Page 1

salezijanski mladinski center celje

LETOPIS 2014


hvala DONATORJI ANIMATORJI IN PROSTOVOLJCI DON BOSKOV CENTER CELJE ŽUPNIJA BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK PUM, PROJEKTNO UČENJE ZA MLADE RS MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT, URAD RS ZA MLADINO RS MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE, URAD ZA DRUŽINO MESTNA OBČINA CELJE SALVE, d.o.o., Ljubljana DRUŠTVO MALA POT, Celje SALEZIJANCI, Slovenija MESNICA LEŠER BRANKO, s.p., Celje PIVOVARNA LAŠKO d.d. AERO, d.d., Celje MERCATOR CELJE, d.d., Celje BRATJE BRULC, d.o.o., Ljubljana DOM SV. JOŽEFA, Celje ELEKTRO TURNŠEK, Celje ENERGETIKA CELJE, d.o.o., Celje GEN ENERGIJA, d.o.o., Krško LEDAS, d.o.o., Celje MERCATOR CELJE, d.d., Celje MESNICA LEŠER, s.p. MESNICA ZALOŽNIK, s.p. MESNICA MEDVED VOJKO, s.p., Škofja vas MLEKARNA CELEIA, d.o.o., Arja vas PEKARNA DUH, s.p., Celje SADJARSTVO WEBER, Loka pri Zidanem mostu SAVA AVTO, d.o.o., Boštanj TELEKOM SLOVENIJE

200. OBLETNICA ROJSTVA SV. JANEZA BOSKA 1815–2015 Za vas živim! Te don Boskove besede smo izbrali za vodilno misel v tem jubilejnem letu dvesto obletnice rojstva Janeza Boska. Naj bodo za vse navdih in spodbuda: • Starši, učitelji, vzgojitelji, duhovniki: Imejte radi, kar imajo radi vaši mladi; prisluhnite jim; zanimajte se za njihove stvari; bodite z njimi tudi zunaj okvirov obveznega; pojdite vi k njim; z njimi delite življenje; prinašajte jih pred Gospoda. • Stari starši, dedki in babice, strici in tete: pomnožite svoje molitve in žrtve za to našo mladino; okrepite zgled svojega krščanskega življenja. • Dragi mladi: don Bosko gleda na vas z isto simpatijo in predanostjo srca kot na mlade svojega časa. On je še vedno vaš »oče, učitelj in prijatelj!«, ki ne bo nehal pri Gospodu in nebeški Materi Mariji prositi za vas. Sv. Janez Bosko, velikan svetosti, največji katoliški vzgojitelj, oče in učitelj mladine. Iz majhne vasice, iz ene najrevnejših družin tistega okolja in tistega časa, je ta Božji prerok razširil svoje roke in svoje srce do skrajnih meja sveta. Ta velikan svetosti nam ima tudi danes še toliko povedati: • kot tisti, ki si je s svojimi rokami in trdim vsakdanjim delom služil kruh; • kot tisti, ki je zvesto sledil Gospodovim navdihom; • kot tisti, ki je odraščal brez očeta zaradi njegove prezgodnje smrti, pa je postal oče številnih sirot; • kot tisti, ki sanje spreminjal v resničnost; • kot tisti; ki je znal razbrati potrebe mladih svojega časa; • kot tisti, ki je z vsem zaupanjem svojo roko položil v Marijino; • kot tisti, ki je znal mladim predstaviti visok ideal svetosti in ga skupaj z njim živeti; • in kot tisti, ki se je v istem vzgibu povsem predal ljubezni do mladih in do Boga. Janez Potočnik PREDSTOJNIK SLOVENSKIH SALEZIJANCEV Na Slovenskem in v tujini se bodo odvijale naslednji dogodki: • 21.–25. maj 2015 – Shod salezijanskih škofov: Turin • 6.–9. avgust 2015 – Mednarodni kongres Marije Pomočnice: Turin • 11.–16. avgust 2015 – Salezijansko mladinsko gibanje, Don Bosko 2015: Turin in Colle Don Bosco • 16. avgust 2015 – Sklep dvestoletnice: Colle Don Bosco

Naslov SMC Celje Don Boskov trg 1 3000 Celje E-pošta smc.celje@gmail.com Medmrežje www.donbosko.si/celje Telefon 03/428 29 54 Fax 03/428 29 60 GSM 051/677-925


mladi Animatorji ali vzgojitelji v Salezijanskem mladinskem centru V tem uvodnem članku k Letopisu 2014 bi želel povabiti vse, ki ga boste prebirali, da začnete razmišljati o vlogi animatorjev v Salezijanskem mladinskem centru. Kakšna je bila don Boskova zamisel? Iskanje med mnogimi pomeni, da bi končno odkrili, da animacija vzgaja ali pa sploh ni animacija. Mnogo različnih tipov animacije Danes obstaja množica vrst animacije. Poznamo animacijski kino. To so figure (najprej prisotne v risankah), ki zaživijo, se gibljejo, torej animirajo same sebe in tudi posredno gledalce. Potem je turistična animacija. Ta se izvaja na potovanjih, v prostem času in še kje. Okužila je tudi svet spektakla in je v bistvu interakcija med izvajalci in med gledalci ali udeleženci programov. V šestdesetih letih smo bili priče gledališki animaciji, ki je bila najprej v rokah nekaterih in se je potem širila tudi po podeželju in delala s skupinami preko gledališča. Obstaja tudi socialno-kulturna animacija, ki je razvila skupnostni vidik in preko skupnosti vpliva na zavest skupine in posameznika ter poskuša iz tega izvleči napredek. Srečujemo se tudi s kulturno animacijo, ki vidi prav v animaciji vzgojni model ali drugače rečeno svojo nalogo v svetu socialne komunikacije. Potem obstaja tudi oddelek za reanimacijo, kjer se medicina ukvarja s pacienti, ki padejo v komo ali kakšno drugo kritično situacijo. Končno in ne nazadnje pa lahko govorimo tudi o tisti posebni animaciji, ki je poseben napor mladih, ki se posvečajo drugim mladim posebej v salezijanskih vzgojnih okoljih. Prav na tem zadnjem področju poskušamo narediti vedno več tudi v Salezijanskih mladinskih centrih, saj ugotavljamo, da mnogi mladi prav zaradi te animacije ostajajo povezani z našimi ustanovami. In o tej vrsti animacije želim spregovoriti na začetku našega Letopisa, saj je poln animatorskih naporov in brez animatorjev ne bi imeli vsebine, o kateri bi lahko pisali. Animatorji ali vzgojitelji? Vloga naših animatorjev je primarno vzgojna, to je jasno. Vsaj ko govorimo o namenu in načrtovanju. Odnos je nekoliko asimetričen. Cilj animacije je osebna rast mladih preko skupinske dinamike (ne pozabimo osebno pot) in ob vsej dinamiki življenja in govorice.

Prav zaradi tega zadnjega cilja se pogosto ujamemo v past, da zamenjamo sredstvo s ciljem, in tako lahko ugotovimo, da nekatera salezijanska okolja, ki si jih je zamislil veliki vzgojni vizionar Janez Bosko, ki je želel vzgajati »dobre kristjane in poštene državljane«, enostavno preskočimo pomembne vsebine in pristanemo pri športnikih in igralcih, ker se ukvarjamo vse preveč s prostim časom in smo pozabili, da moramo mladim omogočiti tudi rast v vseh dimenzijah. Iz te zanke smo se poskušali rešiti tako, da smo dvignili kvaliteto dela. Tako je ponekod animator postal tudi vzgojitelj. Tudi če ta napor lahko pohvalimo, pa vendar mislim, da ni dovolj. Gotovo ne moremo imenovati kirurga animatorja, ki razkuži rano otroku, tudi ga ne moremo imenovati psiholog, če je sprejel pogovor o nekem problemu z otrokom. Vzgojitelj mora biti na svoje delo tudi strokovno pripravljen. Res je, da imajo vsi odrasli vlogo vzgojitelja, posebej ko to vlogo tudi aktivno sprejmejo, vendar pa je to, kar določa animatorja kot vzgojitelja njegova vloga: učitelj mora vzgajati zaradi tega, ker je učitelj. Prav tako morajo vzgajati oče ali mati, katehet, prostovoljec in animator. Toda kompetence za pravo vzgojo in pristop si je potrebno pridobiti z usposabljanji in izkušnjo. Kaj je torej animacija v salezijanskem duhu? Vse vrste animacije, ki smo jih zgoraj našteli imajo nekaj skupnega: življenje. Lahko je to življenje ugasnilo, lahko je v nevarnosti, negibno, ali pa se še ni izrazilo v vsej polnosti: animacija želi dati življenje ali dušo (anima-duša, življenje). Risbe se gibljejo in postajajo resnične, bolni ozdravijo, osebe ponovno zagorijo v pravih odnosih itd.

SMC Celje Letopis 2013

3


mladi Animacija je tudi vključevanje. Animacija je način dela, ki predvideva aktivno sodelovanje »publike«, ki prav zaradi tega sodelovanja ni več samo gledalec, ampak postane akter, aktivni soudeleženec v »predstavi življenja«. To velja tako za umetniško področje, kakor tudi za tisto kulturno in socialno. Postati ustvarjalec: to je tisti temeljni nagib animacije. To je resnica tudi pri kinematografski animaciji: Disney je dejal, da njegovo delo ni premikati slike, ampak premikati čustva. V kino dvorani so se morale prepletati osebe tako močno, da se v bistvu ljudje na sedežih poistovetijo s tistimi na platnu in še več s platna se pretakajo med gledalce vrednote. Dokaz takšni interakciji je Facebook, ki dopušča neprestano »pre-pošiljanje« istega stavka drugim mladim, z aplikacijo »Like« in drugimi »obrazi« aktivno vplesti množico drugih. Animacija je ustvarjalnost. Ideja, da bi pogruntali nemogoče stvari, da bi kombinirali neverjetne skovanke: multimedijske, plastične, risarske, glasbene, koreografske, scenske itd. Ob tem pa tudi različni načini osebnega pristopa: stiki, skupine, prijatelji različnih dinamik, razumske in bolj fizične privlačnosti itd. Animacija je tudi smisel. Če ga razumemo kot kontekst in tudi kot smer. To je »smisel« animacije. Če je po eni strani cilj animacije postajati ustvarjalec, je po drugi strani še kako pomembna motivacija: “Zakaj animirati?”, ne samo na osebni ravni, ampak tudi okolje, kjer si je animator pomemben. Dobro zastavljena figura animatorja v Salezijanskem mladinskem centru mora vsekakor odkrivati ta smisel. In tega ne smemo več skrivati, kajti le s takšnimi cilji lahko zaživimo vse dimenzije. Ob tem razmišljanju lahko vidimo, da animator postane beseda, ki je vse prej kot banalna in neučinkovita. Če si animator, gotovo začneš delati na temah, kot so življenje, osebno vpletenost, ustvarjalnost in smisel. To so pokazatelji, da gre pri animaciji za vzgojno tematiko (odnosi, podpora, poslušanje, obogatitev), ki se ne bojijo izboljšati niti različnih tehnik (komunikacija, izražanje, ročne spretnosti, šport itd). Takšna animacija ni več v nasprotju s končnimi cilji nekega mladega človeka (rast), ampak je v okvirju animatorskega poslanstva v don Boskovem duhu. Takšne vrste animacijo lahko imenujemo oratorijska animacija ali pa vzgojna animacija, ki pa mogoče ne pove vsega, kar bi hoteli izraziti itd. Pa vendar jo z velikim pogumom lahko imenujemo preprosto animacija. Mislim, da bi si prej morale poiskati svoje pridevnike druge vrste animacije (ki smo jih zgoraj našteli), kajti zdi se, da te druge animacije prevzamejo na posodo tisto oratorijansko intuicijo (v salezijanskem smislu). Ta temelji na najpomembnejši vlogi tistega, ki spremlja pri rasti otroke in mlade. In to dela tako, da motivira ne samo sebe ampak tudi dejanja; uporablja mnoge izraze, pobude in načine.

