Page 1

Cvetanka Maneva Samarxiska

Medicinata i zdravjeto [tip, 2012 godina


Cvetanka Maneva Samarxiska

Izdava~: “2-ri Avgust” [tip Avtor: Cvetanka Maneva Samarxiska Pe~atnica: “2-ri Avgust” [tip Tira`: 500 primeroci

CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека “Св. Климент Охридски”, Скопје 61(091) 614.253 МАНЕВА Самарџиска, Цветанка Медицината и здравјето / Цветанка Манева Самарџиска. Штип : Ц. Манева Самарџиска, 2011. - 112 стр. : илустр. ; 20 см ISBN 978-608-4662-00-6 а) Медицина - Историја б) Медицинска етика COBISS.MK-ID 89674506


Medicinata i na{eto vreme

Cvetanka Maneva Samarxiska

Medicinata i zdravjeto

PZU “Prim. d-r Samarxiski�


Cvetanka Maneva Samarxiska


Medicinata i na{eto vreme

Knigata e povredna od site spomenici, zo{to taa gradi spomenik vo srcata koi ja ~itaat

Na site medicinski rabotnici, na moite kolegi i profesori, na moite pacienti i na site prijateli i sorabotnici


Cvetanka Maneva Samarxiska

“Medicinata zapo~nuva so filozofija. Filozofijata prestanuva so medicinata.� Aristotel


Medicinata i na{eto vreme

Voved

I

dejata da se napi{e edna vakva kniga proizleze pred s#, od moeto dolgogodi{no lekarsko iskustvo i brojnite primeri od iskustvata na moite pacienti.Osobeno, koga sfativ deka prose~nite lu|e od na{ata sredina mnogu malku znaat za medicinata i voop{to za patologijata na svoeto telo. Vo nekolku navrati se obiduvav da vlezam vo su{tinata na problemot i da pronajdam sopstveno viduvawe za ova moe soznanie. Obidot da pronajdam nekakva informacija preku internet, kako moderno sredstvo za informirawe, vo vrska so medicinata, zdravstvoto ili sestrinstvoto vo Makedonija, naidov na mnogu blogovi koi zboruvaat za korupcija vo zdravstvoto,za profesionalnata etika na zdravstvenite rabotnici, za najrazli~ni prikazni od “li~ni iskustva�, za Hipokratovata zakletva koja “pove}e nikoj ne ja po~ituva�. Me|utoa, ona {to zabele`itelno pa|a vo o~i e tokmu faktot deka nema nitu eden blog vo Makedonija, na makedonski jazik vo koj se zboruva za medicinata, patologijata na ~ove~koto telo ili 7


Cvetanka Maneva Samarxiska

patologijata na bolestite. Od druga strana pa, sajtovite od drugite jaz~ni podra~ja izobiluvaat so materijali tokmu za ovie temi. Ova porazuva~ko soznanie me dovede do pomislata deka vo kolku dojde do bolest, akutna ili hroni~na, pacientot ednostavno nema mo`nosti celosno da bide informiran za svojata sostojba. Duri i koga pacientot odi na lekar, obi~no taa sredba zavr{uva so rutinski pregledi bez detalni informacii. Taka, na{iot ~ovek ostanuva sam so svojata bolest, primoran odgovorot da go pobara na nekoe drugo mesto, naj~esto od li~noto iskustvo na drugite. Medicinata e nauka vo koja, nikoj koj so nea se zanimava, ne znae (i ne mo`e da znae) apsolutno s#. So samoto toa {to se zasnova na postojano istra`uvawe, taa sekojdnevno se menuva. Metodite koi bile aktuelni v~era, danes se ve}e zastareni. A utre sekoga{ e nov den i novo otkritie. Duri ni zdravstventa nega ne e pove}e ista. Vo svetot kon koj tolku silno te`neeme, postojat regulacioni tela koi strogo vodat smetka zdravstvenite rabotnici da bidat so takvo obrazovanie so koe ke mo`at vo praksa da gi sproveduvaat najnovite istra`uvawa od oblasta na medicinata. Praksata e zasnovana vrz eti~ki principi koi strogo mora da se po~ituvaat, osobeno se po~ituva pravoto na pacientot za samostojno donesuvawe na odluki za svoeto zdravje i lekuvawe. Ovde neminovno sleduva pra{aweto: kako }e donese 8


Medicinata i na{eto vreme

ispravna odluka pacient koj ne raspolaga so site podatoci za svoeto zdravje? [to se odnesuva do samite pacienti, zdravstvoto posvetuva ogromno vnimanie na prevencijata. Re~isi sekojdnevno se organiziraat edukativni kursevi koi se otvoreni za site gra|ani. Edukacijata e zadol`itelna i vo klini~kata rabota so pacientot. Na pacientot, ednostavno, mora da mu se objasni apsolutno se vo vrska so negovata bolest. Isto taka na sekoe negovo pra{awe mora se odgovori to~no i precizno. So golema qubov i `elba da go sledime moderniot svet vo oblasta na medicinata, se odlu~iv preku ovaa kniga, da dadam svoj skromen pridones za medicinata i zdravjeto. Na moeto semejstvo, na site onie koi mi dadoa poddr{ka i me ohrabrija vo moite nastojuvawa da se napravi ovaa kniga, od srce, toplo im blagodaram. Avtorot

9


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Da se smee{ nad zabludite na minatoto zna~i da se smee{ na samiot sebe si, ako istorijata na medicinata mo`e ne{to da ne pou~i, toga{ toa e pred s# postojanata ~ovekova potreba da sfa}a, da imitira i da menuva. 10


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Medicina  Medicinata e biolo{ka nauka koja se zanimava so zdravjeto i bolestite, odnosno so prou~uvawe i lekuvawe, na `ivite organizmi. Zborot medicina e od latinsko poteklo i zna~i lek (remedium). Se upotrebuva i izrazot ars medica so zna~ewe ume{nost vo lekuvaweto.  Osnovnata cel na medicinskata profesija e borba protiv bolestite i gri`a za zdravjeto. Edna od celite na medicinata e i: ponekoga{ le~i, ~esto pomagaj, a sekoga{ ute{i.  Sovremenata Medicina e nauka za zdravjeto, biomedicinskite istra`uvawa i medicinskata tehnologija, za dijagnosticirawe i tretman na bolestite i povredite so primena na lekovi, operacii i drugi vidovi na terapija. 11


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska  Do pojavata i razvitokot na medicinata, kakva {to e denes, i za ~ove~kiot rod prakti~no va`elo istoto pravilo, kako i kaj `ivotnite pre`ivejuvale samo najsilnite.  Vo knigata “Sofiiniot svet” se govori deka sovremenata filozofija se zanimava tokmu so problematikata na medicinskiot razvoj. Imeno, do pojavata i razvitokot na medicinata, `ivot imalo samo za posilnite. Deneska seto toa e poinaku , pa i na lu|eto koi porano ne bi go pre`iveale ni detstvoto, im se dava prilika so dobro lekuvawe da do`iveat dlaboka starost i da imaat i potomstvo. Medicinata definitivno pomaga vo prodol`uvaweto na `ivotniot vek na poedinecot.

Kade se po~etocite? “...bolesta e postara od `ivotot, a lekuvaweto e edno od najstarite ~ovekovi zanimawa...” „...medicinata kako svesna terapiska i profilakti~ka aktivnost dopira do dale~noto minato“...„medicinata kako nauka postoi od za~etokot na svesta i medicinskata misla, i deka nejzinoto prou~avawe zapo~nuva so prvite tragovi na praistorijata i pojavata na ~ovekovite predci...“

d-r Vlada Stanojevi} 12


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Bogovi na Medicinata i zdravjeto vo anti~kite mitovi

Apolon bog na medicinata i zdravjeto

Asklepij bog na medicinata, sin na Apolon, pandan vo rimskata mitologija Eskulap,a vo egipetskata Imhotep

E

den od najinteresnite likovi na anti~kata mitologija e Asklepij, za{titnikot na lekarite i pacientite. Lekarskata ve{tina ja izu~uval kaj svojot tatko, bogot Apolon, a hirurgijata kaj najpro~ueniot od toa vreme kentaurot Hiron. Imal poveke svetili{ta no glavnoto bilo vo Epidaur. 13


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Higija, edna od }erkite na Asklepij

Jaso, bo`ica na ozdravuvaweto

Imeto na Higija e za~uvano do modernite vremiwa vo zborot higena. Higija i nejzinite sestri imale po edna darba od Apolonovite ve{tini: Higija bo`ica na preventivata, Panakeja bo`ica na lekuvaweto, Jaso bo`ica na ozdravuvaweto, Akeso bo`ica na rekonvalescencijata. Sinovite na Asklepij isto taka bile lekari: Polidarij bog na dijagnostikata, Maxaona bog na hirurgijata, Telesfor bog na zdravjeto. 14


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Istorijata na medicinata se temeli na zapisite na lekarite poveke od 4500 godini nanazad.

15


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Simboli na medicinata

K

ako simbol na medicinata se koristi stap isprepleten so zmija i vodi poteklo u{te od bibliskite vremiwa Stapot - avtoritet na mo} Zmijata - povtorno ra|awe Kaducej - Eskulap - Mojsie Kaducej e stap na gr~kiot bog Hermes okolu koj simetri~no se isprepletuvaat dve zmii. Kaducejot e mnogu star simbol, go koristele Vaviloncite, narod na Mesopotamija, pronajden e vo zapisite na eden papirus od drevniot Egipet. “Zapi{ano e deka Mojsie po Bo`ja zapoved napravil zmija od bronza i ja stavil isprepletena na stap. Koga nekoj bil kasnat od zmija toj go prinesuval stapot so zmijata i ukasaniot go ozdravuval�.

16


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

E

skulapoviot ili asklepieviot stap (spored latinskoto ime) isprepleten so zmija e starogr~ki simbol povrzan so astrologijata i lekuvaweto na bolestite so medicinska ume{nost. Asklepije, Apolonoviot sin, preku Asklepieviot stap ja simbolizira lekarskata ve{tina spojuvaj}i ja zmijata, koja menuvaj}i ja ko`ata pretstavuva simbol na povtorno ra|awe i plodnost, a stapot simbol na avtoritetot na bogot na medicinata. Od XVI-ot vek eskulapoviot stap se nametnal kako internacionalen simbol na medicinata, podocna prifaten i od Svetskata zdravstvena organizacija.

Vo tekot na XIX i XX vek, stapot okolu koj se isprepletuvaat dve zmii e prifaten kako simbol na lekarite, vo {to presudna uloga odigralo negovoto voveduvawe kako oficijalen simbol na sanitetskata slu`ba na amerikanskata vojska vo 1902 godina. Kaducej

17


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

“Neophodno e potrebno lekarot da znae gramatika, za da mo`e da sfati {to ~ita; retorika za da mo`e glasno da gi izgovara argumentite, potoa dijalektika za da mo`e izdvojuvaj}i ja pri~inata da go najde pri~initelot za uspe{no lekuvawe; Isto taka treba da znae aritmetika za da mo`e da go presmeta vremeto i periodot od denot; Potoa geometrija kako bi mo`el da nau~i {to ~ovekot treba da znae za razli~nite mesta, treba da znae ne{to za muzikata zatoa {to mnogu raboti mo`e da stori za bolniot so pomo{ na taa umetnost. Kone~no, neka znae astronomija so pomo{ na koja }e mo`e da ja presmeta polo`bata na yvezdite i promenata na godi{nite vremiwa; Zo{to lekarite rekoa deka na{eto telo e pod vlijanie na nivniot kvalitet i poradi toa modernata medicina e nare~ena vtora filozofija�. Isidor od Seviqa (560 - 636)

18


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Zdravje i bolest ”Edinstveniot na~in da go za~uvate va{eto zdravje e da jadete toa {to ne vi e vkusno, da piete pijaloci {to ne gi sakate i da pravite toa {to ne vi se dopa|a” Mark Tven (1835-1910)

B

olesta i zdravjeto se prisutni u{te so pojavata na `ivotot na zemjata.Zdravjeto i “pravilata na `ivotot,, koi toa zdravje go odrazuvaat se posledica na na{eto znaewe i kultura, {to zna~i deka zdravjeto (i bolesta) sekoga{ se pra{awe na procenka na op{testveno kulturniot kontekst.

“Ne treba da se ceni “`ivotot” tuku “dobriot `ivot” Sokrat

19


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Zdravje

Ako nema{ ni{to�

zdravje,

nema{

“Zdravjeto ne e s#, no bez zdravje s# e ni{to� Zdravjeto e sostojba koga ne ~uvstvuvame nikakva bolka nitu imame pre~ki vo izvr{uvaweto na sekojdnevnite funkcii, t.e. koga mo`eme da politizirame, da se kapeme, da jademe, pieme ili da pravime toa {to sakame. Galen Zdravjeto e sostojba na potpolna telesna du{evna i socijalna blagosostojba, a ne samo otsustvo na bolest i nemo}. (Andrija [tampar) WHO, 1948 Zdravjeto e dinami~en proces vo koj podednakva odgovornost imaat i poedinecot i zaednicata Alma-Ata, 1978. 20


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Bolest

Bolesta pretstavuva promena na `ivotniot ritam: lo{o ~uvstvo, slabost, bolka, ponekoga{ go zagrozuva biolo{kiot opstanok ili doveduva do smrt. Bolesta (lat. morbus) mo`e da se definira na pove}e na~ini. Spored edno mislewe, bolesta e otstapuvawe od sostojbata zdravje i ima svoi karakteristi~ni simptomi. Mo`e da go zafati celiot organizam ili e ograni~ena na poedini organi.  Postoi definicija koja veli deka bolesta e poremetuvanje na normalnite fiziolo{ki funkcii vo organizmot ili pak poremetuvanje na gradbata i funkcijata na }eliite na raznite tkiva organi i organski sistemi.  Najednostavno i mo`ebi najprifatlivo e misleweto deka bolesta e termin koj ozna~uva slu~uvawa vo organizmot koi otstapuvaat od prirodniot tek na `ivotot. 21


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska  Vo medicinskata praksa postapkata za prepoznavawe i utvrduvawe na bolesta se vika dijagnostika ili postavuvawe na dijagnoza (lat. diagnosis), vrz osnova na patolo{ki znaci ili simptomi ~ija pri~ina se bara vo etiologijata i anamnezata, fizi~kiot pregled i dopolnitelnite dijagnosti~ki postapki.  Postoi sostojba takanare~ena “prividno zdravje” ili inkubacija. Taka na primer bakteriskata infekcija ne predizvikuva vedna{ patolo{ki promeni pa teoretskiot po~etok na bolesta, ~estopati ne se podudara so po~etokot na znacite za bolest.

