Page 1

DONOSI Kaj je nastalo iz 10.000 EUR v letošnjih devetih mesecih?

30.9.13 Največje družbe v Srednji Evropi TOP 500

Povezati se s starej- Zavarovanje že za šimi in izkušenimi 0,19 centov na dan? MENTORSTVO

AVTOMOBILIZEM

>> str. 14

LETNIK XXIII, št. 577

CENA 5,90 EUR

Svet lahko stoji tudi na starih! DNEVNIK BUTALCA

PLEMENITENJE DENARJA V

VZAJEMNIH SKLADIH

DELNA PRISILNA PORAVNAVA Nova možnost za insolventne subjekte? Kapital 577 3009 2013.indd 1

9/29/13 4:25 PM


uvodnik

30.9.13 KAPITAL

Po stresnih testih še večji stres!? Stres je že kar nekaj časa standardni spremljevalec večine Slovencev in seveda tudi tistih, ki vodijo državo. Ob trojki, proračunskem deficitu, korupciji, varčevanju, tako verjetno postaja ena od petih najbolj uporabljenih besed v zadnjih letih. Za vlado predstavlja trenutno največji stres stresni test v bankah, ki ga te dni opravljajo tujci. In če je verjeti besedam predsednice upravnega odbora SKB banke, bodo rezultati katastrofa. To pa pomeni, da bo potrebno najti še kakšno milijardo dodatnega denarja samo za sanacijo bank. Bančniki pa te dni verjetno s kislim nasmehom spremljajo demonstracije pred centralno banko Španije. Zgodba je zanimiva, 350.000 delničarjev je kupilo delnice državne banke po skoraj štiri evre, danes pa so vredne praktično nič. Kdo je že lastnik banke, za katere delnice so ljudje v Sloveniji stali v vrsti, da so jih lahko kupili za 30 evrov, danes pa jih ne morejo prodati niti za pol evra? Slovenska bančna zgodba tako še zdaleč ni končana. Likvidacija Probanke in Faktor banke sta očitno le vrh ledene gore in več kot očitno je, da bo eden najbolj neperspektivnih poklicev v prihodnje poklic bančnika. Zato pa bodo postali zelo perspektivni poklici stečajni in prisilni upravitelj, izterjevalec, svetovalec za pripravo prisilnih poravnav in še kakšen iz podobne branže se bo našel. Zagotovo bodo med njimi tudi poklic sodnika in tožilca, glede na veliko število ovadb. In tako bo na žalost tudi v Sloveniji aktualna šala s Hrvaške, da je podjetje z največ direktorji zapor Remetinec. Za zdaj še vsaj vremensko lepa jesen pa ne obeta nič dobrega, In kar je najhujše, malodušja in negativizma je vse več, pa ni težava v tem, da so takšni politiki, katastrofa je predvsem v tem, da je vse več malodušja in pogleda čez mejo med mladimi. Da ne bomo morali v prihodnje spremeniti tudi znani pregovor – da na mladih svet stoji, saj nam bodo ostali samo stari.

Srečko Pirtovšek, glavni in odgovorni urednik

P.S. V prihodnjem Kapitalu pa se bomo temeljito ukvarjali z eno redkih svetlih točk v slovenskem gospodarstvu – izvozu. Pripravljamo obširno prilogo o poslovanju z Rusijo.

KAPITAL 30.9.13 Kapital 577 3009 2013.indd 44

3 9/29/13 4:28 PM


VSEBINA

kapital 30.9.13

14

27

36

Kaj je nastalo iz 10.000 EUR v letošnjih 9 mesecih?

Največje družbe v Srednji Evropi.

Povezati se s starejšimi in izkušenimi

Donosi 2013.

TOP 500.

Mentorstvo.

aktualno 6 8 10 13 14 14

18

naslovna tema

Plemenitenje denarja v vzajemnih skladih

V letošnjem letu od januarja do septembra so nam največje donose prinesli panožni delniški skladi farmacije in zdravstva. Kdor se je pa letos odločil za naložbo v zlati vzajemni sklad, je žal veliko izgubil. Izmed vseh poražencev je najbolj nenavadno, da so se med največjimi poraženci znašli obvezniški in mešani podskladi. Če pa primerjamo domače in tuje upravljalce so oboji dosegali podobno visoke izgube, kar se donosov tiče, pa prednjačijo tuji DZU-ji. 4 Kapital 577 3009 2013.indd 2

Borzni komentar. Slovenski borzni indeks se ponovno giblje v rdečih številkah. SBI. Delnice, s katerimi se je letos največ zaslužilo in največji borzni poraženci. Svetovni trgi. Čakanje na povratek realnosti in normalizacijo razmer. Surovine. Plemenite kovine ostajajo na isti ravni. Donosi. Kaj je nastalo iz 10.000 EUR v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Ekonomski forum. Napoved svetovnih zmagovalcev in poražencev v letu 2013.

poslovne finance 28

TOP 500. Med 500 največjimi podjetji v Evropi je tudi 18 slovenskih družb na letošnji Deloittovi lestvici.

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:29 PM


kolofon

48

58

Avtomobilizem.

Dnevnik Butalca.

Zavarovanje že za 0,19 centov na dan?

Svet lahko stoji tudi na starih!

KAPITAL

REVIJA ZA NALOŽBO DENARJA Kapital projekti d.o.o. SI-2000 Maribor, Titova cesta 8 Telefon 02 621 7490 Faks 02 621 7496

www.revijakapital.com kapital@zalozbakapital.si

GLAVNI IN OdGOVOrNI UrEdNIK Srečko Pirtovšek

30

Analiza jadranske regije. Počasnejša rast prihodkov se nadaljuje.

48 50

Avtomobilizem. Zavarovanja že za 0,19 centov na dan. Depoziti. Aktualna ponudba depozitov in obrestnih mer ter primerjava z evroobmočjem.

IzVrŠNA UrEdNICA Janja Mumlek

SOdELAVCI UrEdNIŠTVA mag. Barbara Špacapan Olenšek

PRELOM IN TEHNIČNO UREJANJE G design, Igor Grujčič s. p.

IzId PrVE ŠTEVILKE 12. maj 1991

32 36 38 40

Banke in zavarovalnice. Na lestvici prevladujejo poljske banke, med zavarovalnicami pa ostajajo vodilna slovenske zavarovalnice. Mentorstvo. Mentorski program kot medgeneracijsko sodelovanje. Zakonodaja. Kako zmanjšati davčno obremenitev podjetja, sprememba REK1 pri eDavkih. Prisilna poravnava. Nova možnost za insolventne subjekte?

dATUm NATISA 30. 9. 2013

življenjski slog 54

POVPREČNA NAKLADA 8.000 izvodov

Izhod. Boschev kockalnik za prave poslastice; Nikon 1 AW1 je prvi fotoaparat z izmenljivimi objektivi na svetu; omejena serija Nivee soft; Effaclar za učinkovito rešitev pri problematični koži; kmalu Gewinn, največji finančni sejem v Evropi in pregled dogodkov do konca leta …

KAPITAL IzdAjA Kapital projekti d.o.o. izhaja 14-dnevno ob ponedeljkih

dIrEKTOrICA Suzana Pirtovšek

TISK Tiskarna Florjančič d.o.o.

ISSN 1318-1378 Ponatis člankov dovoljen le s soglasjem uredništva. POŠTNINA PLAČANA

osebne finance 43

Ugodnosti, novosti. Pregled nove in ugodne ponudbe na finančnem področju.

PRI POŠTI 2102 MARIBOR. CENA POSAMEZNE ŠTEVILKE 5,90 EUR (8, 5% DDV vključen v ceni. Plačilo po prejemu računa nakažite na transakcijski račun SI56 0600 0036 9273 673

5 Kapital 577 3009 2013.indd 3

9/29/13 4:29 PM


borzni komentar

aktualno

Privatizacija gonilo gibanj Slovenski borzni indeks se ponovno giblje v rdečih številkah Obetavnemu poletju sledi jesen. V zadnjem mesecu je osrednji slovenski borzni indeks SBI TOP upadel za 4 odstotke, kar pomeni, da je letos vrednost indeksa upadla za 3 odstotke. Slovenski trg tako v 2013 na eni strani še naprej močno zaostaja za razvitimi delniškimi indeksi, na drugi strani pa je vseeno donos manj negativen kot na številnih trgih v razvoju.

Potop NKBM. Ključno dogajanje so bile objave polletnih rezultatov, ki so večinoma prišle v zadnjem tednu avgusta. NKBM po pričakovanju še naprej tone v izgubah, ki so ob poletju že na 56 milijonov evrov. Neto obrestna marža pri tem pada s tem pa prihodki banke, delež slabih kreditov pa se je povzpel že na skoraj nepredstavljivih 29,3 odstotka. Grehe iz preteklosti bo treba popraviti in nova obsežna dokapitalizacija je neizbežna za to, da se normalizira stanje in njeno kreditno aktivnost. Lahko bi rekli, da banko in celotni slovenski bančni sistem čaka obsežno in naporno jesensko čiščenje in posledično logično upadajo cene bančnih delnic. Tudi Mercator se sooča s težavno situacijo, saj je poročal o 3,3-odstotnem padcu prihodkov, 18-odstotnem padcu EBITDA-ja in čisto izgubo v višini 15,1 milijona evrov. Ob tem lahko dodamo,

da se pri teh rezultatih sploh še ni dalo občutiti negativnih posledic dviga davčne stopnje za DDV, kar pomeni, da je malo upanja na bistveno boljšo drugo polovico leta, kljub nekaterim ukrepom optimizacije stroškov. Petrol je na drugi strani poročal o 7,3-odstotni rasti prihodkov in čistemu dobičku v višini 24,5 milijona evrov. Toda tudi tu moramo poročati o upadu prodaje dopolnilnega asortimenta za 5 odstotkov glede na isto obdobje preteklega leta, saj naš naftni trgovec ne more kljubovati žalostnemu trendu upadanja domače zasebne potrošnje. Zato so bili rezultati slabši od naših pričakovanj. Skupina Gorenje pa je tudi zabeležila padec prihodkov v višini 4,6 odstotka in čisto izgubo v višini 7,9 milijona evrov, res pa je, da gre podjetje skozi obsežen proces prestrukturiranja, kar močno vpliva na primerljivost rezultatov. Obenem lahko tu pričakujemo, da bo na delnico še najbolj vplivala postavljena dokapitalizacijska cena, ki znaša 4,31 evra na delnico, ter uspešnost te dokapitalizacije.

Rast dobička. Pozitivno presenečenje pa je prinesel Telekom, kjer smo bili navajeni na upad prihodkov, kar je glede na zrelost panoge in makroekonomske razmere povsem logično. Toda s 3,8-odstotno rastjo prihodkov

Nova KBM. Grehe iz preteklosti bo treba popraviti in nova obsežna dokapitalizacija je neizbežna.

6 Kapital 577 3009 2013.indd 25

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:30 PM


Polletni rezultati niso ganili vlagateljev 694

Mag. Sašo Stanovnik

Vodja oddelka analiz, ALTA Invest d.d.

SBI TOP vs MSCI WORLD. Slovenski trg v 2013 na eni strani še naprej močno zaostaja za razvitimi delniškimi indeksi, na drugi strani pa je vseeno donos manj negativen kot na številnih trgih v razvoju.

v drugem četrtletju je dvignil tudi polletne prihodke nad nivoje v istem obdobju lanskega leta. Zato je podjetju uspelo stabilizirati dobiček iz poslovanja, medtem ko je rast čistega dobička v višini 16,7 odstotka predvsem posledica nižje efektivne davčne stopnje. Vlagatelji pri tem od delnice še naprej pričakujejo visok dividendni donos in poskok v primeru privatizacije, kar je trenutno aktualen trend na evropskem telekomunikacijskem trgu. O rasti dobička pa poročata tudi obe zavarovalnici, saj je čisti dobiček Zavarovalnice Triglav ob polletju poskočil za 11,4 odstotka, čisti dobiček Pozavarovalnice Sava pa 5,2 odstotka. Pri tem pa je treba omeniti, da so rezultati Pozavarovalnice Save pod močnim vplivom prevzema Zavarovalnice Maribor, delnice obeh zavarovalnic pa so se znašle tudi na prodajnem pritisku zaradi pričakovanih odpisov podrejenih obveznic bank, ki se lahko najdejo tudi na portfeljih zavarovalnic ter lahko posledično negativno vplivajo na prihodnje poslovne rezultate.

Zgodba s terminalom zaključena?! Zanimivo je bilo dogajanje okoli Aerodroma Ljubljane, ki pa se ni toliko vrtelo okoli polletnih rezultatov. Slednji so sicer bili spodbudni, saj je bila zaenkrat rast števila potnikov kar 7-odstotna,

SBI TOP

MSCI World

668 642 616 590 Jun/13

Jul/13

Aug/13

Sep/13

SBI TOP vs. MSCI WORLD posledično pa so prihodki v prvi polovici letošnjega leta zrasli za 1,5 odstotka glede na isto obdobje lani, čisti dobiček pa je obenem zrasel za 50 odstotkov na 3 milijone evrov. Bolj ključno v medijih in na delniškem trgu je bilo dogajanje okoli skupščine in odločanje o 57 milijonov evrov vredni investiciji v nov potniški terminal. Uprava Aerodroma je namreč zagovarjala tezo, da je nov potniški terminal velik 31.200 kvadratnih metrov nujno potreben za nadaljnji razvoj in rast potniškega prometa. Na drugi strani pa so se pojavile kritike, da gre za preveč ambiciozen in z vidika stroškov preveč tvegan projekt, saj je tudi stari potniški terminal velik 13.000 kvadratnih metrov bil sposoben prepeljati bistveno več potnikov in da je posledično bolj smiselna cenejša obnovitev obstoječega terminala. Obenem je bil pomemben argument proti investiciji v nov terminal tudi sama privatizacija Aerodroma, saj se je posledično v prvem koraku bolj smiselno osredotočiti na samo prodajo oziroma privatizacijo Aerodroma Ljubljane, kasneje pa bi lahko strateg izvedel tudi ustrezno investicijo v rast in razvoj, saj bi bil k temu po vsej verjetnosti s prodajno pogodbo tudi zavezan. Tudi sami smo se pridružili tem kritikam, saj smo ocenili, da je delnica Aerodroma Ljubljane vredna manj v primeru predpostavke investicije

Petrol. Naš naftni trgovec ne more kljubovati žalostnemu trendu upadanja domače zasebne potrošnje.

7 Kapital 577 3009 2013.indd 26

9/29/13 4:30 PM


borzni komentar I aktualno 112

Mercator (MELR). Očitno nekateri vlagatelji dvomijo v uspešnost devetega prodajnega postopka.

Telekom Slovenije (TLSG). Zaradi privatizacije

103

ostaja na nivojih med 100 in 115 evra na delnico.

Aerodrom (AELG). V zadnjih treh mesecih doživlja lep pozitiven trend.

94

Gorenje (GRVG). Sidro je dokapitalizacijska cena, res pa je, da je trenutna borzna cena nižja.

85 Jun/13

Jul/13

Aug/13

Sep/13

Mercator (MELR) 116

109

102

95 Jun/13

Jul/13

Aug/13

Sep/13

Telekom Slovenije (TLSG). 26

22

18

14 Jun/13

Jul/13

Aug/13

Sep/13

Aerodrom (AELG).

v nov potniški terminal, kot pa brez te investicije. Toda odločali so na koncu delničarji na skupščini, kjer pa država ni imela glasovalnih pravic, a obenem tudi ne dokončno dorečenega mnenja. In slabe štiri petine delniških glasov je bilo podanih v smeri zavrnitve projekta, kar je rezultiralo v dvigu naše ciljne cene ter priporočila. Naša ciljna cena za delnico Aerodroma je tako sedaj na 28,5 evra na delnico. In delničarji lahko posledično upajo, da je zgodba s terminalom zaključena ter da se bo tu kredibilno odprla zgodba o privatizaciji. Vsekakor je vsaj letos delnica Aerodroma Ljubljane med najdonosnejšimi slovenskimi delnicami.

Trg ne verjame v prodajni postopek številka devet. Zanimivo je tudi gibanje delnice Mercatorja, saj je cena slednjega potonila pod 100 evri na delnico, tako da se letošnji padec cene delnic giblje že pri 20 odstotkih. To je presenetljivo predvsem z vidika, da je še vedno aktualna Agrokorjeva ponudba za 120 evrov na delnico, ki jo ponuja konzorciju prodajalcev, in katera bi morala biti nato tudi prevzemna cena za našega najboljšega soseda. Na nek način bi lahko rekli, da trg ne verjame v uspešnost prodajnega postopka številka devet. Naša ciljna cena je namreč postavljena na 73 evrov na delnico, kar pomeni, da v primeru neuspešnega prodajnega procesa lahko pričakujemo nadaljnje nižanje njegove borzne vrednosti. Upamo na ugoden razplet do konca leta.

Poskoki v primeru privatizacije. Glavno gonilo giba-

4.7

4.4

4.1

3.8 Jun/13

_____________ RAZKRITJE: mag. Sašo Stanovnik, Vodja oddelka analiz, ALTA Invest d.d. Železna cesta 18, 1000 Ljubljana. Avtor članka je imetnik delnic Krke, Petrola in Gorenja. ALTA Invest d.d. in z njim povezane osebe so lahko lastnice omenjenih delnic. Nadzorni organ za ALTA Invest d.d. je Agencija za trg vrednostnih papirjev. Ostale informacije v zvezi z naložbenim priporočilom so dostopne na: http://www.alta.si/Omejitev_odgovornosti/Razkritja_za_medijske_objave.

Jul/13

Aug/13

Sep/13

Gorenje (GRVG) 8 Kapital 577 3009 2013.indd 27

nja slovenskih delnic pa bo ostala privatizacija, kjer pa se lahko obenem glede na pretekle izkušnje pričakuje le zelo počasne korake in številne ovire. Telekom Slovenije je tako v fazi izbire svetovalca pri prodaji, Helios in Mercator sta že dlje časa v prodajnem postopku, za številne druge t.i. slovenske blue chipe, ki so na privatizacijski listi pa se trenutno ne da še nič novega napisati. Posledično bi znal slovenski delniški indeks še naprej drseti navzdol, še posebej v luči težavne makroekonomske situacije, ki vpliva tudi na rezultate podjetij, vsaj dokler kako podjetje ne objavi pomembnejšega koraka naprej v postopku privatizacije. Ob taki novici pa bi lahko sledil poskok indeksa. n

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:30 PM


aktualno

naložbene priložnosti Aleksander Djuratović, dipl.ekon. Finančna hiša d.o.o.

Živahno na borzi Delnice, s katerimi se je letos največ zaslužilo in največji borzni poraženci Največje povpraševanje ostaja po Krki. V prvi polovici letošnjega leta je bilo opaziti nekoliko živahnejše trgovanje na Ljubljanski borzi, povečalo pa se je tudi povpraševanje tujih vlagateljev po delnicah prve kotacije. To gre pripisati načrtovani in pričakovani privatizaciji podjetij v državni lasti. Največ povpraševanja v letošnjem letu je bilo po delnici novomeške Krke, katere tečaj se je na dan 20.9. ustavil na 52,20 EUR za delnico. Veliko se je trgovalo tudi z delnicami Luke Koper d.d., kar je gotovo tudi posledica velike medijske izpostavljenosti podjetja v zadnjem času. Tečaj Luke Koper se je na dan 20.9., zaustavil na 9,30 EUR na delnico.

2013 povečalo. Luka Koper, d.d., je bila tako v letu 2013 slovenski “blue chip” z največjo pozitivno rastjo, ki je znašala 13,21 odstotkov. Sledila ji je Zavarovalnica Triglav z pozitivno rastjo tečaja delnice v višini 11,94 odstotka. Dvomestno rast svoje vrednosti je zabeležila tudi delnica Telekoma, ki je v letu 2013 zrasla za 11,78 odstotkov. Pozitivno rast sta imeli tudi Pozavarovalnica Sava in velenjsko Gorenje, katerih tečaja sta se v letošnjem letu povečala za 5,92 oziroma 3,80 odstotka.

Zap. št. 1.

Luka Koper z največjo rastjo.

2.

Luka Koper je zelo dobro unovčila medijsko izpostavljenost v zadnjem obdobju, saj se je njen tečaj ter povpraševanje po njej v letu

4.

3.

5.

Najboljši slovenski blue chipi:* Ime delnice Rast v % LUKA KOPER D.D. +13,21 ZAVAROVALNICA TRIGLAV +11,94 D.D. TELEKOM SLOVENIJE D.D. +11,78 POZAVAROVALNICA SAVA +5,92 D.D. GORENJE D.D. +3,80 *Primerjava tečajev delnic dne 2.1.2013 in 19.9.2013

Negativno. Kljub živahnemu trgovanju z delnicami prve kotacije na Ljubljanski borzi, je delniški indeks SBI TOP v letošnjem letu zabeležil negativno rast.

644

633

622

Največ povpraševanja v letošnjem letu je bilo po delnici novomeške Krke. Največji slovenski borzni poraženci v letu 2013! Kljub živahnemu trgovanju z delnicami prve kotacije na Ljubljanski borzi v letošnjem letu, je slovenski delniški indeks SBI TOP v letošnjem letu zabeležil negativno rast. Tečaj indeksa je v letošnjem letu od 2.1.2013 do 23.9.2013 padel za 3,36 % in sicer iz vrednosti 639,47 na vrednost 617,97. Pa si poglejmo, katere slovenske delnice so v letošnjem letu zabeležile največji padec svojega tečaja in tako prispevale k padcu indeksa SBI TOP: v letošnjem letu je največ glede na tečaj delnice na dan 2.1.2013 izgubila delnica Nove kreditne banke Maribor, ki je padla kar za 70,77 odstotkov. Sledita ji delnica logistika Intereurope, ki je zabeležila 38,33-odstoten padec ter najboljšega soseda Mercatorja, ki je v obdobju od 2.1. do 19.9. 2013 zabeležil 19,83 odstoten padec tečaja delnice. Več kot 10-odstotni padec je zabeležila tudi delnica družbe Petrol. Lestvico podjetij z negativno rastjo tečaja delnice zaključuje podjetje Krka, ki ji pozitivno rast ni prineslo niti dejstvo, da se je z njo v letošnjem letu največ trgovalo. Zap. št. 1.

611

600

23/8/2013

29/8/2013

4/9/2013

10/9/2013

16/9/2013

2. 3. 4. 5.

Ime delnice

Padec v %

NOVA KREDITNA BANKA -70,77 MARIBOR D.D. INTEREUROPA D.D. -38,33 MERCATOR D.D. -19,83 PETROL D.D. -12,71 KRKA D.D. -1,96 *Primerjava tečajev delnic dne 2.1.2013 in 19.9.2013

9 Kapital 577 3009 2013.indd 8

9/29/13 4:31 PM


SVETOVNI TRGI

aktualno

Čakanje na Godota Čakanje na povratek realnosti in normalizacijo razmer Tretje četrtletje je videti dobro, kar zadeva sredstva, vendar tudi kaže na konec razmišljanja “zavlačuj in se pretvarjaj”. Brezupno čakanje na Godota? Borza je v drugem četrtletju in začetku tretjega četrtletja še vedno rasla in s polno paro hitela naprej ter premagovala zakone gravitacije in investicijskega zdravega razuma. Bomo do konca tretjega četrtletja videli kaj novega? Ali je čakanje na povratek realnosti in normalizacijo razmer, kot pri likih Samuela Becketta Vladimirju in Estragonu, brezupno čakanje na Godota? V današnjem svetu je Godot, na katerega čakamo, budnica – reforme, ki so potrebne, da se svetovno gospodarstvo znova normalizira in vrne v stanje, kjer gorivo, ki poganja trge, niso lahko zasluženi denar, ničelne obrestne mere in negativne realne stopnje, ampak inovacije, resnično tveganje in, enako pomembno, realne izgube. To je nekaj, kar smo nazadnje videli pred davnimi časi, celo pred mandatom Alana Greenspana v ameriški centralni banki. Zelo verjeten scenarij, ki mu bomo priča, je ta, po katerem bomo v tretjem četrtletju na borzi dosegli nove najvišje vrednosti, 1.750 ali celo 1.800 pri ameriškem indeksu S&P 500, na krilih upravljanih zaslužkov in politike ameriške centralne banke, ki trmasto vztraja pri nadaljevanju podpiranja lahko zasluženega denarja, kljub očitni potrebi, da s tem zaključi. Ironično je, da je šibka rasti v ZDA in jedru Evrope v nepopolnih pogojih za gospodarstva, očitno idealna za krepitev trga z vrednostnimi papirji, saj zaradi nje budnica še ni bila na sporedu. Iluzija, ki bo privedla do streznitve. Naj vas ne zavede: to kar imenujem “Bermudski trikotnik” ekonomije (nizka rast, visoka borza in visoka nezaposlenost) ni vzdržna realnost. To je iluzija, ki bo privedla do streznitve. Ta bo toliko bolj boleča, kolikor dlje bomo verjeli vanjo. Padec trga v tretji četrtini leta nima nič z ekonomskimi osnovami, vendar ima veliko s tem, ali si bodo politiki še naprej lahko kupovali čas, kot to počnejo že od leta 2008. Od leta 2008 so bile centralne banke njihove tesne zaveznice, čeprav smo bili letos priča prvim znakom

10 Kapital 577 3009 2013.indd 16

nezadovoljstva in trditvam – večinoma s strani ameriške centralne banke – da kvantitativno popuščanje ne more trajati večno ter da bo normalizacija sčasoma nujna. Banka za mednarodne poravnave, ki jo nekateri imenujejo tudi centralna banka centralnih bank, je nedavno zelo nediplomatsko posvarila, da ima koncept “karkoli je pač potrebno” (monetarna politika) svoje meje in če se izvaja neprestano, škodi sposobnosti in reformam.

“V današnjem svetu je Godot, na katerega čakamo, budnica – reforme, ki so potrebne, da se svetovno gospodarstvo znova normalizira.” Z drugimi besedami, obstaja tveganje, da bodo centralne banke lastna dejanja postavile pod vprašaj, kar bi moralo biti jasno opozorilo investitorjem, ki so z agresivnim napačnim vrednotenjem denarja in s tem tveganja, od začetka globalne finančne krize, glavni razlog, da so trgi zapluli v višave.

