Issuu on Google+

»POMURSKI MESEČNIK«

št. 1, november 2008

Izdajatelj: Društvo za prepih znanja in informacij VÖTER

»NOVICE IZ POMURJA« Končno smo dočakali CT aparat v soboški bolnišnici V Splošni bolnišnici Murska Sobota svojemu namenu predali nov, težko pričakovan 64-rezinski CT aparat, ki bo z delovanjem pričel že v prihodnjih dneh. Nov aparat, ki je pomembna pridobitev za bolnišnico, bo omogočal boljše in hitrejše preiskave. Računalniška tomografija ali CT je slikovna diagnostična metoda, ki temelji na rentgenskih žarkih. Uporablja se pri poškodovanih bolnikih, bolnikih z akutnim kirurškim obolenjem, bolnikih z različnimi internističnimi boleznimi ter pri bolnikih z rakastimi obolenji. Investicija je vredna 1,8 milijona €, 500 tisoč € je prispevalo ministrstvo za zdravje, 250 tisoč € je bilo zbranih iz naslova donacij, preostanek gre na račun kredita. Za nabavo novega CT aparata so se v bolnišnici odločili na podlagi skrbno izdelanega strokovnega mnenja, kajti svojim bolnikom želijo nuditi zdravstveno oskrbo z najsodobnejšo tehnološko opremo. Zaradi hitrega napredka tehnologije, predvsem na področju računalniških tomografov, je tovrstno opremo potrebno nenehno posodabljati. Ministrstvo želi slovensko zdravstvo enakomerno razvijati po celotni državi, zdravstvo mora namreč biti s svojimi storitvami na dosegu čisto vsakemu državljanu. Zato so izredno intenzivno, tudi s finančnim vložkom, podprli nabavo CT-aparata soboški bolnišnici, še vedno pa podpirajo tudi pridobitev popolnega programa magnetno rezonančnih storitev. Pomurci smo v zadnjih letih dokazali, da smo odprti za vsakršno pomoč, tudi denarno. Zato smo veseli vsake pridobitve, ki je v korist celotni regiji, ne samo bolnišnici. Aparat so simboličnim prerezom traku svojemu namenu predali direktor Ernest Börc, državni sekretar Darko Žiberna, strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar in predstojnica Oddelka za radiologijo Marija Šantl – Letonja.

Renata Zadravec Foto: TV AS


»KAZALO VSEBINE«

03 Renata Zadravec Končno smo dočakali CT aparat v soboški bolnišnici 04 Bojana Harkai Naj domačija in najlepše obnovljena domačija občine Beltinci za leto 2008 05 Bojana Harkai Prenovljeni novejši del Osnovne šole Radenci 06 Renata Zadravec Odprtje prvega zavetišča za male živali v Pomurju 07 Renata Zadravec Sprejem zlatih maturantov Mestne občine Murska Sobota pri županu 08 Renata Zadravec Slovesna podelitev spričeval maturantom Gimnazije Murska Sobota

09 Gelči Jamnik 5 let Romskega informativnega centra

16 Renata Zadravec Naravoslovna razstava “Alpe”

10 Renata Zadravec Prenovljeni Trg Györgya Zale v Lendavi

17 Renata Zadravec Odprtje promocijskega centra Biomura

11 Renata Zadravec Nova razstava v soboški Galeriji

18 Renata Zadravec Svečana seja os občine Puconci

12 Renata Zadravec Odprtje nove knjižnice v Dosor-ju

19 Renata Zadravec Mladi za napredek Pomurja

13 Mateja Hašaj Projekt Comenius tudi v Črenšovcih

20 Renata Zadravec 45 let ŠD NK križevci

14 Renata Zadravec “Lepo Pozdravljeni” v Pomurskih lekarnah

21 Renata Zadravec Prostoleteči tekmovalni modeli

15 Renata Zadravec Okrogla miza “Zdravje skozi generacije – zadihajmo s polnimi pljuči”


»NOVICE IZ POMURJA«

Končno smo dočakali CT aparat v soboški bolnišnici V Splošni bolnišnici Murska Sobota svojemu namenu predali nov, težko pričakovan 64-rezinski CT aparat, ki bo z delovanjem pričel že v prihodnjih dneh. Nov aparat, ki je pomembna pridobitev za bolnišnico, bo omogočal boljše in hitrejše preiskave. Računalniška tomografija ali CT je slikovna diagnostična metoda, ki temelji na rentgenskih žarkih. Uporablja se pri poškodovanih bolnikih, bolnikih z akutnim kirurškim obolenjem, bolnikih z različnimi internističnimi boleznimi ter pri bolnikih z rakastimi obolenji. Investicija je vredna 1,8 milijona €, 500 tisoč € je prispevalo ministrstvo za zdravje, 250 tisoč € je bilo zbranih iz naslova donacij, preostanek gre na račun kredita. Za nabavo novega CT aparata so se v bolnišnici odločili na podlagi skrbno izdelanega strokovnega mnenja, kajti svojim bolnikom želijo nuditi zdravstveno oskrbo z najsodobnejšo tehnološko opremo. Zaradi hitrega napredka tehnologije, predvsem na področju računalniških tomografov, je tovrstno opremo potrebno nenehno posodabljati. Ministrstvo želi slovensko zdravstvo enakomerno razvijati po celotni državi, zdravstvo mora namreč biti s svojimi storitvami na dosegu čisto vsakemu državljanu. Zato so izredno intenzivno, tudi s finančnim vložkom, podprli nabavo CT-aparata soboški bolnišnici, še vedno pa podpirajo tudi pridobitev popolnega programa magnetno rezonančnih storitev. Pomurci smo v zadnjih letih dokazali, da smo odprti za vsakršno pomoč, tudi denarno. Zato smo veseli vsake pridobitve, ki je v korist celotni regiji, ne samo bolnišnici. Aparat so simboličnim prerezom traku svojemu namenu predali direktor Ernest Börc, državni sekretar Darko Žiberna, strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar in predstojnica Oddelka za radiologijo Marija Šantl – Letonja.

