar. Bajkalskoto Ezero e edno od najpoznatite ezera na Zemjata so svetsko zna~ewe. Zafa}a povr{ina od 31 500 km2. Od Ohridskoto Ezero (348 km2) e pogolemo za 90 pati. Spored povr{inata toa e dolgo 636 km ili pribli`no 4 pati od Ohrid do Skopje ili od Gevgelija do Skopje. Bajkalskoto Ezero e najdlaboko na svetot 1741 metar. Vo ezeroto se vlivaat nad 500 reki, od koi najgolema e Selenga. Od ezeroto istekuva rekata Angara. Bajkalskoto Ezero ima svetsko zna~ewe kako najgolem rezervoar na pivka (slatka) voda. Ovoj xinovski rezervoar sobira vo sebe 23 390 km3 voda ili edna petina od site pivki vodi na kopnoto. Bajkalskoto Ezero e poznato vo svetot kako “muzej na `ivi fosili”. Vo


nego `iveat nad 770 rastitelni i 1219 `ivotinski vidovi. Najgolem broj od ovie vidovi se endemi~ni i retko se sre}avaat vo drugi ezera na Zemjata. Bajkalskoto Ezero ima svetsko zna~ewe i po svojata providnost na vodata koja iznesuva 40 m. Od nego e popravidno samo ezeroto Me{u vo Japonija (41 m). Svetskoto zna~ewe na Bajkalskoto Ezero, osven za ribolov se sostoi i vo golemata hidroenergetska sila {to ja davi preku rekata Angara. Ovaa reka pri istekot e {iroka eden kilometar i na nea e izgradena edna od najgolemite hidrocentrali vo svetot “Bratska�. Taa dava nekolku pati pogolemo koli~estvo elektri~na struja od site na{i hidro i termocentrali. Mrtvo More e ezero koe se noa|a vo Jugozapadna Azija me|u dr`avite Izrael i Jordan. Ova ezero imeto go dobilo, bidej}i vo nego nema `iv svet (ne `ivee ni{to). Pri~ina za toa e golemoto koli~estvo na vodata so sol. Eden litar voda sodr`i 275 grama sol. Poradi solenosta Mrtvoto More ima svetsko zna~ewe. Po rezervite na sol (40 milijardi toni) toa e najbogatiot “rudnik� na svetot. Solenata voda vo ezeroto e mnogu gusta. Taa gustina ovozmo`uva vo ezeroto da ne mo`e da se potone. ^ovek mo`e da se kape, da le`i na grb vo nego i da ~ita vesnik. Mrtvoto More ima svetsko zna~ewe, bidej}i e najgolemata kriptodepresija na svetot. Toa le`i 392 metri pod nivoto na moreto. Vo svetot e poznato i kako ezero so najtopla voda. Taa vo leto iznesuva nad 35oS. Mrtvoto More svetsko zna~ewe ima i po lekovitite svojstva na ezerskata voda. Poradi toa ova ezero se smeta za eden od najgolemite zdravstveni regioni vo svetot.

A Z I J A

Mrtvo More

Ako saka{ pove}e da znae{ Mrtvoto More e dolgo 76 km, {iroko 16 km. dlaboko 356 metri i zafa}a povr}ina od 1000 km2. Od Ohridskoto Ezero e pogolemo za tri pati. 113


PRIRODNI BOGATSTVA NA AZISKIOT KONTINENT Azija raspolaga so ogromni prirodni bogatstva. Toa se: jaglen, nafta i priroden gas, reki, {umi, rudi, nizini, moriwa i okeani i drugo. Jaglenot e zna~ajno prirodno bogatstvo na Azija. Spored rezervite na kamen jaglen Azija go zazema prvoto mesto vo svetot. Vo nea se nao|aat nad 60% od vkupnite svetski rezervi koi se proceneti na 8700 milijardi toni. Od dr`avite prvoto mesto vo Azija i svetot i pripa|a na Rusija so 52% od svetskite koli~estva na kamen jaglen. Tamu se nao|aat i najgolemite baseni na ovaa ruda i toa: Lenski, Tunguski, Kuzwecki i Karaganda (Kazahstan). Vo Azija na vtoro mesto po rezervi i proizvodstvo na jaglen e Kina so poznatite baseni: [ansi, [ensi i Manxurija.

114

Nafteni poliwa Naftata i prirodniot gas spa|aat me|u najzna~ajnite prirodni bogatstva so koi Azija go zazema prvoto mesto vo svetot. Najgolemoto podra~je so nafta se nao|a me|u Crvenoto i Crnoto More, Persiskiot Zaliv i Kaspiskoto Ezero. Vo toj prostor se nao|aat 70% od vkupnite svetski rezervi na nafta. Najbogati so nafta se dr`avite: Saudiska Arabija, Iran, Irak, Kuvajt, Azerbejxan i drugi. Vtoroto bogato podra~je so nafta se nao|a vo Rusija. Tamu se nao|aat poznatite baseni: Zapadnosibirski, Srednoaziski i Prikaspiski basen. Vo ovie baseni na Rusija se nao|aat i najgolemite rezervi i proizvodstvo na priroden gas vo svetot nad 50%. Rekite: Ob, Enisej, Jancekjang, Iravadi, Gang i drugi se golemo prirodno bogatstvo na Azija . Nivnata voda se iskoristuva za dobivawe na


hidroenergija, soobra}aj, navodnuvawe, ribolov i drugo. Vo Azija za re~na plovidba se koristat nad 160 iljadi km, a za transport na drva nad 400 iljadi km. [umite kako prirodno bogatstvo se najzastapeni vo severniot i ju`niot del na Azija. Vo severniot del se zastapeni iglolisni {umi i tie go opfa}aat pojasot na tajgata. Vo Azija se noa|a 80% od ovoj pojas. Vo ju`niot del na Azija se zna~ajni {umite vo monsunskata, tropskata i ekvatorskata oblast. Vo ovie oblasti postojat mnogu skapoceni drvja

A Z I J A

kako: tikovo, mahagonovo, abonosovo, klu~ukovo i drugi. Vo Azija golemo prirodno bogatstvo se i nizinite: Hindrustanska, Kineska, Penxab, Mesopotamija i drugi. Vo niv se ostvaruva najgolemoto proizvodstvo na oriz vo svetot. Azija e bogata so rudi i toa: `elezna, bakarna, olovo, cinkova, boksitna i drugi. Od posebno zna~ewe se i rudite za nuklearni goriva: uranot vo Rusija i toriumot vo Indija. Vo Azija zna~ajno prirodno bogatstvo se i golemiot broj na moriwa (24) i okeani (3). Od posebno zna~ewe se Indiskiot i Tihiot Okean preku koi minuvaat najzna~ajnite pomorski pati{ta vo svetot.

Tropski {umi Istra`uva~ki aktivnosti: Istra`uvaj i doznaj koi zemji vo Evropa go koristat prirodniot gas od Azija?

