NIT 4 UCB - 1. poglavje - za listalnik

4

Naravoslovje in tehnika Učbenik za 4. razred osnovne šole

Naravoslovje in tehnika Učbenik za 4. razred osnovne šole Avtorji: Irena Demšar, Samo Jamšek, Živa Jamšek, Saša Kožuh, Vasja Kožuh in Nina Pucko Strokovni pregled: dr. Janja Plazar in Kristina Rupret Jezikovni pregled: Jasna Berčon Ilustracije: Gregor Goršič, Jaka Vukotič, Marko Renko, Shutterstock Fotografije: Shutterstock, arhiv DZS, drugi viri Oblikovanje: Mojca Bizjak in Klemen Gabrijelčič Urednik: Vasja Kožuh Glavni urednik: Vasja Kožuh Vodja produkcije: Saša Marc Izvršna direktorica Divizije založništev: Ada de Costa Petan Izdala in založila: DZS, založništvo in trgovina, d. d.

Za založbo: Bojan Petan ISBN 978-961-02-1091-7 Tisk: Tiskarna Zelina, d. d.

Druga izdaja, prvi natis Naklada 1000 izvodov Ljubljana, 2026

Učbenik Naše zgodbe Naravoslovje in tehnika 4 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 227. seji dne 20. aprila 2023 s sklepom 013-10/2023/28 potrdil kot ustreznega za pouk naravoslovja in tehnike v 4. razredu osnovne šole.

© DZS, založništvo in trgovina, d. d., 2026. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja DZS je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti, predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

Založba se je potrudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru ni naveden pravi lastnik, bomo to popravili ob prvi priložnosti.

Navedene organizacije in posamezniki so lastniki avtorskih pravic posameznih slik. Za kakršno koli uporabo, shranitev ali reproduciranje katere koli slike iz tega učbenika je potrebno predhodno dobiti dovoljenje založbe oziroma lastnika avtorskih pravic.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2) 62(075.2) NAŠE zgodbe 4. Naravoslovje in tehnika : učbenik za 4. razred osnovne šole / [avtorji Irena Demšar ... [et al.] ; ilustracije Gregor Goršič ... [et al.] ; fotografije Shutterstock, arhiv DZS, drugi viri]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2024 ISBN 978-961-02-1067-2 COBISS.SI-ID 194686979

DZS, d. d.

Izobraževalno založništvo www.evedez.si (01) 30 69 825 info.narocila@dzs.si Dalmatinova 2, 1538 Ljubljana

Vsebina 1 Živa bitja

4 Načrti in izdelava

1 Živa bitja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

1 Tehnologija skozi čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

2 Rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

2 Zamisel, skica in načrt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

3 Živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

3 Gradiva in orodja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

4 Glive in bakterije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

4 Izdelki iz papirja in lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

5 Živa bitja so iz celic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . . 88

6 Razvoj živih bitij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 7 Živa bitja in okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

5 Sile in gibanje, svetloba

Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . . 30

1 Medsebojno delovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 2 Sile in gibanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94

2 Moje telo

3 Svetloba in sence . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98

1 Gibanje in gibala. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

4 Dan in noč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

2 Hrana in prebavila. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . 106

3 Dihala in krvožilje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 4 Čutila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

P Varno v prometu

5 Rast in razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

1 Varno kolo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

6 Osebna higiena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

2 Prevozna sredstva in potovanja . . . . . . . . 112

Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . . . 54

Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . . 116

3 Snovi 1 Lastnosti snovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 2 Tekočine in plini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 3 Uporaba in shranjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 4 Nevarne snovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . . . 72

Brin

Julija

Svit

Mila

Ipsilon

Kako se učiti s tem učbenikom Na začetku vsakega poglavja je prikazana učna pot, kjer izveš, kaj vse se bomo naučili tem poglavju. Sproti spremljaj svoj napredek na učni poti.

Pri učenju lahko uporabljaš tehniko PRPOP (več v učbeniku za družbo): P releti vsebino, ki se jo moraš naučiti R azdeli vsebino na manjše dele, ki se jih lahko naučiš v pol ure P reberi besedilo in ob tem razmišljaj ter si izpisuj ključne besede O bnovi vsebino kot ti najbolj ustreza (zapiski, miselni vzorec, pripoved ...)

P reveri, koliko znaš – uporabiš lahko vprašanja v učbeniku ali e-gradivu

Tudi posamezne teme v učbeniku se lahko lotiš v petih korakih: 1 Preveri bistvo učne teme v Izvedeli bomo 6

2 Preberi zgodbo in razmisli o njej

čanje 1 Razvrš živih bitij Živjo, jaz sem ...

Izvedeli bomo: na osnovi česa razvrščamo živa bitja; kaj je kraljestvo in kaj vrsta; katera tri kraljestva so najbolj poznana.

Brin je pokukal v učilnico za biologijo in na tabli prebral naslov: Kaj imata skupnega slon in netopir? Zapis se mu je zdel zelo nenavaden. Le kako imata lahko slon in netopir kakšno skupno značilnost!