4

SMC Celje Letopis 2014

Imenujemo jo »animacija«, branimo njen globok pomen in vsadimo mladim, ki jo živijo, ponos! Če bomo to znali, bodo animatorji-vzgojitelji, animatorji-ustvarjalci, animatorji, ki živijo, animatorji, ki tudi prinašajo življenje. Bodo animatorji! Metod Ogorevc, voditelj SMC Celje

Brezposelnost – nadloga sodobnega časa

Kaj pomeni biti brezposeln? V tej situaciji se zdi skorajda nemogoče videti kakšno pozitivno plat, a vendar tudi te obstajajo. Na začetku imaš veliko več časa zase in svoje prijatelje, za druženje in popoldanska srečanja na kavi, za pohajkovanje in seveda za vse tiste stvari, ki jih prej nisi utegnil urediti. Kaj kmalu te ta utvara zanese in zapadeš v začaran krog, ko nekoristno zapravljaš dragoceni čas in resnici na ljubo ne narediš prav ničesar revolucionarnega. V tem času pa si seveda tudi brez dohodkov, kar ti kaj kmalu oteži socialne stike. Postaneš zamorjen, tečen in razdražljiv. Kamor koli greš, si napoti sam sebi, počutiš se nekoristnega, še toliko bolj zato, ker te imajo drugi za lenega, nesposobnega in nepripravljenega na delo. Med iskanjem zaposlitve te seveda čaka veliko obveznosti. Kje sploh iskati razpisana dela? Na kakšen način pristopiti k temu astronomskemu podvigu? Po dolgem iskanju razpisanih delovnih mest na internetu, v časopisih in tudi z osebnim obiskom delodajalcev se začne pošiljanje prošenj, ponudb za delo in prijav na prosta delovna mesta. Zelo malo delodajalcev pa na te prošnje sploh odgovori. Izmed redkih prispelih odgovorov je večina tako ali tako negativnih, češ da za razpisano delovno mesto nisi bil izbran, najde pa se tudi kakšen pozitiven odgovor, s povabilom na osebni razgovor k delodajalcu. Najprej preblisk sreče in veselje. Juhu! Uspelo je! Nato pa streznitev: Kako naj se pripravim? Kaj


mladi naj oblečem? Po dolgem razmišljanju in pripravljanju se udeležiš razgovora, nato pa po nekaj dneh dobiš pošto, da na delovno mesto nisi bil izbran. Začneš se spraševati, kaj počneš narobe. Pade ti samozavest, si besen in jezen, da nisi izpolnil delodajalčevih pričakovanj. Nato začneš razmišljati, kako izboljšati svojo prijavo, kaj dodati na razgovoru, kako prepričati delodajalca. Poleg iskanja dela se moraš še redno udeleževati pogovorov pri svetovalki na Zavodu za zaposlovanje, nakar se odločiš, da se boš prijavil tudi na program javnih del. Pri iskanju dela pričakuješ, da ti bodo delodajalci na poslane prijave vsaj odgovorili, tudi če je odgovor negativen. Želiš si, da bi te vsaj povabili na razgovor in ti dali možnost, saj se lahko tako bolje predstaviš. Želiš si že končno priti do zaposlitve in ko do nje končno prideš, imaš pričakovanja in želje tudi glede službe. Želiš si dobrih odnosov s sodelavci, novih delovnih izkušenj, zanimivega in razgibanega dela in seveda tudi solidno plačo. Med razgovorom pa si zaradi preteklih slabih izkušenj brez pričakovanj, saj je bolje tako, kot da bi bil ponovno razočaran. Kakšni pa so občutki, ko dobiš službo prek javnih del? Naravnost odlični. Sprva. Najprej začutiš veselje, veliko zadovoljstvo in olajšanje, saj si končno prišel do službe, ki si jo tako vneto iskal in čakal. Glede na to, da se prek javnih del zaposlitvene pogodbe podpisujejo za celo tekoče koledarsko leto, se počutiš varnega in preskrbljenega za celo leto. Spremeni se tudi pogled ostalih nate, saj naenkrat nisi več tako nesposoben in izbirčen. Posledično pa se lažje vključuješ v družbo, saj zaradi redne plače ne iščeš več izgovorov, zakaj ne greš na pijačo, da ti le ne bi bilo treba priznati, da za kaj takega nimaš dovolj denarja. Nato pa se začnejo porajati vprašanja, kako bo po izteku pogodbe. Zavedaš se, da boš ponovno pahnjen v isti brezobzirni proces iskanja zaposlitve. Sprašuješ se, kako se čim prej kvalitetno vklopiti na delovno mesto in kako se hitro prilagoditi delu. Ob tem razmišljanju pa se nama je porodilo vprašanje, kakšen je položaj mlade brezposelne osebe. Po razmisleku in pogovoru sva prišla do naslednjih ugotovitev. Mlade brezposelne osebe so danes v resnično brezizhodni situaciji. Trenutno v naši preljubi državi ni služb. Ogromno mladih je brezposelnih, ker se mlad zaposlitveni kader močno podcenjuje (tako glede sposobnosti mladih za delo kot tudi zaradi pomanjkanja izkušenj, ki jih ne moreš dobiti, če te nihče ni pripravljen vzeti brez njih). Poleg tega je pri nas za pridobljeno izobrazbo plača absolutno prenizka, zato prihaja do bega mladih izobražencev v tujino, kjer so pogoji za delo boljši, plača pa neprimerno večja. Zaradi neprimernih pogo-

jev se mladi ne morejo več tako hitro osamosvojiti, niti ne morejo načrtovati družine, saj za njeno vzdrževanje potrebuješ redno in dovolj veliko plačo. Glavni problem pri nas pa je ta, da je cilj vladajočih v šoli pa tudi vsake trenutne vladajoče politike in večine medijev vzgajati pohlevne ovčice, s katerimi se lahko brez problemov manipulira. Izobraženi mladi, ki kritično razmišljajo in glasno ter pogumno izrazijo svoje pomisleke in jih delijo z drugimi, so nasprotno smatrani kot nevarni. Položaj se lahko kljub vsemu izboljša, a le če se bodo ljudje začeli obnašati drugače in se zavedati problematike zaposlovanja, predvsem pri mladih. Članek pripravila: Jaša Vrečko in Laura Brešan Društvo SMC Celje

November, svetovni dnevi in sodobna problematika

Po drugi strani so prav v novembru Martinovanja. To je seveda znano vsakomur, zelo malo pa jih ve, katere svetovne dneve imamo v novembru. Tako sta na primer prav na 11. novembra, ravno na Martinovo, svetovni dan BOJA PROTI ODVISNOSTI in svetovni dan MLADINE. Zanimivo naključje, kajne! Zakaj? Zelo pogosto, kadar govorimo o odvisnosti, govorimo o mladini in obratno. Torej je to, da sta svetovna dneva boja proti odvisnosti in mladine ravno na isti dan, zgolj naključje ali je tako z razlogom? ODVISNOST. Ali je odvisnost res zgolj odvisnost od drog, ali je lahko tudi kaj drugega? Odvisnost je prav tako odvisnost od računalnika, od telefona in še od marsičesa. Že ob rojstvu se začne človek spopadati z odvisnostjo. Kot dojenček je odvisen od matere, od hrane in tako naprej, vendar pa to ni odvisnost, ki bi bila zaskrbljujoča, saj se človek z njo spopada celo življenje. Odvisen je od hrane, tekočine in ljudi, ki ga obdajajo in sestavljajo njegovo družabno življenje.

SMC Celje Letopis 2014

5


mladi, prostovoljstvo Bolj zaskrbljujoča je odvisnost od stvari in substanc, ki jih človek ne potrebuje nujno za preživetje in dobro počutje. To so na primer droge, cigareti, alkohol, prav tako pa seveda tudi na pogled veliko bolj nedolžne stvari, kot so računalnik, telefoni in drugo. Za človeka, odvisnega od droge, prav vsak ve, da je odvisnik. Veliko pa se jih sploh ne zaveda (ali pa le noče zavedati), da si prav tako kot od droge odvisen tudi od alkohola, cigaret, in celo računalnika ter telefona. In odvisnost je zelo pogosta prav med mladimi. Neurejene razmere v družini, pomanjkanje pravih prijateljev in družbe, ki ti je med procesom socializacije v oporo, ponavadi privedejo do hujših oblik odvisnosti. Kaj pa odvisnost od cigaret? Odvisnost od cigaret je kar huda oblika odvisnosti. Zelo velikokrat se začne zato, ker ogromno mladih danes kadi. Zato se lahko kaj hitro počutiš, kot da nisi kul in nisi tako IN! Pokadiš prvi cigaret in se dušiš. Pri drugem, tretjem vedno manj, potem pa na to počasi pozabiš. Telo se prilagodi in se po določenem času navadi na snovi iz cigarete. In to je odvisnost. Ne gre za to, ali lahko s kajenjem prenehaš ali ne. Gre za to, ali to hočeš ali ne. Vse to se še vedno zdi nekako smiselno. Kaj pa odvisnosti od tehnologije? Odvisnost od tehnologije ni prav nič drugačna, kot odvisnost od cigaret, ali trdih drog. Preprosto gre za to, da si z določenim sredstvom tešiš potrebo. Morda gre za potrebo po zapolnitvi prostega časa, za potrebo po pripadnosti ali karkoli podobnega, vendar gre prav gotovo za odvisnost. Do te oblike lahko pride tudi v na videz zelo urejenih družinah. Vendar pa gre pri takšnih oblikah za splošno miselnost, da to ni odvisnost. Če mladina preživlja ogromno časa za računalniškim ekranom ali pa s telefonom v roki, s tem zamuja interakcijo s sočlovekom, druženje in seveda marsikatero oblika zdravega načina življenja. Seveda se strinjamo, da je tehnologija postala zelo pomemben del našega vsakdana in si življenja brez nje ne znamo več predstavljati. Vsi podatki so na internetu, na najlažji način lahko vzpostavimo stik z več ljudmi in ga prav tako ohranjamo, vendar pa pri tem ne gre za neke normalne oblike druženja. Računalnik nam lahko služi kot pripomoček za delo, kot občasno sredstvo za zabavo (ogled kakšnega filma, igranje igric), vendar pa ne more nikoli nadomestiti pogovora s človekom in druženja ob nogometu, izletih v hribe ali pa preprosto ob sedenju na klopi v parku. In ravno zaradi svoje neočitnosti je ta odvisnost po mojem mnenju najhujša. Kako določiti meje, kaj je še normalno in kaj je odvisnost? To je vprašanje, ki bega mnoge starše. Predvsem menim, da je treba ohranjati telesno aktivnost vsaj trikrat na teden in se zamotiti z drugimi stvarmi. Potrebno si je poiskati hobi. Uporaba

