Page 1

ZIMA

2013

zima 2013

1


Uvodnik

P

red vami, dragi bralci, je nova številka brezplačne spletne revije Dom in Stil. Poskušali smo oblikovati vsebino, s katero bomo lažje preživeli zimo. Res je, vso zimo, ne samo praznične dni in veseli december z množico zabav, otroških nastopov, družabnih obveznosti in vsem navideznim razkošjem, temveč tudi januar, ko začnemo znova in si obljubimo, da bomo v novo leto vstopili z zdravo prehrano in veliko gibanja. Živimo v času, ko se nam zdi, da imamo vsega preveč in premalo ravno tistega, kar najbolj potrebujemo in ne moremo dobiti. Naj bodo to prosti čas, višja plača ali nižji davki. Zavedamo se, da so denarnice tanke, zato smo za vas pripravili predloge za doma narejena darila za otroke in starše, sosede, prijatelje in sorodnike, najdete jih na strani 28. Ljubitelji koktajlov in sladic si oglejte recepte na strani 78, tisti, ki se januarja odločate za dieto, pa solate in smutije na strani 120. Glavni temi sta tokrat med in kruh, obiskali smo čebelarja medičarja in pripravili recepte z medom, vse od zajtrka, solate do sladice. Recept za kruh smo našli na Krasu pri Matejki, ki redno peče domač kruh za svojo družino, pokukajte na stran 50. Predstavljamo Jolando, mojstrico patchworka, in Darjo, ki skrbi za simpatični trendovski bistro Bazilika. O pomembnih in prezrtih prostorih, kot so hodniki, garderobe, avle, stopnišča, smo se pogovarjali z Ano, Juretom in Ano, ki jih – kot ekipa z imenom Svet vmes – spreminjajo v prostore, ki učijo, zabavajo in povezujejo. V tokratni številki najdete tudi dekoracije za praznični čas, od adventnih venčkov, koledarjev do zavijanja daril in zanimivih novoletnih drevesc; čisto na koncu, a ne po pomenu, smo poskrbeli še za naše pernate prijatelje. Tokrat v reviji ne boste našli podrobnih navodil, pač pa simpatične ikone, ki vas bodo vodile na portal. Izkoristite prednosti spletne revije, saj lahko že s klikom pridete do podrobnih navodil. Prelistajte revijo, sporočite nam svoje mnenje in se oglasite na našem Facebook profilu, čakajo vas presenečenja. Želim vam miren december v krogu najdražjih in zdravja v letu 2014. Petra Slapar

2

zima 2013


Ustvarjalci

PETRA SLAPAR Moj najljubši decembrski čas je, ko se umirim in imam čas za druženje, naj bo to ob jaslicah ali družabnih igrah.

JASNA SIMONETA Najljubši mi je sveti večer, ko so jaslice in drevešček postavljeni, vse prireditve in norenje pa končno za nami. Pred nami pa se odpira skrivnost božiča.

SUZANA ŠLEBIR Moj najljubši dan je, ko zapade prvi sneg in se s kužki odpravimo na potep v prečudovit bel gozd.

KLEMEN BRUMEC Ljudem je ljub otroški smeh, a jaz najraje kidam sneh.

MATEJA DOBRAVEC Decembra mi je najbolj všeč tisti dan, ko skupaj z otroki okrasimo smrečico.

zima 2013

5


TANJA TUTA Moj najljubši dan je ... noč pred Sv. Miklavžem, ko gotovo veš, da se bo zgodilo kaj lepega.

TINA CIPOT Moj najljubši zimski čas je pravzaprav vsak večer, ko v kaminu prasketa, ob mojih nogah pa godrnjajoče sanjajo moji pesjani.

VALENTINA VOVK Moj najljubši dan v decembru je dan pred božičem – zaradi skupne božične večerje in druženja pri mojih, predvsem zato, ker se po tem večeru decembrski vrvež umiri.

6

zima 2013

TJAŠA BRAJDIH V decembru se najbolj veselim Miklavževega večera, ko pečem in krasim piškote ter pripravljam drobna presenečenja za svoje najbližje.

TJAŠA KRIŽNAR Moj najljubši dan v decembru je vsak, ki ga lahko preživim z družino in prijatelji. Če je to ob dobri hrani in pijači, toliko boljše, in če zunaj sneži, toliko lepše.

ANA BULAT Rada imam decembrske večere in druženje s prijatelji, družino. Sij novoletnih lučk in vonj kuhanega vina pričarata čarobno razpoloženje in naredita ta mesec še bolj prijeten.


Kazalo

Uvodnik Urednikova izbira Čebelar Galerija Hiša Mojstrovin Perger 1757 Med in recepti Darila Intervju: Svet Vmes Vonj po kruhu Bazilika Pastelna kuhinja za plitke žepe Kuhinja v Koprivi Šivilja in the House Kuhano vino in decembrske pijače Izberite svojo barvo Smuti in solate Sinji kit Topli kontrasti v sodobnem slogu Adventni venčki Ptičje hiške

Petra Slapar urednica Bojan Težak oblikovanje in prelom Teja Kleč izdelava ikon Jasna Simoneta urednica italijanske izdaje Tea Mejak lektura Nina Perko trženje Cvetličarna Cvetje Ksenija, Domžale naslovnica PKDV, SVETOVANJE, d.o.o. Web: www.dominstil.si Kontakt: info@dominstil.si november, 2013 št. 8

zima 2013

7


Urednikova izbira Za starše Izštekani najstniki in starši, ki štekajo.

Grelčki za tople roke Vesne Vogrin

Marujčki Ročno izdelani zvezki in foto albumi za posebne trenutke.

Lesene smrečice blagovne znamke LesnaVesna izbirate lahko med tremi različnimi oblikami Zimska roža, Snežni oblaček in Gozdni sprehod.

8

zima 2013


Torbice Pikula za stajliš punce

Sestavine za izdelavo moškega pilinga za obraz

Torbice s kraškim pridihom

Skodelice Polone Pačnik za lepša jutra.

zima 2013

9


Free prints : Koledar 2014 brezplaÄ?ni koledar www.dominstil.si

Z veseljem delimo brezplaÄ?ni koledar dvanajstih avtoric, ki so prispevale ilustracije. Koledar si lahko natisnete v dveh velikostih, vsak mesec posebej kot ilustracijo v formatu A4 ali po tri mesec skupaj.

OD

IL A

KL

IK

ZA

10

zima 2013

NA

V


med zima 2013

11


Čebelar

Slovenci se ponašamo z večstoletno čebelarsko tradicijo, ki jo izjemno cenimo, kar kaže tudi negovanje in krašenje čebelnjakov. Čebele so nenadomestljiv del prehrambne verige, saj kar tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na oprašenih rastlinah. Nadvse zdravilni pa so tudi čebelji izdelki: med, propolis, cvetni prah, matični mleček, čebelji vosek, čebelji strup in celo mikroklima čebelnjaka. V medu najdemo poleg sladkorjev tudi druge življenjsko potrebne snovi, kot so minerali, vitamini, encimi, hormoni, kisline, flavonoidi in antibakterijske snovi, zato je izvrsten dodatek vsakodnevni prehrani. Vendar ga zaradi visoke energijske vrednosti ni priporočljivo uživati v prevelikih količinah. Med je čudovito dopolnilo za ohranjanje in povrnitev zdravja. Predvsem pa nima negativnih učinkov, razen pri ljudeh, ki so nanj alergični. 12

zima 2013

Piše: Petra Slapar Fotografira: Klemen Brumec, Ana Bulat

Delimo ga na cvetličnega in gozdnega, svetlega in temnega, z vmesnimi odtenki. Temne vrste medu učinkujejo bolje od svetlih, antibakterijsko je najučinkovitejši kostanjev med. Med s segrevanjem izgubi antibakterijske lastnosti, zato ga lahko, če kristalizira, segrejemo le do 40 °C. Medu pripisujejo razkuževalne učinke, protibakterijsko delovanje, preprečeval naj bi nastanek raka, višal raven antioksidantov v telesu, povečeval absorpcijo zdravil, obenem pa organizem čistil škodljivih snovi. Prav tako naj bi bil najbolj zdravo sladilo pri sladkorni bolezni tipa 2. Pomaga tudi pri zdravljenju gastritisa, želodčnih razjed, črevesnih vnetij, zmanjšuje izločanje želodčne kisline ter pomaga pri zdravljenju in razstrupljanju jeter. Uporablja se tudi pri ginekoloških težavah, jutranji slabosti in boleznih dihal (kroničnem bronhitisu, bronhialni astmi, rinitisu, alergijskem rinitisu, sinistisu in laringitisu).


Med nastane iz cvetličnega nektarja ali mane – izločkov živih rastlinskih delov in izločkov žuželk na živih delih rastlin. Osnovni material, medičino, prinašajo čebele v panj, ga obdelajo, mu dodajo izločke svojih žlez, ga zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja, ki se imenuje medišče. Ko čebele luknjice v satnici napolnijo z medom, jih zaprejo z voskom. Takšno satovje je polno dozorelega medu in primerno za točenje. Satnice takrat vzamemo iz panja in odstranimo čebele, denimo z metlico, pri tem pa moramo paziti, da jih ne poškodujemo, da se bodo lahko vrnile v panj. Nato s satnic odstranimo voščeno plast, ki med ščiti pred vlago, in jih vstavimo v točilo. Tam se med z vrtenjem izloča iz satovja, se skozi poseben filter prečisti in že je primeren za točenje v kozarce. Pri nas je najbolj priljubljen cvetlični, kostanjev, gozdni in akacijev med.

zima 2013

13


14

zima 2013


Galerija Hiša mojstrovin Perger 1757 v Slovenj Gradcu Le malokdo, ki se sprehaja po Glavnem trgu v Slovenj Gradcu, ve, da v hiši s številko 34 domuje obrt, ki jo družina Perger goji že od leta 1757. Pergerjevi – medičarji, lectarji in svečarji – se lahko pohvalijo celo s tem, da so leta 1996, ko je vatikanski Trg svetega Petra krasila slovenska smreka, z lectarskimi okraski okrasili rezidenco papeža Janeza Pavla II. Figure iz lecta namreč veljajo za ene najstarejših božičnih okraskov. Že daljnega leta 1597 so menda za največje praznike cesarsko palačo Ferdinanda II. krasili ravno lectarski okraski Medičarstvo, lectarstvo in svečarstvo sodi med najstarejše obrti. Medičarstvo obsega izdelavo medenjakov, bombonov in medenih pijač, lectarstvo pa figuralno oblikovanje in okraševanje peciva iz medenega testa. Mesenje lecta in njegovo oblikovanje je v domeni moških, saj je to težaško opravilo, kajti pravo medeno testo se sproti trdi. Anekdote pravijo, da so gospodinje na gradovih pri razkosavanju lecta poklicale na pomoč dvorne viteze, saj so le oni s svojimi meči zmogli lect prerezati ali bolje presekati na pol. Beseda lect izhaja iz nemščine, v slovenščini poznamo izraz strdenje, kar pomeni plitek medeni kolač.

zima 2013

15


Medenjake pripravijo tako, da v več kot 250 starih čebrih zamesijo in ročno zgnetejo več vrst prvovrstnega medu skupaj z izvirsko vodo, matičnim mlečkom, propolisom in cvetnim prahom, tako da se med stali in poveže s preostalimi sestavinami. Nato maso na kratko prekuhajo v bakrenem kotlu in jo v temnem prostoru pustijo počivati tri dni. Pred tem se kakovost zmesi za medeno testo preverili po metodi svojih prednikov, in sicer tako, da vanjo dajo istega dne zneseno kokošje jajce, ki v njej plavala tako, da ga iz tekočine gledal samo del. Ker se jajce ne potopi in polovica ostane na površini tekočine, je to prvi znak, da so dobili osnovo za izdelavo pravih vrhunskih Pergerjevih medenjakov. V popolnoma ohlajeno maso dodajo tri vrste polnozrnate moke, zelo malo pepelike in jo pokrito z laneno krpo pustijo stati šestdeset dni. Nato jo prestavijo v drug čeber, dodajo več vrst slovenskih zelišč, mešanico naravnih začimb, jelenovo sol in pustijo počivati vsaj en dan, zatem pa se lotijo peke. Pečene medenjake polepšajo z naravno želatino, medom in naravnimi barvili.

