Issuu on Google+

Evgenij Ladislav Palfi (NE) ZABORAVENIOT GENIJ

Vladan Velkov


Fotografii Qup~o Ristovski


Sodr`ina PROLOG

…………………………………………………………..

2

Prv del Pome|u svetlinata i temninata ……............... 1. Vilata vo alejata na lipite …………………………….…. 2. Sofija …………………………………………………………. 3. Evgenija ……………………………………………………… 4. Evtim ………………………………………………………….. 5. Voskresija ……………………………………………………. 6. Pojot na pti~kite vo prolet …………………………….. 7. Ku}ata na papa Jano{ …………………………………….. 8. Tortata od portokali na baba Tereza ………………… 9. Maliot starec ……………………………………………….. 10. Apsoluten sluh ………………………………………………. 11. Bo`i}nata elka ……………………………………………. 12. Prvite {kolski godini …………………………………… 13. Priemniot ispit vo Dr`avnata muzi~ka akademija . 14. Deteto za primer se buntuva ……………………………… 15. Evgenij Vaulin ………………………………………………. 16. Pedago{kiot otsek na Dr`avnata muzi~ka akademija . 17. Noviot, ubav Makar ………………………………………….. …………………………….. 18. [umanovata Sonata vo g-moll 19. Stra{nata “{tuka” …………………………………………. 20. Antisemitizam ……………………………………………… 21. Voz bez vozen red ……………………………………………… 22. Budimpe{ta ……………………………………………….. 23. Pti~ka mala …………………………………………………. 24. Mocartoviot Koncert za klarinet vo A-dur …………. 25. Moite orguqi …………………………………………………. …………… 26. Preludium vo g-moll od Sergej Rahmawinov 27. Rapsodija vo sino od Ger{vin ……………………………. 28. Opsadata na Budim ………………………………………. 29. Glad …………………………………………………………. 30. Povtorno vo rodnata Subotica …………………………… 31. Marija Bala{ …………………………………………………. 32. Xek Vinston ……………………………………………………. 33. Jolanta …………………………………………………………… 34. Svadba …………………………………………………………… 35. Turneja …………………………………………………………… 36. Vo makedonskata prestolnina ……………………………. 37. Pette makedonski muzi~ki apostoli …………………… 38. Maestro To{o ………………………………………………. 39. Lovro Mata~i} ………………………………………………. 40. Pijanist - motorxija ………………………………………… 41. Pastoralna muzika …………………………………………… 42. Somne` ………………………………………………………….. 43. Ve~niot ogan …………………………………………………

3 4 6 8 12 15 17 21 26 29 33 37 41 45 48 50 52 55 58 60 61 64 66 68 72 74 76 78 80 83 85 87 89 92 95 97 101 104 105 108 114 116 118 120


44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58.

………………………………. 124 Zlatniot period na Operata Vo Radio Skopje ……………………………………………….. 128 Makedonskata izvorna narodna muzika ………………… 130 Te{koto ……………………………………………………….. 133 Muzi~kiot folklor i muzi~arite ………………………… 134 Na{ata ma~ka Loli ………………………………………… 136 Genijalniot [pato …………………………………………… 139 Qubomir Branxolica i Aleksandar Xambazov ………… 144 Na{iot ^arli ………………………………………………… 148 Pijanist …………………………………………………………. 150 Pjer Furnie i Leonid Kogan …………………………….. 154 Mi~iko Sunahara ……………………………………………… 157 Od edno pijano neograni~en broj pijana .………….. 159 Pedagogija ……………………………………………………… 161 Kompozitor ……………………………………………………. 164