6

SMC Celje Letopis 2013

računalnika in telefona je danes nujna, vendar pa je pametna samo v zmernih in nadzorovanih količinah, večina pa si meje ne postavi. Torej je res zgolj naključje, da sta ta svetovna dneva na isti dan? Mislim, da ne. Najbrž gre za to, da je ob svetovnem dnevu mladih še najlažje obveščati in spominjati na odvisnost in se posvečati boju proti njej, saj je odvisnih ogromno mladih. Naj bo to razmišljanje le v opozorilo in razmislek, da morda ni vse ravno tako kot izgleda. Mogoče pa koga pripravi do spremembe, ali pa ga zgolj oplazi kanček slabe vesti, ki mu pomaga spremeniti določene stvari v življenju. Vir: SMC Celje, Jaša Vrečko

Festival prostovoljstva

Na veliki petek je v atriju Celjskega mladinskega centra (v okviru Informacijske točke Evropske unije Europe Direct Savinjska in v sodelovanju z Mestno občino Celje) potekal že 9. Festival prostovoljstva, kjer so podelili priznanja prostovoljcem za leto 2013. Zbrane sta nagovorili direktorica Celjskega mladinskega centra Glorjana Veber in podžupanja Mestne občine Celje mag. Darja Turk, ki sta se med drugim zahvalili za nesebična prizadevanja in socialni čut kot posledici prostovoljnega udejstvovanja. Zgodovina prostovoljstva sega v 18. stoletje in je ena izmed zgodovinsko najstarejših aktivnosti. Posameznik


prostovoljstvo

jo opravlja z namenom pomoči k večji kakovosti življenja v skupnosti. To pomeni, da je prostovoljec posameznik, ki prostovoljno delo opravlja po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, v dobro drugih ali v splošno korist. Atrij MCC-ja je zaživel v prostovoljskem duhu ob številnih prostovoljcih, ki so imeli vsaj en dan „praznik“ posvečen njim ob pomoči stojnic, preko katerih so se predstavljala prostovoljska društva. Pester je bil tudi kulturni program, saj je nastopalo staro in mlado. Na odru so se predstavile tudi naše plesalke. Ob začetku nastopa, kot so povedale, so imele malo treme, vendar ko so začele plesati, je trema minila in so odlično odplesale. Ob koncu pa so podelili plakete in priznanja celjskim prostovoljcem. Laura

Festival prostovoljstva v Križankah

Mladinski svet Slovenije (MSS) je v petek, 27. junija 2014, pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, pripravil prireditev z razglasitvijo najboljših prostovoljcev in prostovoljskih projektov za leto 2013, ki jo je v ljubljanskih Križankah gostila Mestna občina Ljubljana. Prireditve smo se udeležili tudi prostovoljci iz SMC Celja. V natečaj Prostovoljec leta je letos 134 različnih prijaviteljev prijavilo 187 posameznikov in 42 projektov. Podelili so naziva Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v treh starostnih skupinah, naziv Naj prostovoljski pro-

jekt, naziv Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt ter dve posebni priznanji. Gre za tradicionalni prireditev, ki jo je Mladinski svet Slovenije izvedel že dvanajstič zapovrstjo. Priznanja so podelili ministrica dr. Anja Kopač Mrak, minister dr. Jernej Pikalo, župan MOL g. Zoran Janković ter predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc. Zahvalo za trud in pomoč pri naših projektih, ki smo jih v letu izvajali v našem centru smo predlagali Aleksandro Žuželj, Donovana Špendaua, Kornelijo Volarić in Urško Šket. Vsi so bili vseskozi dejavni na različnih področjih, kot so učna pomoč, dežurstvo, pomoč pri delavnicah, oratoriju (poletni in zimski) ter še pri drugih različnih projektih, katere organiziramo skozi celotno leto. Zelo smo ponosni na njih, da so dobili priznanja, ter obenem hvaležni za ves trud in čas, ki so ga in ga še vedno nesebično razdajajo med mladimi in drugimi animatorji ter prostovoljci. Laura

SMC Celje Letopis 2013

7


športne aktivnosti

Mednarodni turnir v odbojki

3. pokalni turnir Dominika Savia

Nogometni turnir sv. Dominik Savia se je odvijal že tretjič zapored. Letos je bil organiziran na Fužinah v Ljubljani. Ekipa Skala je gostila tri ekipe in sicer: SMC Celje, SMC Kodeljevo in sv. Jakob ob Savi. Skupni začetek (uvodni del in žreb) je bil v cerkvi na Fužinah. Tekme so potekale na zunanjem igrišču OŠ Martina Krpana. Kljub dobrem navijanju in podpori domačinom je Skala osvojila tretje mesto. SMC Celje je osvojil drugo, medtem, ko je prvo mesto pripadlo skupini sv. Jakob ob Savi. Pokal se iz SMC Celja po dveh letih seli v vitrine nogometne skupine sv. Jakoba. Metod

8

SMC Celje Letopis 2013

Junija 2014 smo organizirali mednarodni turnir v odbojki in druženje za dekleta. Povabili smo ekipe iz Luga v Italiji, Zagreba na Hrvaškem in iz Ljubljane. Ker organizacija takšnega turnirja zahteva kar nekaj časa, denarja in sposobnosti, smo se predvsem zaradi sredstev obrnili na nekatera podjetja. Prejeli smo nekaj donacij. Pred pričetkom turnirja je nastopila organizacijska mrzlica. Treba je bilo vse pripraviti in narediti podroben plan vikenda. Ker smo gostili ekipe iz Italije in Hrvaške, pa ni ostalo samo pri turnirju. Ponuditi je bilo treba nekaj več. Ekipa iz Italije se je že v četrtek pripeljala z avtobusom, skupaj s starši in drugimi klubskimi člani. Po celodnevnih ogledih nekaterih slovenskih znamenitosti, smo jih sprejeli zvečer, in sicer z nekaj glasbe. Nastanili so se po sobah in odšli na večerjo v gostilno Amerika. V petek so se Italijani že zgodaj odpeljali na nadaljnje oglede Ljubljane in Bleda. Pozno popoldne so se vrnili


športne aktivnosti

v SMC. V tem času pa so že prispele tudi odbojkarice iz Ljubljane. Zvečer smo se malo sprostili ob glasbi, vendar pa je bilo potrebno zaradi vseh tekem, ki so sledile, iti kmalu spat. Sobota se je za vse začela že zelo zgodaj. Zbrali smo se zjutraj in medtem ko so se ekipe preoblačile, smo pripravili še zadnje stvari za turnir. Napeli smo mrežo, pripravili žoge, zapisnikarsko mizo in vse ostalo. Začela se je prva tekma in hkrati smo morali iti na železniško postajo po ekipo iz Zagreba. Dopoldne so vse ekipe igrale na umetnem travnatem igrišču. Po koncu dopoldanskega dela turnirja so na vrsto prišle še mešane ekipe, ki so se za zabavo prav tako spoprijele med seboj. Med tem časom so se odbojkarice okrepčale z dobrim kosilom in se malo spočile za popoldanski del turnirja. Ko je bilo kosilo končano, smo goste odpeljali v mesto, kjer so si ogledali razstavo Mesto pod mestom in razstavo o Celjskih grofih.

Vmes je bilo treba še po nekaj opravkih, nato pa smo goste odpeljali v telovadnico na Polule, kjer je potekal popoldanski del turnirja. Medtem ko se je začela igrati prva tekma, pa se je bilo treba odpeljati nazaj do SMC-ja po našo domačo ekipo. Ker smo zaradi naglice in količine opravkov postali malo pozabljivi, smo morali takoj zatem iti nazaj, saj je bilo treba pripeljati vodo za odbojkarice. Ko je bilo vse postorjeno, smo nekaj odraslih Italijanov odpeljali na kavo v center mesta. Pogovarjali smo se po angleško, če pa se nismo razumeli, pa tudi z rokami. Po končanem turnirju smo vse prepeljali nazaj v SMC, kjer smo se zasluženo okrepčali s pico. Nato pa je sledila podelitev pokalov, najprej dekliškim ekipam, nato pa mešanim ekipam. Sledili so zahvalni govori in lepe misli. Poslovili smo se od ljubljanskih ekipe, saj so morali domov. Nato pa ŽUUUUR! Ob plesnih disko ritmih smo zaplesali pozno v noč.

SMC Celje Letopis 2013

9


športne aktivnosti Romanje mladih na Svetino V nedeljo zjutraj smo se ponovno zbrali. Italijane in Hrvatice smo odpeljali še na ogled prelepega Celjskega gradu in starega mestnega jedra. Po končanih ogledih so se odpeljali proti domu. Nas pa je čakalo še popoldansko pospravljanje in čiščenje centra. Med tem kratkim druženjem smo se kar dobro spoznali in stkali tudi nekaj prijateljskih vezi. Pa smo v športnem duhu in družabnem vzdušju preživeli še en lep konec tedna. Jaša Vrečko

Kot vsako leto, smo se tudi letos 2. maja 2014, odpravili na tradicionalno romanje na Svetino. Čeprav nekateri peš, drugi z avtomobili, nas je vodilo eno druženje z drugimi mladimi iz Celja in okolice.

Na začetku je bila sveta maša, ki so se je udeležile okoliške župnije. Potem pa smo si lahko ogledali turnir v malem nogometu, v katerem so se pomerili mladi iz SMC Celja, Teharij, Svetine, Sv. Jožefa in Sv. Danijela. Vseskozi je bilo zelo napeto, saj so bile vse ekipe zelo dobre. Na koncu pa smo pristali na drugem mestu. Našo ekipo SMC Celje so zastopali naslednji tekmovalci: Miha, Aljoša, Jaka, Boštjan, Emanuel in Urban. Upam, da bomo prihodnje leto boljši in osvojili pokal. Urban Lazar

10

SMC Celje Letopis 2013


športne aktivnosti

Turnir nogometa

V soboto, 26. 4. 2014, smo v SMC-ju pripravili turnir v nogometu. Prijavljenih je bilo kar nekaj ekip, ki smo jih razdelili na mlajše in starejše. V ekipi mlajših je sodelovalo devet ekip, v starejših pa pet ekip. Po napeti igri smo podelili medalje najboljšim trem ekipam. Jaša

Turnir v namiznih igrah

V nedeljo, 2. februarja smo organizirali prvi letošnji turnir v namiznih igrah, kot so namizni tenis, zračni hokej, namizni nogomet in biljard. Vzdušje med mladimi je bilo napeto in razburljivo že pred začetkom, do finala pa je razburljivost in razigranost postopoma naraščala. Vsi fantje so pokazali, da se znajo dobro boriti. Na koncu smo podelili nagrade in za nami je bilo pestro popoldne. Jaša

SMC Celje Letopis 2013

11


klubski program

Delavnica – izdelovanje snežink Adventna delavnica

Z delavnico smo pričeli v soboto, ob 10. uri. Eno uro prej smo pripravljali vse potrebno za delavnico. Iz kleti smo prinesli smrečje, ciprese, razno zelenje, mah, storže, okraske in ostalo. Nato smo pripravili še vse potrebno orodje in počakali na prve obiskovalce. Zatem smo se lotili izdelovanja venčkov. Nastajali so takšni in drugačni, raznoraznih barv, oblik in velikosti. Kljub temu da smo neprestano nekaj počeli, pa se je bilo lepo malo ustaviti in pogledati, kako družine med seboj sodelujejo. V štirih urah intenzivnega dela je nastalo veliko lepih venčkov. Dan je bil res naporen, se je pa še enkrat znova pokazalo, da znamo v ključnih trenutkih še vedno stopiti skupaj in si pomagati ter tudi kaj skupaj ustvariti. Jaša

