li smo v Bari, potem v Trogir, nato nazaj v Bari, pa spet v Dalmacijo. Partizani so nas prevzeli v Bariju, v Trogirju pa smo dobili oro je. Takrat je nekaj ljudi zmanjkalo in jih ni bilo nikoli veè. Izkrcali smo se na nekem otoku blizu Splita. Ne vem, kateri otok je bil. Tam nisi smel spra evati. Moral si biti tiho. Tam so bile tudi neke partizanke, ki so bile bolnièarke, » arf« od hudièa. Èe si kaj rekel, si jo takoj »fasal«. Potem smo li v Ljubljano. Ko sem pri el v Ljubljano, so me partizani zmerjali s » vaba«. Med partizani pa sem sreèal nekoga, s katerim sva e med vojno delala skupaj na cesti. Skupaj sva la v Avstrijo. On je od tam u el. Spoznal me je. On je bil e poroènik. Poklical me je v pisarno in me spra eval, kako je bilo in kje sem bil. Rekel je, da bom el v èeto. Imel sem e ameri ko uniformo. Ko sem pri el v jugoslovansko vojsko, smo dobili raztrgane uniforme. Do konca 1947 sem bil pri vojakih, na koncu sem bil e komandir. Pet let imam vojske. Imel sem to smolo, da sem dobil èin mlaj i vodnik in sem moral biti toliko èasa v vojski V vojski sem dobil èin, potem sem bil »èato«[3]. Imel sem pa sreèo. V vojski sem spoznal Jane ièa iz Dom al, ki je bil tudiran in pred vojno oficir. Pri el je na oro ne vaje za kak nih 5 mesecev. Ker sem imel samo osnovno olo, je bilo delo »èata« kar te ko. Jane ièa sem vpra al, èe bi on hotel biti »èato«. Rekel je, da bi. el sem k oficirju Savu Vukoviæu in mu to rekel. Dobil je to mesto. Ko je el domov, mi je rekel: »Tine, ko bo pri el domov, se mi javi.« Ko sem bil e doma, pride Jurmanov in pravi: »Tineta, Valentina bi rad.« Ko me je dobil, je rekel, naj se takoj javim na Gozdni upravi v Kamniku. V pisarni so bili Ivan Kotnik, neka Silva in Polona Iskra. Z njo sva se e poznala. Rekla je, naj poèakam, ker je nekdo pri Jane ièu. Ven je pri el 3
Delavec v pisarni.
218