Vtor del Pome|u temninata i svetlinata ……………… 1. Vo Vilata na krajot od alejata na lipite …………. 2. Kamen ostrov ………………………………………………….. 3. Progon ...……………………………………………………… 4. Po tragite na somne`ot …………………………………….. 5. Govorni i muzi~ki stenogrami ……………………………. 6. Krugot se stesnuva …………………………………………… 7. Elegija za razdelba …….………………………………… 8. Begstvo …………………………………………………………… 9. Crveniot suboti~ki tramvaj …………………………….. 10. Golemiot rizik ………………………………………………… 11. Progonot prodol`uva ……………………………………….. 12. Talkawe ………………………………………………………… 13. Vra}awe ………………………………………………………… 14. No}na fatamorgana ………………………………………. 15. Dve Marii ……………………………………………………. 16. Kaj psihijatar ……………………………………………. 17. Svira~ na pokrivot …………………………………………. 18. Vo Turcija ……………………………………………………. 19. Smrtta na Marija ………………………………………….. 20. Osamenost ……………………………………………………… 21. Sam nasproti site ………………………………………… 22. Potraga po nepoznatoto ………………………………….. 23. Za tvore{tvoto ……………………………………………… 24. Beliot {um …………………………………………………….. 25. Muzi~ki alhemi~ar ………………………………………….. 26. Socioterapiska zaednica ………………………………….. 27. Kniga na spomeni ……………………………………………. 28. U~itelot i u~enikot ………………………………………… 29. ^udesniot ORSIN ………………………………………… 30. Muzi~ki mozaik ………………………………………………. 31. Muzi~ko-produkcisko studio, kabinet br.9 ……………

167 168 169 171 175 178 180 181 183 185 188 191 194 195 197 198 200 202 204 206 207 209 211 213 214 217 219 221 237 239 243 245


32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46.

Inovator ………………………………………………………. Harmonski osnovi na xezot …………………………………. Promocija ………………………………………………………. Pijanist so legendarni dimenzii ………………………… Ohridskiot Stenvej ………………………………………….. Ptica zlokobnica …………………………………………….. Crnilata od vojnite ………………………………………… Minatost, sega{nost, idnina ……………………………. Se natprevaruvam so minatosta …………………………… Nagrada ………………………………………………………….. Du{ata ne staree ……………………………………………… Tamara …………………………………………………………… Nad-~ovek ………………………………………………………. Genij nad site genii …………………………………………. Harmonija na ti{inata ……………………………………

EPILOG

246 249 251 253 256 259 261 262 265 266 270 272 275 279 280

………………………………………………………………

283

ESEI …………………………………………………………………. Rasprava za genijalnosta …………………………………….. I… ludiloto ……………………………………………………… Starosta i genijot …………………………………………………

284 284 290 295

Za Evgenij Ladislav Palfi rekoa

299

……………………………


Vladan Velkov

EVGENIJ LADISLAV PALFI (NE) ZABORAVENIOT GENIJ

Knigata e posvetena na doktor Andon Man~evski, eden od korifeite na makedonskata psihijatrija, i site onie koi se posvetija na gri`ata za starite lu|e. Avtorot