Renata Zadravec Foto: TV AS


4

»NOVICE IZ POMURJA«

Naj domačija in najlepše obnovljena domačija občine Beltinci za leto 2008 Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. In ta dober glas je lahko marsikaj, med drugim tudi urejenost našega okolja, naših občin, ulic, domačij, nenazadnje takšnih malenkosti kot so urejena dvorišča, morda obnovljene ograje, lepo cvetoči balkoni in še bi lahko naštevali. Občina Beltinci je ena tistih, ki je ponosna na urejeno okolje v občini in na to urejenost so ponosni. Trud domačinov pa je potrebno tudi nagraditi in to storijo vsako leto s podelitvijo priznaj za naj domačijo in najlepše obnovljeno domačijo. Seveda ni vedno vse lepo, ampak vsako napako se ponavadi z malo dobre volje da odpraviti. In kdo si je letos prislužil priznanja in nagrade? To je prisotnim razkrila predsednica komisije za izbor naj domačije Ana Bugar. Odločitev je težka, saj so okusi članic žirije različni, vedno več pa je tudi takšnih stvari, ki bi si zaslužile omembe in pohvale. Pri izboru želijo najti domačijo, v katero je vloženega veliko truda, pa tudi veliko ljubezni. To so letos zaznali pri naslednjih. Ivanka in Vlado Jerič iz Ravenske ulice v Beltincih sta ponosna nosilca naziva Naj domačija občine v občini Beltinci v letu 2008. Skrbno urejena domačija, polna doma vzgojenega cvetja, je tista, kjer se je oko članic komisije zadržalo najdlje. Domačija Jeričevih je izpolnila vse kriterije in si zasluženo pridobila laskavi naziv. Marija in Štefan Horvat iz Ižakovec pa sta svojo domačijo po mnenju komisije najlepše obnovila. Nova fasada, akacijev drevored in cvetje, kamor seže oko, vse to so razlogi za odločitev komisije o podelitvi naziva. Še veliko več bi lahko povedali o nagrajenih domačijah, pa tudi o vseh tistih, ki se lahko kosajo z nagrajenci. Veliko je še takšnih, ki si prav tako zaslužijo priznanje, ampak žal vsi naenkrat ne morejo biti nagrajeni. Prihodnje leto se bo izbor nadaljeval, zato naj tudi domačije še naprej ostanejo tako urejene in lepe kot so bile do sedaj. Pa ne samo zaradi izbora, ampak zaradi nas vseh, ki si prav tako mimogrede radi spočijemo oči ob lepem pogledu na cvetoče vrtove, balkone in prijazne ljudi na dvoriščih, ki jih obdajajo. Mirjana Ropoša Foto: TV AS


5

»NOVICE IZ POMURJA«

Prenovljeni novejši del Osnovne šole Radenci Zgodovina Osnovne šole Radenci se je pričela pisati 1.septembra daljnjega leta 1931, ko so pričeli z rednim poukom. 163 znanja željnih otrok je sedlo v šolske klopi, v prihodnjih petih letih je njihovo število zraslo na 256. leta 1933 je bila z banskim odlokom razširjena v pet razrednico. V obdobju druge svetovne vojne so si šolsko poslopje prisvojile okupatorske sile in šolo tudi precej poškodovale. Knjižnica je bila uničena in nadomeščena izključno z nemško literaturo, poučevali so le nemški učitelji. Zato je razumljivo, da je število učencev znatno upadlo. Povojno obdobje je Radencem v šolskem letu 1960/1961 končno dalo popolno osnovno šolo, ki je z vsakim letom pridobila en oddelek in tri leta pozneje je šola štela 8 letnikov šolajočih se otrok. 1.septembra leta 1978 so učenci in učitelji zakorakali v nove šolske prostore. V obdobju do današnjega dne se je na šoli dogajalo zelo veliko in vse je težko opisati, dejstvo pa je, da čas prinaša svoje in že je prišel dan, ko so bili tudi ti prostori potrebni prenove. Ta je zdaj končana in šola je znova tako rekoč popolna. Adaptiranih je več kot 1800 kvadratnih metrov površin, novo podobo je dobilo dvanajst učilnic, učilnica za multimedio je novost. Učiteljski kabineti, knjižnica s čitalnico, avla z garderobo in jedilnica s kuhinjo so prav tako zasijali v novi podobi. V času prenove je pouk v šoli obiskovalo le sedem oddelkov, prvi in drugi razred je gostil vrtec, ostalim štirim oddelkom je zavetje nudil novo odprti dom ostarelih v Radencih. Tako otroci kot zaposleni pa so kljub prijaznim gostiteljem veseli, da se bodo znova vrnili domov. Med tistimi, ki jih na šolo še vedno vežejo močne vezi, sta tudi upokojeni ravnatelj Tone Žnidarič in upokojena ravnateljica Danica Sepeši. Prostori šole so obnovljeni, tu in tam morda še manjka kakšna malenkost, ki bo delo in učenje naredila privlačnejšo. Dušo bodo šoli dali zaposleni in predvsem učenci. 232 radenskih osnovnošolcev, nad katerimi bedi 42 zaposlenih, ima od zdaj naprej veliko boljše pogoje za delo. To pa je tudi zaveza k še bolj vestnemu pridobivanju, pa tudi dajanju znanja. . Bojana Harkai


6

»NOVICE IZ POMURJA«

Odprtje prvega zavetišča za male živali v Pomurju 12.občinski praznik občine Moravske Toplice je med drugim prinesel tudi odprtje prvega zavetišča za živali v Pomurju. Nahaja se ob občinski čistilni napravi v Lukačevcih. Tudi v Pomurju je veliko preveč takšnih živali, ki nam iz tega ali onega razloga naenkrat postanejo odvečno breme. Sobivanje človeka in živali s sabo med drugim prinaša tudi odgovornost in skrb, tega pa se marsikdo takrat, ko živalco pripelje v dom, žal ne zaveda. In nastane problem, ki vodi do zanemarjanja živali, nemalokrat pa do tega, da nesrečna živalca konča na cesti, brez toplega zavetja, brez hrane. Na srečo se najdejo ljudje, ki znajo poskrbeti tudi za takšne živali. Velikokrat ob svojem brezciljnem tavanju naletijo na dobrotnike, ki jim skrb za živali ni le službena dolžnost, ampak za njih ustvarjajo tudi dostojne pogoje za preživetje, jim nudijo hrano in zavetje ter nemalokrat najdejo novi dom in prijazne lastnike. Zavetišče Mala hiša v Lukačevcih je eden takšnih krajev. Zanj so se zadnje mesece ob vsakdanjem delu trudili tudi zaposleni soboške Veterinarie. Arhitekt Andrej Kalamar je uspel izdelati projekt, všečen tako zaposlenim kot udoben in varen za vse bodoče stanovalce. Objekt zavetišča meri 420 kvadratnih metrov in ima okrog 100 kvadratnih metrov parkirnih površin, v njem je 36 boksov za pse, dva skupinska boksa za mačke, prostor za opravljanje veterinarskih storitev in ostale potrebni prostori. Celotna investicija je vredna dobrih 592 tisoč €. 200 tisoč € je bilo odobrenih iz naslova nepovratnih sredstev. Mala hiša je deseto registrirano zavetišče za male živali v Republiki Sloveniji. To je prostor, kjer bo v prihodnosti toplo zavetje našel marsikateri štirinožni brezdomec. Na srečo smo zavetišče dobili, ampak še lepše bi bilo, če bi bili sposobni za naše male prijatelje poskrbeti sami. Če pa mislite, da tega ne zmorete, jih raje ne kupujte, predvsem pa ne zato, da boste nekomu drugemu le pokazali, kaj vse premorete. Tudi živali namreč čutijo. Renata Zadravec Foto: TV AS