V SMC-ju smo se odločili, da letos pripravimo še zadnjo delavnico. Zunaj je bilo že kar mrzlo in zato smo se odločili, da pripravimo delavnico na temo zima. Ker smo že vsi nestrpno pričakovali sneg, smo se odločili, da bomo izrezovali snežinke. Naredili smo jih kar nekaj in so potem nekaj časa lepo krasile naš center. Laura

Delavnica izdelava sveč

V SMC – ju smo se odločili, da bomo pripravili delavnico o izdelavi sveč. Naprej smo pripravili material: vosek, kozarčke, stenj in barvast pesek. Najprej smo dna kozarčkov napolnili z barvastim peskom in potem pa dodali stenj. Vosek smo topili na električnem štedilniku. Z njim smo imeli kar nekaj težav, saj se nam je pokvaril. Z dovoljenjem sem odšla v kuhinjo in tam segrela vosek. Bili smo zadovoljni, saj smo si naredili različne svečke raznih barv. Laura

12

SMC Celje Letopis 2014


klubski program

Delavnica o materinskem dnevu

Dan pred materinskem dnem smo pripravili delavnico za naše mamice. Otroci so veselo prišli v pričakovanju, kaj bomo pripravljali. Bili so zelo navdušeni, ker smo izdelovali rožice v obliki košarice iz penaste gume (mosgumi). Imeli smo kar nekaj dela, saj je bilo veliko rezanja. Končni izdelek je bil vsem všeč. Laura

Družine in ustvarjalnost ob adventnih delavnicah

Pa je adventni čas ponovno tu! Čas adventnih venčkov, sveč in snežink. Čas, v katerem nas trgovski centri obvladujejo z občutkom prazničnosti. Z raznimi akcijami in ugodnimi ponudbami v nas spodbujajo potrebo po nakupovanju. Vendar pa je to zgolj trenutno občutje. Po preteklem letu si vsak želi zgolj malo miru

in umika pred rutino in neusmiljenim tempom sodobnosti. Trgovci pa z okrasjem izsilijo občutke prazničnosti, saj tako seveda vsakdo zapravi malo več, vendar pa se do konca meseca okrasja že kar naveličamo, obenem pa izgubimo občutek prazničnosti in tako prazniki pravzaprav niso več nič posebnega, ampak zgolj pompozen obdarovalski zaključek določenega obdobja. Seveda pa ob tako hitrem življenjskem tempu velikokrat zmanjka časa za druženje in celo za skupna kosila, kaj šele da bi kaj ustvarili skupaj. Pa vendar ravno to ustvarja vso čarobnost, saj si le redko vzamemo čas, da skupaj s svojimi najdražjimi preživimo nekaj časa in tudi kaj naredimo. Adventni čas nam vse močno olajša, saj lahko v tem času izpeljemo ogromno zanimivih ustvarjalnih delavnic. To nam kot mladinskemu centru pride zelo prav. Prav tako, kot vsako leto do sedaj, smo organizirali tudi delavnico adventnih venčkov. K sodelovanju smo povabili mlade in njihove starše in ostale družinske člane. Z delavnico smo pričeli v soboto, ob 10. uri. Eno uro prej smo pripravljali vse potrebno za delavnico. Iz kleti smo prinesli smrečje, ciprese, razno zelenje, mah, storže, okraske in ostalo. Nato smo pripravili še vse potrebno orodje in počakali na prve obiskovalce. Zatem smo se lotili izdelovanja venčkov. Nastajali so takšni in drugačni. Raznoraznih barv, oblik in velikosti. Kljub temu, da smo neprestano nekaj počeli, pa se je bilo lepo malo ustaviti in pogledati, kako družine med seboj sodelujejo. V štirih urah intenzivnega dela je nastalo veliko lepih venčkov. Dan je bil res naporen, se je pa še enkrat znova pokazalo, da znamo v ključnih trenutkih še vedno stopiti skupaj in si pomagati ter tudi kaj skupaj ustvariti. Mislim, da je to ključno za kvalitetno preživljanje prostega časa, saj si dandanes ne znamo več vzeti časa, da bi drug z drugim pokramljali ob skodelici čaja, morda skupaj spekli kekse ali odigrali kako družabno igro. Upam si celo trditi, da bi imeli na ta način veliko več časa, čeprav se zdi to absurdno, saj ga že zdaj primanjkuje. Vendar mislim, da je tako zgolj zato, ker si danega časa ne znamo dovolj dobro razporediti. Zato vsem svetujem, da dobro pomislimo, katerim stvarem je v življenju vredno nameniti čas in katerim ne. In še to. Če se hočemo posvetiti določeni stvari, potrebujemo le čas, če pa želimo imeti čas, si ga moramo samo vzeti. Jaša Vrečko, SMC Celje

SMC Celje Letopis 2014

13


klubski program

Valentinova delavnica Ustvarjalna delavnica – izdelava butar

Pred cvetno nedeljo že tradicionalno v SMC pripravljamo ustvarjalno delavnico izdelovanja butaric. Tudi letos je bil pri otrocih in njihovih starših velik odziv, zato smo naredili veliko število večjih, manjših, lepših, otroških izdelkov. Vsekakor z delavnico otroke, mlade in starše spodbujamo, da se sami naučijo izdelati svojo butarico, saj bo le tako tradicija prešla na naslednje rodove. S tem verjamemo, da tudi delček naše vere. Jaša

Kot vsako leto smo tudi letos imeli valentinovo delavnico. Izdelovali smo čestitke v obliki srčkov in vrtnice iz papirja, ki smo jih različno pobarvali. Udeležilo se je več fantov, kot punc, kar me je kar malo presenetilo. Laura

Velikonočna delavnica

Nekaj dni pred veliko nočjo smo v SMC pripravili velikonočno delavnico. Pogrnili smo mize s časopisnim papirjem, pripravili barve in čopiče. Na bele plastične jajce smo zapičili palčke, da smo jih lahko držali. S čopičem smo barvali različne črte in oblike. Na koncu smo jih zložili v prazne kozarce, da so se nam posušile. Delavnice se je udeležilo kar veliko otrok. Zraven smo se seveda pogovarjali, poslušali glasbo in drug drugemu dajali nasvete glede barv in vzorcev. Laura

14

SMC Celje Letopis 2014


izobraževanje Petkova skupina italijanščine

Z novim šolskim letom 2014/2015 smo v SMC-ju začeli s »tečajem« italijanščine, ki ga je vodil g. Metod Ogorevc. Skupina je v začetku štela približno 5 članov, do konca pa sva vzdržali najbolj vztrajni dve. Pri urah italijanščine smo večinoma obravnavali krajše tekste, skozi katere smo si širili naš besedni zaklad in utrjevali izgovarjavo italijanščine, slušno razločevanje pa smo utrjevali skozi nareke. Spoznavali smo števila, mesece, barve, živali, zelenjavo, dele telesa itd. Seveda kot pri vsakem jeziku, tudi pri italijanščini brez slovničnih pravil ni šlo, tako smo se naučili spreganja glagolov, sklanjanja in stopnjevanja pridevnikov, spoznali pa smo tudi nekaj najpogosteje uporabljenih časov, zaimke itd. Ure so bile prijetne in poučne, ker nas je bilo malo smo lahko učne ure prilagajali vsakemu udeležencu posebej. Zato je »tečaj« italijanščine primeren tudi za vse tiste, ki jim klasično šolsko učenje tujih jezikov ne leži preveč.

Vmes smo si vzeli nekaj časa in krstili »nove« animatorje. Trije dnevi so vsekakor prehitro minili in se dogovorili, da moramo to naslednje leto ponoviti. Animatorji

Prvo srečanje novih animatorjev

V soboto, 3. maja 2014, smo se animatorji SMC Celje zbrali na srečanju, na katerem smo naredili načrt za dogajanje v SMC-ju v tem šolskem letu, se dogovorili o programih in sklenili, da bo tudi letošnje leto pestro. Zbralo se nas je kar lepo število, zato smo prepričani, da bo letos vse teklo kot po maslu. Otrokom in mladim bomo tako kot prejšnja leta ponudili veliko počitniških programov, ki jim bodo polepšali šolske in počitniške dni.

Priprave na poletni oratorij v Škofijah

Že veliko let del priprav na poletni oratorij z animatorji opravimo na Škofijah na Primorskem. Tudi letos je bilo bivanje povezano z delom, druženjem, prepevanjem, zabavo, plavanjem, molitvijo itd.

Usposabljanje salezijanskih animatorjev pripravnikov

Letošnje usposabljanje animatorjev pripravnikov iz salezijanskih mladinskih centrov se je udeležilo kar 84 mladih iz vse Slovenije, kar je največ v zgodovini naših usposabljanj. Zbrali smo se v Veržeju, kjer smo spoznavali don Boskovo življenje, njegovo željo, da bi mladi postali »dobri kristjani in pošteni državljani«, in njegovo duhovnost, ki je še kako živa tudi danes. V program nas je uvedel sproščeni spoznavni večer, preko katerega smo se začutili kot skupina in izvedeli, od kod prihajamo. Zatem smo si ogledali prvi del filma o

SMC Celje Letopis 2014

15


POČITNIŠK

Morski užitki

Letošnje poletje je bilo v SMC zanimivo, pestro in polno otrok. Pričeli so ga animatorji, ki so se na Škofijah pri Kopru nekaj dni pripravljali za poletni oratorij. Nato smo na poletnem oratoriju, ki je trajal od 7. 7. pa do 18. 7., v dveh tednih zaposlili okoli 120 otrok. Razdelili smo se v skupine, nato pa je vsaka skupina, pod vodstvom dveh animatorjev, izpeljala svojo delavnico. Imeli smo naslednje delavnice: plesna, kuharska, športna, glasbena, risarska, malčki, pisarniški pribor, mačke. V vsaki delavnici je bilo okoli 10 otrok, ki so se v 14 dneh naučili novih spretnosti. Oratorij smo zaključili s prireditvijo za starše, na kateri so jim otroci pokazali, kaj so počeli na delavnicah.  

Prvi teden nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, zato pa smo drugi teden oratorija obiskali celjski bazen in čolnarno na šmartinskem jezeru. Takoj po oratoriju pa smo počitniški program nadaljevali s počitniškim varstvom, ki pa traja do 14. 8. Med varstvom so otroci ustvarjali z umetno maso, barvicami in raznimi drugimi izdelki, program pa smo popestrili s športnimi aktivnostmi, obiskom parka Adrenalinček, parka Džungla in ogledom kakšne risanke ali animiranega filma. Med počitniškim varstvom pa je skupina 20 otrok in 10 animatorjev za en teden odšla na morske užitke na Škofije.

Počitniško varstvo otrok

Pri počitniškem varstvu smo se srečevali štiri tedne. Veliko otrok je bilo vpisanih kar vse štiri tedne, nekateri pa so se izmenjavali, kakor so pač starši potrebovali našo uslugo zaradi službe ali drugih obveznosti. V veselje nam je bilo, da se je število otrok kar precej povečalo glede na preteklo leto, saj je bilo udeležencev vsak dan med 20 in 30.