I ova }e te interesira: Vo Azija bogati zemji so nafta se: Obedineti Arapski Emirati, Katar, Bahrein, Oman, Kina, Indonezija i drugi. 115


SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA NASELENIE Spored brojot na naselenieto Azija se noa|a na prvo mesto vo svetot me|u kontinentite. Vo nea denes `ivee pove}e od polovina od svetskoto naselenie, ili nad 3,5 milijardi `iteli. Brojot na naselenieto na ovoj kon足 tinent postojano se zgolemuva od najstari vremiwa do denes. Taka, vo 1750 godina, Azija imala okolu 400 milioni `igeli. Vo 1850 godina, toj broj iznesuval 763 milioni, a vo 1950 godina 1,4 milijardi. Golemiot broj na `iteli vo Azija e rezultat na visokiot priroden prirast koj iznesuva okolu 25 promili. Toa zna~i deka sekoja godina brojot na naselenieto vo Azija se zgolemuva za nad 80 milioni `iteli. Prose~nata gustina na naselenost vo Azija iznesuva 77 `iteli na 1 km2. Me|utoa, taa ne e nasekade podednakvo rasporedena. Nekoi pre足 deli imaat pregolema naselenost, a drugi se sosem retko naseleni. Najgusto naseleni oblasti vo Azija se dolinite na golemite reki: Hoangho, Jangcek足 jang, Ind, Gang, Bramaputra, Mekong i dr. Tamu gustinata na naselenost izne足

116

Devojki od Indija


Tradicionalen festival vo Kina

suva nad 1 000 `iteli na 1 km2. Gusto naseleni se i nizinite Gangskata, Ki­neskata, Mesopotami­ ja i dr. Osven niv, vo gus­to naseleni podra~ja spa­|aat: Japonskite Ost­ ro­vi i ostrovot Java vo In­donezija. Najretko na­ se­leni mesta vo Azija se pustinite, polarnite pre­deli, visokite plani­ ni, oblasta Sibir i dr. Tamu naselenosta iznesu­ va po 2 `iteli na 1 km2 .

A Z I J A

Vo Azija postojat dve rasni grupi: `olta i bela. Najbrojna e `oltata rasa koja e rasprostraneta vo Isto~na i Jugoisto~na Azija. Najbroen narod od ovaa rasa se Kinezite (1,3 milijardi `iteli). Po niv sleduvaat Japon­ cite, Filipincite, Vietnamcite, Turcite, Korejcite i dr. Na belata rasa í pripa|aat dve grupi narodi - indoevropska i semits­ ka. Od indoevropskata grupa narodi najbrojni se: Indusite, Rusite, Iran­ cite, Avganistancite, Kurdite i dr. Vo semitskata grupa narodi spa|aat: Evreite, Arapite i Sirijcite. Vo Indija, na visoramninata Dekan `iveat Dravidi. Tie se oddelna rasa i se ostatoci od drevnoto naselenie vo Indija.

Aktivnosti na ~asot: - Kolku iznesuval brojot na naselenieto vo Azija vo 1950 godina? - Koi oblasti vo Azija se najgusto naseleni? - Vo koja grupa narodi spa|aat Arapite i Evreite?

Korelacija so matematika Presmetaj za kolku pati se zgolemil brojot na naselenieto vo Azija od 1750 do 1950 godina?

117


VERSKA I JAZI^NA PRIPADNOST Jazikot kako kulturen element i sredstvo za komunikacija pome|u lu|eto, najgolema raznovrsnost bele`i na Aziskiot kontinent. Toa e rezul­ tat od starosta i brojnosta na narodite vo Azija. Ako se znae deka jazicite se promenliva kategorija, pri {to edna od drugi nastanuvaat ili se gubat, denes vo Azija postojat pove}e od 1000 jazici! Sepak niv mo`e da gi grupi­ rame vo nekolku grupi. Indoevropskata grupa na jazici se ra{ireni vo severniot (Rusija) i jugozapadniot del od kontinentot (Iran). Semitsko-hamitskata grupa na jazici go koristi naselenieto vo Ju­ gozapadna Azija. Glavni jazici se: evrejskiot (Izrael) i Arapskiot (Arapski zemji). Uralsko-altajskata grupa na jazici zafa}a zna~itelno prostranstvo i se koristi vo Centralna i Severoisto~na Azija. Toa se: turskiot, uzbeki­ stanskiot, kirgiskiot, mongolskiot i dr. jazici. Kinesko-tibetskata grupa na jazici vo Azija e zastapena so 40%. Niv gi koristi naselenieto vo Kina, Japonija, Koreja i Tibetskata Visoramni­ na. Malajsko-polineziskata grupa na jazici e zastapena vo jugozapad­ niot del na Azija (Indonezija).

118

Ruska crkva i kineski budisti~ki hram


A Z I J A

Hram vo Indija Vistinski mozaik od jazici postoi vo Indija kade {to slu`beni jazi足 ci se: hindu, angliski i 16 ostanati. Osven niv neslu`beno se koristat oko足 lu 700 jazici. Azija e kolevka i na mnogu religii. Pokraj golemite monoteisti~ki religii vo Azija seu{te kaj nekoi pozaostanati narodi se zastapeni oblic足 ite na animizam i totemizam. Hristijanskata religija e zastapena vo Severna Azija (Rusija) i vo Jugozapadna Azija (Gruzija i Ermenija). Islamot e najmnogu prisuten vo Arapskite zemji na Jugozpadna Azija, Ju`na Azija (Pakistan) i Jugoisto~na Azija (Indonezija). Budizmot e stara religija osnovana od Budi vo 5 vek pr.n.e. Taa e ra{irena vo Isto~na i Jugoisto~na Azija (Kina, Japonija, Koreja i dr.). Od nea denes vo Kina i Japonija se izdvoeni kako posebni: lamanizam, konfu~ionizam i drugi. Hunduizmot e religija zastapena vo Indija, koja e poznata po po~ituvawe na kravata kako sveto `ivotno. Drugi poznati monoteisti~ki religii vo Azija se: mazdaizmot vo Iran i judizmot vo Izrael.

Aktivnosti na ~asot: - Koi se slu`beni jazici vo Kina? - Kade e zastapena hristijanskata religija vo Azija?

119


KULTURA I OBI^AI

Aziskoto kopno e dom na pove}e stari civilizacii i kulturi koi dat足 iraat pove}e vekovi pred novata era. Me|u niv, posebno se izdvojuvaat kul足 turata na Sumerite, Asiro-vaviloncite, Hetite, Persijancite, Indijcite i Kinezite. Vo Stara Kina i Indija bile poznati oblici na dr`avno uredu足 vawe pred pove}e od dvaeset vekovi, pred novata era. Tamu se pojavile prvite selski i gradski naselbi so niza materijalni i duhovni vrednosti koi dale zna~aen pridones vo razvojot na ~ove{tvoto.

Kineskiot yid

120

Taka, na primer, starite Kinezi osven {to se slu`ele so pismo u{te vo III milenium pr.n.e., mnogu rano go razvile i grade`ni{tvoto (Kineskiot Yid), trgovijata so svila i brojnite pronajdoci kako {to se: hartijata, kompasot, barutot i drugo. Asiro-vaviloncite vo Mesopotamskata Nizina imale svoe pismo i razvile i grandiozni arhitektonski objekti od zgradi, kanali za navodnuvawe, pati{ta i dr. Tie narodi dale pridones vo astronomijata, literaturata, zakonodavstvoto, poezijata i t.n. Po~ituvaj}i ja kulturnata tradicijata i obi~aite narodite vo Indija, Kina i Japonija, postignale


zabele`itelni uspesi vo ekonomskiot, tehnolo{kiot i kulturniot razvoj na svetsko nivo. Na druga strana vo Azija postojat geografski i ekonom­ ski izolirani narodi koi `iveat siroma{no od primitivno zemjodelstvo neguvaj}i ja tradicionalnata kultura i obi~ai. Kako kontinent so dolga is­ torija i nacionalna i kulturna raznovrsnost vo Azija se neguvaat obi~ai koi se razlikuvaat od obi~aite na drugite kontinenti. Tie se odnesuvaat vo na~inot na ~estvuvaweto na praznicite, svadbenite veselbi, pogrebnite, ceremonii i drugo. Osobeno e poznat vo toj pogled tracionalnoto kapewe vo rekata Gang vo Indija koja se smeta za “sveta” reka. Neobi~en i aktuelen e obi~ajot na spaluvawe na mrtvite tela kaj nekoi narodi vo Azija. Vo pogled na kulturata i obi~aite posebno vnimanie zaslu`uvaat Japoncite. Tie i denes gi po~ituvaat starite tradicii da rabotat vredno, da gi pomagaat bliskite, da ~itaat redovno, da oran`iraat cve}e i drugo.