7

»MLADI V POMURJU«

Sprejem zlatih maturantov Mestne občine Murska Sobota pri županu Biti zlati maturant je tako čast kot odgovornost. Kajti z doseženim rezultatom je posameznik prestopil tudi starostno mejo v zrelo obdobje. V Mestni občini Murski Soboti se zavedajo, koliko truda in naporov je bilo vloženega v dosežene točke, potrebne za pridobitev naziva zlati maturant in zato so na vse tiste, ki to zmorejo, še toliko bolj ponosni. Letos se Mestna občina Murska Sobota ponaša z dvema zlatima maturantoma. To sta Rikarda Muhr in Dejan Barbir, oba bivša dijaka Gimnazije Murska Sobota Za dosežen uspeh so ju počastili s kratkim sprejemom, ki ga je pripravil župan občine Anton Štihec. V zahvalo jima je podaril priznanje in knjigo Slovenija v presežkih. Želja po znanju in uspehih pri večini nemalokrat ostaja prisotna ves čas našega življenja. Toda ob pridobljenem znanju je nekaj še pomembnejše. Ob koncu študija bi bilo namreč lepo, če bi se oba zlata maturanta vrnila v regijo in tu s svojim novo pridobljenim znanjem prispevala k razvoju. Rikarda Muhr bo svojo pot nadaljevala ob študiju medicine, Dejan Barbir se je odločil za računalništvo. To sta področji, kjer so kadri tudi v Pomurju izredno zaželjeni in iskani. Voz razvoja je potrebno vleči naprej in tako zlati kot vsi ostali uspešni maturanti imajo pred sabo težko in odgovorno delo, saj večina izmed nas kot krmarje tega voza vidi prav mlade generacije, ki šele prihajajo. Simona Ferčak Foto: TV AS


8

» MLADI V POMURJU«

Slovesna podelitev spričeval maturantom Gimnazije Murska Sobota Če bi o maturi govorili čisto v strokovnem žargonu, bi rekli nekako takole: Splošna matura je državni izpit, pri katerem se ob koncu gimnazije pridobi srednja izobrazba. Hkrati je splošna matura tudi preizkus usposobljenosti kandidatov za univerzitetni študij, ki kot pogoj za vpis nadomešča vse druge oblike preverjanja znanja. Ampak vsi tisti, ki so se že imeli priložnost spopasti s tem zrelostnim izpitom, vedo, da je to veliko več. Matura so številne neprespane noči, dnevi sedenja ob knjigah kljub temu, da je bil nekdo že v šoli priden. To so ure strahu, pričakovanj, pa tudi obžalovanj, zakaj nisem naredil to ali ono. In zaradi teh on še številnih drugih razlogov je potem toliko slajše pogledati rezultate, ki v večini primerov na usta prinesejo širok nasmeh. Maturanti soboške Gimnazije so imeli letos veliko razlogov za smeh, saj je matura za njimi, želeni cilj je dosežen, za svoj trud so prejeli zaslužena spričevala in nagrade. Vsak maturant si z uspešno opravljeno maturo začrta pot v prihodnost, ki pa temelji na minulih štirih letih. Prihodnost bo prinesla nova znanja, s katerimi se bo vsak posameznik vračal tja, od koder prihaja. Ob tem pa bo najpomembnejši razvoj vsakega posameznika in njegovih najbližjih, šele nato bo sledil razvoj regije, države, sveta. Matura je tudi letos na soboški Gimnaziji potekala brez težav, brez pritožb, vsi maturanti so dobili enakovredne pogoje, da pokažejo kar znajo. Posebej ponosni so na zlate maturante. Dijakinja Martina Šebök je dosegla kar vse možne točke, dovolj za naziv zlati maturant pa so jih zbrali še Jernej Činč, Dejan Barbir, Katja Kodila, Tadeja Forjanič in Rikarda Muhr. Uspehov maturantov so veseli tako ravnateljica kot vsi razredniki in profesorji, zato so zaslužena spričevala podelili še s toliko večjim zadovoljstvom. S koncem minulega šolskega leta pa se od Gimnazije Murska Sobota poslavlja tudi šolski band, katerega člani so se v minulih letih trudili tako doma kot širom po svetu in ponesli dober glas Gimnazije Murska Sobota daleč naokoli. Renata Zadravec


9

»ŠUNEN LE ROMEN – PRISLUHNITE ROMOM«

5 let Romskega informativnega centra Svoj peti rojstni dan je praznoval Romski informativni center. Svoje uspešno delovanje v vsem tem času, ki ga je letošnjega maja okronala še pridobitev radijske frekvence, so obeležili na slovesnosti v soboški kino dvorani. Proslavo so zasnovali prizadevni sodelavci Radia Romic, ki na valovih 97,6 MHz vsakodnevno pripravljajo poročila in enourno oddajo Romski svet, vsako nedeljo pa lahko uživate v oddaji Prisluhnite Romom, polurna oddaja se predvaja še na 8. radijskih postajah, od tega je ena v tujini. Romic je zakoličil ter zaoral nove brazde, katerih sadovi se bodo pokazali v bližnji prihodnosti. Pot, ki je zastavljena, ne bo lahka, vendar se bo način zastavljenega dela in vloženega truda – seveda ob razumevanju in podpori Slovenije – zagotovo obrestoval in bo lahko služil kot vzor celotni Evropi. Gelči Jamnik Foto: TV AS


