Page 1

SLAVČKOV ODMEV

TEMATSKA ŠTEVILKA

Promet Številka 1, letnik IX, leto 2016, ISSN 1854-7796

Osnovna šola Simona Gregorčiča Kobarid

Jutranja vožnja, gledam skozi okno, mimo gre reka. Amalia Calvet, 3. a

Luka Rot, 2. a

Tokratna tematska številka Slavčkovega odmeva, ki je pred vami, je odraz življenja in dela na šoli in sledi zasnovanemu konceptu. Literarno vsebino nadgrajujeta likovni izraz in oblikovanje. Poleg natisnjene številke je širši javnosti dostopna tudi spletna izdaja, objavljena na šolski spletni strani. Prijetno listanje oziroma klikanje vam želimo.

V ZAČETKU JE BILA ... velika želja, da bi na naši šoli, poleg šolskega glasila Slavček, izhajal tudi šolski časopis. Poimenovali smo ga Slavčkov odmev. Prvo številko smo fotokopirali, a želja po barvnem časopisu ni upoštevala finančnih omejitev. Črno-belim risbam so se pridružile barvne slike in fotografije, objavljene v prvem spletnem časopisu v Sloveniji! Opažena inovativna ideja je prejela priznanje Prešernove družbe “Naj začetki v šolskem letu 2006/07”. S prizadevanjem učencev in vseh vključenih mentorjev so vsebine postajale obsežnejše in bolj literarne. Dve letni številki sta sčasoma prešli v eno tematsko. Pot k miru, lanskoletna tematska številka, je

postavila nov mejnik z realizirano željo – natisnjenim časopisom. Postavila je standard raznolikih prispevkov, ki gradijo bogato literarno in likovno vsebino. Naša šola je za to številko Slavčkovega odmeva prejela priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije za najboljše raziskovalno šolsko glasilo, posvečeno zgodovinski temi. Prejeto priznanje, odzivi med učenci, učitelji, starši, krajani in podpora lokalne skupnosti nas vzpodbujajo in zavezujejo k ustvarjalnemu delu

naprej. Naj besedo zaključim s pogledom, usmerjenim naprej, in z zavestjo, da vsi ustvarjalci lahko prispevamo v skupni mozaik, ki bo z novimi spremembami gotovo še mogočnejši.

Martina Kozorog Kenda, urednica

VARNI V PROMETU Promet je bil izziv šolskega leta 2015/16, ki smo se ga po dobri lanski izkušnji medpredmetnega povezovanja ponovno lotili na interdisciplinaren način. S povezovanjem obstoječih tem v predmetniku vseh triad in z nadgradnjo vsebin smo poskušali usmeriti pozornost učencev na širše dimenzije pojmov promet in prometna varnost. Predvsem pa smo želeli poudariti vzgojni namen in otroke, kot najbolj ranljive udeležence v prometu, vzgojiti za varno delovanje v različnih prometnih situacijah in naučiti, da bodo znali v danem trenutku izbrati situacijo, ki jim bo zagotovila optimalno varnost.

Larisa Komunjar, 2. a

Hkrati pa smo z načrtno motivacijo dosegli, da so učenci o prometu razmišljali tudi drugače. Nastale so dramatizacije, množica likovnih izdelkov, plakati, pisali so se domišljijski spisi, eseji in pesmi, nastali so zemljevidi, projektne naloge, didaktične igre, posebni prometni znaki in vozila,

Lukas Matelič, 2. a

sodelovalo se je na natečajih, izvajale so se delavnice, tematske učne ure, dnevi prometne varnosti, raziskovala so se prevozna sredstva preteklosti in obeležil se je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Več na strani 2

Lea Ivančič, 2. a


Kot šola smo v dar prejeli šest jahačev za šolski kombi, učenci so namišljeno potovali po svetu, ob koncu projekta pa je nastala tudi tematska številka časopisa, ki je pred vami. Ob zaključku lahko rečemo, da nam je

ponovno uspelo. Uspelo nam je, ker smo se znali povezati in med seboj sodelovati, ker nam je uspelo mentorstvo starejših učencev mlajšim, ker smo znali vključiti tudi veliko zunanjih sodelavcev in, nenazadnje, uspelo nam je, ker smo si to želeli.

Zadovoljstvo ob dobro opravljenem delu nas je za nekaj časa osrečilo. Do naslednjega izziva … Melita Jakelj, ravnateljica

SEMAFOR

Semafor je čudna reč. Če sveti rdeče, ti vedno stop reče.

Če sveti rumena, te opozarja, pripravi se na zeleno.

Ko sveti zelena, pritisni na gas in se odpelji v domačo vas.

Filip Koren, 5. b Slika, nagrajena na natečaju Varna pot v šolo, Anja Hrast Lipušček, 3. a

PROMET NA OSNOVNI ŠOLI SIMONA GREGORČIČA KOBARID V ŠOLSKEM LETU 2015/16 S projektom Promet smo si na šoli zadali cilj, da tematsko povežemo in usmerimo delo v šolskem letu za vse učence od 1. do 9. razreda. Učencem smo dejavnosti približali tako, da so bili čimbolj aktivni. S projektom smo z medpredmetnim pristopom in s sodelovanjem z zunanjimi organizacijami nadgradili cilje pouka. Poudariti velja tudi, da s projektom nismo dodatno finančno bremenil staršev otrok. Dneve dejavnosti smo povezali s prometno vzgojo, sodelovali smo na raznih natečajih na temo promet, izvedli smo delavnice s Svetom za preventivo in vzgojo v CP Občine Kobarid, gostili smo organizacijo Še vedno vozim, vendar ne hodim, predstavnike Policijske postaje Nova Gorica, predstavnike Reševalne postaje Tolmin in PGD Kobarid in predstavnike Javne agencije za varnost prometa RS. Spoznavali smo projekte Za volan brez alkohola, Bodi viden – bodi previden,

Prometna kača, Kuža pazi, Kresnička pripoveduje in Kolo, moje prvo vozilo. Ogledali smo si prometno predstavo Mišek Šim, organizirali dan spomina na žrtve prometnih nesreč in sodelovali na dnevu prometne varnosti. Aktivno smo sodelovali tudi na Posvetu o varni mobilnosti na Bledu in dopolnili znanje izvajanja kolesarskega izpita v osnovni šoli. Učenci so ustvarjali in izdelali vozila iz odpadne embalaže, lesa in papirja, didaktično igro prometne puzle, šolske šaljive prometne znake, prometne znake – živali v prometu, parkirne ure,

Luka Berginc, 1. r., PŠ Smast

Nikita Volarič, 2. r., PŠ Smast

2

tematske plakate … Seznanili so se tudi z avtobusno in z železniško učno potjo in podali rešitve za ureditev varne šolske poti. Ob zaključku bi pohvalil predstavnike šolskega aktiva za promet, vodstvo šole, vse mentorje, učitelje in predstavnika Občine Kobarid Janka Volariča, ki so s svojim delom prispevali k dvigu osveščenosti o prometni varnosti na šoli in v regiji. Matjaž Sovdat, koordinator projekta

Jernej Smrekar, 2. r., PŠ Smast


ZGODOVINA PROMETA Zgodovina prometa je dolga toliko, kolikor obstaja človeštvo. Potreba po iskanju hrane, skrivanje pred zvermi in iskanje boljših pogojev za življenje je človeka sililo v premikanje. Da bi si gibanje olajšal, neprestano izumlja nova in učinkovitejša sredstva. V šestem razredu smo se odpravili raziskovat zgodovino prometnih sredstev od pradavnine do človekovega pristanka na Luni. Vsak učenec si je izbral določeno temo in jo raziskal. Novo pridobljeno znanje smo se odločili deliti naprej. Odločili smo se, da o zgodovini prometa skozi besedo in risbo spregovorimo prvošolcem.

Vsak učenec je narisal verodostojno risbo prevoznega sredstva v obliki pobarvanke. Pobarvanke smo razmnožili in jih podarili učencem prvega razreda. Pri delu smo se o pomenu in obsegu prometa nekoč in danes veliko naučili. Spoznali smo tudi pozitivne in negativne posledice prometa, s

katerimi se srečujemo v sodobnem času. Da je bilo delo zanimivo in učencem resnično všeč, si lahko preberete v njihovih vtisih. Simon Skočir, mentor

Uvod v zgodovino prometa Ena najpomembnejših človekovih potreb je gibanje, premikanje in s tem premagovanje prostora in časa. S svojimi iznajdbami je človek poleg hoje, teka in plavanja poiskal še druge načine za gibanje – številna prevozna sredstva, ki niso namenjena le premikanju ljudi, temveč tudi živali, hrane in drugih predmetov. Danes je v promet vključenih veliko več prevoznih sredstev kot nekoč. S posnemanjem živali je človek ustvaril tudi vozila za prevažanje po vodi, pod vodo in po zraku. Največ pa je še vedno kopenskega prometa. V prometu je danes tudi veliko znakov in pravil, ki opozarjajo pešce in voznike. Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da promet poleg pozitivnih prinaša tudi negativne učinke. Blaž Plesničar, 6. a

Pisala sem o cepelinu, ki je prevažal potnike po zraku, podobno kot današnje letalo. Izvedela sem, da je bilo v njem večino prostora praznega. Potniki so bili v eni sami kabini. Izumil ga je Nemec Ferdinand von Zeppelin. Včasih je bilo manj prometa kot danes, ker ljudje niso imeli zadosti denarja, da bi si lahko privoščili vožnjo, in se niso toliko izogibali pešačenja kot ljudje danes.

Vtisi učencev Raziskovala sem, kako so stari Rimljani organizirali poštno službo. Naučila sem se, kje so bile poštne postojanke v Sloveniji. Ugotovila sem, da ljudje potujejo iz različnih vzrokov – nekateri zaradi službe, drugi iz radovednosti, tretji zaradi posla … Vloga prometa je danes tako dobra kot slaba. Najbolj mi je bilo všeč risanje. Neža Kurinčič, 6. a

Zala Plesničar, 6. a

Raziskovala sem, kako promet vpliva na okolje in kako bi lahko omilili njegove slabe vplive. Prej nisem razmišljala o tem, da so električni avti manj škodljivi kot bencinski. Če si predstavljamo, koliko avtov je hkrati na cestah, si lahko predstavljamo, koliko ti onesnažujejo planet. Včasih so prometna sredstva redko uporabljali in samo za premagovanje res dolgih razdalj. Danes pa se usedemo v avto za vsak kilometer. Pri delu mi je bilo najbolj všeč risanje ekološkega avtomobila. Manca Stres, 6. a Ljudje so nekoč potovali peš, od izuma kolesa pa so se prometna sredstva hitro razvijala. Danes lahko potujemo tudi v vesolje. Pisala sem o najstarejšem kolesu z Ljubljanskega barja. Nisem si predstavljala, da so vozove uporabljali že tako zgodaj.

Včasih so ljudje hodili peš in so za pot potrebovali več časa kot danes. Pisal sem o čolnih, ki so vozili po Nilu. Naučil sem se, da so v Egiptu potovali s čolni in niso gradili veliko cest. Najbolj mi je bilo všeč risanje čolna. Matjaž Rakušček, 6. a

Brina Skočir, 6. a

Pisala sem o azijski rikši. Izvedela sem, da so rikše lahko tudi nevarne. Zdi se mi, da je promet danes veliko bolj razširjen kot nekoč. Zato je tudi več onesnaževanja. Najbolj mi je bilo všeč sodelovanje in raziskovanje o temi. Lepo mi je bilo tudi druženje s sošolci in dobra volja učitelja Simona.

