Issuu on Google+

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

ZA PROSTOR POD SONCEM

V tej številki: Pregled aktivnosti podružnic Raziskava o zadovoljstvu med člani Psoriatični artritis Pismo upokojenke iz Obale - priporočamo! Nova rubrika!: Meni je pomagalo Umetnost dobrega počutja

Glasilo št. 34 Datum izdaje: Junij 2010 ISSN 1845-5635


Dobra volja je najbolja Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog, če mu kdo nastavi zanko, ga užene v kozji rog. Jaz pa pojdem in zasejem, dobro voljo pri ljudeh. V eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh. Bistri potok, hitri veter, bele zvezde vrh gora, gredo z mano tja do konca tega širnega sveta. Jaz pa pojdem in zasejem, dobro voljo pri ljudeh. V eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh. Pesem je napisal Kajetan Kovič in uglasbil Marjan Vodopivec

Pismo odgovornega urednika DRAGI ČLANI Še malo pa bomo pustili za sabo, prvo polovico leta 2010. Nabralo se je kar nekaj gradiva, ki ga bomo predstavili v tej številki. Pa lepo po vrsti. Najprej se je zgodilo prednovoletno srečanje. Tokrat v lepem, skoraj pomladanskem vremenu v Izoli, v organizaciji podružnice Obala, pod taktirko gospe Marije Ažman. Nekaj slikic in malo besedila objavljamo med prispevki podružnic. Tudi letos smo med naše člane razdelili 104 termine za uporabo naši dveh apartmajev. Kdo so letošnji uporabniki, na strani 8. Na predlog nadzornega odbora DPS, smo se takoj po novem letu lotili velike raziskave, ki naj bi pokazala, v kakšni meri so naši člani zadovoljni z delom krovne organizacije in aktivnostjo matičnih podružnic. Odziv je bil dober, zato bomo raziskavi posvetili nekaj prostora v tej pomladanski številki. Med drugim ste v raziskavi nekateri napisali, da ne poznate vodij podružnic in članov operativnega odbora. Zato smo na vašo željo v tej številki objavili kontaktne podatke za vse podružnice.

Nam vsem dobro poznana kot Kekčeva pesem je ponarodela in je svojevrsten fenomen. Sodi med najljubše otroške pesmi in to predvsem zaradi filmov o mladinskem junaku Kekcu.

Tudi predsednica se je posvetila raziskavi in jo temeljito pregledala, še posebno prvo stran, ki je obravnavala zadovoljstvo članstva s krovno organizacijo društva. Malo več pa v njeni standardni rubriki.

Raziskava je, lahko rečemo, vplivala tudi na intenziviranje izobraževalne aktivnosti v našem društvu v začetku letošnjega leta. Še vedno so med dejavnostmi društva zelo priljubljena predavanja, posebno tista, povezana z našo osnovno boleznijo in pogosto pridruženim psoriatičnem artritisu. Zato smo letos, tudi s pomočjo sponzorjev, s predavanji »pokrili« praktično vse podružnice. Nekaj manjših Malo sem se pozabaval na podružnic smo priključili večjim, dvorane so bile polne in predavanja so bila obenem internetu in odkril, da spada tudi prijetna srečanja. pesem med največkrat Kot veste je bila letos tako kot vsako leto skupščina DPS. Ni bila povsem navadna, predvajane video spote, bila je tudi volilna. Ali je prišlo do dramatičnih sprememb, ali ne, boste izvedeli v pesem pošiljajo kot kratkem poročilu. voščilnico ob najrazličnejših Prikazali vam bomo tudi, kako so bile podružnice aktivne v preteklem letu. praznovanjih, Našel sem dva posnetka, ko Kekčevo O psoriatičnem artritisu smo v našem glasilu lani že objavili prispevek (Prim. Nataša pesem izvajata papagaja. Je Fikfak, dr. med). V tej številki bomo podali še nekaj podatkov, ugotovitev in priporočil tudi priljubljena klicna na to temo, ki smo jih slišali na letošnjem predavanju v UKC Maribor, nekaj pa smo melodija na mobilnih pobrali iz svetovnega spleta. Gospa Natalija Bohinc je pripravila nekaj vaj za bolnike z artritisom. telefonih. In ker smo pred kratkim imeli Prof. dr. MARIJA VLČKOVA LAŠKOSKA, specialistka dermatologije, je s krajšim v našem društvu tečaj sestavkom opozorila na možnost lajšanja težav psoriatika s pomočjo naravnih danosti. nordijske hoje sem odkril tudi to, da jo prepevajo Upokojenka iz Primorske nam je malo nastavila ogledalo. Postajamo razvajena potrošniška družba in zanemarjamo človeške vrednote. Vredno branja! tečajniki kot svojo himno. Radi bi malo popestrili naše glasilo. Zato odpiramo novo rubriko z zgovornim Skratka uporabna uspešnica za vse generacije. naslovom: Meni je pomagalo. Iščemo tudi urednika za to rubriko. Le zapojte si jo ... F. Jamnik

Užitek ob branju, do naslednje številke. Franc Jamnik


34. številka GLASILO Za prostor pod soncem Izdaja: Društvo psoriatikov Slovenije Zaporedna št. Glasila: 34

Odgovorni urednik in oblikovanje glasila: Franc Jamnik Naslov: Društvo psoriatikov Slovenije Engelsova 6 2000 Maribor Spletni in elektronski naslov: www.drustvo-psoriatikov.si info@drustvo-psoriatikov.si Uredniški odbor: Franc Jamnik Dr. Marija Berčič Branko Božič Dragica Dremelj Naklada: 2300 izvodov Za člane je glasilo brezplačno Datum izdaje: Junij 2010 Izhaja: 2 X letno ISSN 1854-5653 Tisk: MIBO tisk d.o.o. Maribor

Za prostor pod soncem

VSEBINA Članki, rubrike, prispevki….

stran

Predsednica o raziskavi in novem mandatu

4

Volilna skupščina 2010

5

Pregled aktivnosti podružnic

6

Razdelitev društvenih apartmajev 2009

8

Poročilo o raziskovalni anketi

9

Nagovor predsednikov in kontaktni podatki

11

Psoriatični artritis

17

Vaje za artritis

19

Nad luskavico z naravnimi danostmi

21

Prednovoletno srečanje v Izoli

22

Pismo upokojenke z Obale (zelo priporočamo)

23

Severna Primorska - skupina za samopomoč

28

Nova rubrika : »Meni je pomagalo«!

29

Iz interneta - Umetnost dobrega počutja

30

Iz interneta - Vrtiljak zdravil

31

Nova rubrika: Aktualna obvestila

32

Humor - Kdaj je čas za nabavo novega avta?

33

Aforizmi in podobne modre misli

34

Humor - Debeluhom je odklenkalo

35

Slika na naslovnici: Novoizvoljeni predsednik dolenjske podružnice gospod Janez Plankar s podmladkom. Glasilo Za prostor pod soncem izdaja Društvo psoriatikov Slovenije. ©Vse pravice pripadajo društvu. Vsebina glasila se ne sme reproducirati ali kopirati brez predhodnega dovoljenja društva. Objavljeni komentarji, mnenja in predlogi ne izražajo nujno stališča Društva psoriatikov Slovenije. Društvo ne testira, priporoča ali potrjuje proizvodov, zdravil ali terapij za zdravljenje luskavice ali psoriatičnega artritisa. Glasilo ima informacijsko vlogo in ne nadomešča nasvetov zdravnikov, farmacevtov in strokovnjakov. Upoštevati morate tudi, da informacije na področju medicine in farmacije lahko hitro zastarajo.

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

3


34. številka

Za prostor pod soncem

Predsednica o raziskavi in novem mandatu Spoštovane članice in člani Pred dobrimi štirimi leti sem bila prvič izvoljena za predsednico. Štirje mandati mojega predhodnika dr. Arzenška, so bili po eni strani dobra popotnica, po drugi pa zopet bojazen, da morda ne vstopam v prevelike čevlje, kot se temu rado reče. Ko se danes ozrem nazaj na začetke, lahko ugotavljam, da društvo takrat, organizacijsko gledano, ni bilo ravno v najboljši kondiciji. Dolgotrajno iskanje novega predsednika, je pustilo za sabo kar nekaj negativnih posledic. Prenos sedeža društva na nova lokacijo, iskanje prostorov, nov zakon o društvih, kadrovska podhranjenost, in vrsta tekočih problemov so mi na začetku povzročili obilico administriranja. Takoj na začetku smo morali, v skladu s prenovljenimi akti društva, potegniti tudi nekaj trših potez, da smo vzpostavili red in urejeno ter zakonito poslovanje. Ni mi žal za vse napore, ki smo jih skupaj s člani predsedstva vložili v to, da se društvo, ne le obdrži, ampak tudi napreduje, kot ena vodilnih organizacij s humanitarnim statusom v slovenskem prostoru in kot pomemben nosilec zdravstvene, družabne in socialne dejavnosti v tej državi. To nam je ob lanski 30 obletnici izrekel slavnostni govornik v imenu predsednika države, mag. Franc Hočevar. Ko se mi je iztekal prvi mandat sem dobila nekaj namigov od mojih kolegov iz predsedstva, pa tudi od članov, da naj ostanem še eno obdobje na predsedniški funkciji. Priznati moram, da je bila odločitev o tem, ali naj se potegujem še za en mandat, tokrat težja kot prvič. Predhodno sem želela preveriti, kako so člani zadovoljni z mojim minulim delom in če še imam njihovo zaupanje. Zato sem aktivno sodelovala pri letošnji raziskavi in se pri rezultatih ankete še posebno posvetila odgovorom na zaključna vprašanja, ki zadevajo celotno društvo: 1. Ali ste zadovoljni z vodstvom - predsedstvom društva? 2. Ali je delovanje - poslovanje društva dovolj pregledno? 3. Ali društvo kot krovna organizacija izpolnjuje vaša pričakovanja? Vodstvo društva si je, če se izrazim malo osnovnošolsko, pridelalo povprečno skupno oceno 3,9, kar je slaba »štirica«. Pridelana ocena je dobra in ni znak za preplah, prav tako pa se zavedam, da se dogajajo tudi nepravilnosti in da bi se še marsikaj dalo narediti bolje. Skrbno sem prebrala vseh 14 strani vaših pripomb, kritik, pritožb, pohval in konstruktivnih predlogov, za katere smo vam iskreno hvaležni. Tiste pripombe, ki zadevajo društvo, smo vzeli na znanje in jih začeli obravnavati (možnost izvajanja obnovitvene rehabilitacije v drugih zdraviliščih ...). Velik del pripomb pa je takšnih, ki jih boste reševali skupaj z vodstvi vaših podružnic. Predsedniki podružnic se bodo v tej številki na kratko odzvali na omenjeno anketo. Objavili bomo tudi kontaktne podatke in navedli člane operativnih odborov po njihovih funkcijah. Zato vas z vso resnostjo pozivam, da se aktivno vključite v delovanje podružnic, saj vas je v raziskavi kar 170 napisalo, da si želite delati v operativnih odborih. Kor rečeno, je relativno dobra ocena iz letošnje raziskave v končni fazi pripomogla, da sem se odločila še za en mandat in delegati so ga na letošnji volilni skupščini potrdili. Vsem delegatom se na tem mestu zahvaljujem za ponovno izkazano zaupanje. Nekaj malega o načrtih. Ena prioritetnih nalog je pomladitev članstva. V predsedstvu društva bo en članski sedež namenjen predstavniku mladih. Podobno organizacijo bodo postavili tudi v vseh podružnicah. Na spletnem portalu društva bomo z mladimi sodelavci postavili nove forumske – oblike komuniciranja, ki naj bi pritegnile mlajšo populacijo. Skupaj z mladimi bomo zlahka kos tudi vsem ostalim nalogam, ki smo jih zapisali med svoje načrte. Še naprej bomo urejali problematiko manjših podružnic. V večjih podružnicah nas čakajo določene kadrovske prenove. Radi bi intenzivirali dopisništvo v naše glasilo. Še z večjo intenziteto bomo nadaljevali aktivnosti na socialnem področju. Ob vključitvi Hrvaške v EU, si bomo prizadevali za izvajanje OR v Naftalanu in na Lošinju. Zagotavljam, da se bomo tudi v tem mandatu še naprej trudili, da upravičimo pričakovanja vseh naših članov in prispevamo k večji kakovosti življenja psoriatikov. Nadaljevali bomo s predanim in uspešnim delom na vseh področjih. Trdno smo odločeni slediti našemu sloganu ZA PROSTOR POD SONCEM.

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

4


34. številka

Za prostor pod soncem

ZAPISNIK REDNE LETNE IN VOLILNE SKUPŠČINE DPS 2010

Dnevni red:

Društvo psoriatikov Slovenije

DOBRODOŠLI NA

8. volilni skupščini

Srebrna dvorana hotela ZDRAVILIŠČE LAŠKO dne 27.3.2010

1. 2. 3. 4.

Uvodni pozdrav predsednice DPS Otvoritev in izvolitev delovnih teles skupščine Potrditev Poslovnika za delo skupščine Kratko poročilo predsednice DPS o delovanju društva v zadnjih štirih letih 5. Kratka poročila predsednikov komisij (naši objekti, sociala, disciplinska) 6. Potrditev knjigovodskih izkazov za leto 2009 in potrditev poročila nadzornega odbora. 7. Razprava po poročilih 8. Razrešnica organov društva ter volitev organov v novi sestavi 9. Smernice dela za naslednja štiri leta 10. Razno In ne nazadnje… • povabilo predsednice DPS na kosilo v restavracijo hotela Zdravilišče Laško.

Skupščina je bila sklicana, v skladu s pravili društva. dne 27.03.2010 ob 10.00 uri v zdravilišču Laško. PRISOTNI: Predsedstvo DPS: Dragica Dremelj, Romana Gorjanc, Marta Nardin, Marija Ažman, Frančiška Močnik, Jolanda Kunstič, Martina Javornik, Franc Jamnik, Stanko Pregelj, Boris Bajuk, Iztok Čebohin, Janez Plankar, Franc Trebše, Davorin Arl, Peter Fekonja, Alojz Aleš, Rosanda Bohinc Delegati: Milan Cankar, Viljem Hajdinjak, Martina Balantič, Tadeja Zupančič, Nika Bajželj, Marko Čop, Štefanija Nemanič, Igor Serdinšek, Frančiška Močnik, Sonja Umek, Marjeta Lavrič, Milan Ložar, Jana Lekšan, Lovro Kern, Mojca Hliš, Patricija Pečnik, Irena Bonaja, Angela Schwarz, Jan Koren, Franc Majger, Rok Hecl, Zvonka Mlakar, Marica Cigler, Marija Napotnik, Dani Dular, Meta Dornik, Štefka Kladnik, Jožefa Šlosel, Branka Božič, Vili Vetrih, Marjetka Bunc, Đurđa Ribarič, Vida Tratar, Ivan Kramar, Marjan Dimec, Gelca Šegel, Anica Koren, Janez Lorber, Nadja Kos, Marjan Lazar, Delovno predsedstvo:

g. Franc Trebše – predsednik ga. Marta Nardin – članica ga. Meta Dornik - članica

Sklepi: Soglasno potrdili poročilo predsednice ga. Dragice Dremelj o delovanju DPS v preteklem mandatnem obdobju 2006 -2010

 

Potrditev zaključnega računa za leto 2009 je bila soglasno sprejeta

Poročilo nadzornega odbora je bilo soglasno potrjeno

Soglasno je bil sprejet sklep o razrešitvi predsednice, predsedstva in organov DPS.

Gospod Trebše je predlagal izvolitev novih organov, kandidate je predstavil g. Jamnik, ki so bili po obravnavi na 18. Seji predsedstva dne 22. 2. 2010 potrjeni s sklepom št. 122, da se volijo v enaki sestavi kot v zadnjem mandatu. 

Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, predsednica, predsedstvo vključno z g. Francem Jamnikom in vsi ostali organi DPS so bili izvoljeni za naslednje mandatno obdobje.