10

»NARODNOSTI«

Prenovljeni Trg Györgya Zale v Lendavi Prenovljeni Trg Györgya Zale krasi tudi njegov spomenik. Kipar György Zala je eden najvidnejši lendavskih rojakov, rojen leta 1858 prav v Lendavi. Umetnik je skupaj še z dvema kiparjema povzdignil madžarsko kiparstvo na evropsko raven. Je avtor večine kiparskih elementov, ki sestavljajo eno najbolj obiskanih turističnih točk v prestolnici Madžarske - Trg herojev, kjer stoji Millenejski spomenik. Zala je znan kot eden najbolj delovnih, zavzetih in iskanih kiparjev iz prehoda 19. stoletja v 20. V svojih kiparskih stvaritvah je utelesil mnoge junaške a hkrati tragične trenutke in osebnosti madžarske zgodovine. V dolgoletni, plodni in uspešni umetniški poti, so mu osebno pozirali kralj Franc Jožef, kraljica Elizabeta, bil je profesor na akademiji, prijateljeval je z umetniško politično in družbeno smetano takratne monarhije. Ob vsem pa je njegovo osebno življenje ostalo popolna uganka. Kip Györgya Zale pred vhodom v lendavski kulturni dom je delo prav tako lendavskega kiparja Ferenca Kiralyja. Župan občine Lendava Anton Balažek je ob otvoritvi izrazil veliko veselje, saj so po štirih letih prizadevanj trg le uspeli urediti. Za mesto to veliko pomeni, še posebej zato, ker smo ravno v letu medkulturnega dialoga, kar v Lendavi še posebej dobro poznajo. O tem priča že sama pogled na trg preko judovske arhitekture mojstra Makovca, ki jo dopolnjujejo dela mladega arhitekta Laura Komloša. V Lendavi so odločeni iti naprej v smeri turizma, za to pa je potrebna temeljita preobrazba, šele po tej bo mesto lahko tudi konkurenčno. Postati turistično mesto pa pomeni spremeniti tudi miselnost. V naslednjih dveh letih se bo po županovih besedah morala spremeniti še kultura bivanja in tolerantnosti, saj si bodo prebivalci morali svoje mesto deliti tudi s turisti. Teh pa si želijo še več kot do sedaj. Anton Balažek bo 6.novembra v Bruslju na povabilo evropskega parlamenta spregovoril o omenjenih izkušnjah in delu, torej projekta ne izvajajo zgolj zaradi samih sebe, ampak je tudi širše opažen. Poleg kipa Györgya Zale bo čez dober mesec pred mestno hišo postavljen še kip Primoža Trubarja, na dvorišču knjižnice pa kip Miška Kranjca. Sama prenova trga je vredna nekaj več kot 1 milijon €, 70 odstotkov sredstev je iz naslova evropskega sklada za regionalni razvoj, ostalo sta prispevali Občina in Krajevna skupnost Lendava. Glavni projektant arhitekt Lauro Komloš je o projektu začel razmišljati že pred desetimi leti, pri tem ga je vodila ideja, da bi kulturni dom v Lendavi dobil dostojen predprostor v obliki trga, prav tako sinagoga. Še nerealiziran pa ostaja projekt povezave cerkve sv.Katarine z osrednjim prostorom, tako bi bili vsi trije trgi spojeni z zaponko v obliki fontane. Avtor tako želi pred leti še zelo neurejen prostor spremeniti v osrednji prostor s peš cono, ki je mesto do sedaj še ni imelo. Tu bi se odvijale prireditve, srečanja in še kaj. Trg sta slovesno otvorila župan občine Anton Balažek in predsednik Krajevne skupnosti Lendava Štefan Kulčar, po kratkem kulturnem programu pa so odkrili še kip Györgya Zale pred vhodom v Kulturni dom. Renata Zadravec


11

»KULTURNO DOGAJANJEV V POMURJU«

Nova razstava v soboški Galeriji Akademski kipar Tone Demšar se je rodil v Ljubljani. Po končani Srednji šoli za oblikovanje se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost – smer kiparstvo. Diplomiral je leta 1971. Leta 1975 je končal specialko za kiparstvo pri profesorju Slavku Tihcu in profesorju Dragu Tršarju. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1980 za razstavo v galeriji Labirint. Od leta 1993 je poučeval kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ustvarjal pa je v ateljeju na Sv. Trojici nad Dobom pri Domžalah. Tokratno razstavo Toneta Demšarja je soboški Galeriji posredovala Galerija Prešernovih nagrajencev iz Kranja, kustos razstave je dr.Lev Menaše, dolgoletni profesor na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Po mnenju dr.Menaše je Demšar izraziti modernist, ki pa se za sam razvoj modernizma pravzaprav ni preveč menil, čeprav je sam v tem času ustvarjal. Pri postavitvi razstave je sodelovala tudi kiparjeva hči Polona Demšar, prav tako akademska kiparka. V soboški Galeriji se boste imeli priložnost spoznati z delom Toneta Demšarja do konca oktobra. Renata Zadravec


12

»KULTURNO DOGAJANJEV V POMURJU«

Odprtje nove knjižnice v Dosor-ju Lepo jesensko popoldne je bilo izbrano za prav tako lep dogodek – otvoritev knjižnice v novem domu ostarelih v Radencih, v zdaj že vsem dobro poznanem Dosorju. Po nedavnem uspešnem dnevu odprtih vrat so kot začetek delovanja knjižnice organizirali prijetno popoldne z dr.Manco Košir in kdor ji je želel prisluhniti, je moral storiti le to, da je v Dosorjevo knjižnico prispeval skromen dar – eno knjigo, ki bi morda v nasprotnem primeru obležala nekje na kupu nerabljenih, zaprašenih knjig. V Dosorjevi knjižnici pa so bili takšnih daril oziroma vstopnic še kako veseli. V knjižnici bodo so trenutno ponosni na okoli 1000 zbranih knjižnih del, cilj, ki so si ga zastavili pa je do prihodnjega poletja zbrati okoli 3000 knjig. Marsikoga pa verjetno zanima, zakaj je v kratkem obdobju delovanja Dosorja knjižnica imela tako veliko prednost pri nastanku. Kot potrditev, da v Dosorju s knjižnico mislijo projekt njenega nastanka jemati resno in odgovorno, delno tudi kot dokaz, da to pravzaprav že počnejo, pa se je dogodka udeležila priznana promotorka branja in kot pravijo kolumnistka radostnega staranja Manca Košir. V Dosorju si ne želijo le standardne knjižnice, ampak nečesa večjega. Knjižnica naj bo zbirališče ljudi, ki bi si v njej hranili svojo dušo, si polnili baterije. Veliko ljudi knjigo smatra kot svojo prijateljico, tudi po zaslugi tokratne gostje, ki je pravzaprav začetnica bralnih krožkov v Sloveniji, poznanih pod imenom Beremo z Manco Košir. Nastali so pred 12 leti kot rezultat ene izmed mnogih idej Koširjeve. Po mnenju Mance Košir smo Slovenci glede na število izposojenih knjig kar dobri bralci. V branje je potrebno vlagati in to predvsem čas. Od vsakega posameznika je odvisno, koliko časa bo vložil in tako imel priložnost potovati po notranjih svetovih in jih spoznavati. Brati ne smemo le fizično, ampak celovito, v zgodbo se je potrebno vživeti, vsrkavati vase vsako besedo, vsako črko in šele takrat pravilno beremo. Koširjeva je ta večer z zbranimi delila še veliko bralnih izkušenj, marsikoga navdušila za branje, nekaterim pa na preprost način, s sproščenim pogovorom pregnala urico osamljenosti in dokazala, da je staranje res lahko tudi radostno. Knjižnica v Dosorju je zaživela na najlepši možen način, njena vrata pa bodo odprta vsem , ki bodo to želeli, ne le stanovalcem doma. Mitja Perš


