DRUZBA 4 UCB - 1. poglavje - za listalnik

4

Družba Učbenik za 4. razred osnovne šole

Družba Učbenik za 4. razred osnovne šole Avtor: Vasja Kožuh Strokovni pregled: dr. Stanko Pelc, dr. Tilen Jernej Blatnik in Kristina Rupret Jezikovni pregled: Jasna Berčon Ilustracije: Gregor Goršič, Jaka Vukotič, Marko Renko, Shutterstock Fotografije: Shutterstock, Narodni muzej Slovenije, Mestni muzej Ljubljana, arhiv DZS, drugi viri Zemljevidi: DZS in Geodetska družba, d. o. o.

Oblikovanje: Mojca Bizjak in Klemen Gabrijelčič Urednik: Vasja Kožuh Glavni urednik: Vasja Kožuh Vodja produkcije: Saša Marc Izvršni direktor Divizije založništev: Rok Gorjup Izdala in založila: DZS, založništvo in trgovina, d. d.

Za založbo: Bojan Petan ISBN 978-961-02-1174-7 Tisk: Tiskarna Zelina, d. d.

Druga izdaja, prvi natis Naklada 1000 izvodov Ljubljana, 2026

Učbenik Naše zgodbe Družba 4 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji xxx. seji dne xx. xx. 2026 s sklepom 013-10/2026/xx potrdil kot ustreznega za pouk družbe v 4. razredu osnovne šole.

© DZS, založništvo in trgovina, d. d., 2026. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja DZS je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti, predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

Založba se je potrudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru ni naveden pravi lastnik, bomo to popravili ob prvi priložnosti.

Navedene organizacije in posamezniki so lastniki avtorskih pravic posameznih slik. Za kakršno koli uporabo, shranitev ali reproduciranje katere koli slike iz tega učbenika je potrebno predhodno dobiti dovoljenje založbe oziroma lastnika avtorskih pravic.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(075.2) KOŽUH, Vasja Naše zgodbe 4. Družba : učbenik za 4. razred osnovne šole / [avtor Vasja Kožuh ; ilustracije Gregor Goršič ... [et al.] ; fotografije Shutterstock ... [et al.] ; zemljevidi in fotografije iz zraka Geodetska družba]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2023 ISBN 978-961-02-1091-7 COBISS.SI-ID 147964419

DZS, d. d.

Izobraževalno založništvo www.evedez.si (01) 30 69 825 info.narocila@dzs.si Dalmatinova 2, 1538 Ljubljana

Vsebina 1 Jaz in moja družina

4 Orientacija in zemljevidi

1 Živjo, jaz sem ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

9 Določamo smeri neba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

2 Moje učenje in znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

10 Skica, načrt in zemljevid . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

3 Moja družina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

11 Uporabljamo zemljevide . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . . 20

Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . . 58

2 Dobri odnosi

5 Tu živim

4 Moje družbene vloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

12 Domači kraj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

5 Razumemo se in sodelujemo . . . . . . . . . . . 26

13 Domača pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . . 30

Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . . 68

3 Različni in enakopravni

6 Življenje nekoč in danes

6 Spoštovanje in strpnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

14 Preteklost in dediščina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

7 Pravice in dolžnosti otrok . . . . . . . . . . . . . . . . 36

15 Nekoč v našem kraju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

8 Ustavimo nasilje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

16 Pogled v prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . . 44

Ponovimo, utrdimo in preverimo . . . . . . . 82

P Varno v prometu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

Brin

Julija

Svit

Mila

Ipsilon

Kako se učiti s tem učbenikom Na začetku vsakega poglavja je prikazana učna pot, kjer izveš, kaj vse se bomo naučili v tem poglavju. Sproti spremljaj svoj napredek na učni poti.

Pri učenju iz učbenika lahko uporabljaš tehniko PRPOP: P releti vsebino, ki se jo moraš naučiti R azdeli vsebino na manjše dele, ki jih lahko predelaš v pol ure P reberi besedilo in ob tem razmišljaj ter si izpisuj ključne besede O bnovi vsebino, kot ti najbolj ustreza (zapiski, miselni vzorec, pripoved ...)

