Issuu on Google+

USPESNI MOSKI

DIREKTOR DUOLA

DUSAN O Biti ves 6as pri pravlien na spremembe ldeja ial ni dovolj, ker jo je treba umestiti na dasovno premico, in to ne prezgodaj ne prepozno. Brane Hofman

T\

uSan Olaj je generalni

direktor in

u n'#His,;! iil:L[?iji, ",.

danes ukvarja s hitropostavljivimi objekti, po domade jim pravimo baloni, po vsem svetu. Osnovna ideja je nastala v ameri5ki vojski, potem so jo zadeli razvijati marsikje po svetu in 5e najbolj so se razvoja lotili v sosednji Italiji. potem pa je na trg pri5el Duol, ki nadrtuje, izdeluje in

pod lastno blagovno znamko prodaja ter postavlja hitropostavljive Sportne objekte, tako imenovane balone. Danes okoli 9o odstotkov prihodkov ustvarjajo na zahtevnih tujih trgih in njihoviglavnitrgi so Skandinavija, Turdija ter drZave nekdanje Sovjetske zveze. Seveda je uspeh, de praktidno nima5 tekmecev deprav je nekaj proizvajalcev v Italiji, eden je na Nizozemskem, predvsem pa je Duol edini, kideluje globalno. Vendar uspeh ne pride takoj, saj mine od zadetka pogajanj do izpeljave posla tudi tri leta in vmes mora5 preZiveti. V dasu krize je to odlodilno, vendar Duolponuja nekaj, kar je re5itev marsikje, saj je prednost njihovih objektov predvsem ta, da so v primerjavi s fiksnimiizjemno ugodni, celo

6 lin

I rz.lutila zorz

Du5an Otaj je generatni direktor in lastnik podjetja Duot.

gd pet- do desetkrat cenej5i. Du5an Olaj je

direktor uspe5nega podjetja Duol, ki je

Ze

od samega zadetka druZbeno odgovorno podjetje, ki del svojega ustvarjenega dobidka redno vrada v Sportno okolje. Ne

samo zato, ker so njihovi >baloni< velikokrat nad Sportnimi povrSinami, ampak tudi zato, ker je Du5an Olaj zaljubljen v Sport in je sponzoriral veliko teniSkih igralcev plavalcev, rokometaSeV


nogometa5ev, odbojkarjev ... Njegov pogled na vse skupaj - nekod je bil judoist in pozneje Sahovski mojstrski kandidat -

Dozoreti mora5 za tako spoznanje. Pred desetimi leti bi verjetno trdil nasprotno. Obdasno prebiram svoje dopise izpred deset ali dvajset let in se smejem samemu

kako razlikuje od pogledov mnogih menedZerjev ki ne vidijo izhoda. se 5e

sebi, takratnemu temperamentu,

zaslepljenemu prepridanju v svoj prav. Dostikrat razmi5ljam o tem, da bi se ljudje morali roditi stari in modri ter umirati mladi in neumni. Tako pa gre lep del Zivljenja za spoznanja. Nid ni narobe s tem,le das nepovratno tede. Na koncu je to edina stvar, ki ti zmanjka. In zato mora5 z njim odgovorno ravnati. Ne Zelim se pridruZiti tistim, ki nikoli ne znajo izpredi in ki jih na koncu Zivljenje prehiti.

to rubrika UspeSni moiki- kaKen moikije po vaiem mnenju uspeSen?

Ker je

TaKen, kiimaveliko denarja, jahte, drage

avtomobile...? fo je relativno. DruZba ali 5e bolj ratandno mediji kreirajo stereotipe o tem, kdo in zakaj je nekdo uspe5en. In ko pogledaS, kako v razlidnih okoljih razlidno vrednotijo uspe5nost mo5kega, ugotovi5, ia je s takim vrednotenjem nekaj narobe. \li obratno, da je nekaj narobe z druZbo v :.srem okolju. V na5i druZbi so bili Zal :arometi predolgo usmerjeni na take z

',iednotami, po katerih spraSujete. \-idimo. kako se kondujejo te zgodbe.In

strategija in taktika. V Sahu ni blefa, de blefira5, bo5 izgubil. Danes pa vse preved hazardirajo, stavijo na eno karto.

ier zgledi vlecejo, imamo danes :eneracije, ki so v Soku, ko vidijo, kaj se je zeoJllo z njihovimi idoli. Potrebno bo -resetiranje<. Se pa sam pri sebi podutim -spe5nega, pa ne zaradi denarja, ampak uspe narediti

ier mi tisto, kar si zamislim,

:: lredvsem

ker znam ohranjati ki me obkroZajo. 11ma in zunaj. :ar novesje z vsemi,

!'aie podjetje se ukvarja s h itropostavljivimi objekti, po domaie reieno z baloni. Pred dvajsetimi leti, ko ste ustanovili podjetje, je bita to za veiino nepredstavtjiva ideja. Od kod je pri5ta? Prepoznal sem poslovno priloZnost. Ponujena moZnost za navidez enostaven posel je prerasla v poslovno idejo in realizacijo. Temu je potem pomagalo 5e sreino nakljudje. V tistem dasu vizionarsko, danes realno. Kar pomeni, da ideja ni dovolj, ampak jo je treba umestiti na dasovno premico, in to ne prezgodaj ne Drepozno. fe pa bilo treba za vse to rrepotovati milijone kilometrov, biti na :sode sestankih. Se danes ne morem ','erjeti, koliko sem prepotoval, da smo .-rsvojili vse trge.