Živa bitja

7

Vrsta

Kraljestva delimo na manjše skupine. Manjša kot je skupina, bolj sorodna so si živa bitja v njej. Osnovna skupina je vrsta. Vrsta je na primer rjavi medved, ki živi tudi v naših gozdovih. Obstajajo pa tudi druge vrste medvedov, kot na primer polarni medved.

Poznaš katere od teh vrst medvedov?

Razmisli: Znaš ti odgovoriti na vprašanje?

Na Zemlji živi veliko število različnih živih bitij. Nekatera so si med seboj podobna, nekatera pa ne. Da bi ohranili pregled nad vsemi živimi bitji, jih razvrščamo po sorodnosti v različne skupine. Osnovna enota za razvrščanje je vrsta.

DRUŽINA MEDVEDOV

Kraljestvo

Živa bitja razdelimo glede na njihove skupne značilnosti v velike skupine, ki jim pravimo kraljestva. Letos bomo spoznali tri kraljestva: rastline, glive in živali.

Ostala kraljestva bomo spoznali v 7. razredu.

3 Natančno preberi razlago in odgovarjaj Ipsilonu

KRALJESTVO RASTLIN

VRSTA RJAVI MEDVED Zapomni si!

• Živa bitja razvrščamo v skupine glede na skupne značilnosti.

• Osnovna enota za razvrščanje živih bitij je vrsta.

• Živa bitja delimo v več kraljestev: glive, rastline, živali ...

KRALJESTVO GLIV

Razmisli in odgovori!

1. Zakaj razvrščamo živa bitja v skupine?

2. Na osnovi česa razvrščamo živa bitja v skupine?

3. Kako imenujemo osnovno enoto razvrščanja živih bitij?

KRALJESTVO ŽIVALI

4. Katera kraljestva poznaš?

5. V razredu izdelajte plakat, ki prikazuje razvrstitev človeka v različne skupine (od kraljestva do vrste).

Naše zgodbe · naravoslovje in tehnika 4

Naše zgodbe · naravoslovje in tehnika 4

Kako ti je šlo?

4 Preberi povzetek in odgovori na vprašanja

5 Razmisli, kako ti je šlo Na koncu vsakega poglavja je dodan razdelek Ponovimo, utrdimo in preverimo, kjer te čakajo vprašanja za ponovitev in veslanje po reki znanja, kjer preveriš, koliko znaš.

1

Živa bitja

Učna pot:

1 Živa bitja

2 Rastline

3

4

MikroŽivali organizmi

5 Celice

6 Razvoj

7 Okolje

6

1 Živa bitja Živjo, jaz sem ...

Izvedeli bomo: kaj je značilno za živa bitja; katera štiri kraljestva živih bitij so najbolj poznana.

Učiteljica je prinesla v razred umetno in naravno rastlino. Učence je izzvala, naj ugotovijo, katera je prava. Bolj kot si je Brin ogledoval rastlini, bolj sta se mu zdeli enaki. Potem pa se je domislil, kako bi ugotovil, katera je prava ...

Razmisli: Kako bi ti ugotovi(a), katera je prava?

Brin se je domislil, da rastlin ne bi zalivali in bi počakali, da začne prava veneti.

Mila pa je predlagala, da počakajo, da pravi rastlini začne rasti kakšen nov listi.

Imaš tudi ti kakšno zamisel?

živo bitje

predmet

Značilnost živega Rastline, živali in druga živa bitja potrebujejo za življenje zrak, vodo, hranilne snovi in življenjski prostor. Rastline potrebujejo tudi svetlobo. Hkrati pa je za vsa živa bitja je značilno, da: se prehranjujejo dihajo izločajo nerabne snovi se odzivajo na dražljaje rastejo in se razvijajo se razmnožujejo

6

Živa bitja

Več o tem izveš v naslednjem poglavju.

Razvrščanje živih bitij Na Zemlji živi veliko različnih vrst živih bitij. Po njihovih lastnostih jih razvrstimo v nekaj velikih skupin, ki jim pravimo kraljestva.

Letos bomo spoznali rastline, živali, glive in bakterije.

rastline

živali

Ostala kraljestva bomo spoznali v 7. razredu.

glive

bakterije

Zapomni si!

• Živa bitja se prehranjujejo, dihajo, izločajo, odzivajo, razvijajo in razmnožujejo.

• Živa bitja razvrščamo v skupine glede na skupne značilnosti.

• Živa bitja delimo v več kraljestev: rastline, živali, glive, bakterije ...

Razmisli in odgovori!

1. Po čem bi ločil(a) umetno in naravno rastlino?

2. Navedi primer, dozivanja na dražljaje 2. Na osnovi česa razvrščamo živa bitja v skupine?

4. Katera kraljestva poznaš?

5. Razišči, v katero kraljestvo spada človek. Ugotovi, zakaj.

Kako ti je šlo?