“Zdravjeto e najgolemoto bogatstvo” narodna pogovorka” 22


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Temelite na nau~nata medicina Hipokratova medicina

H

ipokrat od Kos (460 p.n.e. 380 p.n.e.) - e najpoznatiot anti~ki lekar. Se smeta za edna od najistaknatite li~nosti vo medicinata na site vremiwa. Vo negovite dela “Corpus Hippocraticum” ili Hipokratovite rakopisi, ja odvoil naukata od religijata i praznoverjeto, gi Hipokrat sobral i kriti~ki tatkoto na nau~nata medicina gi obrabotil iskustvata na egipetskite i gr~kite lekari poradi toa se smeta za tatko na nau~nata medicina. Hipokrat e avtor na starodrevnoto medicinsko pravilo “Primum non nocere” (pred se, nemoj da na{teti{) i “Ars longa, vita brevis” ”Corpus Hippocraticum” (`ivotot e kratok, umetnosta e e zbirka od 60 za~uvani medicinski ve~na). dela . 23


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska Pod negovo ime e za~uvana “Hipokratovata zakletva” koja sodr`i principi na lekarska etika, koi i denes imaat svoja vrednost. Poznato delo se negovite “Aforizmi” sobrani vo 8 knigi, koi dolgo vreme va`ele za osnoven medicinski u~ebnik. Toj vo nea me|udrugoto, go zapi{al slednoto: “^ovekot go nosi lekarot vo sebe, treba samo da mu se pomogne da go pronajde”; “Ako teloto ne e o~isteno, toga{ hranata hrani bolest”; “Hranata treba da bide lek, a lekot hrana”; “Nie sme toa {to go jademe”; “Lekarot ne treba da go pravi samo ona {to treba za lekuvawe, tuku treba da uspee da go pridobie pacinetot za svoj sorabotnik”.

Masa`a vo drevniot Egipet 24


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Klaudije Galen

K

laudije Galen (129 – 199/217), po Hipokrat, najslavniot lekar na anti~kiot svet. Klaudije Galen, popoznat kako Galen od Pergam, istaknat rimski lekar i filozof so gr~ko poteklo.

Delata na Galen, okolu stotina, petnaeset vekovi bile najva`niot izvor Najgolemiot medicinski nau~nik na rimskata epoha na znaewe na avtorite na srednovekovnata i podocne`nata medicina. Galenoviot opis na rabotata na srceto, arteriite i venite se odr`uvalo se do 1628 g. koga Vilijam Harvej (William Harvey) go opi{al krvotokot kade srceto go pretstavil kako pogonska pumpa. 25


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Avicena

A

Tatkoto na sovremenata medicina

bu Ali al - Husein Ibn Sina (latinizirano Avicena), persisjski lekar i filozof, sestran nau~nik eden od trite najznameniti lekari (pokraj Hipokrat i Galen) na site vremiwa. Avicena `iveel i rabotel kon krajot na X. i po~etokot na XI. vek. Se

vbrojuva vo univerzalnite misliteli i lekari. ”Avicenizam“, koj opfa}a kompleks na sodr`ini, misli i dela na Avicena.

”Canon Medicine”, Kanon na medicinata, ili Zakon na medicinata najpro~uenoto delo na Avicena koe nekolku vekovi im slu`elo na lekarite od Istokot i Zapadot.

26


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Pedanije Disokorid

P

edanije Disokorid (Pedanius Dioscoridus, cca. 40 - 90), gr~ki lekar i botani~ar avtor na deloto “Materia Medika”, za lekovitite supstancii, pettomna enciklopedija za lekovitite bilki koja do 1600 godina slu`ela kako vode~ki farmakolo{ki prira~nik vo zapadniot svet.

“Materia Medica”

27


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Paracelzus Theophrastus Philippus Aureolus Bombastus von Hohenheim, Paracelzus (1493-1541)

Tatkoto na toksikologijata i reformator na medicinata

”Site ne{ta se otrovni i ni{to ne e bez otrov; samo dozata e taa {to pravi ne{tata da bidat ili da ne bidat otrov”. Ova ostanuva kako princip na toksikologijata. Koli~inata na supstancijata e od golemo zna~ewe vo nejzinata primena. Malite koli~estva mo`at da imat pozitiven efekt, dodeka vo pogolema doza mo`at da bidat i smrtonosni.

Bolesta e vojna ”Na zemjata postojat dva vida na vojni. Edna blagodarenie na tvrdoglavosta, zo{to sekoja sila ima lo{o i nezakonito poteklo. Drugata vojna e vojna na delovite na na{eto telo - bolesta. Prvata ima gordost a vtorata e neminovnost kaj koja gordosta nema mesto” Paracelzus 28


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Etikata i nejzinata vrska so medicinata Prvata stranica na izdanieto na Nikomahovata etika na gr~ki i latinski, izdanie od 1566 god.

Terminot Etika se rodil vo Stara Grcija „Ethos“ zna~i moralen spored toa Etikata e nauka za moralot ili moralniot fenomen. Moral ili moralen fenomen e zbir na obi~ai, naviki, normi ili pravila na odnesuvawe spored koi lu|eto se rakovodat vo svoite postapki Etikata prestavuva zbir od naviki i odnesuvawa strukturirani spored na~elata dobro – zlo ili dopu{teno – zabraneto. 29


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska Sokrat, starogr~ki filozof, se smeta za tatko na Evropskata etika. Aristotel, starogr~ki filozof, u~enik na Platon i u~itel i vospituva~ na Aleksandar Makedonski, bil eden od najvlijatelnite i najgolemite genijalci na Antikata. Nikomahova etika, naziv koj se koristi za poznatoto desettomno Aristotelovo delo za vrednostite i moralniot lik. Spored Aristotelovata “Etika na moralot”, “...Etikata uka`uva na ono {to ne e dobro da se pravi, uka`uva na ona {to e dobro i ona {to e lo{o…”

30


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Profesionalnata etika - temel na lekarskata profesija  Etikata e edna od na najbitnite obele`ja na sekoja p profesija.  Profesionalna etika e zbir na na~ela, pravila, vrednosti i celi koi gi usvojuvaat pripadnicite na nekoja profesija i vrz osnova na niv gi primenuvaat svoite profesionalni znaewa.  Profesionalnata etika mo`e da bide for“Lesno e da dava{ soveti, malna i neformalna. Prvano te{kotijata le`i ta podrazbira pi{an eti~vo toa {to ne mo`e{ da ki kodeks koj go donesuva dade{ i razum za nivno profesionalnoto zdru`eostvaruvawe” nie. Etikata so neformaSomerset Mom len karakter vo celost ima ista te`ina.  “Asklepijada” e prvo profesionalno zdru`enie na lekari,medicinski u~iteli i u~enici na gr~kiot 31


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska ostrov Kos, na koj se rodil i Hipokrat, i vo koe ~lenuval i toj dodeka u~el medicina. Lekarskata profesija spa|a me|u najstarite “~isti profesii” i logi~no e da ima najstara etika koja vo svojata osnova e profesionalna.  Moral e latinski zbor „mos“ {to zna~i obi~aj. Op{to prifateni op{testveni normi koi go odreduvaat odnesuvaweto na lu|eto vo zaednicata Osnovata na moralot (Fundamentum moralitatis) pravi dobro, ne ~ini zlo!  Medicinska etika. Gi prou~uva moralnite vrednosti i nivnata primena vo medicinata.  Bioetika, eden od ponovite termini za medicinska etika, (gr~. bios - `ivot, ethos - odnesuvawe) nau~na disciplina, koja go prou~uva odnesuvaweto na ~ovekot kon `ivotot i zdravjeto vo svetloto na vrednostite i moralnite na~ela.  Deontologija e nauka za dol`nostite. Po definicija e del od etikata i se zanimava so prou~uvawe i odreduvawe na pravata i dol`nostite Zborot e od gr~ko poteklo: „deon“ {to zna~i – ona {to obvrzuva i „logos“ {to zna~i nauka.  Medicinska deontologija e zbir na eti~ki na~ela na zdravstvenite rabotnici i nivnata rabota  Lekarskata deontologija gi opfa}a pravata i dol`nostite svrzani so lekarskata profesija. 32


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto  Poimot lekarska deontologija voglavno se podudara so lekarskata etika, no ne gi opfa}a samo eti~kite na~ela, tuku i pravnite propisi svrzani so lekarskoto zvawe. So toa se razlikuvaat pravnite obvrski i moralnite dol`nosti na lekarot. Vo moralnite dol`nosti, izvor na lekarskata etika e humanosta i pravednosta. Prakti~nata vrednost na pravnite i moralnite normi, na krajot, zavisat od postoeweto na odredeni kvaliteti na li~nosta na lekarot. Ne e re~eno bez osnova deka samo dobar ~ovek mo`e da bide dobar lekar.

Tamu kaj {to postoi qubov kon lu|eto, tamu postoi qubov i za medicinskata ve{tina...�

33


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Eti~ki aspekti na odnosite lekar-pacient

S

premnosta na lekarot i pacientot da se pridr`uvaat na moralnite vrednosti, kako {to se dol`noto me|usebno po~ituvawe, ~esnosta, doverbata, so~uvstvuvaweto i opredelbata za postignuvawe na zaedni~ki celi, obi~no doveduvaat do dlabok eti~ki odnos pome|u niv. Lekarskiot poziv ne mo`e da se sporeduva so nitu eden drug, vo prv red zatoa {to toj se zanimava so ~ove~koto zdravje i `ivot. U{te edna od posebnostite na medicinskata etika e i toa {to pacientot se nao|a vo podredena polo`ba vo odnos na lekarot, prisilen da se prepu{ti kako na negovoto znaewe, taka i na negovata dobronamernost. Doverbata vo lekarot kako temel na odnosot (lekarot vo odnos na pacientot se nao|a vo „tipi~en odnos na nadmo}nost“, no pak zatoa pacientot treba da ima pravo na sloboden izbor na lekar). 34


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto Odnosot pome|u lekarot i pacientot ne se odviva samo spored pravnite pravila, tuku i spored pravilata na medicinskata etika. “Samo dobar ~ovek mo`e da bide dobar lekar” Notnagel “Lekarot ne lekuva bolest, tuku bolen ~ovek” „I zborot e lek“

Medicinska tajna Vo najstarite medicinski zapisi im se zabranuvalo na lekarite da izdavaat tajni. Hipokrat vo svojata zakletva napi{al “}e ja po~ituvam tajnata na onoj {to ke mi se poveri” Podocna site kodeksi i zakletvi sodr`at i odredba za ~uvawe na medicinskata tajna koja se odnesuva na site zdravstveni rabotnici, no dolgo vreme bila samo eti~ka obvrska. Specifi~noto zna~ewe na medicinskata tajna le`i vo toa {to vrz osnova na nea se gradi doverbata na bolniot vo zdravstveniot rabotnik. Bez doverba vo medicinata, koja samata po sebe se podrazbira, voobi~aenite kontakti pome|u zdravstveniot rabotnik i bolniot ne bi bile vozmo`ni. Neophodno e potrebno da se obezbedi najgolema mo`na diskrecija za da mo`e bolniot da gi soop{ti i najintimnite detali koi ponekoga{ se od golemo zna~ewe za tretmanot na bolesta. 35


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Hipokrat tatko na lekarskata etika

Temelni misli na medicinska etika koi ostanale nepromeneti i trajno aktuelni ve}e dvaeset vekovi

H

ipokrat ostaavil pismen dookument (Hipokratova tova zakletva) za obvrskite i dol`nostite na oni koi se posvetuvaat na lekarskata ve{tina. Toa e edno od najgolemite zna~ewa na Hipokratovata medicina. Taa so polna aktuelnost ostanala do dene{ni dni i prestavuva eden od primerite na ve~nata vistina. U{te postar dokument za lekarskata odgo36


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto vornost e i etikata vo Hamurabieviot zakonik (2100. g. pred novata era), od stariot Vavilon. Hipokratovata zakletva so vekovi e eti~ki model na lekarite Nema somnenie deka Hipokratovata zakletva, kako prvo kodifikuvano na~elo, so nejzinite istoriski i tradicionalni vrednosti imala ogromno vlijanie na vizantiskite, arapskite i latinskite avtori na medicinska etika i deontologija. Taa stanala model vo odnesuvaweto na lekarite ve}e vo prvite medicinski u~ili{ta vo Salerno i Ohrid (IX vek), Monpeqe (XI vek) i Bolowa (XII vek), kade bila vovedena kako ~in na promocija. Najstarata verzija na Hipokratovata zakletva zapo~nuva sozborovite “Se kolnam na Apolon, lekarot Asklepie, Higija i Panacea i site bogovi i bo`ici ...” Hipokrat vo svojata zakletva ja istaknuva obvrskata na medicinskiot rabotnik spremno da go prenese svoeto znaewe na svojot u~enik . Neeti~ki e da se ~uva znaeweto samo za sebe zatoa {to taka se pomaga na pomal broj lu|e. Odnosot u~enik - u~itel treba da bide odnos na vzaemno po~ituvawe a samiot se obvrzuva deka ke gi po~ituva svoite u~iteli Niz Zakletvata provejuva obvrskata kon bolniot ”Primum non nocere” . Lekarot da ne se vpu{ta vo medicinski proceduri koi nedovolno gi poznava (eti~ko pravilo za 37


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska nadle`nostite na poedini medicinski profili). Lekarskata tajna gri`livo da se ~uva. Poznat negov aforizam: prirodata e isceluva~ka sila. Lekarot lekuva prirodata izlekuva. “Na zlo ne treba da se odgovara so zlo, edna nepravda ne mo`e da bide otstraneta pravej}i druga”. Po ugled na ovoj dokument, na inicijativa na WHO 1948 g., vo @eneva e prerabotena Hipokratovata zakletva i sostavena e modernizirana verzija “@enevska formulacija na Hipokratovata zakletva” koja ima povisok stepen na relevantnost so dene{nite moralni dilemi so koi lekarite se soo~uvaat. “Vo ~asot koga stapuvam me|u ~lenovite na lekarskata profesija sve~eno se obvrzuvam deka svojot `ivot ke go stavam vo slu`ba na humanosta ...” Polagaweto na ovaa zakletva e del od diplomskata ceremonija na studiite po medicina.

38


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Velikani na modernata medicina Po~etocite na industriskata revolucija donele po~etoci za eden vid medicinska revolucija. Vo toj istoriski XIX vek postaveni se ramkite na modernata medicina Robert Koh (Hajnrih Herman Robert Koh) Germanski lekar i mikrobiolog, eden od osnova~ite na mikrobiologijata zaedno so Luj Paster. Doka`al deka pri~ina za bolest se `ivi mikroorganizmi. Go otkril pri~initelot na tuberkulozata koj podocna po nego e nare~en Kohov bacil. Toa bilo revolucionerno otkritie vo borbata protiv najopasnata bolest na XIX - ot vek. Koh isto taka go otkril pri~initelot 1843 - 1910 na opasnata bolest antraks, kolerata, a zaslu`en e za epidemiolo{ko iskorenuvawe na malarijata, kolerata, tifusot i nekoi drugi tropski bolesti. Toj go vovel lekuvaweto so hinin. Za izvonredni zaslugi na medicinsko istra`uvawe, dobitnik e na Nobelova nagrada za medicina vo 1905. 39


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska Luj Paster (Louis Pasteur)

1822 - 1895

Francuski hemi~ar i biolog, eden od osnova~ite na mikrobiologijata. Toj doka`al deka toplinata gi ubiva {tetnite bakterii i so toa ja postavil osnovata na postapkata za ster rilizacija {to vo negova ~est e nare~ena pasterizacija. Luj Paster go zadol`il ~ove{tvoto so otkritieto na vakcinata protiv besnilo vo 1885 g. so {to gi postavil temelite na Imunologijata.

