ZADA^A ‡ Na karta na Zapadna Evropa razgledaj gi bregovite i utvrdi koi reki se vlevaat vo Atlantskiot Okean i vo Severnoto More, i koi pristani{ta se razvile.
ZAPOMNI ‡ Vo Zapadna Evropa ima dva tipa bregovi: visoki i niski. ‡ Vo Holandija prevladuvaat niskite bregovi, so peso~ni nasipi i nasipi izgradeni od ~ovekot, taka {to se formiraat polderi i se osvojuvaat novi teritorii za smetka na moreto. ‡ Vo Zapadna Evropa e karakteristi~no golemo kolebawe na moreto. Na bregovite vo Zapadna Evropa se izgradeni mnogubrojni golemi pristani{ta, kako {to se Roterdam, Amsterdam, London itn. ‡ Vo Severnoto More se eksploatira nafta so posebno izgradeni nafteni platformi.
RE^NIK NA POIMI ESTUAR ‡ utoka na reka vo vid na zaliv; pod vlijanie na morskite branovi, na prilivite i na odlivite, re~noto korito e pro{ireno. Takvi se utokite na rekite Temza, Laba, Loara i drugi. KANAL ‡ ve{ta~ki voden tek {to se koristi za plovidba, za ve{ta~ko navodnuvawe, za odvodnuvawe i za hidroenergetski potrebi. Ima golemo ekonomsko zna~ewe. POLDER ‡ zemji{te osvoeno od moreto so rabotni aktivnosti na ~ovekot i prisposobeno za zemjodelstvo. Karakteristika na primorjeto na Holandija, Belgija i Germanija. Polderite se poniski od nivoto na moreto. Tie od moreto se odvoeni so zemjeni nasipi. NAFTENA PLATFORMA ‡ posebna grade`na konstrukcija, koja se gradi vo moriwata i na koja se potpira celata aparatura za vadewe nafta od morskoto dno. NASIP ‡ odbranben grade`en objekt namenet za da spre~i poplavuvawe na zemji{teto od strana na morska ili re~na voda.
GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA
trovi so plitki morski zalivi. U{te od 13 vek, vo holandija lu|eto se dosetile deka mo`at da gi spojuvaat ovie oblici, zagraduvaj}i del od plitkoto more. Od taka formiranite zalivi so pomo{ na veternici ja crpat vodata, pri {to se formiraat takanare~eni polderi so koi se pro{iruva kopnenata povr{ina za smetka na moreto. Polderite se poniski od nivoto na moreto i poradi toa se ozna~uvaat kako depresii. Denes okolu 40% od teritorijata na Holandija e poniska od nivoto na moreto. Karakteristi~no za priatlantskiot breg na Zapadna Evropa e golemoto kolebawe na moreto koe nastanuva pod vlijanie na Mese~inata. Stanuva zbor za priliv ‡ najvisoko nivo na moreto, i odliv ‡ najnisko nivo na moreto. Ova osobeno e karakteristi~no za priatlantskite delovi na Francija. Prilivot e eden od faktorite za formirawe estuari na pogolemite re~ni tekovi, kako {to se: Sena, Loara i Garona vo Francija, Temza vo Velika Britanija, Rajna vo Holandija. [irokata otvorenost kon moriwata u{te od mnogu odamna pridonesla za razvoj na ribarstvoto vo Zapadna Evropa. Moreto e glavniot ploven pat kon drugite delovi od svetot. Za ostvaruvawe na taa komunikacija se izgradeni mnogubrojni pristani{ta preku koi dr`avite vo Evropa se snabduvaat so razni surovini od celiot svet. Vo niv se lociraat golemi koli~estva energetski surovini, kako {to e naftata i rafinerii za prerabotka na naftata. Tipi~en primer e Roterdam vo Holandija, najgolemoto pristani{te vo svetot. Pristani{tata preku estuarite i plovnite reki i kanali neposredno se povrzuvaat so vnatre{nosta na dr`avite od Zapadna Evropa, no i so dr`avite od Sredna Evropa. Vo neposredna blizina na Zapadna Evropa vo Severnoto More se izgradeni golem broj nafteni platformi za eksploatacija na nafta od podmorski rezervi.
53