Boj gospodarstva

Z drugimi besedami, trenutno še ne vidimo mehurčka pri fiksnih dohodkih, vendar so nove najnižje ravni pri donosih v letu 2014 zelo verjetne. Okrevanja ne moremo pričakovati, dokler se majhna in srednje velika podjetja, ki predstavljajo 80 odstotkov gospodarstva, borijo za inovacije in ustvarjanje novih delovnih mest. Tukaj je težava: 20 odstotkov gospodarstva, ki ga sestavljajo družbe, ki kotirajo na borzi in kvazi-državne banke, ni inovatorjev ali ustvarjalcev novih delovnih mest. Tega jim ni treba početi. Kupujejo svoje konkurente in močna podjetja. Pogledati je treba le sektor tehnologije, v katerem blagovne znamke, kot so Google, Yahoo in Microsoft še naprej plačujejo ogromne premije za “naslednjo veliko stvar”.

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:32 PM


Naslednji vrh gospodarskih ciklov prihaja šele leta 2017

Steen Jakobsen

glavni ekonomist Saxo bank http://si.saxobank.com/

Ne želijo si reform. Kombinacija neje-

“Tretje četrtletje bi bilo lahko tisto, kjer celo najpočasnejši investitorji začnejo vlagati na borzi ter presežejo svoje skrbi, tudi če avto vozijo centralna banka in politiki, ki so več kot voljni počakati s pravimi reformami.”

vere, da bo zabave enkrat konec in še vedno trajajočih šibkih ekonomskih pogojev kažejo na to, da centralne banke statusa quo ne bodo spremenile. Fed še naprej olepšuje “tapering” program odkupov obveznic, kot da bi z njim lahko za vedno vzdrževal “nujno stanje”. Časovni okvir umika likvidnosti, pa je glede na padec gospodarstva, videti precej nenavaden. Projekcija ameriške rasti za prvo polovico leta 2013 je pričakovano 1,7 odstotka. Naši pokazatelji ne predvidevajo izboljšanja ali poslabšanja, zato po 2,2 odstotkih v letu 2012 pričakujemo 1,7-odstotno rast. Letošnja upočasnitev je rezultat prilagoditev davčne zakonodaje in zmanjšanja fiskalne potrošnje, šibke svetovne ekonomije ter šibkejšega ameriškega potrošnika (oz. potrošnika, ki ima za potrošnjo na voljo manj dohodkov). Tretje četrtletje bi bilo lahko tisto, kjer celo najpočasnejši investitorji začnejo vlagati na borzi ter presežejo svoje skrbi, tudi če avto vozijo centralna banka in politiki, ki so več kot voljni počakati s pravimi reformami. Zakaj bi si politiki želeli resničnih reform, ko pa budnica pomeni bolečo bližnjo prihodnost, ki na naslednjih volitvah prinaša gotovi poraz?

Kupovanje časa. Nesposobnost združitve potrebnega (reform) s tem, kar se dejansko počne (kupuje se čas), je v sklepni fazi. To je faza, v kateri preostanek sodelujočih na trgu, ki se dejansko vedejo v skladu s pravili, odneha, centralni bankirji in politiki pa postajajo prepričani, da je njihova nedejavnost dejansko delovala, čeprav se realno gospodarstvo nikakor noče znova zagnati. Menimo, da bi tretje četrtletje leta lahko predstavljalo vodilno točko. To bi lahko bil začetek konca presežnega lahko zasluženega denarja in točka preobrata proti počasnemu umikanju kvantitativnega popuščanja (po napačnem startu v drugem četrtletju) ter konec prepričanja, da se realna rast lahko vrne brez reform. Ironično je, da se je upočasnilo celo kvantitativno popuščanje in bi lahko predstavljalo začetno točko proti najnižjim obrestnim meram v 2014, ko bo prišel čas za plačilo računa.

Evropa “prebankirana”. Ključni dogodek, tisti, na katerega smo čakali vse leto, so nemške volitve 22. septembra (datum nastanka članka 20. september). Ne gre toliko za negotovost glede izida, ker bi jih nemška kanclerka Angela Merkel lahko izgubila (pa jih ne bo). Pri teh volitvah gre bolj za to, kako bosta nova nemška vlada in parlament oblikovala nemško politiko do EU. Evropa ostaja “prebankirana” s podkapitaliziranimi bankami, kar je težava, ki jo je nujno treba reševati na EU ravni, prej kot bomo znova priča kreditnim težavam. Pri življenju preko Evropske centralne banke ohranjati neučinkovite banke ne pomeni pomagati majhnim in srednje velikim podjetjem, ali, z drugimi besedami, 80 odstotkom gospodarstva, ki bi resnično lahko imel koristi od lažje dostopnih kreditov.

“Zavlačujmo in se pretvarjajmo”. Mi se v četrtem četrtletju pripravljamo na pomembno upočasnitev v EU, čemur v prid govorijo tudi dogodki, ki jih bo težko nadzirati: grško nesodelovanje glede zahtev “Trojke”, portugalska politična nestabilnost skupaj z njenimi vedno slabšimi temelji, restriktivna recesija na Irskem in odpoved resničnim reformam v Italiji in Franciji. Potem je tukaj še politični škandal v Španiji, ki sega vse do vrha trenutne vlade. Evropa se bo zelo kmalu morala nehati pretvarjati. Ponovimo: tretjemu četrtletju kaže dobro, vendar bo hkrati predstavljalo tudi konec razmišljanju “zavlačujmo in se pretvarjajmo”. Naslednji vrh gospodarskih ciklov prihaja šele leta 2017, zato uživajte, dokler traja.  n

11 Kapital 577 3009 2013.indd 17

9/29/13 4:32 PM


aktualno

SUROVINE

Ole Hansen, Vodja strategije za surovine pri Saxo banki, www.si.saxobank.com/

Večletne rasti zlata konec? Plemenite kovine ostajajo na isti ravni Se obeta odprodaja zlata? Obe plemeniti kovini ostajata na dnu uspešnosti; srebro je v zadnjih sedmih mesecih izgubilo več kot tretjino in zlato več kot petino svoje vrednosti. Večletne rasti (zlato je raslo 12 let zapored) je zdaj resnično konec. Trenutno vprašanje je, ali se bo nadaljevala odprodaja. Eksodus, še posebej pri zlatu, je bil pri institucionalnih vlagateljih precej agresiven, po začetku v oktobru je vrhunec dosegel v mesecu aprilu. Priča smo bili 25-odstotnemu zmanjšanju lastništva izdelkov, ki trgujejo na borzi (exchange-traded products – ETP (Bloomberg)), hedge skladi pa so svoje neto dolge pozicije pred julijskim skokom cene zmanjšali za 84 odstotkov. Po mnenju večine analitikov je zlato na začetku leta še vedno veljalo za močnega igralca. Oster preobrat, ki je sledil, je večino ulovil nepripravljenih, rezultat tega pa so bile boleče izgube in pomanjkanje želje po ponovnem vstopu na trg. Pritisk na plemenite kovine institucionalnih investitorjev je vodil v preobrat ameriškega cikla obrestnih mer, ki je zaradi ukročene inflacije in padajočih cen obveznic, dvigoval realne donose. Investitorji so boljše pri-

ložnosti našli drugje, še posebej v delnicah, za katere je indeks S&P 500 trenutno kazal na18-odstoten letni donos. Nekaj ovir še vedno obstaja, saj pozitivni obeti glede rasti, še posebej v razvitih gospodarstvih, investitorje še naprej preusmerjajo k vrednostnim papirjem.

Košarica zlata manjša za več kot 40 %. Radi bi, da bi ameriškemu dolarju v prihodnjih mesecih šlo dobro, navsezadnje tudi zaradi pričakovanj, da bo ameriška rast

Plemenite kovine Tveganje za dvig vrednosti Dolžniška kriza v evroobmočju znova eskalira Rast v ZDA se upočasni – preložen program odkupa obveznic Močno fizično povpraševanje centralnih bank in maloprodaje Cenovni pritiski na rudnike, ki zahtevajo višje cene Večja inflacijska pričakovanja

12 Kapital 577 3009 2013.indd 18

Tveganje za padec vrednosti Višji donosi obveznic Ukročena inflacija Večja pričakovanja glede rasti Nadaljevanje dolge likvidacije s strani izdelkov, s katerimi se trguje na borzi (exchange-traded products) Močnejši dolar

potencialno presegla rast v evroobmočju in drugje. To s seboj prinaša dodatno tveganje padca vrednosti plemenitih kovin. V podporu zlatu govori to, da se je večina odprodaje verjetno že zgodila, zaradi česar je cena v boljšem položaju, kar zadeva odzive na trgu prijazne novice. Takšne novice bi lahko bile odložen ali zmanjšan program odkupa obveznic ameriške centralne banke, revizija projekcij trenutne obrestne mere in nenazadnje dejstvo, da se bo zmanjšalo pridobivanje zlata, če bo cena za daljše obdobje padla in ostala pod 1.200 USD. Indeks NYSE Gold Bugs – košarica večjih podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem zlata – je letos padel za več kot 40 odstotkov, kar kaže na precejšen pritisk, s katerim se spopadajo ta podjetja, da bi ostala dobičkonosna.

Nizke cene zlata privabljajo. Menimo, da bo zlato v prihodnjih mesecih doseglo ceno 1.450 USD na unčo. Fizično povpraševanje, predvsem azijsko in povpraševanje centralnih bank hitro rastočih gospodarstev, ostaja veliko, zmanjševanje papirnatega povpraševanja preko ETPjev pa se je skorajda ustavilo. Zato obstaja potencial, da se nekaj investitorjev odloči, da izkoristi nizke cene, še posebej, če se izkaže, da je priložnosti v drugih razredih sredstev težje najti. A vsaka nova šibkost s seboj prinaša tveganje, da cena pade na 1.090 USD, kar bi predstavljajo 50-odstotni popravek dviga, ki smo mu bili priča v zadnjih 12 letih. n

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:34 PM


aktualno

DONOSI VZAJEMNIH SKLADOV Matej Justin, analitik, ALTA Invest d.d.

Kaj je nastalo iz 10.000 EUR v 9 mesecih Rast tečajev le v razvitem svetu. Letošnje leto je predvsem zaznamovala rast delniških tečajev v razvitem svetu, še posebno v ZDA, kjer je bil tokrat donos najvišji, in sicer 17,9 odstotka. ZDA so sledili razvijajoči se trgi kot celota s 14,8-odstotnim donosom ter Evropa s 12,5-odstotnim donosom. Še najslabše so se odrezali trgi JV Evrope, kjer so bili donosi povečini negativni. Izjema je bila le Hrvaška, ki je zabeležila 4,1-odstotno rast. Slovenska borza pa je v tem obdobju zabeležila 2,1-odstotni padec. Ti donosi tudi lepo pokažejo, kje se gospodarske razmere izboljšujejo in kje ne.

Vlagatelje je najbolj razveselil proizvajalec električnih avtomobilov, Tesla Motors. Delnica je tako letos pridobila že 413 %.

Vlagatelji ne stavijo na prevzem. V Sloveniji so bile v ospredju delnice povezane s privatizacijskimi namerami. Tukaj izstopa predvsem Aerodrom, ki je pridobil skoraj 92 odstotkov. Tudi druga dva kandidata za privatizacijo, Telekom Slovenije ter Zavarovalnica Triglav, sta zabeležila solidno rast, in sicer 18,8 ter 15 odstotkov. Poleg te rasti sta ti dve delnici razveselili vlagatelje tudi z izjemno visoko dividendo. Na drugi strani pa je največjo izgubo utrpela delnica NKBM, ki zaradi čiščenja bilanc še naprej beleži visoke izgube. Delnica je sicer letos izgubila že 73 odstotkov. Tudi delnicam Save letos ni šlo veliko bolje, saj so izgubile 68,5 odstotka svoje vrednosti. To niti ne preseneča glede na visoko zadolženost podjetja. Prav tako so se med večjimi izgubarji znašle tudi delnice Mercatorja, saj so izgubile 20 odstotkov in to kljub prevzemni ponudbi s strani Agrokorja. Vse kaže na to, da vlagatelji ne stavijo na prevzem. 14 Kapital 577 3009 2013.indd 43

Padec/ Indeks/delnica rast v %

Kaj je nastalo iz 10.000,00 EUR Država/delnica

SBITOP index

-2,1

9.787,73

Slovenija

BELEX15 Index

-2,3

9.766,64

Srbija

CRO Index

4,1

10.405,14

Hrvaška

SASX10 Index

2,9

10.287,46

BiH - SASE

BIRS Index

-6,5

9.353,85

BiH - BIRS

MBI Index

-3,1

9.686,35

Mekedonija

SPX Index

17,9

11.792,36

ZDA

SPEURO Index

12,5

11.252,48

Evropa

MXWO Index

14,8

11.476,39

Razviti trgi

MXEF Index

-5,4

GRVG

6,1

IEKG -30,9

9.462,47 Trgi v razvoju 10.606,86

Gorenje

6.909,09 Intereuropa

KRKG

4,4

10.440,00

Krka

LKPG

17,0

11.698,11

Luka Koper

MELR -20,1

7.991,23

Mercator

KBMR -73,0

2.700,00

NKBM

PETG -11,1

8.889,59

Petrol

POSR

16,6

11.657,30

Sava RE

TLSG

18,8

11.878,60

Telekom Slovenije KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:44 PM


Prvih devet mesecev je bilo za delniške trgu dokaj uspešno

V Sloveniji so bile v ospredju delnice povezane s privatizacijskimi namerami. Tukaj izstopa predvsem Aerodrom, ki je pridobil skoraj 92 %. Padec/ Indeks/delnica rast v %

Kaj je nastalo iz 10.000,00 EUR Država/delnica

ZVTG

15,0

11.503,03

Zav. Triglav

AELG

91,7

19.166,67

Aerodrom Ljubljana

PILR -28,5

7.153,08

Pivovarna Laško

SAVA -68,5

3.147,06

Sava

ZTOG

-3,6

9.636,27

Žito

AAPL -13,3

8.666,11

Apple

TSLA 412,9

51.294,26 Tesla Motors

FB

68,7

16.866,51

Facebook

NOK1V

68,3

16.828,43

Nokia

SBUX

39,0

13.901,46

Starbucks

VOD

29,6

12.964,17

Vodafone

OGZD

-4,0

9.599,22

Gazprom

BMW

10,9

11.094,20

BMW

XOM

0,7

10.072,71

Exxon

MON

10,3

11.025,40

Monsanto

Matej Justin, analitik, ALTA Invest d.d. Železna cesta 18, 1000 Ljubljana. Avtor članka ni imetnik omenjenih delnic. ALTA Invest d.d. in z njim povezane osebe so lahko lastnice omenjenih delnic. Nadzorni organ za ALTA Invest d.d. je Agencija za trg vrednostnih papirjev. Ostale informacije v zvezi z naložbenim priporočilom so dostopne na: http://www.alta.si/Omejitev_odgovornosti/Razkritja_za_medijske_objave.

Na drugi strani luže. Natančneje v ZDA, pa je vlagatelje najbolj razveselil proizvajalec električnih avtomobilov, Tesla Motors. Ob najavi, da bo podjetje končno začelo poslovati z dobičkom, se je začela močna rast delnice, ki so jo dodatno spodbujali še dobri podatki o prodaji vozil. Delnica je tako letos pridobila že 413 odstotkov. Tudi Facebooku je uspel preboj, saj jim je naposled le uspelo monetizirati oglaševanje na mobilnem segmentu, zaradi česar so poročali izjemno dobre poslovne rezultate. Vse to se je odrazilo tudi v ceni delnice, ki je letos pridobila že 69 odstotkov in s tem tudi presegla ceno iz IPO-ja. Zgodilo se je tudi nekaj odmevnih prevzemov. Microsoft je tako najavil prevzem mobilnega dela Nokie, s čimer se bo podal v bitko na segmentu pametnih telefonov. Zaradi tega je delnica Nokie letos zabeležila visoko 68-odstotno rast. Tudi Vodafone je prodal svoj del v Verizon Wireless za 130 mrd USD, pri tem pa bodo skoraj polovico zneska dobili v gotovini, drugo polovico pa v delnicah. Zaradi tega so se že pojavile špekulacije, da bi lahko Vodafone začel s prevzemi 'telekomov' po Evropi. Delnica je na to objavo o prodaji reagirala pozitivno in tako letos beleži že 29,6-odstotni donos. Tudi vlagatelji v delnice Starbucksa, najbolj znane verige kavarn na svetu, so letos lahko zadovoljni. Neutrudno širjenje poslovalnic na nove trge, kot je Kitajska ter nova ponudba, izboljšujejo poslovne rezultate, kar se odraža tudi na ceni delnice, ki je letos pridobila že 39 odstotkov. Bolj pa so lahko razočarani delničarji podjetja Apple, saj je delnica letos izgubila 13,3 odstotka. Strah, da bo začel Apple izgubljati tržni delež proti svojim tekmecem in pomanjkanje najave novih produktov, ki bi ponovno zagnale rast prodaje, je bil prevelik, da bi vlagatelji kupovali delnice. Tudi prvotna najava novih telefonov 5S in cenejše verzije 5C ni navdušila vlagateljev. Toda vlagatelji so si po prvem vikendu prodaje hitro premislili, saj je Apple prodal kar 9 milijonov telefonov in s tem postavil nov rekord za prvi prodajni vikend. Prvih devet mesecev je bilo za delniške trgu dokaj uspešno. Ali se bo leto tako tudi končalo, pa bomo morali počakati še eno četrtletje. n

15 Kapital 577 3009 2013.indd 44

9/29/13 4:44 PM


aktualno

EKONOMSKI FORUM NINO PIRTOVŠEK

Ekonomska anomalija Napoved svetovnih zmagovalcev in poražencev leta 2013 Na svetovnem ekonomskem forumu je globalna elita diskutirala o reševanju jedra problema, ki je na naših vratih v zadnjih letih. Nouriel Roubini pravi, da je bilo leto 2012 leto “brez napredka”. Direktor Eurasia Group Ian Bremmer pa je zaskrbljen nad umikom demokracije. Več povpraševanja kot ponudbe. Kar trenutno manjka je globalno vodstvo. Ekonomsko se to najbolj opazi v evroobmočju. Če svojih problemov ne bomo rešili Evropejci, jih kasneje ne bodo niti Američani niti Kitajci. Potrebe po novostih in inovacijah se kažejo prav tako v političnih nemirih v Siriji, bližnjem Vzhodu, Afganistanu in Pakistanu. Tukaj je težnja na Američanih, kajti oni morajo biti tista gonilna sila, ki bodo premaknili demokratično tranzicijo. Gledano nazaj eno leto, se nismo kaj veliko premaknili. Ekonomska anomalija bo morala izginiti. Zahodne demokratične vrednosti in prosti trg morajo narekovati napredek. V preteklosti so mednarodni denarni sklad in svetovna banka

16 Kapital 577 3009 2013.indd 17

priskrbeli denar, ampak so tudi prilagajali ekonomske šoke in politične reforme. Danes so to vlogo prevzeli Kitajci, ki dajo na mizo več denarja kot svetovna banka in mednarodni denarni sklad skupaj. Vendar z manjšo spremembo, posledice tega jih ne zanimajo. Lansko leto je negotovost vodila v volatilnost. Začasni šoki, kot so podražitev osnovnih življenjskih potrebščin, arabska pomlad, japonski potres, problemi evroobmočja, pomisleki okrog ameriškega fiskalnega okolja, niso bili več začasni, ampak stalni. Cene blaga naraščajo, povpraševanje narašča zaradi industrializacije in urbanizacije na vzhajajočih trgih. Ponudba pa ne raste skladno s povpraševanjem, zaradi tega bo dvom v

energijski oskrbi in oskrbi s hrano. Problemi bližnjega vzhoda so se razširili. Tunizija, Egipt, Libija, Sirija, Jemen, zdaj tenzije v Iraku, mogoči konflikti znotraj Amerike, Izraelu in Iranu, konflikti med Turčijo in Izraelom, Turčijo in Ciprom, med Izraelom in Palestino, vse to bo držalo cene visoke. Tudi nepredvidljivi naravni dogodki, kot so orkani, cunamiji, potresi …, tudi ti skrbijo za več povpraševanja kot ponudbe. Tukaj ne smemo pozabiti niti človeškega faktorja. Za marsikatero od naravnih anomalij je kriv človek sam. Obstajajo znanstveni dokazi o vplivu človeka na globalne klimatske spremembe in njihove posledice.

Slabi krediti hromijo zaupanje. Velike osebnosti evropske politike in vodenja so delovale spodbudno. Vendar danes ima mednarodni denarni sklad bolj marginalno vlogo kot včasih. Danes je šibkejši, tako kot tudi Nemci. Tako da je veliko vprašanj še odprtih v zvezi z nemškim vodenjem Evrope. Veliko nadzora bo potrebnega v Evropi, vendar kljub temu EU ne bo izpadla kot zmagovalec. Pravi zmagovalec bo Amerika, saj se njihova ekonomija nadgrajuje. Prav tako Davosa ne jemljejo preresno, je pred predsedniškimi volitvami. Če pogledamo preko konvencionalnih obzorij, moramo pogledati Kitajsko. Trenutno so na sredini vodstvene tranzicije, pa se kljub temu z njo spopadajo neverjetno tekmovalno in samozavestno. Še vedno kažejo močno rast, kljub temu da se že ohlajajo. Ta transformacija povzroča letno 180.000

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:45 PM


Za Kitajsko lahko v 2014 nastopijo tudi posledice kot jih imamo danes v Evropi

Od vseh BRIC držav si Rusija najmanj zasluži članstvo. Imajo pretirano diktatorsko vodstvo, kar je že večkrat bil predmet razprave glede korupcije. Upamo lahko le, da so bile volitve, kjer sta nastopila Medvedjev in Putin vsaj kolikor toliko “transparentne”. demonstracij na Kitajskem. Te številke še vedno naraščajo zaradi urbanizacije na Kitajskem. Kriza, ki v svetu še traja, nas je pa naučila, da je treba dobre obete jemati vedno s kančkom dvoma. Investicije v nepremičnine upadajo, izvoz se zmanjšuje in tako so ekonomski pokazatelji zadnjega četrtletja Kitajske precej slabši od prvega. Bistvo vsega je, da nobena država ne more proizvesti toliko, da lahko polovico svojega BDP-ja vzame in ga investira. Tako lahko v 2014 za Kitajsko nastopijo tudi posledice kot jih imamo danes v Evropi. Slabi krediti lahko ohromijo gospodarstvo, saj bodo banke veliko bolj nezaupljive. Javni dolg Kitajske je trenutno okrog 80 % BDPja. In navsezadnje, vsak investicijski

bum se je na koncu končal s trdim pristankom. Zgodovina ne pomni nobenega mehkega pristanka neke države z javnim dolgom, ki presega 50 % BDP-ja. Kaj kmalu bodo morali uvesti programe, ki bodo opozarjali ljudi na varčevanje in zmanjšanje potrošnje.

Bati se moramo pohlepa. Kaj pa energija? V teh krogih se vrti največ geopolitičnega tveganja. Razlog za to je bližnji Vzhod in njihovi trhli temelji. Irak je še vedno najbolj privlačna zgodba, saj imajo novo nafto, ki prihaja na trg letos. Vendar Irak postaja vedno bolj nestabilen. Tudi zaradi odhoda Američanov in provokacij Irana. Naravna bogastva, ki jih imajo zalivske države so pač njihova rešitev krize.

Evropa vs. Amerika

Problem evroobmočja se je razširil iz Grčije do Irske, Španije in Italije. Prizadel je njihove banke in njihovo suverenost. Tako je upra-

vičen strah, da se bo razširilo še v jedro evroobmočja. Pritisk na belgijske in francoske banke se že občuti z nižanjem bonitetnih ocen Franciji in Avstriji. Če pogledamo 'čez lužo' pa imamo tako imenovani “gridlock problem” med demokrati in republikanci. V prihodnjih volitvah bo tako Obami, kot republikanskemu kandidatu Romneyu, težko zbrati 60 glasov v senatu. Tako lahko eni dajo veto na dvig davkov, drugi lahko dajo veto na kakšno drugo reformo. Geopolitično in geostrateško tveganje bo letos na vrhuncu in zato bo to leto leto brez napredka. Ekonomska dislokacija družbe se bo prav tako morala premakniti. Državni udari pomenijo danes novo državo. Nacionalizem spreminja politično strukturo držav. In čeprav so bile te tranzicije posledica ekonomske volatilnosti, represije kombinirane z družbenimi omrežji, globalnimi komunikacijami, so navsezadnje bile anti-demokratične. Prav tako je veliko vprašanje ali so ubrale pot, katero je zahod predvidel. Navsezadnje so v teh državah največje zaloge svetovne nafte in kdo si bo tukaj pridobil “pole position” bo pravzaprav kreiral svetovni red.

Z raznimi vojnimi spopadi pa lahko tudi nadzirajo ponudbo nafte, ki se ob konfliktih skrči, kar pa nekaterim prinese veliko denarja. Ravno zaradi tega niso prizadete tako zelo, kar pa najbolj velja za Rusijo, ZAE in ostale zalivske ekonomije. Blaginja jim omogoča, da ne opravljajo določenih poklicev. Tako so praktično vsi gradbeni delavci Bengalci, Filipinci, Pakistanci in drugi.