Živa bitja

7

2

8

Izvedeli bomo:

Jaz in moji prijatelji

Rastline

kaj je značilno za rastline; kakšno zgradbo imajo rastline; kako delimo rastline; katere rastline rastejo pri nas.

Četrtošolci so v bližnjem sadovnjaku pomagali obirati jabolka. Tudi sami so si privoščili nekaj sočnih sadežev.

Mila se je ob tem spraševala, zakaj na sadnem drevju zrastejo plodovi.

Razmisli: Morda ti poznaš odgovor?

Kako bi opredelil(a), kaj je rastlina?

Glavna značilnost rastlin so zeleni deli, v katerih s pomočjo svetlobe nastajajo hranilne snovi. Večina rastlin je pritrjenih na podlago.

Zgradba rastlin Cvetovi se razvijejo le pri Listi prestrezajo svetlobo in z njeno pomočjo izdelujejo hranilne snovi.

nekaterih rastlinah. Namenjeni so razmnoževanju.

Plodovi vsebujejo semena, iz katerih zraste nova rastlina.

Steblo podpira rastlino, da lahko raste proti svetlobi. Povezuje tudi korenine in liste.

Korenine iz prsti črpajo vodo in druge snovi, iz katerih rastlina naredi hranilne snovi.

8

Živa bitja

Mini raziskava: Deli rastline 1. Sprehodi se do bližnjega travnika ali zelenice.

2. Izpuli eno travno bilko in eno rastlino mahu.

3. Oglej si dele obeh rastlin in jih primerjaj z deli rastline na sliki.

Kako delimo rastline?

Obstaja veliko vrst rastlin. Večje skupine rastlin so mahovi, praprotnice in semenke. Najbolj preposti so mahovi, ki nimajo pravih listov, stebel in korenin. Daleč največ je semenk, ki so tudi najbolj razvite.

mahovi

Mahovi so drobne (do 10 cm visoke) rastline, ki pogosto rastejo v večjih skupinah.

praprotnice

Praprotnice so večje (do 1 m visoke) rastline.

Imajo prave liste in korenine, nimajo pa cvetov in semen.

semenke

Semenke so po obliki zelišča, grmi ali drevesa. Imajo prave liste, stebla in korenine, poleg tega pa tudi cvetove in semena.

Zapomni si!

• Rastline imajo zelene dele, v katerih nastajajo hranilne snovi.

• Rastline imajo steblo, liste in korenine, nekatere imajo tudi cvetove.

• Rastline delimo na mahove, praprotnice in semenke.

Razmisli in odgovori!

1. Kaj je značilno za rastline?

2. Kako so zgrajene rastline? Kakšna je vloga posameznega dela rastline?

3. Po kateri značilnosti delimo rastline v dve veliki skupini?

4. Čemu so namenjeni cvetovi? Jih imajo vse rastline?

Kako ti je šlo?

Živa bitja

9

Travniške rastline pri nas

Navadna

10

Navadna

Travniški lisičji rep

Ripeča zlatica

Črna detelja

Navadna pasja

Kukavičja lučca

Travniška kadulja

Njivsko grabljišče

Živa bitja

Razprostrta

Navadni

Navadna ivanjščica

Navadni

Navadna

Navadni

Mini raziskava: Prepoznavanje travniških rastlin 1. Spomladi, ko bodo travniki cveteli, se prehodi se do bližnjega travnika in poišči čim več različnih travniških rastlin.

2. Posamezno rastlino primerjaj s slikami in jo poskušaj prepoznati.

3. Če ti ne uspe, jo poslikaj in doma primerjaj s slikami na spletu.

4. Izberi si del travnika (lahko ga tudi zamejiš z vrvico) in preštej, koliko rastlin posamezne vrste uspeva v izbranem delu travnika.

5. Izdelaj grafični prikaz, ki prikazuje število rastlin posamezne vrste.

Živa bitja

11

Grmi in drevesa pri nas

Spodnje opise uporabi za prepoznavanje dreves in grmov.

Ni se jih treba učiti na pamet!

Grmi običajno rastejo na obrobju gozdov in travnikov, na bregovih rek in ob poteh.

Okrasne grme gojimo na zelenicah, v parkih in vrtovih.

Leska ima viseče cvetove, široke nazobčane liste in okusen plod lešnik.

Bezeg ima dišeče belkaste cvetove in črne zdravilne plodove.

Iglasta drevesa imajo liste v obliki iglic. Iglice dobro prenašajo mraz, zato jih večina iglavcev pozimi obdrži. Iglavci nimajo plodov, temveč storže, v katerih so semena.

12

Živa bitja

Smreka ima rdečkasto rjavo razpokano skorjo in ostre iglice. Storži visijo navzdol.

Bor ima debelo razbrazdano skorjo in dolge iglice, ki rastejo v šopih.

Jelka ima sivo rjavo razpokano skorjo, ploščate iglice in navzgor usmerjene storže.