Vilhelm Konrad Rentgen (Wilhelm Conrad RĂśntgen) Germanski fizi~ar gi otkril “iksâ€? (X) zracite vo 1895 g. - elektromagnetni branovi, podocna nare~eni rentgenski zraci. Toa se zraci koi ja promenile medicinskata dijagnostika. Za toa otkritie vo 1901 g. toj 1845 - 1923 ja dobil prvata Nobelova nagrada za fizika. 40


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto Aleksandar Fleming (Alexander Fleming)

1881 - 1955

[kotski mikrobiolog koj 1928 g. otkril deka gabite na muvlata go spre~uvaat razvitokot na nekoi mikroorganizmi. Ova otkritie Fleming go narekol penicilin. Dobitnik e na Nobelova nagrada za medicina vo 1945 g.

Stetoskop Stetoskopot kako instrument na klini~kata medicina e akusti~ka naprava koja slu`i za auskultacija, odnosno slu{awe na vnatre{nite zvuci na organizmot. Naj~esto se koristi za slu{awe na srcevite tonovi Upotreba na stetoskop i di{eweto, no vo XIX vek i za slu{awe na rabotata na crevata i sli~no.

41


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska Medicinski termometar (toplomer) Medicinskiot termometar slu`i za merewe na telesnata temperatura. Povi{ernata temperatura ne e bolest tuku del od odbrambeniot mehanizam na organizmot so koj se sprotivstavuva na bolesta. Hipokrat smetal deka vo golem broj od slu~aevi povi{enata temperatura mu koristi na bolniot zatoa {to go uni{tuva pri~initelot na bolesta. No, izrazito visokite temperaturi se {tetni za organizmot i vo toj slu~aj treba da se reagira.

Placebo - psiholo{ki efekt vo lekuvaweto Placebo “lekot“ nema medicinsko deluvawe no doveduva do toa pacientot da se podobri. Placebo e proces koj zapo~nuva so doverba na pacientot kon lekarot, a prodol`uva so pottiknuvawe na rabotata na li~niot odbramben sistem. Sekoj `iv organizam e sposoben za samoobnovuvawe. Snimaweto na mozokot so magnetna rezonanca poka`alo deka placebo pravi promeni vo mozokot, iako efektot e psiholo{ki

42


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Lekari kanonizirani od Crkvata vo svetci

Sveti Pantelejmon

Sveti Apostol i Evangelist Luka

43


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Svetite Vra~i ,Kuzman i Damjan poznati i pod imeto Bezsrebrenici Sveti Klimentoviot manastir na Plao{nik vo Ohrid, posveten na Sv. Pantelejmon, mesto kade vo IX vek bil organiziran prviot slovenski univerzitet kade se izu~uvale i studii po medicina

Svetite lekari Kliment i Naum Ohridski

44


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Florens Najtingel Rodona~alni~ka na profesionalnoto sestrinstvo

Florens Najtingejl, 12. maj 1820 - 13. avgust 1910

“Za nas sestrite, koi neguvame bolni, vo kolku ne napreduvame sekoj den, mesec, ili godina, veruvajte mi na zborot, }e stoime vo mesto�

U

logata na Florens Najtingejl kako osnova~ i vtemeluva~ na sestrinstvoto, kako specifi~na medicinska disciplina i organizacijata i utvrduvaweto na pravilata na medicinskata nega, ima istorisko zna~ewe Za dobroto funkcionirawe na dejnosta potrebno e da bidat ispolneti dva uslova - dobro poznavawe na negata na bolniot kako specifi~na medicinska ve{tina i visoka moralna zrelost na medicinskata sestra Ja istaknuva obvrskata za ~uvawe na profesionalnata tajna i spremnosta na sestrata da sora45


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska botuva so lekarot vo ispolnuvaweto na nivnata zaedni~ka cel. Osnovata na visokata moralnost na medicinskata sestra e dobrata stru~na informiranost i poznavaweto na pravilata na sestrinstvoto, i obvrskata svojata profesija postojano da ja usovr{uva i podiga na povisoko nivo.

Za vreme na Krimskata vojna organizirala bolnici i vovela zna~ajni reformi vo sanitetskata slu`ba i negata na ranetite i bolnite. So voveduvaweto na higienski merki uspeala da gi namali nepotrebnite umirawa vo bolnicite.

Zakletvata na Florens Najtingejl “Sve~eno se obvrzuvam pred Boga i vo prisustvo na ovoj sobir ...“ Denes, sistemot na Zdravstvena za{tita bez medicinski sestri e nazamisliv. Ulogata na medicinskata sestra e sproveduvawe na aktivnosti so cel da se promovira zdravjeto, prevencija od bolesti i pru`awe na najkvalitetna zdravstvena nega. 46


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Мајка Тереза (Агнес Гонџа Бојаџиу) 1910 – 1997 Molitva ^ovekot e nerazumen, nelogi~en i sebi~en. Ne e va`no, sakaj go! Ako pravi{ dobro, }e re~at deka ima{ sebi~ni nameri. Ne e va`no, pravi dobro! Ako gi ostvari{ svoite celi, }e stekne{ la`ni prijateli i vistinski neprijateli Добитничка на Нобелова Ne e va`no, ostvaruvaj gi svoнаграда за мир во 1979 г. ite celi! Dobroto koe go pravi{, utre }e bide zaboraveno. Ne e va`no, pravi dobro! Dobrinata i iskrenosta }e te napravat ranliv Ne e va`no, bidi dobar i iskren! Toa {to si go sozdaval so godini mo`e da bide sru{eno za mig Ne e va`no, sozdavaj! Ako im pomaga{ na lu|eto, mo`e{ lo{o da pomine{ Ne e va`no, pomagaj! Go dava{ najdobroto od sebe, a ti vozvra}aat so zloba Ne e va`no, davaj go najdobroto od sebe! Majka Tereza 47


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Medicinata vo umetni~kite dela “Umetnost ne e da napravi{ ne{to novo, tuku staroto da go raska`e{ na nov na~in“ Хорхе Луис Борхес (Jorge Luis Borges) “@ivotot ja imitira umetnosta, me|utoa, mnogu ~esto umetnosta e taa koja go imitira `ivotot“ Oskar Vajld Gravura - Trite najznameniti lekari na site vremiwa

48


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto Doeweto kako motiv za likovna umetnost

Bogorodica Mlekopitatelka Freska vo Pe~kata Patrijar{ija

Mozaik vo Asklepion na ostrovot Kos: Asklepius e vo sredinata, levo e Hipokrat a desno pacient od Kos

49


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Gr~kiot lekar Erazistrat , osnova~ na {kolata za anatomija vo Aleksandrija, mu ja otkriva bolesta na Antioh,carot na Seleukidskoto carstvo, naslikana 1774 godina od francuzskiot slikar @ak Luj David, slikata se naogja na Fakultetot za likovna umetnost vo Paris. Medicinski tretman na pacient, crvena figura na crna podloga (tehnika za slikawe na vazni vo stara Grcija okolu 500.p.n.e) naslikana od umetnikot na klinikata vo 480-470.p.n.e. Motivot e inspiriran od egipetskata medicina, vo anti~ka Grcija se smetalo deka datira od vremeto na Homer. Se nao|a vo muzejot Luvr vo Paris, vo Francija.

50


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Srednovekovna freska na koja se pretstaveni Hipokrat ( od levo) i Galen, dvete najva`ni medicinski figuri na klasi~nata antika. Ovoj prekrasen fresko`ivopis se nao|a vo kriptata na benediktinskata crkva od dvanaesettiot vek vo gradot Anawi vo Italija, raspolo`en vo regionot Lacio, ju`no od Rim. Ovoj grad e poznat kako grad na papite, so mnogu crkvi i mnogu ubava katedrala so najinteresni ciklusi na italijanskoto slikarstvo od trinaesettiot vek.

Simbolot na Medicinata. Gravura na Tomas Mozer germanski umetnik i profesor na univerzitetot vo Minhen

51


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

“Atinskata {kola “ (simbol na filozofijata) , freska na Rafaelo i edno on najpoznatite negovi dela. Vo sredinata se Platon i Aristotel so Etkata v race. Freskata se nao|a vo Apostolskata palata vo Vatikan (Scuola di Atene, Stanza della Segnatura, 1508-1511)

Medicinska {kola vo Salerno, minijatura vo Avicenoviot Kanon na Medicinata

52


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto “Doktor” naslikana 1891 godina od angliskiot slikar i ilustrator od Liverpul Ljuke Fildes, sega se nao|a vo Nacionalnata galerija na britanskata umetnost

“Doktorska vizita” naslikana 1658-1662 godina od holandskiot slikar od 17 vek, Jan Sten se se nao|a vo Wellington Museum, Apsley House, London

“Doktorot pregleduva bolna devojka” naslikana od holandskiot slikar od 17 vek, Jan Sten se nao|a vo Kralskata galerija na sliki Mauriciusodnosno umetni~ki muzej vo Hag vo Holandija.

53


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Epidemijata od ~uma vo gradot A{dod vo Izrael, naslikana 1630 godina od francuskiot slikar Nikola Pusen, se nao|a vo muzejot Luvr vo Paris

“Doktor “ naslikana 1653 godina od holandskiot slikar Gerard Dou sega se nao|a vo muzejot za istorija na umetnosta vo Viena

54


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Gradot Aleksandrija na ustieto na rekata Nil, osnovan od Aleksandar Makedonski vo 331 godina p.n.e. so pro~uenata medicinska {kola. Slikata e delo na germanskiot lekar Hartman [edel, naslikana 1493 godina. Se nao|a vo negovata Ninberg{ka Hronika

Pregled na urinata na pacientite, ilustracija od knigata na Konstantin Afri~ki Konstantin Afrikanecot monah i lekar od XI vek, koj slu`el vo manastirot Monte Kasino vo Italija

55


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

“Nega na bolen” freska od 1442 godina od italijanskiot umetnik Domeniko di Bartolo, se nao|a vo Siena vo regijata Toskana, vo biv{ata bolnica “Santa Maria della Scala” koja denes slu`i kako kompleks na Sienskiot muzej

Ispit na Medicinskiot fakultet vo Paris, naslikana 1901 godina od poznatiot francuski slikar Anri de Tuluz Lotrek

56


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Higija na slikata “Medicina “ od avstriskiot umetnik Gustav Klimt, 1900 godina uni{tena od strana na SS trupite vo Vtorata svetska vojna, vo maj 1945 godina

Kuzman i Damjan, lekari i bra}a, naslikana 1505 godina od germanskiot slikar Hans fon Kulmbah, sega se nao|a vo Germanskiot Nacionalen Muzej vo Nirnberg

57


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Lekarot mesti skr{enica na rakata , naslikana od nepoznat avtor 1450 godina. Se nao|a vo traktatot za hirurgija so latinski naslov “Hirurgija Magna�, od francuskiot lekar i hirurg Gi de [oliak

^as po anatomija na doktor Nikolas Tulp, naslikana 1632 godina od holandskiot slikar Rembrant, se ~uva vo muzejot Mauricius (kralskata galerija na sliki) vo Hag

58


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Doktor Willem van der Meer predava anatomija na studentite ,od holandskiot slikar Mihil Janson van Mirevelt, naslikana 1617 godina, se naogja vo Stedelijk Museum Het Prinsenhof vo Holandija

Monahiwi zarazeni so ~uma primaat blagoslov od sve{tenikot. Slikata e Ilustracija na bukvata “C� vo angliski rakopis od 13 vek.

59


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Huan Karlos de Mirena naslikal slika so debelo devoj~e

Piter Pol Rubens, kako nikoj dotoga{, ja prika`al ubavinata na debeloto telo

Luj Paster naslikan od holandskiot slikar Albert Edelfelt 1885 g.

60


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Kni`evnosta i medicinata

S

pisanieto “Literature and Medicineâ€? (Kni`evnost i Medicina), vo izdanie na Univerzitetot Kolubija, koe go istra`uva odnosot na literaturata i medicinata, mi dade povod za razmisluvawe od {to podocna proizleze i ovoj tekst, vo koj se dolovuva odgovorot na pra{aweto {to imaat zaedni~ko literaturata i medicinata i kakva e polzata od toa? Od sopstvenata praksa nau~iv deka bolnite lu|e baraat pomo{ i sovet od lekarot zaradi negovoto stru~no prepoznavawe na nivnite te{kotii, zaradi postavuvawe na dijagnoza i odreduvawe na efikasna terapija. Me|utoa, vo posledno vreme, pacientite se po~esto se `alat deka odnosite pome|u lekarot i pacientot bele`at zaladuvawe. Navistina, medicinata denes, za postignuvawe napredok vo dijagnostikata i terapijata, primenuva najsovremeni nau~ni dostignuvawa, se primenuvaat metodi od nau~nite disciplini kako {to se molekularnata biologija, genetikata i bioin`inerstvoto no, od druga strana, vidno zaostanuva humanisti~kata komponenta. Taa podrazbiraÄ?~ove~nost vo doktorskata rabota, {to mnogumina ja nare~uvaat 61


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska “ume{nost vo lekuvaweto“ preku koja se ostvaruva gri`livo sledewe na pacientite vo tekot na nivnata bolest so izrazuvawe na empatija, razbirawe, po~it. Narativnoto znaewe na lekarite im nudi podobro da se zapoznaat i sebe si i svoite pacienti. Im pomaga da po~uvstvuvaat li~no zadovolstvo vo svojata rabota, da gi prepoznavaat sopstvenite ~uvstva,č~itaweto i pi{uvaweto mo`e da gi prenaso~i kon blagorodni celi poradi {to i se odlu~ile za medicinskata profesija. Prepoznavaweto na va`nosta na kni`evnosta za medicinata vnesuva i nov pristap vo eti~kata praksa. Golemite kni`evni dela se nenadminati vo podu~uvawto za `ivotot, bolestite, stradawata i smrtta na lu|eto. Kni`evniot prikaz na medicinata, pru`a i medicinska edukacija: tie prezentiraat bogata i precizna “istorija na bolestite“ primeri od `ivotot na lekarite i taka im ovozmo`uvaat da sogledaat dali pravat s# za {to se povikani. Lekarite-profesionalni pisateli kako Anton ^ehov, William Carlos Williams, Walker Percy, Richard Selzer i Oliver Sacksšpi{uvaat so dlaboko razbirawe na medicinata. Iskusnite lekari, iako ne se profesionalni pisateli, znaat da gi cenat sopstvenite napisi za svojata praksa. Spisanijata kako š{to se “Annals of Internal Medicine”, “Journal of the American Medical Association”, “Journal of General Internal Medicine” i “American Journal of Medicine” i mnogu drugi objavuvaat lekarski razmisluvawa i iskustva od nivnata 62