PROLOG Kon krajot na proletta 1999 godina vo Vilata na krajot od patekata na lipite be{e donesen eden snemo`en starec. Be{e toa muzi~kiot genij Ladislav Palfi. Nabrgu po doa|aweto se vklopi vo `ivotot na Vilata i kako Feniks proniknat od pepelot na naplastenite godini od minatosta, so entuzijazam na mom~e, se zafati so tvore~ka i reproduktivna rabota. Na 9 april 2004 godina ja dobi nagradata Trajko Prokopiev od Sojuzot na kompozitorite na Makedonija za `ivotno delo. Be{e toa golem praznik za (ne)zaboraveniot genij Evgenij Ladislav Palfi. Negovata radost be{e golema, no i radosta na site vo Vilata na krajot od alejata na lipite, zatoa {to toa se slu~i tokmu tuka. Godini pred toa se za~na idejata za ovaa kniga. Vo dolgite katadnevni razgovori Ladislav so vdahnovena naracija na precizen hroni~ar govore{e za svoite ranodetski godini, za vetri{tata na Vtorata svetska vojna, za doa|aweto vo Skopje, za sevkupniot muzi~ki `ivot vo gradot rasposlan od obete strani na Vardar, za zlatniot period na Makedonskata opera, za Golemata poplava i Zemjotresot i slu~uvawata potoa. So zborot dosegna i do sega{nosta, no tuka ne sopre tuku kako prorok pomina i vo idninata. Vo tie skazania za minatosta, sega{nosta i idninata toj na virtuelen na~in, kako nadaren filozof govore{e za slo`enosta na `iveeweto, za li~niot i seop{t podem, za pa|awata i katastrofite, za humanizmot i tiranijata, za intrigite i progonot, za realnite i nerealnite stravuvawa, za kreativnosta i umetni~koto tvorewe vo muzikata, za samotijata, starosta, smrtta, za besmrtnosta na genijalniot um, za genijalnosta i ludiloto,... Vo tie besedi Ladislav govore{e za mnogu nastani i mnogu li~nosti so koi pati{tata mu se sretnuvale i vkrstuvale. Impresivni bea negovite se}avawa za Petminata muzi~ki apostoli, osnovopolo`nicite na sevkupniot muzi~ki `ivot vo Makedonija, Trite muzi~ki musketari, tvorcite na za~etokot na zabavnata i xez-muzika vo zemjata... Nemo`no be{e seto toa da se zabele`i, u{te ponevozmo`no do`iveanoto pred skoro eden vek verodostojno da se prenese vo sega{nosta. Kolku samo seto toa so vremeto se nadgraduvalo, no i gubelo od svojata mislovna i ~ulna avtenti~nost? No i pokraj se', ona {to ostanalo be{e mnogu zna~ajno zatoa {to toa be{e negoviot li~en odnos, negovo viduvawe, negova prikazna za ne{tata.

2


Prv del

Pome|u svetlinata i temninata

Ve~na i neprekinata e borbata pome|u Svetlinata i Temninata. Jakob Beme, Aurora

3


1.