P reveri, koliko znaš – uporabiš lahko vprašanja v učbeniku ali e-gradivu Tudi posamezne teme v učbeniku se lahko lotiš v petih korakih: 1 Preveri bistvo učne teme v Izvedeli bomo

1 Živjo, jaz sem ...

6

2 Preberi zgodbo in razmisli o njej

Živjo, jaz sem ...

Jaz in moja družina

Izvedeli bomo: da imamo določene potrebe in želje; da imamo različne sposobnosti, zanimanja in cilje; da imamo določeno predstavo o samem sebi.

oblegati V Milin razred je prišla nova učenka iz Srbije. Sošolci so jo takoj začeli od rok, z vprašanji: kako ji je ime, od kod prihaja, kaj rada počne, kaj ji gre dobro voljo ... katera glasba ji je najbolj všeč, kakšna je po naravi, kaj jo spravi v dobro sebi. o kaj povedo oni tudi da prosila, jih in odgovarjala Lana je potrpežljivo

Želje in cilji

Želimo si lahko različne stvari, na primer novo igrico, hišnega ljubljenčka ali kaj podobnega. Želje spodbujajo tudi oglasi, ki nas pogosto prepričujejo, da neko stvar nujno potrebujemo. Nekatere želje se nam izpolnijo, nekatere pa tudi ne.

Razmisli: Kaj bi ti povedal(a) o sebi?

Ljudje se razlikujemo med seboj. Smo različno stari, različnega spola in različne polti.

Imamo različne postave, frizure in barve oči. Različno se tudi oblačimo.

V čem se še razlikujemo med sabo?

Kako lahko pridem do medalje?

Pogosto si želimo kaj doseči, recimo opraviti bralno značko, dobiti dobro oceno ali osvojiti medaljo. Če je tvoja želja resna, si zastavi cilj. Za dosego cilja se moraš potruditi. Imej uresničljive želje in si postavljaj dosegljive cilje.

Razlikujemo se tudi po tem kaj počnemo, kaj znamo, kaj nas zanima, kaj imamo radi, kaj nas razveseli ... Vsak od nas je malce drugačen in zaradi tega poseben.

3 Natančno preberi razlago in odgovarjaj Ipsilonu

7

Potrebe

Ne glede na razlike, vsi potrebujemo dom, hrano, gibanje in počitek. Potrebujemo tudi občutek varnosti, ljubezen, druženje, spoštovanje in možnost, da smo uspešni.

Vsakemu bi morale biti zagotovljene osnovne potrebe.

Zapomni si!

• Ljudje se razlikujemo po videzu, znanju, interesih, sposobnostih in željah.

• Vsi imamo enake potrebe (hrana, dom, počitek, ljubezen, varnost ...).

• Imamo različne želje, ki pa za razliko od potreb niso življenjsko pomembne.

• Na osnovi želja si oblikujemo cilje. Za dosego ciljev se je treba potruditi.

Razmisli in odgovori!

1. Kaj vse nas dela drugačne od drugih?

2. V čem sta si ti in tvoj najboljši prijatelj(ica) podobna? V čem se razlikujeta?

3. Naštej osnovne človekove potrebe. Brez katerih sploh ne bi preživeli?

4. Kakšni so tvoji cilji glede šole? Kaj moraš narediti, da jih dosežeš?

Ali imajo vsi otroci zagotovljene vse potrebe?

5. Opiši razliko med potrebami in željami.

6. Ali ti morajo odrasli izpolniti vse želje? Zakaj?

Naše zgodbe · družba 4

Naše zgodbe · družba 4

Kako ti je šlo?

4 Preberi povzetek in odgovori na vprašanja

5 Razmisli, kako ti je šlo Na koncu vsakega poglavja je dodan razdelek Ponovimo, utrdimo in preverimo, kjer te čakajo vprašanja za ponovitev in veslanje po reki znanja, kjer preveriš, koliko znaš.

Obišči tudi spletno stran nasezgodbe.si, kjer te čakajo zabavne in poučne interaktivne vsebine.

1

Jaz in moja družina Učna pot:

1 Jaz

2 Učenje

3 Družina

1 Žijazvjose,m ...

6

Živjo, jaz sem ...