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto praksa. Na ovoj na~in, tie ovozmo`uvaat prenesuvawe na svoite znaewa i iskustva š{to za drugite nivni kolegi ima klini~ka vrednost vo postapkata so pacientite, koe mo`ebi bez ova soznanie , bi ja izostavile. Na primer, tekstovite od klasi~nite drami na realizmot od 19-ot vek, i sovremeniot kratok raskaz, ovozmo`uvaat prodlabo~eno razotkrivawe na specifi~nostite na moralnite sudiri. Kratkata prikazna na Richard Selzer “Milost“ mo`e da ni poslu`i kako primer. Vo ovoj raskaz, lekarot se gri`i za terminalen pacient so mnogu silni bolki. Pacientot a i negovoto semejstvo, baraat od lekarot da mu se skratat makite i da mu pomogne pobrgu da umre. ^itaweto na ovoj raskaz otvara emotivni i profesionalni razmisluvawa “za i protiv”. No, prilagodenosta so pravoto i dobroto se ostvaruva edinstveno so kreativno razmisluvawe za sebe vo polo`bata na drugite . Vo “Metamorfoza“ na Franc Kafka, Gregor Sans se budi kako insekt, {to e alegorija na mnogute transformacii za pacientite, nivnite semejstva i lekarite. Vo ludiloto, Kralot Lir, pronao|a jasna vizija i vrednosti za koi te`neat mnogu pacienti pred smrtta zaedno so nivnite semejstva. Tillie Olsen vo “Ka`ete mi ja zagatkata“ go prika`uvaž`ivotot i smrtta na Eva - ruska Evrejka emigrant, revolucionerka, majka, baba i pacient, koja boleduva od rak i od koja se krije vistinata. Do pred nekolku desetletija da se boleduva od TBC bilo isto kako da si osuden na smrt - kako {to e deneska sfa}aweto 63


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska vo javnosta, deka rakot e ednakov so smrtta. Toga{ bilo voobi~aeno da se sokriva imeto na bolesta od tuberkuloznite, a po nivnata smrt, i od nivnite deca. Lekarite i semejstvoto ne razgovarale slobodno duri i so pacientite koi znaele odš{to boleduvaat. “Usmeno nemo`eme da doznaeme ni{to konkretno,“ mu napi{al Kafka na svojot prijatel vo april 1924 od sanatoriumot, kade dva meseca podocna po~inal.“ Obi~aite, denes za prikrivawe na rakot, koj ja zameni tuberkulozata, se u{te pote {ki. ^itaweto na “Indijanskiot logor“ od Ernest Hemingvey na mnogu bolni~ki lekari im ovozmo`ilo da go prepoznaat sopstveniot odnos kon pacientite, sfakajki deka i tie se isti kako lekarite od prikaznata. Romanite kako George Eliot “Middlemarch”, Thomas Mann “Vol{ebniot Breg“ i Albert Camus “Kuga“ otvoreno gi prepoznavaat nemidicinskite posledici na lekarskata rabota. Avtobiografskiot roman na {vedskiot lekar Aksel Munte (Axel Martin Fredrik Munthe) “Prikaznata za San Mikele“ mo`e da se nare~e i spomenite na eden lekar, vo koja doznavame za isku{enijata i te`inata na lekarskata profesija vo vreme na epidemijata od ~uma vo maloto mesto San Mikele na ostrovot Kapri vo Italija. Seto ova za nas e dovolna pri~ina da veruvame i da go prifatime tvrdeweto deka Kni`evnosta e bogat izvor na znaewa za medicinskoto iskustvoto.

64


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Sekojdnevniot `ivot i medicinskata praksa

Del od prostorot na PZU “Prim. d-r Samarxiski�

65


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Koga raboti{ razmisluvaj, koga ~ita{ misli

Site cvetovi na idninata se vo domenot na sega{nosta Kineska pogovorka

66


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Qubovta kon profesijata ubovta kon profesijata ne e tuka saQ mo da ne usre}i, no da ne potseti da istraeme vo istata. Qubov e sekoja mo}, sekoja

sposobnost da so~uvstvuvame kako i sila da bideme superiorni i da se preneseme vo stradaweto. Qubov kon samiot sebe i sopstvenata sudbina na toa {to nepoznatiot saka da ni go napravi i toga{ koga sme vo sostojba da go vidime i da go razbereme toa treba da bide na{a cel. Toa be{e vo po~etnite godini koga volontirav kako mlad doktor. Postarite koi obi~no pove}e pametat podamne{ni nastani, }e se setat deka be{e godina na sozdavawe na nov zdravstven sistem na privatizacija koga mladite doktori bea prepu{teni sami na sebe. Potrebna be{e hrabrost da se po~ne sam so sopstveni sredstva i sopstvena kariera da se postigne se ona {to sega go poseduvam. Mnogu doktori ovde }e se prepoznaat. No, toa bea vremiwa na nedoverba od ostanatite kolegi koi bea vo dr`avno zdravstvo i koi smetaa deka interesot na site nas ostanati be{e finansiskiot benefit. Od druga strana ne sakav da me stavat vo toj ko{ kade navistina pripa|aa i takvi iako onie koi ja sfatija na vreme sostojbata vo zdravstvoto i uspeaja. Neznaev kolku e ubava mojata mladost i pokraj toa {to u`ivav 67


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska vo nea i ja ~uvstvuvav, no go ~uvstvuvav i tovarot na odgovornosta {to sama morav da go podnesam, od edna strana kon sebe i svoite pacienti. Bev ispolneta od doverbata koi mi ja dadoa {to se opredelija za mene, iako mlad no po`rtvuvan lekar {to so gordost mo`am da go ka`am toa, no sfativ deka borbata {totuku po~nuva{e. Toa bea vremiwa na tranzicija koi seu{te traat, konkurencija so pogolemite, posilnite, odgovornite nad tebe so koi be{e potrebno da se sorabotuva i timski raboti. Ete zo{to toa ni dava sila da istraeme i da transirame pat na onie {to idat po nas. Se se}avam na denot koga prv pat sama sedev vo ordinacijata i re{iv da ja posetam kole{kata koja ima{e vizija deka }e uspeam i veruva{e vo mene i so koja seu{te naiduvame na zaedni~ki interesi i prijatelstvo. Se u{te odime na zaedni~ki sostanoci, ja kreirame politikata na me|u~ove~ki odnosi, razmisluvame za idninata, za ona {to gi o~ekuva na{ite deca. Postojano se so nas i na{ite pacienti. Ova be{e moment koga treba da razmisluvam za svojot `ivot. Ne sum vo sostojba da otkrijam ni{to novo. Edinstveno ne{to {to mo`ev da sogledam be{e o~igledno osiroma{uvawe, koe mi se zakanuva{e od site strani. Moeto zanimawe koe go rabotev ne mi pru`a{e mo`nost da odam vo kafuliwa. Znaev deka tie ne{ta se sporedni i ne go pretstavuaat toa {to treba da zna~i smisla na `ivotot.

68


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Lekarot ne smee da zaboravi deka pred nego stoi ~ovek

V

o rabotata so pacientite ne e dozvolena improvizacija, povr{nost, nevnimatelnost, nere{itelnost. Lekarot ne smee da zaboravi deka pred nego stoi ^ovek ~ie zdravje zavisi isklu~ivo od negovata, posvetenost kon profesijata {to ja odbral, anga`iranosta, stru~nosta, serioznosta, sposobnosta, etikata, i posvetenosta kon profesijata koja ja odbral. So svojata prakti~nost knigata se nadevam ke go najde patot do onie na koi e nameneta, a ke gi spoi onie koi so svojata praksa pridonesuvaat za dobroto na site. Ke se potsetime za dijalogot kako terapiska metoda, zborot kako lek, zo{to e va`na lekarskata anamneza, kako da se gri`ime za zdravjeto na pacientite, a da go so~uvame sopstvenoto, etikata, humanosta i mnogu drugi interesni temi, doktrini na odnesuvawe. Ubavite, korisnite soveti se u~at, primenuvaat. Ne veruvajte na onie koi {to ke re~at deka zaradi ubavi maniri tvoeto odnesuvawe deluva ve{ta~ko. Sre}ata e harmonija na teloto, du{ata, umot. Nitu bogatstvo, nitu mo}ta i slavata, ne mo`e da go razubavi srceto ako go nema zdravjeto. Nedavaweto vo vistinski moment e podobro od davawe vo pogre{en. 69


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska Doktorite znaeme {to e potrebno da ja prekineme bezpotrebnata emocionalna i naru{ena zdravstvena sostojba niz koja lu|eto pomunuvaat. Sekoj e podgotven da odvoi vreme i rabota za sebe za da stane impresivna li~nost i postigne samopo~i- tuvawe. Prikaznite koi sekojdnevno gi raska`uva mora po nekolkupati da se po~uvstvuvaat so du{a i srce.Ne postoi vistinska, no sopstvena sudbina. Ovie ispovedi i soznanija od pacientite izvorno inspirirani, neka ve inspiriraat i motiviraat. Sekoj razgovor so pacientite go po~nuvame so istovremena poraka do niv kako da se odnesuaat,{to ke isleduvame, lekuvame. Ne postoi univerzalna re-akcija, nekoi go prifa}aat kako ta`na ili vesela prikazna, no postoi samo sopstvena reakcija na okolnostite. Postoi potreba, no na~inot na nejzinoto zadovoluvawe se razlikuva od razli~ni kulturni, verski i vozrasni grupi. Tuka se vi e na dlanka, dokolku vie nema {to da dodadete. Smetajte deka na{eto odnesuvane e naso~eno na potrebite, a so osoznavawe za sopstvenite potrebi raste i `elbata ne{to da storime za sebe. Koga nekoj e bolen, a ve ma~at dilemi barame na~in kako da pomogneme, pa vo konsultacija so va{iot lekar nema da pogre{ite da primenite od prirodnite na~ini na lekuvawe, alternativni kako aromaterapijata,fitoterapija, akopresura, bilkarstvo, joga i meditacija, homeopatija kako i novi istra`uvawa so astromedicina, imunoterapija, laseroterapija i lekuvawe so mati~ni kletki,genetski in`inering. Knigata ke vi pomogne tokmu vo site tie dilemi 70


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto i odlukata za {to da se opredelime, dade ideja za osoznavawe na sopstvenoto zdravje i na najbliskite steknuvaj}i gi pravilata na odnesuvawe i za{tita od bolestite, naviki za pravilna ishrana, sport i rekreacija. Dobro informiraniot ~ovek e izvor na pozitivna energija koja ja prenesuva vrz okolinata. Svetot na medicinata mo`e da ni izgleda zbunuva~ki so golem broj dijagnozi, no vo osnova na site le`i soznanieto za samiot sebe. Biomedicinata go do`iuva zdravjeto kako otsustvo na bolest. Alternativnata medicina kako ramnote`a na telesnoto, duhovnoto i mentalnoto. Zdravjeto e sostojba na sevkupna ramnote`a holizam. Nea ke ja vospostavime zaedno lekarit pacientite. kolegiteprijatelite, zdravite i bolnite, nau~ni- cite i prakti~arite. Zatoa potreben ni e vodi~ niz zdravjeto. Obidete se da go pronajdete vie samite niz ovie strani.

71


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Pridonesot na medicinskata edukacija za obi~niot ~ovek olgi godini, ne taka glasno, suptilno no D uporno barav da mi raska`uvaat ne{to za svote `ivotni problemi. Sozdavav sli-

ka za sredinata vo koja rastele i `iveele. Taka ~uvstvuvav deka polesno ke mo`am da ja prezemam odgovornosta za nivnoto lekuvawe. Po~nav da gi posetuvam stranicite na internet, prodavnicite za zdrava hrana, bibliotekite i se ona {to e va`no za lekuvawe na odredena bolest. Moja `elba e da go slu{nat i primenat seto ona {to e va`no za niv i nivnite bliski. Site karakteristiki koi ~itatelot ke gi zabele`i vo tek na ~itaweto se objasneti so okolnostite na sozdavawe. Ova delo nema namera da se natprevaruva so drugi sli~ni i ve}e postoe~ki. Onoj na kogo mu e bliska literaturata, }e naide na nelogi~nosti, no istoto e zbir na poveke nastani. Toa e zbir na slu~uvawa vo izminatite godini praksa na poveke doktori, sekoja so svoj po~etok i kraj. Na eden ednostaven na~in preneseni se na stranicite na eden dnevnik, najrazli~ni sceni od semejni vrski, gor~livi nastani, dolgo oplakuvani zagubi i radosti. Eden od najmo}nite motivatori za sozdavawe na edno delo e vistinskiot nastan. Ona {to vsu{nost mi ja dade idejata za da sobiram antologija na doktorski pri72


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto kazni e qubovta kon profesijata. Najva`no e da se saka da se uspee, iako se po~esto se slu{aat problemi nemam pari, nemam vreme za sebe, ni{to ne mi odi od raka i ~esto neverbalnite nivni dvi`ewa me upatuvaat deka mo`ebi nivnite zborovi ne se sekoga{ realni. Bez razlika kakov problem gi ma~i, potrebno e da po~nam od po~etok, da se sakaat samite sebesi, da veruvaat vo sebe i vo svoite sposobnosti. Sfativ deka qubovta e ~udesen lek Razgovorot za zdravjeto i kako teorija i kako praksa vo razli~ni vremiwe e razli~en. Medicinata kako zanaet, raspolaga so aparatura, no pred s# raboti so lu|e. Pridonesot vo medicinskata edukacija na obi~niot ~ovek no i na site medicinski lica koi se veli deka se najnedisciplinirani pacienti,e so cel podobruvawe na kvalitetot na `ivotot. Medicinata ne e ideologija, no e svedok na zadovolstva so mnogu ~esto i na nezadovolstva. Se pra{uvav koga ja kreirav idejata za sorabotka so klientite i prijatelite za vakov na~in na komunikacija, dali gre{am? Smetam deka glasnogovornicite imaat primat vo seto opkru`uvawe, no ne spa|aat tuka samo onie koi imaat glas. Samodoverbata, trudot, rabotata se ~udotvorni, megutoa, toa ne se gradi bez osnova. Temelot e tradicijata na semejstvoto i uka`anoto vnimanie na humanosta na onie okolu vas. Lekuvaweto bara mnogu vreme, trpenie, obostrana doverba. Toa va`i i za me|u~ove~kite odnosi. Mo`ebi ne izgleda taka, no seriozen pristap kon se vo `ivotot e praviot pat na uspehot. Sakame ednostavni ne{ta, lesna i topla prikazna. S# e mo`no da se postigne. Mudrosta da se promeni ne{to e ednostavna dokolku se pro~ita i osoznae realnosta. 73


