Page 12

12 12

NAŠA DEDIŠČINA

priloga dolenjskega lista

Soseska zidanica Božakovo

Nekdaj nuja, danes tradicija V

elikokrat je omenjeno, da je v okolici Metlike danes živa le soseska zidanica v Drašičih, kar pa ne drži. Res so znali Drašičani sosesko zidanico potem, ko je kot vinska banka začela izgubljati svoj prvotni namen, uspešno vključiti v turistično ponudbo in je zato bolj znana. A še vedno uspešno živi tudi soseska zidanica na sosednjem Božakovem.

V 19. stol. je bilo v okolici Metlike 17 soseskih zidanic, a jih je večina zamrla. Kot rečeno, med slednjimi ni božakovske. Božakovčani se celo pohvalijo, da njihova soseska zidanica nikoli ni prenehala z delom, tudi med vojno vihro ne. Sicer pa odpiranje soseskih zidanic povezujejo z gradnjo podružničnih cerkva in to drži tudi na Božakovem. Na enem od oltarjev v vaški cerkvi sv. Marije Magdalene je letnica 1856, zakristijsko omaro pa je leta 1855 izdelal Mihael Horvath. To je sicer že druga cerkev v vasi. Prva je bila omenjena že leta 1334. Na portalu soseske zidanice pa je zapisano “Občinsko zberališče Božakovo 1852”.

N i h čče e n i p rro o p a d e l z a rra adi e zidanice s o s e s kke Od nekdaj je bilo v soseski zidanici okrog 50 članov. Še pred nekaj desetletji so imele vinograde prav vse božakovske domačije. Pred trtno ušjo, ki je razsajala konec 19. stol., so zasadili vinograde na južnih legah okrog vasi, še danes pa je v gozdovih, ki so pozneje zarasli vinogradniške lege, videti prekopano zemljo ter divje trte. Danes ima

tretjina božakovskih domačij vinograde okrog Drašičev, tretjina na hrvaški Vivodini, tretjina pa jih nima. Po pripovedovanju Jožeta Nemaniča, predsednika soseske zidanice, je bilo najbolj živahno v njej po drugi svetovni vojni. Takrat se je popilo veliko vina. Precej so ga po grlu pognali tudi Božakovčani, ki so sicer živeli v Ljubljani in so prihajali na obisk v rodno vas. Sicer pa je bila soseska pomembno vaško zbirališče. Možakarji so jo obiskovali ne glede na to, ali je doma že zmanjkalo vina ali ne, saj v vasi ni bilo ne trgovine ne gostilne. “V marsikateri družini, iz katere je gospodar pogosto zahajal v sosesko, so jo ženske in otroci preklinjali. Ampak pitje je bilo vsaj vsem na očeh. A tudi nihče ni propadel zaradi soseske, jeseni pa so vedno vsi vrnili vinske dolgove, saj bi jih bilo sicer gotovo zelo sram,” pravi Nemanič.

D a n e s n e l e z a m o š kke e Zapitek, ki so ga na Božakovem vedno zapisovali v knjigo in ne na rovaš, so morali pivci vrniti s 50-odst. obrestmi, zraven pa - odvisno od potreb - plačati še članarino v

Jože Nemanič (levo) in Stevo Ladika nazdravljata v soseski zidanici, ki poleg številnih srečanj pripravi tudi pet najpomembnejših dogodkov v vasi.

Sosesko zidanico so zgradili v bližini podružnične cerkve.

obliki 10 do 20 litrov mošta. V najboljših letih se je zbralo tudi 5.000 litrov vina na leto, s katerim je bilo potrebno še posebej previdno kletariti, saj je prišlo iz okrog 50 kleti. Biti kletar, ki so mu iz soseskinega denarja pripadali usnjeni čevlji, je bila nekdaj velika odgovornost in čast in tako je tudi danes. Kako pomembna je bila soseska zidanica nekdaj za vaščane, pove tudi podatek, da so v petdesetih letih prejšnjega stoletja obnovo zvonika plačali zgolj iz soseske blagajne. “In ni šlo za majhen denar, saj bi z njim lahko kupili štiri pare volov. Poleg tega so vaščani iz soseske blagajne skrbeli za cerkev, kapelico, poljske poti, pogrebe članov soseske in sosesko zidanico. V njej pa je bila v spodnjih prostorih poleg vinske kleti še shramba za učitelja, v zgornjih pa stanovanje za učitelja. Pozneje pa je v tem stanovanju začasno živelo tudi nekaj družin, ko so obnavljale svoje hiše,” pripoveduje predsednik. Danes je osnovni namen božakovske soseske zidanice ohranjanje tradicije. Nekateri izmed članov, ki prihajajo z Božakovega, Rakovca in Želebeja, namreč sploh nimajo vinogradov. “Najpomembnejše je, da ohranimo skupnost in da vas funkcionira. Razveseljivo je, da je med ljudmi vse močnejši čut do tradicije. Seveda pa iz soseske blagajne še vedno obnavljamo in vzdržujemo cerkev in zidanico ter prispevamo 100 evrov ob smrti člana,” je zadovoljen Nemanič. Kletar Stevo Ladika, ki danes kletari z okrog 400 litri vina, odpre zidanico vsako nedeljo, ko se v njej zberejo možakarji. Lahko pa pridejo tudi ženske, saj zidanica danes ni več posvečeni kraj zgolj za moške. Besedilo in fotografiji:

Bezek ek-Jakše Mirjam Bez ek -Jakše

Živa, marec 2009  

Živa, mesečna priloga Dolenjskega lista 4–5 Ko pride čas, je treba sprejeti konec 6 Našel boš, kjer je voda najgloblja 7 Ne počuti se več ma...

Živa, marec 2009  

Živa, mesečna priloga Dolenjskega lista 4–5 Ko pride čas, je treba sprejeti konec 6 Našel boš, kjer je voda najgloblja 7 Ne počuti se več ma...

Advertisement