Alojz Aleš - Eden od poročevalcev

Predsednica ga. Dragica Dremelj se je zahvalila za zaupanje in podala nekaj smernic za delo društva v naslednjih štirih letih. Gospod Trebše je zaželel predsednici in izvoljenim organom DPS uspešno delo še naprej. Seja je bila zaključena ob 12:30.

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

5


34. številka

Za prostor pod soncem

PREGLED AKTIVNOSTI PODRUŽNIC V LETU 2009

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

6


34. številka

Za prostor pod soncem

PREGLED AKTIVNOSTI PODRUŽNIC V LETU 2009 Spremna beseda k tabeli Letos smo že drugič namesto objave klasičnih, duhamornih - tekstualnih poročil, na osnovi podatkov, ki ste nam jih poslali, pripravili tabelo aktivnosti podružnic. V tabeli so pregledno zajete dejavnosti, ki jih pripravlja, organizira in izvaja vsaka podružnica samostojno. V tej tabeli niso prikazane aktivnosti (obnovitvena rehabilitacija, izdajanje glasila, oddajanje apartmajev, društveno izobraževanje …), ki jih za vse člane društva ali podružnice vodimo na sedežu društva, ali s pomočjo, za to postavljenih komisij. Sedaj že lahko ugotavljamo določene trende, pozitivne in negativne premike, vidimo razlike med letoma 2008 in 2009, kakor tudi razlike med samimi podružnicami. S pomočjo plakatnih akcij, možnostjo pristopa k članstvu z internetno prijavo, in prizadevanjem posameznih podružnic, z veseljem ugotavljamo, da nam je le uspelo zaustaviti negativni trend upada članstva. Beležimo +36 članov novih članov. Določene aktivnosti imamo zapisane v naših internih pravilnikih in so zavezujoče. Ena takšna zadeva je občni zbor podružnice, ki predstavlja osrednjo podružnično prireditev, na kateri se poda letno poročilo, sprejme plan za tekoče leto in uredi kadrovske menjave, ipd. Tudi tu beležimo pozitiven premik v primerjavi z letom poprej. Število evidentiranih prisotnih na občnih zborih se je drastično povečalo. Prav tako je bilo v letu 2009 izvedenih neprimerno večje število sej (sestankov) operativnih odborov podružnic, kot v letu 2008. Žal pa posamezne podružnice o tem ne vodijo ustreznih zapisnikov in ne pošiljajo poročil na predsedstvo. V tabeli smo jih označili z zvezdico. Izobraževanje članov je eno osnovnih poslanstev delovanja. Stvari se izboljšujejo. V letu 2009 je bilo izvedenih 18 predavanj. Opažamo, da imajo zlasti manjše podružnice težave pri organiziranju izletov, pohodov in podobnega. Priporočamo, povezovanje z večjimi (sosednjimi) podružnicami (Maribor���Pomurje). Vrsto naših socialnih programov (so)financira fundacija FIHO. Tudi tu ponovno ugotavljamo, da se posamezne podružnice slabše odzivajo na izvajanje teh programov. Prav tako pa pogrešamo dokumentirano evidentiranje izvajanja programov (na primer v mesecu XX smo nudili pomoč na domu XX (štev.), prevozili XX km in potrošili XX ur časa). Podružnici Celje in Ljubljana naprošamo, da izboljšata pisno poročanje o izvajanju programa socialne pomoči (v tabeli označeno z zvezdico), zaradi že omenjenega sofinanciranja. V letu 2009 so podružnice na občine vložile 15 vlog za sofinanciranje naših programov več, kot v letu 2008. To je dober in pozitiven premik. Vendar pa je število vseh vlog (82), glede na število občin (210), še vedno dokaj skromno. Vsaka podružnica naj zadolži enega člana operativnega odbora, ki bo spremljal razpise in pripravljal dokumentacijo. Pri vlaganju dokumentacije moramo biti pazljivi in včasih tudi kakšen oseben obisk pri referentu na občini, ne bo odveč. Ne moremo se kar zadovoljiti s pavšalnimi izgovori (Jankovič ne da denarja). Če smo vlogo dobro pripravili mora biti, ali odobrena, ali pa argumentirano zavrnjena. Tudi v tem delu na predsedstvu pogrešamo bolj podrobna poročila podružnic. Pohvaliti pa moramo vse tiste akcije, ki poleg že naštetega, pripomorejo k razpoznavnosti in dobremu počutju članov. Tu imamo v mislih novoletne voščilnice in koledarje in na vsak način osebne čestitke ob rojstnih dnevih ... Želimo, da vse podružnice v letošnjem letu postorijo kar največ, da bo prihodnje leto tabela še boljša.

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

7


34. številka

Za prostor pod soncem

Razdelitev apartmajev društva V Podčetrtku in Moravcih 2010 Do konca novembra 2009 je prispelo okoli 300 vlog za koriščenje naših apartmajev. Razdelitev je v skladu z našim pravilnikom opravila komisija za rekreacijo v sestavi Alojz Aleš (predsednik), Jolanda Kunstič (članica) in Franc Trebše (član). Poimenski seznam po podružnicah je bil narejen konec decembra lani. Vsi izbrani člani so dobili odločbe z dodeljenim terminom. Članov, ki niso bili izbrani, pisno ne obveščamo, ampak jih razvrstimo na listo čakajočih. Do odpovedi prihaja iz najrazličnejših razlogov. Odpovedan termin nadomestimo s članom iz čakalne liste podružnice. Odpovedi je odločno preveč. V minulem letu smo jih našteli kar čez 30 %. To nam povzroča ogromno dodatnega dela in administriranja. Zato apeliramo na vse naše člane, da odpovedujejo res le v nujnih primerih (zdravstveni razlogi). Vse člane naprošamo, da upoštevajo naša bivalna navodila in sproti javljajo morebitne okvare in stanje drobnega inventarja. Vsem izbrancem želimo prijetno bivanje v naši

Priimek in ime

Podružnica

Priimek in ime

Podružnica

HUDOBREZNIK FRANČIŠKA JEKL EDITA KOVŠE MARTIN LESKOVAR MARIJA MARGUČ BOGOMIR PAVLIN SLAVKO PRAPROTNIK KAROLINA

CELJE CELJE CELJE CELJE CELJE CELJE CELJE

OKORN JOŽE PERŠIN MARIJA REBOLJ MAJDA REIŠL JANEZ ŠEME JANEZ BEZJAK SABINA BRUMEC ANA

LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA MARIBOR MARIBOR

REDNJAK TATJANA REMIC VIDA TROGAR ANGELA BREGAR ROBERT GOLOB IVANKA GRMOVŠEK ANDREJ KOFALT POLONCA KOŽELJ RUPRET DARINKA BABNIK VERA BEKTEŠEVIĆ HAMDIJA BOŽIČNIK SANDI ČOP MARJANA ČOP MARKO FON JOŽICA HAFNAR ANTON

CELJE CELJE CELJE DOLENJSKA DOLENJSKA DOLENJSKA DOLENJSKA DOLENJSKA GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA

BUDNA MAGDALENA BURJAN PRIMOŽ DREMELJ DRAGICA FERK JOŽE GREIFONER IVANA JAMNIK FRANC KNUPLEŽ DRAGICA KRISTL TONE MILIČ DANILO PLAJNŠEK VERONIKA PODGORŠEK ALOJZ POHOREC ERIKA SATLER LJUDMILA SLAPNIK JANEZ TOMAŽIČ-KRALJ MATEJA

MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR MARIBOR

HAJDINJAK VILJEM HRESTAK MILAN JAKOPIN MARIJA KOCMAN CVETKA KOMURKA BRANKO KRANJC FELIKS PERNE ANA PINTAR MIRA POGAČNIK JANA

GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA GORENJSKA

VARLEC DUŠAN VIDOVIČ VERA ZOREC MAGDALENA BALOH ZLATKA DROŽINA DARKO GRIŽONIČ NEVA PETRAČ MARTA TRAKOŠTANEC JOSIP KRAVANJA RAJKA

MARIBOR MARIBOR MARIBOR NOTRANJSKA NOTRANJSKA NOTRANJSKA NOTRANJSKA NOTRANJSKA OBALA

SAJOVIC JANJA HORVAT LADISLAV PERKLIČ OTMAR VAJDL DARJA BEDENČIČ STANKO BERTONCELJ ALOJZ DOBROVOLJC NATAŠA DROBNIČ MARIJA DROLC JULIA FORTUNA DANIELA GAČNIK BERTA GERMADNIK MAGDALENA GORIČAR MIRJAM JANČIČ FRANC JANČIČ FRANC KONČNIK FRANC LEBAR BORIS LIPUŽIČ RADOVAN MERČNIK MARIJA

GORENJSKA KOROŠKA KOROŠKA KOROŠKA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA

TUSIĆ SLAVKA GRAH VLASTA PETERKA TANJA GORJUP BOJANA JURCA SIMON KARADAREVIČ OMER KLANČIČ CIRIL KOBAL IZIDOR KRAPEŽ ROMAN LEBAN BREDA LIPUŠČEK MIRKO SIMOVIČ MILUTIN TROŠT MARIJA KOPRIVC MILENA KOVAČIČ DUŠAN MIHOVEC KUHAR TONKA MIKLAVČIČ JOŽKO VODENIK METOD VRANKAR - LESAR SIMONA ZAPOTNIK ŠTEFKA

OBALA POMURJE POMURJE S.PRIMORSKA S.PRIMORSKA S.PRIMORSKA S.PRIMORSKA S.PRIMORSKA S.PRIMORSKA S.PRIMORSKA S.PRIMORSKA S.PRIMORSKA S.PRIMORSKA ZASAVJE ZASAVJE ZASAVJE ZASAVJE ZASAVJE ZASAVJE ZASAVJE

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

8


34. številka

Za prostor pod soncem

POROČILO O ANKETI IN MERJENJU ZADOVOLJSTVA ČLANOV DPS DPS v vsem času svojega delovanja (30 let) ni izvedlo niti ene raziskave na temo zadovoljstva svojih članov. To pa seveda ni v redu, saj mora predsedstvo pri postavljanju planov in načrtu delovanja društva upoštevati tudi želje članov, njihove kritične pripombe in ustvarjalne predloge. Zato je predsedstvo v decembru 2009 soglasno sprejelo sklep o izvedbi anonimne ankete in merjenja zadovoljstva članov. Nadzorni odbor je namreč predsedstvu DPS predlagal, da na nivoju društva izvede anketo o zadovoljstvu članov društva z delom predsednikov podružnic, članov operativnih odborov in predsedstva društva z namenom, da se ugotovi mnenje članov o kakovosti programov in delovanju društva in podružnic, ter kaj bi lahko spremenili in izboljšali za še uspešnejše delovanje DPS. Na podlagi sklepa predsedstva smo oblikovali anketo anonimno zato, da bi k sodelovanju pritegnili čim več naših članov. Pri oblikovanju smo se potrudili, da je bil vprašalnik pregleden, enostaven, jasen in da je zajel ključna področja delovanja, tako društva, kot samih podružnic. Naše osnovno vodilo je izboljšati delovanje društva in ga kar najbolj približati članstvu. V začetku januarja so vsi člani DPS v Sloveniji prejeli anketo s priloženo ovojnico za odgovor. V dogovorjenem

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

9

roku se je na povabilo k sodelovanju odzvalo 650 članov in vrnilo po navodilih izpolnjene vprašalnike. Tako kot smo v dopisu zapisali, je predsedstvo temeljito pregledalo vse prejete vprašalnike in jih analiziralo ter pripravilo poročilo, s katerim v nadaljevanju seznanjamo vse člane. Na anketne vprašalnike je odgovorila tretjina (33,1 %) vseh članov, zato je po strokovnih merilih anketa uspešna in relevantna. 73 odstotkov vseh anketiranih je ocenilo delovanje društva prav dobro ali odlično, povprečna ocena je 3,9, kar je po našem mnenju, zelo dober rezultat. Enako je podružnice ocenjevalo 68 odstotkov anketirancev, povprečna ocena delovanja podružnic pa je 3,8. Ugotavljamo, da anketiranci ocenjujejo delovanje društva in podružnic zelo dobro in v skladu s pričakovanji članov DPS. 78 članov oz. 12 odstotkov anketirancev pa delovanj ni ocenilo, ker so se šele pred kratkim včlanili. Nazorno je skupna ocena delovanja društva in podružnic prikazana na grafikonu, v katerem smo uporabili iste barve kot jih je predsednik vlade na vladnem semaforju - zelena ocena je zelo dobra do odlična, oranžno je vse, kar je dobro do prav dobro, vse kar je pod tri pa je kritično - torej rdeče (takšnih povprečnih ocen v tej


34. številka

Za prostor pod soncem

POROČILO O ANKETI IN MERJENJU ZADOVOLJSTVA ČLANOV DPS anketi nismo zabeležili). Anketne vprašalnike je izpolnila polovica članic in polovica članov, kar pomeni, da sta spola po odgovorih enakomerno zastopana. Po starostni strukturi je večina vseh anketiranih v starosti nad 50 let, najstarejši jih štejejo čez 80 let. Veliko jih je članov društva že od njegove ustanovitve; tistih, ki so člani društva do 10 let, je bilo 233, kar je 36 odstotkov anketiranih. Anketiranih v starosti do 50 let je 120, največ jih je v letih med 30 in 40. Ti so dali tudi nekaj predlogov za izboljšanje delovanja društva in za uvedbo novih programov za mlade starše. Večina anketirancev (85 %) ocenjuje, da društvo pomembno prispeva k izboljšanju razumevanja bolezni, razvija aktivno vlogo bolnika in pozitivno pristopa k reševanju zdravstvenih težav, tudi z izvajanjem raznovrstnih društvenih programov in dejavnosti. Zato večina anketirancev meni, da članstvo v društvu prispeva k izboljšanju kakovosti življenja. Najbolj razveseljivo je, da 94 odstotkov anketiranih redno prebira glasilo, okoli tretjina anketiranih pa tudi spremlja spletne strani društva. 34 % anketiranih se redno udeležuje letnih srečanj in športnih iger, 54 % anketiranih uporablja naše apartmaje in programe obnovitvene rehabilitacije. 12 odstotkov oziroma 78 anketiranih pa je navedlo, da uveljavljajo pravico finančne ali socialnih pomoči. 92 % anketiranih je zadovoljnih z vodstvom in predsedstvom društva in 85 % pa s preglednostjo delovanja krovne organizacije in izpolnjevanjem njihovih pričakovanj. Pripravljenost za delo v operativnih odborih podružnic je izrazilo 172 anketiranih, kar je zelo razveseljiv podatek, saj so nove moči in ideje še kako dobrodošle. Zato je predsedstvo na seji v aprilu 2010, ob obravnavi poročila podružnic in DPS o rezultatih ankete in merjenju zadovoljstva članov, sklenilo, da se v glasilu objavijo podatki podružnic s kontaktnimi naslovi, da se lahko vsi, ki so pripravljeni na aktivno sodelovanje v podružnici, prijavijo oziroma sporočijo po telefonu ali elektronski pošti svoje podatke in naslov, da jih bo lahko predsednik povabil na naslednjo sejo operativnega odbora podružnice. K aktivnemu delovanju v podružnicah vabimo tudi vse bralce glasila! Poleg tega je bilo sklenjeno, da se v podružnicah okrepijo dejavnosti, ki so jih predlagali anketiranci, predvsem na področju lokacije rednih mesečnih srečevanj, pogostosti sestajanja, organiziranja srečanj mladih družin z manjšimi otroki in podobno.

