Page 1

Poletje

2013


Uvodnik Ko sanje o poletni zabavi na prostem, kjer bi stregli sveže iztisnjene sokove in uživali ob zelenjavnih namazih in sokovih iz zelišč ter pitah in torticah, odženeta dež in mraz, se je treba spoprijeti z letošnjo realnostjo – vreme je, samo všeč mi (nam) ni. Poletno delavnico o uporabi zelišč, sadno-zelenjavnih sokovih in slastnih presnih torticah smo izpeljali v zavetju šotora, obuti v gojzarje in zaviti v topla oblačila, več o delavnici najdete na koncu revije. Poletna številka Doma in stila prinaša otroške zabave in igre na prostem. Poletje poskušamo vsi preživeti sproščeno, v lokalih ob reki, na morju ali doma z otroki. Za manj stresno in bolj zanimivo poletje smo pripravili idejo ali dve za popestritev dolgih popoldnevov. Nismo pozabili na poletno razkošje, ki nam ga nudi narava, na zeliščne in sadne sokove, na sladolede in vrtnice. Naša glavna junakinja je tokrat vrtnica. Predstavljamo otroške sobe, opremljene le z izdelki, ki jih najdete v Sloveniji. Ponosni smo, da vam predstavljamo intervju s Kornelijo in vrt, ki sta ga okoli svoje hiše in okoli njunih novih apartmajev oblikovala Tanja Godnič in Borut Benedejčič. Pokukali smo še v svet kvačkanja – kje vse ga lahko uporabimo. Predstavljamo vam tudi Nino in Tejo. Poletje je tu, kako vroče bo, je odvisno od narave, kako dobro ga bomo izkoristili in uživali sadove narave, pa od nas. Uživajte. PETRA SLAPAR

2

poletje 2013


Ustvarjalci

PETRA SLAPAR Poletje je moj čas za branje knjig ter dolge vroče popoldneve v senci oreha, ob zabavni in glasni družbi otrok.

JASNA SIMONETA Poletje najraje preživim v senci, ob opazovanju narave, ki jo prečesava vroča sapa, in poslušanju škržatov. Ko se sonce umakne proti obzorju, pa rada obiščem kakšno lepo staro obmorsko mesto.

TINA CIPOT Poletje najraje preživim s sladoledom v roki.

KLEMEN BRUMEC Poleti sem čim dlje stran od morja, kjer me vsak dalmatinski kelnar kojci nagovarja z »Guten Tag, Herr«, ko si nadenem zakmašne hlače.

ANA BULAT Poletje je ležanje v visoki travi in poslušanje čričkov. Je vonj po sončni kremi, morju in sivki. Je čas za druženje.

MATEJA DOBRAVEC Poletje najraje preživim ob Soči.

poletje 2013

3


VALENTINA VOVK Poletje najraje preživljam na otoku Hvaru, v družbi svojih ležernih dalmatinskih prijateljev. Čas dobi tam nove, počasnejše dimenzije, kar mi zelo ustreza.

SUZANA ŠLEBIR Poletje najraje preživim na Pelješcu ... mir, narava, morje, sonce, dobra družba in dobra hrana.

VESNA VOGRIN Poletje najraje preživim na peščeni plaži pod palmami, če je zraven še viseča mreža, so počitnice popolne.

TJAŠA BRAJDIH Poletje najraje preživim ob morju, med zvoki škržatov, jasnih misli, brezskrbno zleknjena v ležalnik.

MARTINA ŽILAVEC Poletje najraje preživim v zatišju sence in se »zbudim« šele zvečer. Obožujem poletne večere, topel zrak in pesem čričkov v daljavi, pravo vzdušje za ustvarjanje!

ALENKA HUDALES Poletje najraje preživim kje daleč stran ob morju. Še posebej zvečer preden sonce potone, ko voda buta ob skale, jaz pa brodim po kamenčkih in je glava popolnoma prazna.

4

poletje 2013


Kazalo Urednikova izbira 6 Šotorimo ob Soči 8 Potonike in osvežena pručka 18 Vitezi in princeske 20 Ko bi ljudje vedeli, kako božansko diši cvet boba 28 Sladoledi 34 Zelišča 38 Skriti zakladi 44 Otroške sobe 47 Naplavine 55 Portret: Nina Kramar Cverle in Teja Pinterič 60 Reciklaže – igrače 70 Otroška kuhinja 74 Glavni junak: Vrtnica 78 Nakit z medaljončki 86 Mali raj pod kostanji 88 Ognjena jama 92 Kuhamo nad ognjem 94 Sivka in češnje 99 Vrt Tanje Godnič in Boruta Benedejčiča 104 Delavnica - vtisi 114 Potovanja 117

Petra Slapar urednica Bojan Težak oblikovanje Jasna Simoneta urednica italijanske izdaje Bojana Maltarič lektura Nina Perko trženje PKDV, SVETOVANJE, d.o.o. Web: www.dominstil.si Kontakt: info@dominstil.si junij, 2013 št. 6

poletje 2013

5


Urednikova izbira 1. Na projektu Tekstilnica poskrbimo, da je odvečni tekstil koristno uporabljen in vaši obleki skupaj podarimo novo življenje. www.tekstilnica.si www.facebook.com/Tekstilnica 2. Reciklažnica – Andraž Šunkar – star les v novi, lepi in uporabni zgodbi https://www. facebook.com/reciklaznica 3. Miss Maus kolekcija Orvieto – štokrle – multifunkcionalni predmet, ki izginja 4. Petra Kern , Handpainted design – čudoviti rokovniki, ker je lažje načrtovati, če pišem v lep rokovnik 5. Domače testenine Kmetija pri Urošu – ročno izdelane testenine po tradicionalnem receptu iz popolnoma naravnih sestavin.

2

6

poletje 2013


5

1 4

3

poletje 2013

7


StarĹĄi so kapitani. Ali bo ladja priplula v pristan varno, ne da bi se potniki uprli, je odvisno od tega, kako odgovorno uporabljajo svojo moÄ? in koliko so pripravljeni spreminjati hitrost in smer plovbe glede na naravo vetra in posadke. (Jesper Juul) 8

poletje 2013


Šotor

Šotor je narejen iz 7 palic dolžine 120 cm. Rabimo približno 2,5 m x 1,2 m blaga. Blago smo na palice pripeli s spenjačem, vi lahko uporabite žebljičke. Zastavice in vreče za podlogo so narejene iz žakljevine, pobarvane z akrilno barvo.

poletje 2013

9


10

poletje 2013


Konj potrebujemo: • približno pol metra pisanega blaga za glavo • približno 50 x 20 cm blaga za grivo • gumbe za oči • trak za uzdo • leseno palico, dolgo približno 1 m • sintetično polnilo za blazine Iz blaga izrežemo dva dela v obliki glave, trak širine 10 cm in dolžine približno 1 m in 4 ušesa. Dva dela za uho na hrbtni strani zašijemo skupaj in obrnemo, da se ne vidijo šivi. Ušesa všijemo na glavo. Trak zašijemo po robu oblikovanega blaga za glavo, na drugi strani prišijemo drugi del glave. Po sredini prišijemo še trak za grivo, ki smo jo narezali na resice. Prišijemo ali zalepimo gumbe za oči. Napolnimo s polnilom za blazine in nataknemo na palico. Glavo je najbolje zalepiti na palico, rob pa prevežemo z okrasnim trakom. Iz okrasnega traku izdelamo še uzdo.

Kadar otroci »kratko malo ne slišijo«, je to običajno zato, ker tega, kar starši govorijo, ni vredno slišati! (Jesper Juul)

poletje 2013

11


Otroci se zabavajo z doma narejenimi loki in metanjem žakeljčkov, narejenih iz blaga, v različno velike lonce. Žakeljčki so polnjeni s kamenčki ali fižolom.

izdeluje, stilira in peče: mateja dobravec fotografira: klemen brumec 12

poletje 2013


poletje 2013

13


PopeÄ?en toast s Ä?okoladnim namazom in banano

14

poletje 2013


Biskvit:

• • • • • • • •

200 g moke 100 g temne čokolade 40 g sladkorja vaniljev sladkor 60 g masla 150 ml mleka 1 jajce 50 g sesekljane čokolade ali čokoladnih kapljic

Puding:

• vrečka čokoladnega pudinga • 0,5 l mleka • sladkor • 50 g čokolade

Lončki z jagodno sladico Maslo stepemo s sladkorjem in sladkorjem v prahu, dodamo jajce in temno čokolado, ki smo jo stopili v mleku. Vmešamo še moko in nasekljano čokolado. Vlijemo na pekač (pribl. 20 x 30 cm) in spečemo na 180 stopinjah. Biskvit je pečen, ko vanj zapičimo zobotrebec in izvlečemo čistega. Po navodilih na ovitku skuhamo puding in vanj vmešamo 50 g nasekljane čokolade, mešamo, dokler se čokolada ne stopi. Ohlajen biskvit izrežemo na kroge s pomočjo modelčka za piškote ali za krofe, odvisno od velikosti kozarca. Biskvit položimo na dno kozarca, vanj naložimo narezane jagode in prelijemo s pudingom.

poletje 2013

15


Sadne zvezdice se izrežejo

z modelčkom za piškote, na zelenjavnih ražnjičih pa je sir za žar.