16

zima 2013


Pri Pergarjevih izdelujejo tudi medene bombone, ki jih pripravijo iz več vrst medu, rjavega sladkorja, domačega sadnega sirupa, propolisa, matičnega mlečka, cvetnega prahu, zelišč, citronske kisline, naravne arome in izvirske vode. Ročno izdelani Pergerjevi medeni bomboni so polnega okusa in čisto drugačni od kupljenih bombonov, ki so polni umetnih dodatkov.

zima 2013

17


Mogoče pa bi se lahko še pred prazniki odpravili tja na družinski izlet in združili prijetno s še bolj prijetnim ter se za nameček posladkali pri Pergerjevih. Pri Pergarjevih uporabijo vse, kar čebela prinese, tako pri njih še vedno dobite tudi sveče, narejene iz naravnega čebeljega voska, kar je v današnjem svetu umetnih materialov prava redkost. O tem, da taka sveča božansko diši, tudi če ni prižgana, in prostor napolnjuje s sladkim vonjem po praznikih, seveda ni treba posebej razlagati, saj za en liter medenega parfuma porabijo 800 kg medu. Če vas bo kdaj zaneslo na tiste konce, ste pri njih vedno dobrodošli. 18

zima 2013


Recepti

zima 2013

19


RECEPTI Kozice s kokosom in medom

250 g 1 3 1 1,5 dl 2 1

očiščenih kozic mala bela čebula stroki česna olivno olje čili žlica sojine omake kokosa limeti žlica medu

V manjši posodici zmešamo sojino omako in med. Na olivnem olju na hitro prepražimo čebulo, nato dodamo drobno sesekljan česen in kozice. Na srednjem ognju pražimo še par minut. Dodamo sok limet in sojino omako z medom. Če imamo radi pekoče, po želji dodamo tudi malce čilija. Zalijemo s kokosovim mlekom in kuhamo še nekaj minut. Postrežemo s kuhanim jasminovim rižem. Solata 1 (z medenim prelivom)

radič stročji fižol bela repica

Preliv: 2–3 žlice olivnega olja 1 žlička medu 1 žlica balzamičnega kisa 1 strok česna (drobno nasekljanega) sol

Solata 20

zima 2013

Za preliv zmešamo olivno olje, žličko tekočega medu, balzamični kis in drobno nasekljan strok česna. Solimo po okusu. Stročji fižol operemo in blanširamo v vroči vodi. Narežemo ga na drobne koščke. Radič operemo in ga drobno narežemo. Najlažje je, da ga zvijemo in drobno nasekljamo. Repico narežemo na tanke kolute. Razporedimo po krožniku in prelijemo s pripravljenim prelivom.


Kozice

Kuha in fotografira: Ana Bulat

s kokosom in medom

OD

IL A

KL

IK

ZA

NA

V

zima 2013

21


Sezamove ploĹĄÄ?ice

22

zima 2013


Domač müsli

zima 2013

23


Pra탑eni mandlji

24

zima 2013


ト経koladno-medena pita z leナ。niki zima 2013

25


26

zima 2013


RECEPTI Domač müsli

70 g nasekljanih mandljev 30 g kokosovega čipsa 1 žlička cimeta 2 žlički rjavega sladkorja 3 žlice medu 2 žlici olja (ali masla) rozine suhe fige V posodi zmešamo kosmiče, mandlje, kokosov čips, cimet in rjavi sladkor. Med malce stalimo in zmešamo z oljem. Vse skupaj prelijemo čez kosmiče in dobro premešamo. Razporedimo na pekač, obložen s peki papirjem, in pečemo pri 125–150 °C približno 25–30 minut. Vsakih pet minut müsli dobro premešamo, da se nam ne zažge. Müsli popolnoma ohladimo in vmešamo še rozine in nasekljane suhe fige. Shranimo v tesno zaprti posodi, najbolje stekleni.

Praženi mandlji z medom in cimetom

200 g celih mandljev 2 žlički medu 3 žličke rjavega sladkorja + ½ žličke cimeta (po želji več) Med malce pogrejemo, da postane tekoč, in ga prelijemo čez mandlje. Dobro premešamo, jih razporedimo na pekač, prekrit s peki papirjem, in pečemo približno 10–12 minut pri 175 °C. Vmes nekajkrat premešamo, da se nam ne zažgejo. V posodici zmešamo 3 žličke rjavega sladkorja in ½ žličke cimeta. Ko so mandlji prepraženi, jih takoj vmešamo v sladkor, dobro povaljamo in nato stresemo na čist peki papir, kjer jih popolnoma ohladimo.

Čokoladno-medena pita z lešniki

Sezamove ploščice

200 g moke 100 g masla 6–7 žlic hladne vode 4 žlice medu 3 žlice mletih lešnikov 2 dl sladke smetane 200 g temne čokolade (narezano na koščke) 2 jajci 1 žlica ruma

260 g sezama 1 žlica rjavega sladkorja 2 žlici medu ½ žličke cimeta

Maslo dodamo moki in z dodajanjem vode hitro vgnetemo testo. Zavijemo ga v folijo in damo počivat v hladilnik za dobre pol ure. Spočito testo razvaljamo, damo v namaščen pekač in prekrijemo s peki papirjem in suhim fižolom (da se testo med peko ne dviguje). Pečemo pri 180 °C približno 15–20 minut. Testo ohladimo. V posodici zmešamo med, ga segrejemo in vanj vmešamo mlete lešnike. Zmes namažemo po dnu pečenega testa. Za čokoladni preliv segrejemo sladko smetano in jo prelijemo čez čokolado. Zmešamo, da se ta razpusti in malce ohladimo. Nato vmešamo še 2 jajci in žlico ruma. Prelijemo čez medeni nadev in pečemo v segreti pečici še 15–20 minut.

V kozici zmešamo rjavi sladkor, med in cimet. Kuhljamo na zmerni temperaturi, dokler zmes ne začne brbotati. Obvezno mešamo! Počakamo, da sladkor malce karamelizira (pazimo, da ga ne zažgemo), odstavimo in hitro vmešamo sezam. Dobro premešamo, ga vsujemo na peki papir, pokrijemo z drugim kosom peki papirja in razvaljamo približno 0,5 cm na debelo. Malce ohladimo in narežemo na kvadratke. Hranimo jih do 3 dni v tesno zaprti posodi, ločene s peki papirjem. Pomembno je, da sladkor malce karamelizira, saj nam bodo sicer ploščice razpadle.

zima 2013

27


28

zima 2013

Darila


Tvrdka Teja Ideja naznanja svojim dragim odjemalcem, da je garnitura Spomin na voljo tudi v spletni trgovini Etsy.


30

zima 2013

IK

K

KL

L

IN

Etui za telefon Še eno praktično darilo, preprosto za izdelavo, ki bo marsikomu prišlo prav.

Tjaša Brajdih

ZA


Vesna Vogrin

K

KL

IK

L

IN

ZA

Sinji kit Za majhne in velike otroke, ki se še vedno radi stisnejo k igračam – doma narejeni sinji kit iz puloverja.

zima 2013

31


Broška ali lasnica Deklice se rade krasijo z modnimi dodatki, zato jim lahko za darilo sami izdelamo preprost nakit kar iz ostankov darilnega blaga, ki je hkrati še zelo simpatično in elegantnega videza.

Šal V hladnih zimskih dneh je šal čudovito darilo za vsakogar, če pa ga izdelate sami, bo navdušenje prejemnika še toliko večje.

Tjaša Brajdih

K

KL

IK

L

IN

ZA

32

zima 2013


K

KL

IK

L

IN

ZA

Šivilja in the House

Tjaša Brajdih

K

KL

IK

L

IN

ZA

Zvezek za recepte Za strastne kuharje, ki imajo svoje skrivne recepte, izdelajte ovitek v njihovih najljubših barvah.

zima 2013

33


Toaletna torbica Ženske nimamo nikoli preveč torbic, zato bo ročno izdelana torbica izvrstno darilo za punce, punčke, hčere, sestre in prijateljice. Uporabno toaletno torbico sešijte kar sami.

K

KL

IK

L

IN

ZA

Tjaša Brajdih

34

zima 2013


K

KL

IK

L

IN

ZA

Tjaša Brajdih

Mikado palčke Zabavna, cenovno ugodna in hkrati izredno enostavna igra, ki jo lahko izdelamo sami. Vse, kar potrebujemo, je paket lesenih palčk za ražnjiče, ki jih dobimo v trgovini za manj kot evro.

zima 2013

35


Podstavek za posodo Obdarujte prijatelje, ki so se preselili v nov dom. Podstavki za vročo posodo bodo prišli prav tudi vaši mami, tašči, sestri in tudi vam.

Tjaša Brajdih

Mehka verižica Izdelajmo preprosto, a zanimivo in mehko verižico iz filca. Lahko uporabimo tudi koščke usnja ali debelejšega blaga, ki se ne cefra.

Tjaša Brajdih

IK

K

K

KL

KL

IK

L

36

L

IN

IN

ZA

ZA

zima 2013


K

KL

IK

L

IN

ZA

Mateja Dobravec

Snežaki Otrokom doma sešijemo keglje - in se igrajmo z njimi!

zima 2013

37


38

zima 2013

IK

K

KL

L

IN

Različna stojala za pisala Idealna za ljubitelje lesa. Iz kosov lesa smo naredili stojala za svinčnike, spretne roke jih lahko polepšajo z risbo.

ZA

Tjaša Križnar


IK

K

KL

L

IN

Rožmarinovo olje Uporabno darilo za gurmane, ki je prijazno do naše denarnice.

ZA

Suzana Šlebir, Klemen Jakša

zima 2013

39


40

zima 2013

IK

K

KL

L

IN

Kuhinjska deska Izdelana je iz lesene police in odrezana, da daje obliko lisice ali lisičjega repa.