Zmagovalec in poraženec sta … Zmagovalec leta bodo ZDA. Dolar se drži zelo dobro proti evru, kar daje veliko fleksibilnosti državi. S tem Amerika spet pridobiva na reputaciji “vodje”. To jim je odlično uspelo v Libiji, kjer niso izgubili niti enega vojaka. Vendar se moramo bati pohlepa. Zraven Američanov, dobro izgleda tudi Brazilija. Gostili bodo svetovno nogometno prvenstvo in olimpijske igre. Predsednica Dilma Rousseff se je znebila nekaterih ministrstev in uspešno krmari kot nekakšni mediator med ZDA in Kitajsko. Uspešno usklajuje tudi razmerje BRIC-a in varne destinacije kapitala. Kar se tiče poražencev, bo najkrajšo potegnila Evropa. Izhod iz krize še ni tako blizu kot pravijo optimisti. Prav tako Rusija, kjer je vedno več nesoglasij v državi. Od vseh BRIC držav si Rusija najmanj zasluži članstvo. Imajo pretirano diktatorsko vodstvo, kar je že večkrat bil predmet razprave glede korupcije. Upamo lahko le, da so bile volitve, kjer sta nastopila Medvedjev in Putin vsaj kolikor toliko “transparentne”.  n

17 Kapital 577 3009 2013.indd 18

9/29/13 4:45 PM


naslovna Sektor zdravstva –

DONOSI VZAJEMNIH SKLADOV

18 Kapital 577 3009 2013.indd 45

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:46 PM


a tema neobčutljiv

Zdravstvo beleži rast tečajev delnic že nekaj let zapored

O

bičajno gledamo na zdravstvo, farmacijo s strani uporabnika kot na uporabo zdravstvenih storitev, zdravil, zdravljenj

kot tudi raznih zdravstvenih pripomočkov. Kaj botruje takšnemu povpraševanju po zdravstvu? Gre za več dejavnikov, od staranja prebivalstva, način današnjega modernega – zdravega življenja do vedno daljše življenjske dobe. Namreč že dalj časa nas strokovni mediji obveščajo o trendu staranja prebivalstva. Na eni strani je tukaj številčna 'baby boom' generacija, ki se ravno v tem desetletju upokojuje, na drugi strani 'life style' bolezni. Tukaj še je veliko število ljudi s prekomerno težo, kjer so posledice vidne v vedno večjem številu sladkornih bolnikov, veliko ljudi z visokim tlakom … Stresni način življenja pa je eden od pokazateljev za porast vseh vrst raka. Zakaj dobra naložba? Zato, ker so delnice iz tega sektorja najmanj občutljive na politične razmere kot tudi na negotovost v gospodarstvu. In prav zaradi tega je ta sektor med investitorji najbolj 'in', in je tudi zabeležil rast tečajev delnic iz tega sektorja že nekaj let zapored. 19 Kapital 577 3009 2013.indd 46

9/29/13 4:46 PM


DONOSI VZAJEMNIH SKLADOV mag. Karmen Darvaš Šega, Finančna hiša d.o.o.

naslovna

Dobri donosi v zdravstvu Kako se je letos plemenitil denar v vzajemnih skladih? Med prvimi “zaslužkarji. V letošnjem letu od januarja do 16.9. so nam največje donose prinesli panožni delniški skladi farmacije in zdravstva. Pri večini DZU-jih prinašajo največje donose prav ti panožno usmerjeni skladi, razen pri Perspektivi DZU, kjer so dosegli več kot 7 % v globalnem delniškem podskladu, ki ni regijski niti panožno usmerjen. Na drugem mestu je specializiran delniški sklad Triglav Hitro rastoča podjetja, kjer so naložbe sklada globalno usmerjene, in sicer pretežno v perspektivna mala, hitro rastoča svetovna podjetja. Med prvimi desetimi “zaslužkarji” je tudi Abančni podsklad Delniški ZDA, ki je letos vlagateljem prinesel čez 13 % donosa. Ta podsklad vlagateljem omogoča dodatno razpršitev sredstev na delniške trge Združenih držav Amerike. Podsklad sestavljajo delnice rastočih podjetij kot tudi podcenjenih podjetij z dolgoročno perspektivo poslovanja.

ZDA imajo največji in najbolj razvit delniški trg na svetu, ki ga odlikujejo visoka likvidnost, enostaven dostop do informacij, urejena zakonodaja in širok izbor finančnih inštrumentov. Ameriška podjetja svoje produkte in storitve prodajajo na domačem trgu, ki šteje preko 300 milijonov potrošnikov, hkrati pa s svojo inovativnostjo in konkurenčnostjo s pridom izkoriščajo potencial visoko rastočih gospodarstev.

Največje izgube v prvem tričetrtletju so bile ustvarjene z naložbami v zlato oz. surovine -naravne vire in delnice slovenskih podjetij. Vzajemni skladi z velikim minusom. Kdor se je letos odločil za naložbo v zlati vzajemni sklad, je žal veliko izgubil. Slovenski upravljavec ALTA ima v upravljanju delniški podsklad ALTA GOLD, ki vlaga v družbe,

NAJ DONOSIv domačih skladih (na dan 16.9.2013)*: ■■ Infond Life +23,00 % ■■ Triglav Hitro rastoča podjetja+22,65% ■■ NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški +19,48% ■■ NFD Zdravstvo+19,02% ■■ Ilirika Farmacija in tehnologija delniški +16,40% ■■ Alta PHARMA -TECH+15,87% ■■ Abančna DZU Delniški ZDA+13,66% ■■ KD Vitalnost+13,60% ■■ PS ŽIVA delniški+10,29% Perspektiva: WorldStox Developed+8,13%

20 Kapital 577 3009 2013.indd 47

katerih dejavnost je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami. ALTA gold letos beleži malo manj kot 40 % minusa. Izmed vseh poražencev je najbolj nenavadno, da so se med največjimi poraženci znašli obvezniški in mešani podskladi, ki sicer veljajo za manj tvegane z nižjimi nihaji kakor delniški. Med prvimi tremi največjimi iz-

gubami je prav regionalni obvezniški sklad TRIGLAV EM BOND, ki vlaga v obveznice na hitro rastočih trgih Latinske Amerike, Afrike, Azije in Vzhodne Evrope in beleži letos več kot 11 % minusa. Prav tako v območje

Letošnji največji poraženci(na dan 16.9.2013)*: ■■ Delniški: Alta GOLD-39,65 % ■■ Mešani: Ilirika Modra kombinacija fleksibilni-13,25 % ■■ Obvezniški: Triglav EM Bond-11,91 % ■■ Mešani: KD Latinska Amerika-11,97 % ■■ Mešani: Perspektiva:WorldMix -9,16 % ■■ Delniški: Abančna DZU Afrika in srednji vzhod -9,12 % ■■ Delniški: NLB-Naravni viri-8,87 % ■■ Mešani: NFD 1 Mešani fleksibilni-7,25 % ■■ Mešani: Infond Global-6,06 % ■■ Obvezniški: PS Pika - obvezniški podsklad-4,82 %

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:43 PM


a tema

Največje izgube so bile ustvarjene z naložbami v zlato

Med tujimi upravljavci opažamo, da so tako kot pri domačih, največje izgube v “zlatih” skladih, ki vlagajo v delnice gospodarskih družb, ki so specializirane na industrijo rudnikov zlata in druge žlahtne kovine ali mineralne zaloge. NAJ DONOSI v skladih tujih upravljavcev (na dan 16.9.2013)*: ■■ Amundi Funds Equity Japan Target+34,77 % ■■ EEF Equity Japan LTE - RH+34,45 % ■■ Franklin U.S. Opportunities Fund - H1 [A] +24,45 % ■■ Raiffeisen HealthCare Aktien+22,67 % ■■ PI Funds European Potencial (DZU Luksemburg)+22,15 % ■■ PI Select Europe Stock (DZU Avstrija)+14,10 %

Letošnji največji poraženci med tujimi skladi(na dan 16.9.2013)*: ■■ PI Gold Stock (DZU Avstrija)-43,60%

■■ Amundi Funds Equity Global Gold Mines-41,89 % ■■ EEF Equity Latin America LTE - R-14,48 % ■■ Franklin India Fund [N]-17,60 % ■■ Raiffeisen Active-Commodities-8,93 % ■■ PI Funds - Emerging Markets Equity (DZU Luksemburg)-5,26 %

Če primerjamo domače in tuje upravljavce so oboji dosegali podobno visoke izgube, kar se donosov tiče, pa prednjačijo tuji DZU-ji.

največje izgube v prvem tričetrtletju ustvarjene z naložbami v zlato oz. surovine/ naravne vire in delnice slovenskih podjetij.

Med tujimi upravljavciopažaLatinske Amerike vlagajo pri KD podskladu KD Latinska Amerika, ki se je znašla 4. mestu največjih izgub. Prav tako je Primorskim skladom prinesel največjo izgubo prav obvezniški podsklad, ki ima v svojem portfelju vrednostne papirje: Banka Koper, Triglav, Unicredit banka, obveznice Republike Slovenija, SOD, Sava,.. Podsklad ILIRIKA Modra kombinacija mešani je najstarejši investicijski podsklad, ki ga upravlja ILIRIKA DZU in naložbe niso geografsko omejene. Ima pa v svojem portfelju kar nekaj slovenskih delnic: Krka, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Mercator, Telekom … Če potegnemo črto vidimo, da so bile

mo, da so tako kot pri domačih, največje izgube v “zlatih” skladih, ki vlagajo v delnice gospodarskih družb, ki so specializirane na industrijo rudnikov zlata in druge žlahtne kovine ali mineralne zaloge. Največje donose so ustvarili v skladih, ki vlagajo v japonsko gospodarstvo. Če primerjamo domače in tuje upravljavce lahko potegnemo nekakšno vzporednico, da oboji dosegajo podobno visoke izgube, kar se donosov tiče, pa prednjačijo tuji DZU-ji. n _________________ OPOZORILO: *Sporočilo ni priporočilo, ponudba ali vabilo k sestavljanju ponudbe za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je izključno namenjeno informiranju. Omenjeno sporočilo je zgolj informativne narave in ne predstavlja podlage za nakupne odločitve potencialnih investitorjev. Seznanitev z vsemi oblikami tveganj je pogoj za oblikovanje ustrezne investicijske odločitve o naložbah v finančne instrumente in izbiri vrste storitev. Informacije v sporočilu temeljijo na javno dostopnih podatkih. Zgodovinski podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Pridržana pravica do napak. Uredništvo revije in avtor ne prevzemata nobene odgovornosti povezane z vlaganjem v omenjene vzajemne sklade.

21 Kapital 577 3009 2013.indd 48

9/29/13 4:43 PM


naslovna

DONOSI VZAJEMNIH SKLADOV

ALTA

Največje donose prinesli delniški skladi, ki vlagajo na razvite trge

Slavko Rogan, Alta

“Pričakujemo, da bodo razviti trgi (Evropa, Amerika) do konca leta ostali zanimivi za vlagatelje, pri čemer v zadnjem mesecu večjo utež namenjamo Evropi. K temu potrjuje dejstvo, da se odločitev ameriške centralne banke o zaostrovanju monetarne politike odmika, verjetno na obdobje po Bernankeju (januar 2014). Na drugi strani pa je Evropa, po zadnjih podatkih, na dobri poti gospodarskega okrevanja. Vse to nam daje, tudi ob morebitnih nepredvidljivih dogodkih, pozitivni pogled na delniške trge do konca leta, ki pa je oddaljeno vsega tri mesece. Novost v ALTI so novi fleksibilni VARČEVALNI NAČRTI, ki so namenjeni prav vsem. Vlagateljem omogočajo, da z relativno nizkimi mesečnimi vplačili v določenem obdobju privarčujejo primeren prihranek, predvsem za starost. Problem, ki smo ga zaznali v naši družbi je, da se ljudje ne zavedajo pomena varčevanja. Vlagatelj bi se predvsem izognil bistvenemu delu tveganja zaradi nepravilnega časa vstopa v sklad.”

Največji donosi. V prvih osmih mesecih so največje donose pri družbi Alta prinesli delniški skladi, ki vlagajo na razvite trge: ALTA PHARMATECH, ALTA USA, ALTA GOODS, ALTA GLOBAL, ALTA EUROPE, ALTA ABS, ALTA ENERGY, ALTA SENIOR, ALTA ASIA, ALTA HIGH YIELD BOND in ALTA MONEY MARKET EUR.

Kapital 577 3009 2013.indd 49

Skladi z izgubami. Največjo izgubo je beležil ALTA GOLD, regijsko usmerjeni skladi ALTA INDIA, ALTA TURKEY, ALTA BrazilRussiaIndiaChina, ALTA NEW EUROPE in ALTA KOMET, torej trgi v razvoju. Zlato in ostale žlahtne kovine so v preteklem letu in pol veliko izgubile. Na gibanje vrednosti je vplivala politika FED-a in ECB, ter razprodaja fizičnega zlata ETFov in večjih vlagateljev. Trgi v razvoju so na splošno v letošnjem letu šibki. Najpogostejši razlogi so bili padec valute, neizvajanje pričakovanih reform in politična nestabilnost v teh državah. n

Panožna usmeritev. ALTA PHARMA-TECH je omejen na delnice podjetij iz panog tehnologije, zdravstva in telekomunikacij. ALTA GOODS je omejen zgolj na izbor delnic iz sektorja osnovnih potrošnih dobrin. V ALTA USA in ALTA GLOBAL pa so v prvih devetih mesecih največje uteži imele panoge zdravstva, tehnologije, potrošnih dobrin in financ (predvsem ameriške finance). V ALTA EUROPE prevladujejo

Donosi skladov Alta. V prvih osmih mesecih so največje donose prinesli

delniški skladi, ki vlagajo na razvite trge: ALTA PHARMA-TECH, ALTA USA, ALTA GOODS … ALTA MONEY MARKET EUR 1.12 % ALTA HIGH YIELD BOND

1.35 %

ALTA ASIA

1.64 %

ALTA SENIOR

1.97 %

ALTA ENERGY

6.88 %

ALTA ABS

7.7 %

ALTA EUROPE

10.86 %

ALTA GLOBAL

10.94 %

ALTA GOODS

11.47 %

ALTA USA

14.09 %

ALTA PHARMA-TECH

15.99 % 0

22

zdravstvo, finančne storitve in telekomunikacije. Tudi ostali skladi so imeli tekom leta največjo izpostavljenost do prej omenjenih sektorjev.

2

4

6

8

10

12

14

16

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:47 PM


a tema

Novih skladov Primorski skladi zaenkrat ne načrtujejo

Primorski skladi Do konca letošnjega leta za podsklade pričakujejo pozitivne donose Panožna usmeritev. Skladi družbe Primorski skladi so regijsko usmerjeni. Regijsko usmeritev nakazuje naziv posameznega podsklada, pri čemer je PSP ŽIVA globalni delniški sklad. Sklad PSP ŽIVA - delniški sklad PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov PSP OPTIMA mešani sklad, sklad skladov PSP PIKA mešani sklad razvitih trgov

31.12.2012

Največji donosi Donos do 30.8.2013 30.8.2013

14,7727

15,7843

6,85 %

1,4427

1,4617

1,32 %

4,3724

4,3556

-0,38 %

24,473

23,5855

-3,63 %

Skladi z izgubami. PSP OPTIMA – mešani sklad, sklad skladov, je v prvih osmih mesecih beležil izgubo predvsem zaradi izpostavljenosti do držav BRIC-a. PSP PIKA – mešani sklad razvitih trgov je nastal iz

Nataša Janževič Vodja upravljanja naložb, Primorski skladi, d.d., Koper

“Do konca letošnjega leta za podsklade PSP ŽIVA, PSP MODRA LINIJA in PSP OPTIMA pričakujemo pozitivne donose. Predvsem lahko preseneti Modra linija, ki je nekoliko bolj izpostavljena do domačega delniškega trga, kjer so trenutno v teku prodaje več družb. Na mednarodnih finančnih trgih se pozornost preusmerja iz nemških volitev nazaj na stare težave, v Evropi na Grčijo, v ZDA pa na njeno zadolževanje ter monetarno politiko, medtem ko se glavni delniški indeksi gibljejo okoli svojih zgodovinskih vrhov oz. tik pod njimi. Sicer pa PSP OPTIMA po VEP iz 19.9.13 že beleži pozitiven donos glede na VEP iz 30.8.13, ko je beležila rahlo negativnega. PSP PIKA, ki ima poudarek na obvezniških naložbah, je v letošnjem letu beležila negativen donos predvsem na račun dogajanja na obvezniških trgih, zlasti na domačem. Zaradi odpisov obveznic Factor Banke in Probanke je, kot je razvidno iz tabele, od 30.8.13 pa do 19.9.13 zabeležila dodaten padec donosa. Izgube bomo skušali do konca leta v čim večji možni meri nadoknaditi in tako vsaj delno zmanjšati negativen donos. V mesecu oktobru, ki velja za mesec varčevanja, naša družba že tradicionalno vlagateljem ponuja vplačilo v vse štiri podsklade brez vstopnih stroškov. Novih skladov zaenkrat naša družba ne načrtuje.”

obvezniškega sklada in ima zato še vedno poudarek na obvezniških naložbah. Ta sklad je v prvih osmih mesecih beležil negativen donos predvsem na račun dogajanja na obvezniških trgih, zlasti na domačem. Sklad PSP ŽIVA - delniški sklad PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov PSP OPTIMA mešani sklad, sklad skladov PSP PIKA - mešani sklad razvitih trgov

Donosi do 19.9.2013 Donos do 19.9.2013 19.9.2013 16,5021

11,71 %

1,4861

3,01 %

4,5795

4,74 %

23,0708

-5,73 %

23 Kapital 577 3009 2013.indd 50

9/29/13 4:47 PM


naslovna

DONOSI VZAJEMNIH SKLADOV

KD Skladi

Farmacija je na poti še enega uspešnega leta Največji donosi. V letošnjem letu (na dan 19. 9. 2013) so se med našimi 14 podskladi KD Krovnega sklada najbolje odrezali skladi KD Vitalnost (14 %), KD Rastko (10,8 %) in KD Prvi izbor (8,3 %). Panožna usmeritev. Razlogi za te rezultate pojasnjujejo na KD Skladih: evropski trg (in naša regija) je v zadnjih letih zaostajal v rasti za trgi v razvoju, zaradi izboljšanja stanja se denar iz Azije seli v Evropo, ki sedaj predstavlja nakupno priložnost. Optimizem in priložnost v evropskih delnicah so zaznali tudi globalni investitorji, zato selijo del kapitala na evropske trge. Farmacija je tudi na poti še enega uspešnega leta. Indeks največjih svetovnih farmacevtskih podjetij razkriva, da je tudi letošnje

Luka Podlogar predsednik uprave KD Skladi

“Zaradi enotnega obveščanja vlagateljev novosti in akcij ne napovedujemo vnaprej. Izboljšujemo našo storitev in razvijamo produkte, ki so stroškovni učinkoviti in prijazni do uporabnika, v skladu z možnostmi, ki nam jih omogoča zakonodaja.”

24 Kapital 577 3009 2013.indd 51

leto prineslo lepe donose. Panožna usmeritev zgoraj omenjenih skladov: ■■ KD Vitalnost – delniški sklad sektorjev Zdravstvo, Trajne potrošne dobrine in Osnovne potrošne dobrine ■■ KD Rastko – delniški sklad Evropa ■■ KD Prvi izbor - delniški globalni sklad

Skladi z izgubami. Slabše so se odrezali skladi, ki vlagajo na razvijajoče se trge (Emerging Markets). Zaradi napovedi FED, da bo povišal obrestne mere, je prišlo do prelivanja vročega denarja iz trgov v razvoju nazaj na razvite trge. Izgubile so tudi valute. ■■ KD Latinska Amerika: - 8,9 % ■■ KD Indija – Kitajska: - 1,6 %    ■■ KD Novi trgi: - 1,6 %  ■■ KD Vzhodna Evropa: - 9,8 %

Ugodnosti. ■■ Ekskluzivna ugodnost za člane AS

Kluba ugodnosti: v oktobru vplačila KD Skladi brez vstopnih stroškov. Obstoječim članom AS Kluba ugodnosti in vsem, ki boste to postali, KD Skladi v oktobru, mesecu varčevanja, ponujajo posebno ugodnost. Pri enkratnih vplačilih v podsklade KD Krovnega sklada, ki ga upravlja družba KD Skladi, boste od 1. do 31. oktobra 2013 oproščeni plačila vstopnih stroškov. ■■ Bon 20 evrov ob sklenitvi paketa skladov za stranke Adriatic Slovenica do konca junija 2014 ■■ Bon 30 evrov ob sklenitvi paketa skladov za člane Kluba Petrol do konca oktobra 2013 ■■ Nagradni natečaj KD Skladov za 10.000 evrov Vse = mogoče! Do 4. novembra 2013 poteka na spletnih straneh www.vsejemogoce.si in Facebooku KD Skladi veliki nagradni natečaj za dobre podjetniške, umetniške in druge ideje ali projekte, v katerem se udeleženci potegujejo za glavno nagrado 10.000 evrov in druge privlačne nagrade. ■■ Potrfelji skladov. Kot novost so strokovnjaki KD Skladov pred kratkim razvili portfelje skladov (dinamičen, uravnotežen, previden), izdelane na podlagi pričakovanj glede prihodnjih gibanj donosov na kapitalskih trgih ob upoštevanju parametrov tveganja in korelacij med skladi. Portfelje upravitelji osvežujejo vsake tri mesece in so objavljeni na spletni strani http://www.kd-skladi. si/?subpageid=2481 n

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:47 PM


a tema

Trgi jugovzhodne Evrope so do konca avgusta izgubili večino

NFD

Največ pesimizma je prisotnega v Sloveniji Pričakovanja. Pri družbi NFD d.o.o. Izidor Jerman napoveduje: “Gibanje na globalnih kapitalskih trgih, tako na razvitih kot tudi trgih v razvoju, bo odvisno od denarne politike FED-a (ameriške zvezne rezerve), za katero se pričakuje, da bodo do konca leta zmanjšali obseg odkupovanja obveznic. Vprašanje za milijon dolarjev je, kdaj in za koliko. Če bo zmanjšanje večje od pričakovanj lahko pričakujemo kratkoročen negativen popravek na trgih, drugače pa lahko pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda do konca leta.”

Skladi z izgubami. Glavni razlogi za izgube so negativni trendi na

trgih, kjer skladi investirajo sredstva v skladu z zapisano investicijsko politiko. Globalni trgi v razvoju so bili v negativnem trendu celotno leto predvsem zaradi bojazni o upočasnitvi gospodarske aktivnosti, predvsem v državah BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska). Dodatno je k negativnemu trendu pripomogla Turčija, katero so v juniju pretresle splošne demonstracije in ob koncu poletja še kriza v Siriji. Indeks delnic globalnih trgov v razvoju je do konca avgusta tako izgubil dobrih 14 % vrednosti. Podoben trend so v letošnjem letu beležili tudi razviti trgi Azije in Oceanije saj so razen Japonske, ki je beležila rast, vsi

Globalni trgi v razvoju so bili v negativnem trendu celotno leto predvsem zaradi bojazni o upočasnitvi gospodarske aktivnosti. Skladi z največjimi donosi in njihova panoga: Za prvih osem mesecev (do 31.8.2013) NFD Zdravstvo (zdravstvo in zdravstvene storitve) NFD IT (informacijska tehnologija) NFD Razviti trgi (Severna Amerika in razvita Evropa) Do 23.9.2013 NFD Zdravstvo (zdravstvo in zdravstvene storitve) NFD IT (panoga: informacijska tehnologija) NFD Razviti trgi (Severna Amerika in razvita Evropa)

16,19% 10,58% 7,78% 17,50% 14,31% 10,94% Skladi, ki so beležili izgubo:

Za prvih osem mesecev (do 31.8.2013) NFD Novi trgi (globalni trgi v razvoju) NFD Azija (razviti trgi Azije in Oceanije) NFD 1 (Slovenija in trgi Jugo vzhodne Evrope) NFD Obvezniški (obveznice: globalno) Do 23.9.2013 NFD 1 (Slovenija in trgi Jugo vzhodne Evrope) NFD Novi trgi (globalni trgi v razvoju) NFD Obvezniški (obveznice: globalno)

-9,81% -5,08% -3,67% -2,55% -8,30% -3,72% -1,90%

Izidor Jerman NFD d.o.o.

“Slovenski trg pa predvsem odvisen od ukrepov, ki jih bo Bruslju predstavila vlada in predvsem od obsega in intenzitete napovedane privatizacije. Če bo le ta transparentna in znotraj zglednega časovnega roka potem lahko pričakujemo pozitivne trende slovenskih delnic. V nasprotnem primeru, pa lahko pričakujemo nadaljnje stopicanje na mestu (+/- 10 %) kot smo mu bili priča zadnji dve leti. V primeru pozitivnega odziva Bruslja lahko pričakujemo tudi nadpovprečne donose slovenskih državnih obveznic. ”

pomembnejši indeksi v regiji dosegli negativne donose, ki so bili višji od 5 % (merjeno v evrih). Trgi jugovzhodne Evrope so do konca avgusta izgubili večino pridobljenega iz začetka letam kar je predvsem odraz politične nestabilnosti v Sloveniji in neuravnoteženih javnih financ v celotni regiji. Največ pesimizma je bilo prisotnega v Sloveniji (menjava vlade, nevzdržne javne finance, kriza v bančnem sistemu in neizvajanje strukturnih reform), kjer ima NFD 1 tudi največ naložb. n

25 Kapital 577 3009 2013.indd 52

9/29/13 4:47 PM


naslovna

DONOSI VZAJEMNIH SKLADOV

NLB

V splošnem dajejo prednost delnicam pred obveznicami Največji donosi. Blaž Hribar, iz NLB Skladiov pojasnjuje: “V splošnem so bile v dosedanjem poteku leta med bolj donosnimi delnice družb razvitega sveta (Japonska, ZDA, tudi evroobmočje), saj se je gospodarsko okrevanje nadaljevalo oz. okrepilo. Posledično so bile med bolj donosnimi panogami tiste, ki so bolj odvisne od gospodarskega cikla in razpoloženja potrošnika, kot na primer 'Informacijska tehnologija',

'Trajne potrošne dobrine' ali 'Finance'. Razvijajoče se ekonomije so letošnja najmanj donosna regija za delniške naložbe. Napovedana sprememba ameriške denarne politike je v kombinaciji s slabšimi obeti prihodnje gospodarske rasti sprožila umik kapitala iz regije. Posledično so močno upadle cene lokalnih valut, bančnih delnic, … Ker so države v razvoju pomemben kupec surovin so posledično na vrednosti močno izgubile tudi delnice rudarskih družb po svetu.” Največji donosi Donosnost

Blaž Hribar CFA, vodja analiz NLB Skladi

“Glede na to, da pričakujemo nadaljevanje okrevanja razvitega dela sveta in postopno umirjanje težav razvijajočih se trgov, dajemo v splošnem prednost delnicam pred obveznicami. Ameriško gospodarstvo nadaljuje  z okrevanjem, kar postopoma niža brezposelnost in povečuje verjetnost zmanjševanja agresivnih spodbujevalnih ukrepov ameriške centralne banke. Slednje pa vse od maja viša raven obrestnih mer tako v ZDA kot drugod po svetu. Pričakovano nadaljnje višanje obrestnih mer pa je, poleg zgodovinsko še vedno ekstremno nizke ravni obrestnih mer, ključni razlog zakaj smo zadržani do obvezniških naložb.”