Macesen ima sivo razbrazdano skorjo. Iglice jeseni porumenijo in odpadejo.

Listnata drevesa imajo široke liste. V naših krajih bi listi pozimi večinoma pomrznili, zato jih listavci jeseni odvržejo. Večina listavcev ima trde plodove, v katerih so skrita semena.

Bukev ima gladko sivorjavo skorjo, liste jajčaste oblike in plod žir.

Hrast ima temno in razpokano skorjo, liste z valovitim robom in plod želod.

Javor ima razpokano sivkasto skorjo, liste z nazobčanim robom in krilati plod.

Kostanj ima razpokano rjavo sivo skorjo, podologovate nazobčane liste in plod kostanj.

Lipa ima sivo rjavo skorjo, liste srčaste oblike ter dišeče zdravilne cvetove.

Mini raziskava: Prepoznavanje grmov in dreves 1. Sprehodi se do bližnjega gozda in poišči različne grme in drevesa.

2. S pomočjo slik in opisov poskušaj ugotoviti, za kateri grm ali drevo gre.

3. Če ti ne uspe, ga poslikaj in doma primerjaj s slikami na spletu.

4. Poskušaj gotoviti, katera vrsta drevesa prevladuje v gozdu.

Živa bitja

13

3 Živali

14

Izvedeli bomo:

Živain Jaz bitja moji prijatelji

kaj so živali; kakšno zgradbo imajo živali; kako delimo živali; katere živali živijo pri nas.

Mila, Brin, Julija in Svit so obiskali Prirodoslovni muzej Slovenije. Presenetilo jih je, koliko živali je prikazanih tam. Najbolj jih je navdušilo ogromno okostje kita.

Razmisli: Ali imajo vse živali kosti?

Po čem se živali ločijo od rastlin?

Glavna značilnost živali je, da se prehranjujejo z drugimi živimi bitji.

Da pa pridejo do hrane, se morajo premikati.

Zgradba živali Telo večine živali sestavljajo glava, trup in okončine (noge, plavuti, krila ali peruti).

Trup je srednji del telesa, Glava je prednji del

kjer je večina notranjih organov.

Rep imajo le nekatere

telesa, kjer so usta, oči in možgani.

živali – njim je v pomoč pri gibanju.

Okončine so namenjene gibanju.

Mini projekt: Ugotavljanje zgradbe živali 1. V knjigah ali na spletu poišči slike različnih živali.

2. Vsaki živali določi posamezne dele telesa. Imajo vse glavo in okončine?

14

Živa bitja

Kako delimo živali?

Obstaja veliko vrst živali. Navadno jih delimo na živali s kostmi in živali brez kosti. Živali s kostmi imenujemo vretenčarji, živali brez kosti pa nevretenčarji.

Vretenčarji so dobili ime po vretencih − koščenih ploščicah, ki sestavljajo hrbtenico. Tudi ti jih imaš!

Živali brez kosti

Živali s kostmi

Nevretenčarji imajo mehko telo, ki je pogosto zaščiteno z lupino ali zunanjim ogrodjem.

V naravi prevladujejo živali brez kosti.

Vretenčarji imajo v notranjosti telesa okostje, ki ščiti telo ter mu daje oporo in obliko. Med vretenčarje spada tudi človek.

Zapomni si!

• Živali se hranijo z drugimi živimi bitji in se lahko premikajo.

• Živali delimo na nevretenčarje (živali brez kosti) in vretenčarje (živali s kostmi).

Razmisli in odgovori!

1. V čem se živali razlikujejo od rastlin in gliv?

2. Zakaj je pomembno, da se živali lahko premikajo?

3. Po kateri značilnosti delimo živali v dve veliki skupini?

4. V katero skupino spada človek – med nevretenčarje ali vretenčarje?

Kako ti je šlo?

Živa bitja

15

Nevretenčarji pri nas

Opisi so namenjeni prepoznavanju živali v naravi. Ni se jih treba učiti!

Meduze so preproste zdrizaste živali, ki lebdijo v morju.

Premikajo se s krčenjem klobuka. Plen ujamejo z lovkami in pokončajo z drobnimi ožigalkami. kompasni klobučnjak

Polži in školjke imajo mehko telo, ki ga ščiti lupina. Premikajo se z mišičasto nogo. Veliko polžev ima hišico, školjke pa varuje dvodelna lupina.

vrtni

srčanka

Deževniki so podolgovate živali, ki živijo v tleh. Trup imajo sestavljen iz številnih obročkov, ki jim pravimo kolobarji. Nimajo nog – premikajo se s krčenjem in z iztegovanjem telesa. navadni deževnik

Mini projekt: Preučevanje deževnika Potrebuješ: deževnika, kos papirja ali kartona 1. Deževnika previdno prestavi s tal na kos papirja ali kartona, da ga ne poškoduješ.

2. Opazuj, kaj se med premikanjem deževnika dogaja z njegovimi kolobarji.

3. Deževnika previdno vrni v njegovo okolje.

16

Živa bitja

Pajkovci poseljujejo skoraj vsa kopna okolja na Zemlji.