ZA

Tjaša Križnar

Feferoni v olju Pekoča poslastica za kuharske navdušence.


L

IN

ZA

Suzana Šlebir, Klemen Jakša

K

KL

IK

L

IN

K

KL

IK

Obešalnik Simpatična ideja za darilo za vse, ki so se vselili v novo domovanje. Uporabili smo kos police, ki nam je ostal od selitve, in izdelali obešalnik.

ZA

Tjaša Križnar

Tjaša Križnar

zima 2013

41


Intervju

Piše: Tina Cipot Fotografira: Klemen Brumec, arhiv Svet vmes

Šolski hodniki, avle, stopnišča, jedilnice, garderobe … kotički med svetom zunaj in tistim, kar šolarje in dijake čaka »notri«, znanjem in izzivi torej. Svetovi vmes, na katere ne gledamo kot na pomembne, zato večinoma ostajajo prezrti, dolgočasni in puščobni. Trije mladi arhitekti, Ana Kreč, Jure Hrovat in Ana Kosi, so si jih postavili za izziv. Uspešno jih – kot ekipa z imenom Svet vmes – spreminjajo v prostore, ki učijo, zabavajo in povezujejo. Za projekt prenove hostla Proteus v Postojni so na Mesecu oblikovanja prejeli nagrado za najboljši interier leta 2013.

42

zima 2013


Svetovi vmes so lahko odličen oder za življenje Za seboj imajo kar nekaj uspešnih projektov, omenjeno prenovo skupnih prostorov hostla in dijaškega doma Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni, oblikovanje mičnih garderob za dekleta na Gimnaziji Ledina, postavitve »ulice idej« na hodnikih OŠ Koseze v Ljubljani, igralnice v nakupovalnem centru Supernova v Ljubljani in podobno.« A zakaj ti zanimanje za svetove vmes? Zgodilo se je tako, da sta obe Ani za diplomo na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo raziskovali izobraževalne objekte in ugotovili, da je v šolskih pravilnikih zapisano marsikaj, od tega, kako morajo biti oblikovani učni prostori, kako mora denimo biti opremljena učilnica za kemijo in kako veliki morajo biti kabineti, o drugih prostorih vmes pa v njih ni kaj prida. »Piše denimo, da mora biti hodnik širok dva metra štirideset in to je to. Hodnik je za šolski pravilnik samo pot, ki te pelje na cilj. Potem se seveda vprašaš, zakaj pot ne bi bila še kaj drugega, nekaj zanimivega, mesto srečevanja, posedanja, zamišljenosti, gledanja v strop, zvezde … in to je potem postalo naše poslanstvo,« pravi Ana Kreč.

Svetovi vmes so del učenja Šolski pravilniki so pač stari – iz časa Marije Terezije, se malce pošalijo sogovorniki – v njih je zastavljeno, da morajo šolarji čim prej v učilnice, ne smejo se zadrževati na hodnikih, posedati po avlah … »A je resnica taka, da se polovico naučimo v učilnici, drugo polovico – o življenju in medčloveških odnosih – pa v teh prostorih vmes.« pojasnjuje Ana Kosi. Učni načrti se sicer spreminjajo, si za zgled jemljejo skandinavske modele pouka, mešanje skupin, pouk zunaj, a kot ugotavlja ekipa Sveta vmes, šolski prostori temu

ne sledijo. Ukvarjajo se z obstoječimi šolami, saj gradnje novih tako rekoč ni, v šolah pa se ukvarjajo s pomanjkanjem prostora in si razbijajo glavo, kako narediti čim bolj izkoriščene prizidke. »Mi jim pokažemo, kako lahko cela šola postane 'mesto učenja', da to niso samo kotički, ampak da je celotna šola povezana in ima potencial, da se lahko dijaki povsod gibajo in učijo.« pravi Ana Kosi. Kot ugotavlja trojica mladih arhitektov, je zelo malo šol projektiranih tako, da so tudi svetovi vmes vključeni v učni proces in socializacijski postopek. »Nihče ne razmišlja, češ potrebujemo šolsko dnevno sobo,« pravi Jure, ki dodaja, da je ogromno odvisno od tega, kako so do prostorskih posegov in rešitev, ki jih ponuja Svet vmes, odprti ravnatelji in drugi, ki odločajo o izobraževalnih ustanovah. »Eni radi poskusijo marsikaj, da vidijo, kako bi se obneslo. Drugi so prepričani, da je otrokom bolje čim manj dati, ker bodo vse uničili. Naše prepričanje je, da če kot mladi ne bodo doživeli stika s kakovostnejšimi izkušnjami bivanja, se naučili, v čem je dobro živeti in kako je dobro živeti, tega nikoli ne bodo znali spoštovati. Naša naloga je torej tudi dosegati ciljno publiko in jo izobraževati, da bo potem, ko bo odrasla, imela odnos do tega. Slovenca pri štiridesetih s svojimi prostorskimi posegi zagotovo moremo doseči,« še pravi. Njihove izkušnje kažejo, da vsaka šola nosi svoje izzive. Morda jim je še najbolj težko, prepričati ravnatelje in druge odločevalne dejavnike na šoli, da bo to, kar počnejo, prineslo nek rezultat. Ana Kreč pravi, da so otroci zelo enostaven uporabnik. »Takoj odreagirajo na spremembo, naša intervencija na neki šoli, takoj sproži neko družbeno, psihološko spremembo.« zima 2013

43


Točke srečevanja Z nagrado za najboljši interier leta so dobili potrditev strokovne javnosti, z njo pa gotovo počasi pridobivajo tudi zaupanje novih naročnikov. Radi poudarjajo, da ne gre za lišpanje šol, pač pa globlje premike – od tega, da so otroci raje v šoli, do tega, da postanejo prostorsko občutljivi. »Oblikujemo kotičke v šolah, kjer načrtno postavljenih skupnih prostorov nimajo – iščemo niše, sobe, pozabljene kotičke in tam oblikujemo rešitve za posedanje, druženje. Postavljamo točke srečevanja, kjer se začenjajo pogovori,« razlaga Ana Kosi. Druga Ana, Kreč, dodaja: »Včasih 44

zima 2013

govorimo zgolj o nameščanju slik in grafičnih elementov, včasih o postavitvi novega nosilca, celo novega objekta. Velikokrat gre za preproste reči – pojasnilo nekomu, da prva triada ne potrebuje plakatov in slik, obešenih na višini dveh metrov, kjer jih nihče ne bo pogledal, do tega, da na prazne hodnike, ki bi bili idealen pano, dodaš informacije, ki delujejo na nezavedno učenje. Če vsak dan hodimo mimo nečesa, si to tudi zapomnimo. Tako denimo na OŠ Koseze lepimo s fototapetami na hodniške stene različne verze, od Nika Grafenauerja, do Borisa A. Novaka, časovni trak, do besed v različnih jezikih …«


Izzivov je ogromno že v fazi načrtovanja, pravijo, saj so slovenske šole velikokrat projektirane tako, da so »neprebojne«, s tlaki, večinoma v sivih in rjavih barvnih tonih, klopi so velikokrat nezaželene, je se potem pokaže problem s čiščenje. »Izredno moramo paziti tudi na izbiro materialov, ki se jih mora čim lažje vzdrževati. No, s čistilkami seveda navežemo posebej dobre stike,« se pošalijo. Prav Osnovna šola Koseze je primer »grajenja projekta«. Začeli so z manjšim delom hodnika, da bi preverili, kako bo sploh delovalo. Ker so to najprej naredili pri najmlajših učencih, se je pojavila zadrega, da so v novi kotiček začeli »vdirati« starejši učenci, saj jim je bil izredno všeč. Tako so zdaj na drugi strani šole oblikovali kotiček za starejše učence in jih preusmerili tja. Izziv, ki se vedno znova pojavlja, je vzdrževanje kontinuitete. Zaradi sistema javnih naročil, ki so mu šole podrejene, je treba izbrati ponudnika, ki je trenutno najcenejši, in to seveda ni nujno tisti, ki je bil izbran nazadnje. »Tako imaš vsakič nove ideje, nove materiale in nove izvajalce. Zato je treba vedno oblikovati strategijo razvoja prostorov, ki ji potem ne glede na izvajalce sledi. Te pa šole večinoma nimajo.« pravi Ana Kreč. »A je to pravzaprav odsev naše družbe. Kako bo šola imela neko strategijo, če je nimajo niti mesta? Strategija je nujna na mestni ravni, na ravni domače hiše, na vseh ravneh.« Kar ugotavlja ekipa, se tudi svetovi vmes dogajajo v vseh merilih in so tudi tam enako pomembni – v domovih, poslovnih prostorih, bolnišnicah. »Ko projektiramo hišo ali poslovne prostore, moramo misliti na prostore kot na razvojni poligon, postaviti dokument, ki vodi generacije naprej, za obnovo, vzdrževanje in razvoj.«

zima 2013

45


Tukaj. In tam. Svetovi vmes se najdejo tudi čez mejo. Ekipa svoje znanje vlaga v humanitarne projekte v deželah tretjega sveta. Trenutno po njihovi zasnovi nastaja šola v Indiji, a kot so ugotovili, če niso vedno tam, stvari nastajajo »malo po svoje«. »Vedno je treba raziskati okolje, pogoje gradnje, pravilnike, denimo v Indiji jih je težko prepričati, da je najbolje uporabiti lokalni material, da bo to še vedno nekaj posebnega, obenem so tam pogoji gradnje povsem drugačni kot pri nas, tukaj se z monsunom nikoli ne srečamo, požarne varnosti, ki nas v Sloveniji zelo močno omejuje, tam praktično ni in podobno,« pojasnjuje Ana Kreč in dodaja: »Kamorkoli grem, še ko sem na dopustu, obiskujem šole. »

46

zima 2013


zima 2013

47


48

zima 2013


Svetovi vmes lahko torej premikajo svetove. A kot opozarjajo vsi trije sogovorniki, arhitektura tega sama ne zmore pripeljati do konca, vedno mora biti nekdo, ki ve, kaj želi s tem doseči, in ki potem tudi prevzame odgovornost. »Če takih oseb ni, se lahko trudimo po svojih najboljših močeh, a bo stvar čez nekaj časa preprosto propadla. Lahko pa zacvetijo. Denimo v Postojni – da, seveda, treba je vzdrževati prostor, ampak ko smo na obisku, so dijaki in obiskovalci hostla povsod po prostoru. To je postal družabni prostor, kjer se zdaj mešajo dijaki, obiskovalci hostla, tam so spletne točke, ki privabijo tudi starejše krajane, otroci imajo tam krožke in podobno … Ravnateljica razmišlja celo, da bi prirejali filmske večere, v bistvu je projekt naredil več, kot smo si predstavljali sami,« pravi Jure Hrovat. Ana Kosi pa dodaja: »Mi ne pišemo scenarijev, pač pa postavimo oder in damo rekvizite. Stvari se začnejo same odvijati.« zima 2013

49


Vonj po kruhu

Piše: Jasna Simoneta Fotografira: Klemen Brumec

Na obisku pri Ozbičevih v Gorjanskem Jutranje meglice so se pravkar razkadile iznad kraških gmajn, ko smo z glavne ceste zapeljali na ozko dvorišče. Na vratih pod gankom se je prikazala nasmejana Matejka in nas sprejela v toplo osrčje domačije, ki je pred petimi leti postala njen dom. V kuhinji, kjer kraljuje velika krušna peč, se bodo popoldne strnile štiri radovedne glavice, ki bodo s čebljanjem dodobra zapolnile prostore pod starinskim tramovjem. Do takrat, ko se bomo lahko zatopili v skrivnosti nastajajočega kruha, bo minilo še nekaj ur. Medtem ko se na kamnitih tleh zarisujejo odsevi sončnih žarkov, spretne Matejkine roke gnetejo voljno belo testo. Iz njega bodo nastale tri štruce, ena bo ostala bela, v preostali dve pa bo vmesila še nadev. Pri Ozbičevih namreč pogosto pečejo kruh, najraje posegajo po čim bolj naravnih sestavinah in iz njih oblikujejo raznovrstne mojstrovine. Tokrat smo bili zraven ob nastajanju belega, figovega in orehovega kruha.