26 Kapital 577 3009 2013.indd 53

Podsklad 31.12.2012 23.9.2013 NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški NLB Skladi - Dinamični razviti trgi delniški NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški NLB Skladi - Razvita Evropa delniški NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški NLB Skladi - Globalni delniški NLB Skladi - Slovenija delniški NLB Skladi - Globalni uravnoteženi NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški NLB Skladi Podjetniške obveznice EUR NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi NLB Skladi - Azija delniški NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški NLB Skladi - Naravni viri delniški

(31.12.201223.9.2013)

4,62

5,5 +19,05 %

4,62

5,43 +17,53 %

5,23

6,02 +15,11 %

4,78

5,36

+12,13%

4,33

4,75

+9,70 %

3,39

3,61

+6,49 %

14,90

15,83

+6,24 %

2,10

2,23

+6,19 %

5,24

5,43

+3,63 %

1,17

1,21

+3,42 %

5,76

5,77

+0,17 %

20,24

20,12

-0,59 %

11,24

10,79

-4,00 %

5,53

5,16

-6,69 %

4,51

4,08

-9,53 %

Skladi z izgubami. Tako najbolj kot najmanj donosni so bili v dosedanjem poteku leta ožje usmerjeni panožni podskladi. Navdušenje vlagateljev nad stabilnostjo poslovanja farmacevtskih družb zaenkrat ne pojenja, prav tako kot ne njihovo navduševanje nad naložbami z visoko preteklo donosnostjo. Odločitev za naložbo (npr. delnice farmacevtskih družb) na podlagi takih argumentov sodi med najpogostejše napake vlagateljev pri nas in po svetu. Pričakovanja. Pri NLB skladih po mnenju Blaža Hribarja se pričakuje nadaljevanje v drugem letošnjem četrtletju pričetega gospodarskega okrevanja evroobmočja in širitev okrevanja tudi na 'problematične' članice evroobmočja. Omenjeno bi znižalo negotovost in razdrobljenost evroobmočja, vse navedeno pa, v kombinaciji s še vedno ugodnim vrednotenjem, govori v prid evropskim delnicam. Tveganost naložb s kapitalskih trgov v razvoju je bila po več kot desetletnem premoru zopet postavljena v središče zanimanja svetovne investitorske javnosti. Umik tujega kapitala in močni padci vrednosti lokalnih valut pa se bodo, po pričakovanjih Blaža Hribarja, postopoma umirili, vendar so jih slednji opozorili, da je regija z naložbenega stališča tvegana in močno odvisna od (ne)naklonjenosti tujega kapitala. Delnice družb z razvijajočih se trgov postajajo po njihovem mnenju z vsako dodatno panično epizodo bolj zanimive. n

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:47 PM


a

poslovne finance

500 največjih v Evropi

Med 500 največjimi tudi 18 slovenskih Na lestvico 500 največjihpodjetij v srednji Evropi, ki jo objavlja svetovalno-revizorska hiša Deloitte, se je letos uvrstilo 18 slovenskih podjetij, torej eno več kot lani. Med slovenskimi podjetji se je najvišje uvrstila skupina Petrol, ki je napredovala za pet mest na 32. mesto. Na novo je na lestvici Elektro Energija, ki je zasedla 494. mesto. Na lestvici je tudi tokrat največ poljskih družb, in sicer dobra tretjina, sledijo jim češke družbe. Gledano po sektorjih dobro tretjino vseh družb na lestvici predstavljajo družbe iz sektorja potrošnje in transporta, s tretjinskim deležem jim sledijo družbe iz sektorja energetika in viri. A slednji je glede na prihodke od prodaje z 42-odstotnim deležem na lestvici na prvem mestu. Vodilni položajmed slovenskimi družbami je znova zabeležila skupina Petrol, ki je lani ustvarila 3,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje. S tem rezultatom se je skupini uspelo uvrstiti na 32. mesto Deloittove lestvice. Sledijo skupina Mercator (44. mesto), skupina HSE (85. mesto), skupina Gen-I (112. mesto), Poslovni sistemi Mercator (125. mesto), skupina Gorenje (151. mesto), skupina Krka (169. mesto), Revoz (232. mesto), skupina GEN Energija (267. mesto), skupina Telekom Slovenije (280. mesto), OMV Slovenija (282. mesto), SIJ (307. mesto), Spar Slovenija (310. mesto), Tuš Holding (316. mesto), skupina Lek (379. mesto), ACH (407. mesto), Engrotuš (416. mesto) in Elektro Energija (494. mesto).

27 Kapital 577 3009 2013.indd 54

9/29/13 4:48 PM


500 največjih v Evropi

poslovne finance

V družbi 500-ih Osemnajst slovenskih družb na letošnji Deloittovi lestvici Na letošnjo lestvico 500največjih gospodarskih družb v Srednji Evropi, ki jo je objavila svetovalno-revizijska družba Deloitte, se je uvrstilo 18 slovenskih družb. Skupina Petrol je zavzela visoko 32. mesto (lani 37.), sledi pa ji skupina Mercator, ki se je letos znašla na 44. mestu (lani 46.). V sektorju bančništva je letos NLB izpadla iz deseterice največjih bank srednjeevropske regije (letos 13. mesto, lani 9.), medtem ko se je od zavarovalnic med deset največjih v Srednji Evropi ponovno uvrstila Zavarovalnica Triglav, ki je zasedla sedmo mesto (lani 6.).

500 največjih družb v Srednji Evropi. Podobno kot v prejšnjem letu se na prvih treh mestih Deloittove lestvice nahajajo poljska naftna družba PKN Orlen z več kot

28 milijardami evrov prihodkov od prodaje, sledita pa ji madžarska naftna družba MOL in češki proizvajalec avtomobilov Škoda. Med 500 največjimi družbami na letošnji Deloittovi lestvici je tudi tokrat največ poljskih, in sicer dobra tretjina, sledijo jim češke družbe. Gledano po sektorjih dobro tretjino vseh družb na lestvici predstavljajo družbe iz sektorja po-

prihodkov sicer letos beležijo družbe, ki prihajajo iz sektorja gradbeništva in nepremičnin (11,7-odstotni upad). Prihodki v sektorju tehnologije, medijev in telekomunikacij konstantno upadajo že od leta 2008 (3-odstotni upad na vsakoletni ravni), pri čemer pa se tudi zmanjšuje število družb iz tega sektorja, ki se jim uspe uvrstiti na lestvico (letos 33, leta 2008 48).

V sektorju bančništva je letos NLB izpadla iz deseterice največjih bank srednjeevropske regije (letos 13. mesto, lani 9.). trošnje in transporta, s tretjinskim deležem jim sledijo družbe iz sektorja energetika in viri. Slednji je sicer glede na prihodke od prodaje na prvem mestu in predstavlja kar 42-odstotni delež na lestvici. Največji upad

Slovenske družbe na srednjeevropski lestvici. Slovenske družbe na letošnjem seznamu povečini prihajajo iz sektorja energetike in virov (7 družb) ter sektorja potrošnje in transporta (6 družb), medtem

Metodologija

Deloittova lestvica 500 največjih družb v Srednji Evropi je sestavljena na podlagi konsolidiranih prihodkov družb v finančnem letu 2012. Prihodek podružnic velikih skupin je prikazan

posebej za tiste podružnice, ki poslujejo v različnih gospodarskih panogah, podpanogah ali državah konsolidiranih subjektov ter so bile dovolj velike, da se samostojno uvrstijo na seznam. Lestvica temelji na prihodkih, ki so jih pripravile posamezne pravne osebe, ki poslujejo na področju Srednje Evrope. Deloitte je podatke pridobil od posameznih družb, iz javno dostopnih virov in lastnih ocen, ki temeljijo na raziskavah in rezultatih družb iz prejšnjih let. Banke in zavarovalnice so razvrščene glede na skupno aktivo oz. obračunano kosmato premijo. Obračunana kosmata premija za zavarovalnice vključuje premije iz življenjskih in premoženjskih zavarovanj, kljub dejstvu, da v nekaterih območjih takšne družbe poslujejo kot ločene pravne enote.

28 Kapital 577 3009 2013.indd 19

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:50 PM


Zavarovalnica Triglav ostaja največja iz držav nekdanje Jugoslavije

Janez Škrubej

direktor za področje finančnega svetovanja v Deloitte Slovenija

“Letošnjo Deloittovo lestvico zaznamuje upočasnitev rasti prihodkov družb. Na ravni vseh 500 družb, ki so se uvrstile na lestvico, je zabeležena 3,3-odstotna rast prihodkov, medtem ko je ta v lanskem letu znašala 9,8 %. Trend upadanja prihodkov se nadaljuje tudi v tem letu, še več, zabeležen je že celo upad prihodkov za 0,5 %.”

ko sektor farmacije zastopata dve družbi, sektor industrijske proizvodnje dve, sektor telekomunikacij pa ena. Vodilni položaj med slovenskimi družbami je letos zavzela skupina Petrol, ki je v letu 2012 ustvarila 3.754 milijonov evrov prihodkov od prodaje. S tem rezultatom se je skupini Petrol od lani uspelo povzpeti za pet mest na odlično 32. mesto. Sledijo ji skupina Mercator (44. mesto), skupina HSE (85. mesto), skupina Gen-I (112. mesto), Poslovni sistemi Mercator (125. mesto), skupina Gorenje (151. mesto), skupina Krka (169. mesto), Revoz (232. mesto), skupina GEN Energija (267. mesto), skupina Telekom Slovenije (280. mesto), OMV Slovenija (282. mesto), SIJ (307. mesto), Špar Slovenija (310. mesto), Tuš Holding (316. mesto), skupina Lek (379. mesto), ACH (407. mesto), Engrotuš (416. mesto) in Elektro Energija (494. mesto). Delež slovenskih družb na srednjeevropski lestvici se v zadnjih letih ni posebej spreminjal. Njihovo število se v zadnjih treh letih giblje med 17 (lani) in 18 (predlani in letos), kar na Deloittovi lestvici 500 največjih družb v Srednji Evropi predstavlja 3,6-odstotni delež. Slovenija ima sicer tudi letos več družb na Deloittovi lestvici kot ostale države nekdanje Jugoslavije (skupaj 41); na lestvici je tudi letos 12 hrvaških družb, Srbijo letos zastopa le 8 družb (lani 11), Makedonijo ena (1), medtem ko se je na lestvico letos ponovno uvrstila Bosna in Hercegovina, in sicer z dvema družbama. “Glede na višino prihodkov se je le-

tos med državami nekdanje Jugoslavije najvišje uvrstila hrvaška INA, in sicer na 28. mesto. Drugi je prav tako hrvaški Agrokor, ki je na 30. mestu, sledita pa jima dve slovenski družbi – na 32. mestu je Petrol, na 44. mestu pa skupina Mercator,” pojasnjuje Janez Škrubej, direktor za področje finančnega svetovanja v Deloitte Slovenija.

Poljska banka najmočnejša. Poleg lestvice 500 največjih gospodarskih družb je Deloitte pripravil tudi lestvici 50 najmočnejših bank in zavarovalnic v srednjeevropski regiji. Tako kot v prejšnjem letu je vodilni položaj zavzela poljska banka PKO BP. NLB je letos edina slovenska banka na lestvici, pri čemer pa je od lani nazadovala za štiri mesta in izpadla iz deseterice največjih (13. mesto). Deseterico je sicer še uspela zadržati hrvaška Zagrebačka banka. “Bančni sektor v Srednji Evropi je v letu 2012 ohranil stabilnost. V državah nekdanje Jugoslavije je sektor obremenjen z visokim deležem slabih kreditov, posebej v Sloveniji. Glede na nadaljnja negativna makroekonomska gibanja kot je zmanjšanje BDP-ja, povečanje števila brezposelnih, povečanje povprečne zadolženosti podjetij bomo v prihodnosti lahko priča dodatni rasti deleža slabih posojil. V državah z nizko ali negativno rastjo BDP-ja bo bančni sektor še naprej pod pritiskom,” komentira Mitja Kumar, direktor za področje poslovnega svetovanja za Slovenijo, Hrvaško in BIH.

Zavarovalnica Triglav med najboljšimi. Med zavarovalnicami tudi letos na prvem mestu ostaja poljska PZU s 3.881 milijoni evrov skupne obračunane premije. Med slovenskimi zavarovalnicami je najboljšo uvrstitev na tokratni lestvici dosegla Zavarovalnica Triglav, ki je od lani nazadovala za eno mesto (7. mesto), a kljub temu ostaja v deseterici. Poleg Zavarovalnice Triglav so se na letošnji Deloittovi lestvici znašle še štiri slovenske zavarovalnice, in sicer Adriatic Slovenica, Zavarovalniška družba (28. mesto), Vzajemna (29.), Sava RE (30., prvič na lestvici) in Zavarovalnica Maribor (33.). Slovenski zavarovalni trg, ki ima še vedno največji delež kosmate premije v BDP oz. premije na prebivalca, je najbolj razvit trg na območju nekdanje Jugoslavije s skupno premijo v višini 2,036 milijona evrov v letu 2012. Čeprav je glede na leto 2011 premija leta 2012 nižja samo za 0,83 %, so se prihodki že drugo leto zapored zmanjšali, skupna premija pa je padla na raven iz leta 2009. Zavarovalnica Triglav sicer ostaja daleč največja med zavarovalnicami iz držav nekdanje Jugoslavije, čeprav je zabeležila padec premije. Vse druge slovenske zavarovalnice, uvrščene na lestvico, so zabeležile porast premije in okrepile svoj položaj na račun Triglava in drugih manjših zavarovalnic. “Največje zavarovalnice iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so se uvrstile na lestvico – poleg petih slovenskih še dve hrvaški zavarovalnici -, ostajajo v lasti države. Lahko pričakujemo, da bo v naslednjih letih prišlo do privatizacije zavarovalnic,” še komentira Kumar.  n

29 Kapital 577 3009 2013.indd 20

9/29/13 4:50 PM


500 največjih v Evropi

poslovne finance

Janez Škrubej, direktor za področje finančnega svetovanja v Deloitte Slovenija

Počasnejša rast se nadaljuje Analiza gospodarskih družb iz jadranske regije Prevladujejo poljska podjetja. Letos ponovno ni bilo večjih sprememb na vrhu lestvice 500 največjih podjetij srednje Evrope, saj sta prvi dve mesti znova zasedali podjetji iz sektorja energetike – poljski PKN Orlen in madžarski MOL, na tretje mesto pa se je uvrstila češka Škoda. Poljska podjetja še vedno prevladujejo na seznamu in predstavljajo tretjino vseh podjetij, ki so se letos uvrstila na Deloittovo lestvico 500 največjih. Za letošnjo lestvico je značilna počasnejša rast prihodkov podjetij, ki so nanjo uvrščena, saj je letošnja stopnja rasti vseh podjetij, uvrščenih na lestvico, znašala 3,3 odstotka, medtem ko je bila lani 9,8 odstotka. Počasnejša rast se nadaljuje tudi v letu 2013, bil je zabeležen celo 0,5-odstotni padec prihodkov.

Vodi energetski sektor. Najbolj zastopana sektorja na seznamu ostajata sektor blaga za široko potrošnjo in transport ter sektor energetike, ki predstavljata skoraj dve tretjini podjetij, ki so se letos uspela uvrstiti na lestvico. Čeprav sektor blaga za široko potrošnjo in transporta zastopa več podjetij, energetski sektor vodi glede na ustvarjene prihodke s kar 42 odstotki. Največji padec prihodkov so letos zabeležila podjetja iz sektorja gradbeništva in nepremičnin (11,7 odstotka). Zanimivo je, da sektor tehnologije, medijev in telekomunikacij od leta 2008 beleži stalen upad prihodkov, ki na letni ravni znaša okrog 3 odstotke, ter tudi padec števila podjetij, uvrščenih na lestvico

30 Kapital 577 3009 2013.indd 21

– od nekdanjih 48 podjetij jih ta sektor danes na lestvici zastopa le 33.

Presenečenje na lestvici. Na seznam 500 največjih podjetij v srednji Evropi se je letos uvrstilo 41 podjetij iz jadranske regije, kar je enako kot lani. To je pozitivno presenečenje glede na to, da so države te regije v povprečju zabeležile upad gospodarske dejavnosti leta 2012 v primerjavi s porastom, ki je bil zabeležen v srednji Evropi. Glavna značilnost uvrstitve največjih podjetij iz jadranske regije (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Makedonija,

Srbija in Slovenija) glede na prihodke med 500 največjih podjetij v srednji Evropi je stagnacija, kar ni presenetljivo glede na še vedno prisotno recesijo v gospodarstvih teh držav. Med podjetji iz ožje regije ima Slovenija letos ponovno največ podjetij na seznamu CE Top 500, kar 18, oz. nekoliko manj kot polovica podjetij iz celotne regije. Slovenija ima tudi eno podjetje več na seznamu v primerjavi s preteklim letom. Sledi ji Hrvaška z 12 podjetji na seznamu. Srbija je letos zabeležila upad števila podjetij na seznamu, in sicer z lanskih 11 je njihovo število padlo na 8. V nasprotju

V primeru združitve Agrokorja in Mercatorja bi nastala skupina, ki bi postala največja v potrošniškem sektorju celotne srednje Evrope.

Največja podjetja v jadranski regiji

Največje podjetje v jadranski regiji je tudi letos INA s 3,97 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Največje hrvaško naftno

podjetje je tudi 28. največje podjetje v celotni srednji Evropi. Sledi ji Skupina Agrokor s 3,95 milijarde evrov prihodkov in 30. mestom v srednji Evropi, medtem ko 3. in 4. mesto v regiji zasedata slovenski Skupina Petrol in Skupina Mercator. Na 5. mesto v jadranski regiji se je ponovno povzpelo srbsko podjetje EFT Investments. Seznam 10 največjih v ožji regiji glede na prihodke zaokrožujejo NIS, Skupina HSE, HEP, Konzum in EPS. Glede na čisti dobiček so podjetja razvrščena bistveno drugače. V regiji se je leta 2012 najbolje odrezalo podjetje NIS s 401 milijonom evrov dobička, medtem ko se je na drugem mestu znašlo sicer običajno vodilno podjetje Hrvaški Telekom, katerega dobiček se je glede na leto 2011 zmanjšal za 8,5 odstotka in je leta 2012 znašal 225 milijonov evrov. Slovenska Krka je tretje najdonosnejše podjetje v regiji, sledijo pa ji Telekom Srbije, INA in, kar je zanimivo, Tarkett, srbsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo materialov za notranje oblikovanje in ki je ustvarilo 66 milijonov čistega dobička.

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:51 PM


Slovenija prevladuje v farmacevtskem sektorju s podjetji Krka in Lek

Med podjetji iz ožje regije ima Slovenija letos ponovno največ podjetij na seznamu CE Top 500, kar 18, oz. nekoliko manj kot polovica podjetij iz celotne regije. Slovenija ima tudi eno podjetje več na seznamu v primerjavi s preteklim letom. s preteklim letom, ko nista imeli na seznamu niti enega predstavnika, je Bosna in Hercegovina letos zabeležila dve, Makedonija pa eno podjetje.

Agrokor in Mercator združena med prvimi. Med 50 največjimi podjetji v jadranski regiji je glede na število uvrščenih na seznam (22) in glede na ustvarjene prihodke (27,4 milijarde evrov) največ

podjetij iz sektorja energetike in virov. Povprečna stopnja rasti teh podjetij je v primerjavi z letom 2011 znašala 9 odstotkov. Energetiki sledi potrošniški in transportni sektor, tako po številu podjetij (19) kot po obsegu ustvarjenih prihodkov (19,2 milijarde evrov). Po drugi strani pa je ta sektor zabeležil skromno rast, ki je znašala le 1 odstotek. Zanimivo je, da bi v primeru združitve Agrokorja in Mercatorja

LESTVICA 25 NAJ Razvrstitev Razvrstitev 2013 2012 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

1 2 3 4 5 6 32 9 7 8 14

12

10

13 14 15 16 17 18 19 20

12 17 15 11 18 16 13 19

21

21

22

22

23 24 25

20 34 28

Ime družbe

Prihodki od prodaje v mio EUR

Čisti dobiček v mio EUR

Država

Gospodarska panoga

2012

2012

PKN Orlen Poljska MOL Madžarska ŠKODA AUTO Češka Metinvest Ukrajina Naftogaz of Ukraine Ukrajina ČEZ Češka DTEK Ukrajina Energorynok Ukrajina Lotos Poljska PGE Poljska RWE Supply & Trading CZ Češka

Energetika in viri Energetika in viri Proizvodnja Proizvodnja Energetika in viri Energetika in viri Energetika in viri Energetika in viri Energetika in viri Energetika in viri Energetika in viri Sektor potrošnje in transport Energetika in viri Proizvodnja Energetika in viri Energetika in viri Energetika in viri Energetika in viri Proizvodnja Proizvodnja Sektor potrošnje in transport

28.698,1 19.171,7 10.448,0 9.741,2 9.451,4 8.373,8 8.011,7 7.969,3 7.911,8 7.301,5 7.205,3

518,5 542,2 610,8 337,2 N/A 1.597,3 574,5 4,3 220,5 772,5 2.068,5

6.907,5

N/A

6.865,0 6.587,4 6.381,1 6.264,7 5.911,9 5.899,0 5.535,7 5.270,7

533,8 170,3 1.147,6 62,6 368,3 886,5 334,4 239,9

5.115,2

77,9

Proizvodnja

5.024,6

691,6

Energetika in viri Energetika in viri Proizvodnja

4.661,6 4.457,8 4.267,5

51,7 N/A -135,8 Vir: Deloitte

Jeronimo Martins

Poljska

PGNiG Poljska Volkswagen Slovakia Slovaška KGHM Poljska ORLEN Lietuva Litva Tauron Poljska PETROM Romunija AUDI Hungaria Madžarska AGROFERT HOLDING Češka Ukrzaliznycia

Ukrajina

GE Infrastructure Central & Eastern Europe Holding Madžarska Slovnaft Slovaška Lotos Paliwa Poljska UNIPETROL Češka

nastala skupina, katere prihodki bi znašali 6,8 milijarde evrov in ki bi postala največja v potrošniškem sektorju celotne srednje Evrope. Uspela bi se prebiti tudi med 10 največjih podjetij v srednji Evropi. Povečanje prihodkov glede na leto 2011 je zabeležil tudi edini predstavnik javnega sektorja, Zagrebški holding, in sicer 5 odstotkov, medtem ko so farmacevtska podjetja zabeležila povprečno 3-odstotno rast prihodkov. Dva sektorja pa sta zabeležila negativen trend, in sicer majhen padec v sektorju proizvodnje (0,9 odstotka) in v sektorju tehnologije, medijev in telekomunikacij, ki je znašal 6 odstotkov. Glede na število podjetij so med 50 največjimi v jadranski regiji po 3 predstavniki iz sektorja telekomunikacij in sektorja proizvodnje, 2 predstavnika iz farmacevtskega sektorja in le 1 predstavnik iz javnega sektorja. Niti eno podjetje iz jadranske regije se ni uvrstilo med 10 največjih v posameznih industrijskih sektorjih, zato regija ni zastopana v energetskem, proizvodnem sektorju in sektorju telekomunikacij. Geografsko gledano so velika energetska podjetja razporejena razmeroma enakomerno v celotni regiji, prav tako tudi podjetja iz sektorja blaga za široko potrošnjo in sektorja telekomunikacij. Slovenija prevladuje v farmacevtskem sektorju s podjetji Krka in Lek, zanimivo pa je, da se je v proizvodnem sektorju poleg slovenskih predstavnikov – Revoz in Slovenska industrija jekla – med CE Top 500 prebila tudi Skupina ASA Prevent iz Bosne in Hercegovine. n

31 Kapital 577 3009 2013.indd 22

9/29/13 4:51 PM


500 največjih v Evropi

poslovne finance

Mitja Kumar, direktor za področje poslovnega svetovanja za Slovenijo, Hrvaško in BIH, Deloitte Slovenija

Rezultati recesije Analiza bančnega in zavarovalniškega sektorja Prevladujejo poljske banke. Z vidika bilančne vsote letošnje poročilo ne prinaša posebnih novosti na vrhu lestvice 50 največjih bank v srednji Evropi. Edina sprememba med petimi največjimi bankami je bila menjava mest poljske banke Pekao in banke Česká spořitelna iz Češke, pri čemer je banka Pekao preskočila banko Česká spořitelna in se znašla na tretjem mestu. Med desetimi največjimi bankami srednje Evrope je tudi letos Zagrebačka banka, ki je enako kot lani zavzela deseto mesto. Poljske banke prevladujejo na skupni lestvici 50 največjih bank, kjer jih je kar 15, obenem pa tudi po številu bank med desetimi največjimi bankami (ki zajemajo 4 poljske banke) in po bilančni vsoti v letu 2012 (128 milijard evrov). Poljskim bankam sledijo češke in madžarske, ki jih je na letošnji lestvici sedem. Na lestvici le NLB. Glede na lansko lestvico se je število hrvaških in slovenskih bank med 50 največjimi bankami v srednji Evropi zmanjšalo, in sicer namesto prejšnjih sedem so letos na lestvici le štiri. Število bank iz Hrvaške se je s pet znižalo na zgolj tri v letošnjem letu. Najvišje se je uvrstila Zagrebačka banka, katere aktiva je leta 2012 znašala 16 milijard evrov in ki je uspela ohraniti mesto med desetimi največjimi v srednji Evropi. Sledita ji PBZ z 9,6 milijarde evrov bilančne vsote in Erste&Steiermärkische banka, katere aktiva je lani znašala 8,7 milijarde evrov. Podobno je s slovenskimi

32 Kapital 577 3009 2013.indd 26

bankami, saj sta bili lani na lestvici dve, letos pa le ena, in sicer NLB, ki je v primerjavi s prejšnjim letom izgubila štiri mesta in je zdaj 13. na Deloittovi lestvici. Kot v preteklih letih se ni med 50 največjih prebila niti ena srbska banka.