Izvedeli bomo: da imamo določene potrebe in želje; da imamo različne sposobnosti, interese in cilje; da se različno odzivamo na dogodke.

je ime, V razred je prišla nova učenka iz Srbije. Sošolce je zanimalo kako ji a je od kod prihaja, kaj rada počne, katera glasba ji je najbolj všeč, kakšn in jih po naravi, kaj jo najbolj razveseli ... Lana je potrpežljivo odgovarjala prosila, da tudi oni povedo kaj o sebi.

Razmisli: Kaj bi ti povedal(a) o sebi?

Ljudje se razlikujemo med seboj. Smo različno stari, različnega spola in različne polti.

Imamo različne postave, frizure in barve oči. Različno se tudi oblačimo. Razlikujemo se tudi po tem, kaj počnemo, kaj znamo, kaj imamo radi, kaj nas razveseli in še marsičem.

Vsak od nas je nekoliko drugačen in zaradi tega edinstven.

V čem se ti razlikuješ od drugih?

Potrebe Ne glede na razlike vsi potrebujemo dom, hrano, gibanje in počitek. Potrebujemo pa tudi občutek varnosti, ljubezen, spoštovanje in podporo. Vsakemu bi morale biti zagotovljene vse te potrebe.

Ali imajo vsi otroci zagotovljene vse potrebe?

6

Jaz in moja družina

Želje in cilji Poleg potreb imamo tudi različne želje. Želimo si različne stvari, na primer novo igrico, superge ali kaj podobnega. Da to potrebuješ, te pogosto prepričujejo tudi oglasi ali sošolci. Zavedaj se, da se ti ne bo izpolnila vsaka želja.

Kaj si pa ti želiš?

Zastavljamo si tudi različne cilje. Lahko se odločimo, da bomo opravili bralno značko, se naučili igrati šah ali osvojili medaljo. Za dosego cilja se moraš potruditi.

Zapomni si!

• Ljudje se razlikujemo po videzu, znanju, interesih, sposobnostih in željah.

• Vsi imamo enake potrebe (hrana, dom, počitek, ljubezen, varnost ...).

• Imamo različne želje, ki pa za razliko od potreb niso življenjsko pomembne.

• Zastavljamo si različne cilje. Za dosego ciljev se je treba potruditi.

Razmisli in odgovori!

1. V čem sta si ti in tvoj najboljši prijatelj(ica) podobna? V čem se razlikujeta?

2. Naštej osnovne človekove potrebe. Brez katerih sploh ne bi preživeli?

3. Napiši pet želja in jih razvrsti od najpomembnejše do najmanpomembne.

4. Kakšni so tvoji cilji glede šole? Kaj moraš narediti, da jih dosežeš?

5. Opiši razliko med potrebami in željami.

6. Ali ti morajo odrasli izpolniti vse želje? Zakaj?

Kako ti je šlo?

Jaz in moja družina

7

Sposobnosti Vsak je v nečem dober. Nekateri rišejo čudovite risbe, drugi so spretni z žogo.

Pravimo, da imamo različne sposobnosti. Določene sposobnosti imamo že ob rojstvu, druge se razvijejo kasneje. Vse sposobnosti pa lahko z učenjem in vajo izboljšamo.

Kaj misliš, koliko truda vlagajo ti otroci v to, kar počnejo?

Mini raziskava: interesi in cilji Ugotovi, katere sposobnosti, interese in cilje imate učenci v vašem razredu.

Vsak učenec (tudi ti!) naj odgovori na vprašanja: • S čim se najraje ukvarjaš v prostem času?

• Kako uspešen si na tem področju? niti ne še kar zelo • Kakšne cilje imaš na tem področju? nizke srednje visoke zelo visoke Zberi odgovore, uredi jih in prikaži z različnimi grafičnimi prikazi.

Interesi in konjički Nekatere zanima glasba, druge šport, tretje vesolje. Tudi ukvarjamo se z različnimi stvarmi. Eni ustvarjajo, drugi se ves dan podijo za žogo, tretji skrbijo za živali. Pravimo, da imamo različne interese. Najraje počnemo stvari, ki nam gredo dobro od rok.

Stvari, s katerimi se ukvarjamo v prostem času, imenujemo konjički ali hobiji.

Kaj pa tebe najbolj zanima?

8

Jaz in moja družina

Čustva in razpoloženje Zaradi nekaterih dogodkov smo veseli, zaradi drugih žalostni, jezni, presenečeni ali prestrašeni.