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska So objavuvawe na ovaa kniga nameneta za Vas, zadovolna sum {to edna iskrena i dolgogodi{na `elba mi e ispolneta. Vie vo nea }e najdete odgovor na mnogu pra{awa, {to se odnesuvaat na dol`nosta da go za~uvate va{iot `ivot vo blagosostojba na celosen psihofizi~ki i telesen mir. So toa }e go doka`ete va{eto visoko ~uvstvo na odgovornost, urednost, sovesnost, objektivnost kon sopstvenoto zdravje, kako i va{ata humanost, solidarnost, tolerantnost i komunikativnost. Zabele`anite slu~ki od sekojdnevniot `ivot i praksa so pacientite }e ostanat zabele`ani kako trajno svedo{tvo za edno izminato vreme na generacijata na koja i pripagate. Celta e pove}ezna~na da ne potseti na na{eto zdravje, na pravata i obvrskite, kako i da ne oslobodi od istoto da go pametime. Da ti dade potrebni informacii kako da se odnesuva{ vo odredeni sostojbi na bolest, nemilost i da te potseti deka zdravjeto e najgolemoto bogatstvo {to go poseduvame. Da go zapametime se ona {to e va`no, korisno i interesno i da go primenime vo odredeni momenti na sopstvena ili tu|a nevolja i da staneme i ostaneme humani posle pro~itanite misli za~uvani od zaborav. Sekoja edinka ne e svesna deka mo`e da ja podigne zdravstvenata kultura na povisoko nivo i da ja za{titi neposrednata okolina vo koja `ivee. Zapametete, razmislete deka sekoj mo`e da se osposobi za uka`uvawe na samopomo{, prva pomo{ na povreden, unesre}en, bolen. Ovde ke naidete na najhumana li~nost, najta`na prikazna, najsme{na, najvesela, najvqubena `ena, najneobi~en raskaz, vistinska slu~ka ili izmislen nastan. Razmislete za se ona {to e pred vas, potsetete se za pravata na decata, 74


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto od agol na vozrasnite i ona {to samite ka`uvaat za toa. Obidete se da ja prifatite poezijata na pate{estvieto - odiseja, da ja po~uvstvuvate muzikata, da go po~ustvuvate mirisot i da ja razberete prirodata. Za po~etok, site se ra|ame, rasteme, se razvivame i `iveeme. Za decata pravata treba da bidat za{titeni od site oblici na diskriminacija, sloboda na mislewe i izrazuvawe, da znaat koi im se roditeli, pravo na obrazovanie, za{tita od zloupotreba i za{tita od dr`avata. Istite prava gi imaat i hendikepiranite lica, du{evno ili fizi~ki bolni. Postoi edno dete, be{e edna{ dete i vele{e: moite prava se da imam roditel, da se gri`at za mene, da gi sakam mama i tato, da me sakaat tie mene, da imam sre}no detstvo, da odam na u~ili{te, da se dru`am so kogo sakam, da `iveam vo ~ista i zdrava sredina i da imam sloboden pat vo `ivotot. Postoi ne{to koe nema da go pro~itate, no borbata protiv nikotinizam, alkohol, droga i bolesti na zavisnost po~nuvaat od mali noze. Posetuvajte gi internet stranite, formirajte klubovi, otvoreno, glasno zboruvajte za problemite, obratete se kon prijatelot i sovetuvajte go lekarot. Postoele pravila koi tradicionalno se prenesuvale od generacija na generacija za ubavo odnesuvawe. Potrebno e samo da se potsetime za semejstvoto, za prijatelskite sredbi, kako pravila pri jadewe, vozewe, oblekuvawe, higiena, odnesuvawe kon postari, vrsnici i roditeli, sosedi i bolni, pretpostaveni i klienti. Najdete sekoga{ vreme za zabava, razgovor, rabota i qubov. Raduvajte se na sekoj mig, den, mesec i godina.

75


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Od mojot nenapi{an dnevnik

G

ledav kako vo `ivotite na lu|eto se slu~uvaat mnogu ~uda. Site go `iveeme `ivotot spored isti zakoni. Tajnata e vo verbata ne{to da ostvarime. Mo}ta da imame se {to }e posakame, nezavisno kolku toa e golemo. Najprvo e va`na dobienata ideja, a pokasno kako toa ke go realizirame. Nie postojano razmisluvame, koga sme svesni ili spieme i duri toga{ koga sonuvame. Sekoja sostojba mo`eme da ja prilagodime kon svoite potrebi. Zna~i siot `ivot e vo na{i race. Nau~nicite velat deka vo tekot na denot ima okolu 60 000 misli, ne e mo`no da ja sledime sekoja. Tuka se na{ite ~uvstva da gi naso~ime samo kon pozitivnite misli. Toa }e go postignete so prekrasni spomeni, idni planovi, posakuvana muzika. Tajnata e vo trudot da se promenime i nie i lu|eto okolu nas. Golemite lu|e ne ~ekaat golema prilika, tie sami ja sozdavaat. Prepreki pri lekuvaweto na odredeni bolni doa|aat koga doktorot se povle~e od borbata koga bolniot ja prepu{ta na drug kolega. Pacienti ne bi trebalo da go svrtete pogledot od svojata cel, imajte verba vo `elbata na doktorot i najnestru~niot 76


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto no dobar lekar e podobar od ne~uvstvitelniot. Ne pla{ete se od neuspeh, pove}e pati ne ste uspeale a za toa da ne ste bile ni svesni i duri i ne se se}avate na toa. Kolku li no}i budni ste pominale na de`urstvo, a sepak utroto ste se zapra{ale dali sme ispravno postapile iako skoro sme sigurni deka pacientot odi na drugiot svet, iako toa e fraza pove}e pati povtorena vo obi~no dru`ewe, a vo tie momenti na rabotno mesto mora da znaete kako da ja iska`ete na lu|eto okolu vas, personalot, bolni~arot ili ~uvarot na priemno odelenie. Potrebeno e da se analiziraat site u~esnici. I sega e pred mene likot na ~ovekot koj se odnesuva{e kako univerzalna li~nost. Vo alegorija s# u{te ne znam kako da go ka`am, no nikoga{ ne zameriv na negovata reakcija iako smetaa deka ja srami na{ata profesija. Toj ne mora{e, a sepak se prestavi kako bolni~ar koga pristiga{e edna li~nost koja do`ivuva{e srcev udar. Ne stanuva zbor za humanosta i podgotvenosta da go prifati pacientot, no negoviot nedorasnat karakter, a sepak arogantna li~nost vo o~ite na ostanatite kolegi. Za negova sre}a be{e dobar stru~wak i vo svoite najdobri godini stekna praksa. Pokraj negoviot neureden izgled i netakti~nost go prifati pacientot i go odnese vo sala. Se nafati da ja istera rabotata do kraj. So golem elan i na nespremna ekipiranost od sestri sam go prifati i nivniot del vo rabotata za da fini{ot uspe{no sproveden ne be{e problem za ~ovek koj ima{e samodoverba vo sebe.

77


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska ***** Otidov kaj mojot psihijatar da pobaram pomo{. Megu drugoto mi re~e: Gordejte se so svojot uspeh, pa makar i vo momenti na najgolem neuspeh. Pri toa trenirajte da go pravite toa i bidete samodisciplinirani.Solidarizirajte se so ostanatite. Se obidov da vlezam vo samata sebe. Qubovta doa|a koga najmalku ja o~ekuvame. Lovewe na istata ne e potrebna, nea ja imame vo nas. Potrebno e da imame `elba da ja prifatime, odr`ime, neguvame, osoznaeme. Samo taka }e stigneme do na{ata cel i postigneme vnatre{en mir i spokojstvo. Od site iskustva izvlekuvam pouki.Go do`ivuvam sekoj moment i sega koga go pi{uvam ova. Site nie vo tekot na svojot `ivot sme vovle~eni vo opasna borba. So sekoj nov poteg gi doveduvame vo opasnost svoite najbliski, privlekuvame vnimanie. Pri toa mnogu dobro znaeme deka mo`e da bideme `rtva, no dokolku sudbinata e takva, podgotveni sme da se `rtvuvame. No sekoga{ postoi nekoj koj na rabot na nepoznatoto go otkriva na{eto sopstveno lice iako i samiot e vovle~en vo taa igra. So jasna cel pred sebe, budno ~uvaj}i si go grbot, ne e svesen za opasnosta. Sepak, lojalnosta si ima svoja cena. So cel da izrasne vo vistinski ~ovek, i da gi po~ituva pravilata na igra so koj se `ivee pozdravo gi u~e{e prikaznite za golemite i mali lu|e. Najverojatno nema da se soglasat pove}emina od doktorite no poddr{kata na pacientkata so seriozno zaboluvawe, ilustrirana so `elbata da se izlekuva so verba i psihoterapija e isto tolku va`na kako i ostanatata terapija. 78


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto Faktot deka sekoja 10 `ena vo tek na svojot `ivot }e se razboli porano ili pokasno od benigen ili maligen tumor na dojka, vredno e da se spomne i prosledi od site ~itateli i bide poraka da se prevenira bolesta, sekako i pravilno naso~i da se lekuva. Svesna za svojata bolest, a ne znaej}i {to ja o~ekuva vo tek na site naredni ispituvawa, opravdana e idejata da ja prifati alternativata se do momentot koga sama ke razbere koj e praviot pat na lekuvawe. Stresot e navistina eden od najlo{ite raboti koi te sledat na toj pat. Zra~eweto i hemoterapijata individualno nerazbrani pravilno, i ne se taka stresogen faktor za nea, kako {to e prifa}aweto na li~nosta kako objekt na posmatrawe. Nezavisno dali e operirana ili ne, so perika ili ne, vo sekoj slu~aj so ispa|ana kosa i izvadena dojka koja ~eka za proteza - silikonska ili pamu~na. Tokmu toga{ e potrebno da se neguvaat pozitivnite misli, bidej}i ubeduvaweto za bolesta e prisutno isklu~ivo vo va{ite misli. Zatoa obidete se da napravite sovr{en duh i telo blagodarenie na va{iot um. Vo tekot na sekojdnevniot `ivot, nadvor od medicinskite ustanovi, mnogu lu|e zboruvaat samo za bolesti.Toa go pravat bidejki postojano mislat na niv, pa svoite misli gi naso~uvaat i si pravat poseriozni problemi. Za da se oslobodite od bolestite, mora da se borite so niv. Nema neizle~iva bolest. Vistinskata tajna na izlekuvaweto e vo toa da se sakate samite sebe i da preneseta pogolema koli~ina na qubov. Vnatre{nata sila e dvi`e~ka sila na uspehot. 79


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska Po svojata moralna filozofija uspe{niot doktor mora da bide istovremeno i pacient, ako saka da ja za~uva svojata privle~nost. No ovaa dvojna uloga go stava doktorot na isku{enie da svojata gordost i strav da ja o~uva svojata vnatre{na harmonija. Principot na tolerancija e trening za odr`uvawe na sopstvenata li~nost. Najgolem del od svojot `ivot lekarite go pominuvaat so knigata zapoznavaj}i gi istovremeno od svoite pacienti nivnite naviki - religijata, sportot, detskite igri, smrtta, maj~inskata qubov. Najva`no od site ve{tini koi morame da gi sovladame vo odnosot e da prifatime privremeni neuspesi i na toj na~in da se osoznaeme da imame trpenie. Ne treba da o~ekuvame mnogu, toga{ nema {to i da izgubime. Me|u~ove~kite odnosi se najbitnata alka na uspehot. Obostranata qubov, doverba i poddr{ka e idealen soodnos za vospostavuvawe na direktna ramnote`a megu lekar-pacient. Iako s# u{te e tabu tema, cel na nas doktorite e da gi informirame na{ite pacienti za realnosta, bidejki sekoj vo sebe nosi edno sopstveno soznanie za sekojdnevnite problemi, a mo`ebi re{enieto e mnogu blisku do nas, vo nas no nekoj e potrebno da ni go ka`e. ***** Si spomenuvam edna godina po moeto zaminuvawe od bolnicata napi{av deka nema nikakva nade` da najdam takva rabota kako tamu. Mi ka`a da ne se rasta`uvam i deka toa e samo po~etok na edna moja uspe{na kariera. Bukvalno me frli da istraam 80


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto vo eden nov predizvik za koj nemav hrabrost da se odlu~am. Be{e nevozmozno da se povle~am. @ivotot e tolku neverojaten. Dali slu~ajno ili ne, se rabote{e za nekoja sudbinska ramnote`a {tom iz~ezna mojata qubovna sre}a, parite i mo}ta dojdoa kako nekoja magija. Samo {to za mene ne zna~ea duhovna sre}a. Ne sakav da razmisluvam za toa. Toj {to mo`e da gi `rtvuva emociite za da uspee da doprinesuva za sre} ata na edna zaednica, moralna obvrska vo zrelosta toa e normalna rabota i taka i postapiv.

81


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Kako se gri`ime za zdravjeto

Z

o{to e va`na lekarskata anamneza? Za dijalogot kako terapiska metoda Za etikata i humanosta na medicinskite rabotnici Motivator na onie koi pravat ne{to za sopstvenoto zdravje, a ne znaat kako. Na{eto odnesuvawe e naso~eno na na{ite potrebi. Ne mo`e nekoj da se odnesuva spored pravilata na uspe{en `ivoten stil, dokolku ne osoznae za bolesta. Toa e glavna motivira~ka sila za za~uvuvawe na sopstvenoto zdravje. Sakav da go spojam ubavoto, korisnoto i svoeto hobi, pi{uvaweto na identi~ni nastani go pretvoram vo profesionalno i pridonesam kon kreirane na pravilen na~in na odnesuvawe kon zdravjeto. Ne e problem da imate problem, tuku da ne go re{avate. Nezavr{enite ne{ta od detstvoto povtorno se javuvaat vo tekot na `ivotot s# dodeka ne se re{at. Obiduvaj}i se da se setite na detali, sfa}ate deka problemot trae ili tokmu sega stanuvate svesni za toa. Nepostaveni pra{awa, nedoiska`ani emocii sekoga{ te`neat da izlezat bilo koga na povr{inata i pritiskaat i ne potse82


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto tuvaat na razli~ni na~ini da se realizirat. Ne{tata koi visat vo vozduh isto taka ni go odzemaat prostorot za sve` vozduh i ja cicaat na{ata energija. Zna~i problemite se odli~na mo`nost za rabota, za unapreduvawe na odnosite so bliskite i stavot kon sebe. Da se fatime vo kostec so niv bez odbegnuvawe. Najte{kiot problem e pojava na bolest, no nedozvoluvate taa da ve izdvoi od `ivotot. Pomnognete si da ja vospostavite ramnote`ata i zdravjeto da ne vi pretstavuva cel, tuku sostojba na optimalen psihofizi~ki mir i blagosostojba. Ima mnogu sostojbi vo koi se nao|ame i istite gi prepi{uvame na na{a sre}a ili nesre}a. Fakt e deka nie samite vlijaeme {to }e ni se slu~uva. Pozitivno razmisluvawe za sre}ata. Nezdravo e da se opteretuvate so vizijata za sovr{en `ivot, bidej}i toa mo`e da bide i mnogu frustrira~ki. No nema ni{to lo{o da razmisluvame za raboti koi ve o~ekuvaat vo va{iot iden `ivot, iako nikoga{ nema da se ostvarat. Namesto da se fokusirate na va{iot li~en status, probajte da vizualizirate patuvawa, profesionalno napreduvawe, na va{ata mentalna slika }e i dadete nova energija i `elba za brzo zavr{uvawe na rabotite. ^ekor poblisku ste do sre}ata ako gi smenite lo{ite naviki. Ako mislite deka taa sama }e vi tropne na vrata se la`ete Ako dozvolite ramnodu{nosta i depresijata da zavladee vo va{iot `ivot gi namaluvate va{ite {ansi za novi iskustva i sre}a. Rutinata koja ja pravite postojano, piete kafe vo ist filxan, vo isto vreme, spiete na ist krevet 83


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska i postelina, a sepak razmisluvajte pozitivno. Po~nete go denot so nasmevka.razmisluvajte pozitivno. Sre}nite lu|e znaat opu{teno da u`ivaat vo momenti. No zdraviot ~ovek ima sto `elbi, bolniot edna, pobrzo da ozdravi. Psihosomatskata patologija zavzema epidemiski razmeri. Potrudete se da gi razotkrieme istite i da gi vratime na vistinskiot pat. Dobivaj}i ja ovaa profesija, ne ja postigame samo celta da pomogneme na pacientite, no i da si pomogneme na samite sebe, bidejki tie ne sledat vo tek na celiot na{ `ivot i zaedno gi spodeluvame na{ite eti~ki, ubavi ili tragi~ni, kolegijalni i sl. slu~uvawa. Ni{to poubavo ne ve pravi od toa da go pravite humano.