16

SMC Celje Letopis 2013


KI UTRINKI

Program počitniškega varstva sta vodila predvsem naša dva zaposlena, Laura in Jaša, pomagali pa so jim animatorji, ki so se nekoliko izmenjavali. Neverjetno je bilo gledati otroke, ki so se z veseljem zbirali v naših prostorih in se lotili z navdušenjem vsake pobude organizatorjev. Novost letošnjega leta je bil obisk v „džungli“ v City Centru. Še vedno pa smo se lotevali nekaterih delavnic (pri zapestnicah so bili najbolj ustvarjalni, saj bi lahko govorili o kilometrih zapestnic), igre z žogo na igrišču, igre v igralnici itd. Sredi dneva pa je naše želodčke napolnil obrok kosila, ki nam je dal moči za popoldanske dejavnosti. Upam in želim, da je bilo varstvo ne samo varstvo, ampak ustvarjalno preživljanje počitnic za otroke in pomoč staršem, ki ste nam jih zaupali. Hvala vsem pobudnikom in izvajalcem!

Poletni oratorij

O oratoriju se začenja govoriti že junija. Animatorji se že nestrpni, da bi uresničili vse načrte, ustvarjalnosti in sanje, ki jih tiščijo že med letom. Otroci pa že hrepenijo po starih oratorijskih prijateljih in novih dogodivščinah. Čeprav smo bili organizatorji nekoliko dvomljivci, so nas otroci presenetili z vseh možnih vidikov. Številčno bi lahko rekli, da je bilo podobno kot preteklo leto: prvi teden nekaj čez 70 otrok in drugi teden okrog 60. Animatorjev nas je bilo okrog 30, dovolj, da smo dobro izpeljali oratorijsko dogajanje. Uvedli smo tudi nekaj novih potez, ki so se izkazale kot dobro sprejete: zgodba, molitev in del kateheze smo opravili v kapeli, ki smo jo za trenutek spremenili v pravo Petrovo gledališče ob čolnu in kulisah Jeruzalema. Igralci na odru so nas presenečali s svojo kreativnostjo in neposrednostjo. Potem so otroci šli v skupine, kjer so se ves teden zbirali

ob katehezah in delavnicah. Tako so se bolje spoznali z animatorji in tudi med seboj, pa še izdelki so bili kvalitetnejši. Verjetno pa se boste tudi vi vsi spominjali teh počitniških mesecev po dežju in slabem vremenu, ki tudi oratoriju ni prizaneslo. Mislim, da ni bilo niti enega dne, da ne bi padla kakšna kapljica. Vendar to ni zagrenilo dogajanja na oratoriju. Čeprav smo načrtovali nekaj izletov ali pohodov, pa smo večinoma morali ostati doma. Enkrat samkrat smo se odpeljali na Šmartinsko jezero in pa enkrat na celjski bazen. Popoldanske igre so nas tako zaposlile, da smo pozabili, da bi lahko bili kje drugje. Posebno veselje pa nam je priskrbel Tilen, ki se je dogovoril za napihljivo nogometno igrišče in smo ga postavili na našem travnatem igrišču. Bilo je neverjetno, nepozabno in predvsem spolzko. Talenti so pokazali naše bogastvo, zaključna prireditev pa je še bolj povezala otroke, animatorje in starše. Kaj smo si obljubili ob koncu? Da bo prihodnje leto spet oratorij, mogoče celo za tri tedne ... Kdo ve? Porodila se je tudi ideja za manjši orkester, ki bi deloval vse leto.

SMC Celje Letopis 2013

17


izobraževanje

ZDRUŽENJE ANIMATORJEV ORATORIJA CELJSKE ŠKOFIJE sv. Janezu Bosku. Sledila je še večerna molitev in pozni, pa zato toliko bolj zasluženi počitek. Sobota dopoldne je bila rezervirana za spoznavanje don Boskovega življenja. Da je bilo uspešno, je dokazal kviz, ki so ga vse skupine opravile z odliko. Popoldne so se mladi animatorji srečali s ciljem oz. potjo salezijanske vzgoje: postati dobri kristjani in pošteni državljani. Skozi igro so izkusili, kako smo v družbi in Cerkvi drug od drugega odvisni in kako pomembno je medsebojno zaupanje. Sledila je sveta maša, po večerji pa so veseli večer za vse pripravili animatorji iz SMC Rakovnika. Skupaj smo si ogledali še drugi del filma o don Boskovem življenju, vsa svoja doživetja pa ob koncu dneva izročili Bogu v molitvi pred Najsvetejšim. Gospodov dan smo posvetili poglabljanju v salezijansko mladinsko duhovnost in se spraševali, kakšno mesto ima Bog v naših življenjih. Po skupinah smo se pripravili na sveto mašo, po njej pa opravili refleksijo celotnega programa. Vsak udeleženec je prejel tudi diplomo o opravljenem usposabljanju. Polni novih spoznanj, doživetij in prijateljstev smo se kar prehitro poslovili. K sreči so bile na poti domov Trojane, ki so nam ob slastnih trojanskih krofih ponudile še nekaj priložnosti za druženje. Toda brez skrbi – tudi proti domači postelji se ni nihče pritoževal! Animatorji udeleženci

18

SMC Celje Letopis 2014

Pri Združenju animatorjev Oratorija (ZAO) so se v tem letu dogajale različne stvari. Izvedli smo četrto Pomladansko srečanje animatorjev Oratorija, ki je imelo osrednjo temo apostol Peter. Srečanja se je udeležilo 80 animatorjev in voditeljev, ki so se v uvodu spremenili v ribiče, potem pa so se vpisali v različne delavnice (npr. dramska igra, delavnice, posvet voditeljev, Veliki oratorij). Zanimalo jih je, kako zaigrati zgodbo, ki ima veliko besedila, iskali so nove ideje za ustvarjalne in tehnične delavnice, si izmenjavali izkušnje in skupaj reševali težave ter zanimala so jih nova gradiva za pripravo in izvedbo oratorija. Celotno srečanje je povezoval band iz Sevnice, ki je za zaključek pripravil kratek koncert. Septembra, po naših oratorijih, smo se odpravili na Ptuj na Jesensko srečanje animatorjev Oratorija. Srečali in spoznali smo oratorije iz Mariborske in Murskosoboške škofije ter se z njimi poveselili. Fotografirali smo se lahko z apostolom Petrom, najpogumnejši pa so se pustili ujeti na njegov trnek. V veliki igri smo odgovarjati na oratorijska in splošno znana vprašanja in tekmovali z drugimi skupinami. Zmagovalna skupina je dobila sladko presenečanje, ki jo je na koncu radodarno razdelila z ostalimi. Program se je nadaljeval v cerkvi sv. Petra in Pavla, kjer smo se zahvalili za uspešen oratorij. Celotno slovesnost je spremljal band ptujskih animatorjev, ki je pokazal, da lahko zvok harmonike v cerkvi naredi prav posebno vzdušje. Za zaključek so nam pripravili obilno malico in razglasili zmagovalni oratorij, ki je sodeloval pri fotografskem natečaju. Domov smo se vračali veseli, saj smo spoznali nekaj novih prijateljev, se zabavali in doživeli lepo zahvalno mašo. Združenja animatorjev Oratorija pa ne bi bilo brez pripravljalna ekipa, ki vestno pripravlja in izvaja projekte za animatorje celjske škofije. V novembru smo organizirali družabno-načrtovalno srečanje, kjer smo najprej pokazali spretnosti v bowlingu in v sproščenem vzdušju poklepati. Nadaljevali smo v prostorih SMC Celja. Naredili smo načrt za naslednje leto in se po veliki pici naplesali s pomočjo programa Xbox. Urška Šket


glasbena dejavnost

Otroški pevski zbor don Bosko V SMC se vsak petek zberejo otroci od 2. do 5. razreda, ki jih povezuje veselje do lepe pesmi. Skupino 15. mladih pevcev družijo vesele pesmi in prijateljstvo. Pesmi, ki se jih naučijo, z navdušenjem zapojejo pri nedeljskih svetih mašah in drugih svečanih dogodkih v župniji. Veselijo se skupnih nastopov z mešanim pevskim zborom, ki deluje v župniji. Veselje in razigranost sta prepoznavni znak OPZ don Bosko, vesele in razigrane pesmi pa darilo, ki ga pevci znova in znova podarjajo ljudem okrog sebe. Kot je rekel sveti Janez Bosko: »Bodimo vedno veseli, pa bo čas hitro tekel.« Barbara Železnik, zborovodja

Plesni nastop in nastop kitaristov V petek, 31. januarja smo imeli prvi plesni nastop in nastop kitaristov. Fantje in dekleta so imeli na začetku nekaj treme. Vendar so jo že hitro pozabili in se vživeli v igranje in petje. Nastop so izpeljali odlično ter dobili zaslužen aplavz in majhno nagrado. Jaša

SMC Celje Letopis 2014

19


duhovni programi

Duhovne vaje na Pohorju V petek, 11. aprila smo se pozno popoldan odpravili proti Pohorju in sicer v Dominikov dom. Tam so skozi celoten vikend potekale duhovne vaje za birmance, in sicer kot priprave na birmo. Po štirih skupine, po katerih smo se sestajali skozi celo leto, smo se pogovarjali in poglabljali različne teme pogovora. Mlado noč smo popestrili z nočno igro, ki je bila tako strašna, da so se tudi najpogumnejši ustrašili. Naslednji dan smo spet debatirali po skupinah. Mladostnikom je bil najbolj všeč družabni večer, pri katerem so sodelovali vsi. V nedeljo pa je prišel dan za pospravljanje. Dopoldan smo se pripravljali na sveto mašo in pospravili dom. Ko so starši prispeli, smo se odpravili v kapelo. Po maši smo se še usedli na skupno kosilo in polni dobrih vtisov odšli domov. Karin Cene

20

SMC Celje Letopis 2014

Miklavževa prireditev Priprave na prireditev so se začele v novembru. Na prvo srečanje je prišlo kar nekaj otrok in takoj smo urno začeli s pripravami. Dobivali smo se dvakrat na teden, vse do 5. 12. 2014, ko se je zgodil naš prvi uradni nastop z gledališko skupino. Začutili smo malo treme, ki pa je izginila takoj, ko smo stopili na oder. Miklavževo prireditev so otvorile naše plesalke z energičnim plesom, nato je sledila kratka gledališka igra, ki je potekala odlično. Nato pa smo skupaj s starši, otroki, starimi starši in ostalimi mladimi na ves glas poklicali Miklavža, ki nas je pozneje razveselil z mnogimi darili. Zaključili smo s skupinskim in posameznim fotografiranjem s svetim Miklavžem. Veronika