13

»IZOBRAŽEVANJE V POMURJU«

Projekt Comenius tudi v Črenšovcih Na OŠ Franceta Prešerna so bile minuli teden na obisku šole iz projekta Comenius, ki spodbuja mednarodno sodelovanje šol in drugih izobraževalnih institucij ter prispeva k boljšemu stalnemu strokovnemu razvoju vseh, ki so neposredno povezani s področjem šolskega izobraževanja. Posebna skrb akcije Comenius je namenjena spodbujanju učenja jezikov in razvoju mednarodne zavesti. Cilja akcije Comenius sta tako izboljšati kakovost šolstva in krepiti evropsko razsežnost v šolskem izobraževanju. V program Comenius je vključena tudi OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Minuli teden so bile pri njih na obisku šole, ki so prav tako vključene v ta program in prihajajo iz Nemčije, Slovaške in Bolgarije. Tema tokratnega sodelovanja so bili prazniki, praznovanja in običaji v posameznih sodelujočih državah. Učenci so ob pomoči mentorjev ob zaključku obiska pripravili proslavo, na kateri so pokazali, kaj vse so se naučili o obravnavani tematiki. Proslavo so seveda začeli s slovensko in evropsko himno, tako kot se za takšne prireditve tudi spodobi. Program Comenius spodbuja učenje jezikov in učenci so v zborovski pesmi v slovaškem jeziku dokazali, da so se v enem tednu veliko naučili. Posvetili so se vsem jezikom in državam, ki so sodelovale. Kot je povedala ravnateljica OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, Marija Horvat so takšna sodelovanja in povezovanja prihodnost naše Evrope. Ravnateljice gostujočih šol pa so poudarile, da so se na tem gostovanju zelo veliko naučile tudi od otrok, predvsem pa, da so jih v Črenšovcih zelo lepo sprejeli ter da so vzorno sodelovali na vseh področjih kljub jezikovnim razlikam. Sicer je res, da se projekt Comenius letos zaključuje, vendar pa se za sodelovanje med šolami ni bati. Od vseh predstavnikov sodelujočih šol smo namreč slišali, da bodo tudi v prihodnje ostali povezani. Mateja Hašaj Foto: TV AS


14

»ZDRAVJE IN ZDRAVO ŽIVLJENJE«

"Lepo Pozdravljeni" v Pomurskih lekarnah Pomurske lekarne kot javni lekarniški zavod s svojimi dvanajstimi enotami opravljajo lekarniške storitve na področju celotnega Pomurja. Skupaj s šestimi koncesijskimi lekarnami skrbijo za preskrbo okrog 130.000 prebivalcev. V Pomurskih lekarnah je zaposlenih 84 delavcev, od tega 36 magistrov farmacije z visoko farmacevtsko izobrazbo in 30 farmacevtskih tehnikov s srednjo farmacevtsko izobrazbo, ostalo je administrativno tehnični kader. Pridobili so tudi naziv učni zavod z organizirano mentorsko službo za opravljanje pripravništva za vse farmacevtske profile. Po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje opravljajo tudi dežurno službo, ki prebivalcem Pomurja zagotavlja neprekinjeno oskrbo z zdravili. Pomurske lekarne so in še naprej želijo ostati nosilec razvoja lekarniške dejavnosti v Pomurju. Zato pričenjajo tudi z akcijo Lepo Pozdravljeni, s katero želijo Pomurcem predstaviti kako pomembna je vloga lekarne kot posrednika med zdravili in njihovimi uporabniki. V okviru projekta Lepo POzdravljeni bodo predavatelji, ki so zaposleni v Pomurskih lekarnah, predstavili devet različnih tem. Posamezno temo bodo predstavljali po en mesec na različnih lokacijah po Pomurju, kjer imajo Pomurske lekarne svoje poslovalnice. Teme bodo aktualne glede na mesec, v katerem se bodo predavale. Uvodno predavanje so poimenovali Lekarna in njen pomen in se nanaša na predstavitev lekarniške dejavnosti. Naslednji dve predavanji na to temo bosta že prihodnji teden, in sicer v ponedeljek v Lendavi in v torek v Ljutomeru. Do sredine oktobra pa se bodo predavanje zvrstila še v Gornji Radgoni, Svetem Juriju ob Ščavnici, Črenšovcih, Beltincih, Puconcih, Turnišču in Dobrovniku. Na njem bo predavateljica Polonca Fiala, mag. farm., predstavila lekarniško dejavnost, delo v lekarni, pomen zdravil in svetovanja ob izdaji le teh v lekarni. Udeleženci bodo imeli na predavanjih možnost, da se seznanijo s temami, ki jih zanimajo, postavijo kakršno koli vprašanje in se s farmacevti posvetujejo o svojih težavah. Farmacevti bodo na predavanjih v letošnjem letu spregovorili še o zdravilnih rastlinah, o katerih bo oktobra predavala Miranda Koren, mag. farm., o zdravilih iz zdravilnih rastlin, ki jih bo novembra predstavljal Bojan Madjar, mag. farm. in o prehranskih dopolnilih, s katerimi bo udeležence predavanj decembra seznanjala Nina Ošlaj, mag. farm. V prihodnjem letu pa bodo od januarja do maja še predavanja na naslednje teme: Vitamini in minerali, Bojan Madjar, mag. farm., Prehlad in gripa, Polonca Fiala, mag. farm., Nespečnost, Nina Ošlaj, mag. farm., Alergije in sončenje, Edita Norčič, mag. farm. in Ambrozija, Miranda Koren, mag. farm.


15

»ZDRAVJE IN ZDRAVO ŽIVLJENJE«

Začetek akcije Lepo POzdravljeni je postavljen v teden, ko bodo slovenske lekarne že četrtič obeležile svoj dan, to je 26. september. Letošnja tema – pravilna in varna uporaba zdravil pri otrocih – pa sovpada tudi s temami, ki jih v okviru akcije pripravljajo Pomurske lekarne, ki želijo na splošno predstaviti varno uporabo zdravil. Namen dneva slovenskih lekarn je povečati prepoznavnost lekarniške dejavnosti in promovirati poklic lekarniškega farmacevta kot visoko usposobljenega strokovnjaka, ki svetuje ljudem o varni in učinkoviti uporabi zdravil ter samozdravljenju manjših zdravstvenih težav. Na dan slovenskih lekarn boste ob morebitnem obisku lekarne prejeli tudi knjižico, s pomočjo katere boste lahko izvedeli več o pravilni in varni uporabi zdravil pri otrocih, o tem, kaj morajo starši vedeti o otrokovem zdravilu in nenazadnje tudi o tem, kaj mora o njem vedeti otrok sam. Renata Zadravec Foto: TV AS