84


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Vzaemni odnosi pacient/doktor e|u~ove~kite odnosi se bitna alka vo M prevencijata na bolestite, a u{te pove}e vo izlekuvawe na istite. Nie, leka-

rite sekojdnevno sme vovle~eni vo na{ite ordinacii vo kontakti so mnogu lu|e. Nekoi od ovie odnosi se strogo privatni, javni, voobi~aeni ili specifi~ni. Nekoi se postojani i redovni, drugi iznenadni i incidetni. Za da se odr`at i napreduvaat tie potrebno e i dvete vklu~eni li~nosti da imaa obostran pridones. Ne smee da ima ednonaso~en odnos, tuku dvete li~nosti e potrebno da u~estvuvaat. Nivnata sorabotka ne mora da bide ista po vid i intenzitet. Lekarot mora da go vlo`i svoeto vreme, ve{tina, trud, isto tolku kako i svoeto znaewe, stru~nost i doktrina. Ako e istovremeno i rabotodavec, vlo`uva pari i e sopstvenik na firma, toa e dodaten napor za nego. Ako me|usebniot odnos se gradi i napreduva, toga{ odgovornosta i uspe{nosta imaat i dve strain. Ednonaso~niot odnos nikoga{ ne opstanuva. Postojat lu|e koi se vrzuvaat bolno za svojot lekar, go idealiziraat, stanuvaat po~uvstvitelni, nesposobni da podnesat najmala navreda od okolinata. Seto toa ra|a nepodnoslivost kako do85


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska minantna osobina {to doveduva do vnatre{na agresija i bolest. Drugata grupa se lu|e koi se svrteni kon sebe, kon svoeto li~no i intelektualno usovr{uvawe, koi se stremat kon mo}, postigawe na sovr{enstvo, intelektualno usovr{uvawe na svoite individualni sposobnosti da go kontroliraat sopstvenoto zdravje. Za takov ~ovek karierata, li~niot status, rabotata se povrzani i kolku pove}e navleguva vo toa, toj e porazdrazliv i se pomalku e vo sostojba da podnese neuspeh i samoponi`uvawe. Toa ra|a gordost, no i grev na du{ata {to vodi do bolest. Pacientite koi se zavisni od svoite poroci, stradaat. Se smeta deka bolestite se javuvaat kako taga, deprimiranost, obeshrabrenost, `al za minatoto i nemo`at da ja prifatat sega{nosta kako nesovr{enost kon nadvore{niot svet. Terapiski efikasen i prakti~en metod na lekuvawe od bolestite e preispituvane na `ivotnite situacii, koga sme ispolneti so vnatre{na agresija, stres, konflikti so sebe i okolinata. Uslovite pod koi se pi{uvani ovie soznanija se pod golema optovarenost so pacienti, osobeno svesna sum za faktot deka vistinata i opi{anoto vo knigata, vlijae vrz kni`evnata vrednost. No `elbata identi~no da se prenesat nastanite e eden od preduslovite da se vlee vo psihologijata na site koi se ili }e stanat pacienti. Iako i narednite iskazi potsetuvaat na iskaz i vredno iskustvo za koe sum svesna, istite dela nemaat samo terapiska tuku i preventivna vrednost. Porano roditelite mislele deka vo maksimalno udobnite `ivotni uslovi i neprekinati moralni soveti. Takvoto dete nikoga{ ne gi prifatilo 86


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto tie pravila na odnesuvawe na negovite roditeli. Najva`noto e da go naso~uva i vospituva da vnatre{nata duhovna sostojba se temeli na qubovta {to mu ja dava kako i izleguvawe kako pobednik od so koi se soo~uvaat vo `ivotot. Ako roditelot mu ja dade celata svoja lubov, toa e mnogu podobro od odbivaweto da mu nanese bilo kakva fizi~ka bolka. Dobrinata bez disciplina e isto opasna kako grubosta i nasilstvoto. Da se vratime na me|u~ove~kite odnosi i motivacijata za bliskosta so svojot pacient e `elbata da so~uvstvuva{ so drugata li~nost no pri toa da go so~uva{ svojot identitet. Za uspeh na istoto e potrebna `elba i posvetenost. Me|utoa potrebite i `elbite vo realnosta e mnogu te{ko da se izbalansiraat. Nedostigot na vreme nalo`uva prioritet na rabotite. Vzaemno razbirawe mora da postoi, no samo po sebe toa ne e dovolno. Glavni faktori seto toa da se postigne e doverbata, po~ituvaweto, razbiraweto. Jas sum sre}na ako onie koi pobarale pomo{, sugestii okolu nivniot problem, bez da bidat pregledani, no moram da im uka`am na faktot deka bez da bidat pregledani i bez potrebni rezultati od ostanati isleduvawa, nivniot problem ne e re{en. U{te pomalku lekuvaweto e dolgotraen proces. Vo vakov slu~aj stanuva zbor za vzaemno po~ituvawe i e bitna alka vo lekuvawe. Me|utoa delovnata sorabotka i op{testvenoto bitisuvawe e bez jasni granici vo dene{ninata. Ako otvoreno i jasno se definiraat bi se izbegnale mnogu nepotrebni problemi. [to se odnesuva vo odnosot so pacientite postojano naiduvame na odredeni problemi za koi 87


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska i samite tie ne se svesni. Razli~ni sva}awa i o~ekuvawa za sozdadenata intimnost, bliskost, mo`at da bidat neprijatni, kako i sekoj drug odnos. Ako sprotivnata strana mojata bliskost ne ja o~ekuva, posakuva, ne ja dozvoluva }e ispadnam nametliva. Od druga strana ako ne vozvratam }e bidam rezervirana, povr{na, nedru`equbiva. Qubovta e najsilno i najubavo ~uvstvo. Taa sekomu mu dava smisla za `iveewe, pottik za planirawe, `elba za anga`irawe i sila za dejstvuvawe. Strasta da se uspee vo toa ne e minliva rabota i zanes dokolku se po~ituvaat zakonitostite na etikata. Osobeno vo qubovta kon ne{tata e da se napravi dobar izbor, da se bide vnimatelen i razumen. @ivotot go so~inuvaat pove}e vrednosti od trudoqubivost, produktivnost, lojalnost, ~esnost so cel u`ivawe po sopstvena `elba. Se {to se slu~uva bilo dobro, bilo lo{o potrebna e ramnodu{nost {to ne e taka lesno. Nekoi posakuvaat materjalno poseduvawe, nekoi duhovno, drugi ja sakaat umetnosta, treti naukata. Moderniot ~ovek vo sovremenoto op{testvo se pomalku sudbinski e odreden za pasivno odnesuvawe, a se pove} e aktivno u~estvuva vo organizirawe na sopstveniot `divot. Ostanuva sepak eden dlaboko potisnat del, intimnost. Intelektulnoto i avtoritativnoto nivo na edna li~nost ne e sekoga{ proporcionalna so izrazuvawe na ~uvstvata. Sposobnosta da se uspee vo toa ne e podednakva kaj sekoj, no taa se formira, vospituva i neguva. Sposobnosta da ima mnogu prijateli no iskreni go pravi ~ovekot ~ovek.

88


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Va{iot `ivot po soznanie za bolesta

^

esto e pra{aweto: Treba li da ka`am na ostanatite? Mo`ebi ne! ^lenovite na familijata mo`at da bidat premnogu stari ili mladi, mo`ebi emocionalno emotivni i nespremni da ja prifatat dijagnozata. Sepak, lu|eto se neverojatno elasti~ni. Pogolemiot del pronao|aat pat do soo~uvawe so vistinata, realnosta i sobiraat sila da gi sovladaat pote{kotiite koi prethodno im se ~inele nenadmarlivi. I pokraj toa lu|eto razli~no i brzo gi prifakaat i nadminuvaat lo{ite vesti. Kaj nekoi predizvikuva {ok, ~ustvo na strav, neprifa}awe na vistinata i razli~no vreme na adaptirawe sprema svojot emocionalen status. Potrebno e da se ka`e na najbliskite, no pritoa da se najde najsoodveten zbor i prilika za toa. Se poka`alo deka na toj na~in bolesta stanuva popodnosliva. Skrivaj}i ja dijagnozata ja uskratuva mo`nosta da go podeli stravot i se {to sam pre`ivuva, pri toa zagri`enosta frustriraj}i se sebesi. Prakti~no ne e lesno da se prikrivaat soznanijata za sopstvenata sostojba. Oscilaciite na raspolo`enija }e ja razbudat qubopitnosta na najbliskite i }e im ja skrati mo`nosta da mu pomognat i so~uvstvuvaat. 89


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska Do kolku e obratno, familijata e potrebna da ja soop{ti dijagnozata. Bolniot sekoga{ saka da ja slu{ne vistinata. Duri decata ja pret~ustvuvaat vistinata. Mora sekoga{ da im se predo~i vistinata kako i da ja prifatat. Osnovnata pri~ina da se ka`e vistinata e poradi toa {to bolniot se ose}a premnogu osamen i napu{ten. Zaedni~kata gri`a i dru`ewe ja namaluvaat bolkata i tagata za sopstvenata maka. Ponekoga{ za dijagnozata se somnevame pred odeweto na lekar, nekoga{ doznaeme no ne ja prifakame mislej}i deka nikoga{ ne mo`e da ni se slu~i. ^ovekovata svest ima inzvonredna sposobnost da ja prifati informacijata toga{ koga za toa e spremna. Nekoi ~lenovi na familijata se sposobni pobrzo da pristapat vo podr{kata. Pri toa ne zna~i deka so empatijata i zborovite se ke bide vo red. Zatoa e potrebno preispituvawe na sopstvenite misli i pred da se pomogne. Prkosot e pozitivna osobina, potrebna e pomo{ta od nadvore{ni ~lenovi i lekar osposoben za toa. Obi~no bolniot sam odlu~uva koga }e go otpo~ne razgovorot, a okolinata treba da go podr`i vo toa, iako e proprateno so strav i is~ekuvawe. Dobriot odgovor na terapijata e pogoden moment za toa, a najsoodveten zbor za toa e - jas sum ovde so tebe. Duri i koga nema nade` neprekinatata qubov i razbirawe, najjakata podr{ka e da bide{ priroden i svoj i istraen vo celokupnata ideja da pomogne{. Toa e te{ka ‘uloga� no mnogu se isplati. Nekoi doktori nikoga{ ne razgovaraat opu{teno ili nivnite familii gi smetaat za nesovesni.

90


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto Dijagnozata rak vo pogolem del od lu|eto predizvikuva ~uvstvo na strav. Sekoja li~nost razli~no reagira, no potrebno e da se ima na pamet da samo toj znae za svojot emocionalen status i vreme na prilagoduvawe. Vo sekoj slu~aj porano ili pokasno }e se doznae vistinata i se smeta deka podobro e da se porazgovara so bolniot i pomogne. Zborovite na ohrabruvawe od najbliskite e praviot na~in, no za toa sepak e potrebno da dade signal bolnata li~nost. Mo`ebi pri toa }e izgubi stari prijateli, no }e se iznenadi kolku novi }e stekne. Kriej}i za dijagnozata ja skratuva {ansata na najbliskite da ja podelat radosta i stravot svoj. Oscilaciite vo raspolo`enieto ne se ednostavno podnesuvaat. Duri i decata toa go ~uvstvuvaat. Tie imaat ~udotvorna sposobnost da se prilagodat na sostojbata duri i da vnesat optimizam, a nepravedno e i tie da se zatvorat vo sopstven svet na objasnuvawe na novonastanatata `ivotna atmosfera. Vzaemnata gri`a ja eliminira osamenosta koja ja ~uvstvuva bolniot, no zna~i i vzaemna qubov koja se razviva so zaedni~koto dru`ewe. Toa e gradewe na temel na obostrano razbirawe i doverba. Emocionalen vozen red na nastanite sepak e potrebno da gi vodi kompetentno lice, bidej}i i koga nema nade`, re~enicata jas sum ovde mo`e da e najgolemiot motiv i vrednost na bolniot. Prisutnosta, slu{aweto, da se bide priroden, onakov kakov {to e, da se bide svoj, da se pu{ti da go vodi intuicijata, kako da se nau~i da se bara pomo{ od instituciite, medicinski, okolina, pomo{ vo verata‌. 91


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska Bolniot go zadr`uva svoeto pravo da go odbiva lekuvaweto, no sepak ima pravo da znae se za svojata bolest, lekuvawe i traewe. Novite metodi na lekuvawe baraat timska rabota na dijagnosti~arot, radiologot, hirurgot, onkologot. Ostanatite ~lenovi na timot e medicinskata sestra, fizioterapevtot, socijalniot rabotnik, psihologot. Blagodarenie na site denes uspe{no se lekuvaat golem broj na ovie bolesti. Zdru`enijata na pacientite odigraa golema uloga vo borbata. Od tuka po~na idejata da progovorime za toa. Vo site izraboteni bro{uri nameneti za pacientite na ednostaven na~in ja olesnija negata i postapkata kon ovie pacienti. Samo po sebe e jasno deka site bi sakale da znaat za se {to se slu~uva, bidej}i rakot ne e samo organsko zaboluvawe no emocionalnata komponenta e onaa na koja mo`e da se deluva so polesno sopstveno osoznavawe, vo najmala raka opomena na site vo okolinata imaj} i go vo predvid genetskiot faktor i pak se vra}ame na po~etokot, prevencijata od bolestite. Pi{uvajki go ova neprekinato se sretnuvav so postojano dvoumewe da se priznae vistinata ili ne? Ova e pi{uvano i za lu|e koi ne boleduvaat od rak i sakaat da steknat soznanija za bolesta od drug aspekt. Svesni deka vleguvaat vo najte{kata borba, veruvajte nemo`e sam da ja nadmine, no tuka sme site nie koi ja odbravme profesijata i humanosta koja e so samata odluka da vlezeme vo taa zaedni~ka borba.