Priprave na birmo Z birmanci smo se vsak mesec sestajali v skupinah, vsako skupino sta vodila dva animatorja. Na srečanjih smo se pogovarjali o različnih temah, kot so strahovi, težave, družina, prijatelji in o mnogo drugih tem. Animatorji smo jih usmerjali in spodbujali, da izberejo pravo pot. Prav tako pa smo se tudi animatorji naučili delati z mladimi. Skupaj smo se udeležili duhovnih vaj na Pohorju. Po trdnem in napornem delu so vsi opravili birmo. Anita Žekš


duhovni programi

Srečanje kolednikov v Celju Srečanje kolednikov iz celjske škofije je bilo v soboto, 18. 1. 2014 pri salezijancih v Celju. Srečanja se je udeležilo 12 župnij: Laško, Šentjur, Gotovlje, Polzela, Vransko, Tabor, Gomilsko, Braslovče, Šmartno ob Paki, Ljubno, Luče ob Savinji in Solčava. Vseh udeležencev je bilo 160. Zbirati smo se začeli ob 9. uri dopoldne. Ob pol desetih smo se zbrali v kapeli sv. Janeza Boska, kjer je kaplan iz Laškega, Klemen Jager, vodil glasbeno delavnico in nas tako lepo pripravil na sodelovanje s petjem pri sveti maši. Ob desetih se je začela sveta maša, ki jo je vodil celjski škof Stanislav Lipovšek. Vse kolednike je lepo pohvalil za njihovo delo in jih spodbudil, da to svoje delo nadaljujejo še v prihodnje. Uvod v mašo in prošnje so pripravili koledniki sami. Berilo in zahvale pa so imeli njihovi animatorji. Med mašo je bil prisoten tudi misijonar p. Lojze Podgrajšek, ki je misijonar v Malaviju. Po sv. maši je otrokom predstavil svoj misijon. Z velikim zanimanjem so poslušali njegovo pričevanje. Za tem smo imeli malico in prijetno medsebojno druženje v igralnici mladinskega centra. Z obrazov otrok je bilo videti, da se imajo lepo. Letos je prišla med nas tudi televizija Slovenija. Posneli so utrinek svete maše in eno skupino kolednikov. Koledniki so jim predstavili, na kakšen način so pristopili k hiši in kako so nagovorili stanovalce. Izjavo je dal tudi g. škof Stanislav Lipovšek in poudaril, kako pomembno je, da dobrodelnost med ljudmi ne zamre. Med nas je prišel še čarodej Andrej in s svojimi spretnostmi zabaval otroke. Z nekaterimi triki je požel začudenje tudi med nami odraslimi. Na koncu je škofijski referent za misijone otroke na škofovo prošnjo spodbudil, da bi drugo leto prišli na srečanje vsi lepo oblečeni v kraljevske uniforme.Metod

Škofijsko srečanje ministrantov v Celju V soboto, 18. oktobra 2014 je bilo Škofijsko srečanje ministrantov v Celju, kjer je bil hkrati organiziran tudi ministrantski kviz. Na kviz je bilo prijavljenih 17 skupin iz celjske škofije. V skupini so lahko bili trije člani. Približno dva tedna prej so ministranti dobili gradivo, da so se na kviz lahko pripravili. Vprašanja so se navezovala na življenje apostola Petra. Bilo je 46 vprašanj, kar se mogoče ne zdi veliko, vendar je bilo že na začetku povedano, da bo pri točkovanju odločala natančnost odgovora. Kviz je bil razdeljen na dva dela. Sledila je velika igra in malica. V drugem delu kviza so bila vprašanja težja, ministranti so morali hitro zapisovati odgovore na list papirja in biti zelo natančni. Že pri prvem vprašanju drugega dela je izpadla večina ekip in tako so v velikem finalu ostale štiri ekipe. Napetost se je stopnjevala. Žirija je nato odločila, da postavi samo še eno vprašanje, ki bo odločilo o zmagovalcu kviza. Zmagala je sevniška skupina. Po koncu kviza jima je čestital tudi gospod škof Stanislav Lipovšek, ki je ves čas budno spremljal tekmovanje. Druženje se je končalo s sveto mašo v kapeli bl. Antona Martina Slomška, ki jo je vodil gospod škof. Sevniški ministranti so bili seveda povabljeni k ministriranju. Na koncu smo se dogovorili, da se prihodnje leto spet vidimo. Urban Lazar

SMC Celje Letopis 2014

21


zgodilo se je

Čarno jezero in Mki

Hudija je zakon

V soboto, 11. 10. 2014, smo organizirali dogodek HUDIJA JE ZAKON in to že sedmič. Vreme je bilo že od jutra izredno sončno in toplo. Naš dan se je začel ob 9. uri dopoldne, s pripravo tekmovalnih sistemov, zunanjih igrišč, postavljanjem odra in ozvočenja ter vsemi drugimi pripravami. Uradno smo dogodek pričeli ob 11. uri, ko smo z uvodnim nagovorom pozdravili vse zbrane. Nato so se udeleženci prijavili na določene aktivnosti. Zatem nam je z nekaj skladbami dan popestrila (ne boste verjeli!) Nuša Derenda. Ja, prav tista, ki jo lahko vidite na televiziji in ki nas je tudi zastopala na Evroviziji. Ob njenem nastopu pa so se že začele ogrevati tudi plesalke, ki so ob ritmih pesmi tudi zaplesale. Po nastopu pa je seveda sledilo slikanje in deljenje avtogramov. Ob 12.30 smo začeli z izvajanjem programa. Udeleženci, ki so bili prijavljeni na delavnice, so se preselili v notranje prostore, košarkaške ekipe pod koš, nogometne ekipe na igrišče z umetno travo, nekateri pa so šli igrat namizni tenis. Sledilo je razlaganje pravil, kakšen je sistema igre, razporejanje ekip in nato se je zaslišal prvi sodniški žvižg. Dogajanje se je začelo, ekipe so začele igrati, med čakanjem na naslednjo tekmo pa so pri žonglerski delavnici zavzeto preizkušali razne vragolije. Prav kmalu je tudi zadišalo po pečenem kostanju. Roke so zaradi luščenja kostanja kmalu postale umazane, ob močnem soncu in športnem naporu pa smo začutili strašno žejo. Vse je teklo kot namazano, število gledalcev in navijačev pa se je vsako uro večalo. Nekaj pred tretjo uro so se končale delavnice, nogomet in košarka. Zbrali smo rezultate, napisal vrstni red ekip ter pripravili priznanja in nagrade. Nato se je začela podelitev. Vsaka ekipa je prejela priznanje za doseženo mesto, prav tako pa veliko riževo čokolado. Za prvo mesto v na-

V soboto, 7. junija, je rakovniški grič znova oživel z množico otrok, animatorjev in njihovih duhovnih spremljevalcev, ki so prišli na Čarno jezero in Mavrično-katehetske igre. Da, letos sta se združila ta dva projekta za otroke. Ob prihodu smo stopili na Petrov čoln in skupaj z njim po otokih potovali skozi molitev, igre, delavnice, kviz o apostolu Petru in prvih kristjanih, se pomerili na poligonu „Po Petrovih stopinjah itd. MKI pa so medtem tekmovali na igrišču. Veseli smo, da so se nam tokrat pridružili tudi dekleta iz naše Marijine družbice iz zagrebške skupnosti. Za vrhunec srečanja smo se vsi skupaj zbrali v svetišču Marije Pomočnice pri obhajanju sv. maše. Tako nismo le potovali z apostolom Petrom, ampak skupaj z njim tudi živo srečali Jezusa v evharistiji in okrepljeni z njim odšli na svoje domove. Donovan Špendau

22

SMC Celje Letopis 201 2014


zgodilo se je

miznem tenisu smo podelili nov lopar, v košarki košarkaško žogo, v nogometu pa nogometno žogo. Po končani podelitvi smo se vsi zasluženo okrepčali z golažem, za kar je poskrbela naša pridna gospodinja. Skuhati je morala za kar 150 udeležencev. Kuhanje golaža za toliko ljudi pa prav gotovo ni mačji kašelj. Zatem so udeleženci počasi odšli, nas pa je čakalo še veliko pospravljanja in čiščenje mladinskega centra. Združili smo moči in zmogli tudi to delo. Navsezadnje je to čar vsakega organiziranega dogodka in mladinskega dela, in sicer da se skupaj družimo ter se imamo lepo tudi ob prijetnih in malo manj prijetnih opravilih. Končno smo se okoli 17. ure odpravili domov, veseli, da je organizacija uspela, da je delo potekalo brez večjih zapletov in da nam je bilo vreme v taki meri naklonjeno. Pa upamo, da se vidimo spet naslednje leto, še v večjem številu! Jaša Vrečko

in si ogledali novo cerkev, z mozaiki Marka Ivana Rupnika. V Krakovu smo obiskali judovsko četrt, staro mestno jedro ter slavni grič Wawel z gradom in stolnico, v kateri je Janez Pavel II. prejel škofijsko posvečenje. Zvečer so animatorji iz Maribora vodili spoznavni večer. V sredo smo si ogledali koncentracijsko taborišče Auschwitz. Ta izkušnja se nas je vseh dotaknila. Od tam smo odšli v Wadovice, rojstno župnijo Janeza Pavla II. Med mesti, ki so bili napisani na trgu, smo našli tudi Slovenijo, kot mesto, ki jo je Janez Pavel II. obiskal. Obiskali smo tudi svetovno znan rudnik Wieliczka, ki nas je zelo navdušil. Zvečer pa so nas zabavali animatorji iz Sevnice. V četrtek smo se odpravili domov in se ustavili v deževni pustinji Bledovski, ki je največja puščava v tem delu Evrope. Nato smo odšli proti Čenstohovi, največjemu Marijinemu romarskemu središču na Poljskem, potem nas je čakal še večer v Krakovu. V petek smo zapustili Poljsko. Čakala nas je naporna vožnja domov. Anita Žekš

Izlet animatorjev na Poljsko

Animatorji SMC-jev iz celotne Slovenije (Ankaran, Celje, Maribor, Rakovnik, Sevnica, Šentrupert in Veržej) smo se v ponedeljek, 18. 8. 2014 ob 4.00 iz Celja odpravili na vzhod. Naša prva točka je bilo Brno, kjer smo si ogledali staro mestno jedro in težko najdeni SMC Brno, ki nas je vse navdušil. Nato nas je zaneslo v Krakov, kjer smo po dolgem iskanju našli salezijansko semenišče, v katerem smo spali. Zjutraj smo odšli na grob Faustine Kawalske

SMC Celje Letopis 201 2014

23


zgodilo se je Izlet animatorjev v Ljubljano

V nedelje, 28. 12 smo se animatorji odpravili v božično obarvano Ljubljano. Ta dan smo zelo učinkovito preživeli. Na poti tja smo se najprej ustavili na Rakovniku, kjer smo si ogledali jaslice, nato pa smo videli tudi njihov mladinski center. V centru so nas lepo sprejeli in postregli okusne piškote, ki so jih sami spekli. Nato smo se odpravili v center Ljubljane. Tam smo se zelo zabavali in med drugim tudi zaplesali. Bilo je odlično. Na poti domov smo se ustavili na Trojanah. Aleksandra Žuželj

Jumbo plakat

Mladi vsako leto ob prazniku občine Celje izdelajo plakate za velike panoje. Tudi v letu 2014 smo z animatorji poslikali jumbo plakat, ki smo ga lahko dva tedna občudovali na izvozu za avtocesto. Letošnja tema je 600-letnica kronanja Barbare Celjske. V ustvarjalnem procesu smo sodelovali: Kaja Mlakar, Vesna Kocijan, Lana Šeruga, Aljoša Hrastnik, Žan Polšak, Urban Lazar, Jaša Vrečko in Laura Brešan. Na koncu še misel: Nastale na štartu so hude težave kdo risal bo skico, kdo barval plakat. B`lo treba iskati ljudi je ta prave, ki bili so pripravljeni ga dokončat. Priprave so stekle, se barve mešale in pridne so roke na platno packale. Ko med mladimi se umetnost predrami si končni izdelek poglejte kar sami! Jaša

24

SMC Celje Letopis 2014


zgodilo se je

Mednarodno srečanje mladih – Jesolo v Italiji

Na prvo postno nedeljo, je bilo v Italiji v kraju Jesolo, praznovanje za mlade. Organiziralo ga je salezijansko mladinsko gibanje. Udeležilo se ga je preko 6000 mladih iz beneškega dela Italija in majhna skupina iz Slovenije. Naslov praznovanje je bil „Da mihi animas“ – daj mi duše. Animatorji so poskrbeli, da so se zbrani v začetku dobro ogreli. S plesom, animacijo in petjem so na noge spravili celotno dvorano, ki je že v naslednjem trenutku sedela in uživala v spektaklu, ki so ga pripravili. Med programom je imel krajše pričevanje salezijanski inšpektor iz Sirije, don Munir al Rai. Z mladimi je delil svojo izkušnjo življenja v Siriji, kjer že skoraj tri leta vlada vojna. Mladi v Siriji pa so po njegovih besedah upanje za prihodnost, saj si želijo živeti v polnosti. Vse je povabil, da molijo za Sirijo in mlade.