16

»ZDRAVJE IN ZDRAVO ŽIVLJENJE«

Okrogla miza "Zdravje skozi generacije – zadihajmo s polnimi pljuči" Za nami je evropski teden mobilnosti, ki je letos potekal na temo Zadihajmo s polnimi pljuči. Z njo so pristojne institucije širom po Evropi želele poudariti nujo po izboljšanju kakovosti zraka na lokalni ravni, za kar si prizadeva celotna Evropska unija. Z namenom dobiti pregled nad dejanskim stanjem v našem okolju pa so na Zavodu za zdravstveno varstvo v Murski Soboti pripravili okroglo mizo z naslovom: Zdravje skozi generacije – zadihajmo s polnimi pljuči. K sodelovanju so povabili predstavnike vzgojno izobraževalnih zavodov, strokovne delavce iz zdravstva ter policije, nenazadnje pa tudi predstavnike lokalnih oblasti. Policisti so eni izmed tistih, ki si zagotovo želijo manjše koncentracije prometa v našem okolju. Statistika je namreč neusmiljena. Prometne nesreče so žal glavni razlog smrti mladostnikov do 25 let. Prometna varnost v Pomurja kaže na to, da je v 158 nesrečah s smrtnim izidom v Pomurju v zadnjih letih umrlo kar 180 ljudi. Po besedah Srečka Šteinerja nas je v Pomurju veliko premalo, da bi se tak trend nadaljeval. Ravnatelj vrtca Murska Sobota Dane Katalinič hitre rešitve v smeri izboljšanja kvalitete zraka v našem okolju ne vidi. Že čas, v katerem živimo, to pogojuje in to občutijo tudi najmlajši. Otroci so izredno dojemljivi za številna razpoloženja v človeškem življenju. Zaradi nenehnega hitenja in pehanja so otroci nemalokrat potisnjeni v ozadje, po nekaterih analizah med vsakdanjimi početji pred otroci prednjači celo tako banalna zadeva kot je iskanje primernega parkirnega prostora. Zato je nujno potrebno spremeniti način življenja. V ospredje je potrebno postaviti našo prihodnost, torej otroke. Podnebne spremembe in onesnaženost zraka sta na tretjem in četrtem mestu na seznamu strahov, ki nas najbolj pestijo. Posledice prometa še posebej pestijo otroke in starostnike, povečana raba avtomobilov vodi k zmanjšanju gibanja in seveda onesnaženosti zraka. Zato bo v prihodnje še bolj potrebno ljudi vzpodbujati k različnim aktivnostim kot so hoja, kolesarjenje in druge, s katerimi se bo lahko zmanjšala obolevnost za kronično nenalezljivimi boleznimi, varnejše bo tudi okolje. To pa je že prvi korak k izboljšanju kvalitete življenja tako posameznikov kot družbe. Renata Zadravec


17

»OKOLJE IN MI«

Naravoslovna razstava "Alpe" Po lanskoletni odlično obiskani razstavi na temo Istra in Kras je v klubu Pac padla odločitev o postavitvi še ene naravoslovne razstave. Tokrat so se odločili, da bodo podrobneje predstavili Alpe. Razstavo je postavil Prirodoslovni muzej Slovenije. Ta z vrsto razstav o slovenski naravi skuša nepoznavalcem predstaviti lepote naravnega okolja in raznovrstnost ogroženih rastlin in živali v tem okolju. V okviru tokratne razstave predstavljajo alpski svet z obsežnimi gorskimi gozdovi na planotah Jelovice in Pokljuke, vse tri visokogorske skupine z vrhovi nad gozdno mejo, Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Alpe so sorazmerno mlado nagubano gorovje, ki je nastalo zaradi podrivanja Afriške plošče pod Evroazijsko. Med njima je Jadranska plošča, ki še vedno drsi pod Evroazijsko in tako so Alpe vsako leto za nekaj milimetrov višje. Vendar pa se zaradi erozije vrhovi gora ne dvigujejo više proti nebu. Naravni pojavi skozi milijone let so nenehno spreminjali podobo gorovja. Več tisoč let so Alpe prekrivali ledeniki, ki so s počasnim drsenjem po pobočjih preoblikovali tudi površino in razširili doline. Tako strokovnjaki pravijo, da so Alpe pravzaprav zapuščina ledene dobe. Kljub svoji mogočnosti naj bi bile le ostanek tega, kar sta razjedli zmrzal in voda. Med izmenjavanjem ledenih dob so rastline in živali zapuščale gorovje, nekatere vrste pa so se prilagajale, druge so se priselile. Iz metra v meter se alpski svet spreminja. Izmenjujejo se vrste gozdov od bukovega, smrekovega do vse redkejše posejanosti z drevesi. Tam se pred nami odprejo pašniki in planjave ruševja. Če gremo še više, nas pričakajo pisane visokogorske trate, skalne razpoke ter siva, pusta melišča. Rastlinska preproga je vedno redkejša, tik pod vrhovi gora le še tu in tam najdemo triglavsko rožo, ki po ljudski pripovedki simbolizira rožnato rdeče kapljice Zlatorogove krvi. Vse to želi avtor razstave dr.Andrej Gogala iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije čim bolj približati ljudem. Razstavo si lahko ogledate v pritličju poslovne stavbe PAC v Murski Soboti do 23.oktobra, na ogled pa bo postavljena vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 16.uro. Sprehod skozi alpski svet si tako lahko brezplačno privoščite tudi sredi Prekmurja. Renata zadravec


18

»OKOLJE IN MI«

Odprtje promocijskega centra Biomura Oktobra leta 2006 je Inštitut za vode Republike Slovenije podpisal pogodbo z EU LIFE pisarno za izvajanje petletnega projekta ‘Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji ali krajše Biomura. Namen projekta je varstvo habitatnih tipov in vrst iz seznama habitatne in ptičje direktive. Na nekaj več kot 15 kvadratnih kilometrov velikem poplavnem območju reke Mure med visokovodnimi nasipi območja vasi Bunčani – Dokležovje – Ižakovci – Krapje – Melinci in na reki Muri v dolžini 8.3 km se bo izvedla povezava glavne struge s stranskimi kanali, vzpostavitev pogojev za ustrezno višino vode v glavni strugi pri vtokih vode v stranske rokave, lokalne razširitve struge, sonaravno vzdrževanje poplavnih gozdov in stranskih rokavov. Regionalna razvojna agencija Mura je partner pri projektu BIOMURA. In ravno na sedežu Regionalne razvojne agencije Mura v Murski Soboti so v okviru projekta odprli regijski promocijski center, s pomočjo katerega želijo sproti in temeljito obveščati zainteresirano javnost. Prvi del centra bo deloval v Murski Soboti, drugi del pa v brežni hiši na Otoku ljubezni v Ižakovcih, tik ob reki Muri. Pri uradnem odprtju centra so sodelovali Danilo Krapec; direktor RRA Mura, Janez Kastelic, vodja Sektorja za politiko ohranjanja narave na Ministrstvu za okolje in prostor, dr. Boštjana Žajdela iz RRA Mura, Milan Vogrin iz Društva za proučevanje ptic in varstvo narave, dr. Meta Povž in mag. Suzana Šumer iz Zavoda Umbra ter vodja projekta dr. Lidija Globevnik iz Inštituta za vode Republike Slovenije. Danilo Krapec je ob tem poudaril, da se je Regionalna razvojna agencija Mura z veseljem pridružila projektu in prevzela tudi nalogo promoviranja le-tega, saj bi Mura brez akcij na njej še hitreje odtekla iz naše pokrajine, z njo pa tudi prebivalci Pomurja. Janez Kastelic je mnjenja, da je lahko promocijski center Biomura eden od členov v razvoju Pomurja in pomeni dolgoročno prednost ter razvojno možnost. Po besedah Lidije Globevnik naj bi se kmalu odprl še en promocijski center in sicer s sedežem v ribiškem domu na Moti. Po besedah dr.Žajdelove bo promocijski center zagotovil kakovostno predstavitev projekta, javnost bo sproti obveščena o aktivnostih na reki Muri, pozornost bodo posvečali še naravnim vrednotam reke Mure ter območju Natura 2000. Do sedaj so tako že izdelali panoje s predstavitvijo Murinega rastlinstva in živalstva ter habitatov, izdelan je predstavitveni film, odvila se bo delavnica, skratka, čaka naš se pisana paleta aktivnosti tudi na področju promocije. Prve aktivnosti v okviru projekta Biomura so se pričele oktobra leta 2006 s prvim terenskim ogledom, sam projekt pa bo trajal 5 let, torej naj bi se uradno zaključil leta 2011. Renata Zadravec