50

zima 2013


Tri štruce belega kruha (osnovni)

2 kg bele moke 20 g kvasa 1 žlica medu ali polnovrednega sladkorja 1,25 l vode olje (po želji) NADEV 1 skledica na koščke zrezanih suhih fig 1 skledica orehovih jedrc

Recept je Matejka povzela po nasvetih Emilije Pavlič, ki je znana po svojih prizadevanjih za zdravo otroško prehrano.

Najprej si pripravimo kvasni nastavek: kvasu dodamo mlačno vodo, žličko medu ali sladkorja in žličko moke, zmešamo in pustimo, da kvas vstane. Medtem moko presejemo v velik lonec, dodamo kvasni nastavek in mlačno vodo. Samo narahlo premešamo in pustimo vzhajati dve uri in pol. Najbolje, da si moko nastavimo že zgodaj zjutraj in se potem posvetimo drugim opravilom. Od časa do časa se vrnemo k loncu in zmes premešamo. Zmes zgnetemo v voljno testo, vse dokler ni več lepljivo. Razdelimo ga na tri enake dele in ga damo vzhajat na toplo. Ko je testo lepo vzhajano, v vsak hlebec vgnetemo nadev. V testu naredimo jamico, vanjo nasujemo tretjino nadeva, pregnetemo in ponovimo še dvakrat. Oblikujemo štruco in položimo v pekač. Kruh nato namažemo z oljčnim oljem, po možnosti domačim, in naredimo poševne zareze. V pečico damo lonček vode, jo segrejemo na 220 °C in vanjo vstavimo kruh. Po desetih minutah temperaturo znižamo na 200 °C in pečemo še 40–45 minut. Ali je kruh pečen, preverimo tako, da nanj potrkamo – če zveni votlo, potem je gotov. Kruh stresemo iz pekača in pokrijemo s prtičem, da se ohladi. Za nadev lahko namesto fig in orehov uporabimo olive ali sesekljan rožmarin in olje.

zima 2013

51


Med peko se je Matejka spomnila na igro iz otroštva. »Ali je pečen kruh?« »Je zažgan!« »Kdo ga je zažgal?« »Petra!« »Uboga Petra, zdaj gre v ječo!«

52

zima 2013


zima 2013

53


Peče in fotografira: Ana Bulat

Kruh

400 g moke (bele polnozrnate in pirine) 3 dl tople vode 30 g kvasa 1,5 žličke soli

IK

OD

IL A

Kvas zmešamo s toplo vodo in žličko sladkorja. Postavimo na toplo. Moki dodamo sol in kvasec. Dobro premešamo. Zmes bo precej lepljiva. Pokrijemo s prtičem in pustimo vzhajati do dvojne velikosti. Vzhajano

testo vsujemo na delovni prostor, na debelo posut z moko. Rahlo pregnetemo. Testo z roko pritisnemo ob pult, posujemo z moko in prepognemo. Enako naredimo z vseh strani. Ponavljamo, dokler se testo ne prijemlje več rok. Pustimo ga na pultu in pokrijemo s posodo, da še malce vzhaja. Posujemo ga z malce moke, narežemo na kvadratke in pečemo prvih 15 minut pri 230 °C, nato pa še 10 minut pri 200–210 °C. KL

Rustikalni kruhki

54

zima 2013

ZA

NA

V


RECEPTI

Pecivo z makom

30 g kvasa 2 dl mleka + 5 žličk za kvasec + žlička sladkorja 2 žlici sladkorja 50 g masla 0,5 kg moke sol stepeno jajce mak sončnična semena

Kvas zmešamo s 5 žlicami toplega mleka in žličko sladkorja. Mleko segrejemo, dodamo sladkor, maslo in mešamo, da se oboje razpusti. Moko stresemo v večjo posodo, dodamo sol, kvasec in mleko. Dobro pregnetemo in pustimo vzhajati do dvojne velikosti. Vzhajano testo na hitro pregnetemo in oblikujemo makovke, polžke, jih polagamo na pekač, prekrit s peki papirjem, in pustimo na toplem vzhajati še 10–15 minut. Premažemo s stepenim jajcem, posujemo z makom in sončničnimi semeni ter pečemo pri 175 °C do zlatorjave barve, približno 20 minut. Najboljše je sveže pečeno. zima 2013

55


Piše: Valentina Vovk Fotografira: Klemen Brumec

Darja Končarevič Bazilika

Poznate Baziliko? Seveda jo, kdo pa je ne? To je bistro, o katerem sem v zadnjem letu najpogosteje slišala govoriti. Fotografije prijetnega in preprosto opremljenega ambienta sem videla že na marsikaterem blogu ali instagramu. Poleti, ko se je malo po hipstersko poročila moja prijateljica, smo lahko uživali tudi v dobrotah iz Bazilike. Skratka, Bazilika je in! 56

zima 2013


Z Darjo je prijetno klepetati, saj je zgovorna in odprta ženska. Zanimalo me je marsikaj in kmalu nama je pogovor stekel v takšne globine, da sva se počutili kot stari znanki, ki se redno srečujeta na čaju. V bistroju strežejo predvsem vegetarijansko in vegansko hrano, zato sem predvidevala, da Darja ne je mesa. Ah ne, jaz jem vse razen vampov, me je takoj popravila, res pa je, da mesa ne jem veliko in da nadvse rada kuham z zelenjavo, je še dodala. Darja, ki je po izobrazbi kulturologinja, s partnerjem Lukom, hčerko Ivo in dalmatinko Frido živi v družinski hiši na obrobju mesta. Luka, ki ima sicer svoj posel, je prav tako pomemben del Bazilike, saj skrbi za finančni del in je vedno poln zanimivih idej. Darja zelo rada kuha, to je podedovala po mami in omi, Korošici, ki je svoj čas celo vodila kuharske tečaje. Dobro jesti in družiti se ob hrani je bilo pri njih doma vedno pomembno. Ko sta se starša upokojila, sta se preselila na Primorsko, dom sta si uredila na Šentjanah nad Portorožem. Ker sta imela dovolj časa in volje, sta si nasadila oljke, trto in velik vrt. Darja se, tako kot oba njena brata, za konec tedna rada odpravi k njima na obisk. Kadar je trgatev ali ko se obirajo oljke, se nas zbere še več. K njim radi zahajajo tudi prijatelji, saj se po končanem delu vsi zberejo ob veliki mizi in uživajo v druženju ob hrani. Tudi brata zelo rada in dobro kuhata, kar malo hecno je, ker se naši pogovori kar naprej vrtijo okrog hrane, pove Darja. Kako diplomirana kulturologinja pristane v gostinstvu? Preprosto, pravi Darja, za to je »kriva« moja družina! Na Primorskem so pridelali zadosti oljčnega olja, oliv, zelišč in drugih dobrot, toliko, da so imeli zadosti zase in za številne prijatelje. Vse je pridelano ekološko in tudi zato so si leta 2006 zamislili svojo linijo eko hrane. Brata, oba sta oblikovalca, sta zasnovala preprost in moderen logotip ter embalažo in lotili so se prodaje. Dve leti zatem so po naključju naleteli na prazen poslovni prostor na Miklošičevi cesti v Ljubljani in tako je nastala Bazilika, trgovinica in lokal, kjer si poleg dobre kavice lahko naročite še slasten sendvič ali toplo dnevno juhico. Po treh letih trdega dela si je Darja zaželela svojim gostom ponuditi še kaj več kot le sendviče in juhe. Na zalogi je imela celo goro preizkušenih receptov in začela je iskati večji prostor. Po kakšnem letu ga je našla: na vogalu Prešernove in Erjavčeve ceste, kjer zdaj že dobro leto kraljuje Bazilika bistro. V prijetnem ozračju, ki očara z domačnostjo, se gostje očitno odlično počutijo, saj je veliko takšnih, ki se redno vračajo. Vsak dan imajo na jedilniku

kosila, za katera poskrbi Darja, poleg tega pa odlične domače sadne in zelenjavne pite, torte, dobre napitke in še marsikaj, kar pritegne. Lahko pa se oglasite tudi samo na dobri kavi in mamljivi sladici, se zleknete v udoben naslanjač in prelistate najnovejši Kinfolk. Saj res, kakšno navezo ima Bazilika s Kinfolkom, me še zanima. Ah, to je pa hecna zgodba, všeč mi je bila njihova revija in tudi blog, pa sem jim enkrat pisala. Potem sem kar malo pozabila na to, nato pa so me nekoč poklicali in rekli, da želijo svoje gibanje še malo razširiti po svetu, in sicer z organiziranjem občasnih dogodkov. Seveda me je zanimalo, zakaj pa ne. Že kmalu bomo organizirali drugo Kinfolk druženje, ki bo pravcato praznovanje ob izidu njihove knjige receptov. Kaj počne v prostem času, kaj jo zanima in kaj bere, jo še povprašam, čeprav mi je jasno, da prostega časa nima veliko. Ah, saj ni tako hudo, pravi Darja, ko smo bistro odprli, je bilo res divje, v lokalu sem bila od sedmih zjutraj do enajstih zvečer, tudi ob sobotah. Zdaj je njen urnik veliko prijaznejši, saj začenja ob osmih, popoldneve pa preživlja doma, v družbi Luke in Ive. V prostem času sprehaja psa in bere – kuharske knjige ter bloge, seveda. Včasih, ko je imela na skrbi samo lokal na Miklošičevi, je vsak dan tudi doma skuhala kosilo, zdaj to počne le še nekajkrat tedensko. Ob večerih, ko njena Iva zaspi, se Darja zakoplje med svoje zvezke z recepti in sestavlja jedilnike za kosila ali pa za morebitne cateringe. Včasih ji gre gladko, drugič malo manj, sicer pa pravi, da ji je všeč adrenalinsko vznemirjenje, ko se ti tik pred zdajci zasveti žarnica in ustvariš nekaj, s čimer presenetiš še samega sebe. Njeni načrti za prihodnost so polni idej, ki pridno čakajo na uresničitev. Katera bo prva na vrsti, me zanima. Verjetno bo to kuharska knjiga, o kateri že nekaj časa razmišljam, odvrne. Najbrž tudi zato, ker jo kar naprej sprašujemo za recepte. zima 2013