lziv zamenedierje, ki iStejo nove re5iWe, ker je skoraj nerazumljivo, da ste pometlis konkurenco. Kako je to sploh mogote iz Slovenije? lanesje povsem vseeno, od kod

si.

alizacij a j e izni dila razdalje, internet ,.'dprl trg, Skype pa povezal vse. Ostalo = :urina. |e pa treba priti do tega in tu je = :-::.ka. Tako kot Sahovske partije ne more5 ::agati s prvo potezo, tudi trga ne bos :.i oiil cez nod. Pozicijo je treba graditi, *' i c'rb

r.:. totrpeZljiv in vztrajen, prepridan vase. -': iur DiSi, pozabi na vse. Sahovska logika,

Kje tiii skrivnost uspeha? Ste totiko cenejSi, imate totiko boljSe delavce, imate tako izvirne ideje? Ko ima5 v poslu z originalno idejo prednost, ko ima5 trg, potem te teZko lahko kdo prehiti. Lahko te kopira, to pa je vse. In de temu doda5 Sirino trga, ki ti omogoda razvoj in kompenzira lokalne krize, je konkurenci 5e teZje. Ko ima5 izku5nje, pa velja, da z manj dela naredi5 enako alibolje kot tisti, ki ti sledijo alite kopirajo. V Duolu se posel igramo. Ne delamo ga, ampak v njem uZivamo. Ravno ta neobremenjenost nam daje kreativnost in z uspehi raste samozavest. Imam mlade inLe zdaj zelo izku5ene sodelavce. Duolu se ni treba bati za prihodnost.

Trikrat ste zamenjali poslovni model, od komercialnega ste pre5liv proizvodnega in sedaj ste Duol razvojni inieniring. Nove stopnje, novega modela ni? Vcasih so nas udili, da je zamenjati poslovni model enako kot smrtni greh. Sam pa posel razumem kot ciklidno zadevo. Kar pomeni, da se lahko pojutri5njem wne5 v model, ki si ga pred leti pokopal. In v tem je prednost Duola. Biti vseskozi pripravljen na spremembe. V tej fazi smo ocenili, da lahko prednost na trguzadrLimo zgolj tako, da razvijamo. In razvoj stane, zato smo >outsourcali<. S tem smo znilalifiksne stroSke in postali manj ranlj ivi za sezonske padce narodil.

Imeli pa smo to sredo, da smo krizo videli krepko pred ostalimi, zahvaljujod na5im

trgom. Nekje ste izjavili, da je vai iivljenjski cilj kvaliteta pred kvantiteto. Ampak to je povsem nasprotno od vefine, vsaj pri nas.

Bi tahko namesto v zidanih

hiiah iiveti pod

temi hitropostavljivim i objekti? Lahko. In veliko ved dasa in denarja bi ostalo za vse drugo. Pa se spet wadam k odgovoru na prej5nje vpra5anje. Mladost porabljamo za dobrine, ki se jih potem v zrelih letih Zelimo znebiti, ker smo ugotovili, da jih ne potrebujemo.

najljub5iiivljenjski moto je: >Zivljenja jemtji resno, ker se iz njega 5e nihie ni izvlekel iiv.<Je to optimistiino ati kaj

Va5 ne

drugega?

Igrivo. Optimizem in pesimizem sta stanji duha, Zivljenje je realna kategorija. Pomni5 ga po dogodkih.In to po danainjih, mogode 5e po vderaj5njih, tisti od prej5njega tedna so skoraj pozabljeni. Zgodovina.Zato pravim, da moraS Zivljenje Ziveti ti, ne pa, da Zivljenje Zivi tebe. Vse je v glavi, disto vse, telo je zgolj orodje. Ko ti je najteZje, se nasmej in pomisli, da nisi veden. Moj uditelj v poslu mi je nekod reke!: >Du5an, ne more5 imeti vsega,lahko pa imajo vsi tebe<. Globoko. Ukvarjate se s tekom, Se vei, s triatlonom. leizziv, da ietite do skrajnih meja? Kje je potem poditek? To je

moj poditek. Protistresna terapija, proces samoodi5denja, radirka za ego. Dokazovanje, da nekaj zmore5 sam, ti utrdi samozavest. Tu ne greza tekmovanje z drugimi, ampak s samim sabo. Bogastvo spoznanja, za katero ni treba nikomur nid pladati, samo vzeti si ga moraS. In istodasno investicija v kakovostno jesen Zivljenja. Telo pomni vse dobro in vse slabo. Konec delo krasi. rz.

julija

,orrliftlT


Priloga In, 12.07.2012