Pisal sem o slovenskem izumitelju Janezu Puchu. Zanimivo mi je bilo, ker ga prej sploh nisem poznal. Pri delu mi je bilo najbolj všeč, ko smo risali pobarvanko. Mislim, da je bila vloga prometa tudi v preteklosti velika, saj so morali vse blago razvoziti s kočijami.

Narisal sem naslovnico pobarvanke in napisal uvod. Izvedel sem, da so včasih ljudje potovali manj in predvsem peš. Danes se lahko vozimo z avti in avtobusi. Obstaja veliko prevoznih sredstev. Pri delu mi je bilo všeč risanje.

Leon Benko, 6. a

Blaž Plesničar, 6. a

Špela Menič, 6. a

3


Raziskovala sem, kako so potekala potovanja s kočijami. O njih sem izvedela veliko. Risanje je bilo zahtevno, a zanimivo. Nekoč je bilo prometa mnogo manj kot danes.

Raziskovala sem, kako so nastali prvi avtomobili. Izvedela sem, da je prvi avtomobil poganjala para. Včasih je bil avtomobil veliko razkošje, danes pa je nuja. Všeč mi je bilo iskanje podatkov in risanje.

Pisal sem o predhodniku avtobusa, ki se je imenoval omnibus. Najprej so ta vozila vlekli konji, nato jih je poganjala para in kasneje bencinski motorji. Včasih so ljudje potovali, ker so iskali Lara Lavrenčič, 6. a boljše pogoje za življenje. Danes se mnogi selijo zaradi službe, pa tudi zaradi vojn in poplav.

Iza Kravanja, 6. a

Leon Korošec, 6. a

Včasih promet ni toliko onesnaževal zraka in spreminjal pokrajine kot danes. Pisal sem o potovanjih čezoceanskih parnikov. Opisal in narisal sem potovanje Titanika. Všeč mi je bilo risanje Titanika.

Pisala sem o bratih Wright, ki sta prva poletela z letalom. Naučila sem se marsikaj o zgodnjih letalih. Danes je promet zelo razširjena dejavnost. Vse bolj pomemben je tudi letalski promet. Všeč mi je bilo iskanje informacij in risanje.

Kris Ivančič, 6. a

Kaja Žgeč, 6. a

Pisala sem o najstarejših kolesih. Ugotovila sem, da so bila včasih zelo pogosto prevozno sredstvo. Danes se več vozimo z avti. Kolesa ne onesnažujejo okolja, zato bi jih morali v mestih več uporabljati. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem zbirala podatke in jih sestavljala v skupno zgodbo. Polona Faletič, 6. a

Pisala sem o karavanah, ki so s kamelami potovale čez puščavo in prevažale trgovsko blago. Naučila sem se, da so kamele zelo vzdržljive živali in da karavane lahko srečamo še danes. Izvedela sem, da so se včasih odpravljali na pot redkeje kot danes in iz drugačnih razlogov. Všeč mi je bilo brskanje in raziskovanje po internetu.

Včasih se je potovalo počasneje kot danes. Ljudje so skrbno premislili, preden so se odločili iti na pot. Raziskovala sem o poletu človeka na Luno. Izvedela sem, da se je lunarni modul imenoval Orel. Najbolj mi je bilo všeč risanje. Mislim, da mi je risba lepo uspela. Kaja Sokol, 6. a

Sara Koren, 6. a

ZEMLJEVID Družina Novak – mama, oče, desetletni Miha in štirinajstletni Gašper so se pripravljali na potovanje. Zadnji dan je bilo kot v norišnici. Kovčki, obleke, pribor za osebno higieno, čevlji, hrana … Vse to je bilo treba vzeti s sabo na pot. Nazadnje je bilo vse pospravljeno v kovčke. Ko so se poslavljali od babice in dedka, pa je babica rekla: "Tako daleč greste, ali ste vzeli s seboj zemljevid?" "Joj, babi, ti pa si res za svetom. Kdo še danes uporablja zemljevide? Mi imamo s seboj GPS. Ta nas bo usmerjal in nam kazal pot," je rekel Gašper. "No, no, kakor hočete, jaz se še zmeraj zanesem na karto," mu je odgovorila babica. Kovčke so znosili v avto, se usedli na sedeže, pomahali in odpotovali. Vožnja je trajala dolgo. Vmes so se ustavljali,

nekje ob poti celo prespali. Naslednji dan se je že nagibal proti večeru, ko jih je GPS usmeril na ozko, neobljudeno cesto. Vozili so skozi gozd in kar naenkrat je GPS ugasnil. "Jebela cesta, kaj pa zdaj?" se je razburil oče. Gašper je pogledal napravo. " Ni signala," je izjavil. " Joj joj, kaj bomo pa zdaj?" je začela jokati mama. Oče je vse miril in rekel, da bodo pač vozili naprej do prvega naselja, kjer bodo na bencinski črpalki kupili zemljevid. "No, vidite, pa je imela naša babi prav, ko je rekla, naj vzamemo zemljevid," je pomodroval najmlajši 4

Miha. Pripeljali so se do majhne vasi. Brez bencinske črpalke, brez gostilne, brez trgovine. " Kaj bomo pa zdaj?" je vprašal oče. Mama mu je svetovala, naj pač pelje naprej. Čez nekaj časa so prišli do križišča. Na levo in desno sta bili imeni neznanih krajev. Ker niso vedeli, kam bi zavili, so se vrnili v vas in potrkali na vrata prve hiše. Toda starejša domačinka ni znala angleško. Naši popotniki niso vedeli, kaj naj naredijo. Vedeli so, da se bo čez dve uri znočilo, in morali so prispeti do gostišča, kjer so imeli rezervirano sobo. Mama


je vzela iz torbice papir in oče je domačinki narisal vas, pot, križišče in napisal ime kraja, kamor morajo priti. No, to je bilo za gospo malo lažje in pokazala jim je, da morajo zaviti na desno. Lepo so se ji zahvalili in odpeljali naprej. Čez dobro uro so

prišli do željenega kraja. Najprej so se ustavili na bencinski črpalki, kjer so natočili bencin in kupili zemljevid. Prijazen trgovec pa jim je pokazal pot do gostišča. V gostišču so se okrepčali in se odpočili ter napolnili baterijo GPS-a. Ko so čez

dva dni nadaljevali pot, so bili veliko bolj mirni, saj so imeli poleg GPS-a s seboj tudi zemljevid. Neža Stres, 9. b

CESTE Cestne črte

Anita Kranjc, 9. a

Cestne črte so del našega vsakdana. Kadar gremo z avtobusom v šolo ali s starši z avtomobilom, vidimo cestne črte. Cestne črte delijo cesto na dva pasova. Služijo kot prehod za pešce, označitev roba cestišča … Lahko so bele, modre ali rumene barve. Najraje jih imajo otroci, še posebno majhni, saj si na dolgih potovanjih popestrijo vožnjo s štetjem presledkov med črtami. Črte so lahko prekinjene, neprekinjene ali dvojne. Neprekinjene črte so narisane na cestišču, takrat ko se ne sme prehitevati, npr. v ovinku, saj ne vidiš naprej in lahko povzročiš nesrečo. Dvojne črte so lahko prekinjene in neprekinjene. Prekinjena se uporablja za zaznamovanje prometnih pasov s spremenljivo smerjo vožnje. Neprekinjena pa za ločitev vozišča z vsaj dvema prometnima pasovoma za vožnjo v isto smer. Poznamo tudi druge vrste cestnih črt in jim rečemo tudi prečne označbe. To so široke prečne črte, poševne črte, mejne črte, prehodi za pešce … Cestne črte ponavadi zarisujejo in barvajo cestni delavci in drugi podjetniki, ki se ukvarjajo s tem. Barvanje cest opravljajo z raznimi stroji in drugo potrebno opremo. Brez črt ne bi bile ceste samo puste in prazne, ampak bi se pojavili tudi različni prometni zapleti. Vozniki se premalo zavedajo, kako pomembne so cestne črte. To so prometni znaki, ki jih moramo upoštevati. Tinkara Terpin, 9. a

Asfalt Ob besedi asfalt pomislim na dolgo cesto, ki vodi v neznano. Po drugi strani pa se spomnim na kemijske značilnosti asfalta. Po definiciji je to zmes bitumenskega veziva in kamnitih zrn ter drugih dodatkov, potrebnih za gradnjo cest. Bitumen je zmes, ki nastane pri pridelavi ustreznega zemeljskega olja. Dodatki se v asfaltnih zmeseh uporabljajo že od leta 1950. Če ne bi poznali asfalta, bi se danes vozili po makadamskih cestah. Asfalt se z letnimi časi spreminja. Pozimi, ko je dovolj mraz, lahko zmrzne in večja površina postane drsališče. Poleti se segreje in nam je le še bolj vroče, če smo na njem. Spomladi, ko vse cveti, se vedno najde kakšna rastlina, ki ima dovolj močne korenine, da zrase kar skozi asfalt. Presenetljivo je, kaj lahko vse naredi živo bitje, rastlinica. Ampak asfalt vedno ostane trpežen. Kristina Ivančič, 9. a

Mineja Lazar, 9. b

Blaž Skočir, 9. a

Domen Koren, 9. b

Lucija Kurinčič, 9. b

PROMETNE PESMI IN ZGODBA DRUGOŠOLCEV Cin cin cin,

Juhuhu! Drvim! Hitim!

pozabila teta natočiti je bencin. Kmalu avto sredi ceste stoji, ona pa na ves glas kriči, ker misli, da bo morala v avtu spati. Potem pa moj tata se ustavi, nalije bencin in ji avto popravi.

Ker je po cesti drvel, se je z avtom zaletel. Skozi šipo je poletel in jokati začel. Urša Tušar, 2. a

Miha Mašera, 2. a

Joj, drsim! To pa je bilo hudo, saj padel sem na glavo. Buška joče mi na glavi, avto prevrnjen je v naravi, jaz pa v bolnišnici tičim. Izabela Melinc, 2. a

5


Anej Raspet, 2. a

Lukas Matelič, 2. a

Žan Skočir, 2. a

Neka čudna mravlja na potovanje se odpravi.

Avto po cesti drvi,

Ko že dolgo hodi,

čez cesto punčka hiti.

vsa izmučena voznike prosi,

Voznik je ne vidi,

da jo malo peljejo.

ptice na nebu gleda

A nihče ji ne ustavi.

in bele oblake, seveda.

Upanja pa ni izgubila.

Na srečo očka hitro priteče,

Ko je končno avto pred njo zapeljal,

punčko s ceste umakne

hitro v njega je skočila,

in vse se dobro izteče.

da gre na Havaje, mu je sporočila.

Rok Plesničar, 2. a

Katja Lavrenčič, 2. a

In zdaj tam greje se. Nina Jelinčič Zelko, 2. a

Nesreča Špela se je vozila s kolesom brez čelade. Uživala je v hitri vožnji. Naenkrat je padla s kolesa. Udarila se je v glavo in si poškodovala koleno. Močno ji je tekla kri, zato je jokala. Prihitela je mama in ji pomagala vstati. Rano ji je očistila in nanjo prilepila obliž. Od takrat ima Špela vedno na glavi čelado. Lea Ivančič, 2. a Vika Marcola, 2. a

Luka Rot, 2. a

KJE SO OTROŠKA IGRIŠČA? Globi se je sprehajal po mestu. Medtem je

Vita Kanalec, 2. a

opazoval, kako se otroci igrajo kar pri cesti. Nobenega odraslega ni bilo zraven. Celo majhni otroci so bili brez spremstva. Naenkrat sta izza vogala prišla dva otroka z rolko. Globi se je bal, da se jima kaj zgodi. Šel je naprej in v parku videl dva otroka, ki sta se igrala z žogo na pločniku. Žogo je eden od njiju brcnil premočno in ta je odletela na cesto. Šel je za vogal in videl dva fanta s skirojem. Čudil se je, kje imajo otroci igrišča. Nekemu fantu je avtomobilček ušel na tirnice, vlak pa se je bližal.