16

poletje 2013


Recept za mafine Testo: • • • • • • • •

300 g moke ščep soli malo sladkorja 20 g kvasa jajce 30 g masla 50 ml kislega mleka 50 –70 ml vode

Skutni nadev:

• • • •

150 g skute 1 jajce sol po želji lahko še na kocke narezana slanina ali kakšna začimba (npr. pehtran)

Sestavine premešamo v gladko testo in ga pustimo stati dobre pol ure, da vzhaja. Testo razvaljamo in izrežemo kroge s premerom 10 cm. Napolnimo z žlico skutnega nadeva, stisnemo robove in oblikujemo v kroglico. Položimo v pekač, obložen s papirjem, namažemo z jajcem in potresemo z makom, lahko tudi s sezamom, bučnimi ali sončničnimi semeni, in z ribanim sirom. Pečemo približno 30 minut (oz. dokler niso zlato zapečeni) na 190 stopinjah

poletje 2013

17


stilira in izdeluje: suzana šlebir fotografira: klemen brumec 18

poletje 2013


Menjava stila – zakaj

LINK

bi morali celo leto gledati enako pručko, ki nam služi tudi kot odlagalna polica? Z washi trakom smo polepili pručko in z enakim vzorcem polepšali senčnik.

Potonike – zgodnje poletne

lepotice. Potonike imajo rade mir, manj ko jih motimo, bolje uspevajo, pravijo, da se po presaditvi kujajo dve leti. Gojite jih na sončni legi, v vrtni zemlji z dobro drenažo. Potonike ne manjkajo v romantičnih šopkih, zelo radi jih uporabljajo pri poročnih dekoracijah, vendar se je treba zavedati, da odrezana potonika hitro odcveti in oveni.

poletje 2013

19


20

poletje 2013


Vitezi in princese

otroška zabava

Za izdelavo gradu potrebujete: • dva večja kartona, • barvo.

En karton prerežete zgoraj, drugega spodaj in ju zataknete drugega v drugega, tako da dobite križ, v katerem bo 8 strani prostih za barvanje oziroma risanje gradu. Mi smo štiri stranice pobarvali v rožnato za punčke in štiri v modro za fantke. Izrezali smo še dvižni most in mu dodali svileni trak kot vrv.

poletje 2013

21


Otroci so v življenju staršev najbolj dragoceni takrat, ko na splošno veljajo za najbolj težavne! (Jesper Juul)

Meč in ščit – meč smo izdelali iz kartona in

nanj nalepili ustrezen grb, princeske so dobile rožnat grb. Meče se da preprosto narediti ali iz rolice za darilni papir ali iz več skupaj zlepljenih rolic od toaletnega papirja, ki jih oblečemo v aluminijasto folijo. Na koncu meča folijo oblikujemo tako, da meč dobi zašiljeno obliko.

22

poletje 2013


Viteška obleka – majice smo prelepili z grbi, ki smo jih natisnili na papir, s katerega lahko sliko z likanjem prenesete na blago. Zavezali smo jih s pletenimi trakovi iz ostankov oblek. Prav tako smo natisnili vrečke

zastavice za hrano.

za pribor, embalažo za sokove,

Prostor za zabavo smo okrasili s pomponi in pisanimi trakovi, ki smo jih obesili na žičnate kroge. Ti so postali krasna igrača za povabljence, saj so jih fantje s svojimi meči z veseljem klatili z dreves. Navodila

str. 68

Navodila

str. 70

poletje 2013

23


Presne sadno-čokoladne kroglice potrebujemo: • 75 g lešnikov • 75 g mandljev • 80 g na koščke narezanih datljev • 60 g na koščke narezanih fig • 20 g kakavovega masla • 2 žlici grenkega kakava v maslu • 2 žlici kokosa • ½–1 žlica cimeta v prahu • 2 žlici agavovega sirupa • žlica stopljenega kokosovega masla • mlete pistacije Lešnike in datlje vsaj pol ure namakamo v vodi. V multipraktiku najprej zmeljemo oreške, nato sadje. Postopoma dodamo še vse preostale sestavine. Dobimo gosto, lepljivo maso. Iz nje naredimo kroglice in jih povaljamo v zmletih pistacijah. Če nimamo kakavovega masla, ga lahko izpustimo.

24

poletje 2013


poletje 2013

25


Navodila

str. 69

izdeluje in stilira: suzana šlebir fotografira: klemen brumec kuha: ana bulat 26

poletje 2013


Kadar otroci »kratko malo ne slišijo«, je to običajno zato, ker tega, kar starši govorijo, ni vredno slišati! (Jesper Juul)

poletje 2013

27


Ko bi ljudje vedeli, kako božansko diši cvet boba … Knjiga Zeleni kvadrat hrvaške novinarke in vrtnarke Kornelije Benyovsky Šoštarić je postala uspešnica tudi v Sloveniji. Zdi se, da prav vsi, ki jih poznam (vključno z mano), vneto zastirajo s slamo, vzgajajo svoje sadike in se učijo osnov organskega obdelovanja vrta. Zagrebčanka, ki ji je bil edini »stik z zemljo« vse do študija agronomije »tistih nekaj rož v loncu na balkonu«, pravi, da je knjiga predvsem rezultat njenih izkušenj, napak in poskusov, ki jih je izvajala na svojem koščku sveta. Na izredno jasen način svetuje, kako si, sistematično in obenem v izredni harmoniji z naravo, oblikujemo organski vrt, ki nam bo v veselje. Svoj zeleni kvadrat.

piše: tina cipot fotografira: nino šoštarić 28

poletje 2013


Kaj vam pomeni vrt? To je nekaj, kar se ne more opisati z nekaj besedami. Seveda gre pri vrtu za vprašanje zdravja, dobre hrane, skrbi za okolje, a zame je to predvsem prostor za sproščanje, intimen kotiček za meditacijo in pobeg od vsakodnevnih, tudi dolgočasnih stvari, ki jih moramo vsi preživljati. V mojem vrtu ni pritiskov, kaj moram narediti … Gre izključno za to, kaj želim narediti. Od tega, kako se tisti dan počutim, je odvisno, kaj bom delala, s kakšnim tempom bom to počela. Lahko bi dejala, da je vrt kotiček za mojo »zeleno terapijo«. Po drugi strani pa je zame tudi izredno pomemben vir hrane. Pozorna sem na to, kaj jem, s čim hranim svojo družino. S sadjem in zelenjavo s svojega vrta vem, da jemo organsko, da jemo zdravo. To je dober občutek.

poletje 2013

29


Ste pravi mestni otrok, odraščali ste med stolpnicami v Zagrebu. Koliko stika pa ste imeli z naravo, morda vrtom kakšnega sorodnika, starih staršev? Kje pa! Imeli smo balkon, lončke s cvetlicami, v katere smo potem pokopavali zlate ribice, ko so poginile … (smeh) Bila pa sem nora na živali. V stanovanju sredi Zagreba sem imela vse mogoče živalce, ki so mi jih dovolili. V nekem trenutku celo dva piščančka, za katera sem si srčno želela, da ne umreta, da odrasteta. Te živali so bile moj stik z naravo. Naš balkon je imel pogled na zeleno zaplato sredi blokovskega naselja, z družino smo hodili na izlete, denimo na Sljeme in podobno, vrta pa dejansko nihče ni imel. Šele ko sem se vpisala na študij hortikulture, se je začelo moje potovanje k naravi. Kako se meščanka odloči za študij hortikulture? Vedno sem rada risala, zato sem želela študirati slikarstvo. Na žalost je bil oče mnenja, da se od tega pač ne da živeti. Vztrajal je, da se odločim za kakšno bolj »konkretno« dejavnost, zato sem v hortikulturi nekako našla kompromis med njegovimi zahtevami in svojimi željami. V hortikulturi se pač nekaj riše, neki vrtovi, in se mi je zdelo vse skupaj zanimivo. Glavno mi je bilo, da se nekaj riše … Tako se je vse skupaj začelo. Ni mi žal, veste, starši vidijo kdaj dlje od nas.

30

poletje 2013


Pravite, da je lahko vsak vrtnar. Kaj pa zgodbe o »zelenih prstih« in tistih, ki jim nič ne uspeva? Mislim, da je najpomembnejša motivacija. Če te nekaj zanima, če se želiš naučiti, boš to tudi naredil. In če veš, kaj rastlina potrebuje, potem boš poskrbel za to, da bo potrebne stvari dobila. Ne verjamem v zgodbe o učinkih glasbe na rastline – saj se spomnite tistih teorij, ki so bile priljubljene v sedemdesetih letih in so iskale nemogoče v rastlinskem svetu? Danes so vse te teorije porušene. Sama pa nisem nikoli verjela v to. Morda je nekaj na tem, da pozitivne osebe s svojo energijo pač pozitivno vplivajo tudi na ljudi, okolico in s tem tudi na rastline, toda predvsem menim, da je pri vrtnarjenju najpomembnejša edukacija. Zato tudi knjiga Zeleni kvadrat, kjer želim bralcem razložiti tudi osnove – kaj je prst, kako z njo ravnati, da bi obdržala svojo plodnost v svetu, ki to plodnost uničuje, ki jo želi sterilizirati … Želim dopovedati ljudem, kako pomembne so živali v vrtu, kakšna je njihova vloga … Mislim, da bolj ko poznamo procese v naravi, bolj jo bomo tudi spoštovali. Poznati moramo vse te fine povezave med majhnim svetom, ki mu pravimo vrt, ter velikim svetom »tam zunaj«. Meje ne postavlja narava, postavili smo jo ljudje. Vsako naše dejanje v našem malem svetu se odraža tudi v velikem. Zasebni vrtovi so vse bolj priljubljeni tudi zaradi potrebe po samozadostnosti, ki se kaže ne le zaradi želje po zdravi hrani, pač pa tudi zaradi finančnega vidika družinskega življenja. Pa vendar je za to potreben določen prostor, zemlja, dovolj veliko dvorišče, ki ga vsi dejansko nimajo na razpolago. Mislim, da so rešitve lahko različne. Sama se na svoj vrt vozim približno 50 kilometrov iz Zagreba. Doma namreč v tem hipu nimam niti balkona. Mislim, da v knjigi nikjer ne pišem o velikosti vrta, ki bi ga nekdo moral