19

»POLITIKA V POMURJU – NAŠ VSAKDAN«

Svečana seja os občine Puconci 13.oktober je dan, ki so ga v Puconcih izbrali za svojega. Prav ta dan obeležujejo občinski praznik. 13. dan v mesecu oktobru daljnega 1781 je bil objavljen tolerančni patent, kot osnova za enakopravno delovanje vseh cerkvenih skupnosti. Tega upoštevajo še dandanes, saj v občini Puconci zgledno sodelujejo evangeličani, katoliki in pripadniki binkoštne veroizpovedi. Že 11.občinski praznik je prinesel obilo zanimivih dogodkov, nekateri so tradicionalni, nekateri preprosto zanimivi in rezultat številnih novih idej. V Bodoncih oziroma v tamkajšnji Osnovni šoli je potekal eden izmed tradicionalnih dogodkov v okviru praznika – slavnostna seja občinskega sveta, ki so se je poleg svetnikov ter gostov iz sosednjih občin udeležili tudi gosti iz Hrvaške, Srbije ter predstavniki Slovencev na Madžarskem. Po besedah župana je občina Puconci v času dosedanjega delovanja upravičila svoj obstoj. Tako kot narekujejo pravila in kot je v navadi, so tudi letos podeljevali občinska priznanja. V občini tako podeljujejo naziv častni občan, priznanje Občine Puconci, velika zahvalna listina, nagrada Občine Puconci ter priznanje župana Občine Puconci. Priznanje občine Puconci za leto 2008 so prejeli Štefan Škerlak iz Vaneče, Franc Franko iz Puconec ter Turistično kulturno športno društvo Pečarovci. Veliko zahvalno listino za prispevek k razvoju občine je prejel Jožef Ficko. Folklorna skupina Kulturno Turističnega društva Moščanci je prejemnik nagrade Občine Puconci, ta pa znaša 450 €. Priznanje župana je prejel Rudolf Vrečič, častni občan občine pa je postal Branko Drvarič iz Gorice, dolgoletni uspešni direktor domače družbe Kema , ki je s predanim delom in veliko zavzetostjo tudi pomemben člen razvoja domače občine. Občinski praznik občine Puconci pa je postal tudi zaveza za bodoče trdno sodelovanje z gosti iz Hrvaške in Srbije, kar so na svečani seji občinskega sveta s podpisom potrdili tudi vsi trije župani. Renata Zadravec


20

»ZNANOST IN RAZISKOVANJE«

.

Mladi za napredek Pomurja 2008 Festival Mladi za napredek Pomurja letos poteka že desetič, kar nakazuje na to, da je postal pomemben del dogajanja na področju tehnične kulture v naši pokrajini. Festival organizira Regionalni center Zveze za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v Murski Soboti. Slovesne otvoritve so se poleg sodelujočih udeležili številni podporniki festivala, med njimi predstavnik Mestne občine Murska Sobota. Znanje je tisto, ki vodi naprej, ampak na področju tehnične kulture ni pomembno le izdelati nekaj uporabnega, izdelek mora imeti tudi primerno obliko, skratka privlačen naj bi bil tudi za oko. Slovesno odprtje festivala je hkrati pomenilo tudi odprtje razstave, ki je letos k sodelovanju pritegnila 25 razstavljavcev iz pomurskih osnovnih šol, vrtcev, društev, sodeluje Slovenska vojska, Center Španik v sodelovanju v policijo in številni drugi. Ob tem potekajo delavnice in prikazi lončarjev, keramičarjev, gostincev, policije, svojo delavnico pripravljajo celo vrtci. Za festival Mladi za napredek Pomurja lahko rečemo, da je edinstven v Sloveniji, prvenstveno je namenjen pospeševanju raziskovalnega in inovativnega dela, še posebej med mladimi. Renata Zadravec


21

»DOGAJALO SE BO V POMURJU…«

Namen rubrike »Dogajalo se bo v Pomurju« je informiranje o različnih dogodkih v Pomurju. Z namenom večje informiranosti o dogodkih, ki se pripravljajo v pomurskem in širše v slovenskem prostoru bomo izbirali tradicionalne dogodke, običaje, občinske kulturne dogodke, razstave, prireditve, športne dogodke, delavnice, koncerte, razstave, gledališke predstave, okrogle mize, državni dogodki idr. Gre za vsebine, ki so delane za ljudi iz lokalnega okolja, kvalitetna in kontinuirana splošna obveščenost pa je prva, ki lahko zagotovi dober obisk prireditev in kulturno bogatenje posameznika, ter dvig kulture sploh.

PETEK 6. 2.2009 KULTURNI PRAZNIK V LJUTOMERU, Ljutomer, dom kulture SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V RADENCIH, ob 19.30 uri, Radenci, kongresna dvorana hotela Radin NEDELJA 8.2.2009 PRISTANSKE PODOKNICE IZ LETA 1995, ob 15.00 uri, Pristava, gasilsko vaški dom OBLETNICA DELOVANJA LJUDSKIH PEVCEV – GRAD, Grad

NEDELJA 18.1.2009 ANTONOV POHOD NA KOG - PRISTAVA, GASILSKO VAŠKI DOM, ob 7.00 uri, Pristava, gasilsko vaški dom

SOBOTA 21.2.2009 MAŠKARADA V LIPOVCIH - LIPOVCI, Lipovci

NEDELJA 22.2.2009 FAŠENK 2009 - LJUTOMER, GLAVNI TRG, Ljutomer, glavni trg Renata Zadravec