Katja Lavrenčič, 2. a

Nina Jelinčič Zelko, 2. a

6

Zaskrbelo ga je. Ko je razmišljal o vsem, kar je videl, ga je kar naenkrat na tla zbila kolesarka, ker ni vozila previdno. Odpeljala je naprej, ne da bi se ustavila in se opravičila. Globi se je pobral, se naslonil na zid in naglas razmišljal: ″Kaj je danes tem ljudem? Ali nihče več ne pozna pravil in odnosa do ljudi?″ Žalosten se je odpravil domov in se med potjo tolažil, da bo jutri boljši dan. Tajda Fon, 4. r., PŠ Smast

Izabela Melinc, 2. a


Globi se je sprehajal po mestu in zagledal otroke, ki so se vozili s kolesi. Vprašal jih je, če vedo, ali se lahko vozijo tam. Otroci mu niso odgovorili. Globi jim je rekel, naj gredo na igrišče. A otroci ga niso poslušali. Globi se je prestrašil. Zagledal je dva fanta, ki sta se vozila z rolko. Ukazal jima je, naj gresta na igrišče. Zasmejala sta se in mu odgovorila, da imata vozili in da poznata prometna pravila. Globi se je razjezil, a sta že odrolkala. Na poti je srečal dečka, ki sta pri cesti brcala žogo. Tekla sta čez pločnik in cesto. Globi se je spraševal, ali ti otroci sploh hodijo v šolo. Šel je naprej in spet srečal otroke, ki so dirkali po cesti s skiroji. Prestrašil se je, da se ne bodo mogli ustaviti. Skušal jim je to dopovedati, a so šli naprej. Odpravil se je naprej, vendar zelo slabe volje. Na cesti je zagledal dečka z avtom na daljinsko upravljanje. Zapeljal ga je na tirnice za tramvaj. In ravno tisti trenutek se je po tračnicah peljal tramvaj. Deček se je urno obrnil in tekel čez cesto do tračnic tramvaja. Hitro je pograbil avto in šel čez tračnice na pločnik h Globiju. Globi je bil zelo prestrašen, ker bi tramvaj lahko povozil dečka. Globi je dečka okregal. A deček se ni niti malo brigal za njegovo opozorila. Odpravil se je naprej, še bolj jezen kot prej. Globi se je ustrašil. Neka ženska se je zaletela vanj in udarila gospoda, ki je bil le nekaj korakov za Globijem. Oba sta se jezila. Globi jo je vprašal, če ve, da so za kolesa posebne poti, da se kolesarji ne srečujejo s pešci. Ta dan je bil za Globija eden najslabših. Sam pri sebi si je mislil: ″Vsaj sprehodil sem se. ″

Rok Plesničar, 2. a

Neža Javorščak, 3. r., PŠ Smast

vOZILA V PRIHODNOSTI Moje vozilo bo vozila kokoš. V plesni dvorani v mojem vozilu bo plesalo bitje z drugega planeta. Vozilo bo imelo gumb, da se bo lahko spremenilo v drugo vozilo. Imelo bo tudi akvarij in svedra za vrtanje po največjih globinah. Poganjale ga bodo ribe. Imelo bo tudi cev za gledanje v temi in cevi, ki žvečilni gumi spremenijo v balon. Imelo bo tudi zobe, da bo lahko pregriznilo morsko travo, in roke, ki bodo iskale školjke. Anej Raspet, 2. a

Moj avto bo imel ekološki motor. Namesto izpušnih plinov bodo prihajala iz njega semena in voda. Imel bo vgrajenih veliko rezervarjev, ki jih bo potreboval za vodo, semena, smeti, led in vročo vodo, ki bo preprečevala, da bo ponoči zmrznil. Imel bo tudi veliko priključkov za kamere, luči, telefone in tablice. Imel bo vgrajene tudi sesalce za smeti. V njem se bo lahko peljalo 2000 ljudi. Rok Plesničar, 2. a Martin Mohorič, 2. a

Moje vozilo prihodnosti ima dve nadstropji. Zgoraj je frizerski salon, spodaj pa majhen bazen. Na strehi je akvarij, spodaj pa ima plavutke, da gre lahko v vodo. Zadaj ima cev za metanje bleščic. Robot lahko dela sladoled. Spredaj ima kompas, da se ne izgubi. V vozilu je lahko osem oseb.

Moje vozilo ima iztegljivo roko, ki drži cof. Ta cof škropi vodo, ki pere ostala vozila. Ima premično zalivalko za vse rastline. Ima tudi žar, na katerem se peče meso, in če potrebuješ kruh ali kečap, ti ga takoj da. Če se zjutraj pozabiš počesati, te moje vozilo takoj počeše ali ostriže.

Moje vozilo se bo lahko spremenilo v podmornico, letalo, robota, ladjo, raketo ali avto. Z njim bom lahko raziskoval globine oceana. Imelo bo močne svedre. Ko se bo sveder dotaknil kamna, bo kamen takoj počil. Vozilo bo imelo tudi zelo močne robotske roke.

Nina Jelinčič Zelko, 2. a

Izabela Melinc, 2. a

Lukas Matelič, 2. a

Moj avto bo tako, da se bo lahko spremenil v letalo, podmornico ali čoln. Vozil se bom po celi Zemlji in spoznaval nove ljudi in kraje. Vozilo se bo lahko deset ljudi. V njem bodo sobe, masažni salon, kopalnica in plesišče. To bo vozilo na sončno energijo in bo zelo hitro. Podmornica bo lahko vključila robotske roke za raziskovanje globine morja.

Moj avto bo zelo velik. V njem bo sedelo sedem ljudi. Imel bo imel ogromen prtljažnik. V njem bo tudi televizija, da bomo med potovanjem gledali risanke. Moj avto bo bele barve. Z njim bomo šli na morje za ves mesec. Ker bo tako velik, bomo v njem tudi spali. S seboj bom peljal tudi kolo. Moj avto ne bo potreboval bencina, saj bo električen. Z njim bom peljal sošolce na izlet.

Žan Skočir, 2. a

Maks Fon, 2. a Anej Raspet, 2. a

Moje vozilo bo različnih barv. Imelo bo kolesa z zvezdami in s črtami. Imelo bo akvarij, da boš lahko štel ribe. Lahko bo tudi zalivalo rože. Spuščalo bo zvezde namesto plina. Lahko ti bo dalo tudi pamet.

Moje vozilo bo lahko podmornica, ladja ali letalo. Imelo bo velik bazen. V njem bodo morske želve. Vozilo me bo tja, kamor si bom zaželela. Ko ga ne bom potrebovala, bo postalo tako majhno, da ga bom lahko spravila v žep. Imelo bo senzor, ki me bo pomanjšal in skupaj bova šla v risanke. Tam se bo spremenilo v samoroga, jaz pa bom dobila čarobne moči. Tia Tetičkovič, 2. a

Pavla Kokole, 2. a

7


Moje vozilo bo zelo zanimivo. Imelo bo jajčasto obliko in bo zelo lahko in hitro. Pobarvano bo z različnimi barvami. Imelo bo udoben sedež za voznika. Lahko bo lovilo ribe in jih dajalo v akvarij. Imelo bo tudi barve, da bo lahko ribam spremenilo barvo. Na njem bodo tudi kolesa za vožnjo po cesti. Iz izpušne cevi bodo letele školjke.

Moje vozilo prihodnosti ima priključek za drva, trampolin, sireno, cev za gašenje in hišo, v kateri živimo. To je vozilo za igranje, reševanje, pripravljanje drv in bivanje. S tem vozilom nam bo v prihodnosti veliko lažje.

Imela bom podmornico. Na strehi bo imela skakalnico, balone za zabavo, ležalnik in poleg njega sladoled. V njej bo akvarij, bazen, trampolin, trgovina, pekarna, lekarna, bolnišnica in postelje. Imela bo štiri plavuti in poganjala se bo s pedali.

Jaka Gorenjšček, 2. a

Urša Tušar, 2. a

Larisa Komunjar, 2. a

Jaka Gorenšček, 2. a

Kevin Ivančič, 2. a

Miha Mašera, 2. a

Moj čarobni avto bo imel vodna kolesa, da bo lahko plul po vodi. Imel bo vodni motor in čarobni sveder za iskanje skrivnega zaklada v globini morja. Na strehi bo imel tobogan, trampolin in gugalnico, da se bodo lahko otroci zabavali med vožnjo po vodi. Propeler bo namenjen akrobatskemu letenju po zraku. Z barvnimi vodnimi baloni se bodo otroci lahko igrali in zabavali. Moj čarobni avto so moje sanje. Vita Kanalec, 2. a

Moje vozilo bo znamke Rosenbaver. Imelo bo vodne topove za gašenje požarov. Spredaj bo imelo odbijač za zaščito pred udarci. Zadaj pa prikolico za prevažanje različnih stvari. Vozili ga bodo lahko samo gasilci. Imelo bo tudi roza peno za gašenje požarov. V njem bo prostora za enajst ljudi. Imelo bo veliko cisterno. Poganjal ga bo raketni pogon. Imelo bo velike luči. Kevin Ivančič, 2. a Tinkara Mašera, 2. a

Z ZLATO LADJO V DEŽELO DOMIŠLJIJE V DEŽELI ČAROVNIJE Nekega dne sem povabil Lariso in Katjo na zlato ladjo. Odpotovali smo v deželo Čarovnijo. Najprej smo se morali zapeljati preko hribovja in nato čez sedem jezer. In tam nekje zadaj, na ogromnem travniku, je stal velik grad. V njem so živeli čarodeji. Bili so zelo navdušeni nad našim obiskom. Z veseljem so nas naučili čarati. Lariso so naučili, kako začarati, da bi vse ptice v deželi zapele, kadar bi si to zaželela. Katjo so naučili, kako začarati prelepo cvetje na travniku. Meni pa so pokazali, kako naj začaram mavrico na nebu. Ko smo vsi trije uporabili naše čarovnije, je bila dežela videti prečudovito. Bila je kot najlepši pomladni dan. Maks Fon, 2. a Maks Fon, 2. a

SREBRNA LADJA Nekega dne sem se odločila, da izdelam ladjo. Obula sem čevlje in stekla ven. Dobila sem ravno pravšnji les za ladjo. Potem so prišle Vita, Neja in Izabela in skupaj smo zgradile ladjo. Bila je lesena in posuta z bleščicami. Skupaj smo odplule v Egipt. Tam smo si ogledovale piramide in bilo je zelo lepo. Nato smo sklenile, da se bomo vrnile domov. Katja Lavrenčič, 2. a Katja Lavrenčič. 2. a