Sledila je sveta maša, ki jo je daroval don Fabio Attard, ki je odgovoren za salezijansko mladinsko pastoralo na svetovni ravni. Sveta maša se je zaključila z molitvijo pred Najsvetejšim. V popoldanskem programu so mladi lahko izbirali med različnimi stojnicami, igrami, plesom itd. Slovenska skupinica se je osebno srečala z don Munirjem iz Sirije, ki je tudi slovensko mladino povabil k molitvi za njihovo domovino. Celotno praznovanje se je zaključilo v dvorani, kjer so si mladi ogledali še zadnji del predstave, ter nato z vsemi animatorji skupaj zaplesali ob letošnji himni. Metod

Škofijafe(j)st 2014

Po sonca polnih pomladnih dnevih so nam meteorologi napovedovali deževno soboto, 5. aprila 2014. Pa nas to ni ustavilo! Pri salezijancih v Celju, v župniji Bl. A. M. Slomška, smo se zbrali mladi celjske škofije na tradicionalnem »Škofijafe(j)stu« 2014, da bi se srečali, malo tekmovali, veliko smejali in svoje mlade dni izročili Jezusu. Po zbiranju, pozdravljanju, iskanju znanih obrazov in spoznavanju novih smo začeli z duhovno mislijo in molitvijo, potem pa kar skočili v osrednje dogajanje dneva, to je bil kviz o bl. papežu Janezu XXIII., ki je bil 27. aprila v Rimu razglašen za svetega. Na kvizu je sodelovalo 14 ekip srednješolcev iz 13 župnij, pri izvedbi srečanja je pomagalo 20 prostovoljcev iz vrst skavtov in animatorjev in če prištejemo zraven še organizatorje (Škofijski odbor za mladino) in glasbeno skupino iz Šmarja pri Jelšah, ki so z odličnim petjem in igranjem obogatili dogajanje, nas je bilo na Škofijafe(j)stu okoli 90. Ekipe so pridno odgovarjale na vprašanja iz življenja bl. Janeza XXIII. in nabirale točke. Po eni uri napenjanja možganov so se na prizorišču pojavili 4 možje v črnem, sumničavo preverili vsak kot

SMC Celje Letopis 2014

25


zgodilo se je

in se predstavili kot VVS – Vatikanska Varnostna Služba. Povedali so, da so zadolženi za varnost papeža Janeza XXIII., vendar imajo pri tem velike težave, ker papež rad zaide na sprehod, ne da bi jim prej to povedal. Tudi danes se jim je izmuznil iz (vatikanskega) obzidja in ga ne morejo najti. Zato so za pomoč zaprosili mlade udeležence, ki so se pomešali v večje skupine, dobili zemljevid s točkami, kjer so očividci nazadnje opazili papeža, in se odpravili na iskanje. Na točkah so jih čakale izzivalne naloge povezane z iskanjem, opazovanjem, sklepanjem in raznimi spretnostmi. Če so jih opravili, so dobili sličice papeža, ki so se na koncu velike igre pretvorile v dodatne točke za kviz. Veliko igro so ustvarjalno pripravili in uspešno izvedli David Zagorc, kaplan v stolni župniji sv. Danijela, skupaj s skavti in animatorji. Malce mokri od pomladnih dežnih ploh smo se ob 12 h zbrali k molitvi in malici, po odmoru pa je sledil drugi del kviza, ki je po napetih trenutkih dal velikega zmagovalca. To je bila ekipa iz Žalca, ki je za nagrado dobila romanje z mladimi v Rim na razglasitev papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. za svetnika. Pri drugem delu kviza se nam je pridružil tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je z zanimanjem spremljal znanje, ki so ga mladi pokazali na kvizu. Po njem nas je škof povabil v kapelo k sveti maši in srečanju z Jezusom. Sveto mašo so oblikovali mladi sami, glasbena skupina pa je s svojim petjem poskrbela, da so bila naša srca odprta za Boga. Škof je v nagovoru osvetlil božjo besedo, v kateri Jezus pošilja svoje učence, naj bodo njegove priče po vsem svetu. Škof se je zahvali mladim, da so prišli ter da so v svojih župnijah aktivni in angažirani člani občestva. K besedi je povabil bogoslovca in dve mladi redovnici, da so na kratko pričevali, da Bog tudi danes kliče in izbira za sodelavce mlade fante in dekleta. Škof se je na mlade obrnil s posebno prošnjo, da bi se 11. maja, ob obletnici Škofije Celje, zbrali v stolnici in molili, da bi se v naši škofiji nehala »blokada«, ki jo čutimo na področju duhovnih poklicev in bi se več mladih opogumilo stopiti na pot za Jezusom. Po sveti maši je škof slovesno podelil priznanja in nagrade sodelujočim ekipam. Udeleženci

26

SMC Celje Letopis 201 2014

Zimski oratorij 2014 »Čarli in tovarna čokolade«

Letošnji zimski oratorij v Salezijanskem mladinskem centru Celje se je pričel v razigranem in sproščenem duhu v ponedeljek, 24. februarja, in je potekal do petka, 28. februarja. Udeležilo se ga je 35 otrok, ki so bili vse dni pod nadzorom 13 animatorjev in zaposlenih v SMC. Vsak dan oratorija je bil enak: zjutraj smo se naprej zbrali v igralnici, kjer smo imeli zgodbo, molitev in katehezo. Po molitvi so se otroci pod vodstvom animatorjev razdelili v skupine, kjer so potekale različne oratorijske delavnice, od plesa, kuhanja pa do ustvarjalnih delavnic. Na vsaki delavnici so si izdelali tudi maske, saj se je približeval pust. Po kosilu smo imeli še veliko igro »ČARLI IN TOVARNA ČOKOLADE«, pozneje pa smo tudi zaplesali. Ob zgodbi smo spoznali, da si moramo pomagati med seboj, si stvari deliti, si povedati svoje misli in občutja ter moramo biti vedno odprti za sprejemanje drugačnosti in se jo trudimo razumeti. Dva dopoldneva smo se udeležili počitniškega programa športnih aktivnosti. Bili smo na plavanju in drsanju. Seveda pa smo se družili tudi na igrišču in v igralnici, kjer so potekale igre v namiznem nogometu, namiznem tenisu, zračnem hokeju in biljardu. Teden je prehitro minil, saj smo se razšli veseli, nasmejani, z mislijo, da se ponovno vidimo na poletnem oratoriju. Oratorij smo zaključili tako, da smo pripravili plesni nastop, na katerega smo povabili tudi starše. Ob koncu pa smo se tudi posladkali z okusnimi slaščicami, ki so jih spekli otroci v kuharski delavnici. Laura Brešan


vrtec Danijelov levček enota Slomšek

Pri nas je zmeraj veselo Spet je leto naokoli in z znanimi občutki moledujemo, kaj je res mimo še eno šolsko leto? Ni kaj, tako je. Tudi letošnje je nam in našim otrokom hitro minilo. Začetna sramežljivost in stiska sta hitro popustili, saj v vrtcu človek pač ne more biti predolgo zadržan, tih in miren. Vsak kotiček in z njim ponudba ter vzgojiteljice pač vlečejo v radoživost, radovednost in otroško iskrivost. Dogodki se tako hitro vrstijo, da jih komaj uspemo pomniti v naših glavah. Pomembnejši so občutki ob njih, počutje otrok, njihova doživljanja, pričakovanja, veselje, kdaj pa tudi stiske in žalost. V čarobni čas jeseni nas je popeljal prikupen škrat, ki je imel v svojem nahrbtniku polno skrivnosti, ki nam jih je postopno razodeval. Že smo oprezali za zelenjem, ki smo ga potrebovali za izdelavo naših adventnih vencev. Pri njih so nam pomagali starši in stari starši. Nastale so prave umetnije, ki so nam pomagale pri pripravi na božič. Otroci so bili tudi letos zelo pridni, zato nas je obiskal

tisti, prvi dobri mož – sv. Miklavž. Bili smo veseli njegovega obiska in verjamemo, da se je tudi dobri mož med nami dobro počutil. Ob skupnih adventnih srečanjih pa smo nestrpno odštevali dneve do Jezusovega rojstva. Otroci se tako razvesele novega življenja, bratca ali sestrice, kako so se veselili rojstva Jezusa, našega prijatelja. Tudi letos so nas obiskali sv. Trije kralji in nam podelili svoj blagoslov. Kmalu pa je sledil norčavi čas, čas pustnih vragolij. To je čaroben čas, ob njem še lažje odkrivamo drugačnost in pomen posta, ki mu sledi. Tudi letos smo meditirali ob dogodkih z Jezusom ob križevem potu, z njim žalovali, čutili bolečino in na koncu peli alelujo, ko je odvalil skalo od groba. Zdaj ko je pomlad na vrhuncu, pa raziskujemo, iščemo, spoznavamo, kaj skriva narava. Prav fino je, ko vsak dan odkrijemo kaj novega. Veliko je bilo stvari, ki smo jih počeli, pa jih tukaj nismo omenili. Vas pa vabimo, da se nam pridružite kot obiskovalci ali pa kot otroci – novi prijatelji v naslednjem šolskem letu. Našli bomo priložnosti, da vam pokažemo, kdo smo in kaj vse počnemo. Karmen Golčer, Vrtec Danijelov levček

SMC Celje Letopis 2013

27


PUM

PUM Celje v letu 2014-15 Pumovci smo udeleženci programa Projektno učenje za mlade. Delujemo v drugem nadstropju Don Boskovega centra in se srečujemo vsak dan med 8. in 14. uro. V našem programu gre najprej za medsebojno pomoč in mentorstvo mladim, ki prihajajo kot brezposelne osebe ali iskalci zaposlitve z Zavoda za zaposlovanje, s katerimi morajo tudi podpisati pogodbo o vključitvi. Vsak pumovec ob vstopu v program s pomočjo mentorja zgradi osebni načrt, ki ga v času udeležbe in sodelovanja skuša čim bolj uresničiti. V ta namen je na voljo prostor in čas, pa tudi drugi pogoji (računalniki, internet, učbeniki, razni obrazci in ostali pripomočki), da bi ob mentorjevem spremstvu res dosegli želeni cilj – nadaljevanje ali zaključek izobraževanja in/ali pridobitev zaposlitve, s tem pa tudi večjo mero samostojnosti. Poleg individualnega učnega projekta smo se v letu 2014/15 lotili številnih ostalih projektov, dogajanje na PUM-u pa začinili s številnimi interesnimi dejavnostmi. Projekti: • Hudija je zakon – prireditev, organizirana skupaj s SMC Celje, kjer se družimo ob športu in delavnicah tisti, ki sodelujemo in smo povezani z Don Boskovim centrom in se srečujemo v hiši in na dvorišču. • Bazar – priprava izdelkov in voščilnic, adventna prodaja, srečelov ob Don Boskovem prazniku, razstave izdelkov. • Dan staršev – prireditev za naše bližnje, kulturni program, pogostitev in družabno srečanje. • Dan odprtih vrat za ustanove, svetovalce, šole ipd. • Medpumovski turnir – vseslovensko pumovsko športno srečanje. Letošnje je bilo po udeležbi celo rekordno! • PUMefekt – redna letna izdaja časopisa, v katerem strnemo dogajanje v programu, izlivamo na papir svoje znanje, dodajamo vsebine po izboru in časopis nazadnje razdelimo sodelavcem, ustanovam, bivšim udeležencem idr. • Poskus samooskrbe – priprava živil za ozimnico, gojenje zelišč, priprava sokov in sirupov.