A Z I J A

Japonska gradina

Aktivnosti na ~asot: - Koi se slu`beni jazici vo Kina? - Kade e zastapena hristijanskata religija vo Azija? 121


REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

Dr`avi i regioni vo Azija

122

Spored regionalnata podelba vo Azija se izdvojuvaat {est regii. Toa se: Severna Azija, Isto~na Azija, Jugoisto~na Azija, Ju`na Azija, Sredna Azija i Jugozapadna Azija. Severna Azija se protega na jug od Sredna Azija do Severniot Leden Okean i osptrovite vo nego. Na zapad se grani~i so Ural, a na istok so Tihiot Okean i negovite rabni moriwa: Japonsko, Ohotsko i Beringovo More. Edin足 stvena dr`ava vo ovaa regija e Rusija (Ruska federacija) koja nema povolna geografska polo`ba na sever, jug i zapad, osven na istok izlezot na Tihiot Okean. Isto~na Azija spa|a me|u najgolemite regii i opfa}a povr{ina nad 10 milioni km2. Ovaa regija ima povolna geografska polo`ba, bidej}i na istok izleguva na Tihiot Okean so negovite rabni moriwa. Vo Isto~na Azija se nao|aat dr`avite: Kina so glaven grad Peking, Hong Kong so Hong Kong, Makao so Makao, Severna Koreja so Pjongjang, Ju`na Koreja so Seul, Tajvan so Tajpeh i Japonija so Tokio. Spored povr{inata i brojot na naselenieto najgolema dr`ava e Kina, a najmala Makao. Po svoeto dr`avno ureduvawe, osven Japonija koja e kralstvo, drugite se republiki.


Jugoisto~na Azija spa|a me|u najmalite regii i opfa}a ne{to pove} e od 3,5 milioni km2. Ovaa regija ima povolna geografska polo`ba bidej}i izleguva na Indiskiot i Tihiot Okean so pove}e nivni moriwa. Osven toa rekite Mekong, Menam i Iravadi se plovni reki i ja povrzuvaat regijata pod­ laboko vo kopnoto. Vo ovaa regija se nao|aat dr`avite. Mijanmar so glaven grad Rangun, Laos so Vientijan, Kamboxa so Pnom Pen, Malezija so Kuala Lumpur, Singapur so Singapur, Vietnam so Hanoj, Indonezija so Xakarta, Brunej so Bandar Seri Begavan, Filipini so Manila i Tajland so Krungtep (Bangkok). Andamanskite i Nikobarskite Ostrovi pripa|aat na Indija, a Bo`i}nite i Kokosovite Ostrovi na Avstralija. Najgolema po povr{ina i broj na naselenie e Indonezija, a najmala Brunej. Spored dr`avnoto ure­ duvawe Kralstvo se: Malezija i Kamboxa, Brunej e sultanat, a ostanatite dr`avi se republiki. Ju`na Azija go opfa}a ju`niot del na kontinentot Azija. Ovaa regija ima povolna geografska polo`ba, bidej}i site dr`avi (osven Butan i Nepal) izleguvaat na Indiskiot Okean. Niz nego minuvaat najzna~ajnite pomorski pati{ta koi gi povrzuvaat kontinentite: Azija, Afrika i Avstralija. Ju`na Azija opfa}a povr{ina od 4,6 milioni km2, i na toj prostor `iveat pove}e od 1,5 milijardi lu|e. Vo Ju`na Azija se nao|aat dr`avite: Indija so glaven grad Delhi, Pakistan so Islamabad, Banglade{ so Daka, [ri Lanka so Ko­ lombo, Butan so Timbu, Nepal so Katmandu i Maldivi so Male. Ostrovot ^agos pripa|a na Velika Britanija. Spored dr`avnoto ureduvawe Nepal i Butan se kralstvo, a drugite dr`avi se republiki. Najgolema po povr{ina i naselenie e Indija, a najmala Maldivi. Sredna Azija nema povolna geografska polo`ba, bidej}i site dr`avi se kontinentalni i nemaat izlez na more. Spored goleminata ovaa regija spa|a vo sredno golemite i opfa}a nad 6 milioni km2. Vo ovaa regija ima {est dr`avi i toa: Avganistan so glaven grad Kabul, Turkmenistan so A{habat, Uzbekistan so Ta{kent, Kazahstan so Astana, Taxikistan so Du{anbe, Kir­ gistan so Bi{kek i Mongolija so Ulan Bator. Site ovie dr`avi po svoeto ureduvawe se republiki. Jugozapadna Azija opfa}a povr{ina od 6,2 milioni km2 i na toj pros­ tor se nao|aat 18 dr`avi. Ovaa regija ima povolna geografska polo`ba bidej}i izleguva na pove}e moriwa, a preku niv na Indiskiot i Atlantski­ ot Okean. Vo Jugozapadna Azija se nao|aat dr`avite: Azerbejxan so glaven grad Baku, Bahrein so Manama, Gruzija so Tbilisi, Ermenija so Erevan, Irak so Bagdad, Iran so Teheran, Izrael so Erusalim, Jemen so Sana, Jordan so Aman, Kuvajt so El Kuvajt, Katar so Doha, Kipar so Nikozija, Oman so Maskat, Obedineti Arapski Emirati (OAE) so Abu Dabi, Liban so Bejrut, Sirija so Damask, Saudiska Arabija so Rijad i Turcija so Ankara. Spored dr`avnoto ureduvawe 11 dr`avi se republiki, 3 se kralstva, 2 se {eikati, edna dr`ava e sultanat i edna emirat.

A Z I J A

123


REGIONALEN PREGLED NA AZIJA ISTO^NA AZIJA Prirodni katastrofi Isto~na Azija e najgolemata regija na koja pripa|aat 37% od povr{inata i 40% od naselenieto na kontinentot. Od istok ja zapliskuvaat vodite na Tihiot Okean (Ju`no Kinesko, Isto~no Kinesko, @olto i Japonsko More). Vo reljefen pogled regionot go so~inuvaat oblasti na visoki planini i visoramnini na zapad i oblast na pustini i plodni nizini na istok. Tektonskite, klimatskite i hidrografskite uslovi koi vladeat vo Isto~na Azija so vekovi go ote`nuvaat `ivotot na naselenieto, predizvikuvaj}i ~esti prirodni katastrofi so golemi ~ove~ki `rtvi i materijalni {teti. Vo toj pogled nepovolen e tektonski nestabilniot pojas koj se protega pokraj isto~niot breg na Azija. Negovata nestabilnost se manifestira so ~esti i silni zemjotresi, no i so vulkanska aktivnost. Japonija, pome|u drugoto, pretstavuva zemja na zemjotresi. Re~isi sekoj den na nekoj od nejzinite ostrovi se slu~uva po nekoj zemjotres. Najkatastrofalen bil zemjotresot od 1923 godina, koga vo Tokio nastradale nad 150.000 iljadi `rtvi. Od vulkanskite pojavi samo vo Japonija se utvrdeni nad 70 `ivi vulkani, a najpoznat od niv e vulkanot Fuxisan. Ne pomalo zlo vo Isto~na Azija se golemite poplavi. Niv gi predizvikuvaat golemite reki ~ie izvori{te se nao|a vo