8


NA OBISKU PRI PIKI NOGAVIČKI Neke noči, ko sem spala, sem sanjala, da sva z mojo sošolko Nino zgradili ogromno zlato plovilo, ki pluje po oblakih. Ko je bilo dokončano, sva odpotovali k Piki Nogavički. S Piko Nogavičko smo šle jahat njenega konja. Videle smo mavrični slap. Pri slapu smo našle zaklad. Odprle smo ga. V njem so bili kovanci. Vzele smo jih in dale v žep. Ko se je zvečerilo, smo šle domov k Piki. Dogovorile smo se, da bo vsaka skuhala svojo najljubšo jed. Ko smo skuhale, smo se pogovarjale, kaj smo kuhale. Nina je spekla pito, jaz palačinke, Pika pa pico. Ko smo pojedle, smo se odpravile domov. Preden sva z Nino vzleteli, naju je Pika vprašala, če ima najino vozilo ime. ″Hmm, mislim, da ne,″ sem ji odgovorila. ″Ali mu ga lahko jaz dam?″ je vprašala Pika. ″Seveda,″ sva se zasmejali. ″Kaj pa raketa?″ je vprašala Pika. ″Ja!″ Sva vzkliknili obe z Nino. Pika nama je nato dala še čarobni prah, da se raketa ne bo pokvarila. Zahvalili sva se ji. Nato sva se poslovili, skočili v raketo ter odšli. Ko sva šli mimo dežele sedmih palčkov, sva zaslišali tih glas. Ustavili sva se in poslušali. Bila je Sneguljčica. Želela je, da jo peljeva k njenemu princu. Vzeli sva jo na raketo in peljali na prinčev grad. Midve pa sva šli domov. Izabela Melinc, 2. a

Alex Skočir, 2. a

POTOVANJE V PARIZ Nekega dne sem odšla v očkovo delavnico. Videla sem lepe deske in rumeno, zeleno ter rdečo barvo. Poklicala sem Vito in Leo. Začele smo izdelovati ladjo. Jaz sem prebarvala deske, Lea je urejala rože, Vika pa je sešila preprogo. Ko je bila ladja narejena, smo se odpravile v Pariz. Ko smo prišle, smo si ogledale Eifflov stolp. Nato se je zvečerilo in smo se morale odpraviti spat. Preživele smo zelo lep dan in komaj čakam na naslednjo dogodivščino. Pavla Kokole 2. a Pavla Kokole, 2. a

POTOVANJE OKOLI SVETA Nekoč sem izdelal ladjo iz lesa in potem sem poskusil, kako pluje po morju. Po krajšem poskusu sem ugotovil, da lahko z ladjo odplujem okoli sveta. Ko sem bil že zelo daleč od obale, me je ujela nevihta, vendar ladje ni uničila. Ko se je nevihta umirila, sem zagledal otok in sem se odločil za postanek. Na otoku sem zagledal pirate. Name so začeli streljati, vendar me niso zadeli in varno sem odplul do majhnega mesteca. Ogledoval sem si znamenitosti mesta. Po ogledu mesta sem odplul nazaj domov. Luka Rot, 2. a Žan Skočir, 2. a

ZLATA LADJA V delavnici mojega očeta sem našel kos lesa. Iz lesa sem naredil ladjico. Ladjico sem pobarval z zlato barvo. Ladjica se je v nekaj sekundah povečala v veliko ladjo in v trenutku sem se znašel na zlati ladji na neskončnem valovitem morju. Pričel sem tekati naokoli. Zagledal sem mizico. Na mizici je bil kolaček v obliki ladje in na njem je pisalo: ″Pojej me. ″ Poleg kolačka je ležal ključek. Odločil sem se, da bom pojedel kolaček, saj sem bil zelo lačen. Naenkrat sem zrasel za tri metre. V oblakih se je prikazalo okno in iz okna je pokukal zajec. Zajec je imel velika dolga ušesa, na glavi klobuk, desno oko modro, levo pa zelene barve. Zajec mi je ponudil kozarec s pijačo in na kozarcu je pisalo: ″Popij me. ″ Popil sem pijačo in se znašel v očetovi delavnici, pred leseno zlato ladjico, ki sem jo naredil. Položil sem jo v svojo sobo na polico. Neja Šuligoj, 2. a

Alex Skočir, 2. a

Vika Marcola, 2. a

Urša Tušar, 2. a

9

Tia Tetičkovič, 2. a


pROMETNA NESREČA PROMETNA NESREČA (osebna pripoved) Neko sredo zvečer pred tremi leti se mi je zgodila nesreča. Seveda se vsega, kar se je potem dogajalo, nisem zavedal, saj sem bil v komi. S helikopterjem so me odpeljali v Ljubljano. V komi sem bil tri dni. Po treh dneh sem se zbudil. Nisem vedel, kje sem. V bolnišnici sem bil en mesec in prestal sedem operacij. Nato sem bil štirinajst dni doma in potem še tri mesece v Soči, centru za rehabilitacijo po poškodbah. Tam sem imel svojo sobo. Bival sem skupaj z očetom. V bolnišnici in v Soči sem se počutil kot doma. Imel sem veliko terapij in pouk, kjer sem delal domačo nalogo in se učil. Pouk sem imel le dve ali tri ure na

dan. Seveda mislite, da je to lepo, vendar vam povem, da se v bolnišnični šoli ne moreš toliko naučiti kot v navadni šoli. Ob sobotah in nedeljah sem bil doma. V bolnišnici sem imel veliko prijateljev. Najboljši je bil Rene. Skupaj smo se veliko igrali, predvsem s kockami. Imel sem tudi psihiatra, ki je spoznal, da sem brihten fant. Po treh mesecih sem prišel domov z veliko več spoznanji, kakor sem jih imel prej. Moral sem hoditi na preglede. Še vedno moram. Sedaj je vedno bolje, vendar me je ta poškodba veliko naučila. Seveda sem še vedno isti Jaka, živahen in igriv, vendar bogatejši za težko izkušnjo. Tega ne bom nikoli pozabil. Tega pač ni mogoče pozabiti.

Filip Gorjan, 1. r., PŠ Smast

Jaka Gorjan, 5. b

NESREČA

Tjan Kenda, 1. r., PŠ Smast

POD CESTO Bilo je lepo jesensko jutro, ko se je moj očka odpravljal v službo. Pojedel je zajtrk, vzel računalnik in se odpeljal. Ker je prejšnje dni močno deževalo, je bila cesta zelo mokra, na cesti pa je bilo veliko listja. Peljal je zelo previdno in počasi. Nekaj časa se je vozil, ko mu je spodrsnilo. Na srečo je obdržal avto na cesti. Ko je prišel do nekega nepreglednega ovinka, je nasproti vozeči avto prihitel po sredini ceste. Oče je zaviral, a mu je spodrsnilo. Zavrtel se je za 360 stopinj in z avtom padel pod cesto. Voznik avta, ki je povzročil to prometno nesrečo, se je odpeljal naprej. Naslednji voznik avta, ki je zagledal mojega očeta, je poklical reševalce, gasilce in policiste. Gasilci so ga izrezali iz avta. Reševalci so ugotovili, da ima zlomljeno roko. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu dali roko v mavec. Naslednji dan je prišel domov. Vesel je bil, da se mu ni zgodilo še kaj hujšega. Mislim, da bi morali ljudje voziti počasneje in previdneje.

Moj bratranec je imel pred šestimi leti prometno nesrečo z motorjem. Bil je bolj močne postave in zelo prijazen ter nasmejan. Že kot majhen otrok si je želel motor. Šolo je uspešno zaključil in se zaposlil. Kupil si je motor s svojim zaslužkom. Bil je zelo dober voznik. Še mene je včasih posedel na motor in me kam odpeljal. Smejala sva se in se igrala, da jaz vozim motor. Nekega dne se je odpeljal v Bovec na pijačo s svojimi prijatelji. Bolj proti večeru, ko se je vračal domov, je prehitro vozil. V ovinku mu je spodrsnilo in je padel. Motor je končal pri ograji zraven njega. Avto, ki je pripeljal mimo, je poklical reševalce. Bilo je prepozno. On je že umrl. Reševalci so prišli na kraj nesreče. Najprej so ga poskusili oživljati, a se ni zbudil. Poklicali so njegove starše in jim povedali, kaj se je zgodilo. Reševalci so ga odpeljali v mrtvašnico. Moja teta nas je poklicala in nam povedala za nesrečo. Ta dan sem bila zelo žalostna. Alan je pokopan v Tolminu. Pred enim mesecem je minilo šest let od njegove smrti. Večkrat nesem svečo na njegov grob ali v Bovec, kjer se je zgodila nesreča. Iza Kravanja, 6. a

Sara Sovdat, 2. r., PŠ Smast

Tian Uršič, 6. a Zofija Javorščak, 1. r., PŠ Smast

10

Sara Leban, 1. r., PŠ Smast


NOVEMBRSKA NESREČA Jutro. Najlepši del dneva. Če ga ne bi bilo, le kdaj bi se zbudili in uživali v toplem jutranjem čaju ali kavi? Ampak kaj se lahko zgodi v jutranjem miru ali vožnji? Mama se zbudi. November, ponedeljek, megla in nežne kaplje dežja. Začetek delovnega tedna. Naspana, vendar je težko pričakovani konec tedna že mimo. Počasi se obleče, vključi kavni aparat in si pripravi zajtrk. Kmalu zasliši vrenje, nekakšen glas morja. Mečkanje časopisnega papirja ali več listov naenkrat. Kava je tu. Rjava tekočina počasi steče v kozarec in se prilije k mleku in sladkorju. Zdaj zdaj se bo zaslišal glas žličke, ki sladkor zmeša s kavo in z mlekom. Ampak prej moraš še poduhati vonj po kavi, ki se razlega po celi kuhinji. Mami je zdaj pripravljena za odhod v Tolmin. V svojo službo ali na svoje delo. Samo še poje in popije ter vzame torbo, potem pa gre. V petnajstih minutah je vse to storjeno. Zapre vrata in odide po stopnicah navzdol. Za njo ostane samo tišina in vonj po kavi. Usede se v avto in prižge luči. Nekaj časa čaka, potem pa zvok avtomobila samo še potuje po bregu navzgor.

Ko se ga ne sliši več, občutim, da je z mojo mami nekaj narobe, da se je nekaj zgodilo. Počasi grem iz postelje in popijem vroč čaj. Občutke umirim z ljubeznijo in mislijo na mamo. Mama potuje in vozi, dokler avtomobila ne zanese in prileti na streho. Mama nekaj časa razmišlja, potem pa ugotovi, da je imela prometno nesrečo. Dva prijazna fanta odpreta zadnji del vozila in jo vprašata, ali potrebuje pomoč. Pomagata ji priti iz avta. Nato odideta na delo. Seveda potem, ko z mamo pokličejo gasilce in policiste. Nekaj res prijaznih ljudi se ustavi in mamo vpraša, ali potrebuje pomoč. Mama se jim prijazno zahvali in pokliče mojega očeta. Ta pride hitro k njej in jo odpelje k zdravniku. Policisti pa prej povejo, da je za prometno nesrečo kriv madež olja na cestišču. Popoldne mi mama sporoči, da je imela nesrečo, ampak da ni nič narobe z njo, samo vrat jo malo boli. Čez nekaj tednov si je opomogla. Čeprav je jutro najlepši del dneva, ne vemo, kaj se lahko zgodi in kaj pričakovati. Kar se je zgodilo moji mami, se je dobro končalo, nikoli pa ne vemo … Špela Menič, 6. a