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

10

Za vse poslane ankete in konstruktivne pripise smo vam zelo hvaležni, saj nam na ta način pomagate, da izboljšamo delovanje društva Sedaj pa še na kratko o vaših pripisih na koncu anketnih listov. Razdelili smo jih v tri skupine. 1. Na prvo mesto smo dali kritike in pritožbe. Nekateri kritični zapisi so utemeljeni in umestni in tem bomo tako na društvenem kot podružničnem nivoju posvetili vso pozornost. Preverili bomo tudi določene namige, ki govorijo o nepravilnostih, pri razdeljevanju apartmajskih terminov ali obravnavi vlog za OR. Je pa tudi nekaj kritičnih pripomb, ki preprosto ne držijo (V glasilu sodelujejo ene in iste osebe. Tudi mi bi sodelovali pa nimamo možnosti). 2. Na drugem mestu so pohvale, ki so namenjene tako predsednici kot ustvarjalcem glasila, avtorju knjige in uredniku spletne strani, pa tudi vsem organizatorjem športnih in novoletnih srečanj. Vsem tistim, ki ste opazili naša skupna prizadevanja (društvena in podružnična) in ste to tudi zapisali, smo zares hvaležni. 3. Najbolj zajetna pa je tretja skupina, ki smo jo poimenovali Konstruktivni predlogi. Tu pa je prava zakladnica predlogov in idej, ki so se po vseh podružnicah nabrali, za kar nekaj strani. Vse tiste zadeve, ki jih predlagate, že obdelujemo – preverjamo in analiziramo z izvajalci in potencialnimi ponudniki (OR Strunjan, Banovci, Radenci, …). V okviru danih možnosti bomo poskušali realizirati tiste predloge, ki pomenijo pozitivne premike v dobro


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA CELJE Spoštovani člani celjske podružnice, Vsem (85.), ki ste izpolnili anketo. se zahvaljujem za sodelovanje. Iz odgovorov je razvidno, da ste zadovoljni z delom društva in podružnico. Vaše pripombe, želje, ki ste jih izrazili, bomo poskušali v čim večji meri vključiti v nadaljnje delo. Kaj si želite? - Čim več informacij o bolezni, zdravljenju in delovanja v društvu, - različnih oblik druženja, - več možnosti za obnovitev zdravja v zdraviliščih in društvenih apartmajih, pa tudi ponovno možnost zdraviliškega zdravljenja na Velem Lošinju. Te zadnje želje so žal odvisne od pripravljenosti in možnosti države in omejitve naših apartmajskih kapacitet. Vse člane podružnice pozivamo, da nas tudi v bodoče obveščate o svojih potrebah in željah. Pošiljajte prispevke za glasilo, najbolj pa bomo veseli vseh, ki nas boste poklicali, ali obvestili, da ste pripravljeni sodelovati v operativnem odboru podružnice, ga tako ojačati in vnesti nov delovni zagon in sveže ideje. Odbor bi želeli »pomladiti«. Veselo pričakujemo vaš klic. Ne razočarajte nas. Franc Trebše

NASLOV (za pošto) PODRUŽNICE PREDSEDNIK @ NASLOV TELEFON MOBILNI TELEFON

Franc Trebše Šercerjeva 13 320 VELENJE

FRANC TREBŠE franc_trebše@t2.net / 031 501 336

SREČANJA ČLANOV

2. sreda v mesecu

KJE?

Zdravilišče Laško

KDAJ?

ČLANI OP. ODBORA

FUNKCIJA

Koser Kolar Nataša dr. medicine, spec. derm.

namestnica pred. strok. svetovanje

Vida Tratar

blagajničarka

Marija Napotnik

tajnica

Đurđa Ribarič

članica

po dogovoru

NISTE SAMI ; MI (DPS) SMO Z VAMI

PODRUŽNICA DOLENJSKA Spoštovani člani dolenjske podružnice, Našo podružnico trenutno sestavlja 99 članic in članov iz področja Dolenjske, Bele Krajine, Posavja in dela Zasavja. Z novim letom je pričel delovati nov operativni odbor in čaka nas ogromno dela. Zagotovo bomo opravili delo kakovostno, če pri tem sodelujete tudi vi. Zato vsi, ki ste pripravljeni kakor koli prispevati k boljšemu delovanju podružnice, dobrodošli. Pričakujemo vas vsako prvo sredo v mesecu na srečanjih operativnega odbora. Prisrčno vabljeni! Janez Plankar NASLOV

Vidmarjeva ulica 17,

PODRUŽNICE

8000 Novo mesto

PREDSEDNIK

JANEZ PLANKAR

@ NASLOV TELEFON MOBILNI TELEFON SREČANJA ČLANOV KJE? KDAJ?

janez.plankar@gmail.com /

ČLANI OP. ODBORA

FUNKCIJA

Jože Zaplatar

podpredsednik in sociala

Barbara Rogina

blagajničarka

Rober Bregar

tajnik

O51 656 302 1. sreda v mesecu Zdrav. Šmarješke Topl. 18:30

SAMO SLOŽNOST IN SODELOVANJE NAM ZAGOTALJATA PROSTOR POD SONCEM

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

11


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA GORENJSKA Spoštovani člani gorenjske podružnice, zahvalil bi se vsem članom, ki ste se v začetku leta odzvali na anketno raziskavo o zadovoljstvu članov z delovanjem društva in podružnice Gorenjska. V 101 vrnjeni anketi ste zapisali marsikaj, veliko pohval in kritik, raznih predlogov, vaših želja in tudi nekaj neresnic. Na občnem zboru smo nekatere probleme in pohvale že obravnavali. Novoizvoljeni pomlajeni operativni odbor, bo upošteval vse vaše koristne predloge in jih poizkušal tudi realizirati. Razveselilo nas je dejstvo, da kar 21 članov želi aktivno delovati v podružnici, zato vabim vse te člane, naj stopijo v stik z nami. Lahko nas pokličete ali pišete vsi, ki želite kakršnokoli informacijo, vsi ki imate dobre predloge in vsi, ki imate kakršnekoli težave. Želim si dobrega sodelovanja z vami tudi v tem mandatu. Alojz Aleš

NASLOV

GOSPOSVETSKA UL. 9

ČLANI OP. ODBORA

FUNKCIJA

PODRUŽNICE

4000 KRANJ

Rosanda Bohinc

tajnica, blagajnič.

PREDSEDNIK

ALOJZ ALEŠ

Tadeja Zupančič

sociala

Martina in Andrej Balantič

pohodništvo

@ NASLOV

alojz.ales@telesat.si

@ NASLOV

rosanda.bohinc@jesenice.net

Nika Bajželj

zastopnica mladih

MOBILNI TELEFON

041 526 868

Marko Čop

zastopnik mladih

SREČANJA ČLANOV

Po dogovoru

Viljem Hajdinjak

rekreacija

KJE?

/

Milan Cankar

šport

KDAJ?

/

Stane Porenta

častni član odb.

ZA PROSTOR POD SONCEM – DALJE GREMO NA NOVE POTI, HRABRI IN ZDRUŽENI

PODRUŽNICA KOROŠKA ČLANI OP. ODBORA

FUNKCIJA

Spoštovani člani koroške podružnice, Tanja Skrinjar

podpredsednica

Naš odbor se izredno razume in si Ivica Meh pomagamo pri vseh problemih med seboj.

blagajničarka

Davorin Arl

NASLOV

Trg 4

PODRUŽNICE

2391 Prevalje

PREDSEDNIK

Davorin Arl

@ NASLOV

davorin.arl@tab.si

TELEFON

Darja Vajdl

tajnica

Marjan Dimec

šport

Marina Hovnik

sociala

Silva Praper

sociala

Gelca Šegel

sociala

Renata Mrak, Simona Vajdl

članici

Bojan Kordež,

član

Miroslav Pukič

član

MOBILNI TELEFON

041 836 561

SREČANJA ČLANOV

1 X mesečno

Gelca Hip, Jasna Radoš

članici

KJE?

Gostišče Rifel

Vladislav Horvat

član

KDAJ?

po potrebi

Jure Krivograd

zastopnik mladih

VEČ DRUŽENJA MED SEBOJ Glasilo društva psoriatikov Slovenije 12


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA LJUBLJANA Spoštovani člani ljubljanske podružnice, Zahvaljujem se vam, da ste me izvolili za predsednika. Naprošam vas, da se pogosteje družimo v čim večjem številu. Združimo moči in bodimo močnejši in boljši. Lepo pozdravljeni v mojem imenu in imenu vseh članov operativnega odbora. Držimo se našega slogana. Lovro Kern NASLOV

UKC Dermatolološka kl. ČLANI OP. ODBORA Zaloška 2-4; Ljubljana Patricija Pečnik

PODRUŽNICE PREDSEDNIK

LOVRO KERN

@ NASLOV

FUNKCIJA podpredsednica

Boris Lebar; Helena Drolc

tajnik, tajnica

Marjeta Lavrič

socialni program

TELEFON (predsednik)

041 458 315

Mojca Hliš

socialni program

TELEFON (podružnica)

041 210 449

Janez Šeme

šport

SREČANJA ČLANOV

2. sreda v mesecu

Joško Hrovat

šport

UKC dermatol. klinika

Milan Ložar

član

od 16:00 do 18:00

Fani Močnik

članica

KJE? KDAJ?

IMEJMO RADI SEBE IN SVOJE ŽIVLJENJE

PODRUŽNICA MARIBOR Spoštovani člani mariborske podružnice, Zahvaljujem se vam za dober odziv na našo raziskavo, ki smo jo izvedli v začetku letošnjega leta. Kar 140 vas je izpolnilo anketo in mnogi med vami ste si vzeli čas in nas malo pokritizirali, pohvalili in nam pripisali zanimive predloge. Na sestanku operativnega odbora, smo vse vaše ankete skrbno preučili in podali poročilo na našem občnem zboru. Vse koristne in dobronamerne predloge bomo v največji meri upoštevali pri našem delu. Še posebno nas veseli, da ste mnogi pripravljeni aktivneje sodelovati v naši podružnici. Pokličite nas in povabili vas bomo na srečanje operativnega odbora, kjer se bomo podrobneje dogovorili o sodelovanju. Veselimo se srečanj z novimi močmi.

Romana Gorjanc NASLOV PODRUŽNICE

ENGELSOVA 6 2000 MARIBOR

PREDSEDNICA

ROMANA GORJANC

@ NASLOV

ČLANI OP. ODBORA

FUNKCIJA

Anton Rakuš

podpredsednik

Irena Bonaja

tajnica

Janez Lorber

šport

Mirko Orzinek

rekreacija

TELEFON

02 629 15 92

MOBILNI TELEFON

031 409 979

SREČANJA ČLANOV

vsak 1. torek

Marija dr. Berčič

članica

KJE?

BAR STADION

Zvonka Mlakar

članica

KDAJ?

po dogovoru

Jan Koren

član

ČIM VEČ NAS BO MOČNEJŠI SMO Glasilo društva psoriatikov Slovenije 13


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA NOTRANJSKA Spoštovani člani podružnice Notranjska, Vesela sem, da se vas je 34 članov odzvalo na našo raziskavo in izpolnilo anketo. Na našem sestanku v mesecu marcu smo ankete obravnavali in analizirali. Vaše dobronamerne predloge bomo upoštevali pri našem nadaljnjem delu. Veseli nas, da vas je kar 11 pripravljenih aktivno sodelovati. Veseli bomo, če nam boste to tudi osebno povedali. Pokličite nas ali pridite na sestanek operativnega odbora. Urnik sestankov ste dobili ob koncu lanskega leta. Veseli bomo novih ustvarjalnih članov. Marta Nardin NASLOV

Jamska c. 9

ČLANI OP. ODBORA

FUNKCIJA

PODRUŽNICE

6230 Postojna

Edo Bate

podpredsednik

PREDSEDNICA

MARTA NARDIN

Geržina Danica

blagajničarka

@ NASLOV

danica.gerzina@studioproteus.si

Valentina Kerlatec

tajnica

TELEFON

/

MOBILNI TELEFON

040/261 761

Jože Šlosel

član

SREČANJA ČLANOV

vsak 2. petek v mesecu

Miro Žnidaršič

član

KJE?

Jamska c. 9, Postojna

Jakob Škerjanc

član

KDAJ?

ob 17.00 uri

Drožina Kristijan

član

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI!

PODRUŽNICA OBALA Spoštovani člani podružnice Obala, Prisrčen pozdrav vsem članom podružnice Obala, še posebno tistim, ki ste v naše vrste pristopili v zadnjih dveh letih. Zahvaljujem se vsem našim članom, ki redno obiskujete naša srečanja, za sodelovanje in pomoč. Apeliram pa tudi na vse vas, ki še niste bili med nami: Vzemite si čas tudi zase in želim, da se nam v prihodnje pridružite, in spoznate delovanje naše podružnice in društva. Lažje bomo premagovali tegobe bolezni s katero moramo živeti in vsem bo lažje, ker le tako ugotovimo, da nismo sami. S skupnimi močmi, druženjem, zdravljenjem, pohodi, športnimi dejavnostmi, socialnim programom in pomoči sočloveku, našim pripomoremo za kakovostno življenje z luskavico. Marija Ažman

NASLOV

ČLANI OP. ODBORA

FUNKCIJA

PODRUŽNICE

Topolovec 12 6272 Gračišče

Olga Planinšek

namestnik pred.

PREDSEDNIK / CA

Marija Ažman

Mira Čeh

tajnica

@ NASLOV

dps.obala@gmail.com

Anica Ceglar

blagajnik

MOBILNI TELEFON

040 599 123

Mirko Paučnik

soc. komisija

SREČANJA ČLANOV

Enkrat mesečno

Nadja Kos

čl.op. odbora

KJE?

V prostorih RK v Izoli

Bogomil Kržišnik

čl.op. odbora

KDAJ?

Vsak 2. petek v mesecu Gracijan Stepančič ob 19uri

V SLOGI JE MOČ – ZA PROSTOR POD SONCEM Glasilo društva psoriatikov Slovenije 14

čl. op. odbora


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA POMURJA Spoštovani člani pomurske podružnice, Odziv na raziskavo o delovanju društva psoriatikov Slovenije in naše podružnice je bil 36%. Od tega so veliko število anket izpolnili novi člani, katerih smo v naši podružnici še posebej veseli. Na društvenem sestanku smo izpolnjene ankete pregledali in iz njih ugotovili, da so člani z delom podružnice zelo zadovoljni, saj so nam podali veliko pohval, kar se tiče našega dela in organizacije naših srečanj. Podanih je bilo tudi kar nekaj predlogov, kot so: večje število sestankov in odzivnost članov na sestanke, dostop do cenejših kopalnih kart v naših kopališčih in predstavitev društva v zdravstvenih organizacijah, ki bi pripomogle k boljši prepoznavnosti in informiranosti naše bolezni. Za vse predloge, pobude in pohvale, se vam iskreno zahvaljujemo. Le s skupnimi močmi nam bo uspelo. Fekonja Peter NASLOV PODRUŽNICE

Mladinska 18,

ČLANI OP. ODBORA

FUNKCIJA

9250 Gornja Radgona

Marjan Lazar

podpredsednik

PREDSEDNIK

Peter Fekonja

tajnica

@ NASLOV

peter.fekonja1@siol.net vlasta.grah@amis.net

Vlasta Grah Alojz Geder

šport

Milena Mauko

sociala

Melita Trplan

članica

TELEFON

02 562 11 84

MOBILNI TELEFON

031 227 171

SREČANJA ČLANOV

Po potrebi

KJE?

Različne lokacije

KDAJ?

Po dogovoru

BOLEZEN NAS ZDRUŽUJE

PODRUŽNICA S. PRIMORSKA Spoštovani člani S. Primorske podružnice, Spoštovane članice in člani! V začetku leta smo izvedli društveno akcijo z namenom pridobiti čim več podatkov o delovanju društva in naše podružnice. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas, in razmišljali kaj bi počeli, posebej hvala tistim, ki ste na anketo tudi odgovorili (dobili smo jih 60). OO podružnice je skrbno pregledal vse ankete in zabeležil kritike (tudi hudomušne), pohvale in dobronamerne predloge pa tudi želje. Na rednem sestanku članov smo vse predloge graje in pohvale tudi prebrali. Poročilo je romalo na sedež Društva in bomo tudi ustrezno ukrepali. Res je, da v OO podružnice nimamo po letih mladih članov, a potrebovali bi vas; saj vas vabimo, a kaj, ko vam časa zmanjkuje; pridite na sestanke, pokličite, lahko se tudi neformalno kje dobimo, še vedno velja »na mladih svet stoji«, tudi e - pismo bo zadostovalo. Veseli vas bomo I. Čebohin

NASLOV PODRUŽNICE

1. Tankovske brigade 1 6210 SEŽANA

PREDSEDNIK

IZTOK ČEBOHIN

@ NASLOV

iztok.cebohin@siol.net

TELEFON

MOBILNI TELEFON

031 335 578

SREČANJA ČLANOV

Vsak 1. del. torek v mesecu

KJE?