Vilata vo alejata na lipite

Od rana zora crni oblaci visnaa od neboto. Sonceto koe den pred toa nagovestuva{e ubavo vreme go nema nikade. Pretpladneto nekolkupati zavrna i nekolkupati do`dot sopre, no crniot ~ador ne se istavi od neboto. Dolgata pateka od betonski plo~i, ogradena od obete strani so golemi lipovi drvja ~ii kruni pletat gusta pokrivka od granki i lisja, ta`no izgleda. Koga sonceto bolskoti niz ovoj tunel od zelenilo, se probivaat zlatni ni{ki koi pletat prekrasna pajakova mre`a. Toga{ patekata ima{e vol{eben izgled, a ova pretpladne kutrata taa ne mo`e{e da gi sobere nebeskite solzi. Na edniot kraj od alejata avetno zjae `elezna porta, a na drugiot se izvi{uvaat vla`nite skalila koi vodat kon zastaklena vrata na stara vila. Stutkana pome|u dva golemi paviljona, taa nalikuva na bespomo{na starica koja ja krepat od dvete strani. No, vo ova nevreme taa e prijatno zasolni{te za bespomo{nite. A tie, stanarite vo nea i ne zabele`uvaat {to se slu~uva nadvor od nivniot dom. Nitu tmurnoto vreme, nitu do`dot koj ja vle~ka so sebe tagata i ja vsaduva vo du{ata, ne dopira do niv. Site nivni misli se usredsredeni kon ona {to treba da se slu~i ovoj, za niv mnogu zna~aen den. Na nekakov vol{eben na~in vo nivnite misli voskresnale ranodetskite spomeni. Iako godinite se naplastile do nedogled, srcata im treperat isto onaka kako nekoga{ vo davnina, do kade nivnoto se}avawe dopira, do nekoi od onie {kolski praznuvawa ~ij del bile i samite tie. Voskresnatite spomeni tolku mnogu gi opsenale, {to sosema ja izgubile pretstavata za vremeto, prostorot i li~nostite vo niv. Toa se zabele`uva vo sekoe nivno dvi`ewe, vo izrazot na nivnite lica, a najpove}e po bolskotot od nivnite o~i koi ni starosta ne mo`e da go zamati. Ne pomalku od niv se vozbudeni i vrabotenite. No, nekoi od niv, kako zarobenici na sega{nosta, ne prestanuvaat da se pra{uvaat sebesi i drugite, zo{to tokmu ovoj den vremeto tolku mnogu se smurti i zgora na toa do`dot po~na da pa|a. Higieni~arkite, so pomo{ta na nekolkumina od stanarite vo Vilata, go dovr{uvaat sreduvaweto na trpezarijata i dnevnata soba. Spalnite sobi, i dolgiot hodnik koj vodi kon niv poodamna se uredeni. Vo kujnata privr{uva prigotvuvaweto na kola~ite. Popoleka sè si doa|a na svoe mesto. Golema pravoagolna povr{ina istvorena od pove}e trpezariski masi slepeni edna do druga, i prekriena so beli ~ar{afi, i' dava sosema poinakov lik na trpezarijata. Stolovite poredeni eden do drug, vo besprekoren red, go opkru`uvaat prostranoto belilo. Tokmu koga golemata trpeza e prigotvena da se poka`e kako dobra doma}inka, od centralnata kujna pristignaa tepsiite so bani~ki i kifli~ki od lisnato testo. Tepsiite vedna{ se rasporeduvaa. Me|u niv se postavuvaa ~iniite so sitni kola~iwa i plasti~nite {i{iwa sokovi. Na sredinata od masata sestra Marija stava edna golema saksija so razgranato steblo od japonska ru`a, od koe so {iroka nasmevka koketiraat tri prekrasni cveta so portokalova boja. Otkako pred sekoja stolica e postaveno belo plasti~no ~ini~e so crvena salvetka vrz nego i raznobojni plasti~ni ~a{i, beliloto na golemata trpezariska masa zali~uva na ogromno slikarsko platno na koe