Morski zrak, morsko dno, jadram, jadram v neznano. Anja Hrast Lipušček, 3. a

NESREČA NAD KREDOM Nesreče, ki se mi je takrat zgodila, ne bom pozabila. Bilo je grozno, a na koncu smo se izvlekli. Bil je dan, ko sem v svoje telo in dušo prejela Jezusa. Sveto obhajilo. Ta veseli dogodek sredi maja sem komaj čakala. Jutro je bilo sončno in toplo, bil je res lep dan. Motor očetovega sivega avta je že zabrnel in odpravili smo se na pot do cerkve. Bila sem zelo navdušena in to celo pot govorila mami in očetu. ″Kako sem vesela! ″ sem vzklikala. Kmalu smo se pripeljali do borjanske cerkve. Skočila sem iz avta in zagledala nasmejano sestrično Katjo. Njen nasmeh mi je povedal, da je tudi ona vesela. Objeli sva se in zagledala sem Dunjo in Špelo, moji sošolki. ″Dunjaaaa! Špelaaa!″ sem zakričala in stekla proti njima. Nekaj časa smo se pogovarjale, nato pa smo morale obleči bele dolge obleke. Mame so bile ganjene. ″Saj so kot angelčki,″ so se strinjale. Po končani sveti maši smo se odpravili na zabavo v Tolmin. Tega sem se tako veselila, da sem resnično pozabila na vse. Malo nad Kredom je mama dejala: ″Nekaj ni v redu. Nekaj se bo zgodilo. ″ Poskušala se je pomiriti, a se ni mogla. Oče je zmanjšal hitrost, kot da bi se tudi njemu zdelo tako. Mama je zagledala avtomobil. Oče je razburjen vozil naprej. In kar naenkrat … Avtomobila sta trčila. Naš avtomobil je drsel naprej po cesti, kot da ne bi imel zavor. Bili smo blizu prepada in prestrašila sem se, da zavore ne delujejo več in bomo padli čez rob, v grmovje, trnje in listje. A na srečo je oče pritisnil na zavoro in avto se je ustavil nekaj deset centimetrov pred prepadom. Oče je poklical policijo in avtovleko, a nesreče se ni več dalo popraviti. Zgodila se je in vedno mi bo ostala v spominu. S to zgodbo opozarjam vse voznike, da morajo biti previdni, kjerkoli so. Lara Lavrenčič, 6. a

Zgoraj nebo, spodaj morje, pred sabo glej, sosede ptice. Naja Domevšček, 3. a

11

Učenci 6. a


Ema Šuligoj, 7. b

PROMETNA NESREČA

KAKO SEM PREŽIVEL PROMETNO NESREČO

Bil je vroč poletni dan. Popoln dan za kolesarje. Takrat je bilo v vasi veliko turistov, pešcev in kolesarjev. Kjer se sekata poljska pot, ki pelje proti baru, in odcep glavne ceste, je bil pravi kaos. Tam se je nesreča tudi zgodila. Deklica se je pripeljala s kolesom po poljski poti, ko je vanjo naenkrat z avtom trčil turist. Deklica na srečo ni bila hudo poškodovana, saj je avto vozil počasi in ona je nosila čelado. Bila je pri zavesti,vendar je bila v šoku. Reševalci so prišli zelo hitro in so deklico odpeljali v bolnišnico. Tudi policisti so opravili preiskavo. K sreči deklici ni bilo hudega in naslednji dan se je vrnila domov. Od takrat naprej vaščani zahtevajo ureditev križišča z znaki in z ogledalom. Upam, da jim bo uspelo to doseči že do naslednjega poletja.

(domišljijski spis) Ime mi je Jaka, pišem se Novak in imam dvaintrideset let. Delam v podjetju, ki se imenuje Relax. Tam izdelujemo vse v zvezi s športom – kratke hlače, majice, pohodniške čevlje, ročne ure … Ob pol petih sem končal delati. Usedel sem se v avto in se odpeljal proti Mariboru, kjer sem doma. Še prej pa sem se ustavil na bencinski črpalki, kjer sem natočil gorivo. Ko sem ga natočil, sem šel plačat. Nato sem se usedel v avto in se odpeljal naprej. Ko sem se tako vozil, nisem opazil, da sprednjemu avtu pušča olje. Kar naenkrat se je moj avto začel obračati in že sem trčil v avto pred mano. Ni minilo pet minut, že je z veliko hitrostjo priletel avto in trčil vame. Ob takem trku sem izgubil zavest. Za mano pa je bilo v nesreči udeleženih še deset vozil. Vozniki so poklicali reševalce. Ti pa so, kakor hitro so mogli, prišli na kraj nesreče. Reševalci in gasilci so me izvlekli iz poškodovanega avta in me hitro odpeljali v bolnišnico. Tam so mi nudili prvo pomoč in intenzivno nego. Iz nezavesti sem se zbudil šele drugi dan. V bolnišnici sem ostal še dva tedna, nato pa sem počasi okreval. Polona Faletič, 6. a

Mitja Leban, 7. a

Julija Rakušček, 7. a

Maša Klun, 7. b

VARNA VOŽNJA ZAŠČITI SE! Imel sem rojstni dan in si zaželel motor. Oče mi ga je kupil. Dobil sem ga, a ni bil dovolj pripravljen za vožnjo. Zato sem ga moral preurediti. Pregledal sem, če ima luči, ogledalo ter ostalo potrebno opremo. Ko sem poskrbel za motor, je bila moja dolžnost, da se zaščitim.

Naslednji dan sem moral v trgovino po čelado in motoristično opremo. Komaj sem čakal na vožnjo, zato sem si nadel čelado ter ostalo opremo. Natočil sem gorivo in preveril, ali kaj kje pušča ali manjka. Končno je prišel trenutek, ko sem se usedel na motor in se odpeljal. Prva vožnja je bila kar zahtevna, saj še nisem znal voziti. Kmalu sem se, po nekaj padcih, naučil voziti. Bilo je vredno vseh odrgnin, ki jih verjetno nikoli

ne bom pozabil, saj sem kmalu vozil kot pravi motorist. Še vedno pa moram paziti na cesto in upoštevati znake. Zdaj že kot pravi motorist in udeleženec v prometu vozim previdno. Upam, da bom vozil srečno in pametno. Pazite se, saj niso vsi vozniki previdni. Leon Korošec, 6. a

Angelika Volarič, 7. a

12


RECEPT ZA VARNOST V PROMETU Sestavine: 10 000 g zbranosti 1000 g dobrega poznavanja prometnih znakov in prometne signalizacije 100 000 g previdnosti 1000 g strpnosti (v primeru mraka priporočljiva svetla oblačila, odsevni predmet) Priprava: Najprej vzamemo zbranost in jo zmešamo s strpnostjo. Nato dodamo še prepoznavanje prometnih znakov in prometne signalizacije ter svetla oblačila. Po želji pa še odsevni predmet. Pripravljeno zmes uporabljamo vse življenje in bo vedno varno v prometu.

Vid Uršič, 7. a

pROMETNI ZNAKI MALO DRUGAČE ČUDNI ZNAKI Povedal vam bom, kako sem se peljal z avtom in videl čudne znake. Nekega dne sem odšel s prijateljem Janom v Ljubljano. Čeprav nisem imel izpita za avto, sva odšla z avtom. Najprej sva videla čuden moder znak in sva se obrnila. Potem sva videla trgovino s kolački. Kupila sva trideset kolačev. Zagledala sva policijo. Še dobro, da je bil ravno tam znak ″Vozi več kot 50 na uro″, da sva jim pobegnila. Odšla sva mirno naprej, a vseeno bi skoraj zgrmela pod cesto. Na srečo sva trčila ob drevo. Prišla je avtovleka in avto odpeljala na popravilo. K sreči je bil kmalu popravljen. Zagledala sva policijo, ki je mahala z znakom. Na njem je nekaj pisalo. Nato sva videla, da piše ″Ne ustavljaj se″. Odšla sva naprej. Skoraj bi nama zmanjkalo goriva, a na srečo je bila blizu bencinska črpalka. Ko sva rezervoarje napolnila z gorivom, sva odšla naprej in videla znak ″Kamenje leti″. Hitro sva odpeljala naprej, da nama slučajno kakšen kamen ne prileti pred avto. Na srečo ni bilo nobenega kamna. Potem pa kar naenkrat zagledam znak ″Tukaj bo pristala vesoljska ladja″. Odpeljala sva naprej. Jan me je vprašal, kaj pomeni ta čuden znak. Razložil sem mu, da pomeni ″Ljudje hodijo po steni″. Nato se mi je zahvalil, ker sem mu povedal, kaj pomeni ta znak. Videla sva dve srni in jelena. Videla sva tudi znak ″Nujno parkiraj″. Nato pa sva končno prišla v Ljubljano. To je bila lepa vožnja z avtom. Žiga Uršič, 4. r.PŠ Drežnica

Tea Stres, 3. a

Erazem Uršič Fratina, 3. a

13


LOV NA ZAKLAD Usedel sem se v avto in se odpeljal na lov za izpitom, ki omogoča hojo po vodi. Zapeljal sem na velik znak, ki mi je kazal, da moram zapeljati nanj. Ta znak me je peljal v podzemlje. V podzemlju sem nekaj časa vozil brez luči. Malo sem brskal po avtu in nevede pritisnil na stikalo. Pojavila se je svetloba. Vozil sem se in kar naenkrat sem zagledal darilo, ki je bilo rumene in bele barve. Stopil sem iz avta in si ogledoval darilo. Odprl sem ga in iz njega je skočila puščica, ki mi je kazala naprej. Videl sem znak, ki me je obveščal, da s stropa pada kamenje. Nadaljeval sem pot, čeprav mi je kamenje potolklo avto. Vozil sem zelo hitro in trčil v okrogel rdeč in bel znak.

Ta znak se je odmaknil, stopil sem iz avta in končno dobil izpit, da lahko grem peš po vodi. Tijan Skočir, 4. r. PŠ Drežnica

Romina Sovdat, 3. a

Neja Fon Luznik, 3. a

PROMETNI ZNAKI

Luka je na lep zimski dan odšel, s kolesom se je po kolesarski stezi.

pešce

. V trgovini

pripeljala do bolnišnice

cesto je stal znak stop

otroškega igrišča

Odpeljal se je do trgovine

, kjer je prečkal prehod za

je kupil novo zračnico. Nato se je odpeljal po cesti, na kateri je označba za obvezno smer

, pred katero je bilo krožno križišče

. Cesta ga je

. V smeri svojega doma je peljal po stranski cesti in v križišču z glavno

. Ustavil se je, se prepričal, da po glavni cesti ne pelje nobeno vozilo, in varno zapeljal na glavno cesto, ki pa je vodila mimo

in naprej mimo avtobusne

in železniške

postaje. Ko je zapeljal na domače dvorišče, je opazil, da je tudi oče

že prišel iz službe. Nejc Koren, 4. r. PŠ Drežnica

14


PAZI, PINGVIN! PROMETNI ZNAKI ŽIVALI IN NJIHOVE OSEBNE IZKAZNICE Učenci 7. a smo se z razredničarko odločili, da v okviru projekta ″Varno v prometu″ izdelamo prometne znake, ki opozarjajo na to, da so na cestah poleg nas prisotne tudi živali. Prometni znaki, ki smo jih izdelali iz lesa, kartona in papirja, na katerega smo narisali in s tempera barvami pobarvali živali, uprizarjajo slovenske in tuje živali. Znakom so priložene tudi osebne izkaznice živali, ki vključujejo ime živali, njeno uvrstitev v sistem, prehranjevanje,

razmnoževanje in druge podatke o živali. Da bi se ljudje začeli bolj zavedati problematike prisotnosti živali v prometu, potrebujejo boljšo ozaveščenost, motivacijo in izobraževanje. Prometna infrastruktura v Sloveniji zaseda vedno večjo površino zemljišč, kar pomeni izgubo primernih habitatov za živali. Fizične ovire med ekosistemi, ki jih povzroča vse večje cestno in železniško omrežje, večje število vozil ter večja hitrost avtomobilov, prispevajo k slabši varnosti v prometu ter k

ogrožanju biotske pestrosti. Večina cestnega omrežja v Sloveniji nima ustrezno urejenih podhodov, ki bi omogočali migracijo živali med različnimi deli njihovih habitatov. Pod kolesi končajo srne, jeleni, divji prašiči, medvedi, lisice, jazbeci, kune, poljski zajci, ježi, veverice in drugi majhni sesalci, dvoživke ter ptice. Učenci in razredničarka 7. a

CESTA PROMET

Cesta vodi nas v šolo, v avtu vozi se pripet. Cesta vodi nas na izlet, pijan nikoli za volan. Cesta vodi nas v šolo, a prevelika hitrost pelje v smrt. Cesta vodi nas na izlet, voznik naj se cesti posveti, mobitel odloži. Cesta vodi nas v šolo, cesta vodi nas na izlet, z varno vožnjo – manj nesreč.