Pri OLGI Vitovlje

KDAJ?

Ob 19:00 pozimi in Ob 20:00 poleti

ČLANI OP. ODBORA

FUNKCIJA

Irena Vidmar

podpreds., tajnica

Marjeta Bunc

blagajničarka

Marta Kranjc

prost. delo

Valentin Podgornik

prost. delo vodja

Marijan Vidmar

šport rekreacija

Vili Vetrih

šport rekreacija

Stanislav Bajuk

rekreacija izleti delo z mladimi

Do kvalitetnejšega življenja je več poti, do boljšega počutja vam pomagamo tudi mi! Glasilo društva psoriatikov Slovenije 15


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA ZASAVJE Spoštovani člani zasavske podružnice, Tudi v podružnici Zasavje lahko ugotovimo, da ste se na anketo lepo odzvali, saj se je vrnilo 37 izpolnjenih anket. Analiza je pokazala, da ste člani Podružnice Zasavje z delom v podružnici zadovoljni. Veseli smo bili tudi vaših kritik in predlogov, kaj vse je potrebno še narediti in kaj pogrešate, saj bomo le tako lahko delo s skupnimi močmi izboljšali. Veseli nas tudi, da kar precejšen del članstva (vsaj po anketi) želi v društvu tudi aktivno sodelovali. V društvo pa bi radi POVABILI predvsem mlade, saj se zavedamo, da bodo morali delo v podružnici kmalu prevzeti mladi. Pridite, in spoznali boste, da je v naši sredini veselo in prijetno. Jolanda Kunstič NASLOV PODRUŽNICE

Savinjska c. 35 1420 TRBOVLJE

ČLANI OP. ODBORA

FUNKCIJA

Miha Žagar

podpredsednik

PREDSEDNICA

Jolanda Kunstič

Danica Dular

blagajnik

@ NASLOV

pzasavje@gmail.com

Meta Dornik

tajnik

Sašo Špec

šport

Irena Klenovšek

sociala zdravstvo

Štefka Kladnik

kultura

TELEFON MOBILNI TELEFON

041 957 814

SREČANJA ČLANOV

vsak četrtek

KJE?

društveni prostori

KDAJ?

Ob 18:00 uri

KDOR LE MORE, NAJ GRE V GORE Spoštovane članice in člani. Na vašo željo, ki ste jo izrazili v letošnji anketi, vam predstavljamo v sliki in besedi predsednike vseh enajstih podružnic z vsemi potrebnimi kontaktnimi podatki. Kot ste opazili je z letošnjim letom dobila podružnica Dolenjska novega - mladega predsednika, gospoda Janeza Plankarja. Na Koroškem je vodenje odločno prevzel gospod Davorin Arl. Do menjave je prišlo tudi v drugi največji podružnici Ljubljana., ki jo je vrsto mandatov vodila gospa Fanika Močnik. Na volilni skupščini so člani izvolili gospoda Kern Lovra iz Komende. Navajamo tudi vse člane operativnih odborov podružnic in njihove funkcije. Ponovno želimo poudariti, da nikakor ne gre za zaprte skupine ljudi, kar je bilo večkrat kritično izraženo v že omenjeni raziskavi. Prav vsak, ki bi se rad kakorkoli aktivneje vključil v delovanje podružnice je zaželen in dobrodošel. Še zlasti tisti z nekaj manj križi na grbi. Franc Jamnik In še kratko sporočilo bivše predsednice ljubljanske podružnice: Spoštovane članice in člani podružnice Ljubljana, ... Vse tiste, ki se zaradi različnih razlogov niste udeležili rednega občnega zbora podružnice, 14. aprila 2010 v Lek-u d.d. obveščam, da smo poleg ostalega programa izvedli tudi volitve. Vodenje podružnice je prevzel g. Lovro Kern! Novemu predsedniku in članom odbora podružnice želim v prihodnje mnogo pozitivnosti in elana pri delu, še posebej pa pri medsebojnem sodelovanju z bolniki - člani DPS! Vsem članom, s katerimi smo vsa leta mojega delovanja in vodenja podružnice sodelovali, se zahvaljujem za vse spodbude, pohvale in kritike in jim želim poleg majhnih stvari, ki polepšajo življenje največ zdravja! Pozdrav vsem in vsakemu posebej Fani Močnik

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

16


34. številka

Za prostor pod soncem

Psoriatični artritis - luskavici najpogosteje pridružena bolezen Po mnogih raziskavah, je ena najbolj pogostih pridruženih bolezni luskavici, psoriatični artritis. To sklepno obolenje se razvije pri četrtini psoriatičnih bolnikov, kar še dodatno vpliva na kvaliteto življenja.     

Kaj je psoriatični artritis? Kaj ga povzroča? Kakšni so simptomi in znaki? Kako ga ugotavljamo? Kako ga zdravimo?

serološko negativna (kar pomeni, da v krvi bolnikov ni revmatoidnih faktorjev) vnetna sklepna bolezen, z značilnimi vnetji kitnih narastišč in kitnih ovojnic. Vnetji hrbtenice (spondilitis) in križno-medeničnih ali sakroiliakalnih sklepov (sakroiliitis) redko potekata samostojno. Največkrat sta spondilitis in sakroiliitis pridružena eni izmed drugih oblik. Psoriatični artritis lahko poteka kot: 

nesimetrično vnetje posameznih večjih skle

pov, kar je najpogostejša oblika simetrično vnetje malih sklepov rok in stopal, ki je podobno revmatoidnemu artritisu

 

izolirano vnetje končnih sklepov prstov rok vnetje hrbtenice (spondilitis) in križnomedeničnih ali sakroiliakalnih sklepov (sakroiliitis)

Kožno luskavico ima 2 % ljudi. Približno 5 % teh ljudi zboli za psoriatičnim artritisom. Med njimi je kar 85 % takih, ki imajo bodisi samostojno bodisi v kombinaciji s kožo prizadete tudi nohte (pikčaste vdolbinice na nohtih, kar imenujemo oniholiza). Nekako 15 % bolnikov zboli za psoriatičnim artritisom pred pojavom luskavičnih kožnih sprememb. Kaj povzroča psoriatični artritis?

To so vprašanja, ki si jih zastavljamo psoriatiki. Bolniki moramo biti o svojih boleznih poučeni in seznanjeni z ukrepi, ki lajšajo naše zdravstvene težave ter preprečujejo hitro napredovanje bolezni. Nedavno izvedena anketa v našem društvu, je med drugim pokazala, da člani pogrešajo tovrstna strokovna predavanja in objave v našem glasilu. Zato smo letos že povabili prim. doc. dr. Pahorja, dr. med., predstojnika oddelka za revmatologijo na UKC Maribor, ki je za člane koroške, pomurske in mariborske podružnice našega društva pripravil zelo prijetno predavanje in odgovarjal na številna vprašanja. Za vse tiste, ki niste imeli te možnosti, pa vam posredujemo en pregleden in sistematičen pogled na to bolezen, ki smo ga našli na spletnem portalu: www.revma.net

Vzroki za nastanek bolezni niso znani. Dedna nagnjenost in dejavniki okolja, najpogosteje se omenjajo okužbe, imajo pomembno vlogo. Okrog 50 % bolnikov z vnetjem hrbtenice (spondilitisom) in križno-medeničnih sklepov (sakroiliitisom) je nosilcev posebnega genskega označevalca, ki ga imenujemo antigen HLA-B27 Katere simptome artritis?

in

znake

ima

psoriatični

Psoriatični artritis se lahko pojavi kadarkoli v poteku kožne luskavice. Če se pojavi pred luskavičnimi kožnimi spremembami, je diagnoza težka in včasih tudi nemogoča. Pojav artritisa ni odvisen od obsežnosti in aktivnosti luskavičnih kožnih sprememb. Pri posameznikih s prizadetostjo nohtov je verjetnost nastanka artritisa večja. Znaki psoriatičnega artritisa so:

boleči, otečeni, topli sklepi, dostikrat tudi pordeli

Kaj je in kako pogost je psoriatični artritis?

zaradi spremljajočega vnetja kitnih ovojnic so lahko posamezni prsti rok ali stopal otečeni v celoti in imajo videz klobasastih prstov

Psoriatični artritis je s kožno luskavico povezana kronična,

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

17

zaradi vnetja kitnih narastišč ali entezitisa so


34. številka

Za prostor pod soncem

lahko boleče določene obsklepne točke (peta, predeli pod nesteroidni antirevmatiki. Če je vnet en sam sklep, pogačico, okoli kolkov) se dostikrat odločimo za vbrizganje protivnetnega  prizadetost hrbtenice in križno-medeničnih sklepov se zdravila (glukokortikoida) v sklep ter za izotopsko ali kirurško sinovektomijo, kar pomeni umiritev ali kaže z bolečino in omejeno gibljivostjo hrbtenice Ker je vnetje križno-medeničnih sklepov pri psoriatičnem odstranitev vnete notranje sklepne ovojnice. vnetju hrbtenice običajno asimetrično, so tudi težave navadno enostranske. Bolniki imajo ponoči in zjutraj več težav kot podnevi, ko se razgibajo. Jutranja okorelost traja običajno več kot eno uro. To velja še zlasti za obliko, ki je podobna

Če se sklepno vnetje ob nesteroidnih antirevmatikih in z vbrizganjem zdravila v posamezen vnet sklep ne pomiri, predpišemo eno izmed temeljnih zdravil, med katera sodijo: sulfasalazin, metotreksat, leflunomid in zaviralci posebne beljakovine, ki jo imenujemo TNFalfa. Pri obliki bolezni, ki je podobna revmatoidnemu artritisu, s simetrično prizadetostjo malih sklepov rok in stopal ter pri obliki, pri kateri so prizadeti končni sklepi prstov rok, se za temeljno zdravljenje v kombinaciji z nesteroidnimi antirevmatiki navadno odločimo že takoj na začetku, ob postavitvi diagnoze. Pri hudem sklepnem vnetju lahko bolniku poleg nesteroidnega antirevmatika in temeljnega zdravila prehodno predpišemo tudi glukokortikoid. Vsi bolniki, zdravljeni s temeljnimi zdravili, potrebujejo poleg rednih kontrol pri revmatologu in izbranem zdravniku tudi reden nadzor določenih laboratorijskih testov.

Kako poteka psoriatični artritis? revmatoidnemu artritisu, pri kateri so simetrično prizadeti mali sklepi rok in stopal, in za obliko, pri kateri so Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem bolezni spremenjeni hrbtenica in križno-medenični sklepi. Kako ugotavljamo psoriatični artritis? Diagnozo psoriatičnega artritisa postavimo na osnovi dokazane kožne luskavice in kroničnega vnetja sklepov, lahko tudi s prizadetostjo hrbtenice in križno-medeničnih sklepov (sakroiliakalnih sklepov) ali brez nje. Pri postavitvi diagnoze nam nekoliko pomagajo laboratorijski testi, saj so lahko prisotni kazalci vnetja in značilne rentgenološke spremembe. Posebnost te bolezni je tudi, da v krvi ne ugotavljamo pozitivnih testov na revmatoidne faktorje, gre torej za serološko negativno vnetno revmatično bolezen. POMNITE! Rentgenološke spremembe so odločilne pri postavitvi diagnoze psoriatičnega artritisa, zlasti pri posameznikih brez prepričljivih luskavičnih sprememb na koži ali nohtih. Ker je dokaz luskavičnih kožnih sprememb pri postavitvi diagnoze psoriatičnega artritisa pomemben in ker so le-te dostikrat skrite, jih moramo skrbno iskati. Natančno moramo pregledati nekatera področja, kot so lasišče, zunanji sluhovod, koža zadnjice, popek in dimlje. Kako zdravimo psoriatični artritis? Psoriatični artritis ni ozdravljiva bolezen, lahko pa jo z zdravili, ki jih danes uporabljamo, zadovoljivo umirimo in zavremo njeno napredovanje. POMNITE! Zdravila prve izbire pri zdravljenju psoriatičnega artritisa so

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

18

lahko uspešno zavremo njeno napredovanje. Praviloma psoriatični artritis ne povzroča hujših sklepnih sprememb in invalidnosti. POMNITE! Psoriatični artritis na srečo le pri 5 % bolnikov poteka zelo napredujoče in zaradi obsežnih kostnih razjed na malih sklepih rok in stopal povzroča hude


34. številka

Za prostor pod soncem

VAJE ZA ARTRITIS O pomenu vadbe za bolnike, ki obolevajo za različnimi tipi artritisa, smo že pisali. Spomnimo, da vadba pri artritisu pripomore k boljši gibljivosti sklepov, okrepijo se mišice, vezi okrog sklepov, kostno tkivo in hrustanec, izboljša se splošna dnevna fizična aktivnost, pridobimo na moči in energiji, okrepi se srce, počutje je boljše, pa tudi zadovoljstvo in samozavest sta neizmerno večja. Primerna vadba lahko prepreči nadaljnje poslabšanje sklepov in napredek bolezni. Predstavljamo vam nekaj preprostih vaj. Vsako ponovite 10 krat v dveh ponovitvah. Vaje za členke naredite najprej eno stran in nato drugo. 1. VRAT: UPOGIBANJE IN IZTEGOVANJE (FLEKSIJAEKSTENZIJA VRATU)  Usedemo se na stol, ramena so

sproščena in vzravnana. To je osnovni položaj.  Počasi nagnemo glavo nazaj, tako da pogledamo v strop.  Glavo nagnemo nazaj naprej v osnovno lego.  Nato glavo nagnemo še naprej, tako da se z brado dotaknemo telesa.  Nagib naj bo čim daljši, v zadnjem delu vratu boste čutili odličen razteg.

4. STATIČNA VAJA ZA STEGENSKO MIŠICO  Ležimo

na blazini, noge poravnamo v širini bokov.  Napnemo mišice na stegnu.  Če so mišice napete, vidimo premikanje pogačice na kolenu.  Zadržimo 6 sekund in mišico popustimo.  Nekaj trenutkov počivamo in enako ponovimo z drugo nogo. 5. STATIČNA VAJA ZA ZADNJICO  Ležimo na blazini, noge

2. VRAT: UPOGIBANJE VRATU VSTRAN (STRANSKA FLEKSIJA VRATU)  Sedimo ali stojimo. Ramena so sproščena in vzravnana. To je osnovni položaj.  Počasi glavo nagnemo tako, da gremo z ušesom proti ramenu.  Pazimo, da glave ne obračamo.  Glavo nagnemo nazaj v osnovno lego.  Enako ponovimo na drugo stran.

poravnamo v širini bokov.  Stisnemo mišice na zadnjici.  Če so mišice napete, preverimo tako, da položimo roke pod zadnjico in začutimo dvig mišice.  Zadržimo 6 sekund in mišico popustimo.  Nekaj trenutkov počivamo in enako ponovimo z drugo nogo.

3. KOLK IN KOLENO: UPOGIBANJE IN IZTEGOVANJE (FLEKSIJA-EKSTENZIJA KOLKA IN KOLENA)

6.

 Uležemo se na blazino, noge

poravnamo v širini bokov. To je osnovni položaj.  Dvignemo nogo tako, da jo upognemo v kolku in kolenu krati.  Koleno približamo prsim kolikor je le mogoče.  Počasi nogo iztegnemo nazaj in vrnemo v osnovni položaj.  Enako ponovimo z drugo nogo.

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

19

IZTEGOVANJE V KOLKU (EKSTENZIJA KOLKA)  Ležimo na trebuhu, roke so prosto ob telesu.  Dvignemo nogo navzgor in pazimo, da je ravna, noge ne pokrčimo v kolenu.  Počasi jo spustimo na tla.


34. številka

Za prostor pod soncem

VAJE ZA ARTRITIS  Enako ponovimo še z drugo nogo.