28

SMC Celje Letopis 2013


projektno ucenje za mlade

• Jumbo plakat – poslikava mestnih reklamnih panojev ob občinskem prazniku. • Gremo v hribe – zavzetje nekaterih vrhov v naši okolici (Kum, Čemšeniška planina, Celjska koča) • Moduli: delavnice, ki jih vodijo zunanji sodelavci. Letos smo zopet izvajali štiri module, in sicer oblikovanje izdelkov iz tekstila, oblikovanje izdelkov iz lesa, oblikovanje izdelkov iz gline in osnove kuharstva. Mladi so povabljeni, da izberejo vsaj enega izmed modulov, v katerem sodelujejo enkrat tedensko. Izdelki, ki so v modulih nastali, so bili, v kolikor jih nismo pojedli), namenjeni razstavi, srečelovu, prodaji, darilom ali pa so bili narejeni tudi za osebne potrebe.

Interesne dejavnosti Namenjene so sprostitvi, druženju, pa tudi pridobivanju dodatnih znanj in spretnosti. Sem uvrščamo številne ustvarjalne delavnice. Letos smo se večkrat srečevali ob izdelovanju cvetja iz krep papirja, pri katerem sta nam pomagali zunanji sodelavki Marica in Jožica. Ogledali smo si nekaj filmov, bili športno dejavni, igrali družabne igre, imeli novoletno praznovanje, si ogledali Celje pod strokovnim vodstvom, v jeseni nabirali in pekli kostanj, sodelovali na prireditvah v okviru župnije in Don Boskovega centra. Nismo pa bili samo doma. Tradicionalno smo si ogledali Državni zbor v Ljubljani in bili obenem tudi v muzeju športa in si ogledali razstavo Emona, bili smo v Mariboru in sodelovali v projektu Tune-in, šli v Novo mesto na delavnico Mladi med šolo in zaposlitvijo. Vabijo nas tudi v Ljubljano na Nextival. Za nami je ustvarjalno, pestro in tudi naporno leto. Največje zmage se seveda dogajajo ob končanem izobraževanju, pridobljeni zaposlitvi in seveda izpolnjenem osebnem cilju. Veseli smo, ko skupaj začutimo in si rečemo: Ja, PUM je prava stvar! Nekoč smo v program vabili z besedami: Ne veš kam? Pridi k nam! Tudi danes naj drži enako. Sebastijan Martinčič, PUM Celje

SMC Celje Letopis 2013

29


župnija Ali ste že prej sodelovali s to župnijo? Z župnijo sem povezan že od začetka nastajanja Don Boskovega centra Celje in ustanovitve župnije. Salezijanci v Mariboru, kjer sem bil župnik v don Boskovi župniji, smo s sobrati v Celju bili povezani v eno redovno skupnost in smo sodelovali pri »rojevanju« te nove celjske zgodbe. Dobro se še spominjam blagoslovitve temeljnega kamna pod šotorom, blagoslovitve novega centra s sv. mašo na dvorišču in ustanovitve župnije. Večkrat sem sodeloval tudi pri drugih slovesnostih v župniji.

Novi župnik gospod Tone Lipar Gospod Tone Lipar, kakšen je bil vaš prvi vtis, ko ste stopili v novo župnijo? Moj prvi vtis po prihodu v to mlado celjsko župnijo je bil kar spodbuden: živahno na dvorišču, prijateljsko v SMC, delavno v veroučnih učilnicah, pobožno in sodelujoče v kapeli, družabno na drugih srečanjih, dobrodelno pri Karitas. Mnogim se je bilo potrebno predstaviti ali vprašati za njihova imena, dejavnosti in odgovornosti. Še posebej me je razveselila skupina ministrantov, pevski zbor in dobri posamezniki. Skratka lahko bi rekel, da sem se kot salezijanec hitro znašel v tem salezijanskem okolju, lepo sem bil sprejet med sobrati.

30

SMC Celje Letopis 2014

Kaj je posebnega v tej župniji? Nastajanje nove župnije je nekaj podobnega kot poroka. Ženin ali nevesta ali kar oba zapuščata svoj rojstni dom in začenjata graditi nov dom. Tako so se verniki naše nove župnije morali preusmeriti v novo župnijsko središče. Nekaterim se je to primerilo že drugič: od župnije sv. Danijela, kjer so prejeli zakramente v župnijo Svetega Duha, kjer so zgradili cerkev in nato v naš tako svojski don Boskov center, kjer nisi nikoli povsem varen pred kakšno žogo. Občudovanja vredni so številni, ki v tem živžavu vidijo tudi prihodnost Cerkve in se tu že kar počutijo doma. Še vedno pa je čutiti bolj šibko zavest pripadnosti župniji, morda tudi zato, ker so prišli v zgrajene in urejene prostore. Kje župnija sodeluje s SMC Celje? SMC načeloma deluje v povezanosti z župnijo. To pomeni, da je delo v SMC njeno pastoralno dopolnilo, hkrati pa vstopno mesto v svet mladih. Zato mladinska pastorala poteka tudi preko programov SMC. Animatorji so-


bl. A. Martin Slomšek delujejo pri vključevanju veroučencev v oratorij, razne delavnice, tečaje ali prireditve. Sami pa se udeležujejo izobraževalnih in drugih duhovnih srečanj. Kar nekaj sodelovanja je tudi pri oblikovanju bogoslužja, zlasti na glasbenem področju. Seveda pa je možnosti za intenzivnejšo povezanost še veliko. Kaj bi bila vaša zaključna misel našim bralcem? Letos je Don Boskov center prejel priznanje Mestne občine Celje za opravljanje pomembnega poslanstva in medgeneracijske povezanosti. Vsaka od delujočih skupin: otroški vrtec, PUM, SMC, župnija in Karitas daje svoj specifični značaj delovanja in sožitja. Dvorišče z igrišči in prostori SMC so najpogostejše stičišče za srečevanje in sodelovanje generacij. Če bi si v župniji želel čim več usposobljenih in zavzetih mladinskih animatorjev, bi prav tako v SMC bili dobrodošlo še več odraslih, ki bi bili s svojo navzočnostjo v podporo mladim. Don Bosko je bil prepričan, da se mora v prizadevanju za lepši jutri združiti veliko ljudi.

SMC Celje Letopis 2014

31


zabavni utrinki Kača pa je bila bolj prekanjena kakor vse živali na polju, ki jih je naredil GOSPOD Bog. Rekla je ženi: »Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?« In žena je rekla kači: »Od sadu drevja v vrtu jeva, ›le z drevesa sredi vrta,‹ je rekel Bog, ›ne jejta sadu, tudi dotikajta se ga ne, sicer bosta umrla!‹« Kača pa je rekla ženi: »Nikakor ne bosta umrla! V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in húdo.« Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi možu, ki je bil z njo, in je jedel. Tedaj so se obema odprle oči in spoznala sta, da sta naga. Sešila sta si predpasnika iz smokvinih listov. (1 Mz 3, 1–7) Na sliki najdi napake.

Kača pa je bila bolj prekanjena kakor vse živali na polju, ki jih je naredil GOSPOD Bog. Rekla je ženi: »Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?« Kateri dve kači sta enaki?

Adam in Eva sta imela dva sina, Kajna in Abela. Ker je Gospod Bog sprejel Abelovo daritev, Kajnevo pa ne, je Kajn iz jeze ubil svojega brata. Na sliki najdi vse napake. Ob tem lahko prebereš zgodbo iz Svetega Pisma: 1 Mz 4, 1–16.

BIRMA Župnik Bogdana ni hotel pustiti k birmi, kar je ta takoj povedal očetu, ki je prišel k župniku: »Rad bi vedel, zakaj mojega sina ne pustite k birmi?« »Vaš sin sploh ne ve, da je Kristus umrl.« »Kako pa naj bi vedel? Pri nas doma še tega nismo vedeli, da je bil bolan!«

32

SMC Celje Letopis 2014

DEDEK V LEKARNI Gre dedek v lekarno in naroči vitamine za svojega vnuka. Lekarnar ga vpraša: »Kateri vitamin A, B ali C«. Dedek: »Vseeno, moj vnuk še ne pozna abecede.« POPRAVNI IZPIT Vili ima popravni izpit iz slovenščine in med počitnicami z mamo ponavljata snov. Mama pravi: »Jaz se kopam, ti se kopaš, on se kopa. Kateri čas je to?« Vili odvrne: »Čas poletnih počitnic.«


zabavni utrinki Bog je rekel: »Živa bitja naj mrgolijo v vodah in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom!« Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa bitja, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah in vse krilate ptice po njihovih vrstah. Bog je videl, da je dobro. In Bog jih je blagoslovil in rekel: »Plodite se in množite, napolnite vse morsko vodovje! In ptice naj se množijo na zemlji!« In bil je večer in bilo je jutro, peti dan. (1 Mz 1, 20–23) Najdi pravi obris narisane ribe.

Bog pokliče Abrahama in ga povabi, da gre v novo deželo. V labirintu poti poišči pravo pot. Preberi zgodbo o Abrahamu v Svetem Pismu: 1 Mz 12, 1–8.

Abrahama so obiskali trije pomembni možje. Kaj misliš, kateri možje so bili? Če ne veš odgovora, preberi iz Svetega Pisma: 1 Mz 18, 1–15.

SMC Celje Letopis 2014

33


zabavni utrinki SUDOKU LAŽJI

SUDOKU TEŽJI

34

SMC Celje Letopis 2014

SUDOKU SREDNJI


fotoutrinki

SMC Celje Letopis 2014

35


salezijanski mladinski center celje Ne zahtevam drugega od fantov, kot da so dobri in vedno veseli.

Don Bosko

Letopis 2014 je izdal Salezijanski mladinski center Celje. S prispevki in fotografijami so sodelovali Jaša Vrečko, Laura Brešan, Metod Ogorevc, Urška Šket in udeleženci SMC Celje ter zaposleni v vrtcu Danijelov levček, PUM Celje in župnija Bl. A. M. Slomšek. Uredila Metod Ogorevc in Urška Šket. Pripravil za tisk za tisk Salve d. o. o. Ljubljana. Celje, maj 2015.

Smc celje letopis 2014  
Smc celje letopis 2014  
Advertisement