4


vrednite race na stanarite ume{no ja osmislile belata praznina. Nikojpat pred toa trpezarijata vo Vilata, koja se nao|a na krajot od alejata na lipite, ne izgledala tolku ubavo. I dnevnata soba prekrasno izgleda. ^ipkanite zavesi koi gi ukrasuvaat prozorcite i' davaat posebna ubavina. Od dvata troseda i drveni stolici prigotveno e gledali{teto. Do ~elniot yid od golemata prostorija e postaveno pijanoto. Od negovata desna strana se postaveni ~etiri stolici. Vaka namestena dnevnata soba prilega na mala koncertna dvorana koja e spremna da gi primi gostite i akterite. Vo deset ~asot e zaka`ana poslednata proba na u~esnicite na priredbata. Site se vozbudeni. Koga edna nedela pred toa be{e najaveno doa|aweto na edna grupa humanitarni posetiteli, stranski i doma{ni, vedna{ zapo~naa podgotovki tie da bidat pre~ekani so site po~esti. Za site stanari vo Vilata ovaa poseta be{e redok nastan. Tie bea zaboravile koga za posleden pat nekoj do{ol da gi poseti. Iako vremeto be{e mnogu kratko da se napravat vistinski podgotovki za uspe{na priredba, Ladilav bez dvomisla prifati da se pogri`i za umetni~kiot del od programata. Negoviot koncept be{e kratok i jasen; toj }e izvede nekolku numeri na elektri~nite orguqi, na svojot Orsin: Bumbarov let od Rimski Korsakov, Nokturno vo Es-dur od [open, splet na ungarski pesni i igri vo negov aran`man, a }e se obide i da podgotvi vokalna grupa od nekolkumina poznati krasnopojci vo Vilata. Nabrgu otkako ja prifati zada~ata, Ladislav go prigotvi aran`manot za eden splet od makedonski narodni pesni. Vedna{ potoa bea izbrani vokalite. Sostavot uporno ve`ba{e katadnevno. Po mnogute probi, vokalnata grupa vo pijano pridru`ba na Ladislav, ubavo prozvu~i. Vo spletot na pesni se: Ajde slu{aj, slu{aj, kale{ bre, An|o, Zajdi, zajdi jasno sonce, Ajde razbole se moeto libe. Osobeno se interesni preminite od edna vo druga pesna, vo koi maestro Ladislav na virtuozen na~in, muziciraj}i na svojot Orsin, ja gradi celinata na vokalnoinstrumentalnata izvedba. Vokalnite glasovi gi so~inuvaat: Evgenija i Sofija soprani, koi i pokraj vozrasta ja zadr`ale ~istotata na glasovite; Voskresija e alt, Eftim bas, a Ladislav so varijacii od tenor do bariton }e go dopolnuva vokalniot zvuk na grupata. No, i pokraj toa {to i toj e zadovolen od izvedbata na generalnata, proba insistira, pred nastapot da ima u{te edna proba. Taka postapuval sekoga{ pred svoite muzi~ki nastapi i koncerti, zo{to da ne e taka i sega. To~no vo deset ~asot Ladislav e vo dnevnata soba i sednuva na stol~eto do Orsinot. Netrpeliv e. To~nosta za nego e svetost. Nekolku pati poglednuva na ~asovnikot. Vo izrazot na liceto i pogledot mu se skamenil prekor, no ni{to ne veli. Site od grupata se tuka, no stolicata na Sofija e prazna. Vozbudata brzo se prenesuva kako ~uma. Site se rastr~uvaat da ja pronajdat. Nabrgu Evgenija ja pronao|a i zaedno do|aat. Zafatena so sreduvawe na svojata natkasna, Sofija sosema zaboravila za zaka`anata proba. Iako nekolkumina tokmu ja pobaraa vo nejzinata soba, nikoj ne ja zabele`al kleknata me|u krevetite do natkasnata. Na krajot site se spremni. Poslednata proba pomina vo najdobar red. Ladislav e zadovolen, no nekolku pati povtoruva: "Tolku mo`e da se stori za sedum dena!" Saka da im

5


ka`e na site i sebesi deka iako izvedbata e dobra, taa bi mo`ela da bide u{te mnogu podobra koga bi imalo dovolno vreme za podgotovki.

2.