 Roko vrnemo v osnoven položaj in ponovimo še z

9. PRSTI NA NOGI: UPOGIBANJE IN IZTEGOVANJE (FLEKSIJAEKSTENZIJA PRSTOV NA NOGI)  Uležemo se na hrbet.  Prste upognemo navzdol.  Prste vrnemo v osnoven položaj.  Nato jih še iztegnemo navzgor (kot kaže slika).  Pazimo, da gležnja oz. pete ne premikamo.

drugo stranjo. 13. KOMOLEC: UPOGIBANJE IN IZTEGOVANJE (FLEKSIJA-EKSTENZIJA KOMOLCA)  Ležimo na tleh z rokami ob telesu.  Roko dvignemo tako, da jo upognemo v komolcu.  Upognemo kolikor gre proti ramenu.  Vrnemo se v osnovni položaj in ponovimo še drugo stran.

10. GLEŽENJ: UPOGIBANJE IN IZTEGOVANJE (FLEKSIJA-EKSTENZIJA GLEŽNJA)  Uležemo se na hrbet.  Potisnemo peto navzven in prste k sebi. Tako kot kaže slika.  Prste vrnemo v osnoven položaj.  Nato prste potisnemo čim bolj naprej (v špičko).  Hkrati čutimo tudi raztezanje mišic na mečih.

14. ZASUK PODLAHTI (PRONACIJASUPINACIJA PODLAHTI)  Roko upognemo v komolcu tako, da tvorimo kot 90°. Dlan je obrnjena vstran.  Zapestje zasukamo tako, da je dlan obrnjena stran od obraza.  Dlan zasukamo nazaj v osnovni položaj.  Nato jo še zasukamo tako, da je obrnjena v naš obraz.  Dlan obračamo kolikor le lahko. Ponovimo še z drugo roko.

11. RAMA: UPOGIBANJE IN IZTEGOVANJE (FLEKSIJAEKSTENZIJA RAMENA)  Uležemo se na hrbet, roke so ob telesu, dlani so obrnjene v tla. To je osnovni položaj.  Roko dvignemo v zrak tako, da je komolec poravnan. Komolca ne upogibamo.  Roko nato premikamo tako, da se dotakne tal.  Počasi jo vrnemo v osnovni položaj in ponovimo še z drugo roko.

15. ZAPESTJE: UPOGIBANJE IN IZTEGOVANJE (FLEKSIJAEKSTENZIJA ZAPESTJA)  Roko upognemo v komolcu tako, da tvorimo kot 90°.  Zapestje upognemo tako, da potisnemo prste naprej, kolikor je le možno.  Enako ponovimo, le da potiskamo zapestje nazaj.  Ponovimo na obe strani.

12. ODMIK RAMENA (ABDUKCIJA RAMENA)  Uležemo se na hrbet, roke so ob telesu, dlani so obrnjene v tla. To je osnovni položaj.  Ramena dvignemo vstran v odročenje. Tako kot kaže slika.  Roko obrnemo tako, da dlan gleda v strop.  Nato jo potiskamo navzgor tako, da je dlan v višini obraza oz. glave.

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

16. PRSTI NA ROKI K PALCU  Kazalec in palec upognemo tako, da se dotikata. Kot kaže slika.  Nato posebej,vsak naslednji, prst upognemo k palcu.  Vidimo krog. Ponovimo še na drugo stran. Vir: www.arthirits.org 20


34. številka

Za prostor pod soncem

Nad luskavico s pomočjo naravnih danosti KOŽNE BOLEZNI Psoriaza, pogovorno ji pravijo luskavica, je zelo pogosta kožna bolezen. Za njo oboli približno dva do tri odstotke prebivalstva v Evropi, podobni so tudi podatki o obolevnosti v Sloveniji. Bolezen zdravimo z zdravili, priporočljive pa so tudi alternativne metode zdravljenja s pomočjo termomineralnih voda v zdraviliščih. Luskavica je bolezen kože, ki se kronično ponavlja, vendar pa je za ohranjanje življenja nenevarna kožna bolezen. Gre za spremembe na koži, ki jih imenujemo vzbrsti. Slednji so ostro omejena območja, ki se vidno ločijo od zdrave kože. Ti vzbrsti so različnih oblik in velikosti. Pojavljajo se rdeče vnete plošče, prekrite z belkastosrebrnkastimi luskami. Poleg najpogostejše, navadne luskavice obstajajo še posebne, hude oblike - eritrodermična (psoriatično je spremenjena vsa koža na telesu), pustulozna (na močno vneti koži nastanejo mnogi gnojni mehurčki) in artropatična psoriaza (prizadeti so sklepi). Luskavica je imunološko posredovana bolezen. Sodobna znanstvena spoznanja opredeljujejo psoriazo kot T-celično posredovano vnetno obolenje kože. Imunske celice, Tpomagalke, inducirajo celične reakcije, ki pospešujejo razmnoževanje in nenormalno dozorevanje celic v povrhnjici kože. Procese spremljajo še vnetja in razmnoževanje drobnih krvnih žil v plasti kože, imenovani usnjica. Vpliv dednosti Znano je, da je nagnjenost k luskavici podedovana. Za razvoj luskavice je namreč nujna genetska predispozicija. Pojav oziroma izbruh luskavice pa sprožijo tako imenovani sprožilni dejavniki, kot so, denimo, nekatere vrste okužb, uživanje nekaterih vrst zdravil, alkoholizem, endokrini vplivi, poškodbe kože, stres in psihosocialni dejavniki. Hkrati pa druge vrste zunanjih dejavnikov (sonce, klima, terapijski posegi), bolezen izčistijo - povzročijo prehod iz jasno izražene, vidne (fenotipske) luskavice v latentno, skrito obliko, v tako imenovano genotipsko obliko. Individualno zdravljenje Vsakega bolnika z luskavico je treba posebej obravnavati in mu prilagoditi način zdravljenja. Vsaka terapija luskavice ima cilj zavreti prekomerno in pospešeno delitev epidermalnih celic in pomiriti vnetje kože. Kljub širokem spektru metod zdravljenja je treba torej za vsakega bolnika izbrati takšno vrsto terapije, ki je zanj najugodnejša in daje najboljše možne izide. Nasploh pa omenimo, da so za lokalno zdravljenje na voljo analogi vitamina D3, lokalni kortikosteroidi, katrani, lokalni retinoidi. Za zdravljenje zmernih do hudih oblik psoriaze uporabljamo umetna UV-obsevanja, pri zelo hudih primerih pa sistemsko terapijo z imunosupresivi, retinoidi in tudi biološka zdravila. Neželeni stranski učinki se pojavijo vselej, ko bolnik neko zdravilo uporablja dolgo časa (to terja stanje psoriatične

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

21

bolezni, ki je kronična in se ponavlja) in v velikih količinah. Termalno zdravljenje Želja zdravnika in bolnika v procesu zdravljenja je izboljšati stanje psoriaze, hkrati pa kožo odpočiti (zaradi vpliva kemičnih zdravil) ter razbremeniti, rehabilitirati organizem, pa tudi izboljšati bolnikovo psihično počutje. Za slednje pogosto priporočamo tudi alternativne metode zdravljenja. Te so naravne, neškodljive, preproste in človeku prijazne. Mednje med drugim sodi tudi zdravljenje z vodo - v zdraviliščih s termomineralno vodo (toplice, terme). Termomineralna voda je namreč dodatni naravni ugodni zunanji dejavnik pri zdravljenju luskavice. Termalna terapija obsega potapljanje bolnika v kad ali v bazen s termalno vodo. Termomineralna voda je naravna raztopina, ki nastaja v specifičnih geoloških pogojih in ima tri temeljne značilnosti: je naravna, bakteriološko čista in zdravilna. Vpliv termalnih voda Mehanizmi, s pomočjo katerih izboljšamo ali povsem pozdravimo širok spekter bolezni s termalno terapijo, še niso do potankosti pojasnjeni. Najverjetneje združujejo kemične, termalne, mehanične in imunomodulatorne učinke. Kemična stimulacija je v neposredni povezavi s kemično zgradbo in sestavo mineralnih voda. Omenimo, da žveplena voda preprečuje vnetje kože in ima keratoplastičen in antisrbečični efekt. Magnezij v termalni vodi ima antipsoriatični in antikancerogen efekt, ker pa povzroča razširitev žilja in povečanje volumna žil, znižuje tudi krvni tlak. Termalni vpliv termalnih voda na kožo pospešuje krvni obtok. Termalni stres ublaži bolečine. Ta protibolečinski učinek toplote izvira iz povišane serumske koncentracije endorfinov (tako imenovanih hormonov sreče), ki povzročajo tudi imunosupresivne učinke. Ko se kopamo v mineralni vodi ali peloidni kopeli, izloča koža značilne količine opioidnih peptidov, podobnih morfiju, ki zvišajo prag bolečine. Toplota pa preprečuje vnetje in ima torej tudi protivnetni učinek, ki je rezultat povečanega izločanja kortizola in kateholaminov. Znanstveniki domnevajo, da ima za organizem pomembno vlogo, glede imunoregulacije kože, tudi vpijanje oligo elementov iz mineralne vode. Slednje torej organizem dobi iz vode preko kože. Doslej so že potrdili pozitivne vplive nekaterih kopeli pri zdravljenju imunskih dermatoz, kot so luskavica, kontaktni alergijski in atopijski dermatitis. Izboljšanje stanja luskavice in atopijskega dermatitisa je najverjetneje povezano tudi z izpiranjem sprožilcev vnetja s prizadete kože. Pomembna sta še sproščanje in počitek v času termalne terapije, ki vplivata na izboljšanje imunskega sistema. Kopanje v termalni kopeli, bogati z minerali, se je ob zatem še terapiji z UV žarki (fototermalna terapija), izkazalo kot uspešno pri zdravljenju luskavice, saj mineralne vode pospešijo in izboljšajo učinek sončnih žarkov. Terapevtski termalni centri ustvarjajo ugodno ozračje in vplivajo na izboljšanje zdravja. Gre za dokaj preprost način zdravljenja ob strokovni pomoči in


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA OBALA PRENOVOLETNO SREČANJE

NAŠI ČLANI POROČAJO, DOPISUJEJO IN PESNIJO

V preteklem letu smo bili člani podružnice Obala, zadolženi za organizacijo pred novoletnega srečanja. S polno odgovornostjo smo pristopili k delu, saj smo našim gostom želeli predstaviti tudi kaj drugega kot le ples in zabavo. Osebna darila za goste, postavljena na mize, so predstavljali avtohtoni pridelki naše Istre. Stekleničke napolnjene z refoškom in malvazijo, tropinovcem in olivnim oljem so bile oblečene v ribiške »mreže«, ki

pa so vam življenje v obdobju po vojni. Te vasi so bile hudo revne, zato je bil vsak pridelek na kamniti Istrski zemlji zelo dragocen. Zato so žene iz teh krajev v košarah na glavah dnevno nosile v Trst, za tamkajšnjo gospodo, domače pridelke (kokoši, jajca …). Pešačile so od ranega jutra do poznega večera, da so nekaj zaslužile in si potem lahko privoščile kakšno ruto, ali »bundante« (spodnje hlače).

Sladica v stilu DPS za konec

In sta spregovorili … Najprej gospa Ažman in potem naša predsednica Dragica Dremelj simbolizirajo naše morje in ribiče Za izdelavo le teh se je pol leta trudila in jih ročno izdelala naša članica Nadja Kos. Dodali smo še drugi simbol naše obale – to je sonce, ki je prav tako delo pridnih rok gospe Marije Luša. Obema se najlepše zahvaljujemo. Ker denarja vedno manjka, smo se lotili zbiranja artiklov za srečelov. To nas je intenzivno zaposlilo za cele tri mesece. Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali najrazličnejše proizvode za srečelov in vsem našim članom, ki so delali na tem projektu.

Prednovoletno srečanje na Obali se je prevesilo v drugi del uspešne zabave in prijetnega druženja. Ugasnile so luči in v siju ognjemeta so iz kuhinje pripeljali torto v obliki drevesa z osmimi vasicami v zimski idili. To pa je dvignilo na noge vse, tudi zadnjega obiskovalca tega srečanja. Za povrh, pa je bila še torta z logotipom društva. Plesalo in zabavalo se je še pozno v noč, saj so zadnji udeleženci odšli iz Izole, ko je bila že nedelja. Za konec se zahvaljujem vsem udeležencem za tako velik odziv in rekordno udeležbo. Z vašim zadovoljstvom ste nam poplačali za ves trud, katerega smo vložili v to prireditev. Zahvala pa tudi vsem donatorjem, predvsem občini Izola in MO Koper, Zavarovalnici Triglav in Splošni plovbi Piran, in še vsem ostalim, ki ste nam omogočili tako prijetno in pestro prednovoletno srečanje. Zahvala gre tudi restavraciji San Simon in njihovemu osebju, za korektno sodelovanje in čudovito postrežbo.

Šavrinke ino Šavrini Naj predstavim še skupino Šavrink ino Šavrinov. Približali so nam življenje in delo v igri in pesmi, dela Slovenske Istre (področje Gračišča, Smokvice in Movraža), ki se imenuje šavrinsko področje. Predstavili

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

22

Naši cilji … Pomladiti društvo


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA OBALA * PISMO UPOKOJENKE FINANČNA KRIZA-REVŠČINA?!

NAŠI ČLANI POROČAJO, DOPISUJEJO IN PESNIJO

V današnjem času upokojenci, rojeni v petdesetih letih prejšnjega stoletja, mogoče ne vsi, a vsaj nekateri, se lahko vprašamo kaj je to revščina, kaj je to kriza. Naj vas spomnim, da smo v našem obdobju, glede na današnje razmere, vsi preživeli pravo revščino, pa o tem ni nihče govoril. Odraščali smo brez televizije, radio so imeli le nekateri, bogatejši. O telefonu in avtomobilu nismo niti sanjali, premožnejši so se peljali na izlet ali k maši še z boljšimi vozovi. Res je, da so že obstajali tudi avtomobili in motorji, vendar zelo redki. Otroci smo pasli krave, se igrali in podili po vaških trgih, okoliških gozdovih; zabavali smo se na svoj način, v stalnem stiku z delom in naravo. V šolo smo šli z dvema zvezkoma in knjigami, ki smo jih dobili od starejših bratov, ali celo sosedov, medtem ko smo prej zjutraj napasli živino. Kosilo nas je čakalo doma, saj starši niso hodili v službo, na mizi pa ni bilo mesa in raznih dobrot, za katere nismo niti sanjali, da bodo sploh kdaj obstajale. Lačni nismo bili. Čokolado in bombone smo mogoče videli za velike praznike. Piškote in potico smo spekli doma, a le za velike praznike. V trgovino pa smo šli le nekajkrat na leto. Nismo vedeli za kupljene igrače. Nič nam ni manjkalo, bili smo siti in tudi za silo oblečeni. Naše matere so, kljub celodnevnemu delu na travnikih in njivah, ponoči še šivale, perilo pa so prale enkrat tedensko. Pralo se je v potokih sredi zime, ko je bilo še dosti snega. Nihče ni imel več kot par oblačil, na katere smo znali tudi zelo paziti. Odraščali smo v drugem svetu, nihče ni govoril o revščini in krizi, imeli smo hrano in bili smo oblečeni, čeprav skromno, vendar nas ni zeblo. Greli smo se na domači kmečki peči in nikomur ni bilo težko prinesti v hišo naročje drv. VSI PA SMO BILI MED SEBOJ TUDI PRIJATELJI Že kot otroke so nas naučili delati in se ne le pritoževati za vsako malenkost. Hrane nismo smeli razmetavati in spoštovali smo kruh. Hrano so starši pridelali doma in jo tudi prodajali za preživetje, kar je bilo možno. Starši so nas že od malega naučili trdega dela in spoštovanja vseh vrednot, tudi denarja in materialnih dobrin. Ponavljam: NIHČE NI GOVORIL O REVŠČINI IN KRIZI Pravilo: VEČ KOT VASE IN NASE NE MOREŠ DATI. VREDNOTE PRIJATELJSTVA IN POMOČI SOČLOVEKU SO NESEBIČNO DELOVALE. To so bila pravila naših staršev, ki so bili rojeni na začetku prejšnjega stoletja in so do takrat preživeli še težje čase, v katerih so se naučili pobrati oz. zaslužiti denar, za katerega so rekli, da raste na vsakem drevesu in na vsaki njivi, le pobrati ga je treba. Premisli - kje rastejo jabolka in kje raste solata. To vse je denar. Zasluži ga, če ga potrebuješ. Napredek v preteklih petdeset ali šestdeset let nas je pripeljal v krizo, katero smo si posredno ustvarili sami. Pohlep po bogastvu, tekma s časom in gonja za materialnimi dobrinami, so med nami pokopali realne vrednote človeštva. Ne znamo več živeti brez televizorja v vsaki sobi, telefona in vsak svojega mobitela, tople vode na vsaki pipi, računalnika - interneta, vsak svojega avtomobila in oblačil,