92


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Koga sakame da pomogneme

nevnata i emotivna sostojba na lu|eto vklu~eni vo megusebniot odnos e osnovD na vo re{avawe na nivnite problemi. Zatoa

treba da se podgotvime so {to se soo~uvame. Obiduvaj}i se da pomogneme na nekoja li~nost, vo uloga na sovetnik, prijatel, lekar, vleguvame vo toj meguseben odnos. Vakvata vrska e sli~na kako site ostanati, roditelski, qubovni, profesionalni. So drugi zborovi ne treba da se koncentrirame na na~inot na odnesuvawe na li~nosta, na nejzinite nepredvidlivi emotivni raspolo`enija i du{evni sostojbi, tuku na izrazuvawe na qubov, doverba, po~ituvawe i iskreniot obid da ja razbereme niz {to pominuva osobata. Ako nemame iskrena qubov i gri`a kon nekoj ~ovek nema da sme sposobni vistinski da mu pomogneme, bez ogled na toa kolku e ume{no na{eto sovetuvawe. Lu|eto koi pominuvaat niz trauma se po~ustvitelni. Tie gi zabele`uvaat nestrplivosta, nezainteresiranosta, bez ogled na toa kolku ve{to gi prikrivame. ^ovekot koj iskusil neuspeh, se nao|a vo opasnost da gi izgubi samodoverbata i po~itta kon sebe. Superiorniot odnos od na{a strana, sekako izbrzu93


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska vawe ili nudewe ednostavni re{enija za problemite so koi se soo~uva }e go protolkuva kako poni`uvawe. Zatoa e potrebno da sozdademe ambient na veruvawe i doverba, vo koj }e se ~uvstvuvaat dovolno bezbedni, da ka`at {to gi ma~i, a toa utre nema da se svrti protiv niv i da se upotrebi za nivna {teta. ^esto koga slu{ame trpelivo, mudro, po`rtvuvano i vnimatelno, nivniot problem iz~eznuva barem privremeno i edinstveno taka tie se sposobni da slu{aat sovet od nekoj drug. Vo dene{no vreme ne e potrebno da se pi{uva kniga za me|u~ove~kite odnosi. So niv se soo~uvame postojano. Odnosite so roditelite, vrabotenite se isprepleteni so mnogu lutina, ~uvstvo na vina, radosta ili veseli momenti. Nam ni nedostasuva na~inot kako da go postigneme toa. Nie mo`eme da smisluvame re{enija, da se dogovarame, no sekoga{ menuvaweto na na{ite stavovi i prilagoduvawe na li~nosta od druga strana, ne se re{avaat problemite, no so milosta kon onie koi ne opkru`uvaat se osnovata na uspe{nosta. Najgolemite uspesi se rezultat na zborovi na ohrabruvawa i postapki koi poka`uvaat doverba kon sakanata li~nost ili iskreniot prijatel. Vo situacii na najgolemi porazi se sozdavat najgolemite dela, realizirawe na dlaboko potisnatite `elbi. Golemo e pra{aweto dali }e mo`ete iskreno da ja odobrime svojata avantura. Uspehot ne e krajna cel, no beskrajno patuvawe. Toa glavno go razbiraat grupa lu|e koi postojano rabotat na sebe vo sopstven razvoj i ne dopu{taat godinite da gi spre~at vo svojata cel... Dali sme dovolno jaki da ja izdr`ime kritikata. Ne e vo pra{awe kritikata, niti ~ovekot koj 94


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto uka`uva na toa kako jak intelektualec se sopnal ili pogre{il. Zaslugata pripa|a na onoj koj e vo arenata, ~ii misli, idei otvoreno gi ka`uva na drugite, koj se trudi ili gubi, da prenese, ubedi, ostvari, realizira dela znaej}i deka se tro{i za ne{to vredno i vo najdobar slu~aj znae deka na kraj doa|a triumf ili vo najlo{ slu~aj ako ne uspee negovoto mesto nikoga{ nema da bide me|u onie srame`livi du{i koi ne znaat ni za pobeda ni za poraz. @ivotot ne u~i so sopstvenata praksa, a hrabrost e da pu{ti{ koreni vo edna ideja, da uspee{ pa makar kolku i da izgleda nemo`na da ja realizira{. Ako ne dlaboki vozdi{ki se isto taka podobri od prekrivawe na emociite. Dokolku sakame da rabotime pove}e treba da sfatime deka ne e ume{nosta vo mnogu aktivnosti, toga{ toa ne paralizira, da se obideme se da rabotime pomalku no pomudro. Ne zna~i deka }e bidete dobar, uspe{en ~ovek ako vredno rabotite. Da postigneme pogolem uspeh potrebno e potpolno razli~no da rabotime da gi napu{time granicite na udobnosta i navikite.Pravot pat, toa bi bilo najlesnoto re{enie. Zo{to ne probame ne{to novo? Koja e logikata da postojano tra`ime re{enie, uporno odej}i ja edna ista pateka. Na`alost nekoi lu|e navistina gledaat prosta logika vo toa. Uporniot trud ne mora da zna~i pat kon uspehot, verojatno ne pru`a vistinska nade` deka e praviot pat i da vo `ivotot go dobieme ona {to sme go o~ekuvale. Zatoa da ne se nadevame deka }e uspeeme ako pove}e se trudime, toa mo`e potpolno da ni gi uni{ti na{ite izgledi za uspeh.

95


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska

Zo{to Placebo?

N

a lekarite dobro im e poznat terminot, placebo efekt vo lekuvaweto. Navodno toa nema vlijanie, no ako taa magi~na tabletka mu ja dadete na pacientot vo odredena sostojba ima isto zna~ewe kako i vistinskata, no potrebno e da ja najdete vistinskata li~nost. Vo odreden moment na svojata praksa }e osoznaete deka stepenot na va{to razmisluvawe za bolestite i klientite e sozreano da reagirate. Ponekoga{ emociite i umot se najgolemiot faktor za lekuvawe, tie mo`at da bidat posilni i od lekovite. Kolku pove}e ste svesni za toa,tolku pojasno }e osoznaete za efektite od placebo tabletata. Ako ~ovek se razboli treba da mu se dade mo`nost da istra`uva {to e pri~inata za negovata bolest. Toga{ izborot na lekot e neminovnost. Sekoja forma na lekuvawe ima svoe mesto. Bez ogled {to se slu~uva okolu nego,sekoj sam reagira do sovr{enstvo. Telesnite ~uvstva se pozitiven signal za da mo`eme da deluvame. Pozitivnata misla, smea, blagorodnostta, qubovta e odgovorot na site pra{awa. 96


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto Poznavam lu|e koi izgledaat odli~no fizi~ki, a se vo poodminati godini. Naukata veli deka postoi adaptacija i prifakawe na fiziolo{kite procesi. anti stres programite se tokmu toa.taka e i so bol-estite. nema neizle~iva bolest. Denes se smeta deka i famozniot rak e edna od tie, samo e potrebno vreme za da go razbereme toa. Sretnuvav vo tek na svojata praksa, klienti koi se ednostavni luge, humani, politikolozi, roditeli, stari, sovesni, paraderi, humani, avtoritativni, deca, labilni, sovesni, veseli, neugledni, bedni, po- eti, vqubeni, samci, samouvereni, krvodariteli, klimakteri~ni `eni, zaboraveni, qubomorni, penzioneri, bolni, `elni, no site se bo`ji lu|e. Dovolno e samo eden ~ovek da vi pobara konsultacija von institucionalna, veruvajte mora da go pronajdete magi~niot lek so placebo efekt, a sepak da postignete vistinski efekt makar toa bilo samo eden edinstven zbor?. Zdravo kako ste? Pozdravete ja va{ata majka. Dali ste se zapra{ale deka nekoi od niv znaat premnogu i ve pra{uvaat za slikarstvoto, planinareweto, trevarstvo i religijata. Dali ste posetile sportska oblo`uvalnica ili diskoteka vo skoro vreme, bidej}i va{iot pacient e vlubenik vo sportot, a istovremeno i zavisnik od lotarijata. Kolku ~esto ja odobruvate bioenergijata i vleguvate vo konflikt so klientite va{i bidejki tie i neznaat {to e nadrilekrstvo. Dali vie kako lekari znaevte deka homeopatijata, astromedicina, aromaterapijata, bilkarstvo, meditacija 97


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska itn. ne se nadrilekarstvo. U{te kolku ne{ta se potrebni da znaete za iluzijata za postoeweto na Dedo Mraz, za bessmrtnosta i reinkarnacijata, po~vata i jogata, kosmosot, muzikata, video igrite i pticite. Nekoi raboti mo`at da gi razberat samo doktorite i nivnite klienti. Soznanieto za bolesta e u{te eden predizvik, u{te edna rabotna zada~a. Problemot vo hroni~nite bolesti ne e vospostavuvawe na dijagnozata, tuku vodewe na bolniot kon praviot pat na adaptacija kon simptomite, pravilnoto zemawe na lekot i primenuvawe na site vidovi tretmani. Postojano se pra{uvame nie lekarite koj e praviot na~in da se sprovede toa.

98


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto

Za qubovta “Svetot ne e gladen samo za leb, tuku mnogu pove}e za qubov� Majka Tereza

P

atot na qubovta e mnogu te`ok, zatoa {to vo ovoj svet malku se veruva vo toa. To~no e deka svetot boleduva od nepravdi, no mnogu pove}e od nedostatok na lubov i ~ove~nost. Ednostavna tajna na mudrosta e deka sekoj napor na davawe lubov ne zbogatuva. Postojat razli~ni ~uvstva,no qubovta e edno od najjakite. No da se saka i posakuva ne e edno isto. Dlaboko vo du{ata nie ja posakuvame sre}ata. Ako na{iot odnos ne po~iva vrz lubovta,taa harmonija nema da postoi. Ako ja nema, go nema i prvobitniot instinkt {to go brani od bolesti. Postojat raboti koi ponekoga{ e potrebno da se ka`at. Pi{aniot zbor e delo samo za sebe, nema potreba da se objasnuva. Ako vredi, }e se primeni. *Sekoj od nas e bil vluben i toa povekepati. No dali znaeme {to e toa lubov?* Eve kako se odviva{e edna lubovna vrska: Postoe{e emancipirana devojka koja toa glasno 99


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska go prizna. Me uveruva{e deka toa e nepoznato ~uvstvo za mene kako lekar, tvrde{e deka nema da ja razberam. Vele{e: - Dali vi se slu~ilo da ne spiete cel mesec? Dali ste ~itale i pi{uvale poezija? Dali ste nemale apetit i ne ste pravele ni{to drugo osven pomislata na sakanata osoba? No, tvrede{e taa, toa ne e lubov. Qubovta e ne{to drugo. Pred nekoja godina taa be{e ugledna `ena i pripa|a{e na visokoto opstestvo. Be{e bogata i nezavisna, so postojani patuvawa, mali razonodi, ~esto dru`ewe so prijatelkite. No filozofijata na `iveeweto ne e vo toa. I ugledot ne e najva`nata rabota do kolku ne si vquben. Pri toa ne zboruvam za qubov megu dvajca, koja se sostoi vo baknuvawe i odewe vo krevet. Dosega ne bev svedok na niedna li~nost, koja za qubovta zboruva kako edinstveno ~uvstvo koga celoto bitie te`nee kon edinstvena cel i sekoe `rtvuvawe e u`ivawe. Ne saka{e da znae za ma`ot {to be{e nejzin zakonit, mo`ebi ubav, mo`ebi intelektualec, mo`ebi obratno. No ne se ni trudev da ja pra{am i razberam, iako moite normi za uspe{en `ivot bea familijata, brakot, po~ituvaweto, bla`enstvo, a site tie kriteriumi gi ispolnuva{e i prethodno. Kako lekar bev svedok na edna drama koja se slu~uva{e pred mene, svesna deka nema {to da promenam, no za li~nosta od toj den, s# {to be{e va`no do toga{ stana la`no i zdodevno. Izmisluva{e ne{ta samo da bide vo blizina na osobata {to ja saka, samo da ja dobie negovata nasmevka. Za nego be{e seri100


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto ozna, radosna, ispolneta. Toa trae{e nekoe vreme. Pokasno se rodi nespokojstvo. Od tuka zapo~na mojata misija kako lekar. Potreben e moment koga }e go naso~ite vnimanieto na svoja strana,na potrebite na svojata pacientka, iako dotoga{ ne ja posmatrav kako takva. Taa be{e vo moite o~i kako stradalnik koj nemo`ev da go razgrani~am vo momenti na nejzina sre}a koga go rizikuva{e sopstveniot `ivot za edinstvena emocija lubov,{to tolku vnesuva{e adrenalin vo sebe i ja prave{e otporna na bolesti. Be{e ispolneta so optimizam koj deluva{e kako antistres program vo celokupnoto `iveewe tie godini. I, veruvajte bev spremna kako gra|anin i kako lekar da pominam preku site grevovi dokolku postoe{e samo lubov kako predizvik da opstestvuva, no nespokojstvo me obzema{e vo momenti koga osobata navistina be{e na granica na normalno od nefiziolo{ko odnesuvawe bez primesi na psihijatriska dijagnoza, a spremna da rizikuva dolgoro~no. I {to ponatamu? - Dali vie ke go dadete pravilniot sovet i re{enie koga taa go bara od vas? Koga eden ~ovek o~ekuva mnogu od sebe go razbiram, no koga o~ekuva od drugata strana e ne{to drugo. Za da ne naide na poraz e potrebno da se promeni sebesi,sopstvenoto netrpenie, bidejki sekoja druga promena e zaludna. Vo tek na svojata praksa imav mo`nost da se sretna so luge koi poveke gi ispolnuvaa mali ne{ta. Vistinskite izvori na sre} a ne e da bide{ sakan, no da saka{ i da uziva{ vo toa. Ubavinata, mo}ta, bogatstvoto ne e s#, nitu zdravjeto ne e s#. S# e sekoj zdiv sto go ~uvstvuva{. 101


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska Ima bolni koi se polni so `elba za `ivot, koja ne gi napu{ta do samiot kraj. Ima zdravi koi veneat i gi izma~uva stravot od stradawata. No, sre}ata e sekoga{ tamu kade nekoj umee da saka i `ivee za svoite ~uvstva. Postojat razli~ni ~uvstva. Edno od najjakite e qubovta. No da se saka i posakuva ne e isto.Dlaboko nie ja posakuvame sre}ata ako na{iot odnos ne po~iva vrz lubov nema da postoi ni harmonija. So nametnuvawe na zabrani, pouki, ne mo`eme da postigneme rezultati. Edinstvenata vistinska energija bi ja prenele ako ja razbudime duhovnosta. Gubeweto na na{ata nevinost e samo eden gest od mnogu mo`nosti. Ednostavna i vozbudliva vistina e deka postojano ni e dadena mo`nost da ostavime se zad nas i u`ivame vo noviot predizvik na qubovta. Odlukata da apstinirame mo`e da zna~i samokontrola. Ako padneme vo isku{enieto imame mo`nost da gi postigneme site celi i soni{ta i da ostaneme verni i dosledni na vistinskite vrednosti vo `ivotot. Nitu ~esta, nitu bogastvoto, mo} ta i slavata ne mo`at da go razveselat srceto ako ne postoi qubovta. Sepak ne treba da zaboravime deka sistemot na vrednuvawe i celi se osnovata, a site drugi razliki vo me|usebnoto prilagoduvawe mo`at da go nadminat i vzaemno spodelat. Doverbata, ~esnosta, vernosta, se osnovnite kakrakteristiki koi treba da se o~ekuvaat obostrano za da ne se optovari vrskata i ugusi qubovta. Sre}ata e postignuvawe ostvareno od ~ovekovata vnatre{na produktivnost, a ne dar od bogovite. Taa ne e osloboduvawe od napnatosta, no posledica na emocii. Tro{ej}i ja svojata energija ja 102