Nekateri ljudje so večinoma dobre volje, drugi so pogosto žalostni, tretji se kar naprej jezijo.

Opiši, kako se počuti deklica na slikah.

Kaj bi bil lahko razlog za takšno počutje?

Mini projekt: tvoj književni junak Zagotovo imaš najljubšega književnega junaka. Opiši, zakaj ti je všeč. Te kaj moti na njem?

Sedaj si predstavljaj, da si pisatelj oziroma pisateljica in pišeš knjigo o dogodivščinah devetletnega dečka oziroma deklice. Čim bolj živo si predstavljaj svojega glavnega junaka – kakšen je po naravi, kaj ga zanima, kaj mu gre dobro od rok, kako se sooča z izzivi ...

Zapomni si!

• Ljudje imamo različne sposobnosti, ki jih lahko z vajo in učenjem izboljšamo.

• Zanimajo nas različne stvari. Tiste, s katerimi se ukvarjamo, so naši konjički.

• Na dogajanje se lahko odzovemo z veseljem, jezo, žalostjo, strahom ...

Razmisli in odgovori!

1. Naštej nekaj različnih sposobnosti. Katere imaš ti?

2. Naštej nekaj zanimivih konjičkov.

3. Zakaj šola ni konjiček?

4. Zakaj za konjičke ponavadi izbiramo stvari, ki nam gredo dobro od rok?

5. Naštej nekaj stvari, ki te razveselijo, in nekaj stvari, ki te razjezijo.

6. Jureta prsti ne ubogajo najbolje. Kadar lepi, reže, ali kaj izdeluje, pogosto kaj podre, polomi ali strga. Takrat se močno razjezi, včasih stvari še dodatno uniči. Katera čustva prevzamejo Jureta ob Kako ti je šlo? takih dogodkih? Kaj bi mu svetoval(a)?

Jaz in moja družina

9

učenje 2 Minoje znanje

Izvedeli bomo: da je znanje zelo pomembno; da se lahko učimo na različne načine; da se vsak uči na drugačen način.

Julija je že nekaj časa prosila za hrčka. Starša sta za njen deveti rojstni dan ocenila, da je dovolj stara, da bo znala skrbeti za hišnega ljubljenčka. A le, če se bo naučila vse o hrčkih: kje živijo, koliko časa živijo, kako se obnašajo, kaj jedo ...

Razmisli: Kako bi se ti lotil(a) te naloge?

Vsak dan izvemo ali se naučimo kaj novega. Sprva ste učili z igro in posnemanjem starejših. Odkar hodiš v šolo, veliko znanja dobiš tam.

Kaj je pametno početi pri pouku?

V šoli Učenje se začne pri pouku. Zato sodeluj pri pouku – poslušaj, razmišljaj, sprašuj, delaj naloge in išči rešitve. Kadar česa ne razumeš ali ne znaš, prosi za pomoč.

SODELOVANJE

ZAPISOVANJE

Poslušaj

Zapiši si le najpomembnejše

Razmišljaj Povezuj

Sprašuj Prosi za pomoč

Piši lepo in urejeno

Učne liste sproti prilepi v zvezke

Najpomembnejše stvari, ki jih učitelj pove ali zapiše na tablo, zapiši v zvezek.

Zvezke imej čim bolj urejene, da ti bodo v pomoč pri učenju.

Vaja učenja: zapiski video razlage V e-gradivu poišči Ipsilonovo video razlago gibanja Zemlje.

Posnetek si večkrat zapored oglej in poskušaj ugotoviti, kaj je najpomembnejše.

Najpomembnejše si zapiši ali nariši. Se ti zdijo tvoji zapiski uporabni za učenje?

10

Jaz in moja družina

Delo doma

Če domače naloge niste naredili v šoli, jo naredi takoj, ko prideš domov.

Pomemben del učenja so tudi domače naloge. Z njimi ponovimo znanje in preverimo, če česa ne znamo najbolje. Domače naloge delaj sproti in natančno. Delaj jih za mizo, stran od računalnika, telefona in televizije. Če se ti zatakne, prosi za pomoč.