Stabilen bančni trg. Glede na dobiček je med bankami iz jadranske regije vodilna Zagrebačka banka, ki je leta 2012 ustvarila 167 milijonov evrov. Sledita ji PBZ in Erste&Steiermärkische banka, medtem ko se je NLB uvrstila na zadnje mesto med bankami iz jadranske regije. Po drugi strani pa sta Zagrebačka banka in PBZ zabeležili padec čistega dobička v primerjavi z letom 2011, medtem ko se je dobiček banke Erste&Steiermärkische v zadevnem obdobju povečal. Padec dobička v letu 2012 glede na leto 2011 je bil opazen v celotnem hrvaškem bančnem sektorju in ta trend se je

nadaljeval tudi prvi dve četrtletji letošnjega leta, kar so med drugim povzročili višji stroški financiranja na tujih trgih in povečanje rezervacij za slaba posojila. Na splošno je bil bančni sektor srednje Evrope leta 2012 delno stabilen. Po drugi strani pa je bančni sektor v državah jadranske regije še vedno pod bremenom visokega deleža slabih in neizterljivih posojil, katerih delež se iz četrtletja v četrtletje povečuje. Na ta trend so predvsem vplivala negativna makroekonomska gibanja, na primer zmanjšanje BDP, povečanje števila brezposelnih, deleža posojil v tuji valuti ali z valutno klavzulo, povprečne zadolženosti podjetij in občanov ter mnogih drugih. Ključni dejavnik uspeha pri zmanjševanju deleža slabih posojil je prestrukturiranje podjetij, ki so se znašla v težavah. Postopek upravljanja slabih terjatev seveda zajema tudi kompromise vseh zainteresiranih strani v upniško-dolžniškem

Povečanje aktive zabeležilo 37 bank

Bilančna vsota 50 največjih bank v srednji Evropi se je glede na leto 2011 povečala za 6,6 odstotka in dosegla 668 milijard evrov. Leta 2012 je povečanje aktive zabeležilo 37 bank, pri tem

pa se je poljska ING banka znašla med desetimi največjimi bankami regije zahvaljujoč 21-odstotnemu povečanju aktive. Z vidika čistega dobička se je vrstni red na lestvici nekoliko spremenil. Na prvem mestu se je znašla češka Komerční banka z 989 milijoni evrov ustvarjenega čistega dobička, po bilančni vsoti pa zaseda šesto mesto. Med desetimi največjimi bankami so tudi poljska BZ WBK s 349,5 milijona evrov čistega dobička, slovaška VÚB banka z 253,4 milijona evrov čistega dobička in estonska Swedbank Estonia, ki je v letu 2012 ustvarila čisti dobiček v višini 244 milijonov evrov.

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:53 PM


Na splošno je bil bančni sektor srednje Evrope leta 2012 delno stabilen

razmerju. Da bi okrepila stabilnost bančnega sistema je Slovenija v letu 2012 ponudila koncept „slabe banke“ (ang. bad bank concept), s čimer naj bi umaknila slaba posojila iz bančnih bilanc.

Podjetja iz Slovenije ostajajo vodilna. V zavarovalnem sektorju jadranske regije (Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Makedonija, Srbija in Slovenija) že drugo leto zapored ni prišlo do bistvenih sprememb med glavnimi akterji. V vseh državah regije se je premija znižala zaradi recesije. Podjetja iz Slovenije ostajajo vodilna na trgu jadranske regije. Izmed sedmih zavarovalnic na Deloittovi lestvici 50 največjih podjetij jih je kar pet iz Slovenije. Triglav, vodilna zavarovalnica v jadranski regiji, je skupno tudi 7. največje podjetje v srednji Evropi. Med največjimi zavarovalnicami sta dve iz Hrvaške, iz Srbije pa se letos med 50 največjih podjetij v srednji

Vir. https://www.google.si

Glede na lansko lestvico se je število hrvaških in slovenskih bank med 50 največjimi bankami v srednji Evropi zmanjšalo. Število bank iz Hrvaške se je s pet znižalo na zgolj tri, med slovenskimi bankami sta bili lani na lestvici dve, letos pa le ena, in sicer NLB.

Analiza zavarovalniškega sektorja

Na lestvici 50 največjih zavarovalnic tudi letos prevladujejo podjetja iz Poljske, saj se jih je nanjo letos uvrstilo kar 17. Tudi med 10 največjimi zavarovalnicami v srednji Evropi jih je kar

polovica iz Poljske. Sledijo zavarovalnice iz Češke, ki jih je na lestvici 11. Enako kot v prejšnjih letih je največje podjetje poljski PZU z obračunano kosmato premijo v višini 3.881 milijonov evrov. Sledijo mu Warta, prav tako poljsko podjetje (1.473 milijonov evrov kosmate premije), in Česka Pojištovna (1.341 milijonov evrov kosmate premije).

Evropi ni uvrstilo niti eno podjetje, medtem ko je bilo lani na to lestvico uvrščeno podjetje Dunav osiguranje. Slovenski zavarovalni trg, ki ima še vedno največji delež kosmate premije v BDP oz. premije na prebivalca, je najbolj razvit trg v regiji s skupno premijo v višini 2,036 milijona evrov v letu 2012. Čeprav je glede na leto 2011 premija leta 2012 nižja samo za 0,83 %, so se prihodki že drugo leto zapored zmanjšali, skupna premija pa je padla na raven iz leta 2009. Zavarovalnica Triglav ostaja daleč

10 NAJVEČJIH BANK Razvrstitev Razvrstitev 2013 2012 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

1 2 4 3 5 6 7 11 8 10

Ime banke

Država

PKO Bank Polski ČSOB Bank Pekao Česká spořitelna OTP Bank Komerční banka BRE Bank ING Bank Śląski BCR Zagrebačka Banka

Poljska Češka Poljska Češka Madžarska Češka Poljska Poljska Romunija Hrvaška

Sredstva

Čisti dobiček

(v mio EUR)

(v mio EUR)

2012

47.326,5 37.263,4 36.923,3 36.596,5 34.719,6 31.285,7 25.007,6 19.144,6 16.548,3 16.009,4

2012

895,8 809,5 708,5 718,2 425,6 989,0 287,7 198,9 -277,4 167,3 Vir. Deloitte

največje podjetje v jadranski regiji. Adriatic Slovenica, Vzajemna in Zavarovalnica Maribor so na lestvici največjih že več let, prvič pa se je nanjo uvrstila Sava RE, in sicer na 30. mesto. V nasprotju z Zavarovalnico Triglav, ki je zabeležila padec premije, so vse druge slovenske zavarovalnice, uvrščene na lestvico, zabeležile porast premije in okrepile svoj položaj na račun Triglava in drugih manjših zavarovalnic.

Največje iz jadranske regije. Recesija v Republiki Hrvaški je povzročila padec skupne kosmate premije z 1,216 milijona evrov v letu 2011 na 1,202 milijona evrov v letu 2012. Omeniti je treba, da je padec rezultat nižje premije neživljenjskih zavarovanj, po drugi strani pa se je rahlo povečala premija življenjskih zavarovanj, namreč s 323 milijonov evrov na 327 milijonov evrov. Rast premij življenjskih zavarovanj ponazarja prihodnji razvoj trga. Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo se bodo zavarovalnice kmalu soočile z novimi tekmeci in regulativnimi zahtevami.

33 Kapital 577 3009 2013.indd 27

9/29/13 4:53 PM


500 največjih v evropi I poslovne finance

Enako kot lani so največje zavarovalnice na Hrvaškem Croatia osiguranje, ki zavzema 19. mesto med 50 največjimi v srednji Evropi, Allianz osiguranje (49. mesto) in Euroherc osiguranje d.d., ki se letos ni prebilo na lestvico. Kljub mnogim akterjem je srbski trg trenutno v začetni fazi razvoja. Največja zavarovalnica v Srbiji je še vedno Dunav osiguranje, ki pa je podobno kot celotni sektor zabeležila padec prihodkov. Leta 2012 se je premija v Srbiji zmanjšala za 3,36 % glede na leto 2011, in sicer je znašala 543 milijonov evrov. Leta 2012 na vrhu lestvice zavarovalnic ni prišlo do bistvenih sprememb, saj je vrstni red prvih petih enak kot leta 2011. Poleg Dunav osiguranje so preostale štiri največje zavarovalnice Delta Generali, DDOR Novi Sad, Wiener Städtische in Uniqa osiguranje. Skupna premija teh petih zavarovalnic znaša skoraj 80 % celotne skupne premije, kar pomeni, da je koncentracija na zavarovalnem

Vir. https://www.google.si

Rast premij življenjskih zavarovanj ponazarja prihodnji razvoj trga. Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo se bodo zavarovalnice kmalu soočile z novimi tekmeci in regulativnimi zahtevami. 10 NAJVEČJIH ZAVAROVALNIC Ime zavarovalnice

Država

Bruto obračunana premija (v mio EUR) 2012

PZU 1 Warta 4 Česká Pojišťovna 2 3 Kooperativa pojišťovna Ergo Hestia 5 BENEFIA 39 Zavarovalnica Triglav 6 Allianz Polska 7 ČSOB Pojišťovna 11 Allianz - Slovenská 8 poisťovňa

Poljska Poljska Češka Češka Poljska Poljska Slovenija Poljska Češka

3.881 1.473 1.341 1.218 1.012 937 936 838 545

Slovaška

524

Razvrstitev Razvrstitev 2013 2012 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Kapital 577 3009 2013.indd 28

777,5 68,6 147,4 129,1 60,7 N/A 73,2 32,2 24,6

(v mio EUR)

2012

130,0 Vir. Deloitte

trgu v Srbiji precejšnja. Nobeno izmed teh podjetij se ni uvrstilo na lestvico 50 največjih v srednji Evropi, kar je še en pokazatelj nerazvitosti trga, obenem pa tudi njegovega potenciala.

Obeta se privatizacija mnogih. Največje zavarovalnice v jadranski regiji ostajajo v lasti države. Od sedmih

Glede na trenutne gospodarske trendelahko pričakujemo, da bo v naslednjih letih prišlo do privatizacije mnogih podjetij.

34

Čisti dobiček

največjih podjetij jih je pet v lasti države, le Allianz Zagreb je v zasebni lasti. To je tudi edino podjetje, ki je v tuji lasti. Glede na trenutne gospodarske trende lahko pričakujemo, da bo v naslednjih letih prišlo do privatizacije mnogih podjetij. Postopek privatizacije se je začel s privatizacijo Croatia osiguranja d.d., ki je druga največja zavarovalnica v jadranski regiji. Lahko pričakujemo, da se bo postopek privatizacije začel tudi v slovenskih podjetjih v državni lasti in da bo po zaključku teh postopkov trg v regiji bistveno drugačen. Izhod iz recesije bi moral prinesti tudi povečanje obsega zavarovalnih poslov, zlasti premij življenjskega zavarovanja. Na Hrvaškem in v Srbiji lahko pričakujemo povečanje, ki bo v Sloveniji manjše zaradi že zrelega tržišča. V naslednjem obdobju zavarovalnice čakajo precejšnji regulativni izzivi. Glede na vse navedeno lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo zanimive spremembe na zavarovalnem trgu v regiji. n

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:53 PM


MENTORSKI PROGRAM NINO PIRTOVŠEK

poslovne fin

Jaz tebi, ti ostalim Mentorski program kot medgeneracijsko sodelovanje Mladi imajo danes ogromno idej, energije in želje po uspehu, vendar pogosto ne vedo, kako uresničiti svoje cilje. V Zavodu Ypsilon so si zamislili mentorski program Uči se od najboljših (www.mentorstvo.si), v katerem se lahko mladi povežejo z uspešnimi podjetniki, akademiki, politiki in drugimi javnimi osebnostmi. V prvih nekaj mesecih se je med mentorji znašlo že nekaj več kot 70 zanimivih posameznikov iz gospodarstva, podjetništva, komuniciranja, financ, akademskega sveta in državne uprave. Zaenkrat so uspešno povezali 66 mentorskih parov. Mentorstvo je širši odnos. Pobudnik in organizator mentorskega programa je Zavod Ypsilon, ki s svojimi projekti nagovarja mlade med 20. in 30. letom, jih združuje po načelu medgeneracijske solidarnosti in krepi njihovo socialno vključenost. Mentorski program pričenjajo s podporo s strani Evropske prestolnice mladih Maribor 2013. Sodelovanje v mentorskem programu je prostovoljno in brezplačno za mentorje in mentorirance. K sodelovanju želijo pritegniti tiste, ki vidijo obojestranske priložnosti v dobrem medgeneracijskem sodelovanju ter se zavedajo pomembnosti prenosa znanja in izmenjave izkušenj. Spodbuditi želijo družbeno odgovorno aktivnost uspešnih posameznikov, ki že imajo določena znanja in izkušnje, ki jih lahko (in predvsem želijo) predati naprej, da se sami priključijo in postanejo mentorji. Mentorstvo lahko pomembno vpliva na razvoj mladih, če jim pri njihovih začetkih ponudijo podporo, nasvete, izkušnje in vzor modrejših, izkušenejših. Vse to lahko mladi prelijejo v nove projekte in nikoli se

36 Kapital 577 3009 2013.indd 12

ne ve, kdaj bo mentorstvo obrodilo nove velike ideje. Mentorstvo je običajno širši odnos, zato Zavod Ypsilon v svojem konceptu ni postavil togih pravil, temveč zgolj okvir – odnos traja eno leto, z vsaj enim srečanjem

Vabilo mentorjem

Postanite mentor prve generacije mentorskega projekta. Imate izkušnje in

znanja, ki ste jih pridobivali skozi leta? Znali ste ceniti vse informacije iz prve roke tistih, ki so po vaši poti že šli in uspeli. Danes lahko postanete vi tisti, ki predaja informacije mlajšim generacijam, ki svojo pot še iščejo. Predajte del svojega znanja, ki lahko ogromno pripomore mladim, nosilcem naše in vaše prihodnosti. Postanite mentor mlademu človeku med 15. in 30. letom starosti, ki si želi vašega mentorstva in vodenja.

na mesec. Kaj bosta mentor in mentoriranec postavila v ta okvir, določata sama. Nekateri želijo biti bolj strokovni, drugi bolj splošno življenjski. Na prvih srečanjih si mentorski par zastavi cilje, katerim sledita tekom leta. To je lahko dopolnjevanje znanja, osebnostna rast, krepitev motivacije, bogatenje izkušenj, lahko pa so omejeni na praktične nasvete, ali preprosto uvajanje novih kadrov. Sodelovanje v programu je prostovoljno za obe strani in temelji na vzajemnosti. Mentoriranci pridobijo pomoč in podporo pri razvijanju potencialov ter dostop do znanja in izkušenj uspešnih ljudi, do katerih bi sicer težko prišli. Dodatna znanja in spodbude so lahko še posebej dobrodošle za mlade iskalce zaposlitve. Na drugi strani pa mentorji vstopajo v program iz različnih razlogov. Poleg tega, da se zavedajo družbene odgovornosti prenosa znanja, lahko ta odnos zanje prinese možnost pridobivanja svežih idej in drugačen pogled na lastne produkte, ideje ali storitve, ali spoznavanje potencialnih novih sodelavcev. Nenazadnje je to tudi možnost za sooblikovanja posameznikov, ki bodo nekoč morda spreminjali svet.

Neprecenljiva izkušnja, ki ostane. Idejni pobudnik mentorskega programa in strokovni direktor Zavoda Ypsilon, Žiga Vavpotič, pravi, da je čas, da se “mladi povežemo s starejšimi, bolj izkušenimi, ki nam lahko nudijo nasvete, oporo, motivacijo in nas izpostavljajo novim izzivom. Tako

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:55 PM


finance

Sodelovanje v programu je prostovoljno za obe strani in temelji na vzajemnosti

Sodelovanje v programu je prostovoljno za obe strani in temelji na vzajemnosti. Mentoriranci pridobijo pomoč in podporo pri razvijanju potencialov ter dostop do znanja in izkušenj uspešnih ljudi, do katerih bi sicer težko prišli. Na sliki: Mentorski kotiček na otvoritvi

medgeneracijskega centra v Ljubljani.

bomo mladi lažje in hitreje uspeli z uresničevanjem svojih idej in potencialov. Čas je, da povežemo mladostno vihravost z modrostjo in izkušnjami starejših”. Žiga je bil v preteklosti tudi sam deležen medgeneracijskega sodelovanja v obliki mentorstva. Njegov mentor je bil Thierry Villard, glavni direktor družbe Goodyear Dunlop Sava Tires. Žiga je o mentorstvu pod okriljem g. Villarda povedal: “Med sodelovanjem sem pridobil zanimive, uporabne in čisto nove izkušnje. Spoznal sem delo v multinacionalki ter pogled izjemnega tujega managerja, ki živi v Sloveniji. Med drugim sem tudi sam zavihal rokave in se preizkusil v proizvodnji pnevmatik. Pred tem mentorskim odnosom sem mislil, da so pnevmatike res dolgočasna stvar. Sedaj razumem zgodbo v ozadju. Gospod Thierry Villard je izjemen. Najprej človek, potem direktor in manager. Najbolj cenim to, da razume vsakega. Poleg obiska v podjetju si bom zapomnil tudi naše skupno druženje. Eno dolžnost še imamo, skupaj moramo obiskati Metelkovo. To je še dokaz več, da je poseben in edinstven.” Velika dodana vrednost tovrstnih mentorstev je po Žigovem mnenju v tem, da se je med njima spletel ne le mentorski, temveč trden prijateljski odnos.

Deljenje izkušenj. Glavni direktor družbe Goodyear Dunlop Sava Tires Thierry Villard že vrsto let sodeluje kot mentor pri različnih programih tako v Goodyearu kot izven družbe, saj trdno verjame, da gre za izjemno

izkušnjo tako za mentorje kot mentorirance. Obojim prinaša nova spoznanja, deljenje izkušenj in nasploh bogati človeka: “Osebno mi je tudi zelo všeč, da je nekdo ogledalo mojega dela, da mi ponuja izzive in s tem pomaga, da sem boljši vodja, boljši ‘coach’. Zelo sem vesel tudi, da sem bil mentor ravno Žigi, saj je Žiga kljub svoji mladosti izredno zrel. Poleg

do Generacije Y itd. in Žiga je vedno pokazal, kako dober poslušalec je. Kot pripadniku Generacije Y, ki je z mano delil svoje izkušnje, poglede in znanje, gre Žigi tudi zahvala, da bolje razumem svoje otroke in njihove drugačne poglede na delo in življenje. In nenazadnje, dobro je tudi, da Žiga danes razume, kako zelo so za varno vožnjo pomembne dobre pnevmatike. ”

Mentorstvo lahko pomembno vpliva na razvoj mladih, če jim pri njihovih začetkih ponudijo podporo, nasvete, izkušnje in vzor modrejših, izkušenejših. tega prihaja iz popolnoma drugega okolja, ki prinaša drugačne izkušnje kot korporativno okolje, katerega del sem sam že leta. Žiga ima zelo edinstven pogled na mlado generacijo, kar mi je pomagalo, da bolje spoznam, kaj motivira in kaj predstavlja ovire za mlade – voditelje prihodnosti. Z Žigo sva imela bogate in odprte razprave o različnih temah v poslu – od lastnosti vodij in dela v korporativnem, multinacionalnem okolju

Vabilo na interaktivno delavnico Mentorstvo in kariera V četrtek, 3. oktobra 2013, ob 17.30 vabljeni na interaktivno delavnico Mentorstvo in kariera v KIS točko EPM Maribor 2013. Vstop je prost, prijave se sprejemajo na dogodki@mentorstvo.si.

Kaj se želi in pričakuje od mentorjev? Da za 1 leto 1-krat mesečno posvetite 1 uro svojega časa izbranemu mentorirancu. Skupaj si zastavita cilje, ki jim tekom leta sledita. Cilji lahko pomagajo mentorirancu k izboljšanju njegovega znanja, motivaciji, pridobivanju izkušenj, praktičnim nasvetom, lahko se tudi osredotočite na uvajanje svojih mentorirancev za pomoč pri vašem delu. Možnosti so neomejene in prepuščene vaši izbiri.

Kratek potek mentorskega sodelovanja. Kot mentor najprej opravite registracijo za mentorje na spletni strani www.mentorstvo.si. Nato sprejmete ali zavrnete povabila mentorirancev, ki želijo sodelovati z vami. Po koncu enoletnega mentorskega odnosa se mentor in mentoriranec odločita, ali želita sodelovanje nadaljevati, prekiniti ali pa si poiščeta nove mentorirance/mentorje.  n

37 Kapital 577 3009 2013.indd 13

9/29/13 4:55 PM


ZAKONODAJA

poslovne finance

Kako optimizirati davke? Kako zmanjšati davčno obremenitev podjetja, sprememba REK-1 v eDavkih Določitev osnove za prispevke s.p. Samostojni podjetniki so dolžni plačevati prispevke od določene pokojninske osnove, skladno z doseženim poslovnim rezultatom v preteklem letu. Novo registrirani s.p. lahko v prvem letu, do oddaje prvega davčnega obračuna, plačujejo prispevke od minimalne osnove, plače, ki znaša za julija 2013, 783,66 EUR, torej je seštevek mesečnih prispevkov 299,36 EUR (38,2 % od osnove). Ko s.p., ponavadi marca za preteklo leto, odda davčni obračun se na podlagi doseženih poslovnih rezultatov preveri in določi nova osnova za prispevke za tekoče leto (velja od aprila dalje), do oddaje naslednjega davčnega obračuna. Primer: Registracija SP: 1. 7.2012 Vodenje knjig Dobiček (prihodki - stroški, brez olajšav) podjetnika (SP) znaša 5.500 EUR. Prištejemo prispevke iz leta 2012 (cca. 291,48*6) 1.748,88 EUR Dosežena osnova torej znaša 14.497,76 EUR, kar uvršča podjetnika v II. razred, torej bo v letu 2013 plačeval prispevke v višini 349,22 EUR mesec in ne more plačevati več minimalnih. Seveda se je ob vsem tem tudi potrebno zavedati, da dejansko plačani prispevki (osnove) za pokojninsko, zdravstveno zavarovanje in ostali, pomenijo tudi osnovo za izplačilo pokojnine in ostalih nadomestil kot so: boleznine, porodniške, nega itd. Normiranci Prihodki 30.000 EUR – normirani odhodki (70 %) = 9.000 EUR + prispevki 1.748,88 EUR = 10.748,88 EUR

38 Kapital 577 3009 2013.indd 4

Dosežena osnova torej znaša 21.497,76 EUR, kar uvršča podjetnika enako kot v III. razred, torej bo v letu 2013 plačeval prispevke v višini 523,83 EUR mesec. Vir: Data d.o.o.

Brezplačna delavnica: “Kako do kredita danes?” Smartfin in Regional obala v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Koper organizirajo trenutno najbolj aktualno finančno delavnico v Sloveniji - “Kako do kredita danes?”,

Podjetnik lahko z izgubo iz preteklih let pokrivajo le do 50% ustvarjenega dobička tekočega poslovnega leta.

ki bo potekala v ponedeljek, 7. oktobra 2013, ob 16.00 uri v Gledališču Koper, Verdijeva 3. Delavnica bo trajala približno 4 ure. Vsebina: ■■ Kako si zagotoviti in ohranjati boniteto? ■■ Kako se bomo zadolževali v prihodnje? ■■ Zakaj in kako investirati ■■ Kako z obratnim kapitalom – terjatve, zaloge, dobavitelji? ■■ Kako se morajo obnašati banke? ■■ Likvidnost in plačilna sposobnost kupca ■■ Finančno načrtovane in denarni tokovi ■■ Pravila obvladovanja finančnih tveganj Vsebina delavnice je pretežno podprta s primeri iz prakse. Udeležba na delavnici je brezplačna! Prijavite se s prijavnico, ki je objavljena na spletni strani: www.smartfin.si.

Kako optimizirati svojo davčno osnovo? Ste se kdaj vprašali, kako bi lahko zmanjšali davčno obremenitev podjetja? Vsekakor je vredno premisliti, kaj je za vas najbolj (davčni in finančno) ugodno. Vprašajte se: ali potrebujem nova sredstva? V kakšnem stanju je oprema - so potrebne nove investicije? Potrebujemo nove kadre? Lahko doniramo neprofitni organizaciji? V vse te namene so podjetjem na voljo različne davčne olajšave, ki jih na kratko predstavljamo v nadaljevanju. Pomembno je, da razumete kako izračunate svojo davčno osnovo, kot tudi, da veste kakšna je davčna stopnja. Za družbe znaša davčna stopnja

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:57 PM


Podjetjem so na voljo različne davčne olajšave

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavlja javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih 2013 v okviru: Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007– 2013. Prioriteta razpisa je spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti. 17 %. Za podjetnike pa se davčna stopnja določa na podlagi dohodninske lestvice, ki je za leto 2013: Če znaša neto letna davčna osnova (v evrih) Nad Do

Znaša dohodnina (v evrih)

  16 % + 27 %  nad 8.021,34 + 41 %  nad 18.960,28 + 50 %  nad 70.907,20

8.021,34

8.021,34

18.960,28

1.283,41

18.960,28

70.907,20

4.236,92

70.907,20

25.535,16

Davčne olajšave za D.O.O. v letu 2013. Podjetja imajo na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) možnost uveljavljanja naslednjih davčnih olajšav. Znižanje davčne osnove za davek: ■■ olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj 100 % zneska olajšava za investiranje ■■ olajšava za vlaganja v opremo in neopredmetena osnovna sredstva = 40 % ■■ olajšava za zaposlovanje (brezposelne osebe mlajše od 26 let ali starejše od 55 let = 45 % plače) ■■ olajšava za zaposlovanje invalidov (od 50 % do 70 % plače) ■■ olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (praksa vajeništvo = max. 20 % povprečne plače v RS) ■■ olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (zaposlenih 24 % prisp. oz. max. 2,819,09 EUR) olajšava za donacije (od 0 3 % do 0 5 % obdavčenega prihodka) Še to: v kolikor ima podjetje izgu-

bo, torej je davčna osnova negativna, se lahko le-ta pokriva z zmanjšanjem davčne osnove (dobička) v naslednjih poslovnih letih. Podjetje lahko z izgubo iz preteklih let pokrivajo le do višine 50 % ustvarjenega dobička tekočega poslovnega leta.