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto zgolemuva svojata mo}, gori a pritoa ne pregoruva. Sprotivno od nea ne e tagata, no poti{tenosta, koja e rezultat na vnatre{na sterilnost, ne~uvstvitelnost, apatija. Radosta e pak ne{to drugo, kako mommentalna reakcija na ne{to {to se slu~uva. Qubovta podrazbira gri`a, znaewe i `elba sprotivnata strana da raste, napreduva. Taa e izraz na intimnost pod uslov za~uvuvawe na sopstvenosta. Na~inot kako nekoj go do`ivuva drugiot ne se mnogu razlikuva od site ostanati sekojdnevni ne{ta. ^ovekova e sklonost lesno veruvawe vo ~uda. Razumot ni stanuva neprijatel, koga ni e skratena mo`nosta za u`ivawe. Kolkavo li e zadovolstvoto, barem povremeno da im se prepu{time na isku{enijata. Ako telepatijata postoi kako realna pojava so nea mo`e da se ostvarat mnogu ne{ta. Onoj komu mu e draga naukata za du{evniot `ivot, neverstvoto }e mora da go prifati kako razo~aruvawe. No kako treba{e da se protolkuva edno qubovno pismo, iskreno, poetski do vlubenata `ena. Ispolneto so emocii, telesni i duhovni. Se slu~i edna martovska no}. Go analizirav istoto iako ne sum psihijatar, no dovolno gi poznavav obete strani. Imav mo`nost da prisustvuvam na nem dijalog me|u dve moi dragi li~nosti i eve go epilogot. I denes ne sum svesna kako eden intelektualec mo`e taka da ~uvstvuva. Presudete sami, nema pobedni~ka i pobedena strana. Dvajcata se sre}ni, a toa be{e nivnoto prvo pra{awe na po~etokot na nivnata avantura. 103


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska Toj: - Kopneam po tebe, te gledam sekoga{ koga gi zatvoram o~ite. Ne zaboravaj deka sekoga{ sum so tebe vo mislitene, te slu{am, no toa ne zna~i deka ne mislam na tebe. O~ajno se ~uvstvuvam koga ne mo`am da te imam do mene. Demonska ikona, inspirativna, duhovita, semo`na, bo`enstvena, prefineta, graciozna, mudra, `enstvena, nezamenliva. Prepu{ti se na mirot i sjajot na ~ovekot {to te soni. Visoko kotira{ vo moite ~uvstva. Te cenam i po~ituvam. Budi{ silni emocii, prekrasni ~uvstva. Qubovta e dvi`ewe, sozrevawe, nesebi~no ~uvawe samo za sebe. Taa: - Vie ste senzualen, vnimatelen, emotiven, istraen, nasmean, seriozen, siguren, bo`ji ~ovek sozdaden samo za mene. Pla~ot se sozdava vo sre}ni momenti, a ne koga si ta`en. Rabotite se pi{uvaat koga si hrabar. Da se odlu~i{ da rizikuva{ pri edna bra~na blagostostojba treba da si lud, ne vo red, no nikoga{ nema da se pokajam za se niz {to pominavme. Mo`evme da izvle~eme pove}e i sigurno }e go dobievme ona {to go zaslu`uvame. Sakam da sum sekade kade {to si ti, da te slu{am, gledam, ~uvstvuvam. Ubavite maniri se u~at, inteligencijata e po~ituvawe kon samiot sebe. Toa be{e predizvik da se prepu{ti{ na sopstvenite potrebi. Emociite prodol`uvaat za `al vo nekoe drugo raspolo`enie, no ide no} i pak utro i taa e povtorno ispolneta so mislite za se okolu sebe, za svojot pacient, za toa {to zna~i da si lekar i kolku od tebe o~ekuvaat. 104


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto Decata se tie {to gi znaat svoite prava. Tie velat: moi prava se da imam roditel, da `iveam vo ~ista sredina, da se gri`at za mene, da imam sre} no detstvo, da odam na u~ili{te, da `iveam vo ~ista i zdrava sredina, da se dru`am so koj sakam i koga sakam, da imam sre}no detstvo da odberam sopstven pat vo `ivotot. Postoi ne{to koe nema da go pro~itate, no site znaeme kako e da si dete. Borbata protiv bolestite po~nuva od mali noze. Bolestite na zavisnosti, nikotinizmot, alkoholizmot, narkomanijata, ~udata na 21 vek, sidata ne opkru`uvaat. Razmisluvajte za site deca, ne samo za svoite, za hendikipiranite, bogatite, nesre}nite, za svoite pokolenija, razgovarajte glasno, zboruvajte otvoreno, obratete se na instituciite, sovetuvajte se so prijatelite, pra{ajte go doktorot. Decata se za{titeni od site oblici na diskriminacija i sloboda na mislewe i izrazuvawe. Dali sekoga{ e navistina taka? Tie nam ni se potrebni vo borba da istraeme vo zaedni~kite potrebi. So ovoj del od knigata se potrudiv da dadam skromen pridones vo razre{uvaweto na qubovnite i bra~ni problemi. Pritoa }e bidat prezentirani razgovori od razli~ni stru~ni lica, posveteni zdravstveni rabotnici, anketirani mladi, penzioneri, novinari i filozofi, site so cel iznesuvawe na stavovite okolu ovoj sekojdneven, no sepak intimen stav na seksologijata kako nova nauka. ^ovekot od religiozni dogma i red drugi pri~ini ja zapostavuval najbitnata rabota vo `ivotot, qubovta, kako dvigatel na se vo `ivotot. Qubovta kon lu|eto, hranata, cve}eto muzikata, nauka105


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska ta, `ivotot... Paradoks e {to vo XXI vek s# u{te seksot e tabu tema vo uslovi na razviena medicina, tehnologija, astrofizika i tn. Te{ko e da se objasni zo{to najstarata institucija na `iveewe, brakot seu{te e najmaku prou~uvana vo site domeni na `iveewe. Kako osnova na sekoja qubov e pojavata na simpatija. Toa doa|a od tamu {to po~etnata pretstava za qubovta le`i vo nagonot {to e posebna forma na `ivotna energija. Qubovta, ve~na tema i preokupacija na site lu|e. [to s# pravi sekoja edna individua vo imeto na qubovta i svojot nadvore{en izgled. Analizite poka`uvaat deka iako golem akcent se stava na nadvore{niot izgled sepak ona vistinskoto {to ostanuva se duhovnite vrednosti. Vo sprotivno podocna se slu~uvaat razo~aruvawa kako rezultat na nepoznavawe na nivniot karakter, vospitanie, kultura i intelekt.Poradi toa sekoj {to saka da gradi stabilna qubov i sovremen brak neophodno e da posveti pogolemo vnimanie na duhovnoto sozrevawe. Stepenot i na~inot na ~uvstvuvawe na qubovta i u`ivaweto vo golem stepen zavisi od karakternite osobini koi go definiraat ~ovekot: ~esnost, sebi~nost, iskrenost, po`rtvuvanost i tn. Isto taka, od karakterot mnogu zavisi i toa kako edna individua ja do`ivuva qubovta, dali kako ne{to poradi koe se zatvora i povlekuva vo samiot sebe ili javno ja poka`uva. Ova mnogu zavisi od vospituvaweto kako fundament vo ~ovekovoto op{tewe. Denes semejnoto vospituvawe se pove}e stanuva mnogu ~uvstvitelna tema kako rezultat na pro106


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto menite vo domenot na novite rabotni naviki kako i po~it kon vozrasnite. I pokraj toa {to s# pove}e sme svedoci na disharmoni~ni semejstva i nepravilen na~in na semejno vospituvawe,sepak s# u{te postojat domovi na bezprekoren red i harmonija gradeni vrz osnova na pravilnite moralni vrednosti i toa e ona {to treba da se neguva. Da go fatime ritamot na dene{nicava koja e isprepletena so mnogu slobodoumie i isku{enija, a od druga strana da go izbereme vistinskiot pat mora da bideme podgotveni cvrsto i re{itelno da ja odigrame ulogata na vistinski qubovnik, roditel i prijatel. Recept za osvojuvawe na lice od sprotivniot pol ne postoi. Iako ona duhovnoto podocna predominira, kako pojdovna osnova sepak e fizi~kot izgled, potoa oblekuvaweto i sledeweto na modnite trendovi kako dopolnitelen dekor. So ragaweto na qubovta se nadminuvaat i telesnite i duhovnite nedostatoci me|utoa za `al denes mnogu pokazateli poka`uvaat deka vistinskata qubov e retkost. Kako rezultat na toa brakot vo dene{ni uslovi ne e merilo za qubovta. Postojat mnogu brakovi kaj koi interesot od najrazli~ni pri~ini gi spojuva i odr`uva, a sepak uspe{no funkcioniraat. No, qubovta koja se javuva so celiot svoj duhoven rasko{ e ona kon koe site celime. Kako da ja do`iveeme i za~uvame istata? Toa e vsu{nost najgolemiot problem na sovremeniot ~ovek. Doverbata me|u vqubenite e hrana i sredstvo za smiruvawe na emociite. Me|utoa doverbata ne e gotov proizvod taa se steknuva so golem trud i `elba, a 107


Cvetanka Maneva Samarxiska Cvetanka Maneva Samarxiska seto toa bara duhovna anga`iranost. Brakot, zaednica i prirodna zakonitost za prodol`uvawe na `ivotot na zemjata. Socioli{ki pogled na brakot e deka dr`avata nastanala od semejstvoto. Op{to mislewe na geneti~arite i seksolozite e deka bra~nata zaednica e menliva forma i deka denes zavisno od ekonomskite, vospitni, kulturni, intelektualni i verski uveruvawa sekoj poedniec se trudi da gi zadovoli sovremenite uslovi. Stolbot za sre}a i uspeh na brakot se temeli vo pravilniot izbor na partnerot. Iako seu{te e tabu tema celta na nas doktorite e da gi informirame na{ite pacienti za realnosta, bidej}i sekoj vo sebe nosi edno sopstveno soznanie za seksot i brakot. Koga site }e imame sluh za sekojdnevnite problem vo bra~nata zaednica, polesno } e gi prifatime i na{ite. Koga glasno }e progovorime nie lekarite so na{te pacienti toga{ podnostavno istite }e se nadminat. Naj~esto postavuvani pra{awa bi bile: Koj od bra~nite partneri e inicijator na polov odnos?; Kolkav e brojot na seksualnite odnosi?; Kako se ispolnuvaat seksualnite `elbi na bra~niot partner?; Koja e granicata na normalnoto?; Kolku e izrazena frigidnosta kaj `enite i impotencijata kaj ma`ite?; Koga da se pobara pomo{ od lekar?. Odnosot pome|u polovite ne e samo seksualen, toj opfa}a mnogu {iroka oblast. Toj e samo epizoda, a celokupnoto `iveewe podrazbira zaednica na mnogu isprepleteni osobini i nastani.

108


Medicinata i na{eto vreme Medicinata i zdravjeto ***** Po~ni go denot so nasmevka i poka`i po~it kon site okolu tebe. Razumot i logikata na ne{tata ne mo`at da bidat dovolna pri~ina za radost. Rizikuvame da go uni{time zna~eweto i smislata na vistinskite vrednosti ako se podredime na qubovta. No qubovta se boleduva i kolku pove}e ne boli tolku pogolema sila ni dava. Iskustvoto ne u~i deka niedno prijatelstvo, niedno ~uvstvo ako vo nego ne se vneseme ne mo`e da opstane. Qubovta kako i site vistinski vrednosti ne mo`e da se kupi. Niz se}avawa gi barav likovite na onie lu|e od koi sum u~ela, sega da im go podaram toa {to mi e skapoceno da im se pribli`am i zablagodaram. Denes site sme vozrasni stanavme lu|e, najdovme spokojstvo, pravime iljada raboti, kreirame, zarabotuvame, istra`uvame, se zabavuvame, imame svoe rabotno mesto, bezbroj mali zadovolstva i sitni poroci. Se slu~uva retko da se ispolni ona {to sme o~ekuvale od `ivotot. Mesto odgovor koj ne go o~ekuvam, nao|am novi pra{awa. Sekoj den n# voodu{evuva so svojata veli~estvena mo} da osoznaeme. Osamenosta ja ~uvstvuvame kako sram za zagubenoto zdravje. Ogluvenoto ~uvstvo za izgubenoto vreme i gordo gi otvara o~ite na zaludno vqubenata li~nost. Svesta za sopstveniot identitet e prekrasno ~uvstvo, ispolnuva so zadovolstvo ponekoga{ i nespokoj za idnidata. Ostanuva samo da im se vrati na sonot, onoj {to go sonuvame kako dete, cel eden svet so sliki, Alisa vo zemja na ~udata... o~ekuvaj}i avantura. ***** 109


Cvetanka Maneva Samarxiska

Sodr`ina Voved ........................................................................................................ 7 Medicina................................................................................................. 11 Bogovi na medicinata i zdravjeto vo anti~kite mitovi .......13 Simboli na medicinata ................................................................... 16 Zdravje i bolest ...................................................................................19 Temelite na nau~nata medicina ...................................................23 Etikata i nejzinata vrska so medicinata ...................................29 Profesionalnata etika - temel na lekarskata profesija .31 Velikani na modernata medicina ...............................................39 Lekari kanonizirani od Crkvata vo svetci.............................43 Florens Najtingel rodona~alni~ka na profesionalnoto sestrinstvo .............................................................................................45 Medicinata vo umetni~kite dela ..................................................48 Kni`evnosta i medicinata ............................................................61 Sekojdnevniot `ivot i medicinskata praksa ..........................65 Qubovta kon profesijata ...............................................................67 Lekarot ne smee da zaboravi deka pred nego stoi ~ovek ......69 Pridonesot na medicinsklata edukacija za obi~niot ~ovek .72 Od mojot nenapi[an dnevnik ............................................................76 Kako se gri`ime za zdravjeto ...........................................................82 Vzaemni odnosi pacient - doktor ....................................................85 Va[iot `ivot po soznanie za bolest ............................................89 Koga sakame da pomogneme ..............................................................94 Zo[to Placebo ....................................................................................97 Za Qubovta .........................................................................................100


Medicinata i na{eto vreme

Podarocite se mali ne[ta so pomo[ na koi ]e mo`e[ polesno da poka`e[ po~it kon lu\eto okolu sebe, bez razlika dali se raboti za tvoi najbliski prijateli, roditeli, povozrasni so koi kontaktira[ ili lu\e koi ne gi poznava[


Cvetanka Maneva Samarxiska

Profile for Dr.Samardziski

Медицината и здравјето  

Медицината и здравјето