imeti. Minimum za povprečno družino je dejansko 100 kvadratnih metrov, kar je velikost dvorišča, ki ga velika večina hiš na Hrvaškem in tudi v Sloveniji ima. Seveda je bolje še več, a dejansko sem želela predstaviti svojo izkušnjo oziroma svoj sistem, ki sem ga razvila, s katerim lahko na tej površini pridelujemo kar največ. Posebnost vašega sistema je povezanost, simbioza med posajenimi oziroma posejanimi rastlinami … Pa tudi kontinuirana setev, kolobarjenje, zastiranje s slamo, uporaba glistnine, priprava komposta, izraba vertikalnih površin … vse to nam omogoča, da lahko dokaj majhno površino izrabimo tako, da je dejansko hiperproduktivna. Moj vrt je zasnovan tako, da se na njem vseskozi nekaj dogaja, nekaj raste, po drugi strani pa sem ga oblikovala tako, da od mene ne zahteva vsakodnevne nege in skrbi. Obiskujem ga ob koncih tedna, kar kaže, da je mogoče vrtnariti sicer redno, a vendar dobro oblikovan vrt ne potrebuje vsakodnevnega garanja. Rastline, ki rastejo v njem, podpiram tudi z uporabo tako imenovane mikorize, posebnih gliv, ki se povežejo s koreninami rastlin in z njimi živijo v simbiozi. Mikorizne glive pomagajo rastlini pri črpanju hranil in vode iz zemlje, zato so te rastline veliko močnejše in tudi odpornejše. Kako pridobimo te glive? Najdemo jih v zemlji v gozdu, vendar bi za večji vrt morali izkopati kar veliko zemlje, kar ni prijazno do okolja. Lahko pa jih naročimo prek spleta pri različnih ponudnikih. Princip mikorize podpiramo tudi tako, da v zemlji puščamo korenine različnih vrt zelenjave. Seveda tega ne počnem, če so bile rastline kakorkoli bolne. V tem primeru potem populim ostanke iz zemlje s koreninami vred.

poletje 2013

31


Če se vrneva na velikost vrta – pred časom sem prebrala neko vašo kolumno o tem, da ste na policah v svojem stanovanju oblikovali mikrovrtiček. V korita za rože ste posejali rukolo, solato in podobne rastline … V korita za rože lahko posadimo marsikaj, če imamo balkon, si lahko dejansko omislimo skoraj pravi vrt! Ljudje sadimo rože, ker so nam lepe. Mislim, da je treba samo spremeniti našo definicijo lepote, pa se nam odpre čudovit svet vrtičkarstva. Veste, kako lep je cvet blitve? In kako čudovito diši cvet boba! Če bi ljudje to vedeli, bi ga večkrat sadili v svoje vrtove, uživali v njegovih plodovih, pa tudi vonju, cvetu … Pri svojih spoznanjih, o katerih pišete v knjigi, se po eni strani naslanjate na principe organskega vrtnarjenja ter hkrati na recepte in izkušnje vrtnarjenja iz starih časov. Pa vendar poudarjate, da tu ne gre za vrtove naših babic … Lahko bi dejali, da gre za vrtove naših prapraprababic … Naše babice so na žalost del generacije, ki je svoje vrtove na veliko polivala z različnimi kemičnimi pripravki in uničevala vse, kar ji ni ustrezalo, od rastlin do živali … Ne morem dovolj poudariti, da so vse živali na našem vrtu del tega sveta, da so tam z razlogom. Krti so na črni listi in ljudje me vedno znova sprašujejo, kako naj se jih znebijo. Sama pa sem proti temu izgonu! Krti se hranijo s številnimi škodljivimi žuželkami, ki se jih bo treba – če jih ne bodo pojedli krti – spet lotiti s strupenimi pripravki. Ko ima estetika prednost pred ravnovesjem in sožitjem, ko zgolj uveljavljamo svojo voljo, to nima nobene zveze z naravo, je le podaljšek naše dnevne sobe. Pa vendar vrtnar želi, da mu na vrtu stvari uspevajo. Kako se vi spopadate z neuspehom? Učim se iz svojih napak in skušam poslušati, 32

poletje 2013

kaj mi rastline hočejo povedati. Pa tudi sicer, na škodljivce, sušo, točo gledam kot na del naravnega procesa. Ko mi mati Narava »vzame« del pridelka, si mislim, da je to delež, ki ji ga pač moram vrniti. V zahvalo, da mi sicer podarja tako obilne plodove. Ima tudi vaša hčerka svojo gredico? Seveda. Nikoli je nisem silila, naj se mi pridruži na vrtu, a ji je vrtnarjenje k sreči zelo pri srcu. Ima svojo gredo, za katero skrbi sama. Jaz ji samo svetujem, se pa ne vtikam v njeno delo. Delati mora svoje napake, le tako se bo naučila poslušati naravo.


MOJ

S V E T

JE

UST VA R JA L EN!

Vabimo vas v NAJVEČJO TRGOVINO ZA USTVARJALNE na Mali ulici 5 v Ljubljani. Obiščite nas: - na Mali ulici 5 v Ljubljani, - v Planetu Tuš v Kopru, - na www.rayher.si, - na Obrtni 22 v Murski Soboti, - na www.facebook.com/ rayherslovenija! Rayher Adria, d.o.o., Mala ulica 5, Lj. T: 01 32 05 600, F: 01 32 05 604, info@rayher.si


Sladoledi

pripravlja in fotografira: ana bulat

Čokoladno-bananin sladoled z oreški brez mleka in jajc potrebujemo: • 2 zelo zreli banani • ekstrakt vanilje (žlička) • 2 žlici temnega kakava • 1 žlica mletih lešnikov • pest grobo sesekljanih pekanov ali drugih oreškov • po potrebi dodamo sladilo (sladkor, agavov sirup, med)

Banani narežemo na koščke in jih za 3 ure damo v zamrzovalnik. Zamrznjene stresemo v multipraktik in mešamo toliko časa, da dobimo gladko zmes. Dodamo vaniljo, temni kakav in mlete lešnike ter spet dobro premešamo. Na koncu ročno vmešamo še pest nasekljanih pekanov. Sladoled lahko postrežemo takoj ali pa ga najprej damo še za dobro uro v zamrzovalnik. 34


potrebujemo: • 2 žlici sladkorja • 1 dl vode • 450 g ananasa (narezanega na koščke) • 3 listi melise

Ananasova granita z meliso za vroče poletne večere Vodo zavremo, dodamo sladkor in pustimo, da se raztopi. Ananas in meliso damo v mešalnik in dobro pregnetemo (lahko uporabimo tudi palični mešalnik). Sladkorni sirup prilijemo k ananasu in spet pregnetemo. Pripravljeno zmes vlijemo v pravokotni pekač in postavimo v zamrzovalnik. Granito vsake pol ure grobo premešamo. Po 2–3 urah je pripravljena. Granito nastrgamo z vilicami, jo naložimo v kozarčke in takoj postrežemo.

poletje 2013

35


Sladoled iz jogurta in pečenih jagod brez jajc potrebujemo: • 300 g polnomastnega jogurta • 200 ml sladke smetane • 4 žlice sladkorja • 300 g jagod • 1 žlica sladkorja

Jagode narežemo na majhne koščke, jih posujemo z žlico sladkorja in razporedimo po pekaču, obloženem s papirjem za peko. Pečemo jih na 160 °C, približno 25–30 minut. Pečene malce ohladimo. Jogurt dobro zmešamo s sladkorjem. V posebni posodi stepemo sladko smetano, ki jo dodamo jogurtu. Vmešamo še pečene jagode, narahlo premešamo in vsujemo v posodico, obloženo s prozorno folijo. Postavimo v zamrzovalnik in vsake pol ure dobro premešamo (vsaj 3 x). Postrežemo, ko se dovolj strdi.

36

poletje 2013


ZaÄ?imbe stilira in fotografira: ana bulat

38

poletje 2013


fotografira: klemen brumec

Herbariji – izdelajte herbarij. Hitra ideja za dekoracijo – posušene travniške rastline uokvirite, za podlago uporabite list iz stare knjige.

poletje 2013

39


40

poletje 2013


stilira: ana bulat fotografira: klemen brumec

Zelišča – poletje je čas za zelišča. Sokovi, sirupi in namazi. Mmmm …

Naravni iztisnjen sok iz jagod, banan, jabolka in ananasa.

Naravni sok iz melise, koprive, limone in jabolk.

poletje 2013

41


Odprta kuhna

fotografira: klemen brumec

Odprta kuhna je projekt, ki bo vsak petek od sredine maja do konca oktobra spremenil Pogačarjev trg v središču Ljubljane v veliko tržnico jedi. Priznane domače restavracije, tuje kuhinje, samostojni kuharski mojstri in kmečki turizmi bodo kuhali za vas, kot so zapisali »brez konkurence«. Pokušali smo različne jedi in se navdušili nad njihovo pestrostjo. Obiskali smo Rusko kuhinjo, Shambalo, gostilno Krištof ter hišo Raduha in Falafel. Pridite na obisk – okusno, pestro, zanimivo in zabavno bo.

42

poletje 2013


poletje 2013

43


Skriti zakladi

44

poletje 2013

fotografira: AnĹže BeÄ?an


Bolšji sejmi (fotografije

so s sejma v Mariboru, ki ga vsako nedeljo obišče deset tisoč obiskovalcev), garažne razprodaje in umetniški sejmi so čudovita priložnost, da kupite izdelke, s katerimi boste opremili svoj dom. Staro pohištvo lahko obnovite, retro skodelice spremenite v luči ali stojala za piškote, na umetniškem sejmu pa si privoščite nov modni dodatek. Recikliranje izdelkov ni samo moderno, ampak je prizanesljivo tudi do denarnice.

poletje 2013

45


Lenn.si


Otroške sobe

LINK

poletje 2013

47


LINK

LINK

48

poletje 2013


Opremljanje otroških sob Ko pričakujemo otroka, je opremljanje

otroške sobe vedno razpeto med želje mladih mamic in njihove denarnice. Predstavljamo otroške sobe, okrašene z izdelki, ki smo jih naredili sami ali jih lahko kupite v Sloveniji.