22

»NOVICE IZ POMURSKEGA ŠPORTA«

45 let ŠD NK križevci 11.občinski praznik občine Gornji Petrovci, ki ga obeležujejo med 12.avgustom in 14.septembrom, se je zaključil slovesno, kot se je tudi pričel. Ob koncu so namreč pripravili proslavo ob 45. obletnici delovanja ŠD NK Križevci in otvoritev igrišča z umetno travo. Na prireditvi so se že tradicionalno zbrali številni obiskovalci, ki z veseljem spremljajo razvoj vseh področij življenja v občini. Na Športni center so izredno ponosni, novih pridobitev pa so še bolj veseli. Vse, ki so bili pri tem v dodatno pomoč, bi se težko zahvalili, saj jih je veliko število. Gotovo pa brez njih ne bi šlo. Ali bo Športni center zaživel popolnoma in z vso razpoložljivo močjo, pa je seveda odvisno tudi od občanov samih, ki imajo tako v domačem centru priložnost sprostiti vso svojo energijo in kvalitetno preživeti prosti čas. Jubilantom, Nogometnemu klubu Križevci je čestital tudi predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, ki pravi, da majhnost v nobenem primeru ni ovira za dosego velikih ciljev. Najmlajšim moramo zagotoviti optimalne pogoje za razvoj in v Križevcih ti pogoji so. Nenazadnje iz Nogometnega kluba Križevci izhajajo številni dobri kadri, ki so se že preizkusili tudi na igriščih širom po domovini in v tujini. To pa je tudi za občino in kraj najboljša promocija. Kacijan je ob tej priložnosti Nogometnemu klubu Križevci podelil tudi priznanje v zahvalo za njihov prispevek k razvoju nogometa in pa nekaj nogometnih žog za nadobudne mlade križevske nogometaše, da se bodo še z večjo zagnanostjo kalili v tem športu. Čestitkam pa so se ob koncu pridružili še številni, ki s klubom in krajem tako ali drugače sodelujejo. Renata Zadravec


23

»NOVICE IZ POMURSKEGA ŠPORTA«

Prostoleteči tekmovalni modeli Rekreacijsko športno društvo Start iz Polane je bilo ustanovljeno pred 13 leti, ko so se pričeli ukvarjati predvsem s kartingom. Z gokarti so sodelovali na različnih tekmovanjih in prireditvah po Sloveniji. Ker pa tovrsten šport zahteva veliko finančnih vlaganj, poln je tudi tveganj, da ne govorimo o potovanjih. Po prvih vidnih rezultatih v domovini je mlade modelarje začelo mikati tudi mednarodno področje. Zmage na tekmah svetovnega pokala so prihajale. Letos je Rok Šiftar kot član slovenske ekipe ves svoj trud usmerili na svetovno prvenstvo v Ukrajini. Usklajena ekipa je delovala brezhibno in uspela kot še nikoli – Slovenija je postala svetovni prvak v tekmovalnem modelarstvu prosto letečih modelov kategorije F1A med mladinci. Društvo Start je tudi eno izmed številnih, ki delujejo pod okriljem Športne zveze Murska Sobota. Rokov dosežek je tudi za društvo Start najlepša nagrada za ves vložen trud in čas v tovrstno dejavnost. Modelarstvo je veliko več kot samo tekmovanje. Je skupek znanja, spretnosti in vztrajnosti, kot že rečeno, pa tekmovanje poteka v več kategorijah. Modeli so prosto leteči, torej niso nikakor vodeni in nadzorovani, maksimalna dolžina takega leta pa je okoli 3 minute. Da pa ga ne bi odneslo, se s posebnim mehanizmom v modelu postavi čas leta, ta mehanizem ga po preteku leta tudi usmeri na tla. Poleg zadnjega uspešnega prvenstva se je Rok udeležil že več večjih tekmovanj. Letošnjo ekipo v Ukrajini sta poleg Roka sestavljala še Primorca Tomaž Slokar in Ambrož Vrtovec. Predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar pa je Roku ob tokratnem dogodku podelil tudi priznanje Športne zveze za dosežene uspehe v modelarstvu. Renata Zadravec


24

»ZA VSAKEGA NEKAJ« .

ZANIMIVOSTI

V hudem mrazu bodite previdni z piercingom Nemški strokovnjaki opozarjajo: ob nizkih temperaturah bodimo previdni z nakitom in predvsem piercingom, saj je splošno znano, da kovina ob izredno nizkih temperaturah enostavno primrzne h koži.Če se nam to kljub vsemu zgodi, se obetajo boleče ozebline okoli oči, nosu in popka. Spremlja jih sprememba barve kože. Kovina je boljši prevodnik temperature kot maščoba. Tako piercingi na nepokritih delih telesa hitro ohladijo tkivo in zmanjšajo prekrvavitev in nakit hitro primrzne k našemu telesu. Torej v hudem mrazu ni ravno priporočljivo v hudem mrazu nositi hlač z nizkim pasom in globoko izrezane ali kratke puloverje. Poleg tega v tem primeru primrznjen piercing sploh ne bo največja težava, kajti bolj verjetno je, da boste staknili vnetje pljuč, ledvic ali vsaj boleč mehur.

ŠALE

Učiteljica vpraša Janezka: "Janezek, katerega spola je veter?" Janezek odgovori: "Moškega." Tovarišica ga pohvali, nato pa vpraša: "In kako to vemo?" "Ker ženskam dviguje krila." ___________________ Stoji policaj v telefonski govorilnici, kovance v meče telefonski aparat in dviguje ter spušča slušalko.Zunaj se nabere precejšna vrsta ljudi in prvi v vrsti mu reče: "Boste kmalu končali?" Policaj mu odvrne: "Dokler dobivam, igram jaz!" ___________________ Pride blondinka na nabito poln avtobus in nagovori moskega, ki je sedel: "Oprostite gospod, ali mi lahko odstopite sedez - sem namrec noseca." Moski ji odvrne: "Ja koliko casa pa, saj se nimate trebuha?" Blondinka: "Priblizno 20 minut, vendar me se vedno bolijo noge." ___________________

MISLI

Usluga prijatelja še ne naredi in kdor udari, sovražnik še ni. Resnično namero pa človek spozna, ko vidi, kaj se skriva v globini srca. ___________________ Prijatelj zaupni po vrednosti življenje samo skoraj prekosi, saj življenje se z novim rojstvom prerodi, prijatelj pa ne vznikne kar sredi noči. ___________________ Mož je lahko revež brez vsega, a če ima kaj znanja in pameti, pa zraven še prijat'la dobrega, bo dosegel, kar zamisli si. ___________________

Ko stojim tiho ob ograji, mi podariš svoj čudovit nasmeh. Ostajam brez besed in moji čuti so polni zvokov tvoje prelepe pesmi brez začetka in brez meja. Globoko se ti priklonim.


»PODATKI O IZDAJATELJU«

PODATKI O IZDAJATELJU SPLETNEGA ČASOPISA: »POMURSKI MESEČNIK« Izdaja: Društvo za prepih znanja in informacij VÖTER NASLOV: Gregorčičeva ulica 6, 9000 Murska Sobota TEL: 02 521 30 30 FAX: 02 521 30 31 DAVČNA ŠTEVILKA: 10688366 MATIČNA ŠTEVILKA: 1394711 ŠTEVILKA TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA: 03125-1000387520 TRANSAKCIJSKI RAČUN ODPRT PRI: SKB D.D. PE MURSKA SOBOTA

KONTAKT: PREDSEDNICA DRUŠTVA: Mirjana Roposa tel: 02 521 30 30 e-Mail: mirjana.roposa@gmail.com

ČLANICA DRUŠTVA: Bojana Harkai: tel: 02 521 30 38 e-Mail: bojanarituper@gmail.com

Mobi: 041 / 674—167


spletni časopis niko