124

Vulkanot Fuxisan


A Z I J A

Rekite Jangcekjang i Huangho visokite planinski predeli. Od tamu tie vo nizinite donesuvaat golemi koli~ini na vodi i nanosen materijal za vreme na vrne`livite periodi. Rekite Jangcekjang i Hoangho vo Kina ~estopati od talo`eweto na pregolemi koli~ini nanos izleguvale od svoite korita i go menuvale tekot. Toa bilo prosledeno so poplavi na pove}e iljadi hektari plodno zemji{te i odnesuvawe na celi krajre~ni naselbi. Brojot na nastradani i evakuirani od pogodenite predeli bil so milioni. Za taa nasoka na kriti~nite delnici od ovie reki, Kinezite imaat izgradeno pove}e stotici kilometri odbranbeni nasipi koi se visoki i do 20 metri. Za regulirawe na tekot na rekata Hoangho se izgradeni brani i ve{ta~ki ezera, pri {to prinudno se raseleni nekolku milioni `iteli. Vo regionot Isto~na Azija ~esti se pojavite od epidemii, glad, podostatok na ~ista voda i drugo.

Aktivnosti na ~asot: - Od koi prirodni katastrofi strada Isto~na Azija? - [to se prezema za da se spre~at katastrofite?

Pro~itaj i doznaj: Pro~itaj od knigata “Dr`avite na svetot� za Kina i Japonija i nau~i pove}e za ovie dr`avi. Od soznanieto napi{i kratok esej. 125


NASELENIETO NA ISTO^NA AZIJA (verska pripadnost, jazik, kultura, obi~ai)

Budisti~ki hram

126

Isto~na Azija e najgusto naselenata regija na kontinentot. Tamu `iveat nad 1,5 milijardi `iteli prete`no od `oltata rasa. Najgolema e Kina so 1,3 milijardi `iteli, a vtora e Japonija so 127 milioni `iteli. Najgusto se naseleni primorskite oblasti, plodnite nizini i re~nite dolini kade {to gustinata iznesuva nad 4000 `iteli na 1 km2 obrabotliva povr{ina. Visokiot `ivoten standard so namalenata smrtnost vo Japonija i Ju`na Koreja dovela do prodol`uvawe na prose~niot `ivoten vek na naselenieto na 78 godini. Vo isto~na Azija najmnogu se koristat jazicite od kinesko-tibetskata grupa. Najneobi~en e kineskiot jazik i pismo so 20.000 bukvi, koj od 1956 godina, e uprosten na 7 - 8 000 bukvi. Pravata na sopstven jazik i pismo na site 55 nacionalnosti se priznati. Vistinski problem vo regionot e verskata opredelba. Taka, vo NR Kina poradi socijalisti~kiot re`im (koj gi


ograni~uva religioznite dejstvuvawa). duri 2/3 od naselenieto se ateisti. Sepak oficijalno se priznati pet religii i toa: budizam, konfu~ionizam, taoizam, islam, hristijanstvo, potoa lamaizam i dr. Budizmot vo Japonija e podelen na sekti, od koi najzastapena e sektata na zenbudizmot. Interesen e obi~ajot povrzan so verata vo Japonija kade {to crkvite se podeleni na edna grupa za ~estvuvawe na praznici i veselbi i druga grupa za pogrebni obredi. Vo Japonija se zna~itelno zastapeni i {intoistite, ~ija vera e politeisti~ka, a vernicite veruvaat vo duhovi. Vo Ju`na Koreja osven budistite, 20% od naselenieto se protestanti.

A Z I J A

Islamski hram

Ako saka{ pove}e da znae{ Od geografskata ~itanka pro~itaj go ~etivoto: “Marko Polo - prv Evropeec vo Kina� i doznaj pove}e za obi~aite, kulturata i verata vo Kina. 127


ULOGATA NA SEMEJSTVOTO, KULTURATA I TRADICIJATA

Semejstvoto kako del od op{testvoto pretstavuva najmal oblik na op{testveno zdru`uvawe na lu|eto. Najbliskiot na~in se ostvaruva so op{tiot razvoj na poedincite. Dolgo vreme vo zemjodelski zaostanatite predeli na Isto~na Azija se odr`alo mnogu~lenoto semejstvo. Tamu tradicionalno se odr`uvale strogite hierarhiski vrski so po~ituvawe na odlukite na najstariot i najpameten ~len. Na toj na~in semejstvoto, vo selskite sredini so nedovolno obrazovanie, izvr{uvalo i vospiten karakter kaj mladite pokolenija. Vo vtorata polovina na XX vek isto~noaziskoto op{testvo do`ivuva dlaboki ekonomsko-socijalni reformi. Paralelno so toa i semejstvoto se transformira

Kinesko Semejstvo

128

od pove}e~leno kon tro~leno. Toa ne e samo rezultat na ekonomskiot i obrazovniot progres na naselenieoto, tuku i posledica od zakonskoto kontrolirawe na natalitetot (ra|aweto). Imeno, vo Kina od 1979 godina, va`i zakonot za ra|awe na edno dete po semejstvo. Istiot zakon dozvoluva ra|awe na vtoro dete posle pettata godina vo slu~aj, ako prvoto dete bilo od `enskiot pol.


Kulturnite pridobivki od ma足 te足rijalnoto i duhovno tvore{tvo kako obi足~aite gri`livo se neguvaat i prenesuvaat na novite generacii. Unikatno i lesno prepoznatliva e isto~noaziskata arhitektura, pred se na verskite hramovi. Kineskiot narod so vekovi e pro~uen vo ra~nata izrabotka na razli~ni proizvodi. Osobeno se poznati po tekstilnite i porcelanskite proizvodi koi se uniKineski porcelan katni i nadaleku pro~ueni. Naukata i ve{tinata vo izrabotka na porcelanski predmeti i ukrasi, kineskiot narod ja neguva u{te pred novata era. Toga{ vladetelite, nareduvale da se pravat statuetki vo vid na vojnici koi bile postavuvani vo grobnicite. Toa zna~elo nivna za{tita vo zadgrobniot `ivot. Vo literaturata i umetnosta kaj narodite vo Isto~na Azija navleguvaat svetskite trendovi, no sepak za za~uvuvawe na tradicijata se neguvaat nekoi stari obi~ai kako {to e na primer japonskata mitologija za samuraite. Pokraj verskite obi~ai, navikata na ~ajot e edna od obredite koi vnimatelno se neguvaat vo ovie op{testva koi se pove}e nalikuvaat na evropskite op{testva. Vo na~inot na prigotvuvawe i konsumiraweto na hranata Japoncite i Kinezite oti{le najdaleku vo svetot. Tie imaat idealno kulinarstvo vo funkcija na za~uvuvawe na zdravjeto i vitalnosta kaj lu|eto.

A Z I J A

Japonska hrana Aktivnosti na ~asot: - [to dozvoluva zakonot vo Kina od 1979 godina? - Po koja ra~na izrabotka se poznati Kinezite?