Na cesti mnogo je vozil, in vsa hitijo na svoj cilj. Semafor jih večkrat ustavi, a zelena luč jih naprej spravi. Zavijajo levo, zavijajo desno, a vsak si izbere svojo cesto. Tudi zebra jih ustavi, da čeznjo se pešec spravi. Če pa voznik prometnih pravil se ne drži, policaj za njim drvi.

Nina Medved, 7. a

Luka Gaberšček, 9. b

Anej Raspet, 2. a

Maks Fon, 2. a

15

Katja Lavrenčič, 2. a


VLAK JE IZ ČEDADA DO KOBARIDA VOZIL SKORAJ DVE URI Intervju z gospodom Vojkom Hobičem o železnici Čedad–Kobarid Leta 2016 mineva sto let od izgradnje ozkotirne železnice med Čedadom in Kobaridom. Najprej je bila zgrajena le od Čedada do Sužida, po prvi svetovni vojni pa je bila podaljšana do Kobarida. Za kratek čas je pomenila pomembno prometno povezavo med Posočjem in Furlanijo. Vojko Hobič, sodelavec Kobariškega muzeja, je o tej železnici napisal knjigo. O tem je spregovoril tudi za naš časopis.

Lahko še vedno vidimo ostanke proge?

Kaj vas je pritegnilo k raziskovanju te teme?

Koliko časa je vlak potreboval za pot od Kobarida do Čedada?

V letu 2013 sem obnavljal vojaško korito pod Kozlom v bližini Sužida. To korito z zajetjem je med Soško fronto med drugim služilo za oskrbovanje lokomotive vlaka s potrebno vodo. Že med obnovo sem razmišljal, da bi bilo pomembno, da se o železnici, ki je povezovala Čedad in Kobarid, napiše knjigo, o tem kdaj, kako in zakaj je bila železnica zgrajena, pa tudi, zakaj so jo ukinili. Ko sem z obnovo končal, sem se lotil zbiranja gradiva. Hodil sem po trasi proge, fotografiral ostaline in zbiral podatke od ljudi, ki so kaj vedeli o železnici. V arhivu v Novi Gorici in Vidmu sem pridobil ustrezen material za pisanje. Tako se je pričelo pisanje knjige.

Po voznem redu je vlak krenil iz Čedada ob 6.00 uri zjutraj. V Kobarid je prispel z vsemi postanki ob 8.45. To je bila velika težava, saj so bili avtomobili in avtobusi bistveno hitrejši.

Danes, ko se peljemo po dolini Nadiže, so še vidni ostanki, kjer je potekala proga. Na Štupci stoji še stavba postaje, zraven je viden tudi velik rezervoar za vodo za oskrbovanje lokomotiv. Malo pred Štupco je predor. Nasproti mejnega prehoda Robič, na drugi strani Nadiže, je še vedno vidna vsa trasa proge, vidni so tudi ostanki stranišča. Nekatere sledi pa so se po toliko letih izgubile.

Ali poznate kakšne zanimive zgodbe, povezane s potovanjem po tej progi? Najbolj zanimiva se mi zdi pripoved o tem, kako so mladeniči iz Kobarida vlakovodji večkrat ponagajali, tako da so ponoči tire namazali z milnico. Ko je vlak hotel odpeljati s postaje, ni mogel, ker so se kolesa lokomotive zaradi milnice obračala v prazno. Le s težavo je vlak odpeljal naprej proti Sužidu.

Koliko časa je obstajala železniška povezava Čedad–Kobarid? Mislite, da je možno, da bi progo prenovili v kolesarsko stezo? Železnica je bila zgrajena za potrebe vojskovanja. Bila je ozkotirna, širine 75 cm. Z vstopom Italije v vojno leta 1915 so, da bi lažje oskrbovali svoje enote na bojišču, iz arhivov “potegnili” načrt o železniški povezavi med Čedadom in Soško dolino. Naravna pot iz Soške doline po dolini Nadiže je bila najprimernejša in najkrajša pot do Čedada. Dela so se pričela že junija 1916 in 3. novembra istega leta je bil podpisan sporazum med podjetjem Società Venta in predstavniki italijanske vojske o izgradnji proge. Podjetje je imelo nalogo, da do 31. januarja 1917 uredi vso infrastrukturo na progi. Ker je bil Kobarid preblizu frontne črte, je bila zaradi bojazni, da proge ne bi poškodovali topovski izstrelki, proga zgrajena najprej le do Robiča, kasneje pa podaljšana do Sužida, šele po vojni, leta 1921, pa zgrajena še do Kobarida. Progo so ukinili s Kraljevim odlokom številka 979, z dne 28. julija 1932, čez dobro leto, 28. septembra 1933, pa je bila tudi fizično odstranjena.

O tem, da bi po trasi proge speljali kolesarsko progo se govori že več kot 20 let. Vendar bi morali od besed priti k dejanjem. Danes se vse da. Lep primer je kolesarska proga med Solkanom in Plavami, ki je vklesana v živo skalo in je bila odprta nedolgo tega. Prav bi bilo, da se povežejo občine ob trasi proge, pripravijo projekt in z njim kandidirajo za evropska sredstva. Vse se da, le dobro voljo in prave ljudi je potrebno poiskati. Zahvaljujem se vam za odgovore. Brina Skočir, 6. a

Zakaj se je progo prenehalo uporabljati? Po vojni je 1. avgusta 1921 progo prevzelo podjetje Ercola Binetti, ki je bilo slab gospodar. Bilo je prezadolženo in ni vlagalo v posodobitve. Proga je bila počasna in nezanesljiva. Povzročala je zastoje na progi, iztirjenje vlakov, kar je pri ljudeh vzbujalo nezaupanje v vožnjo z vlakom. Poleg tega so takrat pričeli z rednimi vožnjami tudi avtobusi med Čedadom in Kobaridom ter Tolminom in Bovcem. Od leta 1925 dalje je s progo Čedad–Kobarid upravljala družba Società Cividale Caporetto (Družba za železnico Čedad–Kobarid). Kje je potekala trasa proge in na katerih postajališčih se je vlak ustavljal? Trasa proge je potekala od začetne postaje Barbeta v Čedadu do Šanguarza, Bernasa, Špetra, Lipe, Podbunesca, Loga, Štupce, Poljane, Robiča, Sužida in Kobarida. Na progi so zgradili 5 mostov čez Nadižo in še 22 manjših mostov čez potoke, grape in globeli.

Tia Tetičkovič, 2. a

Avto se pelje,

V zgoraj omenjenih krajih so bile glavne postaje, kjer so se prodajale tudi vozovnice, ostale postaje so bile le lesene stražarnice, kjer se je vlak le ustavil, da so potniki vstopili ali izstopili in je odšel naprej, potniki pa so v tem primeru vozovnice kupili kar na vlaku.

pa ne potrebuje goriva, ker na vlaku je. Jakob Volarič, 5. a

16


s KNJIŽNE POLICE Šolski novinarji smo za vas pobrskali med knjigami na temo promet v naši šolski knjižnici. Nismo vam želeli razkriti celotne vsebine, naj opisi spodbudijo vaše zanimanje. Ilustrirani atlas vozil V knjigi Ilustrirani atlas vozil lahko odkrivaš različna vozila: od osebnega avtomobila, dirkalnika formule 1, tovornjaka, težkega prekucnika, motornega kolesa, štirikolesnika, motornih sani, hitrih vlakov, podzemne železnice, globokomorskega plovila, čezoceanke, tankerja, enomotornega letala, potniškega letala, helikopterja, raketoplana, lunarnega modula do lunarnega vozila. Vse je natančno in nazorno prikazano. Pod vsako rubriko je najprej opisana zgodovina vozila, prikazani so vsi deli, opisana je tudi funkcija vozila in oprema, ki jo moramo imeti pri vožnji tega vozila. Naštete so tudi vrste tega vozila. Nazadnje so dodane še posebnosti in zanimivosti o tem vozilu. Knjigo priporočam vsem, ki bi radi postali mehaniki, in tudi drugim, ki bodo nekoč vozili vsaj osebni avtomobil. Vid Uršič, 7. a

Z ladjo na jadra in vesla V branje vam priporočam knjigo z naslovom Z ladjo na jadra in vesla, iz zbirke Potovanja ljudi, stvari in idej, ki jo je napisal Renzo Rossi. Leta 2006 jo je izdala založba Ark. Knjiga govori o razvoju ladij in pomorstva. V branje bi jo najprej priporočila vsem, ki se zanimajo za ladje, čeprav v knjigi ne piše le o njih, temveč tudi o piratih in navigacijskih napravah, ki so jih na ladjah uporabljali. Na koncu knjige je tudi slovar z neznanimi besedami. Knjiga je zelo zanimiva, saj prinaša podatke o grških, feničanskih, rimskih, bizantinskih, vikinških, bojnih in o trgovskih ladjah ter o kokih in karakah, karaveli, galeonu, kitajski džunki, galeji, fregati, brigantini, goleti in o jadrnicah. Poznate vse te besede? Vzemite knjigo v roke! Mija Skočir, 8. b

V zraku Knjiga V zraku, ki jo je napisal Ian Graham, je izšla leta 2008 pri založbi Didakta. Knjiga sodi v zbirko Kaj zmorejo stroji. Je zelo zanimiva, saj opisuje različne tipe letal, zraven pa poda tudi kakšno zanimivost. Vsebuje veliko slikovnega materiala, ki pritegne k branju. Njena posebnost je sijajna zgibanka letala airbus A380 na sredini. To letalo je bilo prvo potniško letalo, večje od jumbo jeta, in je leta 2005 prvič poletelo. Njegov krstni polet je trajal skoraj 4 ure. Knjiga V zraku vsebuje tudi slovarček in kazalo. Na koncu knjige je seznam spletnih povezav, na katerih izvemo še več o letalih. Knjigo bi priporočila v branje čisto vsakemu, tudi tistim, ki jih letala ne zanimajo preveč. Knjiga je namreč lahka za branje, vsebuje pa tudi zelo zanimivo slikovno gradivo. Ines Rosič, 8. a

Komunikacijska sredstva po žici in zraku Knjiga Komunikacijska sredstva po žici in zraku je izšla v zbirki Potovanja ljudi, stvari in idej. Napisala jo je Patricia Silva. Izšla je leta 2006 pri založbi ARC. Tema te knjige so elektronskih naprave, ki jih uporabljamo za komunikacijo. V tej knjigi podrobno spoznamo, kakšna je bila prva televizija, kdo jo je izumil, predstavljeni so računalniki in kako je prišlo do tega, da jih uporabljamo. Predstavljeno je deskanje po spletu, aplikacije, ki jih uporabljamo, prvi sateliti, prvi mobilni telefoni … V knjigi najdemo tudi slovar, ki nam razloži nekatere stvari, ki jih morda nismo dobro razumeli. Ta knjiga ima tudi fotografije in shematične prikaze, ki nam pomagajo razumeti in si predstavljati opisane naprave. Knjigo priporočam vsem tistim, ki bi se radi naučili kaj o načinu prenosa podatkov in novosti spoznali s pomočjo slik, pa tudi tistim, ki področje že poznajo, a si želijo izvedeti še več. Kiti Skočir, 8. b