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

23

ki morajo biti po zadnji modi. Otroci ne cenijo več nobene igrače, vsega je preveč. Hrana ni več nikakršna vrednota, nad njo se zmrdujemo, ker nam nič več ni dobro, kruh najdemo tudi v kontejnerjih za smeti. To ne gre skupaj? Vsega je preveč. govorimo pa o veliki krizi!! In če vsega tega nimamo, smo v veliki krizi - revščini - pri tem pa pozabimo na stroške, katere smo si posledično ustvarili sami, s svojim načinom življenja in zahtevami. Vse to se plača! Za primer, računi nekoč: elektrika in voda. In danes: elektrika, voda, komunala, RTV naročnina, časopisi, revije, telefon, mobitel - vsaj 3x, kozmetičarka, dopusti poleti in pozimi, avto (bencin, tehnični pregledi, vinjete, vzdrževanja, zavarovanja), pa še in še ...! Otroci so zaščiteni. Že od rojstva dalje oni ukazujejo staršem, vzgojiteljici v vrtcu, in učiteljici v šoli. Ko nekdo od njih takemu otroku nekaj ukaže, ali mogoče zahteva malo poslušnosti, je za to tudi kaznovan. Bog ne daj, da bi otrok v današnjem času doma tudi kaj naredil, to pa je že izrabljanje. Zaradi norije za čim boljšim zaslužkom, ni več zdravih med sosedskih odnosov. Sicer pa se med seboj niti ne poznamo, od pomanjkanja časa se komaj še pozdravljamo ob snidenju. Nikoli pa se ne pozabimo informirati o tem, kaj sosed ima, da ne bi imel slučajno, nekaj več, kot mi. Zato je vse več osamljenih starejših, in bolnih mlajših ljudi, in kdo ve, kaj nas še čaka. Umrle so človeške vrednote. Ko poslušam, gledam in berem o družinah in o ljudeh okoli sebe, ki jokajo in stokajo, kako se pri nas težko živi, sem dobila navdih za to pisanje. Vidim pa, da nihče sam prav nič ne ukrene, da bi svoje stanje spremenil. Izvzeti so tu bolni in starejši, dela nezmožni. Pozabljamo, da imamo okoli sebe v Sloveniji še dosti neobdelane zemlje, pa primimo kdaj še za motiko. Videli boste, da ni to nič nečastnega. Tako lahko pridelamo del hrane tudi doma. Naučimo se tudi, da ne bo konec sveta, če ne boste šli vsak dan v trgovino. Vedno se najde doma toliko hrane, da brez težav, vsaj en teden preživite brez trgovine. Če boste pričeli s takimi koraki, boste presenečeni, kaj vse že imate doma, in poleg tega boste končno počistili hladilnik, in v štirinajstih dneh tudi shrambo. Ne vemo še kaj nas čaka, zato pravim, da je bolje biti pripravljen, znati delati, in tudi nekaj pridelati, skratka znati preživeti. V časih, ko smo mi odraščali, smo bili »bogati«, ker smo imeli hrano in obleko. Naši starši so nas naučili človeških in moralnih vrednot, zato ne pozabite in ne sramujte se kmečkega otroštva, saj vsi izhajamo iz istih ali podobnih razmer. Povejte otrokom in vnukom, če je možno jim tudi pokažite kaj in kako, da bodo v obdobju »krize« lažje preživeli. V mestih pa odprite oči in poglejte okrog sebe, začudeni boste, ko boste ugotovili, koliko ljudi je osamljenih, kljub množicam, katere bežijo mimo njih. Spoznali boste soseda, kateri vas potrebuje. Ljudje živijo drug mimo drugega in nekateri si želijo le delček vaše pozornosti, pa tega ne opazite. Zakaj? Zato, ker smo preveč zaverovani v svojo »revščino«. Bogastvo ni le v denarju in materialnih dobrinah. Bogastvo je lahko tudi v duši in odnosu do sočloveka.


34. številka

Za prostor pod soncem

NAŠI ČLANI POROČAJO, DOPISUJEJO IN PESNIJO

PODRUŽNICA LJUBLJANA NA IZLETU V VIŠNJI GORI

Naš član Joško Hrovat nas je povabil na ogled enega najstarejših slovenskih mest - Višnje gore. Po prijetni vožnji z vlakom in "slavnostnem" sprejemu na železniški postaji, smo se okrepčali na vrtu gostilne Šerek. Prijazni vodič Pavel Groznik nam je razkazal staro mesto in skoraj za vsako hišo je povedal kaj zanimivega. Ogledali smo si še Koške slapove in bili dobro postreženi

na kmečkem turizmu pri Habjanu. Spekli so nam tudi gobe dežnikarice (marele), ki smo jih nabrali med potjo. Veseli in zadovoljni smo se z vlakom vrnili v Ljubljano in skupaj zaključili prelep sobotni dan, v restavraciji pri železniški postaji. Škoda, da nas je bilo samo 16. Joško pa nas je že povabil spomladi na ogled Muljave in pričakuje

PODRUŽNICA ZASAVJE SANKANJE V DOLU PRI LAŠKEM, 23.01.2010 Že kar nekaj let se člani Zasavske podružnice DPS v zimskem času malo pozabavamo tudi na snegu. V letošnjem letu smo to izvedli pri naši članici Silvi, ki nas je povabila na njen novi dom v Dolu pri Laškem. Da je lokacija prava, smo preverili že v lanskem letu, ko je bilo nekoliko manj snega. Na povabilo se je odzvalo 14 članov in vsi smo se zdrenjali v njenem majhnem dnevnem prostoru, kjer nam je za dobrodošlico ponudila obilno malico in pijačo po izbiri. Pri jedi nam seveda ni bilo prav nič dolgčas, saj nas je zabavala naša Majda, ki nam je pripovedovala o dogodivščinah z domačega telefona. Končno pa smo se le odpravili ven na sneg, in sicer na bližnje pobočje primerno za sankanje. Snega je bilo kar precej in tudi dovolj zmrznjena podlaga, ki je omogočila uspešno sankanje s klasičnimi lesenimi sankami. Imeli pa smo s seboj še nekaj PVC vreč in ene prav posebne sanke, ki jih je izdelal naš Marjan iz Radeč. Seveda smo vsi preizkusili vse načine sankanja in se pri tem kar pošteno razgibali in utrudili. Ob vrnitvi k Silvi smo se zaustavili tudi ob mreži, kjer so nas pričakali domači damjaki, ki so z veseljem jedli iz rok naši predsednici Jolandi. Ob zaključku smo se ponovno zgnetli v dnevnem prostoru, kjer smo nadaljevali z uživanjem domačih dobrot in poslušanjem domislic soseda iz nasprotnega hriba. Pred zaključkom smo srečanje popestrili še z domačo pesmijo. Miha

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

24


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA GORENJSKA

NAŠI ČLANI POROČAJO, DOPISUJEJO IN PESNIJO

ŽIVLJENJSKA ZGODBA Špela je bilo simpatično dekle pri osemnajstih. Imela je dolge, svetle lase in modre oči, v katere se je ujel marsikateri fantovski pogled, a pravega še ni srečala. Tisto pomlad je spoznala Andreja. Kmalu je začutila, da do njega čuti nekaj več. Očaral jo je s simpatičnim nasmehom in optimizmom, bil je vedno nasmejan in dobre volje, ob njem so vse težave postale nepomembne. Bilo je malo po velikonočnih praznikih, ko se je zjutraj zbudila in ugotovila, da je njeno telo posuto z drobnimi rdečimi pikicami. Menila je, da je pojedla preveč prazničnih dobrot, ko pa se stanje le ni izboljšalo, je odšla k zdravniku. Ta ji je na hitro postavil diagnozo »psoriasis vulgaris«, povedal, da se te bolezni ne bo znebila do konca življenja, da je lahko tudi dedna in da naj se z njo kar sprijazni. Napisal je še napotnico za dermatologa in to je bilo vse. Špeli se je sesul svet. Kako je tisti dan prišla domov, ni vedela. Zaprla se je v svojo sobo in jokala, jokala ... Andrej jo je klical, a se ni želela pogovarjati z njim. Čutila je, da je vsega konec, saj taka res ne more pred njegove oči. Pomislila je, da bi bilo najbolje končati to bedno življenje. Dermatolog jo je poslal v bolnišnico v Ljubljano. Tam so jo vsak dan mazali in obsevali, tako da je koža kmalu postala manj obolela. Andrej se ni mogel sprijazniti s tem, da ga Špela ne želi videti, zato ji je vsak dan telefoniral in prosil, če jo lahko obišče. Ni se želela srečati z njim, sram jo je bilo, da bi jo videl takšno. Andrej je kljub temu prišel - s širokim nasmehom jo je objel in poljubil. Rekel je, da jo ima zelo rad in da nekaj sprememb na koži ne more vplivati na njuno življenje. Spet ji je vlil nekaj veselja do življenja in počasi je začela verjeti, da res ni vse tako zelo hudo. Prihajal je vsak dan, skupaj sta posedala ob Ljubljanici in delala načrte za prihodnost. Pregovoril jo je, da gresta poleti skupaj na morje, saj bo to del zdravljenja, pa še skupaj bosta. Preživela sta čudovite skupne počitnice v majhni obmorski vasici. Na plažo sta odhajala na oddaljene skale, kjer sta bila sama in gola. Špeli se je stanje na koži zelo izboljšalo, nič več ni bila zagrenjena, spet se je veselila življenja. Z Andrejem sta se veliko pogovarjala, z njegovo pomočjo je ugotovila, da luskavica ni nekaj strašnega, ampak bolezen, za katero se ne umre, pač pa jo je treba sproti zdraviti, zdravljenje pa je lahko tudi zelo prijetno in zabavno. Zelo sta se zbližala in Andrej je rekel, da jo ima iskreno rad in si ne predstavlja življenja brez nje. Tudi ona je čutila enako. Počitnice so minile in v začetku jeseni je Špela ugotovila, da bo postala mamica. Andrej je bil novice nepopisno vesel. Kot majhen

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

25

otrok jo je stiskal k sebi in jo obsul s poljubi. »Večje sreče si ne znam predstavljati«, je rekel. Bila je lepa nevesta, čipke in volančki so prekrili njen trebušček, v katerem je že živahno brcal otročiček. V maju je Špela rodila zdravega dečka. Malo jo je sicer skrbelo, da ne bi podedoval njene bolezni, a ob pogledu na zdravega dojenčka ni več pomislila na to. Špela se je navadila živeti z luskavico, Andrej in njuni trije otroci niso posvečali temu kakšne posebne pozornosti, bili so celo veseli, da so večkrat odšli skupaj z mamico v toplice ali na počitnice na morje. »Kako lepo je življenje!« - je rekla Špela, ko sta z Andrejem sedela na skali, se držala za roke in gledala svoje otroke, ki so zidali gradove iz mivke.

MARIJA JAKOPIN

Pomladni utrinek Pojdi z mano na poljano, da počakava pomlad. Sedla bova na sončni breg, kjer teloh je prerasel sneg. Primi me za roko in objemi me močno, da zadiham svežo pomlad. Ne boj se reči: imam te rad

En fotografski dokument z letošnjega občnega zbora podružnice. Predsednik podaja poročilo za minulo leto


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA NOTRANJSKA OBČNI ZBOR NOTRANJSKE PODRUŽNICE – TOKRAT Z NAJVIŠJIMI PREDSTAVNIKI DPS

NAŠI ČLANI POROČAJO, DOPISUJEJO IN PESNIJO

Letni občni zbor naše podružnice je potekal 23. januarja 2010 v prostorih Okrepčevalnice Marta v Pivki. Naj vam v nekaj besedah predstavimo Pivko in njeno okolico. Pivka z okolico – zakraselo Zgornjo Pivko, gozdnatimi Javorniki, Snežnikom na obrobju, Košansko dolino in dolino Reke – je zanimiva pokrajina za vse, ki jih prevzema želja po potepanjih in novih odkrivanjih. Tu izvira kraška ponikalnica Pivka, ki je ustvarila Postojnsko jamo, tu so značilna kraška jezera, med katerimi sta največji Petelinjsko in Palško. Dobri dve uri hoda od Petelinjskega jezera se dviguje Krpanova Sveta Trojica z razvalinami božjepotne cerkve. Pivka (554 m) je središče nove občine z istim imenom. V svoji več kot sedemstoletni zgodovini je imel kraj več imen. Prvotno ime kraja je bilo Šempeter pri Pivki in je prvič omenjeno v listini oglejskega patriarha Petra Gere leta 1300. Območje Zgornje Pivke je bilo naseljeno že v kameni dobi, o čemer priča najdišče Parska Golobina. Pivčani in okoličani so se v preteklosti ukvarjali s poljedelstvom, ovčerejo, gozdarjenjem, imeli so številne žage in mline. Do prihoda železnice je cvetelo tudi furmanstvo. Prihod južne železnice 1857. leta, ki je povezovala Dunaj in Trst, je kraju prinesel nov razvoj. Z zgraditvijo odcepa železniške proge proti Reki je takratni Šempeter na Krasu postal pomembno železniško križišče v srednji Evropi. Razvila se je lesno predelovalna industrija, ki je še danes najpomembnejša panoga v občini. Njen nosilec je tovarna Javor. V Košanski dolini se je po drugi svetovni vojni razvilo perutninarstvo. V zadnjih letih ponovno oživlja ovčereja, v Košanski dolini in na obrobju Brkinov, pa tudi sadjarstvo. Pivka postaja kot občinsko središče pomemben kraj, ki z okolico popotniku nudi številne kulturne, športne in rekreacijske prireditve. Gozdovi, kraške globeli, rodovitna polja in travniki ter čudovita presihajoča jezera nudijo obiskovalcu učno uro doživetij Krasa. Za dobro počutje obiskovalca poskrbijo v številnih domačih gostilnah. Občni zbor se je pričel s pozdravom in otvoritvijo naše predsednice. Po izvolitvi delovnega predsedstva je občni zbor potekal po dnevnem redu. Predsednica je podala vsa poročila o delu podružnice v letu 2009. Iz poročil je razvidno, da je delo podružnice potekalo dobro, vendar je zaznati nekatere pomanjkljivosti, predvsem slaba udeležba članstva na sestankih,