Ako saka{ pove}e da znae{ Od internet nau~i pove}e za Kina i Japonija i na naredniot ~as raska`i go toa pred oddelenieto. 129


STOPANSTVOTO NA ISTO^NA AZIJA

Stopanstvoto go so~inuvaat site dejnosti so koi se proizveduvaat, raspredeluvaat i tro{at materijalnite dobra. Vo toj pogled stopanstvoto na Isto~na Azija ima zna~ajno mesto vo svetskoto stopanstvo. Vo nekoi stopanski granki Isto~na Azija go zazema prvoto mesto vo svetot. Dolgo vreme vo minatoto ovoj region va`el za zaostanat i nerazvien. Presvrten moment e Vtorata svetska vojna. Toga{ so raspolo`ivite sredstva za rabota, rabotnata sila, stranskite investicii i drugo se otvorija pati{tata za brz stopanski razvoj. Obemot na proizvodstvo kaj zemjite od Isto~na Azija odamna gi ima zadovoleno doma{nite potrebi. Mnogu od niv denes se naso~eni kon izvoz na svetskiot pazar. Zemjodelstvoto vo Isto~na Azija e najrazvieno vo Kina. Taa e najgolemiot svetski proizvoditel na oriz. Vtora svetska sila e po proizvodstvoto na pamuk, ~aj i {e}erna repka. Osven toa vode~ko mesto ima vo proizvodstvoto na meso i riba. Japonija e na vtoro mesto vo svetot spored godi{niot ulov na riba. Isto~noaziskiot industriski region so kvalitetot i po niskite ceni na proizvodite seriozno im konkurira na dr`avite od Zapadna Evropa i

130

[angaj


Amerika. Nivnata industrija se potpira na solidno razvieno, rudarstvo kako i na metalnata, elektrotehni~kata, hemiskata, avtomobilskata, brodogradbenata industrija i drugo. Prvoto mesto spored proizvodstvoto so jaglen vo svetot go dr`i Kina, a zaedno so Japonija se najgolemite proizvoditeli na `elezo i ~elik. Od lesnata industrija najrazvieni granki vo Isto~na Azija se: tekstilnata, tutunskata i industrijata za hartija. Regionot e najpoznat vo svetot po proizvodite od ma{inskata i elektroindustrijata koi poseduvaat vrven kvalitet.

Fabrikata Tojota

A Z I J A

Denes dr`avite Ju`na Koreja i Japonija se najgolemite proizvoditeli i izvoznici na brodovi vo svetot. Najbrzite i najudobnite vozovi se proizveduvaat vo Japonija. Golemite avtomobilski kompanii vo Japonija (tojota, mazda, honda, nisan, mitsubi{i) i Koreja (daevu, kia) se na vrvno mesto vo svetot. Zna~ajno mesto vo elektronskata industrija (TV, kompjuteri, fri`ideri, klima uredi i dr.) zazema regionot na

Isto~na Azija. Najpoznati se proizvodite od Japonija (hita~i, to{iba, soni) i Ju`na Koreja (samsung). Osven niv Isto~na Azija e golem proizvoditel i izvoznik na plasti~ni i kerami~ki proizvodi, obuvki, ra~ni izrabotki i drugo.

Aktivnosti na ~asot: - Koi zemjodelski kulturi najmnogu se odgleduvaat vo Kina? - Koi avtomobili se proizveduvaat vo Japonija?

Ako saka{ pove}e da znae{ Pro~itaj od geografskata ~itanka za “Japonija - industriski gigant vo Azija� i na naredniot ~as raska`i go pred oddelenieto. 131


JUGOISTO^NA I JU@NA AZIJA HIMALAITE - KARAKTERISTIKI I ZNA^EWE Regiite Jugoisto~na i Ju`na Azija se protegaat me|u Iranskata Visoramnina na zapad i Ju`no Kineskoto More na istok. Na sever ovie regii se ograni~eni so Himalaite, a na jug so Indiskiot Okean i ostrovite vo nego. Vo ovie regii ima dva golemi poluostrovi: Dekan vo Ju`na i Indokina vo Jugoisto~na Azija. Himalaite se najzna~ajnite planini vo ovie regii. Tie se mladi planini po postanok, pa zatoa imaat ostri vrvovi, strmni strani i dlaboki dolini. Himalaite se protegaat vo vid na veriga vo dol`ina od 2500 km, a vo {irina od 200 do 350 km. Tie se najvisokite planini ne samo vo ovie regii tuku i vo svetot. Na niv se nao|a najvisokiot vrv na zemjata Mont Everest visok 8848 metri. Osven nego na ovie planini ima u{te 30 vrvovi povisoki od 7 000 metri i 13 povisoki od 8 000 metri. Vrvovite na Himalaite se karpesti i pokrieni so ve~en sneg i mraz. Na ovie planini ima golem broj na lednici (gle~eri) i ledni~ki ezera. Poradi viso~inata na ovie planini ima sudir na dve klimatski vlijanija: ladnite od sever i toplite od jug. Monsunskite vetrovi od Indiskiot Okean nemo`ej}i da gi preminat ovie planini site vrne`i od do`d gi isturaat vo nivnoto podno`je. Tamu se nao|a naselenoto mesto ^erapunxi vo koe (navrnuvaat) najmnogu do`dovi na svetot (12.000 mm).

Devojki od Nepal

132

Himalaite imaat pove}e kratno zna~ewe za lu|eto {to `iveat vo nivna blizina. Od ovie planini i od visoramninata Tibet izviraat golem broj na reki. Od niv najgolemi se: Gang, Ind, Bramaputra, Iravadi, Mekong i drugi. Ovie reki zna~at `ivot za pove}e od edna milijarda lu|e. Vo podno`jeto na Himalaite ima oranici, bav~i, livadi i nivi

na koi se odgleduva oriz. Nad nivite vo viso~ina ima listopadni i me{ani {umi, a povisoko od niv iglolisni {umi i pasi{ta. Tamu lu|eto se zanimavaat so odgleduvawe na stoka i so {umarstvo. Najvisokite delovi na Himalaite se goli karpi pokrieni so mraz.


A Z I J A

Mont Everest Himalaite imaat golemo zna~ewe za turizmot. Mnogu lu|e doa|aat na nivnite strani za vreme na visokite temperaturi. Tie se predizvik za golem broj qubiteli {to sakaat da se iska~at na nivnite vrvovi. Poradi toa doa|aat golem broj na alpinisti i planinari so `elba da go osvojat najvisokiot vrv na svetot.

Aktivnosti na ~asot: - Kolku se dolgi, a kolku {iroki Himalaite? - Koi reki izviraat od niv?

Istra`uva~ki aktivnosti: So pomo{ na atlasot opredeli koi golemi reki izviraat od visoramninata Tibet? I ova }e te interesira: Vetrovite Monsuni koi duvaat od jug i nosat vrne`i ne mo`at da gi preminat Himalaite. Poradi toa severno od Himalaite se javuvaat pove}e pustini. Edna od niv se vika Takla Makan.