57


58

zima 2013


RECEPTI Bučna pita Bazilika

Testo: 250 g mrzlega masla 500 g moke 1 žlica maka 1 žlička soli 1 rumenjak 2 dl mrzle vode Najprej na hitro zmešamo moko, maslo, sol in mak, dodamo še rumenjak in vodo. Vse skupaj na hitro obdelamo. Testa ne gnetemo, ampak samo iz vseh sestavin naredimo kepo testa. Razdelimo na tri dele. Testo naj v hladilniku počiva vsaj pol ure. Medtem ko testo počiva, pripravimo nadev: 1 manjša hokaido buča dobra pest parmezana 2 jajci 2 dl sladke smetane žlica bučnih semen sol, kajenski poper, olivno olje, muškatni orešček Bučo narežemo na kocke (2 cm), pokapljamo z olivnim oljem, posolimo in začinimo s kajenskim poprom. Na papirju za peko pri 180 stopinjah pečemo vsaj 20 minut. Pretlačimo s tlačilko za pire, dodamo vse preostale sestavine razen semen, pokusimo, po potrebi dosolimo in dodamo muškatni orešček. En del testa bomo porabili za pito premera približno 24 cm, preostala dva pa lahko (že razvaljana v modlu) zamrznemo in uporabimo tako, da samo zamrznjeno damo v pečico, spečemo, prelijemo z nadevom in še enkrat pečemo. En del testa na pomokani površini razvaljamo in z njim obložimo model (lahko kar tortni s snemljivim obodom). Zdaj bi moralo praviloma spet v hladilnik za pol ure. Potem ga prekrijemo s papirjem za peko, čezenj stresemo dobri dve pesti suhega fižola, čičerike ali riža in pečemo pri 180 stopinjah slabe pol ure. Nato prelijemo z nadevom, potresemo z bučnimi semeni in pečemo še kakšnih 20 minut. K slanim pitam se vedno prileže solata in kozarec svežega belega vina. zima 2013

59


Pastelna kuhinja Pravijo, da smo svoj cilj pri opremljanju doma dosegli takrat, ko se doma počutimo kot na dopustu. Takšna zamisel je gotovo prevevala tudi načrtovanje te kuhinje, ki se odpira na teraso, obdano z jasminom in glicinijo. Že na prvi pogled ugotovimo, da je kuhinja polna zanimivih detajlov, vendar bi tudi po pozornem opazovanju težko posumili, da se pod pultom iz ročno barvane keramike v nežnih pastelnih odtenkih skrivajo čisto navadni beli Ikeini kuhinjski elementi. Za njeno izdelavo se namreč skrivajo iznajdljivost, domišljija in spretna roka. Ideja o zeleni kuhinji je po prvih dveh barvnih nanosih dobila še nadgradnjo – starinsko dekoracijo v rjavkastih odtenkih. Kakovostna rumena keramična obloga s cvetlično obrobo ji daje pridih zadržane romantike. Nad štedilnikom je stena obogatena z vinogradniškim prizorom na katalonski keramiki –spominja nas na cikličnost dela v vinogradih, ki se razprostirajo v bližnji oklici. Modra obroba se ponavlja na keramičnem pultu, steni in napi ter oblikuje protiutež pastelni barvni paleti. Napo krasi nežna dekoracija v peščeni barvi, ki jo dopolnjujejo lesene tipografsko oblikovane črke. Živahen poudarek pa prihaja z drugega konca – Gorenjevega hladilnika iz retro kolekcije v bleščeče ciklamni barvi.

60

zima 2013

za plitke žepe


Piše in kuha: Jasna Simoneta Fotografira: Klemen Brumec

zima 2013

61


62

zima 2013


RECEPTI Recept za domače črne testenine

Domače testenine se odlikujejo po polnejšem in svežem okusu, ki je pri industrijskih izdelkih redek. Tokrat smo se preizkusili v pripravi nekoliko drugačnih in bolj aromatičnih testenin, saj smo jim dodali sipino črnilo. Tega boste našli v notranjosti cele sipe, vendar bodite pri čiščenju skrajno previdni, saj se vrečka s črnilom rada preluknja in se bo namesto testenin obarvalo vaše kuhinjsko korito. Črnilo lahko tudi shranite v zamrzovalniku za dneve, ko boste polni kuharskega navdiha. Pri gnetenju testa vam bodo morda prav prišle rokavice za enkratno uporabo, da boste imeli manj dela z umivanjem rok. Sestavine za štiri osebe: 300 g ostre ali durum moke 3 jajca 5 g sipinega črnila (glede na količino bodo testenine bolj ali manj črne) sol Omaka: 500 g klapavic 300 g sipe pelati česen belo vino poper ali ostra paprika timijan

Priprava: Moko presejemo v skledo, vanjo naredimo jamico, kamor vlijemo razžvrkljana jajca in sipino črnilo. Jajca mešamo postopoma z vilicami od znotraj navzven, da se čim bolj zmešajo z moko. Zatem kepo stresemo na pomokano površino, kjer jo zgnetemo v testo. Gnetemo ga toliko časa, da postane homogeno in voljno in dobi lesk. Če se lepi, ga potresemo s pestjo moke; če je presuho, dodamo žlico vode. Tesno zavito v kuhinjsko krpo ga pustimo počivati in medtem pripravimo omako. Nato testo razvaljamo in ga razrežemo na rezance, lahko si pomagamo s strojčkom za domače testenine. Omaka: Zraven črnih testenin se odlično podajo omake iz morskih sadežev. Najprej očistimo klapavice, seveda pazimo, da poškodovane školjke izločimo. Z nožem ostrgamo alge in druga bitja, ki so zrasla na lupini, ter odrežemo vlakna, ki ob strani gledajo iz školjk. Klapavice potem brez dodatne vode pokuhamo v loncu, da se odprejo. Tekočino, ki jo izločijo, precedimo in prihranimo. Sipe očistimo drobovja, olupimo kožo in odstranimo kost, oči ter kljun. Zrežemo na krajše trakce in s česnom pocvremo na oljčnem olju. Zalijemo z belim vinom in počakamo, da izhlapi. Dodamo paradižnike in omako pokuhamo. Če postaja pregosta, ji počasi dolivamo tekočino, ki nam je ostala od klapavic. Ta je zelo slana, zato mogoče dodatno soljenje niti ne bo potrebno. Nazadnje dodamo odprte klapavice in začimbe.

zima 2013

63


64

zima 2013


Barvita kuhinja je kot nalašč za dolge popoldneve, namenjene uživanju ob pristni hrani in veseli družbi. Kot da bi bili vse leto na dopustu, pa naj bo to ob ribah ali pečenem kostanju.

zima 2013

65


Kuhinja v Koprivi

66

zima 2013


Piše in fotografira: Tjaša Brajdih

Kuharskega navdiha v simpatični kuhinji v družinski hiši v Koprivi na Krasu nikakor ne more zmanjkati. Kuhinjsko pohištvo je namreč prava umetnina, ki je človek preprosto ne more nehati občudovati. Nič čudnega, saj ga je iz lesa in kamna izdelal akademski kipar Damjan Švara. Hiša je stara, včasih je bila v njej trgovina, so povedali stanovalci, ki so jo obnovili z občutkom in smislom za nostalgično estetiko. Veliko pohištva so našli kar v njej, spomine na stare čase pa so osmislili in jim dali nov namen. Tako so novo namembnost dobili dve starinski omari in različni predmeti, ki zdaj krasijo zidove hiše v Koprivi. Tudi gugalnica je delo kiparja Švare, starinski otroški stolček, ki se zlahka spremeni v mizico s stolčkom za nekoliko večjega otroka, pa kljub letom še vedno služi svojemu namenu. Preostali predmeti, posode, okraski, najsi prineseni od drugod ali ustvarjeni z obilico domišljije, denimo svetilo iz cedila ali vaza iz izpušne cevi, pa tudi slikarije, ki krasijo zidove, so nekako »udomačeni«, kot da so tam od nekdaj. In ko iz peči zadiši po domačih jedeh, je zgodba doma zaokrožena.

zima 2013

67


Stenski poslikavi (탑enski z modrimi lasmi) sta delo primorskega slikarja Giga de Brea, veliko drugih slik pa je delo lastnice.

68

zima 2013


Nenavaden okenski okras so viseÄ?e zaÄ?imbe. Nenavadna vaza je nastala iz izpuĹĄne cevi.

zima 2013

69


Kuhinjsko svetilko je lastnica izdelala sama iz cedila, tisto v jedilnici pa je prinesla iz svoje domače hiše, saj ji je bil že od malega zelo všeč.

Več kot sto let star otroški stolček je izredno dobro ohranjen in še služi svojemu namenu.

70

zima 2013


Stekleničke, ki so danes namenjene začimbam, so se našle v hiši ob prenovi, prej naj bi služile medicinskim namenom.

Glinene posode so ročno delo iz Srbije.

Napisno tablo o uporabi vode je lastnica našla med odvrženimi stvarmi in jo dodala nad kamnito korito v kuhinji, ki je ohranjeno še od prej.

Omarici na steni v jedilnici sta bili nekoč nočni omarici v neki drugi hiši, tudi keramične figurice so spadale zraven. zima 2013

71


Jolanda Borič / Šivilja in the House

Piše: Valentina Vovk Fotografira: Klemen Brumec

72

Jolanda Borič je ena od tistih ljudi, ki se nikoli ne ustavijo. Nenehno je v gibanju. Če ni v svoji trgovini, potem je gotovo na kašnem od tečajev, na katerih poučuje tehnike patchworka. Kadar pridejo na trg novosti, se izobraževanja obvezno udeleži tudi sama. Veliko potuje predvsem v republike naše nekdanje države pa tudi v Italijo. Kadar je v Kopru, kjer je doma, si vzame čas zase in svojo najstniško hčer. Enkrat na teden imava svoj dan, pravi Jolanda. To je čas za razvajanje, skupno kosilo in dolge pogovore, v katerih obdelata vse, kar se jima je zgodilo v preteklem tednu. Jolanda je tudi velika ljubiteljica psov, s hčerko imata namreč kar dva: kraljevskega španjela Tobyja in staffordko Koro. Dolgi pasji sprehodi so super, pravi Jolanda, malo se rekreiram in obenem družim s svojimi ljubljenčki, malo pa premišljujem o novih projektih in delam načrte za naprej. S patchworkom se je prvič srečala pred petnajstimi leti, ko ji ga je predstavila prijateljica, ki je več o tem izvedela od svojih italijanskih sorodnic. Ker je pri sosedih ravno takrat postal popularen, so imeli tudi vse zima 2013

več tako imenovanih quilt shopov, trgovin, kjer lahko kupite vse, kar potrebujete za izdelovanje krpank. Tehnika jo je hitro navdušila in že kmalu povsem prevzela. Šivanje ji je bilo od nekdaj blizu, saj je imela njena babica pletilstvo in šiviljstvo, mama pa trgovino, kjer so te izdelke prodajali. Kot otrok se je zato Jolanda veliko smukala po babičini delavnici in se kmalu tudi sama naučila dobro šivati. Nikoli ni prav rada šivala oblek, zato je bil patchwork kot naročen, da je lahko končno sprostila vso svojo ustvarjalnost. Čez nekaj let je kot potnica začela sodelovati z italijanskim grosističnim podjetjem, ki uvaža tkanine in vse preostalo, potrebno za izdelovanje krpank. Odkar dela zanje, se je naučila veliko novega, saj mora za vsako novost, ki pride na trg, najprej na izobraževanje, da lahko potem pridobljeno znanje podaja naprej.