LINK

poletje 2013

49


Hitre ideje: zapis

otrokovega imena je lahko enobarven. Ko ga otrok ne bo več hotel, so lesene črke uporabne kot dekorativni element med knjigami ali celo podstavek za vročo posodo. Odpadle veje, ki jih najdete v gozdu, so lahko okras – nanje pritrdite otroške risbice, novoletne okraske ali celo oblačila. Girlande s srčki, simpatične blazine, naj bodo v obliki oblakov, dežnih kapelj ali simpatičnih živali, dajo otroškim sobam posebno ljubkost. Otroci bodo radi pili iz zabavnih skodelic.

LINK

50

poletje 2013


Mucke: Studio 13, črke: Tina Koler, posteljnina: Lenn design, košare: Sobazrazgledom, skodelice: Frišna Polona, blazine in girlande: Fino fino, stilirajo: vesna vogrin, valentina vovk, martina žilec in alenka hudales, fotografira: klemen brumec poletje 2013

51


LINK

52

poletje 2013


Otroci sodelujejo! Naloga odraslih pa je, da sprevidijo, s Ä?im otroci sodelujejo. (Jesper Juul)

LINK poletje 2013

53


54

poletje 2013


Naplavine Naplavine - poletje prinaša ohladitev na obrežju rek ali morski obali. Nabrane lesene naplavine uporabimo za dekoracijo.

poletje 2013

55


Velika lesena naplavina je samostojna dekoracija.

Morski mobili – kvačkane hobotnice na naplavini

Naplavine povežemo med seboj in med njih z vrvico napletemo morske najdbe – školjke, lupine rakovih klešč, sipine kosti …

56

poletje 2013


Naplavine smo z vrvico sestavili v lep podstavek za kroĹžnik.

poletje 2013

57


izdeluje in stilira: vesna vogrin fotografira: klemen brumec

58

poletje 2013


Nakit je narejen iz naplavine – eko in ťik.

poletje 2013

59


Portret: Nina Kramar Cverle

NKC YARN ART

Če ste doma v Novi Gorici, ste v parku pred občino zagotovo opazili oblečeno drevo. Tako lepo je, da ga ne morete zgrešiti.

Takrat se je počutila malo hecno, kot kak tujek v tistem parku. Zdaj se je za njene delavnice že razvedelo in ljudje radi pridejo, vedno ima družbo. Skupaj kvačkajo, potem te izdelke povežejo med seboj in tako počasi oblačijo drevo.

Nina je mlada mamica, ki je po porodniškem dopustu ostala doma. Njen Nik ima zdaj že štiri leta in Nina pravi, da je zlat otrok. Ker Nik ne hodi v vrtec, večino časa preživi z njo. »Gleda me, posluša in se uči, zadnjič je vzel klobčič volne in ga ovil po celi dnevni sobi, potem pa je zadovoljno pogledal svojo stvaritev in rekel INSTALACIJA,« pove Nina v smehu. Ta beseda se mu je očitno zdela zanimiva, pa tudi sliši jo pogosto. Tako imenovano »free form« kvačkanje je Nini najljubše, zato se vse pogosteje zaplete oziroma »zakvačka« v različne projekte, Nina ima vsako tretjo soboto v mesecu v tem iz katerih potem zrastejo prostorske instalacije. Eden od njih je tudi omenjeno parku brezplačne delavnice kvačkanja. Na drevo, v kratkem pa načrtuje vsaj še dva. njih prav nesebično deli svoje znanje vsem, V kulturnem domu v Sežani so jo ob 110. ki bi se radi naučili te rokodelske tehnike. obletnici Kosovelovega rojstva povabili k Prostovoljno delo je, pravi Nina, nekaj, kar sodelovanju. Odločila se je, da bo ustvarila jo zelo izpolnjuje, in če bi le lahko, bi to prostorsko instalacijo, ki bo močan vizualni počela še pogosteje. Zgodilo se ji je že, da je moment. O tem, kaj bo nastalo, je raje malo čisto sama sedela v parku in kvačkala, pa nihče ni pristopil, kaj šele da bi se pridružil. skrivnostna, ker želi da bi bilo presenečenje. 60

poletje 2013


Pove pa, da bo ob tem projektu, čeprav se zaveda, da bo časovno zahteven in tudi fizično naporen, zelo uživala. Drugi podobno zanimiv projekt, ki jo čaka v kratkem, pa je kvačkana obleka za Stari most v Mariboru.

Nina je svojo ustvarjalno pot začela z izdelovanjem nakita iz fimo mase. Ta material ji je še vedno zelo všeč, vendar si je želela nekaj več, želela je ustvarjati z naravnimi materiali. Ne glede na to, kako obdeluješ fimo maso in kako lep kos narediš iz nje, na koncu je to še vedno plastika. Nadaljevala je z volno in bombažem, iz katerih prav tako ustvarja nakit, vendar kvačkan. Pomembno ji je, da so vsi materiali, ki jih uporablja, naravni, zato v svoj nakit ne mara vključevati kovinskih elementov, uvoženih s Kitajske, ki so trenutno precej priljubljeni. Zelo jo zanima sodelovanje in povezovanje z domačimi in po možnosti lokalnimi obrtniki ali ustvarjalci. Navdušena je bila, ko so jo lani k sodelovanju povabili člani Sofije Nogard. Skupaj z njimi je svoj nakit predstavila na Fashion weeku v Ljubljani, in sicer za sezono pomlad/poletje 2013. »Takšna sodelovanja me napolnijo z energijo in mi dajo veter v krila,« pravi Nina, ki svojega življenjskega sloga ne bi zamenjala za varnost službe. Čeprav je včasih življenje na svobodi težko, ves čas so vzponi in padci, se je navadila na skromnost, svoboda pa ji odtehta denar. piše: valentina vovk poletje 2013

61


Portret: Teja Pintarič

KVIČKE KVAČKE

Teja je mlado, 26-letno dekle, ki ima veliko hobijev. Najprej jo je pritegnilo igranje flavte, ki je sčasoma postalo veliko več kot konjiček, saj jo flavta spremlja že od osnovne šole. Igra jo v pihalnem orkestru (kar je prav tako hobi), da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, pa se je začela učiti še igranja violončela. Zdaj se ga uči že sedem let in pravi, da je hecno, ker še vedno hodi v glasbeno šolo, kjer so njeni sošolci zdaj precej mlajši od nje. Tudi kvačkanje je konjiček, ki pa jo vse bolj prevzema in postaja pomemben del njenega vsakdana. Kvačka čedalje več in čedalje bolje, ji pa zato zmanjkuje časa, da bi vadila violončelo. Zgodba s kvačkanjem se je začela nekega hladnega decembrskega dne, in sicer 62

poletje 2013

na vlaku proti Budimpešti. Sliši se kar romantično, ne? Takrat si je začela kvačkati trak za lase, ki ga žal ni dokončala, pa bi ji v tistih mrzlih dneh v Budimpešti prišel še kako prav. Potem je poskusila s še manjšimi kvačkarijami, ki so kmalu začele dobivati podobo nakita. Teja danes iz raznobarvnih niti in bombažnih prejic izdeluje predvsem nakit, kvačkanim elementom pa pri oblikovanju dodaja še perle, gumbe, čipke in pisane trakove. Premore med kvačkanjem si je v svojem ustvarjalnem zagonu zapolnila še z izdelovanjem nakita z lesenimi osnovami. Na slednje z najrazličnejšimi pisali riše motive, ki poskušajo posnemati kvačkane vzorce.


Teja, ki je zaključila študij likovne pedagogike na Pedagoški akademiji v Ljubljani, je v fazi, ko si intenzivno išče redno zaposlitev. Medtem ko išče službo, se je raje zaposlila s kvačkanjem, kot da bi sedela doma križem rok in prejemala socialno podporo od države. Hvalevredna poteza, se vam ne zdi? Pravi, da ima v tem trenutku prostega časa za ustvarjanje, fotografiranje in promocijo svojih izdelkov na pretek. V vsem tem neizmerno uživa in misli, da tudi potem, ko se bo redno zaposlila, Kvičke Kvačke ne bodo samevale, saj so postale del nje.

piše: valentina vovk

Je perfekcionistka in zlepa ni zadovoljna z izdelkom. Prepričana je, da je tako prav, saj se zaveda pomena in vrednosti ročnega dela. Unikatni nakit je dražji od industrijsko narejene bižuterije, zato se ji zdi še toliko bolj pomembno, da je izdelava zares dovršena. Kadar ustvarja, se rada prepusti navdihu. Vsakič znova se nauči kaj novega, nekaj, kar jo potem pripelje do izvirnih rešitev. Pri ustvarjanju se ne obremenjuje s končnim videzom nakita, saj med izdelavo prvotno idejo večkrat tudi spremeni. Zelo rada se udeležuje umetniških sejmov, ki jih je v zadnjem času čedalje več. To je odličen način, da bolje spozna svoje stranke in sliši komentarje na svoje delo. Predvsem pa so umetniški sejmi čudovita priložnost za spoznavanje sorodnih duš, drugih ustvarjalk in ustvarjalcev, in za izmenjevanje izkušenj. Če pa zraven zasluži še za plačilo položnic in tako razbremeni svoje starše, pa še toliko bolje.

poletje 2013

63


Reciklaža

izdeluje in fotografira: vesna vogrin ideja: recrat (duchars, marks)

Za izdelavo simpatičnega sinjega kita potrebujete le rokav pletenega puloverja. Preostali deli puloverja bodo pripravljeni za naslednje izzive. Ko rokav odrežete, ga obrnete na notranjo stran, izmerite širino na najširšem delu ter zarežete kos rokava, ki bo dolg za polovico širine rokava. (Če je rokav širok 16 cm, naj bo trak dolg 8 in širok 8 cm). Potem odrezan trak namestite čez luknjo in zašijete, priporočamo ročno šivanje. Zašiti rokav obrnite in napolnite s polnilom (kupljeno ali ostanki blaga), tik pred začetkom patenta pa dobro zašijte. Patent je kitov rep. Oči lahko ali uvezete v blago z drugo barvo (priporočljivo, če boste kita podarili mlajšim otrokom) ali prišijete gumbe. Iz ostankov blaga ali celo patenta z drugega rokava odrežite dva kosa blaga v obliki trapeza in prišijte plavuti.