PROSTOR ZA DELO

ČAS ZA DELO

Miza mora biti pospravljena

Najprej opravi delo za šolo, potem vse ostalo

Pripravljeno moraš imeti vse, kar potrebuješ

Delaj počasi in natančno

Elektronske naprave naj bodo izklopljene

Če delo traja dlje časa, naredi krajši odmor

Odkrivanje novega Radovedni ljudje povsod odkrijejo kaj novega: doma, na igrišču, v naravi, knjigah, na potovanjih, spletu in televiziji. Zato opazuj, sprašuj, raziskuj, preizkušaj, razmišljaj ...

Zapomni si!

Tokrat sam(a) na kratko zapiši najpomembnejše poudarke na teh dveh straneh.

Razmisli in odgovori!

1. Opiši, kaj je pametno početi pri pouku. Česa ni pametno početi?

2. So tvoji zvezki urejeni? Kaj lahko narediš, da bodo še bolj urejeni?

3. Zakaj je dobro sproti in natančno delati domače naloge? Jih delaš tako?

4. Imaš urejen prostor za učenje? Če ne, poskrbi zanj.

5. Razmisli, kaj vse znaš, pa se tega nisi naučil(a) v šoli.

Kako ti je šlo?

Jaz in moja družina

11

Vaja dela mojstra Nekaterih stvari, kot je poštevanka ali pisno deljenje, se ne moremo naučiti čez noč.

Za to sta potrebni vaja in vztrajnost.

Nekaterim gre takšno učenje hitro od rok – rešijo nekaj primerov in znajo. Večina pa potrebuje več vaje in včasih tudi pomoč.

Vsak se uči drugače Nekateri se največ naučijo z branjem, drugi s poslušanjem, tretji morajo vsako stvar sami preizkusiti. Določeni učenci imajo težave pri učenju in rabijo dodatno pomoč.

Razlagi težko sledim. Če pa so stvari napisane ali narisane, jih razumem.

Besedila pogosto ne razumem. Če mi kdo to stvar pove, pa jo razumem.

Težko samo poslušam ali berem.

Vsako stvar moram sam narediti.

S katerim od junakov sta si glede učenja najbolj podobna?

Preizkusi različne načine učenja in ugotovi, kako se najlažje

Mini poskus: različne oblike učenja 1. V e-gradivu poišči zapis o hrčku in ga natančno preberi.

2. V e-gradivu poišči video razlago o hrčku in si jo natančno oglej.

3. Iz zapisa ali videa izpiši, kar se ti zdi pomembno.

4. Naredi miselni vzorec ali preprost plakat o hrčku.

5. Vse kar veš o hrčku, predstavi sošolcu.

Kateri način učenja ti je bil najbolj všeč? Pri katerem načinu si si največ zapomnil(a)?

12

Jaz in moja družina

Tehnika PRPOP Za učenje družbe lahko uporabiš zvezek (če je urejen in v njem nič ne manjka!) in ta učbenik.

Pri tem je najbolje slediti naslednjim korakom: P releti vsebino v zvezku (ali učbeniku), ki se jo moraš naučiti.

R azdeli vsebino na manjše dele in naredi urnik učenja. Ne pozabi na odmore! reberi vsebino O bnovi vsebino na način, ki ti najbolj ustreza (zapiski, miselni vzorec, video ...).

P reveri znanje. Poskušaj odgovoriti na različna vprašanja.

Vaja učenja: uporabi tehniko PRPOP Nauči se vsebino prvega podpoglavja Živjo, jaz sem ...

Najprej na hitro preleti vsebino v učbeniku, da se seznaniš z njo.

Nato razdeli vsebino na pet delov (potrebe, želje in cilji, sposobnosti, zanimanja in konjički, čustva in razpoloženje).

Zbrano preberi besedilo in si oglej slike. Sproti izpiši, kar se ti zdi najpomembnejše. Izvedi predlagane aktivnosti in odgovarjaj na Ipsilonova vprašanja. Zastavljaj si tudi svoja vprašanja.

Po svoje obnovi vsebino – lahko narediš zapiske, miselni vzorec, plakat, posnameš video ...

Na koncu preveri znanje, tako da poskušaš odgovoriti na vprašanja na strani 7 in 9. Kako ti je šlo?

Naredi ali razmisli!

1. Preleti vsebino tega podpoglavja (strani od 10 do 13).

O čem smo se pravkar učili? Kaj že znaš?