Jolanda je dolgo premišljevala in sanjala o svoji lastni trgovinici, a tega koraka ni hotela narediti sama. Partnerja si je želela predvsem zaradi delitve delovnega časa, malo pa tudi zaradi porazdelitve odgovornosti in nalog. Pred dobrima dvema letoma je na enem svojih tečajev v Radovljici spoznala Nadjo Tratnik in med njima je takoj je preskočila iskrica. Nadja je vrhunska šivilja in me v marsičem dopolnjuje, pove Jolanda. Punci sta si v marsičem podobni, zato sta se takoj začutili in spoprijateljili. Eno leto je minilo, odkar sta na živahni Trubarjevi cesti v Ljubljani odprli prvo »quilt« trgovino v Sloveniji, ki sta jo poimenovali Šivilja in the House. Če radi šivate in iščete posebne pripomočke, ki jih v običajnih trgovinah s podobnim materialom ne najdete, je to za vas pravi naslov. Trgovinica je nadvse prijetna, lično organizirana in urejena v domačnem slogu. Prijeten ambient in strokovno dobro podkovano osebje vas bo zagotovo navdušilo. Če pa ste morda obenem tudi manična zbiralka tkanin, potem ste zadeli terno. V njuni trgovinici se dobijo tkanine, ki jih ne boste našle nikjer drugje v Sloveniji. Tkanine in večina pripomočkov je uvoženih iz ZDA, kjer je patchwork tudi doma.

Za zdaj vse kaže dobro, trgovina se razvija tako, kot sva načrtovali, pove Jolanda. Zraven pa doda, da za tem seveda stoji trdo delo in veliko odrekanja, počitnice so že dve leti samo sladke sanje, še pripomni v smehu. Včasih, kadar se je loti utrujenost, jih pogreša, sicer pa niti ne, saj je zelo mobilen človek, in če ni ravno na poti iz Kopra v Ljubljano, jo pot gotovo vodi kam drugam. zima 2013

73


Tkanine in trgovine s šiviljskimi pripomočki so njena šibka točka tudi drugače. Kamorkoli gre, vedno poišče podobne trgovine in obišče kak sejem starin.

IK

K

KL

Zanima me, ali ima kakšne vzornice oziroma ustvarjalke, ki jih občuduje in ceni. Seveda, veliko jih je, pove Jolanda. Omeni pa dve Avstralki in Američanko: Annie Downs, Lynette Anderson ter Renee Nanneman. Vse naštete so znane po svojih mojstrovinah, knjigah in predvsem po svojih lastnih tekstilnih linijah. Oblikovalci vzorcev oziroma tkanin so v svetu patchworka zelo priljubljeni, ravno tako kot v modni industriji modni oblikovalci, pove Jolanda. Našteti so le njeni najljubši, sicer je znanih imen zares veliko. Tudi sama si želi razvoja v smeri lastne linije tkanin. Idej ima veliko, samo počakati mora, da zanje pride pravi čas. Medtem pa se loteva »manjših« projektov, kot je recimo lastna linija lesenih gumbov, ki mi jih je nadvse ponosno pokazala. Trgovina je bila moja prva velika želja, lastna linija pa je druga, ki še potrpežljivo čaka na uresničitev, pove. Glede na to, kako zna Jolanda zavihati rokave, ne dvomim, da bo pri tem že kmalu uspešna.

L

IN

ZA

74

zima 2013


zima 2013

75


Patchwork ali po slovensko

krpanka je šiviljski izdelek, sestavljen iz koščkov blaga različnih geometrijskih oblik. Zanj so značilne tri plasti: zgornji del je sestavljen iz geometrijskih likov, spodnji del je ponavadi iz enega kosa blaga, vmes pa je polnilo. Vse tri plasti na koncu okrasno prešijemo – to imenujemo quilting. Tako obliko šivanja lahko uporabimo za izdelavo različnih dekorativnih izdelkov. Izdelamo lahko prečudovita pisana pregrinjala, blazine, prte, torbe, oblačila in še mnogo drugega. S kombinacijo različnih vzorcev in barv blaga, geometrijskih likov in aplikacij pa nam ta tehnika omogoča neskončno število možnosti. Prav zaradi tega se je sama nikoli ne naveličam in neskončno uživam, ko sestavljam nov projekt. K nam se je tehnika razširila iz Amerike, kjer si ženske iz roda v rod podajajo izkušnje in znanje o izdelavi patchworka. Ker se je včasih krpanka šivala samo ročno, je bilo to počasno in zamudno delo. Ženske so se začele združevati, da bi hitreje izdelale pregrinjala. Tako je nastala organizacija pod imenom Quilting bee. Danes se takšne skupine sestajajo po vsem svetu. Prirejajo družabna srečanja na katerih se družijo ženske vseh starosti in skupaj izdelujejo krpanko. Ponavadi vse šivajo eno pregrinjalo in vsaka od njih prispeva svoj delček mozaika. Pregrinjala večinoma razstavijo na sejmih in se z njimi potegujejo za nagrade, sredstva od prodaje pa gredo v dobrodelne namene. V Sloveniji takšne skupine še nimamo. Mika me, da bi jo ustanovila, ampak mi žal primanjkuje časa. V trgovini Šivilja in the House so v letu dni, odkar obstajajo, tečajnice naučili vsaj 30 različnih tehnik patchworka. Pod Jolandinim mentorstvom pa je nastala tudi velika krpanka (2 x 2 m) Babičin vrt, delo žensk iz skupine Otok zakladov. 76

zima 2013

Pregrinjalo so podarile Belemu obroču, namenjeno pa je žrtvam nasilnih dejanj.


Sreča je igriva, ima mehke šape in moker smrček.

Lonačarjev muzej

Podboršt pri Komendi


Kuhano vino 78

zima 2013


Pripravlja in stilira: Petra Slapar Fotografira: Klemen Brumec

Grog

Kaj pred boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki ponuditi gostom poleg tradicionalnega kuhanega vina? Predstavljamo ĹĄe nekaj decembrskih alkoholnih napitkov in sladic.

zima 2013

79


Hruške v teranu

80

zima 2013


Mlečni punč

zima 2013

81


Ananas

mariniran v zaÄ?imbah

82

zima 2013


PtiÄ?je mleko

Kuha: Danica Arh

zima 2013

83


RECEPTI Kuhano vino

Kuhano vino je verjetno najbolj priljubljena slovenska zimska pijača, zato se tudi recepti zanj razlikujejo. Nekateri si ob misli na kuhano vino predstavljajo zasnežene ulice in božične sejme, drugi pa lopato za kidanje snega. otrebujemo: P 1 liter vina 3 dl vode 10 žlic sladkorja klinčke (vsaj 15) cimet po okusu nekaj rezin limone in pomaranče, lupino odstranimo Vse zgoraj navedene sestavine za kuhano vino damo v lonec ter segrejemo. Še preden vino zavre, odstavimo in natočimo v lončke. Okus kuhanega vina lahko obogatimo z lovorovim listom, brinovimi jagodami, ingverjem ali vaniljevim sladkorjem. Ste že kdaj pokusili katero od teh različic? Mogoče pa smo vam dali idejo za decembrsko druženje s prijatelji … Grog

Potrebujemo: Vročo vodo 3/4 ruma 1/4 limoninega soka viski 1 žlico sladkorja ali medu 1 l vode Limonin sok skupaj z rumom in viskijem zlijemo v lonček in prelijemo z vročo vodo. Če želimo, da je pijača bolj močna, prilijemo manj vode, in obratno. Na koncu primešamo še med. Postrežemo vroče. Ananas, mariniran v začimbah

Potrebujemo: 1 ananas 60 g sladkorja v prahu 1 cimetovo palčko 1 vaniljev strok 5 semen kardamoma 4 zvezdaste janeže 4 klinčke 2 ščepca popra

84

zima 2013

V kozici segrejemo sladkor, vodo in začimbe. Ananas olupimo, odstranimo stržen ter ga narežemo na rezine. Položimo jih v sirup in začimbe ter jih marinirajmo na zmernem ognju od 15 do 20 minut. Rezine razporedimo na krožnike, dodamo malo sirupa in jih še tople postrezimo. Mlečni punč

Potrebujemo: 45 ml ruma 30 ml enostavnega sirupa (en del vode, en del sladkorja) vanilijev ekstrat ali vanilijev sladkor 90 ml mleka led Vse sestavine damo v mešalnik ali šejker, dodamo led in močno pretresemo. Postrežemo v steklenih kozarcih s sveže naribanim muškatnim oreščkom in cimetom. Hruške v teranu

Potrebujemo: 2 hruški 2,5 dl terana vaniljev sladkor 50 g sladkorja mleti cimet sladka smetana in vaniljev sladoled Hruške olupimo, lahko jih prerežemo podolgoma in jih izkoščičimo ali kuhamo cele. Mi smo kuhali cele. V kozico vlijemo teran, dodamo sladkor, vaniljev sladkor, ščep cimeta in zavremo. V tej tekočini nato kuhamo hruške, dokler niso mehke in se obarvajo rdeče, čas kuhanja je odvisen od njihove zrelosti, približno 20 minut. Ko so hruške kuhane, jih preložimo na krožnike. Vinsko omako lahko zgostimo s škrobom. Krožnike okrasimo s smetano in prelijemo z omako. Dodamo lahko tudi kepico vaniljevega sladoleda.