Naredi sam

64

Kako se naredi sinji kit

poletje 2013


poletje 2013

65


izdeluje in fotografira: tjaša brajdih

Kača

Iz odpadnih kovinskih zamaškov steklenic lahko izdelamo marsikatero uporabno reč. Je pa res, da se takšne steklenice večinoma najde bolj po gostilnah, za domačo uporabo je večinoma naprodaj pijača v pločevinkah ali plastenkah. Zato sem tudi sama v lokalnem baru povprašala, ali mi lahko shranijo takšne zamaške in prijazno so mi ugodili. Za izdelavo kače potrebujemo kovinske zamaške, vrvico, plutovinast zamašek, olfa nožek in lepilo. Oprane zamaške moramo na sredini najprej preluknjati. To naj stori odrasla oseba, preostalo delo pa lahko opravljajo tudi otroci. Na enem koncu vrvice naredimo velik vozel, na katerega začnemo nizati zamaške. Ko porabimo vse, na drugem koncu naredimo še en vozel, da se ne snamejo z vrvice. Vzamemo plutovinast zamašek in ga z olfa nožkom oblikujemo v kačjo glavo. Glavo z lepilom pritrdimo na zgornji zamašek. Po želji lahko kači iz papirja izdelamo še jezik, ki ga zalepimo na glavo. Tako, kača je gotova in otroška igra se lahko začne. 66

poletje 2013


Dama

Za izdelavo igre potrebujemo:mo: • 16 kovinskih zamaškov, • akrilne barve, • tršo podlago (npr. lepenko) velikosti 27 x 27 cm, • natisnjeno šahovnico, ki jo najdete TUKAJ.

Naredi sam

Zamaške je treba najprej prebarvati v črno. To lahko storite z akrilnimi barvami, sama pa sem uporabila kar črno barvo v spreju. Zaradi hlapov sem to počela zunaj, pa še družbo izza vrtne ograje sem imela. :) Ko se črna barva dovolj posuši, na 8 zamaškov narišemo pikapoloničin plašček rdeče barve, na ostalih 8 pa to storimo z rumeno barvo. Počakamo, da se barva posuši. Po želji lahko nanesemo več plasti, da nastane lep gost premaz. Nato s črno akrilno barvo narišemo še ostale podrobnosti pikapolonice (sredinsko črto na plaščku in pike). Z belo barvo pikapolonicam narišemo oči in figurice za damo so končane! izdeluje in fotografira: tjaša brajdih 68

poletje 2013


Krona potrebujemo: • odpadne zamaške (lahko so katerekoli barve, saj jih bomo prebarvali), • kos tršega kartona, • zlato barvo, • škarje in lepilo (še bolje se obnese vroče lepilo iz pištole). Naredi sam izdeluje in fotografira: tjaša brajdih

Na časopisno podlago postavimo zamaške, ki jih prebarvamo z zlato barvo v spreju. Za manjšo kronico sem potrebovala 15 zamaškov. Medtem ko se zamaški sušijo, na karton narišemo osnovno obliko krone z zobki (dobro je, da pred rezanjem nanjo postavimo zamaške, da vidimo, ali je dovolj prostora za njihovo razporeditev) in jo izrežemo. Tudi krono postavimo na časopisno podlago in jo prebarvamo z zlatim sprejem. Počakamo, da se barva posuši, nato pa karton posprejamo še na drugi strani. Ko je vse dovolj suho, zamaške zalepimo na pobarvan karton.

poletje 2013

69


Človek, ne jezi se

Naredi sam izdeluje in fotografira: tjaša brajdih

za izdelavo podlage potrebujemo: • – natisnjeno podlago, ki jo dobite TUKAJ (seveda pa jo lahko narišete tudi sami), • – lepenko velikosti 53 x 53 cm, • – kovinske zamaške steklenic (32 kosov), • – akrilne barve, • – čopič, • – pištolo z vročim lepilom.

70

poletje 2013


Zamaške razdelimo v 4 skupine po 8. Vsako skupino zamaškov bomo v notranjosti pobarvali z drugo barvo. Izbrala sem rumeno, rdečo, modro in zeleno. Ko pobarvamo vse zamaške, počakamo, da se dobro posušijo. Nato jih zalepimo na natisnjen papir, ki smo ga prej nalepili na čvrsto podlago (npr. lepenko). Tako, podlaga je izdelana, potrebujemo še figurice. Potrebujemo 16 plutovinastih zamaškov – po 4 pobarvamo z vsako barvo, pri čemer uporabimo enake barve kot za zamaške.

poletje 2013

71


Kača iz plastenk

Poletje je čas iger, piknikov in osvežilnih pijač.

Žal pomenijo plastenke industrijskih pijač precejšnjo obremenitev za okolje, zato smo jim sklenili malo podaljšati uporabnost in smo iz njih ustvarili igračo in dekoracijo. To je velika kača iz vratov plastenk. Poskušali jo bomo nahraniti z zamaški in tekmovali, kdo bo z njimi največkrat zadel plastične posodice, ki smo jih našli v čokoladnih pirhih. Lahko se odločimo, da dobi največ točk tisti, ki zadene najbolj oddaljene posodice.

72

poletje 2013


Naredi sam

• Potrebujemo:

• vratove plastenk • plastične zamaške • posodice iz čokoladnih pirhov (ali druge posodice) • vrvico

Prvi zamašek pritrdimo z vozlom na vrvico. Vratove plastenk nanizamo na vrvico, tako da ustvarimo dolgo pisano kačo. Nato jo zvijemo po tleh v dolge vijuge in razporedimo posodice v prostore med kačinimi zavoji. Želimo vam obilo zabave!

izdeluje in fotografira: cristina sperotto poletje 2013

73


OtroĹĄka kuhinja

reciklirajmo staro noÄ?no omarico

74

poletje 2013


Stari nočni omarici smo odstranili vrata in jo prebarvali z belo barvo. Spodnji del omarice smo spremenili v pečico s pomočjo porisanega kosa blaga. Na blago smo narisali pečico in gumbe. Zgornji del kuhinje smo polepili z washi trakom in tako naredili štedilnik oziroma kuhalno ploščo ter okrasili omarice z visečim priborom. Otrokom priskrbimo še lesen pribor in posodice za igro. Tudi igračke lahko okrasimo z washi trakovi v ustreznem vzorcu.

poletje 2013

75


76

poletje 2013


LINK

LINK

Svetilko za otroško sobo polepšajmo z washi trakovi. izdeluje: suzana šlebir fotografia: klemen brumec poletje 2013

77


fotografira: tjaša brajdih

Glavni junak: vrtnica

'Pierre de Ronsard' 'Eden Rose 88', 1987 78

poletje 2013


izdeluje in fotografira: ana bulat

Kandirani cvetni listi vrtnic potrebujemo: • cvetni listi vrtnic • 1 beljak • sladkor (po želji pomešan z vaniljevim sladkorjem) • čopič

Cvetne liste vrtnic operemo in previdno osušimo. V posodici ročno stepemo beljak, ravno toliko, da se dobro zapeni. Sladkor vsujemo na krožnik. Cvetni list vrtnice najprej premažemo z beljakom in obe strani nežno povaljamo v sladkorju. Polagamo jih na prej pripravljen papir za peko. Pustimo, da se na suhem mestu sušijo vsaj nekaj ur. Tako pripravljene kandirane cvetove vrtnic lahko uporabimo za okraševanje sladic, tort, mafinov …

poletje 2013

79


Piškoti s suhimi vrtnicami potrebujemo: • 110 g masla • 80 g sladkorja • 1 žlička vaniljevega sladkorja ali ekstrakta • 2 žlički suhih vrtnic (drobno sesekljanih)* • 2 žlički rožne vode • 1 žlica trdega jogurta • 190 g mokeww Maslo, ki naj bo sobne temperature, sladkor in vaniljev sladkor dobro stepemo. Dodamo suhe vrtnice, rožno vodo in jogurt. Na koncu vmešamo še moko. Zgnetemo v gladko testo, ga zavijemo v prozorno folijo in za dobro uro postavimo v hladilnik. Ohlajeno testo razvaljamo v 3–4 mm debelo plast in z modelčki izrežemo poljubne oblike. Pečemo približno 10–12 minut na 175 °C.

*Uporabljamo samo organske, najbolje doma vzgojene vrtnice. 80

poletje 2013


Jogurtov mousse z vrtničnim sirupom potrebujemo: • 50 g cvetnih listov vrtnic temnoroza in rdeče barve (približno 5–6 vrtnic) • 120 g sladkorja • 1 dl vode • 2 žlički limoninega soka

Cvetne liste vrtnic operemo in jih v ognjevarni posodi dobro zmešamo s sladkorjem. Mešamo močno, tako da se listi malce zmečkajo. Zalijemo z vodo in zavremo. Pustimo vreti dobre 4 minute, liste odcedimo in spet zavremo. Dodamo še 2 žlički limoninega soka in vremo do želene gostote (približno 5 minut). V tem času bo voda malo povrela in dobili bomo gost sirup. Ohladimo.