Davčne olajšave za S.P. v letu 2013. Podjetniki imajo na podlagi Zakona o dohodnini (Zdoh-2) možnost uveljavljanja naslednjih davčnih olajšav: Znižanje davčne osnove za davek: ■■ splošna olajšava (odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2013): Če znaša skupni dohodek (v Nad

Do

Znaša splošna olajšava (v evrih)

10.866,37 12.570,89

10.866,37 12.570,89

6.519,82 4.418,64 3.302,70

evrih)

■■ posebna olajšavaza vzdrževane otroke in družinske člane:

Letna olajšava Za prvega vzdrževanega otroka Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo Za drugega vzdrževanega otroka Za tretjega vzdrževanega otroka Za četrtega vzdrževanega otroka Za petega vzdrževanega otroka

(v evrih)

Mesečna olajšava (v evrih)

2.436,92

203,08

8.830,00

735,83

2.649,24

220,77

4.418,54

368,21

6.187,85

515,65

7.957,14

663,09

■■ olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj (100 % zneska) ■■ olajšava za investiranje v opremo in neopredmetena osnovna sredstva = 40 % zneska

■■ olajšava za zaposlovanje (brezposelne osebe mlajše od 26 let ali starejše od 55 let = 45% plače) ■■ olajšava za zaposlovanje invalidov (od 50 % do 70 % plače) ■■ olajšava za zavezanca invalida (od 30 % do 60 % povprečne plače v RS) ■■ olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (praksa vajeništvo = max. 20 % povprečne plače v RS ■■ olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (zaposlenih 24 % prisp. oz. max. 2.819,09 EUR) ■■ olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (S.P. = max. 2,819,09 EUR ■■ olajšava za donacije (od 0 3% do 0 5% obdavčenega prihodka) V kolikor ima podjetnik izgubo, torej je davčna osnova negativna, se lahko le-ta pokriva z zmanjšanjem davčne osnove (dobička) v naslednjih poslovnih letih. Podjetnik lahko z izgubo iz preteklih let pokrivajo le do 50% ustvarjenega dobička tekočega poslovnega leta. Vir: DATA

Sprememba obrazca REK-1 v eDavkih. V sistemu eDavki je bil obrazec REK-1 (zbirni in individualni) spremenjen skladno z zahtevami Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva. Spremembe so vključene v novelo Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev, ki še ni objavljena v Uradnem listu.  n Vir: DURS

39 Kapital 577 3009 2013.indd 5

9/29/13 4:57 PM


poslovne finance

PRISILNA PORAVNAVA DIDA VOLK

KoNovsepostopek izvršba prekine poenostavljene prisilne poravnave Nova možnost za insolventne subjekte? Že ob uveljavitvi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v letu 2008 je bilo jasno, da bo novi postopek prisilne poravnave bistveno omejil število predlogov za prisilno poravnavo, še bolj pa število potrjenih prisilnih poravnav. Nove rešitve postopka prisilne poravnave so namreč nastale kot posledica številnih ugotovljenih zlorab procesnih pravic, ki jih je omogočal prej veljavni Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)1. Poleg tega je postal postopek prisilne poravnave zelo drag, saj že sama vložitev popolnega predloga za začetek prisilne poravnave pomeni precejšen strokovni in finančni zalogaj, ki ga mnogi dolžniki ne zmorejo. Predlogu za prisilno poravnavo je namreč treba priložiti številne priloge2, ki zahtevajo tudi sodelovanje strokovnjakov: revizorja, pooblaščenega ocenjevalca vrednosti

40 Kapital 577 3009 2013.indd 35

podjetij, običajno pa še strokovnjaka za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja. Zato ta postopek ni bil primeren za manjša podjetja ter samostojne podjetnike, čeprav ti sicer lahko vložijo predlog za prisilno poravnavo. Z zadnjo (peto) Novelo ZFPPIPP-E , ki je pričela veljati 15. junija 2013, je bil zato dodan nov postopek zaradi insolventnosti: Postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki pomeni novo možnost finančnega prestrukturiranja za mnoge insolventne dolžnike ter nadaljevanja gospodarske dejavnosti. Zato je postopek poenostavljene prisilne poravnave dobrodošla novost, prav za tiste insolventne dolžnike (na katere se sicer tudi nanaša poenostavljena prisilna poravnava), ki se prav iz razlogov pomanjkanja finančnih sredstev (kar je za insolventne dolžnike običajno) in potrebnih strokovnjakov za pripravo dokumentacije, do sedaj niso odločili za postopek prisilne poravnave.

Postopek poenostavljene prisilne poravnave se lahko vodi:

1. nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD1 uvršča med mikro družbe, to je družbe, ki izpolnjujejo dve od teh meril: ■■ povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 10, ■■ čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 EUR, ■■ vrednost aktive ne presega 2.000.000 EUR; 2. nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz 1. in 2. alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1, torej kumulativno izpolnjuje merili: ■■ povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 10, ■■ čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 EUR.

Vsebina predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. V postopku poenostavljene prisilne poravnave veljajo mnoga pravila redne prisilne poravnave, zato mora predlog vsebovati: 1. Identifikacijske podatke o dolžniku(firmo ali ime, sedež in poslovni naslov ter matično številko, s katero je vpisan v sodnem ali poslovnem registru); 2. Zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave. 3. Priloge: a. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnikav skladu s 142. členom ZFPPIPP;

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:58 PM


Določbe o poenostavljeni prisilni poravnavi so pričele s 15.8.2013.

Roka za dopolnitev nepopolnega predloga ni dovoljeno podaljšati, zato mora predlagatelj vložiti čim bolj popoln predlog, saj mora najkasneje v 15 dneh predlog dopolniti. Če bi na primer manjkale vse priloge, je skorajda nemogoče, da bi jih lahko izdelal v 15 dneh. Za razliko od redne prisilne poravnave v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni treba, da poročilo revidira revizor, kar pomeni prihranek časa in denarja. Vendar mora zato dolžnik predlogu priložiti svojo izjavo v notarskem zapisu, da so podatki v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnični 4. b. Načrt finančnega prestrukturiranja v skladu s 145. členom ZFPPIPP; V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne uporabljajo pravila o alternativnem predlogu dolžnika za pretvorbo terjatev v deleže, zato dolžnik v tem postopku (poenostavljene prisilne poravnave) ne more

Predlagateljem ne grozi stečaj

Predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo(za

razliko od rednega postopka prisilne poravnave) ne vsebuje podrejenega zahtevka za začetek stečajnega postopka za primer, če sodišče zavrže ali zavrne predlog za začetek postopka. To pomeni, da predlagateljem ne “grozi” stečajni postopek, v kolikor ne bi uspeli formalno izpolniti pogojev za začetek postopka ali v kolikor ne bi uspeli doseči potrebne večine za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.

izvesti finančnega prestrukturiranja s konverzijo upniških terjatev v deleže. 4. Dokaz o plačilu začetnega predujma Predujem je bistveno manjši, kot znaša predujem v rednem postopku prisilne poravnave, saj je tam velik del predujma namenjen za nagrado upravitelja. Ker se v postopku poenostavljene prisilne poravnave upravitelj ne imenuje, mora dolžnik plačati zgolj predujem, ki je enak znesku pavšalnega nadomestila za objave na AJPES-u. 5. Notarski zapis dolžnikove izjave, da so podatki v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnični Ta notarski zapis nadomešča revidiranje s strani revizorja. Je pa zakon predpisal strožjo obliko, to je obliko notarskega zapisa, četudi bi (lahko) zadoščal notarski zapisnik. Vsekakor je strošek tega notarskega zapisa bistveno nižji od višine plačila revizorju za revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika.

Izključena so poglavja: ■■ Upnikkot stranka glavnega postopka ter prijava in preizkus terjatev zato v postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo terjatev, terjatve pa se ne preskušajo; ■■ Upniški odbor -zato se v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne oblikuje upniški odbor; ■■ Upravitelji -zato se v tem postopku ne imenuje upravitelj.

Odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave. Sodišče mora o predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo odločiti v roku osmih dni. O predlogu za začetek postopka sodišče odloča zunaj naroka in sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave objavi takoj po izdaji na spletnih straneh AJPES-a. Sodišče hkrati z objavo sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave objavi tudi predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave z vsemi prilogami.

Postopek z nepopolnim predlogom. Smiselno je, da predlagatelj – insolventni dolžnik vloži popoln predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Če predlog ne vsebuje vsega in vseh prilog (pri tem je treba opozoriti tudi na vsebino vseh prilog, ki mora biti v skladu z določbami ZFPPIPP), potem sodišče naloži predlagatelju, da v 15 dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi ustrezno dopolni nepopoln predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Prekinejo se vsi postopki izvršbe. Pravne posledice začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave nastanejo z dnem, ko je bil oklic o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave objavljen na spletnih straneh AJPES-a. Z dnem

41 Kapital 577 3009 2013.indd 36

9/29/13 4:58 PM


prisilna poravnava I poslovne finance V postopku poenostavljene prisilne poravnave mora glasovati več kot polovica upnikov, navedenih v seznamu, njihov skupni delež pa mora znašati najmanj 6/10 osnove. Tako ni mogoče, da bi bila potrjena prisilna poravnava z manjšino upnikov, ki imajo visoke terjatve. začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave se prekinejo vsi postopki izvršbe ali zavarovanja, ki so bil proti insolventnemu dolžniku začeti že pred začetkom postopka. Prekinitev izvršilnih postopkov (in postopkov zavarovanja – na primer z zadnje čase zelo pogostimi predhodnimi odredbami) traja do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave. Nadaljevanje prekinjenih postopkov pa je odvisno od izida postopka poenostavljene prisilne poravnave. Pri tem pa se postavlja vprašanje kako bo banka ravnala v primeru, da ima dolžnik blokiran račun z več sklepi o izvršbi, ki še niso bili izvršeni. V postopku poenostavljene prisilne poravnave namreč ne velja določba 158. člena ZFPPIPP, banka ne izve za postopek poenostavljene prisilne poravnave od upravitelja, kot sicer v rednem postopku poenostavljene prisilne poravnave. Menim, da v tem primeru zadošča obvestilo dolžnika – imetnika računa, saj je oklic o postopku poenostavljene prisilne

poravnave vendarle javno objavljen na spletnih straneh AJPES-a.

Postopek poenostavljene prisilne poravnavese ne nanaša in ne učinkuje na: ■■ zavarovane terjatve z ločitveno pravico ■■ prednostne terjatve ■■ izločitvene pravice.

Postopek za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne glasujejo, ne oddajajo glasovnic, ampak upnik za sprejetje prisilne poravnave glasuje tako, da z dolžnikom v obliki notarskega zapisa sklene pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Glasuje lahko vsak upnik, čigar terjatev do dolžnika je navedena v seznamu navadnih terjatev 5. Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave je vsota zneskov

Poenostavljena prisilna poravnava je sprejeta:

■■ če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove za izračun deleža, IN ■■ če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica upnikov, katerih terjatve so v seznamu. V postopku poenostavljene prisilne poravnave mora torej glasovati več kot polovica upnikov, navedenih v seznamu, njihov skupni delež pa mora znašati najmanj 6/10 osnove. Tako ni mogoče, da bi bila potrjena prisilna poravnava z manjšino upnikov, ki imajo visoke terjatve.

42 Kapital 577 3009 2013.indd 37

navadnih terjatev upnikov, navedenih v seznamu. Predlagatelj mora v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave vložiti zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Zahtevi mora priložiti odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, na podlagi katerih je dosežena večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.

Nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov. Z dnem začetka poenostavljene prisilne poravnave prekinjeni izvršilni postopki 6 se nadaljujejo in sicer izvršilno sodišče nadaljuje postopek izvršbe na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave in v primeru, če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova in upnik do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene pravice, utesni izvršbo in opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. n Opombe: 1 Po “starem” ZPPSL je bil postopek prisilne poravnave bistveno enostavnejši, mnoge procesne situacije niso bile urejene, v sodni praksi pa smo se srečevali z mnogimi zlorabami procesnih pravic oziroma zlorabami inštituta prisilne poravnave nasploh. Iz tega razloga je postopek prisilne poravnave v ZFPPIPP urejen tako, da ne omogoča več zlorab, ki so se pojavljale v postopkih prisilne poravnave, ki so se vodili v času veljavnosti ZPPSL. 2 Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, revizorjevo poročilo, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov, načrt finančnega prestrukturiranja, poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja dal pritrdilno mnenje. 3 Uradni list RS št. 47/2013. 4 Glej 5. točko. 5 Seznam iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP. 6 Glej prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP.

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 4:58 PM


Aktualnosti in novosti s področja info tehnologije

PayPal Beacon IT nakit

Pametna ogrlica, ki bere misli

Medtem ko so vodilna podjetja zaposlena s pripravo večpredstavnostnih očal in pametnih ročnih ur, je britanski inovator Rain Ashford iz britanske univerze Goldsmiths predstavil inovativni izdelek, ki je navdušil mnoge. Gre namreč za visokotehnološki nakit z zelenimi in rdečimi diodami LED, ki lahko prebira misli oziroma prikaže nekaj osnovnih čustev. Britanski inovator je delovanje novosti predstavil celo v videoposnetku, ki je dosegljiv s klikom na spletno povezavo http://goo.gl/w4bz3M. Pametna ogrlica je z možgani povezana preko bralnika magnetnih resonanc, ki nadzira več točk v možganih. Namenska aplikacija v realnem času spremljala dejavnost možganov z merjenjem njihovega elektromagnetnega valovanja in to “prikazuje” na ogrlici. Na ta način lahko sogovornik v realnem času “vidi”, kakšno je čustveno stanje osebe, s katero se pogovarja.

Tobii

Tablični računalnik, ki ga upravljamo z očmi • Tablični računalniki so med uporabniki izjemno priljubljeni, a jih zaradi na dotik občutljivih zaslonov le stežka uporabljajo starejši ljudje in osebe s posebnimi potrebami. Zaradi tega so inženirji švedskega podjetja Tobii tablico Dell Latitude 10 z operacijskim sistemom Windows 8 Pro opremili s posebno napravo, ki “geste” prepozna tudi v primeru, da se uporabnik s prstom fizično ne dotakne površine zaslona. Še več, za upravljanje z računalnikom “potrebuje” zgolj oči, saj namenski krmilnik EyeMobile sledi očem in njihovo gibanje v realnem času pretvori v “ukaze”. Novost je na tablični računalnik povezana kar preko vmesnika USB. Inženirji švedskega podjetja Tobii zatrjujejo, da je mogoče zgolj z uporabo oči uporabljati vse funkcije operacijskega sistema Windows 8 Pro. Kako se tablični računalnik Dell Latitude 10 obnese v navezi z namenskim krmilnikom EyeMobile si lahko ogledamo na video posnetku, ki je dosegljiv s klikom na spletno povezavo http://goo.gl/OCo5TM.

Brezstično plačevanje za sodobne

Podjetje PayPal že dalj časa ponuja izjemno priljubljeno istoimensko storitev, namenjeno spletnemu plačevanju blaga in storitev. S PayPalom bomo kmalu lahko plačevali celo v fizičnih trgovinah, in sicer preko brezstičnega plačilnega sistema Beacon. Uporabniki bodo preko sistema PayPal Beacon prejemali obvestila o opravljenih nakupih, plačilo pa se bo izvedlo brez potrebe po uporabi kreditne kartice ali polaganja pametnega mobilnega telefona na namenske terminale, saj bo zadoščala potrditev nakupa s klikom na zaslon mobilne naprave. Zaradi tega podjetje PayPal zatrjuje, da bo novost učinkovitejša od plačevanja s kreditnimi karticami ali uporabe mobilnih naprav opremljenih z brezstično tehnologijo NFC. Plačila bodo seveda tesno povezana s spletno storitvijo PayPal. Podjetje PayPal bo brezstičen plačilni sistem Beacon ponudil fizičnim trgovinam v uporabo že v prvi polovici naslednjega leta, programski vmesnik za razvoj namenskih aplikacij za trgovine pa je programerjem že na voljo za uporabo. Video predstavitev delovanja novega plačilnega sistema si lahko ogledate s klikom na spletno povezavo http:// goo.gl/PxF8KJ.

43 Kapital 577 3009 2013.indd 38

9/29/13 8:22 PM


VELIKA NAGRADNA IGRA ugodnosti, novosti

osebne finance

Nagradna igra poteka od 4. 5. do 31. 12. 2013.

NAGRADE: · 1.000 EUR DARILNI BONI BABY CENTRA

GENERALI

· 16 x 30 EUR

BaBY garant podarja nakup v BaBY centru!

Pri zavarovalnici Generali se zavedajo, kako težko je danes poskrbeti za primerno finančno prihodnost otrok. Zato so nadgradili naložbeno življenjsko zavarovanje GENERALI Baby GaranT PLUS, ki: ■■ garantira izplačilo premoženja po najvišji doseženi vrednosti enote na datum garancije, ■■ ga zavarovanec sklene za otroka (ta je tudi upravičenec), ■■ omogoča izredna vplačila sorodnikov in prijateljev. Tako so za čas zavarovanja pozabljene skrbi, ki jih prinašajo vzponi in padci borznih tečajev, zavarovanec pa je upravičen do najvišje vrednosti, ki je bila dosežena v celotnem obdobju zavarovanja. Pozor! Vse do konca leta GENERALI Baby GaranT PLUS podarja darilne bone Baby Centra v vrednost: 1 x 1.000 EUR in 16 x 30 EUR! Preverite na www.generali.si.

NKBM

pla. čuj. te. na oB. ro. ke Včasih se težje odločimo za nakup, saj nam lahko predstavlja to velik finančni zalogaj. Nova KBM vam tako lahko pomaga pri uresničevanju vaših želja s posojilno kartico Karanta, s katero nakupujete takoj, plačujete pa na obroke. Kartica vam je na voljo brezplačno – brez letne članarine višina posojila pa je v višini največ 2,5-kratnika vaših prihodkov. S posojilno Karanto boste tako mesečno odplačali le 20 % porabe. Kartica vam nudi možnost plačevanja v Sloveniji na več kot 20.000 prodajnih mestih, gotovino pa lahko dvignete v vseh bankah, označenih z nalepko sistema Karanta. In še to: imetniki Posojilne Karante ste tudi nezgodno zavarovani. Še višji nivo varnosti si lahko zagotovite z varnostnim SMS sporočilom in zavarovanjem vaše plačilne kartice.

44 Kapital 577 3009 2013.indd 39

Generali PA K E T U G O D N O S T I Z A U P O K O J E N C E * paketdom 6 mesecev Brezplačno! Avtomobilsko zavarovanje 20% popust

PaketDom 6 mesecev brezplačno

Doktor 24 25% popusta

Ob sklenitvi enega ali več zavarovanj dodatno prejmete LETAK UGODNOSTI, V zavarovalnici GENERALI d.d. pods katerim lahko koristite privlačne ugodnosti v banki SKB! Več informacij na www.skb.si. pirajo vseživljenjsko učenje, zato se že drugič zapored priključujejo projektu Simbioza. Letos prenovljeno zavarovanje PaketDom je eno izmed inovativnih kakovostnih in cenovno ugodnih Generalijevih zavarovanj. Namenjeno je vsem, ki želijo prvovrstno in ugodno zavarovanje stanovanjskih nepremičnin kot tudi stanovanjskih premičnin oz. stvari, ki služijo za opremo stanovanja ter za osebno uporabo in potrošnjo. PaketDom ustrezno zavaruje premoženje pred nepričakovanimi dogodki kot so požar, izliv vode, lom stekla, vlom, rop; podnebnimi spremembami in vremenskimi razmerami, ki jih spremljajo ekstremni dogodki kot so viharji, toča ali plazovi. Prav tako se z njim lahko zavarujejo tudi počitniški objekti in objekti v gradnji. Zavarovalci lahko izbirajo med osnovnim, komfortnim, ekskluzivnim in premium kritjem, sestavijo pa si lahko povsem svoj PaketDom, in sicer glede na njihove želje in potrebe. Pozor! Da bo PaketDom še bolj ugoden, zagotavljajo dodatni popusti. Udeleženci Simbioze 2013 pa bodo vse do 31. decembra 2013 deležni še dodatnih 6 mesecev brezplačnega zavarovanja! www.generali.si

Več o ugodnostih

Pridružite se nam tudi na facebook.com/generali.si

srebrna pokrovitelja projekta Simbioz@

www.generali.si

* Paket ugodnosti za upokojence je posebna ponudba avtomobilskega zavarovanja, PaketDom zavarovanja oziroma produkta Doktor 24, ki velja za upokojence, ki so udeleženci brezplačnih delavnic Simbioza, in sklenejo zavarovalno pogodbo iz paketa do vključno 31. 12. 2013 v vseh poslovalnicah Generali d.d. in SKB d.d. Več informacij je poleg poslovalnic na voljo tudi na brezplačni številki 080 70 77 in na www.generali.si. Posebna ponudba avtomobilskega zavarovanja iz paketa (zavarovalni produkti AO, AO-plus in kasko zavarovanja) velja za zavarovalno pogodbo, ki jo sklene nov zavarovalec (predhodna zavarovalna polica ni sklenjena pri Generali d.d.), ter velja samo za osebna vozila (namen uporabe »normalna uporaba« ali »uporaba za invalide«; ne velja za vozila z namenom uporabe taxi, rent-a-car, starodobnik) fizičnih oseb (kot fizične osebe ne štejejo samostojni podjetniki in druge osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost) ter so vozniki osebnih vozil vsaj 5 let in v zadnjih dveh letih niso povzročili prometne nesreče in prijavili škode iz naslova AO in/ali AO-plus zavarovanja. Posebna ponudba PaketDom zavarovanja iz paketa velja za novo zavarovalno pogodbo za zavarovanje stanovanjskih nepremičnin in/ali premičnin (popust oz ugodnosti velja le na produkta PDN in PDP) za najmanj 10 let ob predložitvi kartice upokojenca, ki jo izdaja ZPIZ. 25% popust ob sklenitvi produkta Doktor 24 velja le v prvem zavarovalnem letu ob predložitvi ZPIZ kartice upokojenca in sklenitvi zavarovanja z avtomatičnim podaljševanjem. Posebna ponudba iz paketa se izključuje z ostalimi popusti in akcijami. Izpolnjen letak ugodnosti lahko pri bank SKB lahko unovčijo novi komitenti, ki predložijo kartico upokojenca in v banki SKB d.d. v času akcije odprejo transakcijski račun, na katerega bodo prejemali pokojnino. Več o ponudbi banke SKB na www.skb.si.

Pobudnik projekta:

za skupno prihodnost

kapital 30.9.13 9/29/13 8:22 PM


Ugodnosti, novosti s področja osebnih financ

Abanka Zavarovalnica Tilia

Če se nič ne zgodi, vrnejo del premije

Za večino Slovencev je dom pomembna vrednota, a ko se odločamo za zavarovanje premoženja, marsikdaj prepustimo prednost precej manj vrednemu avtu. Da je pametno dobro zavarovati dom, se spomnimo, ko je prepozno: ob poplavah, požarih, potresih ali v minulih dneh zelo pogostih vlomih. Prijazen, našim potrebam prilagojen zavarovalniški produkt najbolje olajša tegobe po tem, ko je za nami katastrofa, ki prizadene naš dom. Da se je zavarovanje MojDom v kratkem času hitro uveljavilo s svojo drugačnostjo v zavarovalniški ponudbi, je gotovo pripomoglo dejstvo, da Zavarovalnica Tilia povrne do 20 odstotkov plačane premije, če se nič ne zgodi z zavarovanim premoženjem. Po koncu zavarovalnega leta prizna zavarovalnica tistim zavarovancem, ki v preteklem zavarovalnem letu po polici za zavarovanje MojDom niso imeli prijavljene škode, do 20 % bonusa na zavarovalno premijo.

Adriatic Slovenica

Za dijake in študente Sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri Adriatic Slovenici mladim prinaša številne ugodnosti. Podarijo jim enoletno nezgodno zavarovanje in bon v vrednosti 40 evrov za sklenitev novega avtomobilskega zavarovanja. Če zavarovanje sklenejo preko mobilnika - (pošlji ZDRAVJE na 6111 ali skoči na https://m.aspolica.si/zdravje), dobijo še Simobilov ortobon v vrednosti 40 evrov. Hkrati pa vse mlade vabijo, da sodelujejo v nagradni igri na Facebooku, kjer se potegujejo za bogato nagrado - osvojijo lahko za kar 40.000 kilometrov goriva, k sodelovanju v nagradni igri pa s sestavo ekipe lahko vabijo tudi svoje prijatelje. Na svoje ugodnosti mlade nagovarjajo preko privlačne kreativne zasnove, z ovčkami, ki jih je mogoče oktobra opaziti tudi na linijah javnega mestnega prevoza v Ljubljani, Kopru in Mariboru. In še pomembno obvestilo za vse, ki se bodo prvi študijski dan, torej 1. oktobra, peljali z avtobusom na progi številka 6 v Ljubljani. Njihova vožnja bo ta dan brezplačna! Več na www.as.si

Do udobja lastnega doma

Je vaša velika želja, da bi končno zaživeli v hiši ali stanovanju vaših sanj? K njeni uresničitvi vam lahko pomaga bančni kredit. Za gradnjo in obnovo nepremičnin je namenjen stanovanjski kredit, ki je ugodnejši od navadnega potrošniškega kredita. Pred odločitvijo se je dobro pozanimati, kakšni so pogoji za najem kredita in kakšen znesek kredita lahko pridobite glede na vaše mesečne prihodke ter izbrano dobo vračila kredita. Predvidite tudi bodoče življenjske stroške (še posebno, če pričakujete večje spremembe v družini, kot je rojstvo otroka), saj bi vam trenutno še sprejemljiv mesečni obrok kasneje lahko predstavljal preveliko breme. Najem kredita je lahko ugodnejši, če imate pri banki osebni račun ali določene druge storitve. V Abanki je trenutno na voljo posebna ponudba stanovanjskih kreditov za ročnosti nad 10 do 20 let, ki velja od 1.9. do 31. 10. 2013 oziroma do porabe kvote. Vabimo vas, da ponudbo preverite na spletnem mestu www.abanka.si ali se oglasite v eni od 42 poslovalnic Abanke po Sloveniji, kjer vam bodo naredili podrobnejši informativni izračun, se pogovorili o možnostih zavarovanja in se potrudili skupaj z vami najti najboljšo rešitev.

45 Kapital 577 3009 2013.indd 40

9/29/13 8:22 PM


ugodnosti, novosti

osebne finance

KD Skladi SKB

predstavite svoje najBoljše ideje za rast

V mesecu septembru so v SKB pripravili posebno tržno kampanjo za podjetja in podjetnike. Podjetnikom so na voljo različne ponudbe, ki vključujejo vse, kar podjetniki potrebujejo za vsakodnevno poslovanje in rast (poslovni paket dobrodošlice, ponudba za zdravnike in zobozdravnike, posebna ponudba dolgoročnih kreditov in redna ponudba za podjetnike). Bistvene prednosti SKB ponudbe za podjetnike so: ■■ podjetnikom stojijo ob strani ves čas poslovanja in jim z osebnim pristopom, svetovanjem in strokovnostjo pomagajo izbrati bančne produkte, ki jih potrebujejo pri vsakodnevnem poslovanju, ■■ vedno poiščejo najprimernejše finančne rešitve za posamezno stranko, ■■ na enem mestu poskrbijo za poslovne in osebne finance stranke, ■■ s strankami gradijo dolgoročen poslovni odnos in jih zato tudi nagradijo.