2. Razdeli vsebino na manjše dele. Predvidi, koliko časa rabiš za vsak del.

3. Zbrano preberi posamezen del besedila in si izpisuj najpomembnejše.

Imaš kakšno vprašanje? Se ti zdi, da vse razumeš?

4. Po svoje obnovi vsebino.

5. Odgovori na vprašanja na strani 11. Za strani 12 in 13 si sam(a) sestavi nekaj vprašanj in poišči odgovore.

Kako ti je šlo?

Jaz in moja družina

13

Obnova vsebine Hrček

Ključno pri učenju je, da znaš prepoznati bistvo.

To lahko narediš le, če res razumeš vsebino.

Hrček je majhen glodalec. Obstaja več vrst hrčkov, najbolj znana vrsta je zlati hrček, ki je pogosto domača žival.

Opis

Naprej natančno preberi vsebino in sproti izpisuj najpomembnejše podatke in povezave. Nato izpisano uredi in oblikuj po svoje.

V nadaljevanju je nekaj predlogov, kako to narediš.

Iz besedila o hrčku izpiši, kar se ti zdi pomembno.

Odrasel hrček je velik od 15 do 20 cm in tehta od 100 do 150 gramov. Ima kratke noge, čokato telo, vrečasta lica ter tanke in ostre zobe. Pokrit je z gosto, svetlečo dlako, ki je lahko bela, rumena, rjava ali črna. Hrček je v naravi samotar in nočna žival.

Življenjski prostor Hrčki živijo v toplih in suhih krajih. Najpogosteje jih najdemo na obrobju puščav v Evropi in Aziji. Večino časa preživijo v rovih pod zemljo. V naravi jih je zelo malo in so ogrožena vrsta. Doma jih imajo ljudje v kletki ali terariju.

Prehrana Hrčki so vsejedci. V naravi jedo predvsem zrnje, semena, korenine in žuželke.

Presežek hrane shranijo v velikih ličnih vrečkah.

Rast, razvoj in razmnoževanje Hrčki živijo v ujetništvu 2−3 leta, v naravi še manj. Mladiče kotijo večkrat na leto v obdobjo od aprila do oktobra. Po navadi na enkrat skotijo od 4 do 8 mladičev. Po treh tednih so mladiči samostojni. Po dveh mesecih pa lahko imajo mladiče.

Miselni vzorec Nekateri si vsebino lažje predstavljajo in zapomnijo, če je prikazana kot miselni vzorec.

Tega narediš tako, da na sredino lista napišeš naslov ali glavni pojem. Iz njega nariši veje z glavnimi pojmi ali temami. Na konec veje zapiši najpomembnejše podatke.

l a živa n č o n

š mi t o k ik vel

OP IS

Naredi miselni vzorec za svojo najljubšo žival.

seme na

A AN R H PRE

Zvočni in video posnetki

HRČEK zlati hrček OGROŽEN!

SKI J N LJE OR V I Ž ST PRO RA RA ST IN ZVO J

V ŠČA

PU BJA O R OB

pod rovi zem ljo

t ra to k č ve a le n I KOT E več DIČ enk na MLA rat

ETA 3L I 2ŽIV

e elk žuž

EC JED VSE

lo top ho su

GLO DAL EC

Nekateri vsebino lažje razumejo, če poslušajo in/ali gledajo razlago.

Na spletu poišči video razlage in posnetke izobraževalnih oddaj o živalih.

Lahko se tudi posnameš s pametnim telefonom, ko glasno bereš ali razlagaš vsebino.

14

Jaz in moja družina

Preprosti zapiski Nekateri imajo radi vsebino zapisano v obliki preprostih zapiskov. Te narediš tako, da na vrh lista papirja napišeš glavni pojem. Nato list z navpično črto razdeliš v dva stolpca – desni naj bo širši. Na levo stran črte drugega pod drugim zapišeš najpomembnejše pojme ali teme. Na desno stran črte pa kratke razlage pojmov ali opise tem.

HRČEK OPIS

Je majhen glodalec (velik kot miška). Je nočna žival.

Poznamo več vrst hrčkov (Najbolj znan je zlati hrček).

ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Živijo v toplih in suhih krajih (na robu puščav).

Večino časa preživijo v rovih pod zemljo.

PREHRANA

So vsejedci - prehranjujejo s zrnjem, semeni in žuželkami.