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

26

predavanjih, srečanjih, planinskih pohodih in še kaj bi se našlo. Za pomoč bolnim in starejšim članom bo treba pridobiti sezname članov, ki so te pomoči potrebni. Da bomo na področju vključevanja mladih v naše vrste naredili korak naprej, je bil v operativni odbor podružnice izvoljen mlajši član, Drožina Kristjan. V razpravo so se vključili naši člani s številnimi vprašanji. Tokrat smo največ odgovorov dobili s strani vabljenih gostov, in sicer predsednice DPS Dragice Dremelj in strokovnega sodelavca DPS Franca Jamnika, ki sta nas počastila s svojo prisotnostjo. Tako smo iz prve roke dobili odgovore o stanju apartmajev, novi članski izkaznici, obnovitveni rehabilitaciji. Opozorjeni smo bili, da uporabniki apartmajev ne skrbijo dovolj za vzdrževanja apartmajev, prav tako pa nekateri člani predhodno zapuščajo obnovitveno rehabilitacijo. Predsednica DPS nam je tudi povedala, koliko truda je treba vložiti pri pridobivanju sredstev ter dogovarjanju o cenah storitev v zdraviliščih. Franc Jamnik pa nas je spomnil na izpolnitev ankete, ki smo jo dobili vsi člani. Predsednica naše podružnice nam je predstavila pravilnik o obnovitveni rehabilitaciji in pravilnik o članski izkaznici ter nas seznanila o samoplačniškem zdravljenju na Lošinju in Ivanič gradu. Sprejeli smo program dela in finančni načrt za leto 2010. Sledila je zahvala predsednice vsem, ki so se udeležili občnega zbora, posebno še gostoma DPS. Okrepčali smo se z okusno hrano Okrepčevalnice Marta in smo ob klepetu z mislimi že potovali po znamenitostih Pivke, kjer si ogledujemo muzejsko in turistično središče, Park vojaške zgodovine Pivka, turistične kmetije, vrsto zgodovinskih in sakralnih objektov, naravne in druge lepote. Lepo vabljeni. Za vsakega se bo kaj našlo. Povezujmo se med seboj in se ne ločujmo ter se bogatimo z našo različnostjo, kajti majhne stvari včasih


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA SEVERNA PRIMORSKA ne pomenijo veliko - ampak pomenijo vse. Branko Božič Tokrat predstavljamo občino Miren – Kostanjevica z grbom in kratek prispevek tam živečih članov, sorodnikov - naših prijateljev:

NAŠI ČLANI POROČAJO, DOPISUJEJO IN PESNIJO

Za pomoč sem zaprosil našo dolgoletno članico Milanič Ivanko, občanko prelepe Kraške gručaste vasi, ki je bila obnovljena po 1. svetovni vojni po načrtu znamenitega arhitekta Maksa Fabiania. Kot nam je zaupala, je rojena v prelepi mali Belokranjski vasici Božič vrh, kjer je preživljala težko mladost, pretežko, da bi jo danes razumeli. Željna dela, samostojnosti in boljšega zaslužka, je s težkim srcem odšla, komaj 17 letna, od doma. Kmalu se je »srečala« še s težjo resnico »luskavico«, ki jo vztrajno spremlja do današnjih dni, že kakšnih 40 let. Kam vse segajo spomini? Danes ve, da jo je podedovala po mami, takrat tega ni razumela. » Je mogoče Božja kazen ali znamenje« se je spraševala, a odgovora od nikjer in ga še danes nima, mi zaupa Ivanka, prizadeta od bolezni, a vendar vesela. No, ko sem se doselila v Opatje selo in z Borisom uredila življenje, sem se morala tudi o teh krajih nekaj poučiti, da me »vzamejo« za svojo. Začelo se je z učenjem (poslušanjem) starejših in dobrih ljudi, domačinov. Delo za preživetje in skrb za družino je bilo na prvem mestu. Kmalu sem spoznala, da se tudi tu mleko in med ne bosta cedila. Pred 1. svetovno vojno in po njej je bilo Opatje selo središče občine, sedaj ni več. Tu so potekali hudi boji v okviru Soške fronte. Vas je bila v celoti porušena, ljudje pa so se razselili in ubogo kraško krajino še dodatno

osiromašeno zapustili. Samo kamenja ni primanjkovalo Preživeli povratniki in begunci so se vrnili in vztrajali pri obnovi vasi in polj. Delali so tudi v tujini, saj je bila zemlja siromašna. Zatem so prišli še hujši časi, ko je bilo Opatje selo ograjeno z bodečo žico. Sčasoma se je vse uredilo in vas je oživela. Tako vas sem jaz spoznala, a vse drugo so mi povedali vaščani. Pred tem mislila, da sem jaz doživela najhujše, pa ni tako. Vsak čas ima svoje težave. Za vse velja: spomini so večni, a tudi bolijo. Še ime so mi dali Primorci, »Džovana bodi«, so mi rekli. Tudi to sem preživela. »Znamenito jed« špargeljni, šparogi in ne vem več kako še jo imenujemo, sem se morala naučiti, saj je to odlična jed za skromne ljudi, ki so jo pripravljali že od davnin. Receptov je več kot preveč, vsaka hiša ima svojo skrivnost, glavni pa so divji kraški špargeljni, vse ostalo pa ni umetnost ... je nadaljevala. Ja kaj pa naša »spremljevalka« sem povprašal Ivanko, da v kuho preveč ne zaideva? Pa počasi nadaljuje: »Zdravljenje sem začela z različnimi mazili, tako kot marsikateri med nami, a ta mi niso nič pomagala, leta je to trajalo. Obiskovala sem tudi zdravilišča in razne terapije v ambulanti Nova Gorica. Učinki so bili kratkotrajni, največ 14 dni, potem pa je bilo stanje isto ali še slabše. Leta so minevala. Pred dvema letoma sem obiskala, na srečo, profesorja dr. Lundra, iz dermatološke ambulante Ljubljana. Začetno zdravljenje je bilo brezuspešno, še slabše je bilo, nato smo pričeli z novimi zdravili in po njih je vse izginilo. Izkoriščam to priložnost in se mu najlepše zahvaljujem za uspešno zdravljenje.« Hvala Ivanki za osebno izpoved. Prostora zmanjkuje; strinjava pa se v tem: Ma niti bolezen ni najvažnejša,

Foto dokumentacija letošnjega občnega zbora podružnice Severna Primorska v Črničah, kjer so med drugim opravili tudi volitve. Novi - stari predsednik Iztok Čebohin, se zahvaljuje za izkazano zaupanje.

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

27


34. številka

Za prostor pod soncem

PODRUŽNICA SEVERNA PRIMORSKA

NAŠI ČLANI POROČAJO, DOPISUJEJO IN PESNIJO

SKUPINA ZA SAMOPOMOČ

PSIHOTERAPIJA

V začetku novembra je v naši podružnici začela z delom skupina za samopomoč, pod vodstvom ge. Dušanke Janša, psihoterapevtke in predsednice društva Vizija. Ko smo se začeli intenzivno pripravljati in iskati člane za skupino, smo imeli kar nekaj problemov, po sistemu »marjetice bi - ne bi«. V podružnici so me izbrali za vodjo skupine, kar sem z veseljem in z vso odgovornostjo sprejela. Moj pristop v skupino naj bi bil »deloven«, vsaj tako sem takrat mislila, a sem se krepko zmotila. Zakaj? Vsi mislimo, da so naši problemi samo »naši«. Problemi niso samo v družini, društvu, okolici itd …, problemi so povsod; če ti jih kdo zna predstaviti in razložiti, jih lažje sprejemaš in greš skozi življenje. Prav to pa zna Dušanka. V imenu vseh udeleženk se ji prav lepo zahvaljujem. Veliko smo se naučile in pridobile napotke za nadalje življenje, za kar smo ji neizmerno hvaležne. Če bomo uporabile v življenju le delček njenega znanja, smo, dosegle veliko. Slovo je bilo težko, in danes po nekaj mesecih, ko pišem ta prispevek, me je poklicala Dušanka, ker jo je »tako po žensko« zanimalo, kako so vse ostale udeleženke skupine. Mar ni lepo, ko veš, da imamo ob sebi dobro psihoterapevtko in ne nazadnje tudi prijateljico, kar je v današnjem času zelo težko imeti. DUŠANKA HVALA! Skupina je imela srečanja v zgodovinsko znanem Vipavskem Križu v Galeriji, vsako sredo. Hvala Krajevni skupnosti in g Marjanu Brataševcu, ker nam je odpiral in ogreval prostor pred začetkom srečanj. Posebno se zahvaljujemo tudi podžupanu Občine Ajdovščina, g. Borutu Koloiniju, ki nam je priskrbel ta prostor, brezplačno. Udeleženke srečanj bi se ob tej priložnosti zahvalile tudi DPS in podružnici S. Primorska, ki je omogočila izvedbo tega programa ter našemu predsedniku podružnice g. Iztoku Čebohinu. Irena Vidmar

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

28

Smo se na sestanku odločili, da k psihoterapiji bi hodili. Člane vse smo obvestili, kje, kdaj bomo se dobili. Smo prvo sredo komaj pričakali, da smo psihologinjo spoznali. Ji Duška Janša je ime, z nami delila izkušnje je vse. Med nami se je dobro počutila, nam je s svojim čutom potrdila. Zgodba vsaka bila je zanimiva, se je tudi kakšna solza potočila. Problemov skupaj veliko rešili in se veliko za življenje naučili. Skupne ure so prehitro minile, z nasveti življenje spremenile Zadnjo uro smo veselje delile, ker bomo se kmalu spet dobile. Naj na koncu vam povem, Duška reši vsak problem! Bunc Marjetka


34. številka

Za prostor pod soncem

ODPIRAMO NOVO RUBRIKO - Meni je pomagalo

MENI JE POMAGALO Eden najboljših virov informacij o zdravljenju luskavice so nedvomno psoriatiki sami. Ker gre za kronično bolezen, vsak posameznik v času življenja prehodi najrazličnejša obdobja, od začetnih psiholoških travm, iskanju ustreznega zdravila, testiranj najrazličnejših medikamentov iz vseh koncev sveta. Gre tudi za poskuse uvajanja najrazličnejših metod in postopkov. DPS želi od svojih članov pridobiti čim več zgodb in zgodbic, ki zajemajo v glavnem tiste postopke in uporabe medikamentov, ki vam jih ni predpisal dermatolog. Tu imamo v mislih razna domača zdravila in maže, pa kakšne tablete dobljene iz tujine. Vaše prispevke bomo razvrstili v eno od spodnjih kategorij in počasi ustvarjali zanimivo zbirko.  Alternativni pristopi  Skrb za roke, noge in nohte  Skrb za vašo kožo  Ukvarjanje s srbenjem  Dietni nasveti  Zdravo življenje  Zelišča in prehranski dodatki  Kopeli  Vlaženje kože  Fototerapija  Lokalna mazila  Psoriatični artritis  Negovanje lasišča - nasveti in izdelki  Sistemsko zdravljenje  Katranski proizvodi  Naravno sončenje  Razno Da boste malo lažje pričeli s pisanjem, vam v nadaljevanju podajam še nekaj opornih navedb uporabe najrazličnejših alternativnih metod, medikamentov, postopkov, ki ste jih napisali v

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

29

raziskovalni anketi leta 2007: Homeopatija, kreme, čaji, katranski preparati, žele od petroleja, uravnavanje PH-ja, ribje olje, žveplov puder, sprememba življenjskega sloga, mleček od osata, paradižnikov sok, cinkov oksid, post, mrtvo morje, tahebo čaj, kopeli s sodo bikarbono, meditacije, taichi, alge, omega 3,6,9, kopeli, masaže, kapljice, dieta, phitoskin mast, prana terapija, meditacija, makrobiotična prehrana, zeliščne kopeli, akupunktura, ognjičevo mazilo, aloja mazilo, zelišča, joga, česen, morje, šentjanževka v olivnem olju, soli, ločevanje hrane, polaganje rok, oligo-minerali, resonanca, reiki, urino terapija, morska sol, rastlinska mazila, energetska sol, bioterapija ... Pišite in zaupajte nam vaše zgodbe. Iščemo pa tudi urednika te nove rubrike. Če vas to veseli, se nam javite in pripravljali boste gradivo za rubriko »MENI JE POMAGALO«, ki ji bomo v naslednji številki odmerili vsaj dve strani. Prispevke pošiljajte, če se le da v elektronski obliki, na naslov: info@drustvo-psoriatikov.si, s pripisom za rubriko MENI JE POMAGALO. Pričakujemo zanimive in duhovite sestavke, ki jih lahko podkrepite tudi s kakšno fotografijo Vse zanimive, poučne, lahko pa tudi malo šaljive zgodbice bomo objavili. .

Rubrika bo opremljena še s spodnjim pripisom: Izključitev odgovornosti Informacije podane v zgodbah so nepreverjene in predstavljajo zgolj izkušnje posameznikov. Kakršnekoli navedbe ne nadomeščajo nasvetov zdravnikov, farmacevtov in strokovnjakov. Društvo psoriatikov Slovenije priporoča, da se pred začetkom kakršnegakoli zdravljenja luskavice ali psoriatičnega artritisa, posvetujete z dermatologom ali vašim izbranim zdravnikom.


34. številka

Za prostor pod soncem

Umetnost dobrega počutja Če nočeš biti bolan ... govori o svojih občutjih. Čustva in občutja, ki so skrita in zatrta se končajo z boleznijo: gastritisom, razjedo, ledveno in hrbtenično bolečino. Zatiranje čustev skozi dolgo dobo se lahko konča z rakom. Pojdite torej k svojemu prijatelju, delite z njim svoje občutke in “skrivnosti”, svoje napake! Pogovor, izpoved, beseda so močna zdravila in izvrstno zdravljenje!

Če nočeš biti bolan ... se odloči. Neodločen človek dvomi, je zaskrbljen in v stiski. Neodločnost kopiči probleme, skrbi in napadalnost. Vsa človeška zgodovina temelji na odločitvah. Odločitev pomeni znati se odpovedati, izgubiti prednosti in vrednote, da bi dobili druge. Neodločni ljudje so žrtve želodčnih težav, živčnih bolečin in težav s kožo.

Če nočeš biti bolan ... poišči rešitve.

Pisma in novice iz svetovnega spleta

Nezadovoljni ne iščejo rešitev in povečujejo probleme. Ljubše jim je negodovanje, čenče, črnogledost. Boljše je, če uprasnete vžigalico, kot da obžalujete temo. Čebela je majhna, izdeluje pa eno najslajših snovi, ki obstajajo. Smo, kar mislimo. Negativne misli tvorijo negativno energijo, ki se sprevrača v bolezen.

Če nočeš biti bolan ... ne živi po videzih. Kdor skriva resničnost, se pretvarja, se postavlja in vedno hoče dajati videz dobrega počutja. Hoče, da ga vidijo popolnega, neprizadetega in breztežnega, vendar nosi tono teže. Bronasti kip z nogami iz gline. Nič ni slabšega za zdravje kot živeti po videzih in pročeljih. To so ljudje z mnogo ličila in šibkimi koreninami. Njihova usoda so zdravila, bolnišnice in bolečina.

Če nočeš biti bolan ... sprejmi. Zavračanje sprejemanja in pomanjkanje samozavesti nas odtujujeta. Biti eno sam s seboj je srčika zdravega življenja. Kdor ne sprejema tega, postane zavisten in ljubosumen oponašalec, prostaško tekmovalen in razdiralen. Sprejmi, da boš sprejet in sprejemaj tudi kritike. To je modrost, razum in zdravilo.

Če nočeš biti bolan ... zaupaj. Kdor ne zaupa, se ne sporazumeva, ni odkrit, nima odnosov in ne zmore globokih in trdnih vezi in ne pozna pravega prijateljstva. Brez zaupljivosti ni odnosa in razmerja. Nezaupanje je pomanjkanje vere vase in vere v druge.

Če nočeš biti bolan ... ne živi žalostno. Razpoloženje, smeh, počitek in sreča dajejo zdravju nov sijaj in prinašajo dolgo življenje. Srečen človek ima dar, da izboljša svojo okolico, kjerkoli živi. “Dobra volja nas rešuje pred zdravnikovimi rokami”. Sreča je zdravje in zdravljenje.

Seznani s tem tudi svoje prijatelje, da ne bodo zboleli

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

30


34. številka

Za prostor pod soncem

VRTILJAK ZDRAVIL Vrtiljak zdravil Zdravniki in farmacevti med vami zelo dobro vedo, kaj je »vrtiljak zdravil«. To je vrtiljak, na katerem se ni preveč priporočljivo znajti, kajti, ko si enkrat na njem, je sila težko izstopiti. S starostjo vrtiljak postaja vse bolj nevaren, pogost in nor.