Ptičje mleko

(ali snežne kepe v rumenjakovi omaki) Priprava 30–35 minut Sestavine: 5 svežih jajc 1–1,2 l mleka (odvisno, kako tekočo kremo želiš) strok vanilije 1 vrečka vaniljevega sladkorja 3 žlice sladkorja 1 žlica moke Iz beljakov stepemo trd sneg, v drugi posodi rumenjake penasto umešamo s sladkorjem. Mleku dodamo strok vanilije, segrejemo in v vročem mleku skuhamo kepice trdega snega – z žlico zajemamo sneg in ga dajemo v vrelo mleko. Kuhamo jih 5 do 6 naenkrat, ker zelo narastejo. Po eni minuti kepe previdno obrnemo in še malo pokuhamo, da se res strdijo. S penovko jih poberemo iz mleka in jih zložimo v poljubno posodo. Prav pride lep jušnik, posamezne posodice, steklena posoda ...Ko skuhamo ves beljakov sneg, iz mleka, v katerem smo kuhali kepe, naredimo tekočo vaniljevo kremo, s katero nato zalijemo kepice, tako da vanj zakuhamo rumenjake, ki smo jim dodali malo moke (moka ni nujna, ker že rumenjaki med kuhanjem zgostijo kremo). Ohladimo in dober tek.

zima 2013

85


Črna eleganca

Izberite svojo barvo

86

zima 2013

Ideje in izedba: Tjaša Križnar, Suzana Šlebir, Tjaša Brajdih Fotografira: Klemen Brumec


Bodite okoljsko ozaveščeni in se odločite za leseno smrečico, mi smo jo izrezali iz lepljene plošče. Prebarvali smo jo v črno in nanjo obesili prave steklene okraske. Črna smreka lahko postane tudi tabla, na kateri si družinski člani puščajo sporočila. Za osnovno temo naših daril smo prav tako izbrali črn voščen papir, vsako darilo pa smo zavili drugače – dodali smo jim rdeče plodove šipka, papir smo prešili z belo nitjo, jim dodali cofke, bele, črne ali sive. zima 2013

87


Otroci bodo navdušeni, ko bodo na darilih zagledali priljubljene božično-novoletne like, kakršen je gugalni konjiček.

88

zima 2013


Bodite drzni, zakaj pa ne črni tako kot mi?

Bodite izvirni in pustite domišljiji prosto pot. Čeprav uporabimo le eno vrsto darilnega papirja, vsakemu posameznemu darilu že zgolj z drobnimi dodatki vdahnemo osebno noto.

zima 2013

89


90

zima 2013


K

KL

IK

L

IN

ZA

PrazniÄ?ni kotiÄ?ek lahko popestrite z girlando iz cofkov. zima 2013

91


Svetleče snežinke na temni – črni ali sivi – podlagi smo izdelali iz odpiral pločevink.

K

KL

IK

L

IN

ZA

92

zima 2013


K

KL

IK

L

IN

ZA

Za adventni koledar uporabite stilizirane škatlice, okraske pa prav tako lahko z malo truda in poceni izdelate kar doma – mi smo snežne kepe s črnimi konicami denimo naredili iz vatiranih palčk.

zima 2013

93


Ob dolgih zimskih večerih nam toplino doma v krogu svojih najbližjih pomaga pričarati vonj po pravkar pečenih piškotih.. Škatla piškotov vam bo polepšala decembrski večer ali pa bo darilo za prijatelje pod novoletnim drevescem.

94

zima 2013


Ideje in izvedba: Mateja Dobravec, Mojca Perdih Fotografira: Klemen Brumec

Beli posladki

V stilizirano božično drevo smo zložili polena v obliki novoletne smreke, ki smo jih okrasili s svečkami, pod njim pa nas čakajo darila – tokrat smo jih zavili v blago.

zima 2013

95


In če se boste že lotili pečenja, lahko izdelate slasten adventni koledar v obliki venčka – za vsak dan en piškot. Venček lahko obesite v kuhinjo.

96

zima 2013


Za novoletni posladek pa postrezite mafine s kardamomom.

Bela voščilnica – za praznike voščite svojim najbližjim z unikatno izdelano voščilnico.

zima 2013

97


Cvetličarna Ksenija, Domžale

98

zima 2013


RECEPTI

Mafini s kardamomom

Božični piškoti

2 skodelici moke 2 žlički pecilnega praška ¼ žličke sode bikarbone ¼ žličke soli 1 čajna žlička kardamoma ½ čajne žličke ingverja ¼ žličke sveže naribanega muškatnega oreščka 1/8 čajne žličke klinčkov 1 skodelica rjavega sladkorja 2 jajci ½ skodelice rastlinskega olja ½ skodelice jogurta ¼ skodelice kisle smetane

30 dag moke 20 dag masla 10 dag sladkorja 10 dag mletih lešnikov 3 žlice mleka 1 vaniljev sladkor za noževo konico cimeta malo pomarančne lupinice za noževo konico mletega ingverja za noževo konico mletih klinčkov

V posodo vsujemo moko, pecilni prašek, sodo bikarbono, sol in vse začimbe. V drugo posodo damo sladkor in jajca ter mešamo približno dve minuti, dodamo jogurt in olje in mešamo, dokler ne dobimo gladke mase. Počasi dodajamo mešanico moke in začimb. Na koncu previdno dodamo še kislo smetano. Modelčke napolnimo do z dvema in pol žlicama mase, pečico segrejemo na 180 stopinj, nato pečemo 18 minut. Mafini so pečeni, ko vanje zapičimo zobotrebec in ta pride ven čist. Krema: 1 skodelica zmehčanega masla 2 skodelici sladkorja 170 g bele čokolade 5 žlic smetane za stepanje Maslo in sladkor umešamo z električnim mešalnikom, dokler ne dobimo penaste zmesi. Počasi dodamo stopljeno belo čokolado in nazadnje smetano za stepanje.

Sestavine pregnetemo, testo ohladimo v hladilniku, razvaljamo, izrežemo kekse in pečemo pri 180 stopinjah 10 minut oziroma dokler robovi ne pozlatijo. Piškoti za venček

270 g moke pol žličke pecilnega praška 190 g sladkorja 230 g masla 1 jajce 100 g mletih orehov Pregnetemo, ohladimo v hladilniku, razvaljamo pol centimetra debelo, izrežemo želeno obliko, na sredini pa izrežemo še luknjo. Spečemo pri 180 stopinjah Celzija. Ko so piškoti hladni, jih premažemo z mešanico ruma in vode (žlica ruma in 5 žlic vode) in jih povaljamo v sladkorju. Pustimo, da se sladkor posuši, potem jih nanizamo na žico.

zima 2013

99


Rdeče-zeleno

Ideje in izvedba: Suzana Šlebir, Jolanda Borić, Fotografira: Klemen Brumec

100

zima 2013


Rdeče-zelena je klasična

božična barvna kombinacija. Za zavijanje daril vzemite enobarvni papir ter ga okrasite sami. Mi smo ga potiskali tako, da smo uporabili kar modelčke za piškote, jih pomočili v gosto barvo in jih odtisnili na papir ter zapolnili z liki iz barvnih lepilnih trakov – washi trakov. Like lahko izrišete recimo na papir za peko, jih prelepite z washi trakovi in nato iz izrežete lik. Darila seveda prilagodite obdarovancu, tako bodo otrokom všeč otroški liki, odraslim pa njihove najljubše oblike.

Washi trakove lahko uporabite tudi za krašenje čajnih svečk, ki jih potem postavite v kozarce.

zima 2013

101


Tudi namizni pogrinjek naj bo v zimskem duhu, čarobnost zasnežene zimske pokrajine nam tako pričarajo beli kvačkani prtički v obliki snežink.

102

zima 2013


Voščilnice

Izdeluje in fotografira: Tjaša Brajdih IK

OD

IL A

KL

Če želite voščilnico v rdeče-zeleni kombinaciji s klasičnim likom novoletne jelke, pobrskajte po predalih in poiščite pest gumbov in ostanke darilnega traku.

ZA

NA

V

OD

IL A

KL

IK

ZA

NA

V

zima 2013

103


K

KL

IK

L

IN

ZA

Elegantni venčki tudi za nespretne prste – iz zelenja naredite venček ter ga pritrdite na vrata s širokim trakom, za dobrodošlico obiskovalcem v predprazničnem času. Zeleno osnovo lahko popestrite s pravljičnimi ali drugimi simpatičnimi liki. Mrzla zima je čudovita priložnost, da pripravite tudi ledene venčke ali ledene svečnike. Vse, kar potrebujete, so šipkovi plodovi, zeleni storžki ali zelene vejice. Plodove postavite v okrogel model, dolijete vodo in zamrznete. S širokim trakom venček obesite, vendar ne neposredno na sonce, sicer se vam utegne zgoditi, da venčka že dolgo pred božičem ne bo več, šipek pa bodo pozobale ptice.

K

KL

IK

L

IN

ZA

104

zima 2013


zima 2013

105


VenÄ?ki z gumbi 106

zima 2013


Cvetje Ksenija Dom탑ale

zima 2013

107


Adventni koledar 108

zima 2013


Adventni koledar je simpatično pričakovanje božiča – otrokom ali odraslim zavijete mini darilca ali drobne pozornosti, lepe misli in jim tako polepšate decembrske dneve. Poiščite ideje v naravi – uporabite odslužene veje, jih narežite in izdelajte adventni koledar ter ga zložite v obliko jelke.

zima 2013

109


OD

IL A

KL

IK

ZA

110

zima 2013

NA

V


OD

IL A

KL

IK

ZA

NA

V

Za rdeÄ?e-belo smreko smo okraske naredili sami, potrebujete le spretne roke in ĹĄivalni stroj.

zima 2013

111


Zlata

112

zima 2013


Duh praznikov

preplet domaÄ?nosti in veÄ?ne elegance

zima 2013

113


Pastelne barve Namizni pogrinjek v pastelnih odtenkih – za pripravo smo potrebovali blago za prtičke, storže, vrvico, akrilne barve (belo, modro in rožnato), ki smo jih sami zmešali v pastelni odtenek, podstavke za kozarce, zlate lističe, zimzelene vejice. Storže, vrvice in podstavke za kozarce smo pobarvali in podstavke okrasili z zlatimi lističi. Miza je tako pripravljena za praznično pojedino.

114

zima 2013


Ideja, izvedba in fotografirata: Živa in Veronika http://lavivavera.blogspot.com

K

KL

IK

L

IN

ZA

Torta

4 jajca 180g sladkorja 130g moke 80g kakava v prahu 1 čajna žlička vanilijevega ekstrakta 1 čajna žlička pecilnega praška

Mascarponova krema: 250 ml mascarpona 75 g sladkorja v prahu 250 ml smetane za stepanje Dekoracija: kokosovi ostružki lističi žajblja Penasto umešamo jajca in sladkor, nato previdno primešamo moko s kakavom, pecilnim praškom in vaniljevim ekstraktom. Pečico segrejemo na 200 °C in tortni model obložimo s papirjem za peko. Zmes zlijemo v tortni model. Pečemo približno 45 minut. Ohlajeno torto prerežemo na polovico ali na tri dele, če smo spretnejši. Sladko smetano s sladkorjem stepemo do polovice, da je smetana še malce tekoča. Dodamo maskarpone in stepamo, da nastane trdna krema. zima 2013

115


Piškoti, ki jih okrasimo z maso

540 g moke 1 pecilni prašek 380 g sladkorja vaniljev sladkor 460 g masla 2 jajci ščep soli Sestavine pregnetemo, testo ohladimo v hladilniku, razvaljamo, izrežemo kekse in pečemo pri 180 stopinj 10 minut oziroma dokler robovi ne pozlatijo. Piškote lahko okrasimo s sladkornim ledom ali sladkorno maso. S pomočjo modelčka, s katerim smo izrezali piškot, izrežemo podlago iz razvaljane sladkorne mase. Piškot rahlo premažemo z beljakom in sladkorno podlago prilepimo. Iz mase oblikujemo figurice snežaka, živalic in jih prilepimo na piškot z malo vode.