Hitri jogurtov mousse potrebujemo: • 150 g grškega jogurta • 2 žlici sladkorja v prahu • vanilja • 150 ml sladke smetane

Grški jogurt zmešamo s sladkorjem in vaniljo. Posebej stepemo sladko smetano in jo počasi dodamo jogurtu. Narahlo premešamo in nadevamo v kozarčke. Lahko si pomagamo s slaščičarsko vrečko. Po vrhu polijemo z žličko vrtničnega sirupa in okrasimo s kandiranimi cvetnimi listi vrtnic.

poletje 2013

81


Ljubim vrtnice z vrtov Adonisa, ta krilata bitja ljubim, Lydia, vrtnice, ki v dnevu, ko se rodijo, še isti dan umrejo.

82

poletje 2013

Ovenčajte me z vrtnicami, ovenčajte me v resnici z vrtnicami – z vrtnicami, ki minejo na čelu,ki bo minilo tako hitro! (Fernando Pessoa)


peÄ?e in fotografira: ana bulat

poletje 2013

83


Vrtnica

Naredi sam

potrebujemo: • plastične žlice (za eno vrtnico jih bomo potrebovali približno 12), • svečo, • keramično ali stekleno podlago za spajanje vročih delov plastike, • vžigalnik in klešče.

84

poletje 2013


Prižgemo svečo. Vzamemo prvo žlico in jo na vrhu počasi segrevamo. Pri tem pazimo, da je ne držimo preblizu plamena, saj se lahko plastika zasmodi ali celo vname. Takšna žlica potem ni več uporabna. Žlico grejemo ravno toliko časa, da lahko plastiko še primemo s prsti in zvijamo, ne da bi se pri tem opekli.

Ko se žlica na vrhu začne topiti in zvijati navznoter, jo oblikujemo v osrednji popek vrtnice. Nato segrejemo ročaj žlice tik pod vrhom, da postane mehkejši in ga s kleščami lažje odščipnemo stran. Vzamemo drugo žlico in jo na vrhu segrevamo, da se sama začne topiti in zvijati navzven. To bodo zunanji listi vrtnice. Cvetni listič oblikujemo tako, da se bo lepo ujemal s sredinskim popkom. Ročaj žlice na enak način kot prej odščipnemo. Cvetni listič priložimo k popku, spodnja dela skupaj segrejemo na plamenu, da se začneta topiti in ju nato pritisnemo na keramično oz. stekleno podlago, da se ohladita in zlepita skupaj. Na ta način dobimo tudi ravno spodnjo površino, ki bo omogočila, da bo končna vrtnica stala na podlagi. Oblikovanje cvetnih lističev nadaljujemo na enak način kot prej, paziti moramo samo, da bodo lističi vse bolj razprti. izdeluje in fotografira: tjaša brajdih poletje 2013

85


86

poletje 2013


Nakit z medaljončki za izdelavo kompleta nakita (uhani, verižica, prstan) potrebujemo: • kovinske kalupe za medaljončke, • akrilna stekelca, • scrapbook papir, • kalup za prstan, • kaveljčke za uhane. Orodje: • tehnični svinčnik, • škarje, • klešče za nakit, • lepilo za okrasne kamenčke, • lepilo za nakit.

Naredi sam

postopek: Akrilno stekelce položimo na želeni vzorček na papirju in ga obrišemo s svinčnikom. Obrisan motiv izrežemo s škarjami. Na celotno površino papirja nanesemo lepilo za okrasne kamenčke in nanj položimo akrilno stekelce. To, da premažemo celotno površino papirja, je pomembno zato, da nam pod stekelcem ne ostanejo ujeti zračni mehurčki.

LINK

S papirjem okrašeno stekelce prilepimo na kovinski kalup. Znova uporabimo lepilo za okrasne kamenčke. Na enak način pripravimo štiri medaljončke: enega za ogrlico, dva za uhane in enega za prstan. Za izdelavo uhančkov s kleščami razpremo obroček na kaveljčkih in vstavimo medaljon. Za izdelavo prstana s kleščami odščipnemo zanko, ki je sicer namenjena obešanju na ogrlico. Medaljonček z močnim lepilom za nakit prilepimo na kalup za prstan.

izdeluje: neža cankar, Rayher Adria trgovina d.o.o. fotografia: klemen brumec poletje 2013

87


Mali raj pod kostanji

Na lovu za lepimi vrtovi smo se odpravili v Kobdilj, idilično vasico, le nekaj sto metrov oddaljeno od slikovitega Štanjela. Posestvo Mali raj pod kostanji je kraška domačija, ki leži prav na vrhu vasi, v neposredni bližini Fabianijeve domačije, obdana pa je z vinogradi, travniki in gozdovi. Ponuja tudi čudovit razgled na Štanjel in okoliško kraško pokrajino.

88

poletje 2013


S prijazno lastnico, gospo Britto Höschele, sva se od kraškega borjača sprehodili proti obsežnemu terasastemu vrtu, ki ga poleg starih kostanjev, orehov, lovorjev, palm, fig, cipres in oljk krasijo tudi čudovite vrtnice. Na domačiji gojijo več kot sto različnih sort in so prava paša za oči, nos pa razvajajo z bogatimi dišavami. Ker nam jo je vreme letos malce zagodlo, je nekatere vrtnice že načel dež, marsikatera pa se še ni razcvetela, a smo kljub temu imeli kaj občudovati. Vrt je poln majhnih kotičkov za posedanje in uživanje, je živ organizem, ki se je skozi leta počasi oblikoval in razraščal. Na spodnji terasi je okrasni vrt zamenjal zelenjavnega, v zahtevni kraški zemlji zdaj rastejo oljke in sivka, obdane s pušpanom, ki ga je Britta sama vzgojila iz tisoč podtaknjencev. Tudi

nasadi vrtnic so delo njenih rok, vzgojila jih je iz podarjenih ali »narabutanih« vejic, pri razmnoževanju pa ji je pomagala njena vrtnarska izobrazba, pridobljena v Nemčiji. Vsaka vrtnica je opremljena z napisom, ki nam zaupa njeno ime in letnico, zapisana na značilno kraško kamnito škrlo. Letnica se nanaša včasih na letnico, ko je bila vrtnica prvič vzgojena, lahko pa gre tudi za letnico, ko je bila vrtnica prvič pripeljana v Evropo. Posebna sorta vrtnice z zelo velikimi in gostimi cvetovi, ki se ni vdala dežju. ('Pierre de Ronsard' oziroma 'Eden Rose 88', 1987) Vrtnica ima dve imeni, saj so jo Francozi in Nemci različno poimenovali. Sicer pa nemško ime Eden Rose pomeni rajska vrtnica. poletje 2013

89


Posebno pozornost v vrtu vzbujajo podrobnosti, ki jih kje drugje morda niti ne bi opazili – lesene veje nenavadnih oblik, ki so našle mesto kot opora ali okrasni element, zanimive oblike kamnov, netreski v loncih in številne klopce, namenjene sproščenemu uživanju v vrtu. Okrasne podrobnosti so tudi funkcionalne, tako na primer netreski vabijo k sebi mravlje in tako preprečujejo, da bi zašle v hišo.

Poseben čar vrtu dajejo kraški elementi, ohranjeni v svoji prvinski obliki, brez lepotnih popravkov – skrivenčene opornice iz akacijevega lesa, ki jih Kraševci sicer uporabljajo v vinogradih, kraški kamen, lesena vratca …

90

poletje 2013


Vrt si je mogoče ogledati le po predhodnem dogovoru tel: +386 (0)41 37 86 45 (Britta Höschele); e-pošta: info@marapoko.com fotografira: tjaša brajdih pišeta: tjaša brajdih in tina cipot

poletje 2013

91


Ognjena jama Naredi sam

Sedeti ob odprtem ognju in samo občudovati nežne plamenčke je lahko prav sproščujoče. Lahko pa ob tem še kaj skuhamo, takole čisto po taborniško. Da zadiši in nas premami okus hrane, ki smo jo skuhali na prostem.

92

poletje 2013


fotografira in izdeluje: tina cipot

Postaviti »ognjeno jamo« je precej preprosto. Najprej najdemo dovolj raven in čist prostor brez rastja in dreves v bližini. Mi smo se dela lotili kar sredi s travnatimi rešetkami pokritega prostora, ki že nekaj let ni služil za posedanje. Skopali smo približno 30 cm globoko kvadratno jamo. Odločite se lahko tudi za okroglo, če vam je tako ljubše. Na dno smo nasuli nekaj peska in površino poravnali, nato pa dno zabetonirali. Jamo smo obzidali z opekami, tako da rob sega približno 20 cm nad raven tal. Opeko smo premazali z lanenim oljem, s čimer smo zaprli pore. Da bi preprečili nabiranje vode ob dežju, smo ob robu navrtali nekaj lukenj.Namesto opeke lahko uporabimo tudi okrogle ali lomljene kamne, tlakovce, škarpnike, lahko pa obrobo tudi zabetoniramo ... Pomembno je le, da material, ki ga izberemo, zdrži dovolj visoke temperature in je (ker ognjene jame pozimi ne bomo spravljali pod streho) tudi neobčutljiv na zmrzal. poletje 2013

93


Kuhamo nad ognjem Poletna juha

Čebulo sesekljamo, strok česna olupimo. Skupaj prepražimo na malce olja. Dodamo narezan korenček, na drobne koščke narezano kolerabo, še malce prepražimo in zalijemo z vodo. Dodamo narezan por, rdečo papriko in bučko.Kuhamo približno 15 minut oz. dokler se korenček ne zmehča. Dodamo papriko v prahu, nekaj vejic timijana in origana ter pelate. Kuhamo še par minutk in na koncu dodamo še beli fižol in balzamični kis. Solimo po okusu.

potrebujemo: • 1 bela čebula • 2 stroka česna • 2 korenčka • ½ kolerabice • 1 por (beli del) • 1 rdeča paprika • 1 bučka • žlička, dve mlete paprike v prahu • origano • timijan • 0,5 dl pelatov • pločevinka belega fižola • 1–2 žlički balzamičnega kisa (po okusu) • sol • 1–1,5 l vode 94

poletje 2013


poletje 2013

95


Sladke tortilje z banano in čokolado

potrebujemo: • tortilje • banane • temna in mlečna čokolada • nasekljani lešniki Banane narežemo, čokolado nastrgamo ali nasekljamo na drobne koščke. Tortiljo na sredini napolnimo z banano, čokoladnimi koščki ter posujemo z lešniki. Vse skupaj prepognemo z leve in desne strani ter zgoraj in spodaj. Zavijemo v folijo, potisnemo v žerjavico in pečemo 1–2 minuti. Pozor, saj se hitro lahko zažgejo!