SKB

čas je za nove izzive! V SKB so v sodelovanju z Zavarovalnico Generali pripravili posebno ponudbo za upokojence. Do 31. decembra 2013 lahko upokojenci izberejo vsaj en produkt iz posebne ponudbe za upokojence in si tako zagotovijo brezplačno vodenje računa za 6 mesecev. V posebno ponudbo so vključeni produkti: ■■ SKB NET – enostavno spletno bančništvo s polovičnimi stroški pristopnine; ■■ Vezan depozit – za 0,25 odstotne točke višja obrestna mera za depozite z ročnostjo nad 13 mesecev; ■■ Ugodnosti ob sklenitvi zavarovanj iz Generali Simbioza paketa*. Ponudba je namenjena vsem novim strankam, ki bodo v času akcije pričele prejemati pokojnino na osebni račun v SKB. Za koriščenje ugodnosti iz ponudbe ob obisku poslovalnice, potrebujejo tudi svojo identifikacijsko kartico za upokojence ali odrezek o nakazilu pokojnine. *Zavarovanje lahko sklenejo tako v banki kot tudi pri zavarovalnici Generali.

46 Kapital 577 3009 2013.indd 41

30 eur oB sklenitvi za člane petrol kluBa

Prednosti paketov skladov je zelo ugoden način varčevanja, brez pologa ter brez vstopnih in izstopnih stroškov, varčevanje že z majhnimi zneski: že od 1 EU na dan = 30 EUR mesečno ter privarčevani znesek lahko kadarkoli v celoti dvignete. Ekskluzivna ugodnost: članom Petrol kluba za 150 točk ob sklenitvi katerega koli paketa skladov KD Skladi po enem letu varčevanja podarimo obrok v višini 30 evrov!* Možnost pridobitve potrdila Petrol kluba: od 1. 9. 2013 do 31. 10. 2013. Termin izkoriščanja potrdila Petrol kluba: od 1. 9. 2013 do 15. 11. 2013. Ugodnost izkoristite s potrdilom Petrol kluba na sedežu družbe KD Skladi ali v poslovalnicah KD Finančna točka (v prostorih Adriatic Slovenice d.d.).

Brez vstopniH stroškov

Obstoječim članom AS Kluba ugodnosti in vsem, ki boste to postali, KD Skladi v oktobru, mesecu varčevanja, ponujajo posebno ugodnost. Pri enkratnih vplačilih v podsklade KD Krovnega sklada, ki ga upravlja družba KD Skladi, boste od 1. do 31. oktobra 2013 oproščeni plačila vstopnih stroškov.

kapital 30.9.13 9/29/13 8:22 PM


Ugodnosti, novosti s področja osebnih financ

Banka Celje NLB

NLB Start ugodnosti

Veliko stvari v življenju je odvisnih od dobrega starta. Vse, ki boste v NLB začeli prejemati plačo ali pokojnino na NLB Osebni račun, čakajo NLB Start ugodnosti, s katerimi boste pridobili: ■■ NLB Klasični račun eno leto brez nadomestila, ■■ NLB Klik brez pristopnine, ■■ NLB MasterCard ali NLB Visa kartico z odloženim plačilom prvo leto brez članarine in na tej kartici 6 mesecev prejemate varnostna SMS sporočila tudi brez nadomestila . S tema karticama lahko kupujete tudi na obroke. Imeli boste dober start za sodobno vsakodnevno poslovanje z osebnimi financami, možnost za enostavno sklepanje varčevanj, depozitov in izvajanja plačil na daljavo prek računalnika, mobilnega telefona ali v stiku z bančnim svetovalcem. NLB Start vključuje po želji še motiv na eni novoizdani NLB Plačilni kartici brez nadomestila in telefonsko banko NLB Teledom brez pristopnine.

Temeljni paket

Temeljni paket je nadgradnja temeljnega (osebnega) računa, ki komitentom Banke Celje olajša bančno poslovanje in tudi zniža nekatere stroške storitev:- dnevni limit za dvige na bankomatu je 400 EUR; osnovni limit na osebnem računu do 500 EUR; - možnost izrednega limita; - 50 % popust pri letni članarini za kartico z odloženim plačilom Activa MasterCard ali Visa; - 50 % popust pri stroških pristopnine k elektronskemu bančništvu NLB Klik; - popusti pri stroških odobritev kreditov, izrednega limita, nekaterih provizij;- možnost ugodnejše vezave prihrankov.

BKS Bank AG Zavarovalnica Triglav

Avtomobilsko zavarovanje, ki prinaša pike Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s trgovskim podjetjem Mercator v oktobru omogočila ugodnosti za vse zavarovance avtomobilskih zavarovanj. Ob sklenitvi novega avtomobilskega zavarovanja prejme stranka na svojo Mercator Pika kartico dvojne pike. Posamezniki, ki bodo svoje avtomobilsko zavarovanje obnovili, pa za vsak evro prejmejo eno piko. Akcija velja tudi, če je zavarovalna premija nižja od 250 EUR, saj se vam na Pika kratici pripiše minimalno 250 pik. Zavarovanje za osebno vozilo mora vsebovati najmanj zavarovanje avtomobilske odgovornosti, sklenete ali obnovite pa ga lahko na lastnih sklepalnih mestih Zavarovalnice Triglav in njenih pogodbenih prodajnih mestih. Pike se izdajajo samo fizičnim osebam, ki so na zavarovalni polici navedeni bodisi v vlogi zavarovalca, zavarovanca ali plačnika. Pripis pik na Pika kartico bo izveden najkasneje v treh dneh po sklenitvi zavarovalne police. Podrobnejše informacije o akcijski ponudbi lahko najdete na www.triglav.si.

Trgujte 24 ur na dan

BKS Bank AG, začenja z jesensko akcijo spletnega trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so jo poimenovali “Trgujte vsak dan, 24 ur na dan – BKS spletno trgovanje!” Akcija bo trajala od 23. septembra 2013 do 31. decembra 2013 in poleg privlačne ponudbe prvim 30 strankam prinaša tudi darilo! Nove stranke lahko do konca leta izkoristijo naslednje ugodnosti: trgovanje z nižjo provizijo, brezplačno odprtje trgovalnega računa, brezplačno odprtje BKS Bank Net-a in brezplačno poravnavo na tujih trgih.

47 Kapital 577 3009 2013.indd 42

9/29/13 8:22 PM


INTERNETNA ZAVAROVANJA JANJA MUMLEK

osebne finan

HITRO IN ENOSTAVNO Avtomobilsko zavarovanje že za 0,19 centov na dan? Avtomobilsko zavarovanje še večina med nami sklepa tako, da se odpravimo kar na zavarovalnico ali na katero od zavarovalniških mest ob avtohišah, ki izvajajo tehnične preglede, ali pa se v večernih urah oglasi na domu prijazni zavarovalniški agent, ki vam seveda, glede na to, da se odločate zgolj o obveznem zavarovanju, ponuja še akcijo, ob nezgodnem in kasku še življenjsko zavarovanje. Zavarovanje avtomobila preko spleta. Vendar pa raziskave kažejo, da je pri nas vse več povpraševanja po spletnih storitvah. In tako zavarovalništvo ni več izjema, saj so v tujini tovrstna zavarovanja že precej uveljavljena. In tako so tudi slovenske zavarovalnice končno storile korak naprej. Eno izmed internetnih zavarovanj je tudi WIZ zavarovanje, ki se je pojavilo na trgu v lanskem letu in ki omogoča inovativno sklenitev avtomobilskega zavarovanja preko spleta. Prav vse storitve v

IZRAČUNI

zvezi z zavarovanjem avtomobila je mogoče urejati preko spleta, tudi reševanje odškodninskega zahtevka. Celoten postopek sklepanja zavarovanja se opravi na spletu v šestih enostavnih korakih. Uporabnik zavaruje svoje vozilo po lastni presoji, vnese dodatne opcije zavarovanja in še več, sam določi ceno. Avtomobil je tako zavarovan brez obiska zavarovalnice. Posebnost zavarovanja je, da se sklenitelj glede na svoje vozniške izkušnje in varnost vožnje sam odloča o višini premije in soudeležbi pri

Pri vseh treh internetnih avtomobilski zavarovanjih, smo naredili spletni izračun obveznega zavarovanja na podlagi avtomobilskega zavarovanja G24 (Fiat Seicento (bencin, 29 kW), fizična oseba stara 66 let, v 4 letih brez prometnih nesreč, …). Premija za avtomobilsko zavarovanje je izračunana za naslednjega zavarovalca in vozilo: ■■ osebno vozilo Fiat Seicento (bencin, 29 kW), ■■ namen uporabe vozila „normalna uporaba“, ■■ zavarovalec je fizična oseba stara 66 let iz Ajdovščine, ■■ zavarovalec prevozi 4.000 km na leto ■■ zavarovalec je lastnik tega že več kot 4 leta, ■■ zavarovalec v preteklih 4 letih ni povzroči prometne nesreče ter ■■ zavarovalec je razvrščen v premijski razred z največjim bonusom.

48 Kapital 577 3009 2013.indd 29

vsaki kasko škodi – višja soudeležba pomeni nižjo zavarovalno premijo in obratno. Tako bodo varni, odgovorni in ozaveščeni vozniki izbrali višji znesek soudeležbe in plačali kar do 70 odstotkov nižjo zavarovalno premijo.

Hitro, enostavno, ugodno G24. Tudi avtomobilsko zavarovanje G24 je nastalo kot odgovor na hiter življenjski ritem sodobnega uporabnika. Tako so avtomobilsko zavarovanje pripeljali na dom, vrata spletne poslovalnice pa so odprta 24 ur na dan, 7 dni v tednu, vse dni v letu, saj ga v celoti sklenete preko spleta. Potrebujete le osnovne podatke, polico in ostalo dokumentacijo pa prejmete kar na vaš e-naslov in ju sami natisnete. Za vsa vprašanja in podporo pa so na voljo strokovni svetovalci

Gre za enoletno polico z enkratnim plačilom premije, ki vključuje zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) z enojnimi – zakonsko predpisanimi zavarovalnimi vsotami. Bruto zavarovalna premija za plačilo znaša 67,19 EUR z že vključenim davkom od prometa zavarovalnih poslov (6,5 %). Premije za zavarovanje avtomobilske odgovornosti so tako že od 0,1841 EUR na dan oz. zaokroženo že od 0,19 EUR na dan. Avtomobilsko zavarovanje Wiz: ■■ WIZ Obvezno 9,47 EUR na msec, ■■ 106,78 EUR na leto (- 6%) Avtomobilsko zavarovanje Hi3: ■■ Hi3 Obvezno 67,10 EUR

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 5:01 PM


inance

Ljudje, ki avto redko uporabljajo, lahko ugodneje sklenejo zavarovanje

Bistvo internetnih avtomobilskih zavarovanje je prihranek časa in denarja. Ni se vam potrebno več zapeljati do poslovalnice, zamudno čakati v vrsti, črtate lahko tudi dodatne stroške, ne potrebujete zastopnika. na brezplačni telefonski številki 080 24 07. Avtomobilsko zavarovanje G24 ima na svojih spletnih straneh pripravljene 4 cenovno ugodne pakete, ki odgovarjajo potrebam posameznim zavarovalcem in vključujejo tudi dodatne storitve za kar največjo varnost v vseh pogledih. Več na njihovih spletnih straneh.

Zavarovanje v 3 korakih. Hi3.si je blagovna znamka Zavarovalnice Maribor d.d., ki omogoča sklenitev zavarovanja avtomobilske odgovornosti Hi3 preko spleta in to v treh preprostih korakih. Zavarovanje je možno skleniti na spletnem mestu www.Hi3. si, in sicer ves dan, vse dni v letu. V primeru dodatnih vprašanj jih lahko kontaktirate preko chata ali maila na pomoc@hi3.si. Z različnimi varnostnimi ukrepi so poskrbeli, da je sklenitev zavarovanja Hi3 izjemno varna. Spletno mesto www.hi3.si je v celoti šifrirano s 128 bitnim ključem, kar pomeni, da je zloraba podatkov, ki jim jih posredujete onemogočena. Osebni podatki so skrbno varovani v bazi podatkov in ne bodo nikoli posredovani tretjim osebam. Zavarovanje Hi3 je zavarovanje avtomobilske odgovornosti, torej obvezno zavarovanje avtomobila, za katerega zakon predpisuje, da mora biti sklenjeno za vsako vozilo, ki je prijavljeno v promet. Zavarovanje Hi3 tako krije vso morebitno škodo, ki jo vi, kot voznik vašega vozila, povzročite tretji osebi, do višine zavarovalnega kritja. Podrobnejše informacije lahko najdete v Splošnih pogojih zavarovanja Hi3.

Manj vozim, manj plačam. Avtomobilsko zavarovanje MojAvtokm zavarovalnice Tilia pa spada med prva avtomobilska zavarovanja po sistemu prevoženih kilometrov v Sloveniji. Plačate samo toliko, kolikor se s svojim vozilom dejansko vozite. MojAvtokm je zavarovanje, ki ga lahko sklenete že od 66 EUR naprej*.

________

*Navedena letna zavarovalna premija 66 EUR + 0,6 centa/km velja za zavarovanje avtomobilske odgovornosti z zakonsko zavarovalno vsoto, in sicer za zavarovanca, starega 26 let ali več, ki je v skladu z zavarovalnimi pogoji razvrščen v 1. do 4. premijski razred in sklene zavarovanje za vozilo, katerega moč ne presega 59kw, ter v zavarovalnem letu ne prevozi več kot 1.000 km.

prevožene kilometre se obračunava vsaka dva meseca in največ do 16.000 prevoženih kilometrov (če zavarovanec prevozi na primer 18.000 km, je najvišja premija še vedno določena s 16.000 km). Minimalna in depozitna premija ter dodatna premija po prevoženem kilometru je odvisna od premijskega razreda moči motorja ter starosti zavarovanca. Zavarovanje po sistemu prevoženih kilometrov lahko sklenete za: ■■ avtomobilsko odgovornost - AO (zakonsko določene zavarovalne vsote) in

Zavarovanje Manj vozim, manj plačam je namenjeno upokojencem, “nedeljskim voznikom”,…, skratka tistim, ki vozijo malo. Zavarovanje je namenjenotistim voznikom, ki prevozijo malo kilometrov (kot so drugi avtomobil v družini, upokojenci, “nedeljski vozniki”,…, skratka tisti, ki vozijo malo). Zavarovanci lahko po tem sistemu zavarujejo le osebna motorna vozila namenjena zasebni rabi, ki so razvrščena v 14. ali nižji premijski razred in moč motorja ne presega 129 kW. Ob sklenitvi plača zavarovanec minimalno in depozitno premijo, povišano za morebitna doplačila, v sklopu katere je zajetih tudi prvih 1.000 kilometrov. Za vsak nadaljnji prevožen kilometer nad 1.000 km pa zavarovanec plača dodatno premijo na kilometer v odvisnosti od dejansko prevoženih kilometrov. Premija za dodatno

■■ zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - AO plus (zavarovalna vsota 51.000 EUR)

Sporočanje prevoženih kilometrov. Za obračun dodatne premije zavarovalnica potrebuje podatke o prevoženih kilometrih, katere zavarovanci sporočajo preko mobilne aplikacije iTilia, ki je prirejena za pametne telefone (operacijski sistem Android in iOS). Podatki se sporočajo tako, da se slika števec vozila in v aplikacijo vpiše stanje števca. Na vse to vas sprotno (vsaka dva meseca) opozarja mobilna aplikacija iTilia. Mobilno aplikacijo iTilia si lahko naložite preko portala Google play  ali portala App Store. n

49 Kapital 577 3009 2013.indd 30

9/29/13 5:01 PM


osebne finance

DEPOZITI JANJA MUMLEK

Več za vaš denar Aktualna ponudba depozitov v Sloveniji in primerjava s Hrvaško Depoziti še vedno veljajo za dobro obliko varčevanja, saj lahko tudi na kratek rok varčujete sredstva po višjih obrestnih merah kot na navadnih varčevalnih ali bančnih računih. Seveda pa se vam najbolj splača, če varčujete večje vsote denarja, saj vam banke ob obisku v njihovih poslovalnicah lahko ponudijo individualne obrestne mere. V vsakem primeru pa sem vam splača primerjati ponudbo bank, saj se obrestne mere med ponudniki kar razlikujejo. Slovenske banke vs evroobmočje. Obrestne mere depozitov za vloge nad 1 letom so se v Sloveniji konec leta 2008 gibale okoli pet odstotkov ali več, zdaj se po podatkih Banke Slovenije vloge v povprečju obrestujejo pri 4 odstotkih, kar je nad povprečjem bank EU (2,8 odstotka). Nekoliko slabše je pri kratkoročnih vlogah in obrestnih merah, kjer smo z 2,5-odstotno obrestno mero pod povprečjem EU (2,8 %) za 0,3 odstotne točke.

50 Kapital 577 3009 2013.indd 31

Razlike med bankami. Razlike med ponudbami bank na slovenskem trgu so kar velike, in temeljijo na različnih pribitkih. Obrestne mere se razlikujejo predvsem od ročnosti in zneska vezave. Če na primer 5.000 evrov vežemo za več kot leto dni, lahko za ta znesek iztržimo bistveno ugodnejšo obrestno mero. Vezave se gibljejo od enega meseca pri kratkoročnih in tja do petih let pri dolgoročnih, odvisno od ponudbe posamezne banke.

Koliko nastane iz 250 EUR v 1 letu? Privarčevani znesek Banka v EUR Obrestna mera Abanka Vipa 257,00 2,80 % Banka Celje 256,38 2,55 % Delavska hranilnica 257,00 2,80 % Deželna banka 256,75 2,70 % Slovenije Gorenjska banka 256,25 2,50 % Hranilnica LON 256,75 2,70 % NLB 255,25 2,10 % Nova KBM 255,38 2,15 % Poštna banka 256,50 2,60 % Slovenije Raiffeisen banka 253,50 1,40 % Sberbank banka 257,35 2,90 % SKB banka 255,50 2,20 % Datum zadnje posodobitve podatkov: 28.08.2013. Izbrisane so tiste banke, ki podatka za navedeni znesek nimajo v ceniku. Vir: ZPS Portal

Aktualna ponudba depozitov slovenskih bank Abanka. V Abanki je na voljo več različnih možnosti: ■■ Depozit na odpoklic. Minimalni enkratni polog 250 EUR, vrednost sredstev se ohranja z nominalno fiksno obrestno mero, obrestna mera je 2,90 % nad 12 mesecev (eno leto in en dan), do odpoklica. ■■ Vezani depozit. Če vaši trenutni prihranki presegajo 250 evrov se lahko odločite za depozit od 91 dni do treh let. Uporabniki osebnih računov v Abanki, ki ste hkrati še člani posebnega paketa za družine “Apaketa družine”, lahko uveljavljate še dodatne ugodnosti. ■■ Namensko varčevanje je možno že od 20 evrov mesečno. Dolžino varčevanja in znesek mesečnih pologov lahko prilagodite svojemu cilju (najmanj tri do vključno 60 pologov) in fi-

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 7:56 PM


Daljši je čas vezave in večji je znesek, višja je tudi obrestna mera

Aleksander Batič

izvršilni direktor uprave banke za področje osrednje Slovenije

“Dodatna prednost depozitov v Novi KBM je v tem, da jih komitenti lahko sklenejo preko spletne banke Bank@Net, kjer velja za 0,03 odstotne točke višja obrestna mera, nudimo pa jim tudi možnost izplačila obresti na vpogledni račun v krajših časovnih obdobjih.”

nančnim možnostim, po želji pa lahko vplačujete tudi večkrat na mesec. Sklenete ga lahko tudi prek spletne banke Abanet. Letne obrestne mere se za varčevanje v dobi od 3-5 mesecev začnejo pri 1,30 % in se z različnimi pologi konča pri 3,80 % za dobo 60 mesecev.

Banka Celje. Za letošnji oktober so izbrali: ■■ Depozit dvojček. Depozit dvojček omogoča kombinacijo različnih ročnosti vezave po enotni ugodni obrestni meri 2,80 %. Večji del sredstev (60 %) je vezanih na 6 mesecev, preostali del depozita (40 %) pa na 13 mesecev. Ponudba velja od 1. do 31. oktobra oz. do zapolnitve kvote. Minimalni znesek vezave je 1.000 EUR. ■■ Postopno varčevanje. Postopno varčevanje je varčevanje z rednimi mesečnimi pologi, lahko tudi preko trajnika, v višini najmanj 20 EUR. Varčevanje se sklene za dobo petih let,

prekinitev pa je možna kadar koli po 12 mesecih varčevanja. Prednost postopnega varčevanja je v naraščajoči nominalni obrestni meri, saj je vsako leto višja obrestna mera. V mesecu oktobru so obrestne mere še dodatno zvišali. OM pri postopnem varčevanju Banke Celje leto Nominalna obrestna mera 1. 2,45 % 2. 2,65 % 3. 2,85 % 4. 3,10 % 5. 3,35 % *Obrestne mere v tabeli veljajo za sklenitev postopnega varčevanja v mesecu oktobru.

5

Evroobmočje

2

3

2010

2011

Dolgoročni depoziti NKBM s fiksno OM EUR - Fiksna obrestna mera Nominalna letna Znesek obrestna mera

Obdobje

Nad 1 leto od 250   3,05 %   Nad 2 leti  od 250   3,30 %   Nad 3 leta  od 250   3,65 %   Nad 5 let  od 250   3,85 %   *Za vse dolgoročne depozite, zapadle in obnovljene v tekočem mesecu ter sklenjene v poslovalnici Nove KBM, velja dodatek 0,15 odstotne točke k veljavni obrestni meri. Opisana ponudba depozitov velja v septembru 2013, v oktobru pa se pričenja naša vsakoletna akcija Oktober je dober, ki vedno prinaša številne ugodnosti.

Nad povprečjem. Obrestne mere depozitov za vloge nad 1 letom so v Sloveniji za 1,2 odstotne točke višje v primerjavi z evroobmočjem. 6

4

2009

2,35 %

stranke. Pri kratkoročnem depozitu z minimalnim pologom 250 EUR se obrestne mere začnejo pri 0,25 od 7 dni do 13 dni% pa do 0,40 % do 30 dni.

3

2008

od 250

zite v evrih posebno ponudbo s fiksno obrestno mero. Najnižji znesek vezave znaša 250 EUR, ročnosti za kratkoročno vezavo so od 6 mesecev do 1 leta ter za dolgoročne vezave nad 1 leto, nad 2 leti, nad 3 leta in nad 5 let.

5

1

od 181 dni do 1 leta

NLB. NLB depozit - depozit po meri

evropskimi bankami za 0,3 odstotne točke nižjo obrestno mero pri vlogah do 1 leta.

Slovenija

Obdobje

NKBM. V Novi KBM imajo za depo-

Pod povprečjem. Slovenija ima v primerjavi z

4

Kratkoročni depozit NKBM s fiksno OM Nominalna letna Znesek obrestna mera

2012

2013

2

Slovenija

2008

2009

2010

2011

Evroobmočje

2012

2013

51 Kapital 577 3009 2013.indd 32

9/29/13 7:56 PM


depoziti I osebne finance Obrestne mere predvsem za kratkoročne vezave se na Hrvaškem nekoliko višje kot v Sloveniji. Samo v primerjavi z zgoraj navedenimi hrvaškimi bankami se za kratkoročne vezave v znesku 500 EUR v obdobju 1 leta, lahko iztržijo obrestne mere od 2,10 do 2,30 %. Znesek (v EUR)

od 250,00 do 4.999,99

Znesek (v EUR)

od 250,00 do 4.999,99

od 13 do 23 mes *

Dolgoročni depozit NLB od 24 do od 13 do od 24 do 35 mes * 23 mes ** 35 mes **

2,55 %

2,95 %

od 36 do 47 mes *

Dolgoročni depozit NLB od 48 do od 36 do od 48 do 60 mes * 47 mes ** 60 mes

3,05 %

3,30 %

2,52 %

3,01 %

2,91 %

3,25 %

* - obrestna mera pri letnem izplačilu obresti ** - obrestna mera pri mesečnem izplačilu obresti

Za vezave depozitov v znesku od 250.000,00 EUR dalje pa vas vabijo v NLB Poslovalnico, kjer se boste lahko dogovorili za obrestno mero po vaši meri. ■■ NLB Renta. Posebnost med depoziti je depozit NLB Renta. Je dolgoročni depozit, ki ga je mogoče skleniti za katerokoli število mesecev med 24 in 240 in za najmanj 1.000 EUR. Poleg mesečnega izplačila obresti je mogoče izplačilo tudi sorazmernega dela glavnice ali pa je ta izplačana ob zaključku dobe vezave. ■■ NLB Depozitni par. Možnost postopnega izplačila vezanih sredstev je mogoča z NLB Depozitnim parom, ki vključuje kombinacijo dveh različnih dob vezave, po enotni ugodni obrestni meri. Tako je na voljo del sredstev prej, preostala pa kasneje. Izbrati je mogoče med dvema ”paroma“:za 181 dni + 13 mesecev in/ali za 91 dni + 271 dni. Minimalni znesek je 1.000 EUR. ■■ NLB Naložbeni par. Za večjo razpršenost sredstev in s tem boljšo varnost naložbe je mogoče poskrbeti s sklenitvijo NLB Naložbenega para.

52 Kapital 577 3009 2013.indd 33

To je kombinacija varnega NLB Depozita ter naložbe v Vzajemni sklad, Življenjsko zavarovanje ali storitev Individualnega upravljanja premoženja. Pri razporeditvi sredstev znotraj naložbe je mogoče izbrati med dvema možnima razmerjema vplačil in s tem tudi najnižjim zneskom vplačila v posamezen produkt.

Poštna banka Slovenije. Ima v svoji ponudbi kratkoročne depozite (do enega leta oz. do 365 dni) in dolgoročne depozite (nad 1 leto oz. od 366 dni in do 3 let oz. 1095 dni). Obrestna mera za vse ročnosti depozitov je fiksna, kar pomeni, da se v času sklenjenega depozita ne spreminja. Daljši je čas vezave in večji je znesek, višja je tudi obrestna mera. Znotraj posameznih obdobij obstajajo še razredi glede na višino zneska vezave. Možno je skleniti depozit v domači valuti – evrih (za kratkoročne depozite je trenutno veljavna obrestna mera od 0,40 % letno do 2,35 % letno, za dolgoročne depozita pa od 2,85 % letno do 3,30 % letno. Najmanjši znesek depozita je 100 evrov, navzgor znesek ni omejen), kakor tudi devizni depozit v valutah CHF (za kratkoročne depozite je trenutno veljavna obrestna mera od 0,05 % leto do 0,10 % letno in za dolgoročne depozite od 0,10 letno do 0,20 % letno) in USD (za kratkoročne depozite je trenutno veljavna obrestna mera od 0,10% letno do 0,45 % letno in za dolgoročne depozite od 0,45 % letno do 0,55 % letno. Najmanjši znesek

deviznega depozita je lahko v protivrednosti 200 evrov). Zadnja sprememba obrestnih mer je bila dne 19. 9. 2013.