116

zima 2013


Ideja izvedba: Mateja Dobravec, Suzana Šlebir Fotografira: Klemen Brumec

Kako poživiti stare okraske? Pobarvali smo jih z mekol lepilom in jih posuli z bleščicami.

od

il a

kl

ik

za

na

v

Modelirno maso pregnetemo in iz nje oblikujemo okraske. Iz žice oblikujemo kljukico in jo zapičimo v obesek. Dobro posušimo. Obesek pobarvamo z vodenki, tempera ali akrilnimi barvami, na koncu ga polakiramo za večjo obstojnost.

zima 2013

117


VenÄ?ek smo okrasili s smreÄ?ico, ki smo jo naredili iz piĹĄkotnega testa ter jo okrasili s sladkorno maso.

118

zima 2013


OD

IL A

KL

IK

ZA

zima 2013

NA

V

119


ol a te Smuti

JANUARSKE zaobljube in obljube na kroŞniku – izkoristimo sezonsko sadje in zelenjavo

ripravila: Petra Slapar, Ana Bulat fotografira: Klemen Brumec, Ana Bulat

120

zima 2013


kuha in fotografira: Ana Bulat

Novoletna solata OD

IL A

KL

IK

ZA

zima 2013

NA

V

121


122

zima 2013


Rukola in jabolka v solati z gorgonzolo

zima 2013

123


Motovilec z jabolki in orehi

RadiÄ? z orehi in mandljni

124

zima 2013


zima 2013

125


Smuti z granatnim jabolkom in banano

126

zima 2013


Kakijev smuti zima 2013

127


Smuti s kivijem in banano

Hruškov smuti

128

zima 2013


RECEPTI »Novoletna« solata

mlada špinača 1 sladka mandarina kozja gavda (ali drug kozji sir) nasekljani lešniki Preliv: olivno olje sol balzamični kis Za preliv zmešamo malce olivnega olja, soli in balzamičnega kisa. Mlado špinačo dobro operemo. Mandarino olupimo in narežemo. Po krožniku najprej razporedimo špinačo, dodamo mandarino in posujemo s kozjim sirom ter lešniki. Pokapamo s prelivom in postrežemo. Lahko jo postrežemo kot predjed, samostojno jed s kosom polnozrnatega kruha ali kot prilogo. Rukola in jabolka v solati z gorgonzolo

Jabolku odstranimo peščišče in ga na tanko narežemo ter pokapamo z limoninim sokom. Rukolo očistimo in jo razporedimo po krožniku. Jabolko in rukolo začinimo z žlico olivnega olja, kapljico balzamičnega kisa in soljo. Preden ponudimo, posujemo z žlico zdrobljene gorgonzole. Radič z orehi in dateljni

Potrebujemo: rdeči radič 6 - 8 razkoščičenih datljev 4 - 6 orehov ekstra deviško oljčno olje sol, poper nekaj kapljic balzamičnega kisa. Radič operemo, večje liste narežemo ter ga začinimo z oljem, kisom, soljo in poprom. Razporedimo ga po krožniku in potresemo z datlji in orehovimi jedrci. Motovilec z jabolki in orehi

Potrebujemo: motovilec limonin sok 1 jabolko sol, poper orehova jedrca olivno olje.

Jabolka narežemo in jih takoj pokapamo z limoninim sokom, dodamo očiščen motovilec in začinimo. Po pripravljeni solati potresemo orehova jedrca. Smutiji so hitro pripravljen lahek obrok iz svežega ali zmrznjenega sadja. Namesto jogurta lahko v receptih uporabimo led. Smuti s kivijem in banano

2 zrela kivija 1 banana 50 ml jogurta Sestavine damo v mešalnik in jih gladko zmešamo. Hruškov smuti

1 zrela hruška 1/2 čajne žličke medu 1 čajna žlička limoninega soka 1 ščepec mletega cimeta 1 strok vanilje 0,75 dl jogurta 1 žlica semen granatnega jabolka za dekoracijo Vse sestavine razen semen granatnega jabolka damo v mešalnik in jih gladko zmešamo. Smuti z granatnim jabolkom in banano

200 ml hladnega nemastnega jogurta 200 ml čistega hladnega soka granatnega jabolka 1 velika narezana banana Vse sestavine damo v mešalnik in jih gladko zmešamo. Kakijev smuti

2 zrela vaniljeva kakija 80 ml jogurta 80 ml pomarančnega soka cimet mleti ingver Kakije očistimo, jim odstranimo peclje in jih razpolovimo. Morebitne koščice odstranimo. Vse sestavine zmešamo v multipraktiku ali mešalniku. Pripravljen smuti nalijemo v kozarce in postrežemo.

zima 2013

129


Sinji kit

Volumen Sinji kit je nesporno glavni element tega očarljivega milanskega stanovanja. Pri načrtovanju kakovnostne mansarde je razmerje med ovojem in ostrešjem temeljnega pomena, saj to opredeljuje kakovost bivanja v podstrešnih prostorih. Pri tem projektu so zato vsi pomožni prostori skriti v nekoliko nižji celoti, tako imenovanem sinjem kitu, ki razmejuje tloris na dnevni in spalni prostor.

130

zima 2013

mansarda v prefinjeni preobleki


arhitekturnega biroja 23 bassi www.23bassi.com

zima 2013

131


Vgradna omara v kuhinji prekriva celotno steno dnevnega prostora; ko je zaprta, se tako spremeni v enotno ploskev. Izdelana je iz plošč iz mediapana, ki so prebarvane s črno barvo z dodanimi oksidi, zaradi katerih je barva bolj obstojna proti ultravijoličnim žarkom.

132

zima 2013


Enotnost modrega volumna je poudarjena s skrbno dodelanimi detajli, kot so na primer cokel in vrata, ki so natančno vgrajeni v steno in prebarvani z isto barvo. Naravna svetloba, ki proseva skozi strešna in navadna okna, je namenjena zgolj spalnemu in dnevnemu prostoru, ki nista nikjer razdeljena.

Notranjost sinjega kita združuje vse prostore, ki ne potrebujejo neposredne osvetlitve: kopalnico, garderobo in utility. S tovrstno rešitvijo je bilo mogoče ohraniti vizualno kontinuiteto ostrešja, medtem ko sta bila na podest nad modrim volumnom nameščena klimatska naprava in sistem za posredno osvetlitev.

zima 2013

133


Tako brezhibna izvedba tega hkrati eklektiÄ?nega in prefinjenega projekta je bila mogoÄ?a le v tesnem sodelovanju med projektanti in naroÄ?nikom.

134

zima 2013


Vsi pomoĹžni prostori vkljuÄ?no z barvitima kopalnicama in utilitijem so skriti v volumnu sinjega kita.

zima 2013

135


Topli kontrasti v sodobnem slogu

Stanovanje EG Prenova stanovanja, 90 m2 Firence, 2012 Projektiranje: Studio Tricot 136

zima 2013


Notranje oblikovanje 90 kvadratnih metrov velikega stanovanja v zgodovinskem jedru Firenc je zaznamovano z rabo temnejših barv za stavbno pohištvo, vgradne elemente in opremo, medtem ko se po tlakih in stenah prelivajo svetlejši odtenki. V živahnejših barvah so le detajli.

zima 2013

137


Kuhinja z jedilno mizo in prostor za posedanje sta ločena z regalom, ki se odlikuje po lahkotnosti. Tovrstna rešitev omogoča večjo pretočnost in kakovostnejšo osvetlitev prostora.

138

zima 2013


zima 2013

139


Pri opremljanju je bila posebna pozornost namenjena ravnovesju med predmeti iz preteklosti in sodobno oblikovanimi dodatki ter opremo, izdelano po meri. Prostor prevevata sveĹžina in lahkotnost, tako da je nadvse prijeten ter se prilega sodobnemu naÄ?inu Ĺživljenja.

140

zima 2013


Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice stavb, obrezovanje dreves, izdelava manjših lesenih konstrukcij in elementov, hišniška opravila.

Tel: 041 430 909 E-mail: marjan.rosec@gmail.com

TWINLENS

www.

fotografiranje otrok

poročna fotografija

Družinska fotografija

ustvarjalna fotografija

.si

zima 2013

141


Adventni venčki

Fotografirajo: Klemen Brumec, Tjaša Brajdih, Mateja Dobravec

Adventni venčki so prva božičnonovoletna dekoracija, ki jo večina od nas prinese domov.

OD

IL A

KL

IK

ZA

142

zima 2013

NA

V

Zakaj ne bi posegli po materialih, ki navadno niso ravno prva izbira za izdelavo adventnih venčkov, pa v njih morda vseeno najdete navdih: posušeni cvetovi hortenzij, sivke ali vrtnic, brezove veje, veje sibirskih svib ali živikavih svib – prve so močne rdeče barve, druge zelene. Trta, orehove luščine, kikirikiji, kavna zrna, bučna semena …


144

zima 2013

IK

OD

IL A

KL

Adventna venčka sta narejena iz jabolčnih krhljev in okrašena z drobnimi okraski od želodov do zvezdastega janeža in umetnih dodatkov, kot so zvezdice iz filca ali rdeče lesene kroglice. Uporabite lahko tudi posušene rezine limet, limon ali pomaranč. Adventni venček lahko ponazarjajo le štiri različno visoke sveče, ki jih postavite v leseno posodo in jim dodate naravno dekoracijo.

ZA

NA

V


OD

IL A

KL

IK

ZA

zima 2013

NA

V

145


146

zima 2013


Izvaja in fotografira: Mateja Dobravec

Letošnje ideje so v duhu recikliranja: tako lahko znova uporabite odslužen pekač za mafine, štiri sveče, številke naredite iz žice ter okrasite s šipkom ali zelenjem.

zima 2013

147


Ptičje

HIŠKE

Ptičja hiška iz brezovega lesa – brezove veje smo prežagali na pol in z njimi prekrili osnovo za hiško. 148

zima 2013


Izdelava: Marjan Rosec, Peter Vovk, Brane Vegelj RiĹĄe: Suzana Ĺ lebir, Fotografira: Klemen Brumec

zima 2013

149


Pleši, pleši črni kos, kak' bom plesal, ker sem bos. Kupil si pa čevlje bom, polke tri zaplesal bom. Plesal bom s siničico, lepo, mlado ptičico, z nogo tolkel bom ob tla. tresla se bo zemlja vsa.

Ptičja hiška iz kosa smreke – izziv za domače mojstre.

150

zima 2013


PtiÄ?ja hranilnica iz plastenke in lesene kuhalnice – to mini hranilnico lahko sami izdelajo otroci.

zima 2013

151


152

zima 2013

Zima 2013  

Recepti, intervjuji in reportaže. Pišemo o medu in kruhu, o zanimivih kuhinjah in šolski prostorih. Predstavljamo ideje za doma narejena d...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you