96

poletje 2013


Oslič z rožmarinom potrebujemo: • 2 osliča • rožmarin • sol • limona • bagetka Osliče očistimo, jih začinimo s soljo in rožmarinom (po notranji, očiščeni strani).  Pečene postrežemo z limono in narezanimi kruhki. 

stilira: ana bulat fotografira: klemen brumec

poletje 2013

97


foto: tjaša brajdih

Poletje je čas za sivko in češnje. Zaraščene kraške njive se spreminjajo v cvetoča polja sivke.

poletje 2013

99


Sivko navadno enačimo s Provanso. V resnici pa je tako, da so največji industrijski nasadi zunaj Francije. Slovencem ni treba daleč na romantične izlete, na katerih bi občudovali sivko, samo na Kras se zapeljemo.

100

poletje 2013


Češnjeva limonada potrebujemo: • 120 g črnih češenj (izkoščičenih) • sok ene limone • 4 žlice sladkorja • 1,5 dl vode • 1,5–2 l vode • sok 3 limon • narezane limone • led

LINK

Češnje operemo in izkoščičimo. Zmešamo jih s sokom limone, sladkorjem in 1,5 dl vode ter s paličnim mešalnikom dobro pregnetemo (lahko uporabimo tudi multipraktik). Pripravljeno osnovo vlijemo v primeren vrč, zalijemo z vodo in dodamo še preostali sok limon. Če je češnjeva limonada presladka, dodamo sok še ene limone, če je prekisla, dodamo še sladkorja. V vrč damo še koščke limone, led, lahko tudi kakšno vejico mete in – limonada je pripravljena.   * Sladkor lahko izpustimo ali pa zamenjamo s kokosovim sladkorjem, agavovim sirupom …

kuha in fotografira: ana bulat

poletje 2013

101


Češnjeva torta

biskvit: • 5 rumenjakov • 100 g sladkorja v prahu • 100 g čokolade v prahu • 100 g mletih mandljev • 5 beljakov krema: • 500 ml sladke smetane • 200 g mascarponeja ali skute • 2 žlici sladkorja • 0,5 kg izkoščičenih češenj za vlaženje biskvita: • voda • sladkor • po želji češnjev liker

Beljake stepemo v trd sneg. Rumenjake in sladkor penasto umešamo. Vmešamo čokolado v prahu in mlete mandlje. Previdno vmešamo stepene beljake. Vlijemo v pekač in pečemo na 160 stopinjah približno 40 minut oz. z zobotrebcem večkrat preverimo, ali je pečeno.

Smetano stepemo, dodamo sladkor in vmešamo mascarpone ali skuto. Češnje izkoščičimo. Biskvit razrežemo v tri plasti. Prvo plast navlažimo s sladkano vodo, naložimo polovico češenj in premažemo s polovico kreme. Pokrijemo s plastjo biskvita in ponovimo. Torta naj vsaj 4 ure počiva v hladilniku, preden jo postrežemo. 102

poletje 2013


Češnjeva pita • • • • • • •

500 g moke 30 dag masla 30 dag sladkorja 1 jajce žlička pecilnega praška šcepec soli naribana lupina limone

Sestavine zgnetemo v testo in ga pustimo pol ure na hladnem. nadev: • 0,5 kg očiščenih češenj • žlica ruma ali češnjevega likerja • 2 rumenjaka • 7 dag sladkorja • 1 vaniljev sladkor • 50 g mandljev Rumenjaka stepemo s sladkorjem in vaniljevim sladkorjem. Vmešamo izkoščičene češnje, ki smo jih prelili z rumom ali češnjevim likerjem. Dodamo mlete mandlje in premešamo.

Češnjevi mafini potrebujemo: • 200 g moke • 150 g skute • 180 g sladkorja • žlička pecilnega praška • 250 ml mleka • 100 g stopljenega masla • 1 jajce • 1 vaniljev sladkor • kandirane češnje (ali 150 g izkoščičenih svežih češenj) • 8 dag temne čokolade, sesekljane na koščke

Testo razdelimo na dva dela, razvaljamo. En del položimo v pekač za pite tako, da so tudi robovi prekriti. Nadevamo s češnjevim nadevom. V drugo plast testa naredimo luknje in pokrijemo nadev. Na robu testo stisnemo in ostanek odrežemo. Zgornji del lahko tudi narežemo na trakove, ki jih mrežasto položimo na nadev, ali pa testo kar Skuto premešamo s sladkorjem in vaniljevim sladkorjem. Postopoma dodajamo jajce, nadrobimo in enakomerno porazdelimo po stopljeno maslo in mleko. V drugi posodi nadevu. posebej premešamo moko in pecilni prašek, ki ju nato po žlicah primešamo skutni zmesi. Pečemo približno pol ure v pečici na 180 Dodamo še kandirane ali očiščene sveže stopinjah oziroma dokler zlato ne porjavi. češnje in koščke čokolade. Nadevamo v papirčke za mafine in pečemo približno 10 minut na 180 stopinjah. izdeluje: mateja dobravec fotografira: klemen brumec poletje 2013

103


Kamniti in cvetoči kotiček kraškega vrtnarja

Festuca scopariamedvedja biljnica - ospredje, Hemerocallismaslenice, Thymus serpyllum - materina dušica

104

poletje 2013


V vasici Škrbina z manj kot 150 prebivalci si je skupaj z življenjsko sopotnico Tanjo Godnič svoj dom ustvaril Borut Benedejčič. Skupaj sta najprej leta 2008 s Pepinim kraškim vrtom na hortikulturni razstavi Hampton Court Flower Show, nato pa še s Pepino zgodbo na lanskoletnem Chelsea Flower Showu pometla s konkurenco in svetu pokazala, kako čudovita je lahko podoba kraškega vrta. Tudi njun vrt okoli hiške v Škrbini je oblikovan v skladu z njunim načinom življenja. In seveda, čisto po »kraško«. Vrt je razdeljen na več delov, vsak del opravlja svojo nalogo. Tu so terasa s poletno kuhinjo, trata, ki služi kot igrišče, in gredica z različnimi trajnicami, ki je obenem tudi kotiček za sproščanje.

Zelena streha zasajena s homuljicami, Sedum acre

Pri oblikovanju sta sledila »tematskim sklopom« rastlin, ki sta jih zasajala. Osrednjo gredico krasijo rastline v toplih oranžnih in rdečih odtenkih, gredica pod hrasti cveti v belih, modrih in vijoličnih barvah, tista pod bodikami pa v rjavi. Domačija premore tudi zelenjavni vrt ter gredico z dišavnicami in zelišči, vse skupaj pa dopolnjuje skalnjak, nepogrešljiv element kraškega vrta. Po celi gredi vodi krožna pot, in čeprav do popolnosti manjkajo še šterna, klop z mizico, krmilnica, gugalniki in kurišče, že zdaj deluje kot zaključena celota.

Anthemis tinctoria, barvilna pasja kamilica v družbi z Dianthus deltoides

Pergola zasajena z Rosa banksiae poletje 2013

105


Ovijalke Trachelospermum jasminoides - zvezdasti jasmin

Njun vrt je izdelan po »šolsko«. Najprej sta izdelala zasaditveni načrt, nato sta zasadila drevesa in šele na koncu manjše rastline. A tudi tem je bilo mesto vnaprej točno dodeljeno. Borut izkoristi vsako »špranjo«, da vanjo kaj posadi. Tako iz rež na vrhu zidov kukajo zeleni in cvetoči kupčki, razraščajo pa se tudi med kamnitimi stopnicami. Zelenje omehča kamen, hkrati pa opazovalcu daje občutek, da so stopnice že stare. Tanja in Borut sta za zasaditev vrta uporabila trajnice. Kot pravi Tanja, sta na vsako rastlino prav posebej navezana in je ne bi mogla kar zavreči ter jo zamenjati z drugo.

Rosa banksiae

106

poletje 2013


Rosmarinus officinalis - roĹžmarin in razliÄ?ni okrasni luki

poletje 2013

107


Pri oblikovanju svoje vrtne vizije sta upoštevala predvsem ekološki vidik, zato sta izrabila material, ki jima je bil na voljo. Kamniti ležalnik, klopi v letni kuhinji in drugi predmeti so sezidani iz kamenja, na katerega sta naletela pri obdelovanju parcele. Oblikovala sta tudi dve zeleni strehi, eno nad poletno kuhinjo, drugo pa nad vrtno lopo, ki služi tudi kot matičnjak za homulice. Le nekaj korakov stran od svojega doma sta Borut in Tanja prenovila staro sosedovo hišo, hlev in skedenj, tipično kraško domačijo torej, ter jo preoblikovala v apartmaje za goste. Pri obnovi sta strogo upoštevala vse kriterije kraške arhitekture, uporabljala avtohtone materiale, skrbela za ohranjanje tipičnih znakov kraške domačije. Seveda sta veliko pozornosti namenila zasaditvi. Rastlinice krasijo vrh zidka in špranje v njem, zelenje mehča kamnite elemente v okolici apartmajev, zid je premazan s premazom, ki bo omogočil, da ga bo počasi (in načrtno) prerasel mah. Pred apartmaji se razraščajo tudi različna zelišča, ki jih gostje lahko uporabljajo, ob kamniti cesti, ki deluje nekako naravno, kot da je tam že od nekdaj, pa rastejo grmički jagod. Borut in Tanja menita, da se ljudje še vedno oklepajo prepričanja, da se z navadnimi domačimi rastlinami ne da ustvariti lepega okrasnega vrta. A njun vrt, zelen, kamnit, dišeč in pisan, dokazuje ravno nasprotno.