133


MONSUNITE I @IVOTOT NA NASELENIETO

Monsunite doa|aat - snimka od satelit

134

Vo pogolemiot del na Ju`na i Jugoisto~na Azija vladee tropska-monsunska klima. Ovoj klimatski tip e povrzan so sezonskite vetrovi - monsuni. Tie imaat golemo zna~ewe za naselenieto od ovie regii. Vo letniot period od godinata monsunite duvaat vo pravec od Indiskiot Okean kon ju`nite i jugoisto~nite delovi od ovie regii. Vla`nite vozdu{ni masi noseni od monsunite zapiraat i se izla~uvaat na ju`nite padini od Himalaite vo vid na intenzivni do`dovi. Poradi niv tamu se nao|a najvrne`livoto naseleno mesto vo Indija i svetot - ^erapunxi. Vo nego godi{no pa|aat 12.000 mm voden talog. Dolgotrajnite i intenzivni monsunski do`dovi vo letniot period go zgolemuvaat nivoto na vodata na pogolemite reki: Ind, Gang, Bramaputra, Mekong i drugi. So toa se zgolemuva nivnata mo`nost za pogolemo proizvodstvo na elektri~na energija vo hidrocentralite. No istovremeno se javuva opasnost od poplavi koi se ~esta pojava vo ovie regii. Tie nanesuvaat {teti na posevite i naselbite, a stradaat i ~ove~ki `ivoti. Vo poplavite


se javuva i lizgawe na zemji{teto i bolesti. Pokraj site opasnosti i {teti pogledot na `itelite od ovie regii kon krajot na maj se svrteni kon neboto. So zagri`enost se o~ekuva vesta za prviot monsunski do`d. Vo kolku zadocnat vrne`ite samo deset dena, toa }e zna~i uni{tuvawe na `etvata poradi su{a, pojava na glad i razni epidemii. Monsunite zna~at `ivot za lu|eto vo tie regii. Koga }e dojdat na vreme site se raduvaat, bidej}i }e ima bogata `etva i }e nema gladni. Monsunite go zgolemuvaat i go ubrzuvaat rastot na monsunskite {umi. Ovie {umi se me{ani (listopadni i zimzeleni) i vo niv rastat mnogu skapoceni drvja. Takvi se: tikovo, mahagonovo, kau~ukovo, bambusovo drvo i drugi.

A Z I J A

Prenos na drvo so slonovi

Ako saka{ pove}e da znae{ Pro~itaj go od geografskata ~itanka ~etivoto “]e dojdat li na vreme� i napi{i kratok esej za monsunite. 135


PRIRODNITE BOGATSTVA NA INDIJA

Potseti se od geografija ili od istorija: Zo{to vo XVI vek se baral pomorskiot pat od Evropa za Indija?

Indija raspolaga so golemi prirodni bogatstva. Toa se: nizinite, rekite, {umite, rudite, pasi{tata i drugo. Od nizinite vo Indija najgolemo zna~ewe ima Hindustanskata Nizina. Vo minatoto ovaa nizina bila zaliv na Indiskiot Okean. No, rekite od Himalaite so svoite nanosi go zatrupale ovoj zaliv i na negovo mesto sozdale plodna nizina. Ovaa nizina se nao|a vo slivot na rekata Gang i ima mnogu plodni po~vi. Na niv se odgleduvaat razni `itni i industriski kulturi i toa: oriz, proso, p~enica, p~enka i {e}erna trska, a ju`no od nea pamuk, tutun, ~aj, maslodajna repka, kikiriki i drugo. Hindustanskata Nizina e gusto naselena i vo nea `ivee najgolem broj od naselenieto vo Indija.

Rekata Gang

136

Golemo prirodno bogatstvo vo Indija se rekite: Ind, Gang, Godovari i dr. Na pritokite od ovie reki se izgradeni brani so ve{ta~ki ezera i hidrocentrali. Nivnata voda se koristi za navodnuvawe na poliwata so oriz


i za dobivawe na elektri~na energija. Osven toa ovie reki se plovni i po niv se odviva mnogu `iv re~en soobra}aj. [umite koi vo Indija se vikaat xungli se bogati so mnogu skapoceni drvja i toa: sandalovo, kininovo, kau~ukovo, mahagonovo i drugo. Ovie drvja nao|aat primena vo brodogradbenata, hemiskata i industrijata za name{taj. Vo Indija zna~ajno prirodno bogatstvo se i raznovidnite rudi i toa: `elezna, boksitna, manganova, hromna ruda, zlato i srebro. Osven niv ima rudi koi se koristat kako energetski izvori, toa se: jaglen, nafta, torium i drugi. Indija e bogata i so nemetalni rudi. Toa se mnogu skapoceni kamewa: dijamanti, korund, cirkon i drugi. Ovie prirodni bogatstva od raznovidni rudi ovozmo`ile vo Indija da se razvijat pove}e industriski granki od koi najzna~ajni se metalnata i ma{inskata industrija. Pasi{tata i livadite se golemo prirodno bogatstvo vo ovaa zemja. Na niv se napasuvaat milioni grla na dobitok. Mnogu zna~ajno prirodno bogatstvo vo Indija se raznite za~ini i ras-

A Z I J A

tenijata so lekoviti svojstva. Od niv vo farmacevskata industrija se pravat razni lekovi, sirupi i drugo.

Poliwa so ~aj, oriz i {ekerna trska

Aktivnosti na ~asot: - [to se odgleduva najmnogu vo Hindustanskata Nizina? - Koi skapoceni drvja vireat vo xunglite? - So koi rudi e bogata Indija?

137


NASELENIETO NA INDIJA - BOGATSTVO I PROBLEMI Indija e vtorata zemja vo svetot spored brojot na `iteli. Vo nea `iveat nad 1 milijardi lu|e so gustina od 324 `iteli na 1 km2. Naselenieto vo Indija pretstavuva mozaik od nad 200 narodi. Najstari narodi vo Indija bile Vedite i Dravidite. Denes najbrojni se: Hindustancite, Bengalcite, Penxapcite, Tamilite i drugi koi se prete`no od belata rasa. Site tie narodi ja ~inat indiskata nacija koja `ivee vo 28 sojuzni dr`avi i 7 sojuzni teritorii. Indija e zemja vo koja se zboruva na nad 700 jazici. Slu`beni jazici se hindu, angliski i 16 drugi regionalni jazici. Drevniot (stariot) jazik, sanskrit, go koristat 8% od dene{noto naselenie. Za glavna religija vo Indija e proglasen hinduizmot, dodeka na tie prostori niknala u{te edna masovna religija - budizmot. Vtori po brojnost se pripadnicite na islamskata vera, potoa Sikite, Budistite, katolicite, protestantite i drugi. Golemiot broj na `iteli i visokiot priroden prirast

138

Hram na Buda


A Z I J A

Mladi Indijki se pri~ina za te{ki ekonomski i socijalni problemi so koi se soo~uvaat gra|anite na Indija. Imeno taa e zemjodelska zemja so 2/3 vraboteni vo zemjodelskite granki. Tamu seu{te preovladuva selskoto nad gradskoto naselenie koe se soo~uva so glad, ne~isti vodi za piewe, nedovolna infrastruktura, epidemii i sl. Masovnoto preseluvawe vo gradovite doveduva do {irewe na predgradijata (slamovi) koi pretstavuvaat divogradbi so mnogu lo{i uslovi za `ivot. Spored ustavot od 1950 godina, po izvojuvawe nezavisnost od angliskiot kolonijalizam, na site gra|ani vo Indija im se garantira ednakvosta. Me|utoa tamu seu{te se ~uvstvuva tradicionalnoto kastinsko grupirawe na lu|eto koi se hierarhiski podredeni. Najniska e crnata kasta na rabotnici. Povisoka e `oltata na selani i trgovci. Nad niv e crvenata kasta od vojnici i slu`benici. Najvisoka e belata kasta od verskite voda~i-Bramani. Golem problem vo Indija pretstavuva golemiot procent na nepismeno naselenie (35%) koj pretstavuva pre~ka vo sevkupniot progres na zemjata. Perewe vo Gang