Imajo štiri pare nog in dvodelno telo, ki ga ščiti zunanje ogrodje.

križevec

suha južina

Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na svetu. Imajo tri pare nog in trodelno telo, ki ga ščiti trša koža. Skoraj vse žuželke imajo krila. So edine živali brez kosti, ki lahko letijo.

kranjska čebela

črna mravlja

citronček Naštej čim več različnih žuželk.

Pojasni, zakaj je vsaka od njih pomembna za okolje, v katerem živi.

Izvedel(a) si:

Med nevretenčarje spadajo meduze, polži, školjke, deževniki, pajkovici in žuželke.

Naredi!

1. Pojdi na vrt, travnik ali v gozd in poišči čim več različnih nevretenčarjev.

2. V zvezek skiciraj meduzo, vrtnega polža, deževnika, pajka in muho.

Kako ti je šlo?

Živa bitja

17

Vretenčarji pri nas

Opisi so namenjeni prepoznavanju živali v naravi. Ni se jih treba učiti!

Ribe živijo v vodi (v morjih, jezerih, potokih in rekah). Večina ima telo prekrito z luskami. Večinoma so dobre plavalke – plavajo s plavutmi in repom.

potočna postrv

sardela

Dvoživke kot mladiči živijo v vodi. Nekatere vrste lahko kasneje živijo v vodi in na kopnem (od tod tudi njihovo ime). Imajo tanko in vlažno kožo ter dva para nog.

krastača

človeška ribica

močerad

Plazilci so kopenske živali z luskasto kožo. Z izjemo kač in nekaterih kuščarjev imajo dva para nog.

martinček

18

Živa bitja

gad

Ptiči imajo telo prekrito s perjem in so večinoma dobri letalci. Imajo en par nog in peruti. Nekatere ptice, ki živijo pri nas, se pozimi selijo v toplejše kraje.

sraka

sinica

Naštej nekaj ptic, ki živijo pri nas. Je katera od teh selivka?

vrabec

vrana

Sesalci živijo v skoraj vseh naravnih okoljih. Imajo dva para nog in telo prekrito z dlako.

Prepoznamo jih po tem, da mladiče hranijo z mlekom. Lahko so majhni kot miš, srednje veliki kot mačka ali pes ali pa veliki kot medved ali sinji kit. Tudi ljudje smo sesalci.

poljska miš

srna in srnjak

pes in mačka

Izvedel(a) si:

Med vretenčarje spadajo ribe, dvoživke, plazilci, ptice in sesalci.

Naredi!

1. V knjigah ali na spletu poišči nekaj rib, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev, ki živijo pri nas. Katere si poznal(a) že od prej?

2. Iz tortnega prikaza razberi, v kateri skupini vretenčarjev je največ in v kateri najmanj vrst.

3. Opazuj ptice v bližnjem parku. Beleži koliko ptic posamezne vrste opaziš in to grafično predstavi.

ribe dvoživke plazilci ptice sesalci

Kako ti je šlo?

Živa bitja

19

4 20

Glive in bakterije

Jaz in moji prijatelji

Izvedeli bomo: kaj je značilno za glive; kaj so bakterije; kaj povzroča okužbe.

Julija je na izletu pojedla polovico sendviča, preostanek pa pospravila v nahrbtnik. Čez mesec dni ga je našla na dnu nahrbtnika. Ovojna folija je bila umazana, sendvič pa prekrit s sivozelenim puhom.

Razmisli: Je puh na sendviču del žive ali nežive narave?

Sivozelen puh, ki se razvije na hrani, je plesen. Plesen je živo bitje, ki spada v kraljestvo gliv. V umazaniji na ovojni foliji pa kar mrgoli bakterij.

Kaj je že značilno za živa bitja?

Glive Tako kot rastline so tudi glive večinoma pritrjene na podlago. Za razliko od rastlin pa hranilne snovi dobijo iz okolja. Glive dobro uspevajo v vlažnem in toplem okolju. Med glive spadajo tudi gobe, ki rastejo v gozdu in na travnikih.

plesen pod povečevalnim steklom

plesen pod mikroskopom

Mini poskus: Opazovanje plesni Potrebuješ: steklen kozarec za vlaganje, svež sadež, povečevalno steklo 1. Sadež (na primer pomarančo) daj v čist steklen kozarec in ga pusti nekaj dni na kuhinjskem pultu.

2. Ko se na njem pojavi plesen, si jo oglej s povečevalnim steklom. Nariši, kar vidiš.

3. Sadež previdno odvrzi v biološke odpadke in si dobro umij roke.

20

Živa bitja

Bakterije Bakterije so zelo majhna živa bitja, ki jih vidimo le z mikroskopom. Bakterijam in drugim zelo majhnim živim bitjem pravimo tudi mikrobi. Najdemo jih povsod – v zraku, vodi, tleh in na različnih površinah.