108

poletje 2013

Zasaditev stopnišča, Sedum acre - ostrolistna homuljica

Salvia nemorosa v družbi z rožmarini in luki


Sedum album - bela homuljica

Equisetum hyemale

Zvezdasti jasmin

Rjavi sršaj, samonikla rastlina kraških suhih zidov

Satureja montana - kraški šetraj

Borut in Tanja menita, da se ljudje še vedno oklepajo prepričanja, da se z navadnimi domačimi rastlinami ne da ustvariti lepega okrasnega vrta. A njun vrt, zelen, kamnit, dišeč in pisan, dokazuje ravno nasprotno. Fotografira in piše: tjaša brajdih Piše: tina cipot poletje 2013

109


Slabe prakse pri urejanju vrtov po mnenju Boruta in Tanje

Nenačrtno kupovanje cvetočih grmovnic, ki jih nato ne postavimo na pravo mesto. Rastlina se ne obdrži, zato se ljudje vrtijo v začaranem krogu nenehnega kupovanja novih rastlin. Že prvič je treba kupiti in načrtno zasaditi nekaj grmovnic, nato pa v vrt dodati trajnice. Načrtovanje trajne ureditve je veliko cenejše, pa tudi vzdrževanje je poceni, česar se marsikdo niti ne zaveda.

110

poletje 2013


Kupovanje enoletnic zaradi prepričanja, da gre za cenejšo verzijo pridobivanja lepega vrta. Večinoma smo namreč ljudje nagnjeni k temu, da kupujemo lepe, cvetoče in poceni rastline, običajno enoletnice, pri tem pa niti ne pomislimo, da jih je treba vsako leto na novo kupiti in da je celoletno postopno kupovanje teh rastlinic kar precejšen strošek. Slaba stran enoletnic je tudi to, da je z njimi veliko dela.

Pri oblikovanju vrta pozabljamo na več različnih kotičkov, od katerih ima vsak svojo vlogo. Tanja poudari, da ne smemo pozabiti na prostor za lastnika. Če v njem ne naredimo kotička za počitek, občudovanje, branje, potem vse delo in obdelovanje vrta ni več smiselno. Sploh na Krasu, kjer je podnebje ugodno, je še toliko večji privilegij, če se imamo možnost zadrževati na prostem, kjer lahko počivamo, kuhamo, se družimo s prijatelji ...

poletje 2013

111


Tipične značilnosti kraških vrtov

Okrasne kmečke rastline na Krasu: majnice, dojcije, forzicije, vajgelije, lepljivke, trdoleske.

Za kraški vrt so bila značilna predvsem zelišča in dišavnice, ki so bile okrasne in hkrati uporabne.

Elementi kraškega vrta so šterna, latnik, kamniti arhitekturni elementi, kraški tlaki, kamnita korita in lonci.

112

poletje 2013


Tradicionalna rastlina je tista, ki je že več kot 30 let na enem mikroklimatskem območju in se je tam prilagodila vplivom okolja. Primer: desetletja nazaj so zaradi odprtja luke in prostocarinske cone v Trstu na Kras »prišle« tudi eksotične rastline. Najbolj razširjene so palme, ki jih najdemo že skoraj pred vsako hišo. Zdaj so te rastline, ki so takrat veljale za eksotične, že postale tradicionalne.

Ni nujno, da je rastlina samonikla, pomembno je, da prenaša kraške razmere, kot so burja, daljša sušna obdobja, sončne pripeke, vročinski udari in nizke zimske temperature. Tipična kraška samonikla rastlina je ruj.

poletje 2013

113


Vtisi z DOMinSTILovega ustvarjalnega druženja v naravi

Moram priznati, da me vse bolj navdušujejo ljudje, ki z naravnimi metodami, kot so nabiralništvo in iskanje oz. kuhanje zelišč, zelenjave in sadja, poskušajo živeti čim bolj prijazno naravi in sebi. Ti posamezniki ustvarjajo očem in okusu privlačne čudeže. Ne morem verjeti, kakšen užitek in navdušenje sijeta iz njihovih oči, ko lahko delijo znanje, recepte in izdelke. Če je kaj na tem svetu, kar me motivira pri samostojnem ustvarjanju, so to ravno takšni ljudje. 114

poletje 2013


Hvaležna sem za DominStilovo delavnico, kjer sta Mirjam Grilc in Mateja Reš z uporabnimi idejami zapolnili čudovit prostor pod šotorom na prostem, za katerega so poskrbeli organizatorji DominStila in Želimo.si. Tako nam niti slabo vreme ni pokvarilo užitkov.

poletje 2013

115


Mirjam Grilc nam je zaupala obilo informacij o zeliščih, njihovih učinkih in uporabnosti ter v nekaj minutah pripravila štiri namaze. V pol manj časa je vsaka sled za kakršnimkoli čemažem, kapucinkami, marjeticami in vrtnimi zelišči izginila J. Zelo zanimivo mi je bilo poslušati o različnih načinih pripravljanja sirupov, presenetile so me tudi informacije, iz česa vse jih lahko pripravimo in kako si z njimi lahko pomagamo, sploh pa kako enostavno je vse skupaj za pripravo. Kot zanimivost – ali ste vedeli, da za nosečnice ni priporočljiv bezeg in da se najboljši sirup naredi, če je med procesom zakopan v zemlji? Takšnih in drugačnih napotkov sem si v beležnico zapisala kar nekaj strani in popestrili so mi skoraj vsak dan po delavnici, ker zdaj pridno ustvarjam tudi sama. Preizkusila sem dva namaza kot prigrizek s krekerji na svojem pikniku, in danes recepti krožijo že med več deset ljudmi.

Mateja Reš je s pisano paleto sadja in zelenjave pripravila nekaj čarobnih napitkov iz sokovnika in nas seznanila z novimi, drugačnimi okusi narave. Sokovnik je res mega zadeva, saj iz sestavin iztisne vse, kar naše telo potrebuje. Sama za pripravo sadnih in zelenjavnih sokov uporabljam mešalnik in moram priznati, da sta okus in sestava soka iz sokovnika res izpiljena. Všeč mi je, ker se širijo informacije o uporabi stvari, ki rastejo vse okoli nas; Mateja je na primer predavala tudi o sokovih, pripravljenih iz melise, koprive in podobnih okoliških rastlin. Ko 116

poletje 2013

pa se spomnim na izraze na obrazih ljudi, ne morem izključiti navdušenja ob okušanju jagodnega, bananinega, jabolčnega in ananasovega.Za zaključek smo se posladkali še z Matejino presno jagodno torto, po kateri sem bila sita še cel dan. Podučila nas je tudi o različnih načinih, kako si lahko življenje obarvamo z ustvarjanjem presnih poslastic, ki nas napolnijo z energijo. V naši družbi je bil tudi Simon Grižon, ki se profesionalno ukvarja z zelo zanimivim športom – gurtno ali hojo po vrvi. Vzel si je čas in nam predstavil, zakaj je ravnovesje tako pomembno za življenje in kako se šport širi po Sloveniji. V zadnjih dveh letih je število navdušencev močno naraslo tako med mladimi kot tudi med malo manj mladimi ljudmi, saj je gurtna odličen način za rehabilitacijo po različnih poškodbah ter za stabilizacijo vseh mogočih mišic. Eden od navdušencev sem tudi sama in v veselje mi je, da vse več ljudi vidi smisel v vadbi, ki pozitivno vpliva na naše telo in koncentracijo.

Hvala DominStilu za vse ideje in organizacijo, Mirjam, Mateji, Simonu, vsem fotografom in organizatorjem porok Želimo.si za obiska vreden popoldan in za vsa znanja, ki meni in še mnogim drugim polnijo vsak dan. Veselim se prihodnjih srečanj z vami in vseh uporabnih idej, ki jih prebiram na vaši spletni strani.

Medeja Mrgole


Fotografira: Tina Koler

Potovanja Portugalska:

gostoljubje, pastel de nata, arhitektura, pla탑a, sonce, vino, fado, keramika, hrast plutovec, nogomet

poletje 2013

117


Fotografira: Tina Flego

Indija:

raznolika, barvita, gostoljubna, tradicionalna, duhovna, polna nasprotij, kaotična, kulinarično bogata, navdihujoča, čarobna

118

poletje 2013


Foto: Klemen Brumec

Pariz:

Eiffel Amelie RogljiÄ?ki Bresson Ljubezen Sena Notre Dame Montmartre Le Chat Noir Moulin Rouge Sir

poletje 2013

119


Se vidimo septembra!

120

poletje 2013

Poletje 2013  

Uživajte poletje - otroške zabave, sladoledi, recepti, urejamo vrtove, vrtnice in nasveti naredi sam. Icecream, DIY, kids, outdoor, roses a...

Poletje 2013  

Uživajte poletje - otroške zabave, sladoledi, recepti, urejamo vrtove, vrtnice in nasveti naredi sam. Icecream, DIY, kids, outdoor, roses a...

Advertisement