139


SREDNA AZIJA Naselenieto i stopanstvoto na Sredna Azija

Regijata Sredna Azija ja so~inuvaat sedum dr`avi vo koi `iveat nad 86 milioni `iteli. Najgolema od dr`avite e Avganistan so 27 milioni `iteli. So isklu~ok na Avganistan i Mongolija site ostanati zemji se biv{i republiki na Sovetskiot Sojuz i toa: Kazahstan koja e najgolema spored povr{inata, potoa Kirgistan, Taxikistan, Uzbekistan i Turmenistan. Regijata e poznata po malata gustina na naselenost. Narodite vo Sredna Azija se odlikuvaat so sli~ni kulturni, jazi~ni, verski i drugi osobini. Najbrojni narodi vo regijata se: Kazaci, Taxici, Mongolci, Turkmeni, Uzbeci i Kirgizi. Mnogu pomalku tamu `iveat: Rusi, Ukrainci, Germanci i drugi. Vo Avganistan `iveat Hazarite i Pa{tunite (Patani) od koi proizlegle voenite formacii - Talibanci kako faktor za nestabilnost vo zemjata. Narodite pripa|aat na belata i `oltata rasa (Mongolite). Najzastapeni se jazicite od Tursko-altajskata grupa, a pomalku indoevropskata (Taxikistan). Zaedni~ka crta vo regijata e religijata. So isklu~ok na lamaisti~kiot budizam vo Mongolija, kaj site drugi zemji preovladuva islamot. Mnogu zna~ajna karakteristika za zemjite od Sredna Azija (bez Avganistan) e niskiot procent na nepismeno naselenie koe se dvi`i okolu 2%. Vo stopanstvoto, naselenieto

Soobra}aj so kamili 140


A Z I J A

Poliwa so pamuk od Sredna Azija e poznato kako zemjodelsko-sto~arsko so nizok `ivoten standard i neiskoristeni prirodni bogatstva. Najzastapena poljodelska kultura e pamukot, potoa `itnite rastenija: p~enica, ja~men, p~enka, kompir, tutun, afion, {e}erna repka i drugo. Sto~arstvoto ima ostatoci od nomadski tip. Regijata e bogata so energetski izvori. Jaglenot najmnogu go ima vo Karagandda (Kazahstan). Toj e najgolemiot basen na kamen jaglen vo Sredna Azija. Mongolija, Uzbekistan i Kazahstan se bogati so nafta koja ekonomski seu{te ne e dovolno iskoristena. Turkmenistan e edna od najbogatite zemji so rezervi na zemen gas. Vo Sredna Azija se nao|aat i golemi svetski rezervi na oboeni i plemeniti metali koi naskoro treba da go pottiknat, razvojot na industrijata. Toa se: bakar, olovo, cink, molibden, srebro i drugo. Kazahstan poseduva golemi nao|ali{ta na zlato i volfram vo svetot, a Avganistan e najgolemiot proizvoditel na opium vo svetot.

Aktivnosti na ~asot: - [to se odgleduva najmnogu vo Sredna Azija? - So koi rudi e bogata Sredna Azija? 141


NAFTATA - NAJGOLEMOTO BOGATSTVO NA ZEMJITE OD JUGOZAPADNA AZIJA

Jugozapadna Azija kako regija se nao|a me|u kontinentite Azija, Afrika i Evropa. Poradi povolnata soobra}ajna polo`ba i bogatstvoto so nafta ovaa regija otsekoga{ bila cel za osvojuvawe na golemite sili. Vo sekojdnevnite vesti vo svetot Jugozapadna Azija se spomenuva po crnoto zlato-naftata, religijata i vojnite. Drugi karakteristiki na regijata se: pustini, arapski svet i islam. Pustinite zafa}aat golemi prostranstva na Arabiskiot Poluostrov. Vo ovaa regija poradi pustinite mo`nostite za razvoj na stopanskite dejnosti se ograni~eni. Ekonomskata revolucija vo Jugozapadna Azija zapo~nala vo 1909 godina. Toga{ vo Iran za prv pat e napravena bu{otina za eksploatacija na nafta. Nabrzo potoa se doznalo deka regionot e najbogatoto podra~je so rezervi na nafta. Denes vo Jugozapadna Azija se nao|aat 70% od svetskite rezervi na nafta. Toa e bogat naftonosen pojas koj se protega od Crvenoto More do Kaspiskoto Ezero. Najgolemite svetski rezervi na nafta se nao|aat vo zemjite od Arabiskiot Poluostrov: Saudiska Arabija, Kuvajt, Katar i Obedinetite Arapski Emirati. Osven niv golemi rezervi na nafta ima vo Iran, Irak i Azerbej足 xan. Tie se i najgolemite izvoznici vo svetot. Od izvoz na nafta ovie zemji ostvaruvaat golemi prihodi i go pomagaat razvojot na ostanatite stopanski

142

Nafteni poliwa vo Azerjbexan


Rafinerija za nafta

granki. Me|utoa, naselenieto koristi razni olesnitelni uslugi na besplatno zdravstvo, obrazovanie, telefoni, televizija i drugo. Za golemiot svetski proizvoditel na nafta, Saudiska Arabija slikovito se zboruva deka “pliva na nafta�. Ne zaostanuvaat mnogu zad nea, nitu Iran, Irak i Azerbejxan. Vo regijata se nao|aat i najgolemite pristani{ta za izvoz na nafta. Toa se: Ras Tanura vo Saudiska Arabi-

A Z I J A

ja i Baku vo Azerbejxan. Naftenoto bogatstvo i verskite protivre~nosti pome|u muslimanite i ostanatite vernici vo Jugozapadna Azija se pri~ini za postojani voeni konflikti. Tie go pravat regionot nestabilen i najgolemo `ari{te na nemiri.Takvi se denes amerikansko-ira~kite sukobi, a pred toa, ira~ko-kuvajtskite i iransko-ira~kite sudruvawa poradi naftata.

Aktivnosti na ~asot: - Koi olesnitelni uslugi gi koristi naselenieoto vo Jugozapadna Azija? - Zo{to denes se bara tolku naftata?

Ako saka{ pove}e da znae{ Zemjite izvoznici na nafta se zdru`eni vo zdru`enie koe se vika OPEK. Negovoto sedi{te se nao|a vo Viena-Avstrija. Ova zdru`enie ja odreduva cenata na naftata na svetskiot pazar. Od naftata se dobivaat nad trista proizvodi (derivati).