Se ti že kaj svita, zakaj si moramo umivati roke?

bakterije pod mikroskopom

Okužbe Kadar mikrobi pridejo v naše telo, lahko resno zbolimo. Da to preprečimo, si temeljito umijemo roke pred jedjo, po uporabi stranišča, božanju živali in dotikanju umazanih predmetov. Tudi sveže sadje in zelenjavo moramo umiti, plesnivo hrano pa zavreči.

okužba kože z

črevesna okužba z bakterijami

Zapomni si!

• Glive so na podlago pritrjena živa bitja, ki hranilne snovi dobijo iz okolja.

• Bakterije so mikroskopsko majhna živa bitja, ki lahko povzročajo okužbe.

• Okužbe lahko preprečimo z rednim umivanjem rok in sveže hrane.

Razmisli in odgovori!

1. Kaj je značilno za glive? Po čem se ločijo od rastlin in živali?

2. Naštej nekaj gob, ki jih poznaš. Zakaj smejo gobe nabirati le poznavalci?

3. Kaj so bakterije?

4. Zakaj si moramo redno umivati roke?

5. Nekatere okužbe se lahko prenašajo na druge. Kako lahko to preprečimo?

Kako ti je šlo?

Živa bitja

21

5

22

Živa bitja so iz celic

Izvedeli bomo:

Živjo, jaz sem ...

kako so zgrajena živa bitja; kako velike so celice; ali so vse celice enake.

Brin je s povečevalnim steklom opazoval čebelo na okenski polici. O tem, kaj vse je videl, je z navdušenjem pripovedoval mami.

Ta mu je odvrnila: »Kako navdušen bi bil šele, če bi čebelo videl pod mikroskopom.« Razmisli: Ali veš, kaj je mikroskop?

Pred več kot 400 leti so izdelali prvi mikroskop, ki majhne predmete poveča veliko bolj kot povečevalno steklo. Znanstveniki so z mikroskom začeli odkrivati nove, dotlej nevidne stvari.

Hm, kaj počne deklica na sliki?

Celice Pri prvih opazovanjih z mikroskopom so opazili, da je lubje sestavljeno iz majhnih gradnikov. Ti so podobni majhnim mehurčkom ali škatlicam, ki so jih poimenovali celice.

Danes vemo, da so vsa živa bitja zgrajena iz celic.

celica

pod povečevalnim steklom

pod mikroskopom

Celice so izjemno majhne – veliko manjše kot zrnce peska ali prahu. Zato jih ne vidimo ne s prostim očesom ne s povečevalnim steklom.

22

Živa bitja

Živa bitja so iz celic Večina rastlin, živali in gliv je zgrajena iz velikega števila celic. Tvoje telo je na primer sestavljeno iz več celic, kot je vseh zvezd v naši galaksiji. Obstajajo pa tudi živa bitja, ki so v resnici ena sama celica. To so mikrobi, ki jih že poznamo.

Sedaj pa razumem, zakaj mikrobov ne vidimo s prostim očesom.

celica

celice v naših jetrih pod mikroskopom

mikrob pod mikroskopom

Mini projekt: Opazovanje celične zgradbe Potrebuješ: listič čebule, povečevalno steklo 1. Olupi čebulo in od nje odlušči čim tanjši list.

2. S povečevalnim steklom opazuj spodnjo stran lista. Nariši, kar vidiš.

3. V šoli si pod mikroskopom oglejte košček lističa čebule.

Zapomni si!

• Vsa živa bitja so zgrajena iz celic.

• Celice so zelo majhne, zato jih lahko opazujemo le z mikroskopom.

• Nekatera živa bitja so zgrajena iz veliko celic, nekatera pa iz ene same celice.

Razmisli in odgovori!

1. Iz česa so zgrajena vsa živa bitja?

2. Kateri pripomoček bi uporabil(a) za opazovanje celic?

3. Kako bi z lego kockami ponazoril živo bitje, zgrajeno iz ene celice? Kako pa živo bitje, zgrajeno iz več celic?

Kako ti je šlo?

Živa bitja

23

6

24

Razvoj živih bitij

Moja družina Živjo, jaz sem ...

Izvedeli bomo: kako rastejo in se razvijajo rastline; kako rastejo in se razvijajo živali.

Julija ima gredico s travniškimi cveticami. Lepo skrbi zanje in z veseljem opazuje, kako rastejo in se razvijajo. V gredici je opazila tudi deževnike in mravlje ter čebele in metulje, ki sedajo na cvetove.

Razmisli: Kaj se s cveticami dogaja v gredici?

Vsa živa bitja rastejo, se razvijajo in sčasoma umrejo. Nekatere žuželke živijo le nekaj ur, najstarejša drevesa, spužve in korale pa tudi po več tisoč let.

Cvetnice vzklijejo iz semen Življenje cvetnic se začne s klitjem semena.

Mlada rastlina raste in razvija liste. Čez čas se razvijejo cvetovi in iz njih plodovi s semeni.