Gorenjska banka. Veljavna ponudba za depozite občanom je objavljena na spletni strani banke. Gre za standardno ponudbo, uporabnikom njihove spletne banke LINK pa nudijo ugodnost, da pri sklenitvi depozitov v domači valuti preko LINK-a, izkoristijo še dodatke v višini od 0,05 do 0,30 odstotne točke. Dodatek k obrestni meri je odvisen od višine zneska: ■■ vezava do 25.001 EUR + 0,05, ■■ vezava od 25.001 do 50.000 EUR + 0,10 ■■ vezava od 50.001 do 99.999 EUR + 0,20 ■■ vezava nad 100.000 EUR + 0,30 OT. Prav tako so na spletni strani objavljene tudi trenutno veljavne obrestne mere, ki so se spremenile s 13. septembrom 2013.

Obrestne mere v sosednjih državah V primerjavi z drugimi državami so po podatkih Banke Slovenije obrestne mere slovenskih bank za dolgoročne vloge med višjimi, za kratkoročne vloge pa so podobne kot na začetku tretjega kvartila. Za vloge ponujajo v povprečju najnižje obrestne mere Avstrija, Finska, Nemčija, Belgija in Estonija, najvišje pa Grčija, Ciper, Portugalska. V nadaljevanju navajamo primer varčevanja in depozitov Privredne banke Zagreb ter Zagrebške banke.

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 7:56 PM


Z dnem, ko gre banka v stečaj, samodejno pridobite pravico do izplačila zajamčene vloge. Znesek zajamčene vloge, ki ga niste prevzeli, se po dveh mesecih spremeni v vpogledno vlogo pri banki prevzemnici, ki jo določi Banka Slovenije, in ga lahko kadarkoli prevzamete. Privredna banka. V produktu Standard štednja se obrestne mere za 500 EUR začnejo pri 1 % do 2,45 % (od 1 do 36 mesecev).

Znesek v EUR

1 mes

Fiksne OM pri Privredni banki Zagreb 13-24 25-36 3 mes 6 mes 12 mes mes mes

500,00 – 4.999,99

1 % 1,50 % 1,95 % 2,30 % 2,40 % 2,45 %

5.000,00 – 24.999,99

1,20 % 1,65 % 2,05 % 2,45 % 2,60 % 2,85 %

25.000 1,30 % 1,80 % 2,15 % 2,60 % 2,75 % 2,95 % in več

DIBA. Diba je slovenski trg je vstopila leta 2008 pod okriljem avstrijske Zveze bank, Podružnica Ljubljana. Obrestne mere fizične osebe za sredstva na vpogled so pri Diba banki: ■■ Varčevanje brez dobe vezave za zneske pod 1.000 EUR: 1,00 % p.a. ■■ Varčevanje brez dobe vezave za zneske nad 1.000 EUR in pod 9.000 EUR: 1,125 % p.a. ■■ Varčevanje brez dobe vezave za zneske nad 9.000 EUR: 1,25 % p.a.

Zneske brez dobe vezave, ki presegajo 1.000.000,00 EUR, banka obrestuje po obrestni meri, ki se določi individualno. Obračunsko obdobje, ki se upošteva za izračun obresti je dejansko število dni v letu.

Informativni prikaz fiksnih o.m. Zagrebške banke Znesek v EUR Osnovna obrestna mera

do 9.999 EUR preko 10.000 EUR

PREMIJA Skupna obrestna mera

do 9.999 EUR preko 10.000 EUR

Splača se varčevati tudi na Hrvaškem. Obrestne mere predvsem za kratkoročne vezave se na Hrvaškem nekoliko višje kot v Sloveniji. Samo v primerjavi z zgoraj navedenimi hrvaškimi bankami se za kratkoročne vezave v znesku 500 EUR v obdobju 1 leta, lahko iztržijo obrestne mere od 2,10 do 2,30 %. V Sloveniji se za enak znesek in enako obdobje vezave obrestne mere gibljejo od 1,40 do 2,80 % (po primerjalniku ZPS Portal). Velja pa opozoriti, da se tudi v sosednjih državah ponudbe bank razlikujejo, zato so mogoča odstopanja pri obrestnih merah.

Davek na obresti na depozit. Za depozite velja tako imenovana "cedularna" obdavčitev. To pomeni, da se davek na obresti na depozite kot dohodek iz kapitala obdavči kot samostojni del dohodkov, in se ne vključuje v letno davčno osnovo za dohodnino. Od 1.1.2013 znaša davek na obresti na depozite 25 odstotkov od razlike med prejetimi obrestmi in 1.000 evri, oz. od obresti se izračuna in plača dohodnina po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove (od prejetih obresti odštejemo 1.000 evrov) in

3 mes

6 mes

12 mes

24 mes

36 mes

48 mes

1,70 % 1,80 % 10 % 1,87 % 1,98 %

1,85 % 1,95 % 10 % 2,04 % 2,15 %

2,10 % 2,20 % 20 % 2,52 % 2,64 %

2,25 % 2,35 % 20 % 2,69 % 2,81 %

2,35 % 2,45 % 20 % 2,81 % 2,93 %

2,45 % 2,55 % 20 % 2,92 % 3,04 %

se šteje kot dokončni davek. Pri davku od dohodka na obresti na depozite pri hranilnicah in bankah se uporabljajo določila Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Napoved mora oddati davčni zavezanec državljan RS, ki je v koledarskem letu dosegel več kot 1.000 evrov obresti na depozite pri bankah in hranilnicah in bankah, ustanovljenih v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic Evropske unije. Vlogo za dohodninsko napoved za davek na depozite pri hranilnicah in bankah v Sloveniji in Evropski uniji je potrebno oddati do 28. februarja za prejšnje leto.

Kaj se zgodi s prihranki, če gre banka v stečaj? Na ZPS svetujejo, da v primeru, če je proti banki uveden stečajni postopek, Banka Slovenije vse vlagatelje obvesti o tem, prav tako pa jim pošlje pogoje in navodilo za uveljavljanje pravice do izplačila zajamčenih vlog. Oškodovanec ni dolžan prijaviti terjatve oziroma vložiti zahtevka. Z dnem, ko gre banka v stečaj, samodejno pridobite pravico do izplačila zajamčene vloge. Znesek zajamčene vloge, ki ga niste prevzeli, se po dveh mesecih spremeni v vpogledno vlogo pri banki prevzemnici, ki jo določi Banka Slovenije, in ga lahko kadarkoli prevzamete. Čeprav je v drugih državah članicah EU jamstvo enako, bo lahko postopek uveljavljanja jamstva tam bolj zapleten – ponekod morate svoj zahtevek sami prijaviti, nujna pa bo komunikacija v tujem jeziku. n

53 Kapital 577 3009 2013.indd 34

9/29/13 7:56 PM


življenjski slog

KAPITALOV KARAKTER

Univerzalni aparat

Kockalnik za prave poslastice Nikon 1 AW1

Jaz sem močan in nepremagljiv

Nikon 1 AW1 je prvi fotoaparat z izmenljivimi objektivi na svetu, ki je vodoodporen do globine 15 metrov, odporen proti udarcem in padcem z višine do dveh metrov, zdrži temperature do -10 stopinj Celzija in je povsem zaščiten pred vdorom prahu. Vse to velja tudi za nova objektiva 1 Nikkor AW 10 mm in 11-27 mm. Nikon 1 AW1 s slikovnim tipalom CMOS ločljivosti 14,2 milijona slikovnih točk formata CX in občutljivostjo ISO do 6400 omogoča zajem detajlnih fotografij in video posnetkov tudi v slabih svetlobnih pogojih. Kombinacija robustne funkcionalnosti, klasične minimalistične oblike in hitrega delovanja so zagotovilo, da pustolovci s tem fotoaparatom in odpornimi objektivi nikoli ne bodo ogrozili nastanka in kakovosti fotografije ali videoposnetka.

54 Kapital 577 3009 2013.indd 8

Prvi univerzalni kuhinjski aparat, ki lahko reže kocke: MUM 5 Styline. Kockalnik nareže sadje, zelenjavo, kuhano meso in mehak sir v enako velike kocke. Številne možnosti uporabe univerzalnega kuhinjskega aparata tako omogočajo ljubiteljem kuhanja doseganje odličnih rezultatov. Z zmogljivostjo 900 vatov in sedmimi nastavitvami hitrosti je upravljanje enostavno, težavna opravila pa so zdaj mačji kašelj. Dinamični tridimenzionalni mešalni sistem “MultiMotion Drive” omogoča, da nastavki za gnetenje med mešanjem, stepanjem ali gnetenjem dosežejo prav vsak kotiček kovinske posode in enakomerno premešajo sestavine. Standardna oprema vključuje rezalnik s tremi rezalnimi ploščami (pet funkcij) za rezanje, ribanje in strganje ter praktični nastavek za mešanje z zmogljivostjo 1,25 litrov. MUM Styline Colour je zdaj na voljo v dveh novih svežih barvnih tonih: modra/srebrna in pistacija/srebrna.

Bosch likalnik

Moč ima novo ime: Sensixx’x DA50

Sensixx’x DA50 EditionRosso likalnik navdušuje s svojo ergonomsko obliko in značilno barvo, ročaj Soft-Touch in nova opora za palec pa poskrbita, da je likanje preprosto in udobno. Pod lahko drsečo likalno ploskvijo CeraniumGlissee poteka nepremagljivo sodelovanje popolne moči in natančnosti s 3000 W in 200 g enkratnega sunka pare. S polnim izpustom pare in zelo natančno usmerjeno konico likalnika se poravnajo tudi gube na najteže dosegljivih mestih. Za to dodatno skrbijo inovativno razporejeni kanali in odprtine, ki za boljše drsenje paro porazdelijo prek treh con likalne ploskve. Hkrati likalna ploskev tudi varuje tkanino, saj se zahvaljujoč tej inovaciji para porazdeli enakomerno in prenaša globoko v tkanino. Likalnik je opremljen tudi s funkcijo za avtomatsko izklapljanje, ki likalnik ob daljšem mirovanju izklopi: za večjo varnost in manjšo porabo električne energije.

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 5:02 PM


življenjski slog

KLASIKA IN TREND

Vichy

Nega po moško

Tudi moška koža potrebuje posebno nego. Vsakdanja izpostavljenost stresnim situacijam in redna britja pogosto povzročajo razdraženo ter utrujeno kožo. Za moške, ki iščejo celovito in kakovostno nego za zdravje kože, so laboratoriji VICHY razvili edinstveno linijo VICHY Homme. Odlično rešitev za zahtevne potrebe kože obraza predstavlja vlažilna nega VICHY Homme Hydra Mag C+, ki z inovativno formulo s kombinacijo magnezija in fosforiliranega vitamina C kožo vsak dan napolni z energijo in odpravlja znake utrujenosti. Vidno zmanjša nadležne podočnjake in blazinice pod očmi. Posebna ultra lahka in nelepljiva tekstura se hitro vpije in kožo navlaži. Vsakodnevno moško negovalno rutino odlično dopolnjujeta priljubljena nepogrešljiva izdelka, VICHY Homme pena in balzam za britje, ki kožo razvajata s svežino in udobjem. Celovita moška nega VICHY Homme predstavlja popolno nego za popolnega moškega.

Effaclar

Rešitev za problematično kožo

S svojim edinstvenim znanjem na področju psihologije kože so laboratoriji La Roche-Posay razvili profesionalno linijo izdelkov Effaclar za učinkovito rešitev, ki je prilagojena vsem vrstam problematične kože: Effaclar Duo (rešitev za mladostno kožo z izrazitimi nepravilnostmi), Effaclar K (rešitev za problematično kožo: preprečevanje nastanka novih nepravilnosti) in Effaclar Mat (rešitev za problematično mastno kožo: uravnavanje sebuma). To jesen La Roche-Posay predstavlja edinstveno promocijsko ponudbo, ki nudi prilagojeno vsakodnevno nego za vse tipe kože, nagnjene k nepravilnostim: ob nakupu izdelka Effaclar Duo, Effaclar K ali Effaclar Mat vam La Roche-Posay podarja vzorce Effaclar gela in tonika ter Toleriane Teint korektivnega pudra. Kreativno pakiranje v kovinskih “umetniških” škatlah bo na voljo v pooblaščenih lekarnah od sredine septembra dalje in bo trajala do izteka zalog.

NIVEA Soft

Omejena serija 2013

Znamka NIVEA je naznanila svetovno partnerstvo z Gilesom Deaconom, modnim oblikovalcem leta 2012 po izboru televizijskega programa The World Fashion Channel. Vzorec omejene serije NIVEA Soft “Modna brv” je nastal po navdihu modnih brvi po vsem svetu. Drugi motiv “Zakulisje” pooseblja trenutek, preden stopiš na modno brv – tako poustvarja vznemirjenje v zakulisju, preden se modna revija začne. Tretji motiv “Snemanje” prikazuje modele pred fotoaparatom, ki so videti čudoviti, ko zavzemajo različne položaje.

Nega telesa

Dezodoranti v spreju

Obstaja več dejavnikov, ki povzročajo potenje. Najbolj običajno potenje je tisto, ki ga lahko povzroči zvišana telesna temperatura zaradi fizične aktivnosti ali visokih temperatur. Neprijetnemu vonju pa se lahko izognemo z uporabo dezodoranta. NIVEA vam predstavlja 2 dezodoranta v spreju, ki nista antiperspiranta in zato ne mašita kožnih por in ne zavirata potenja.

55 Kapital 577 3009 2013.indd 9

9/29/13 5:02 PM


življenjski slog

PRIREDITVE

1. koncert

Britten Sinfonia Komedija

UDAR PO MOŠKO 2!

Vid Valič & Denis Avdić sta v preteklih dveh sezonah resnično nasmejala celo Slovenijo. Občinstvo je dvourno predstavo pospremilo z nasmehi, smehljaji in tudi gromkim smehom. Aplavz ob koncu predstave je vsakokrat pričal, da so se vsi odlično zabavali. Po odigranih 223 predstavah, ko sta nasmejala več kot 106.000 gledalcev, prihajata na odre z novimi duhovitimi šalami. Tako sta se Valič in Avdić odločila, da vam povesta še drugo poglavje njunega moškega udara. Še več politične kritike, še več družbene kritike in največ moško-ženskih odnosov. Kaj se zgodi, ko se srečata slovenska in bosanska kultura, kako brezmadežno spočeti, kdaj bomo zares prilezli iz krize in kdaj se ne “štela” radia?! Udar po moško 2! Pripeljite se enkrat iste otroke, novih raje ne ... Naj se smeh širi! Vedno in povsod. Velika dvorana Narodnega doma, Maribor, ponedeljek, 21. oktobra.

56 Kapital 577 3009 2013.indd 10

Leto 2013 zaznamuje stota obletnica rojstva enega najpomembnejših angleških skladateljev, Benjamina Brittna. Prav njemu bo posvečen koncert uglednega britanskega orkestra Britten Sinfonia, ki se je v dveh desetletjih delovanja uveljavil kot redni koncertant prizorišča Barbican v Londonu, nato pa tudi v Norwichu, Cambridgeu in Brightonu ter s komornim ciklom v dvorani Wigmore. Brittnova Sinfonia bo izvedla dobro domišljeni spored, ki bo osvetlil pomembno Brittnovo izročilo v luči skladateljevih predhodnikov in naslednikov. Znameniti Serenadi za tenor, rog in godalni orkester bo prehodil redkeje izvajani stavek Now Sleeps the Crimson Petal, ki si ga je Britten prvotno zamislil kot del Serenade. Brittnove priljubljene Variacije na temo Franka Bridgea bo dopolnilo delo tega vplivnega skladateljevega predhodnika, ki je navdihnilo Brittnovo skladbo. Na sporedu bo tudi novo delo uveljavljene škotske skladateljice Judith Weir, katere delo muzikologi včasih opredeljujejo kot sorodno Brittnovemu. Narodni dom Maribor, četrtek, 3. oktober.

Solo klasični koncert

Maksim Mrvica

Svetovno znani hrvaški pianist ter ljubljenec slovenskega občinstva bo ponovno nastopil v Sloveniji na treh koncertih s svojimi največjimi uspešnicami, klasičnim delom ter novimi glasbenimi deli iz najnovejšega albuma The movies. Nastopil bo v naslednjih mestih: 7. novembra v Ljubljani, 8. novembra v Celju in 9. novembra v Mariboru. Glasbeni virtuoz s svojimi ekstravagantnimi nastopi zmeraj uspe očarati in začarati publiko. Združuje popularno in klasično glasbo. Klasično glasbo mu je uspelo približati mlajši publiki in ji dvigniti popularnost. Njegovi nastopi vedno vključujejo dramo. Ni ga strah ustvariti atmosfere z video platni, osvetljavo in laserskimi šovi. In kar je najbolj pomembno, verjame v moč glasbe pri vzpostavljanju stika z ljudmi.

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 5:02 PM


življenjski slog

PRIREDITVE Ostali dogodki ■■ Anuga - Sejem prehrambne in živil-

Finančni sejem GEWINN

Eden največjih evropskih finančnih sejmov

Kako varno investirati denar, so prava naložba delnice, obveznice, skladi, ali pa nepremičnine in starine? Kako poskrbeti za pravo pokojnino, kaj so naložbe prihodnosti? Na vsa ta in še številna druga vprašanja iz sveta financ, bodo odgovarjali strokovnjaki več kot stotih finančnih inštitucij, pripravljajo pa tudi dvajset strokovnih predavanj, na katerih bodo svoja stališča in nasvete predstavili najvplivnejši avstrijski direktorji in finančni strokovnjaki. Svoja predavanja bodo za obiskovalce pripravili tudi številni ministri, med drugim minister za gospodarstvo Rainhold Mitterlehner in finančna ministrica Maria Fekter, veliko pozornosti pa pritegnejo tudi glavni “šefi” bank, kot je Vilibald Cernko iz Unicredit Bank Austria. Finančni sejem Gewinn je gotovo ena najpomembnejših finančnih prireditev v Avstriji, lani ga je obiskalo v dveh dneh cca 7.000 obiskovalcev, med njimi kar nekaj Slovencev. Žal med razstavljalci že nekaj let ni ponudnikov finančnih storitev, pa čeprav loči avstrijsko in slovensko prestolnico le dobrih 300 kilometrov. Dunaj, 17. in 18. oktober, sejmišče Dunaj

Elementum

Kongres plemenitih kovin in surovin

Kongres plemenitih kovin in surovin je dogodek, ki ga vsako leto v mesecu oktobru organizira podjetje Elementum. S kongresom želijo opozoriti na pomembnost vlaganja svojega premoženja v plemenite kovine in surovine v trenutnih časih, kjer ne gre le za večje vlagatelje in finančne institucije, pač pa za vsakega posameznika. V hitro spreminjajoči se ekonomski situaciji je pri nas še vedno premalo informacij s področja naložb v zlato, srebro in ostale surovine kot tudi informacij za zaščito in optimizacijo premoženja za čim varnejšo prihodnost. S kongresom tako želijo pri podjetju Elementum ponuditi možnost vsakemu posamezniku, da pridobi koristne informacije in da se sam prepriča o tem, kaj o vlaganjih v plemenite kovine in surovine menijo neodvisni tuji in domači strokovnjaki. Ljubljana, 19. 10. 2013, Ekonomska fakulteta

ske industrije Nemčija, 05. - 09. oktober 2013, Köln ■■ Ambient Ljubljana - sejem pohištva Ljubljana, 1.–6. oktober 2013, Gospodarsko razstavišče ■■ eCarTec - Sejem avtomobilske industrije, vozil in komponent za električna vozila Nemčija, 15. - 17. oktober 2013, München ■■ TEHNOMA - Sejem tehničnih izdelkov Makedonija, 15. - 19. oktober 2013, Skopje ■■ 4. COBIK konferenca Ljubljana, 17. oktober 2013, Hotel Slon, ■■ 44. sejem Narava-zdravje Ljubljana, 17. – 20. oktober, Gospodarsko razstavišče ■■ 7. Strateška konferenca o trgovini Brdo pri Kranju, 23. oktober 2013, kongresni center ■■ 14. Študentska arena Ljubljana, 22. – 24. oktober, Gospodarsko razstavišče ■■ 11. zaposlitveni sejem Moje delo Ljubljana, 23. – 24. oktober, Gospodarsko razstavišče ■■ Sejem pohištva in notranje opreme Srbija, 11. - 17. november 2013, Beograd ■■ 28. slovenski knjižni sejem Ljubljana, 20. – 24. november, Cankarjev dom ■■ Sejem navtične industrije in navtične opreme Nizozemska, 19. - 21. november 2013, Amsterdam ■■ Evropski teden podjetništva Litva, 25. - 30. november 2013, Vilna ■■ Sejem avtomatike, procesnih krmiljenj in elektronike Nemčija, 26. - 28. november 2013, Nürnberg ■■ Sejem umetnostne obrti Italija, 30. 11. - 08. december 2013, Milano ■■ 6. sejem Erotika Celje, 13. – 15. december, Celjski sejem

57 Kapital 577 3009 2013.indd 11

9/29/13 5:02 PM


zadnja

DNEVNIK BUTALCA

Svet lahko stoji tudi na starih! Začenjamo z novo rubriko, ki jo bo pripravljal avtor iz zgodovinsko znanega kraja Butal. Več o preteklosti tega kraja si lahko preberete tudi v znanem delu pisatelja Frana Miličinskega. V Butalah smo navdušeni nad pestrim dogajanjem v Sloveniji, že zlasti smo ponosno na to, da je vedno več primerov, ko so učenci očitno že presegli učitelje. In le na kaj je lahko učitelj bolj ponosen, kot pa na to, da ga učenec s svojo inovativnostjo preseže. In zakaj ne bi to veljalo tudi za Butale! ASPIRIN – KO VAS GLAVA ZABOLI ŽE ZARADI CENE Če vas večkrat boli glava, potem morda že veste, da od vseh sosednjih držav ravno v Sloveniji kupujete najdražji aspirin. Celo Avstrijci si glavobol lajšajo skoraj za tretjino ceneje. Odgovor pristojnih je že kar predvidljiv, takšne so pač nabavne cene in prodajalci ne morejo veliko storiti. Vse skupaj sodi verjetno v že znano zgodbo, da v Sloveniji “ni možnosti” za centralno nabavo zdravil. Očitno je lažje zmanjšati plače za nekaj odstotkov. BUTALSKI NAUK ZGODBE: Res je nesramno pričakovati od dobaviteljev, da bi prodajali po istih cenah kot prodajajo recimo Avstrijcem, Italijanom, Hrvatom, saj le-ti nočejo kupovati po višjih cenah. Slovenci pa smo očitno prijazni do prodajalcev in seveda razumemo krizne čase, da morajo tudi oni (dobro) zaslužiti. Pa še butalski posebni nasvet: Če vas bo zaradi visoke cene zabolela glava – vzemite aspirin!

DVE VRSTI ŠTUDENTOV Načeloma imamo v Sloveniji dve vrsti študentov – tiste, ki pridno študirajo, opravijo prakso tudi v tujini in pa tiste, ki se samo vpisujejo in izkoriščajo čare študentskega statusa – le

58 Kapital 577 3009 2013.indd 56

kdo še lahko v tej državi uživa ob popolnem kosilu za recimo dva evra? “Sladka” plat zgodbe pa je v tem, da država še vedno ne ve, kdo izkorišča status študenta in tako se lahko nekdo vpisuje na različne fakultete tudi do “nezavesti”, saj država v dobi informatike še vedno ne uspe poskrbeti za evidence. Tako je lahko nekdo dve leti študent ekonomije, nato gre še kakšno leto na pravo in tako naprej. Žal pa imajo tako tisti študenti, ki pridno študirajo in tisti, ki jih zanimajo samo ugodnosti vendarle vedno več skupnega – končna postaja je v večini primerov zavod za zaposlovanje. BUTALSKI NAUK ZGODBE: Pri nas smo ta problem rešili že pred več desetletji. S pridnimi študenti smo so dogovorili, da naj gredo raje v tujino, saj res nima smisla, da bi s svojim znanjem in entuziazmom utrujali domače politike, saj, če so lahko enako delali zadnjih trideset let, le zakaj bi zdaj kaj spreminjali. Tiste, ki pa je zanimalo samo uživanje bonitet študentskega življenja, pa smo vzgajali za bodoče politike, saj če znajo sami uživati, ne bodo z delom “gnjavili” še drugih. Pa še naučili so se živeti brez stresa, saj imaš pravico do študentskih bonov, četudi ne hodiš na predavanja. Malce smo si-

cer imeli težave z delavci, saj so hoteli imeti plačano malico tudi, če niso v službi, saj če lahko študenti …

NI LAHKO PRITI V SLOVENIJO – VELIKO LAŽJE JE ODITI Slovenci smo res zanimiv narod. Recimo študentu medicine najprej država financira nekaj sto tisoč evrov vreden študij, nato pa mu da knjižico zavoda z zaposlovanje in s tem prijazno pove, da pa lahko gre brez težav v tujino. Smo pa Slovenci raj za turiste. Glede na to, da nekateri zanimivo ne poznajo krize – recimo Turčija. Saj bi si želeli čim več turistov tudi iz te države, a kaj ko morajo po obvezno vizo na veleposlaništvo in tudi osebno dati prstni odtis. So pa Turki problem viz rešili zelo hitro – pač gredo drugam. BUTALSKI NAUK ZGODBE: Še dokaz več, da smo Slovenci res prijazen narod in seveda tudi inovativen. Ravnokar so v Mariboru dokončali novo medicinsko fakulteto za 42 milijonov evrov. Z vrhunsko opremo bomo dobili tudi vrhunsko usposobljene zdravnike, nad tem so še posebej navdušeni v sosednjih državah, saj bodo dobili še boljši kader in to brezplačno. Kar pa se tiče Turkov in viz, Butalci povsem podpiramo sedanjo politiko. Samo pomislite, koliko manj težav bi imeli nekaj stoletij nazaj, če bi morali vsi Turki najprej po vize v Ankaro. ■

P.S. Brez skrbi, tudi v naslednjem Kapitalu vas bodo čakale zgodbe iz Butal, saj naši sodelavci pridno skrbijo, da nam ne bo zmanjkalo novih idej.

KAPITAL 30.9.13 9/29/13 5:03 PM


Untitled-4 1

9/29/13 5:04 PM


Kapital 210x285.pdf

1

25/9/13

13:51

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Untitled-4 1

9/29/13 5:05 PM

Kapital 577  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you