Istra`uva~ki aktivnosti: Istra`uvaj i doznaj od kade rafinerijata OKTA dobiva nafta? 143


REZIME - TEST za proverka na znaeweto i samoocenuvawe Ime i prezime, oddelenie__________________________________________________

144

poeni

osvoeni

1. Stari gramadni planini vo Azija se: a)________________ b)___________ v)___________ g)___________ d)___________

5

_____

2. Vo slivnite podra~ja na Severniot Leden okean se vlivaat rekite: a)____________ b)__________ v) ___________ g)___________ d)___________

5

_____

3. Vo Azija se izdvojuvaat {est regii i toa: a)______________ b)___________ v)___________ g)___________ d)_____________ |)___________

6

_____

4. Vo Japonija se proizveduvaat poznatite avtomobili: a)_____________ b)___________ v)___________ g)___________ d)_____________

5

_____

5. Vo monsunskite {umi rastat skapoceni drvja. a)__________ b)___________ v)___________ g)___________

4

_____

6. Vo Indija zna~ajno proizvodno bogatstvo se rudite i toa: a)_____________ b)___________ v)___________ g)___________ d)_____________ |)___________

6

_____

7. Vo Sredna Azija najbrojni narodi se: a)____________ b)___________ v)___________ g)___________ d)_____________ |)___________

6

_____

8. Od Himalaite i visoramninata Tibet izviraat rekite: a)_____________ b)___________ v)___________ g)___________ d)_____________

5

_____

9. Najgolemi svetski rezervi na nafta vo Jugozapadna Azija ima vo dr`avite: a)____________ b)___________ v)________ g)___________ d)_____________ |)___________ e)__________

7

_____

10. Jugozapadna Azija kako regija se nao|a kontinentite: a)_____________ b)___________ v)___________

3

_____

Mo`ni bodovi Osvoeni Ocenka Nastavnik Data

52 _________ _________ _________ _____2010 godina

Ocenuvawe od 25 do 30 = 2 od 31 do 36 = 3 od 37 do 45 = 4 od 46 do 52 = 5


Re~nik na nepoznati zborovi - Ă„rt - izdaden karpest del vo moreto so ostri i strmni strani - protok - vodna tesnina koja razdeluva dve kopna i spojuva dve vodi ili moriwa; - poluostrov - kopno od tri strani opkoleno so voda; - golfska struja - topla morska struja koja te~e kako reka; - ostrov - kopno od site strani opkoleno so voda; - fjord - tesen i dlabok zaliv so strmni i visoki strani; - fjeldi - planinski visoramnini; - polder - odzemeno zemji{te od moreto, isu{eno i pretvoreno vo obrabo tlivi po~vi; - tundra - oblast so bari, mo~uri{ta i trevi koi se javuvaat za vreme na kratkoto leto vo severnite oblasti na Evropa; - delta - pri utokata rekata se razgranuva na pove}e pomali reki vo vid na gr~kata bukva delta; - tajga - prostrana {umska oblast od bor i ela vo Severna Evropa; - estuar - pro{irena utoka na rekata vo vid na inka; - kavijar - specijalitet od ikra na ribata esetra; - rezana gra|a - {tici, talpi, letvi, gredi, {per plo~i i dr.; - Crnozem (~ernozem) - plodna po~va so crna boja bogata so humus; - natalitet - ra|awe; - mortalitet - umirawe; - rabni moriwa - se del od pogolemo more ili okean; - arhipelag - grupa na golem broj na ostrovi bliski edni do drugi; - seizmi~ka (zemjotresna) - podra~je na ~esti zemjotresi; - vulkanska aktivnost - podra~je na `ivi vulkani; - monsun -topol veter koj letno vreme duva od okeanot kon kopnoto, a zimno vreme studen veter koj duva od kopnoto kon moreto; - tajfun - silen veter koj duva so golema brzina - nad 200 km/~as.

A Z I J A

145


SODR@INA

Predgovor...............................................................................................................3 1. TEMA: PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA........................................................................................................5 - Bregova razgranetost na evropskiot kontinent..............................................8 - Reljefni karakteristiki na Evropa...............................................................10 - Klima i vegetacija - Klimatski uslovi..........................................................14 - Klimatsko-vegetacioni oblasti......................................................................16 - Hidrografija - reki i ezera i nivnoto zna~ewe...........................................20 2. TEMA: SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA - Naselenieto vo Evropa...............................................................................24 - Jazi~na i verska raznolikost na Evropa........................................................26 - Naselbite vo Evropa..........................................................................................28 - Regionalna podelba na Evropa........................................................................30 - Evropska Unija...................................................................................................32 3. TEMA: GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA - Ju`na Evropa..............................................................................................34

146

- Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr`avite...............................36 - Karakteristi~ni podra~ja izlo`eni na zemjotresi i vulkani, posledici i vlijanieto vrz `ivotot na lu|eto............................................38 - Klima i vegetacija na Ju`na Evropa...............................................................40 - Sredozemnoto More - Osnovni prirodno - graografski karakteristiki i stopansko zna~ewe............................................................42 - Sli~nosti i razliki na naselenieto vo Ju`na Evropa................................44 - Stopanstvoto i turizmot vo Ju`na Evropa.....................................................46 - Zapadna Evropa - geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi..............48 - Osnovni krakteristiki na ureduvaweto na dr`avata.................................50 - Reljefot i klimata na Zapadna Evropa.........................................................52 - Vlijanieto na moriwata vo `ivotot na lu|eto.............................................54 - Naselenieto vo Zapadna Evropa.....................................................................56 - Stopanstvoto na Zapadna Evropa....................................................................58 - Severna Evropa - geografska polo`ba, dr`avi i glavni grdovi...............60 - Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr`avata...............................62 - Ulogata na reljefot i klimata vrz `ivotot na lu|eto vo Severna Evropa............................................................................................64 - Karakteristiki na morskiot breg i negovoto zna~ewe................................66 - Naselenieto vo Severna Evropa.....................................................................68 - Prirodnite resursi i stopanstvoto na Severna Evropa..............................70 - Sredna Evropa - geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi...............72


- Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr`avite...............................74 - Osnovni karakteristiki na reljefot i klimata vo Sredna Evropa..........76 - Panonskata nizina i nejzinoto zna~ewe za razvojot na stopanstvoto................................................................................................78 - Alpite i nivnoto zna~ewe za zemjite od Sredna Evropa............................80 - Rekite i nivnoto zna~ewe za `ivotot na lu|eto..........................................82 - Naselenieto vo Sredna Evropa.......................................................................84 - Stopanstvo vo Sredna Evropa ........................................................................86 - Isto~na Evropa - geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi..............88 - Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr`avata...............................90 - Reljefot i klimata na Isto~na Evropa..........................................................92 - Re~nata mre`a - karakteristiki, zna~ewe i problemi...............................94 - Sli~nosti i razliki na naselenieto vo Isto~na Evropa............................96 - Uslovi za razvoj na stopanstvoto vo Isto~na Evropa..................................98

A Z I J A

4. TEMA: PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA - Geografska polo`ba granici i golemina.................................................101 - Bregova razgranetost.....................................................................................102 - Reljefni odliki na Azija...............................................................................104 - Klima i vegetacija - klimatski uslovi.........................................................106 - Klimatsko-vegetacioni oblasti....................................................................108 - Hidrografija na Azija - reki i nivnoto zna~ewe........................................110 - Ezero so svetsko zna~ewe..............................................................................112 - Prirodni bogatstva na Aziskiot kontinent.................................................114 5. TEMA: SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA - Naselenie.....................................................................................................116 - Verska i jazi~na pripadnost..........................................................................118 - Kultura i obi~ai.............................................................................................120 - Regionalna podelba na Azija.........................................................................122 6. TEMA: REGIONALEN PREGLED NA AZIJA - Isto~na Azija................................................................................................124 - Naselenieto na Isto~na Azija........................................................................126 - Ulogata na Semejstvoto, kulturata i tradicijata.......................................128 - Stopanstvoto na Isto~na Azija......................................................................130 - Jugoisto~na i Ju`na Azija - Himalaite - karakteristiki i zna~ewe.........................................................................................................132 - Monsunite i `ivotot na naselenieto...........................................................134 - Prirodnite bogatstva vo Indija....................................................................136 - Naselenieto na Indija - Bogatstvo i problemi...........................................138 - Sredna Azija - naselenieto i stopanstvo vo Sredna Azija........................140 - Naftata najgolemoto bogatstvo na zemjite od Jugozapadna Azija.............142

147


148


Географија