Iz semen vzklijejo nove rastline. Nekatere rastline propadejo po enem ali dveh letih, druge živijo mnogo dlje.

rast in razvoj fižola

seme

Mini projekt: Opazovanje razvoja rastlin Potrebuješ: več prozornih lončkov, prst, semena 1. V lončke s prstjo posadi več različnih semen.

2. Opazuj klitje semen in razvoj mladih rastlin.

3. Kar vidiš, sproti nariši in napiši v zvezek.

24

Živa bitja

Večina živali se razvije iz jajčeca Pri večini živali se nova žival razvije iz jajčeca. Iz jajčeca nastane zarodek, ki se lahko razvija v jajcu ali v telesu samice. Ko je zarodek dovolj razvit, se izleže iz jajca ali ga samica skoti.

Hm, ovčji mladič se skoti, človeški mladič pa se ...

Želvji mladič se izvali.

Nekateri mladiči so takoj po rojstvu sposobni sami preživeti, za druge sprva skrbijo starši.

Ovčji mladič se skoti.

jajčeca

rast in Rast in razvoj razvoj žabe žabe

Mladič raste in se razvija. Čez čas odraste in ima potomce. Po določenem času vsaka žival pogine.

Zapomni si!

• Cvetnice se razvijejo iz semena, večina živali pa iz jajčeca.

• Rastline in živali se razvijajo in rastejo, čez čas odrastejo in na koncu umrejo.

Razmisli in odgovori!

1. Kaj si predstavljaš pod trditvijo, da vsa živa bitja rastejo in se razvijajo?

2. Opiši razvoj cvetnic.

3. Iz česa se razvije večina živali?

Ali poteka razvoj zarodka pri vseh živalskih vrstah na enak način?

slon orel sinji kit želva 0

20 40 60 80 100 120 največja starost v letih

4. Iz prikaza z vrsticami razberi, kako dolgo živijo določene živalske vrste. Poišči podatek še za kakšno vrsto.

Kako ti je šlo?

Živa bitja

25

7

26

Naravna okolja

Izvedeli bomo:

Moja družina Živjo, jaz sem ...

kako so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo; kako se živa bitja prilagodijo spremembam v okolju.

Brin je s starši obiskal živalski vrt. Pri vsaki ogradi je z zanimanjem prebral tudi tablice z opisi. Ugotovil je, da levi in šimpanzi živijo le v Afriki, koale in kenguruji pa le v Avstraliji.

Razmisli: Zakaj levi ne živijo povsod?

Na svetu je veliko zelo različnih življenjskih okolij. V nekaterih naravnih okoljih je vroče, drugod je vse leto mraz. Ponekod vlada suša, drugod je vode v izobilju. Živa bitja v določenem okolju so prilagojena na tamkajšnje razmere.

Raznolikost naravnih okolij Življenjska okolja so različni gozdovi, travišča in mokrišča, puščave in polpuščave, gorski, polarni in podzemni svet, globine in plitvine morij in jezer, reke in potoki ...

Tudi polja, pašniki, sadovnjaki, parki in vrtovi so življenjska okolja številnih živih bitij.

26

Živa bitja

Raznolikost živih bitij Na našem planetu živi okoli 10 miljonov različnih vrst živih bitij. V tej družbi najdemo živa bitja najrazličnejih oblik in velikosti - od mikroskopsko majhnih bakterijin gliv, do drobnih žuželk, cvetlic in morskih konjičkov, pa vse do sinjega kita in velikanskih sekvoj.

Določene vrste živih bitij (na primer srna, kos, mah) živijo v različnih naravnih okoljih, nekatere pa najdemo le v točno določenih okoljih (na primer severni medved).

Zapomni si!

• Obstajajo števila življenjska okolja, v katerih vladajo različne razmere.

• Na Zemlji obstaja veliko različnih vrst živih bitij, ki živijo v različnih okoljih.

Razmisli in odgovori!

1. Naštej nekaj naravnih okolij, ki jih najdemo pri nas in nekaj, ki ji pri nas ni.

2. Izberi si eno od naravnih okolij in naštej nekaj rastlin in živali, ki živijo tam.

3. Opiši okolje, v katerem živi severni medved. Lahko živi tudi drugje?

4. Primerjaj razmere v puščavi z razmerami v slovenskih gozdovih (temperatura, vlaga, svetloba, hranilne snovi).

Kako ti je šlo?

Živa bitja

27

28

Živa bitja

Prilagoditve živih bitij na okolje V različnih življenjskih okoljih živijo različna živa bitja. Rjavi medved živi v naših gozdovih, severni medved pa v polarnih krajih. Oba sta prilagojena na svoje okolje.

Primerjaj fotografiji medvedov in naštej razlike med njima.

Jih znaš pojasniti?

Tudi rastline so prilagojene na okolje, v katerem uspevajo. Kaktus je prilagojen na suhe in vroče puščave, lišaji in mahovi pa na vlažne in hladne polarne kraje.