RAST IN RAZVOJ

V ujetništvu živijo 2-3 leta, v naravi manj.

Mladiče imajo lahko večkrat na leto (4-8 naenkrat).

Učne kartice Nekateri si vsebino lažje zapomnijo, če je predstavljena na učnih karticah. Na eno stran kartic napišeš pomembnejše pojme ali teme, na drugo stran pa kratke razlage pojmov oziroma opise tem. Pri učenju tujega jezika lahko na eno stran napišeš tujo besedo, na drugo stran pa slovensko.

PREHRANA HRČKA

Hrčki so vsejedci.

Prehranjujejo se s semeni, travnimi bilkami in žuželkami.

Preizkušaj različne načine obnove vsebine, dokler ne najdeš takšnega, ki ti res ustreza.

Jaz in moja družina

15

3 Moja družina

Izvedeli bomo: kaj je družina in kakšna je njena vloga; kakšne vloge imajo družinski člani; kakšni odnosi naj bi vladali v družini.

o.

Mila je imela zares slab dan. Najprej je doma pozabila zvezek za družb Nato se je pri malici polila s čajem. Zamudila je tudi na vajo dramskega krožka, se spotaknila na stopnicah na oder in staknila veliko modrico.

Komaj je čakala, da pride domov in se stisne k mami.

Razmisli: Kdo te lahko najbolje potolaži?

Večina ljudi, še posebej otok, živi v družinah. To je skupnost, v kateri živi en ali več otrok z enim ali obema staršema oziroma skrbnikoma.

Zakaj otroci živijo s starši ali skrbniki, dokler ne odrastejo?

Vloga družine Poleg osnovnih potreb naj bi družina tudi nudila varno zatočišče. Starši morajo otrokom omogočili prijetno otroštvo, šolanje in jih pripravili za samostojno življenje.

Otroci se v družini naučite skrbi zase, odgovornosti in življenja z drugimi ljudmi.

V družini se med seboj podpiramo, spodbujamo, zabavamo in si pomagamo.

Mini članek Preberi besedilo in v eni povedi povzemi bistvo.

16

Jaz in moja družina

Nekateri otroci dobijo nove starše

V Sloveniji je približno tisoč otrok, ki ne živijo pri svojih prvotnih starših. Kadar otroci živijo v zelo slabih razmerah, jim država začasno poišče novi dom. Ti otroci ostanejo v novem okolju, dokler se razmere doma ne uredijo.

Nekaterim otrokom starši umrejo ali pa niso zmožni skrbeti zanje. Ti otroci s posvojitvijo dobijo nove starše in nov dom.

Različne družine Tako kot ljudje se tudi družine razlikujejo. Pri nas so najpogostejše družine, ki jih sestavljajo mama, oče in en ali dva otroka. Starša sta lahko poročena ali ne, lahko sta istega spola. Starša se lahko razideta ali pa eden od njiju zapusti družino ali umre.

Takšni družini se lahko pridruži nova odrasla oseba in včasih tudi njeni otroci.

Kakšna pa je tvoja družina?

Zapomni si!

• Družina je skupnost otrok in njihovih staršev ali skrbnikov.

• Družina skrbi za osnovne potrebe družinskih članov.

• Družina nudi varnost, ljubezen, oporo in pomoč ter skrbi za vzgojo otrok.

• Družine so lahko zelo različne.

Razmisli in odgovori!

1. S svojimi besedami opiši, kakšna skupnost je družina.

2. Opiši, kaj je vloga družine.

3. Kaj tebi pomeni tvoja družina?

4. Naštej nekaj različnih oblik družine.

5. Pojasni, zakaj morajo starši pripraviti otroke na samostojno življenje.

Kako ti je šlo?

Jaz in moja družina

17

Starši in otroci Starši skrbijo, da ima družina vse potrebno. Zato morajo hoditi v službo ali kako drugače služiti denar. Njihova skrb so tudi odnosi v družini in vzgoja otrok. Otroci pa morate opravljati šolske in druge obveznosti ter skrbeti za svoje stvari.

Katera družinska opravila redno opravljaš?

Lahko prevzameš še kakšno?

Otroci lahko opravljate tudi preprosta hišna opravila, kot so pripravljanje in pospravljanje mize, odnašanje smeti, zlaganje oblačil in pospravljanje sobe.