Pisma in novice iz svetovnega spleta

Vzemimo na primer Janeza. Janez je dokaj zdrav 50letnik, ki nima posebnih zdravstvenih težav. Na sistematskem zdravniškem pregledu pove zdravniku, da mu včasih malce ponagaja prebava … in zdravnik mu napiše recept za zdravilo famotidin, ki »pomaga« proti slabi prebavi. Na videz povsem nedolžno zdravilo. Toda Janez žal ne ve, da famotidin povzroča bolečine v sklepih. Slednje postajajo vedno hujše in vse bolj moteče, zato začne Janez jemati paracetamol, da si bolečine olajša. Tudi paracetamol se mu zdi docela nenevaren, saj je na voljo brez recepta. Še vedno pa se počuti slabo oziroma se zdaj počuti še slabše. Postane depresiven, kar je prav tako stranski učinek famotidina. Toda Janez tega ne ve. Prav tako je stranski učinek famotidina to, da mu nenadoma začnejo rasti prsi, težave pa ima tudi s potenco. To dvoje njegove depresije zagotovo ne olajša. Janez, ki je z razpoloženjem vse bolj na psu, prebere, kako zelo zdravo naj bi bilo rdeče vino. Zato vsak dan pri večerji zvrne kakšen kozarček, včasih pa še pri kosilu. Zakaj bi si vino omejeval, če je pa zdravo? Pa še razpoloženje mu popravi. Vendar pa se Janez ne zaveda, da paracetamol v kombinaciji z alkoholom lahko hudo poškoduje jetra. Poleg tega so njegova jetra močno obremenjena že zaradi prvega zdravila, famotidina, tako da se te poškodbe kaj hitro spreminjajo v kronične. Jetra so sicer organ, ki se izjemno hitro obnavlja in je v nekaj tednih že popolnoma regeneriran. Vendar tudi jetra ne zmorejo delati čudežev, če morajo nenehno razgrajevati tuje sintetične snovi in alkohol. Zato jetra (ki opravljajo v telesu nad 400 funkcij) v tem stanju nenehnega stresa kmalu omagajo in prenehajo učinkovito izvajati detoksifikacijo organizma. Posledice so takojšnje in uničujoče, zlasti za imunski sistem. Janezovo telo, ki ne zmore več presnavljati strupov, postane nemočna tarča raznih okužb. Zato mu zdravnik predpiše antibiotike. Antibiotiki zadajo Janezu najhujši udarec od vseh, saj mu

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

31

dokončno sesujejo že tako načeti imunski sistem. Obenem poškodujejo tudi njegova prebavila ter omogočijo razrast kandide. Zdaj ima Janez žal tudi že kronično vnetje sinusov; zanj mu zdravnik predpiše zdravilo proti alergijam - antihistaminik, katerega neželeni stranski učinek pa je, da Janez kmalu postane tudi vzkipljiv in razdražljiv. Pri tem seveda to zdravilo, antihistaminik, alergij prav čisto nič ne zdravi, le blokira njihove simptome. Pa še to le v 40 do 60 % primerov, kajti alergije povzročajo tudi druge snovi in ne le histamin. Hkrati so protialergijska zdravila znana po številnih stranskih učinkih. Tako ima Janez zdaj še glavobole, zvišan holesterol in motnje srčnega ritma. Pogosto ga stiska v prsih, nenehno se znoji, povrnile pa so se tudi prebavne težave, kajti antihistaminik mu je povzročil vnetje želodca. Janez tudi velikokrat bruha, njegov krvni sladkor je precej povišan, ima nenormalno krvno sliko in težave z uriniranjem, zadnje čase pa opaža še, da ima motnje pri koordinaciji gibov in svojega telesa ne obvladuje več popolnoma. In tako naprej … in naprej. Pravzaprav v njegovem telesu ni več stvari, ki bi delovala normalno. Uradna medicina, v vsej svoji krasoti in veličastnosti. Verjetno vsak od nas pozna nekaj takšnih Janezov, ki so se zelo hitro spremenili v razvaline. Psihične motnje, izpadanje las, težave z dihanjem, ustne afte, zvišanje telesne teže, nenormalnosti v EKG-ju, okvare vida, gomazenje po telesu, pordelost kože, nočne more, osebnostne spremembe, samomorilne misli … vse to je »normalno« in »sprejemljivo«, dokler »koristi prekašajo tveganje«. Obstajajo pa še tudi taki stranski učinki, ki jih zdravnik nikoli ne vidi. Npr., žena Janeza zapusti, ker ne more več prenašati njegovih izbruhov besa in nenormalnega vedenja. Otroci so se mu odtujili, morda bo izgubil tudi službo, saj je nenehno na bolniški, ko je na delu, pa se nanj ni mogoče več zanesti. Vse zaradi nepomembnih težavic s prebavo, ki bi se dala zlahka urediti s kakšnim čajem ali zeliščnim pripravkom, če bi se Janezov zdravnik (ali Janez sam), na to seveda spoznal. Ne zanašajte se na druge, zanesite se nase in na svoje telo. Privoščite mu hrano – tisto naravno in brez črtnih kod … Privoščite mu zdravje. Predvsem pa, povejte naprej. PS Besedilo sem okrog novega leta prejel po elektronski pošti Ali stvari, pri uporabi imenovanih zdravil, v resnici držijo, nisem preverjal. Iz lastnih izkušenj pa se lahko z delom zapisanega kar strinjam. Če ima kdo kaj informacij, konkretne dokaze ali


34. številka

Za prostor pod soncem

Aktualna obvestila in druge novice Samoplačniško letoviško zdravljenje Od 10. 8. 2010 do 24. 8. 2010 Društvo psoriatikov Slovenije v sodelovanju z bolnico za kožne in alergijske bolezni na Velem Lošinju, letos že tretjič zapored, organizira samoplačniško letoviško zdravljenje za svoje člane, na Velem Lošinju. Gre za ugodno paketno ponudbo, namenjeno članom našega društva. Trenutno je na voljo še nekaj prostih mest v tri in štiri - posteljnih sobah s skupnimi sanitarijami.

Obvestila Drštva psoriatikov Slovenije

Dodatne informacije vam lahko posreduje predsednica Društva psoriatikov Slovenije gospa Dragica Dremelj. Pokličete jo po tel. 031 708 852

Več kot 300 članov iz enajstih podružnic našega društva je prisostvovalo predavanjem, ki smo jih s pomočjo sponzorja organizirali na štirih lokacijah. Nekaj manjših podružnic smo priključili večjim, dvorane so bile polne in predavanja so bila obenem tudi prijetna srečanja. Predavanja so bila dobro sprejeta in prav tako ocenjena. Sponzorju se zahvaljujemo za humano gesto in se priporočamo tudi v bodoče. O sponzorju Schering-Plough je inovativna farmacevtska družba, ki se ukvarja z raziskovanjem, razvijanjem, proizvajanjem in predstavljanjem zdravil po vsem svetu. Nastala je leta 1928, kot ameriška podružnica nemške farmacevtske družbe Schering AG in se leta 1971, združila s proizvajalko popularnih kozmetičnih pripravkov Plough-Inc. v Schering - Plough. Konec novembra 2007 je prevzela nizozemsko družbo OBS (Organon, Intervet). Na slovenskem trgu je družba Schering–Plough prisotna že 15 let z inovativnimi zdravili na področju kardiovaskularnega sistema, respiratornih bolezni, imunologije, onkologije, dermatologije, alergologije, zdaj pa tudi na področju ginekologije ter centralnega živčnega sistema. Vizija družbe Schering-Plough je: »Pridobivamo zaupanje iz dneva v dan«.

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

Franc Jamnik 32


34. številka

Za prostor pod soncem

Avto - največja investicija v življenju

Kdaj je čas za nabavo novega vozila? Pokazatelji, ki narekujejo zamenjavo starega avta tedna.

Večini Slovencev je avto največja investicija v življenju. Prodajo avtomobilov v Sloveniji lahko mirno imenujemo posel zadnjih desetletij. Pri nas prodajo letno več vozil kot v državah, ki imajo trikrat toliko prebivalcev. Slovenci v enem letu kupimo več avtomobilov kot računalnikov. Upravičiti znamo tudi posedovanje drugega družinskega avta. Podatek, da se z njim vozimo manj kot tri ure mesečno, nas ne moti. Torej Slovenec mora imeti avto in po možnosti še enega. Tako kot smo uspešni pri nabavljanju novih avtomobilov, pa je dobršen del Slovencev emotivno vezan na svoje stare motorne konjičke, ki jih zlepa noče zamenjati. Pri tem ne manjka domiselnih izgovorov: Z njim smo šli iskat prvega otroka v porodnišnico, podaril ga bom sinu za maturo, nič ne bom dobil zanj, še leto ali dve - pa bom lahko vozil reli veteranov … Zato imamo lepo število starih avtomobilskih razvalin, ki krasijo naša parkirišča in vozijo po cestah. S pomočjo strokovnjakov AMZS sem sestavil listo tipičnih pokazateljev, ki narekujejo zamenjavo vašega starega avta. 

Zjutraj pred blokom odklepate vaše vozilo. Vsi sosedje se poskrijejo ali gledajo vstran. Podobno sceno vam uprizorijo sodelavci ob vašem odhodu iz službe. Vaša povabila za prevoz vljudno odklanjajo z najrazličnejšimi izmišljenimi izgovori.

Stojite v križišču pri rdeči luči. Mimoidoči vas sprašujejo, če je bil v nesreči kdo poškodovan.

Avto pustite na parkirišču in pozabite ključe v vratih. Ko se po nekaj urah vrnete, je avto še vedno tam.

Redarska služba vam lepi opozorila, da odstranite zapuščeno vozilo v najkrajšem času.

Policist vas je kaznoval zaradi počasne vožnje in prepovedal vožnjo v konicah.

Avto porabi več olja kot bencina.

Avto vedno parkirate na kakšnem klancu.

Na mobilnem telefonu imate shranjene številke vlečne službe, vašega mehanika, AMZS in taksi službe.

S seboj nosite avtobusni in železniški vozni red. Ugotavljate, da je javni prevoz dobro organiziran.

Prodajalci na parkiriščih se vas izogibajo, klošarji pa vas opozarjajo, da je to njihov teritorij.

Na črpalkah tankanje«.

Mehanik vam predlaga namestitev vlečne kljuke na sprednji del vozila.

Trgovec z rabljenimi avtomobili vašega vozila noče vzeti v prodajo z obrazložitvijo, da morajo malo paziti na ugled firme.

Nihče vam ne verjame, da ste bili na Vršiču.

Ko se peljete mimo avtostoparjev obrnejo palec navzdol.

odsvetujejo

»polno

Če ste se v zadnjem času soočili z eno ali več navedenih situacij, je skrajni čas, da razmislite o zamenjavi vašega ljubljenčka. Družina vam bo hvaležna.

Vaša žena se vozi v službo s sodelavko in ne kaže nobenega navdušenja nad izleti ob koncu

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

vam

33


34. številka

Za prostor pod soncem Zbral in priredil F. Jamnik Če mož ženi odpira vrata od avta, je bodisi nov avto, ali pa žena. Ženske trdijo, da so vsi moški isti. Le od kje jim toliko izkušenj? Nasprotja se najprej privlačijo in nato slačijo. Zakon je to, kar pride po življenju in pred smrtjo. Ženske so kot vino. Bolj so stare, bolj so podobne sodu. Vodite ljubezen, ne vojne! No, lahko počnete tudi oboje naenkrat – poročite se.

Aforizmi in podobne modre misli

Prešuštvo: dva napačna človeka delata pravo stvar. Seks je za ženske kot sneg; nikoli ne vedo, koliko centimetrov bo padlo in koliko časa se bo obdržal. Dobra vila mi je izpolnila dve želji. Tretjič pa nisem več zmogel. Ko moški zagleda žensko, postane lovec; ko jo ulovi, postane plen. Bila je dobra mačka. Vsi so jo imeli radi; nekateri večkrat. Gospa, ali lahko iz vi preideva na tebe? Ljubi svojega bližnjega, vendar pazi, da te pri tem ne dobijo. Modrček. To je moški spol, ki je ženskam najbližji. Minerji, padalci in device pogrešijo samo enkrat. Dekleta postanejo ženske, ko globoko v sebi spoznajo čvrst razlog za to.

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

34


34. številka

Za prostor pod soncem

Vlada napovedala vojno državljanom s preveč kilogrami

DEBELUHOM JE ODKLENKALO Lahkomiselno čezmerno žretje je greh Kot kaže, je hudič, šalo vzel. Največji slovenski dnevnik je že pred časom v sobotni prilogi položil novi vladi v uho – Debeluhe udariti po žepu. Naše obrambno ministrstvo se je že odzvalo in napovedalo pregon velikih trebuhov v vojski. Sedaj se mu bodo pridružili še zdravstveni, prometni, ministrica za javno upravo in minister za delo. Očitno se ne bomo mogli več kar tako prepuščati nasladi žretja in omami okusov. Dokazano je, da debelost, kot posledica preobilne prehrane, povzroča resna obolenja, posebno še srca in ožilja. Debeli ljudje hodijo pogosteje k zdravniku, so več po bolnicah in potrošijo več zdravil. Zato bo tudi njihov prispevek v zdravstveno blagajno višji in ga bodo določali na osnovi indeksa telesne mase (ITM). Namesto avtomatov za potrjevanje zdravstvenih kartic bodo postavili osebne tehtnice z višinomeri, ki bodo povezane v centralni informacijski sistem zdravstva. Pred vsakim obiskom zdravnika se boste morali stehtati. Prekomerna telesna teža bo izražena v % in se bo avtomatično pribila k ceni zdravstvene usluge, ali k ceni zdravila v lekarnah. Računajo, da bomo na ta način prihranili letno najmanj milijardo €.

MALO ZA ŠALO, MALO ZARES. Ministrica za javno upravo je že objavila normative po spolih za vse zaposlene v vladnih službah in javni upravi. Na omenjena delovna mesta po novem ne boš več mogel kandidirati, če boš prekoračil predpisano težo. Pa tudi sicer bodo pri zaposlovanju dajali prednost kandidatom z ustrezno (normalno) težo. Prošnji bo treba poleg življenjepisa dodati še verodostojen dokument o telesni teži in osebno fotografijo v kopalkah. V posameznih športnih panogah bodo ukinili težke in super težke kategorije. Prepovedali bodo vse družabne igre in tekmovanja, ki kakorkoli tolerirajo ali celo spodbujajo debele ljudi. Tako ne bo več izborov in nagrajevanj najdebelejših moških, žensk ali parov. Debeluhom ne bo več dovoljeno sodelovati v vlečenju vrvi. Za udeležence in organizatorje so predvidene visoke denarne kazni. V lokalih bodo namestili napise »Debelim ljudem ne strežemo hrane!«. Gostincem, ki bodo kršili ta določila, bodo prepovedali opravljanje dejavnosti. V borbo proti debelim se je vključila tudi cerkev, ki je prekomerno žretje označila kot greh. V bodoče bodo vsi debeluhi pri spovedi dobili obvezno rekreativno gibalne pokore. In ne nazadnje bodo tudi pogrebni stroški, pa naj si bo to klasičen ali žarni pokop, odvisni od pokojnikove teže.

F. Jamnik

Tudi javni prevozniki z Adrio na čelu, ne bodo več zganjali socialistične cenovne uravnilovke. Pri nakupu vozovnice boste morali stopiti na tehtnico in ceno vam bodo zaračunali točno po kilogramih. Lahko pa se vam zgodi, da vas bodo zaradi enormne prekoračitve teže celo zavrnili, ker bi jim lahko poškodovali - uničili opremo ali inventar. V kino dvoranah, gledališčih in podobnih institucijah se bodo problema lotili s podvojeno ceno vstopnic. Največja krivica se nesporno dogaja pri ceni konfekcije, ki je iz neznanih razlogov izenačena, ne glede na velikost. Tako tisti, ki nosijo najmanjšo konfekcijsko različico XS, plačajo isto ceno kot super - debeli kolosi XXXL. Tu ni potrebna kdo ve kakšna domišljija, da ugotoviš kdo koga financira. V pripravi je drastično – progresivno obdavčenje večjih konfekcijskih številk.

Glasilo društva psoriatikov Slovenije

35



34 stevilka