Razišči, kako so kaktusi prilagojeni na pomanjkanje vode.

Rastline pri nas so prilagojene tudi na zimske razmere. Iglavci imajo iglice, ki so odporne na mraz. Listavci pa pred zimo odvržejo liste in spomladi razvijejo nove.

Povezanost živih bitij Živa bitja v vsakem življenjskem okolju so med seboj povezana in odvisna druga od drugega.

Drevesa v gozdu nudijo zaščito živalim. Živali objedajo gozdne rastline in jim pomagajo razširjati semena. Rastline potrebujejo prst, ki jo »gnojijo« mikroorganizmi. Ti se hranijo z ostanki rastlin in živali. Čebele oprašujejo rastline, v zameno pa dobijo nektar.

Kaj bi se zgodilo, če bi določena vrsta (na primer čebele) izginila?

28

Živa bitja

Živa bitja

Spremembe okolja Večina živih bitij se prilagodi manjšim spremembam okolja. Velike spremembe okolja pa preživijo le redka živa bitja. Zadnja taka sprememba se je zgodila pred približno 65 milijoni let, ko je na Zemljo padel velik meteorit. Takrat je izumrla večina rastlin in živali, med njimi tudi dinozavri.

Zakaj po tvojem mnenju živa bitja ne preživijo večjih sprememb?

Mini projekt: Živali, ki so preživele dinozavre Danes živi na Zemlji kar nekaj živalskih vrst, ki so preživele posledice padca meteorita v pradavnini. S pomočjo spleta in knjig poišči nekaj preživelih živalskih vrst. Ena izmed njih je prikazana na sliki.

V današnjem času večje spremembe okolja povzroča tudi človek s svojo dejavnostjo in poseganjem v okolje. Zato smo danes priča pospešenemu izginjanju različnih naravnih okolij in izumiranju vrst. Ta trenutek je ogroženih približno 15000 različnih vrst živih bitij.

Zapomni si!

• Živa bitja so prilagojena razmeram v okolju, v katerem živijo.

• Večina živih bitij se ne more prilagoditi večjiim spremembam okolja.

Razmisli in odgovori!

1. Kako se živa bitja prilagajajo okolju?

2. Izberi si nekaj živali in rastlin iz različnih okolij. Za vsako opiši, kako je prilagojena okolju, v katerem živi.

3. Kako se živali pri nas prilagodijo na zimske razmere?

4. Kaj se je zgodilo z živimi bitji, kadar se je okolje močno spremenilo?

5. Naštej nekaj dejavnosti, ki po tvojem mnenju povzročajo največje spremembe v naravi. Bi se jih dalo zmanjšati?

Kako ti je šlo?

Živa bitja

29

29

Ponovimo, utrdimo in preverimo Razmisli in napiši odgovore v zvezek!

1. Naštej nekaj lastnosti živih bitij.

2. Opiši, kaj so kraljestva živih bitij.

3. V čem se rastline ločijo od gliv in živali?

4. Naštej dele rastline in opiši vlogo posameznega dela.

5. Naštej nekaj zeli, grmov in dreves, ki rastejo pri nas.

6. Pojasni, zakaj gliv ne uvrščamo med rastline.

7. Zakaj se plesen razvije na sveži hrani, na posušeni pa ne?

8. Kaj povzroča okužbe? Kako jih lahko preprečimo oziroma omejimo?

9. Naštej dele živali in opiši vlogo posameznega dela.

10. Naštej nekaj vretenčarjev in nevretenčarjev, ki živijo pri nas.

11. Kaj bomo videli, če košček lista opazujemo pod mikroskopom?

12. Iz česa se razvije nova cvetnica in iz česa večina novih živali?

13. Kaj pomeni, da je žival ali rastlina prilagojena okolju, v katerem živi?

14. Kaj meniš, zakaj mnogih živali, ki so živele v pradavnini, danes ni več?

15. S primeri podkrepi trditev, da je na zemlji veliko različnih naravnih okolij.

16. Pojasni trditev, da so živa bitja v določenem okolju povezana in odvisna druga od drugega.

Kako ti je šlo?

3. ŽIVALI

Odveslaj po reki znanja in preveri svoj napredek!

 značilnosti živali,

5. CELICE

 deli živali,  delitev,

 zgradba živih bitij,  velikost celic,  vrste in vloge celic

 živali pri nas

7. ŽIVA BITJA in OKOLJE  raznolikost,  prilagoditve,  spremembe okolja

6. RAST in RAZVOJ  rast in razvoj rastlin,

1. ŽIVA BITJA

2. RASTLINE

 osnovni procesi  razvrščanje

 značilnosti rastlin,  deli rastline,  delitev,

4. GLIVE in BAKTERIJE

 rast in razvoj živali

 glive,  bakterije

 rastline pri nas

Oceni svoje trenutno znanje!

30

Živa bitja

Moraš še kaj utrditi ali lahko nadaljujemo popotovanje z naslednjim poglavjem?