Komunikacija od hieroglifov do hiperpovezav Knjiga Komunikacija od hieroglifov do hiperpovezav, ki jo je napisal Richard Platt, govori o komunikaciji. V tej knjigi je razloženo, kako se sporazumevamo v današnjem svetu, kako se lahko pogovarjamo, pišemo elektronska sporočila in telefoniramo, kako širimo govorico ter kako sploh pride do tega, da nekomu pošljemo SMS ali pa lahko nekoga pokličemo. Knjigo je založila in izdala Pomurska založba leta 2005. Priporočam jo v branje, ker lahko z njeno pomočjo spoznamo veliko novega o komunikaciji. Sama sem menila, da o tej temi vem čisto vse, da je bistvo v telefonih, ampak ni. Komunikacija je veliko več kot samo promet s podatki. Mojca Čušin, 8. a

17


PROMET V ŠTEVILKAH V prometu je pravočasno ukrepanje izjemno pomembno. Vsaka zamujena sekunda zaradi alkoholiziranosti, raztresenosti ali ukvarjanja z drugimi napravami, kot so mobilni telefon, radio in podobno, pomeni izgubo časa za pravočasno ukrepanje in izgubljene metre. HITROST km/h

REAKCIJSKA POT v metrih

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160

5,6 8,3 11,1 14 17 20 22 25 28 30 33 36 39 42 44

ZAVORNA POT v metrih suho vozišče mokro vozišče 2,2 3,9 5 8,7 8,8 15,4 14 24 20 35 27 47 35 62 45 78 55 96 67 117 80 139 93 163 108 189 124 217 141 247

POT USTAVLJANJA v metrih suho vozišče mokro vozišče 7,8 13,3 19,9 28 37 47 57 70 83 97 113 129 147 166 185

9,5 17 26,5 38 52 67 84 103 124 147 172 199 228 259 291

Reakcijski čas, in s tem reakcijska, pot se podaljša, če voznik:  ne pričakuje ovire,  ni pozoren na cesto in okolico,  vozi utrujen ali pod vplivom alkohola oziroma drugih psihoaktivnih snovi.

Tam vsi divjajo,

Reakcijski čas in reakcijska pot sta odvisna tudi od:  trenutnega razpoloženja in sposobnosti voznika,  voznikove starosti.

pritiskajo na gas, včasih so zastoji,

Na zavorno pot vplivajo:  hitrost vožnje vozila (pri večjih hitrostih je daljša),  vremenske razmere (na mokrem in poledenelem cestišču je pot zaviranja dvakrat oziroma trikrat večja),  slabe pnevmatike, ki ne omogočajo več dobrega oprijema,  stanje cestišča (izrabljena površina cestišča),  kakovost in brezhibnost zavornih sistemov v vozilu.

takrat vozimo počas'. Tereza Rucli, 5. b

Pri izbiri primerne hitrosti moramo upoštevati vse zgoraj navedene dejavnike, da bomo lahko vedno varno in pravočasno ustavili. KAKO IZRAČUNATI VARNOSTNO RAZDALJO? Sekundno varnostno razdaljo je najlažje izračunati, tako da hitrost delimo s koeficientom 3,6. Da dobimo dvosekundno varnostno razdaljo, rezultat pomnožimo z 2. HITROST km/h 10 20 30 40 50 90 100 130 150 200

VARNOSTNA RAZDALJA v metrih 5,6 11,2 16,6 22,2 27,8 50 55,6 72,2 83,4 111,2

Opozorila Vsi šoferji tovornjakov, avtobusov in avtomobilov, poslušajte zdajle to. Ne drvite, ne drvite,

Po cesti se vozi vozilo,

da nesreče ne povzročite.

v daljavi zagleda svetilo,

Nesreče klicati treba ni,

kmalu pozdravi kresničko.

saj se ta lahko kaj hitro zgodi.

Naja Domevšček, 3. a

Znate oceniti, koliko je npr. 27,8 m? Jaz že ne, verjetno večina ljudi tudi ne. Učenci 9. a in 9. b

18

Nena Kalanj, 4. a


ROTACIJSKI MOTOR Zgodba o rotacijskem motorju se je začela leta 1920, ko je profesor in mehanski inženir Felix Wankel razmišljal in risal elipse na kos papirja. Takrat je dobil preblisk o teoriji rotacijskega motorja. Ko je začel bolj razmišljati, si je predstavljal elipso in znotraj trikotnik. Sčasoma je razvil popolno teorijo. Skico in prototip je poslal avtomobilski znamki NSU. Motor so sprejeli, a so se morali še prepričati, da je načrt res izvedljiv načrt. Po nekaj mesecih izdelovanja in testiranja so leta 1957 svetu predstavili rotacijski motor. Počasi so zanimanje za ta motor povečevalo. Največ zanimanja za motor je kazala Mazda, saj je ta motor proizvedel neverjetne število obratov na minuto. Leta 1988 je Felix Wankel umrl in Mazda je prevzela izdelavo rotacijskega motorja. Ko je Mazda nadaljevala z raziskavo motorja, so opazili nekaj neverjetnega. Ta motor je proizvajal ogromno moč in neverjetno veliko število na minuto. Kmalu je Mazda proizvedla generacijo RX (Rotary eXperiment) in predstavila Mazdo RX7 FC.

Mazdin motor je bil legendaren in ni trajalo dolgo, ko so japonski mehaniki začeli te motorje nadgrajevati. Mazdin motor z oznako 13btt je bil prepovedan, saj je, če si odstranil varovalko, proizvajal okrog 540 konjskih moči in 15000 obratov na minuto. Naslednja generacija Mazde RX7 je bila bolj »civilizirana« in okolju prijazna, s skromnimi 320 konjskimi močmi. Zaradi varnosti je imela vgrajeno tudi blokado števila obratov na minuto.

Mazda RX7 FD3S, zadnja s »čistokrvnim motorjem«. Pridobljeno 13. 4. 2016 s http://www.autoevolution.com/cars/mazda-rx-7-fd-1992.html#aeng_mazda-rx-7-fd1992-26-rotary-tt-236-hp.

Mazda RX7 FC3S. Pridobljeno 13. 4. 2016 s http://www.rx7club.com/2nd-generation-non-technical-pictures-198/fcs-15-wheels958414/.

Ta avto je bil prvi športni avto, ki ga je poganjal rotacijski motor, kar je pustilo vtis pri avtomobilskimi navdušencih. Nekaj mesecev po začetku proizvodnje Mazde RX7 FC so lastniki teh avtomobilov videli, da se motor pregreva in odpove, ko je vroč. Napako so prijavili Mazdi in podjetje tožili, ker avtomobil ni bil zanesljiv. Mazda je z Wanklovim načrtom svoje najboljše inženirje poslala za mizo in ti so našli vzrok za pregrevanje motorja. Šlo je za površen in šibek pretok zraka do motorja, ki naj bi hladil motor. Mazda je napako odpravila z večjim hladilnikom in predelavo sprednjega odbijača, ki je prisilil pretok zrak naravnost v ohišje motorja. To je spremenilo karakter motorja in izboljšalo moč motorja, kar je povzročilo nezakonite dirke po ulicah japonske, a noben voznik Mazde RX7 nikoli ni bil ujet, saj je bil motor preveč zmogljiv. Policisti na Japonskem so se pritožili, da avta preprosto ne morejo ujeti in zato je bila Mazda RX7 FC TWIN TURBO kmalu prepovedana.

Ta Mazda je postala med navdušenci športnih avtomobilov zelo poznana, saj se je lahko kosala z vsemi eksotičnimi super športniki. Bila je zadnja s čistokrvnim motorjem. Leta 1991 je Mazda spet našla napako v hladilnem sistemu, ki je povzročala obrabo tesnil in pregrevanje motorja. Da bi utišali medije in tiste, ki so misli, da je ta motor nezanesljiv, so ustvarili »skrivno orožje« - Mazdo 787b. To je bil avto, ustvarjen za 24-urno dirko z imenom LE MANS. Mazda je osvojila svetovno prvenstvo in Mazda 787b je postal prvi Mazdin tekmovalni avto. A ko so sodniki ugotovili, da motor ne ustreza pravilom in da je motor drugačen in idealen za avtomobilske dirke, so ta motor prepovedali za športna tekmovanja.

Mazda 787b. Pridobljeno 13. 4. 2016 s http://www.legacydiecast.com/mazda-787b-1991-le-mans-winner-55-20th-anniversaryedition.

Motor te Mazde je bil idealen za dirke. Imel je majhno prostornino, veliko konjskih moči, ogromno obratov na minuto in malo navora, kar omogoča enakomerne pospeške, to pa je pri dirkalnemu avtu »recept« za zmago. To je bil avto generacije.

Rotacijski motor ima rotorje in ekscentrično gred, ki pride do vztrajnika. Pri tem motorju trije različni postopki povzročijo Rotacijski motor RX7 TWIN TURBO.

vrtenje.

Pridobljeno 13. 4. 2016 s https://www.pinterest.com/pin/573153490054328016/.

19


DELOVANJE WANKLOVEGA MOTORJA

Delovanje Wanklovega motorja. Pridobljeno 13. 4. 2016 s http://www.popularmechanics.com/cars/a7103/how-it-works-the-mazda-rotary-enginewith-video/.

Seveda vsi avtomobilski navdušenci pričakujejo novo generacijo tega motorja in več športnega duha v naslednji generaciji.

Čeprav je rotacijski motor težko vzdrževati, nekateri menijo drugače. Zadnji avto z rotacijskim motorjem je bila Mazda RX8, ki je ne izdelujejo že od leta 2011. Ta avto je bil posvečen predvsem užitku pri vožnji.

Mazda RX7 – načrt. Pridobljeno 13. 4. 2016 s http://www.sportcars2016.com/2015/05/2017-mazda-rx7-concept-price.html.

Mazda RX8. Pridobljeno 13. 4. 2016 s http://www.3dtuning.com/en-GB/tuning/mazda/rx-8.r3/coupe.2011.

Čeprav rotacijskega motorja ne delajo več, je ta motor po zaslugi Novozelandca z imenom Mad Mike Whiddett še vedno živ. Kot navdušenec nad rotacijskim motorjem je bil prvi, ki je ta motor popeljal v svet formule drift. Whiddett je tudi svetovni prvak prvak v driftanju in njegov tekmovalni avto je Mazda RX7, ki jo poganja rotacijski motor. Ta motor ima, v nasprotju z običajnim motorjem, ki ima dva rotorja in približno 230 konjskih moči, štiri rotorje in dve turbini, ki proizvajata okrog 1200 konjskih moči in 14500 obratov na minuto.

Viri: http://www.rx7club.com/2nd-generation-non-technical-pictures-198/fcs-15-wheels958414/ (povzeto 13. 4. 2016). https://www.pinterest.com/pin/573153490054328016/ (povzeto 13. 4. 2016). http://www.autoevolution.com/cars/mazda-rx-7-fd-1992.html#aeng_mazda-rx-7-fd-199226-rotary-tt-236-hp (povzeto 13. 4. 2016). http://www.legacydiecast.com/mazda-787b-1991-le-mans-winner-55-20th-anniversaryedition (povzeto 13. 4. 2016). http://www.popularmechanics.com/cars/a7103/how-it-works-the-mazda-rotary-enginewith-video/ (povzeto 13. 4. 2016). http://www.3dtuning.com/en-GB/tuning/mazda/rx-8.r3/coupe.2011 (povzeto 13. 4. 2016). https://www.flickr.com/photos/genocidenz/8423835040 (povzeto 13. 4. 2016). http://www.sportcars2016.com/2015/05/2017-mazda-rx7-concept-price.html (povzeto 13. 4. 2016).

Mad Mike in njegova mazda RX7.