Odnosi v družini Pomembno je, da so odnosi v družini dobri. To pomeni, da se spoštujemo, si zaupamo in se imamo radi. Za dobre odnose se moramo truditi vsi.

Kako si v družini izkazujemo spoštovanje?

Če v družini vladajo dobri odnosi, je vzdušje v njej prijetno in spodbudno. V takšnih družinah so družinski člani močno povezani in skupaj rešujejo težave.

18

Jaz in moja družina

Nesoglasja V vsaki družini se tu in tam pojavijo nesoglasja. Ta so običajni del družinskega življenja. Kjer vladajo dobri odnosi, nesoglasja navadno hitro in uspešno zgladijo.

Kako v vaši družini zgladite nesoglasja?

Ko popusti prva jeza, užaljenost ali razočaranje, se o nesoglasju odkrito pogovorimo. Če si koga prizadel(a) in ti je žal, mu to povej in se opraviči. Kadar se drugi iskreno opravičijo tebi, sprejmi opravičilo. Žal v vseh družinah ni vse v najlepšem redu. Slabe odnose in nesoglasja pogosto najbolj občutite otroci, saj potrebujete varno in vzpodbudno okolje za svoj razvoj.

Zapomni si!

• Starši skrbijo za osnovne potrebe družine, odnose v družini in vzgojo otrok.

• Otroci morate po najboljših močeh opravljati šolske in domače obveznosti.

• V družini naj bi vladali dobri odnosi, ki temeljijo na spoštovanju in zaupanju.

• V družini prihaja tudi od nesoglasij, ki jih rešujemo z odkritim pogovorom.

Razmisli in odgovori!

1. Naštej nekaj družinskih zadolžitev staršev in otrok.

2. Pojasni trditev, da je za otroke šola to, kar je za odrasle služba.

3. Kako naj bodo razdeljena družinska opravila?

4. Se ti zdi pomembno, da v družini vladajo dobri odnosi? Pojasni, zakaj.

5. Kako je potrebno reševati nesoglasja v družini?

6. Se strinjaš s trditivjo, da slabe odnose v družini najbolj občutijo otroci? Zakaj?

Kako ti je šlo?

Jaz in moja družina

19

Ponovimo, utrdimo in preverimo Razmisli in napiši odgovore v zvezek!

1. Ali je biti drugačen od večine slabo ali dobro? Utemelji svoj odgovor.

9. Opiši način učenja, ki ti najbolj ustreza. Znaš pojasniti, zakaj?

2. Zakaj imamo ljudje potrebo po varnosti in ljubezni?

10. Zakaj je dobro, da na začetku učenja najprej preletiš celotno vsebino?

3. Pojasni trditev »če dobiš vse, kar si zaželiš, ne znaš ceniti tega, kar imaš«.

11. Pojasni, zakaj si je med branjem vsebine pametno izpisovati najpomembnejše stvari.

4. Zastavi si cilj, ki ni zlahka dosegljiv.

Koliko truda je treba vložiti vanj?

5. Zakaj se večinoma ni dobro primerjati z znanimi osebami?

12. Kaj meniš, zakaj je za večino družina najpomembnejša skupnost?

6. Česa te je najbolj strah? Zakaj?

13. Primerjaj človekove potrebe in vlogo družine. Kaj lahko sklepaš iz tega?

7. Naštej nekaj razlogov, zaradi katerih so ljudje po navadi žalostni.

14. Opiši, kakšni odnosi bi morali vladati v družini. Zakaj so odnosi pomembni?

8. Utemelji, zakaj ni smiselno, da se vsi učimo na enak način.

15. Pojasni, zakaj je pomembno, da nesoglasja sproti razrešujemo.

Kako ti je šlo?

Odveslaj po reki znanja in preveri svoj napredek!

1. JAZ  potrebe,  želje,  cilji,  sposobnosti,  interesi,  čustva in razpoloženje

Oceni svoje trenutno znanje!

20

Jaz in moja družina

2. UČENJE  v šoli,  delo doma,  drugod,  vsak se uči drugače,  PRPOP

3. DRUŽINA  vloga družine,  vrste družin,  odnosi,  nesoglasja,  vloga staršev in otrok

Moraš še kaj utrditi ali lahko nadaljujemo popotovanje z naslednjim poglavjem?