Žan Rejc Lipušček, 9. b

Pridobljeno 13. 4. 2016 s https://www.flickr.com/photos/genocidenz/8423835040.

20


PARKIRIŠČE ZA PESMI Ob cesti osemkotnik stoji POZOR! Takoj ustavi se ti!

Rdeča, ustavi! Rumena, pripravljen si! Zelena, pojdi!

Naja Domevšček, 3. a

Odrasli takoj, da kazni ne dobite, pešce pazite.

Kolo ni igra. Z njim na cesti gre zares. Moj prijatelj je.

Elena Volarič, 5. a

Ivo Rot, 5. b

Raketo vozim v vesolje, na Mars. Tako pač to gre.

Tija Gregorčič, 5. a

Po zraku letim kot ptica. Zaživijo moja lica.

V gorah sta dolina in križišče, Julijske Alpe.

Emrah Čamdžič, 5. a

Leti kot ptica svobodno nad oblaki, s pogledom na morje.

Melisa Zabreščak, 3. a

Gal Brežan, 5. a

Veter pihlja, ko avti šumijo. Peščene plaže šelestijo.

Leon Smrekar, 3. a

Tereza Kokole, 3. a

Policaj

Ležeči policaj

Zebra

Semafor ima tri oči, z njimi vidi vse stvari. Ko pa kakšna se pokvari, policaj v križišču red ustvari.

Glej, nekdo na cesti leži! Rečem: ″Stop! Ustavi se pred ležečim policajem, da te ne odvrže na tramvaj, ki te odpelje v raj. ″

Zebra na cesti leži in pešce po cesti varno spusti. Vozniki ne spreglejte je, da se zgodba ne konča slabo!

Janez Raspet, 4. a

Zala Koren, 4. a

Kristjan Kavčič, 4. a

Promet in sladoled

Semafor

Nemiren voznik

Do zebre pridrvim, ker si sladoleda na drugi strani ceste močno želim! A na cesti pravi direndaj, avtomobili brez prestanka vozijo ves dan. Čakam, čakam, da promet izgine, da lahko končno čez cesto se odpravim in si sladoled nabavim.

Po cesti vse drvi, meni pa se tudi domov mudi. Kako bom zdaj prišla čez cesto? Tam ustavlja nekaj jih. To rdeča luč je! Vse ustavi se, vsi pešci pa varno čez cesto gredo.

Sem šel z avtom po cesti, pravi dolgi presti. Na cesti je bil zastoj, a jaz vozil sem kot nor. Povzročil sem nemir, med vozniki pa prepir. Končal sem ob robniku, kjer sem spoznal, kaj se zgodi vozniku, ki pozabi na oliko.

Nika Uršič, 4. a

Emili Kranjc, 4. a

Šolarji

Ceste

V šolo šolar Valentin hiti, da pouka ne zamudi. Čaka, čaka pred prehodom, gleda, gleda, če mu končno kdo ustavi, saj v šolo se mu mudi. Ko mu končno nekdo ustavi, Valentin se mu zahvali. Hitro, hitro v šolo steče, čeprav semafor mu nič ne reče. Pazi, pazi Valentin na svojo glavo, da ne boš končal slabo. Počakaj, da semafor avte ustavi, nato šele čez cesto se odpravi. Klara Uršič, 4. a

Polet v prihodnost

So dolge, so kratke ceste, nekatere zavite kot preste. Poznamo pa tudi take, ki so samo za vlake, nekaterih sploh ni, po njih letalo dan in noč leti. Ferari, lamborghini in maserati, z njimi se radi vozijo bogati. Podvozi, nadvozi, križišča, krožišča, v njih se ti zmeša od samega trušča. Tam daleč na morju pa plove trajekt, ki vozi iz daljnih dežel v Evropo direkt. V prometu veljajo pravila zakona, seveda pa tudi pravila bontona. Morda pa že jutri odpelje tramvaj, okrog Rimske ceste in do Zemlje nazaj. Lara Flander, 7. a

Lara Rutar, 7. a

Tomaž Breška, 7. a

21

Anej Skočir, 4. a

Kaj si mislili bi vi, če v prihodnost poleteli bi? Na Luno poleteli, in v hotelu dobro se imeli. V vesolju so predpisi, po načelu zloženi popisi. Na jug, na sever, kamorkoli, z vesoljsko ladjo naokoli. V trgovski center, po bencin, že razkrijemo zločin. Vozila v vesolju so velika, Opremljena, seveda, kot se šika. Če pokvari kaj se, brž na servis, medtem pogledam še v Hervis. Ker škoda je bila zares velika, nas cena zdaj močno prešpika. Ker vozila še ne bomo imeli, smo zdaj lahko zelo veseli. Angelika Volarič, 7. a

Primož Kurinčič, 7. b


Vožnja V avtu za varnost je treba poskrbeti, da te nesreča ne preseneti. Varnostni pas je rešitev za nas. Brez telefona prideš varno do doma. Kdor previdno vozi, nikogar ne povozi. Policist ob prehodu stoji, da za varnost poskrbi. Ana Kavčič, 8. a

Promet

Varnost ni šala

Tudi za učence pomemben je promet, ko gremo v šolo ali na izlet. Lepo se je peljati na morje, tam odpre se nam obzorje. Nekoč z vlakom smo odšli na Bled, potem pa nas je do otoka peljala čvrsta veslačeva roka. Šele popoldne vračali smo se nazaj skozi tunel v naš planinski raj. V zraku jadrajo jadralci, na travnikih pristajajo letalci. Po vasi traktorji brlijo, avtomobili vsi jih prehitijo. Tako odvija se pri nas promet, ki pomaga nam živet.

Preden avto po cesti zdrvi, v njem mama zakriči: ″Zapnite se vsi! ″, saj ona vedno za varnost poskrbi. Otroci vedo, da to ni šala, da to ni vaja, zato se zapnejo, da nesreči se izognejo. Dorotea Jelić, 8. a

Julija Rakušček, 7. a

UGANKE Z njim kampiraš, v njem prespiš, se začasno preseliš. To ni avto, ni kamion, rečemo mu ___________.

Na stebre obešena je, po zraku premika se. Ko pa izstopimo iz nje, se zabava na snegu prične. Sara Bric, 5. b

Jan Štih, 5. b

(žičnica)

(avtodom)

Uganka Še včeraj z motorjem mi dobro je šlo, danes za pot bom uporabljal kolo. Seveda na pot tudi z avtom ti greš, še bolje pa je, da odpraviš se peš. V limuzinah predragih potuješ drugam, a le v avtobusu in vlaku nikoli nisi sam. Naše lepo okolje potrebovali bomo spet, zato naj že danes ne uničuje ga promet. Zemeljska ladja lahko daleč pripluje, ti pa povej, kako naj se takšen promet imenuje.

Dolga in široka je. Kdo po njej vozi se, to veste vi. Zvita ni in gre v obe smeri.

Maja Medveš, 5. b

(avtocesta)

Ivo Rot, 5. b

V njem se vozijo ljudje, veliko sedežev ima, komur večkrat slabo je, bolj spredaj usede se.

Tija Gregorčič, 5. a

(avtobus)

~ Jure Koren, 7. a (Rešitev: Trajnostni promet. To je promet, ki ga nikoli ne bo konec, zato ker ga bo človek prav uporabljal. )

Samo dva lahko sedita, dirkata, saj ju to mika. Vozita lahko kjerkoli, po vzpetinah, gori doli.

(motor)

Tereza Rucli, 5. b

Aljaž Skočir, 5. a

Spreminjam se zahvaljujoč drobnim dejavnostim vsak dan. Sprejemam in dajem. Martina Kozorog Kenda Ula Božnik, 5. b

Elena Volarič, 5. a

22


KRIŽANKE REŠI KRIŽANKO!

NAJDI BESEDO, KI SE SKRIVA V ZELENEM OKVIRČKU.

1. PRIPRAVLJENI, ______, ZDAJ! 3. ______ JE SKUPNI POJEM ZA TIRE IN VLAKE. 5. NASPROTJE OD POČASNOSTI. 7. UPOŠTEVAJ ______ NA CESTI. 8. ______ JE NA PRVEM MESTU. 10. VOZILO NA DVEH KOLESIH. 12. ______ SO ZA UPOŠTEVANJE. 13. ______ NIKOLI NE POČIVA. 14. MERI HITROST, USTAVI VOZNIKE IN JIM DA PIHATI. 16. JE IZ ASFALTA, PO SREDINI SO PREKINJENE ALI NEPREKINJENE ČRTE.

1. ČLOVEK, KI USMERJA PROMET 2. VOZILO, KI PREVAŽA TOVOR 3. VOZILO NA DVEH KOLESIH 4. ZNAK Z RDEČO, RUMENO IN ZELENO LUČJO 5. KAR RAZSVETLJUJE POT AVTOMOBILOM 6. KAR PREVAŽAJO TOVORNJAKI

Teja Skočir, 7. b

POIŠČI BESEDE: AVTO KOLESAR LUČ AVTOCESTA POTOVANJE

CESTA VOZILA PLOČNIK VLAK NESREČA

IŠČI VODORAVNO, NAVPIČNO IN POŠEVNO.

Nika Koren, 7. b Maša Klun, 7. b Pravilne rešitve križank so na zadnji strani.

KOLOFON ALI ZAPIS OSNOVNIH PODATKOV O ČASOPISU Šolski časopis učencev Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid Prispevke lahko pošljete na: knjiznica@os-kobarid.si Avtor risbe na naslovni strani: Luka Rot, 2. a Urednica: Martina Kozorog Kenda Uredniški odbor: Bojana Baskar, Aurora Calvet Mañas, Nika Eržen, Mateja Černigoj Skočir, Martina Koren, Damjana Nanut, Nevenka Rakušček, Ljuba Sivec, Simon Skočir, Barbara Smrekar, Sabina Sovdat, Irena Stergar, Nataša Špolad Manfreda, Petra Škrjanc, Božica Špolad Žuber, Tatjana Terlikar, Marinka Velikonja, Martina Zorč Melinc, Jasmina Žagar Nascivera Oblikovanje in prelom: Petra Škrjanc Fotografije: arhiv Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid Lektoriranje: Nataša Špolad Manfreda Tisk: Gaya d. o. o.

Izdala OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, Gregorčičeva ulica 18 a, 5222 Kobarid maj 2016 OSNOVNA ŠOLA

SIMONA GREGORČIČA KOBARID

23


STRIPI

Lara Flander, 7. a

Deja Rijavec, 4. r.; Julija Jarc 4. r., Rok Tonkli, 2. r., PŠ Breginj

Nina Medved, 7. a

Angelika Volarič, 7. a

Maša Bizjak, 7. b

Tinkara Baloh, 4. r.; Anika Čušin, 4. r.; Tevž Stamenković, 2. r., PŠ Breginj

Velika križanka: 1. POZOR, 2. PROMETNI ZNAK, 3. ŽELEZNICA, 4. AVTOBUS, 5. HITROST, 6. ZEBRA, 7. PREDNOST, 8. VARNOST, 9. SEMAFOR, 10. MOTOR, 11. KRESNIČKA, 12. PREDPISI, 13. PROMETNA NESREČA, 14. POLICIST, 15. AVTO, 16. CESTA Mala križanka: 1. POLICAJ, 2. TOVORNJAK, 3. MOTOR, 4. SEMAFOR, 5. ŽAROMET, 6. TOVOR

24

Slavčkov odmev 2015/16  

Šolski časopis osnovna šola Simona Gregorčiča Kobarid, šolsko leto 2015/16, tema Promet

Slavčkov odmev 2015/16  

Šolski časopis osnovna šola Simona Gregorčiča Kobarid, šolsko leto 2015/16, tema Promet

Advertisement