Sofija

Vremeto sekavi~no minuva. Kako vo sekoj dom pred da stignat gostite, taka i vo Vilata na krajot od alejata na lipite se pravat poslednite podgotovki vo koi izborot i sreduvaweto na garderobata zazema najva`no mesto. Site se rastr~ani, okupirani samite so sebe. No, sovetite od drugite se dobrodojdeni. Sofija tara{ka po svojata natkasna koja samo pred malku ja be{e sredila. Taa e niska `eni~ka, malku popolna, {to ja pravi u{te pomala po rast, no i pomlada. Ima 68 godini, a vo Vilata e desetina godini. Nema bliski, samo eden vnuk od nejzinata sestra. Roditelite i' se odamna po~inati. Kako dete, vo golemiot egzodus na Makedoncite od egejskiot del e proterana od doma{noto ogni{te. Se}avawata za tie te{ki denovi & se jasni kako videlina, kako da se slu~ile v~era. Iako spomenite se ma~ni, saka da zboruva za niv. Bilo kve~erina koga ja pominale granicata vo mestoto Markova Noga pokraj Prespanskoto Ezero. Vo matnata videlina i' se storilo kako da sonuva. [umoleweto na ogromnata voda u{te pove}e ja pravelo gletkata nestvarna. No, stravot koj ja razjaduval nejzinata krevka du{a ne i' dozvoluval da se prepu{ti na ~udesnata ubavina koja ja opkru`uvala. Gi smestile vo seloto Dolno Dupeni. Patot nagoren, te{ko se minuval. Ku}ite stutkani vo planinskite pazuvi i' zali~ele na sokolovi gnezda na kamena spila. Vo edna soba se smestile trinaeset deca. So nea bila i nejzinata postara sestra, ~ija raka ne ja ispu{tala. I vo sonot ja ~uvstvuvala nejzinata toplina i uteha. Hrana malku, kolku da se pre`ivee. Po nekolku dena gi preselile vo Qubojno. Ottamu gi rasturkale po razni delovi vo zemjata, no i po {irnite prostori vo svetot. Sestra i' zaminala za Polska, a nea ja smestile vo domot za deca bez roditeli 11 Oktomvri vo Skopje. U~eweto dobro i' odelo. ^estopati stutkana kako klop~e sedela pokraj sinozelenite vodi na Vardar. So mislite zaplovuvala po te~enieto na drevnata reka za da stigne do tatkovinata koja pove}e ne bila nejzina. Dlabokata taga za izgubenoto detstvo, ni solzite ne mo`ele da ja izmijat. Uspeala da se vraboti. Bila vredna i ispolnitelna. Zasakala nekoe mom~e, no vrskata ne potrajala dolgo. Ne saka da zboruva za toa. Nikojpat pove}e ne zasakala drug ma`. I' bilo ma~no i da pomisli na drug ~ovek. Godinite minuvale tivko, gluvo. Sviknala na osamenosta. Ponekoga{ na son, mnogupati najave se gledala vo nevestinska obleka kako stoi pred oltarot od selskata crkva vo koja bila krstena. Koga eden den se poglednala na ogledaloto, se iznenadila koga se videla isto onaka mlada i neizmeneta kako koga bila moma. Ne mo`ela da zabele`i nitu edna br~ka na liceto, nitu edno belo vlakno vo kosata. Se izvadila od pamet. Vo glavata i' se tutnala ~udna misla deka taa nikojpat nema da ostari. A koga na toa i' se nadovrzala druga, u{te postra{na, deka nikojpat nema da umre, ludilo ja fatilo. So

6


godini talkala pome|u realnosta i fantazijata. Vo ednata, se ~uvstvuvala bezvredna, bespomo{na, sardisana od site strani od lu|e i demoni, a vo drugata plovela po oblacite kako samovila vo bela nevestinska obleka, so venec od raznobojni polski cve}iwa na glavata. ^estopati talkala no}e kako mese~arka na koja soni{tata i' ka`uvaat kade da pojde i {to da pravi. Edna{ zatalkala do grobi{tata vo Butel i do utroto ostanala na nekoj grob od neznanec. Onie koi na izgrejsonce prvi ja videle kako le`i bespomo{na i uplakana nad crnata mermerna plo~a, ne mo`ele da ja ottrgnat od nea, iako nabrgu im stanalo jasno deka imiwata koja taa gi spomenuva nemaat ni{to zaedni~ko so onie koi bile zabele`ani so zlatni bukvi na nadgrobniot spomenik. No, seto pominalo kako grd son. Povremeno si potpevnuvala. Ne go ~inela toa koga }e po~uvstvuvala radost vo du{ata ili pak taga od koja sakala da se oslobodi, tuku onaka koga samo od sebe }e i' do{lo. Imala ubav glas. Malkumina go slu{nale. Onie koi znaele kolku ubavo umee da pee, i pokraj nastojuvaweto da ja izmolat da im zapee povtorno, ne mo`ele ni{to da storat. No, vo bojata na nejziniot glas i izrazot na nejzinoto lice nemalo `ivotna radost. Nekakvo zeleno studenilo se' po~esto zra~elo od nea. Nekolkupati se obidela da si go odzeme `ivotot. Eden pat, nekoe mom~e, slu~aen minuva~, vo zaden ~as ja zadr`alo da ne skokne pod lokomotivata koja so stra{en tatne` se pribli`uvala. No, ~etvrtiot pat koga se obidela da si go odzeme `ivotot, nikoj ne se na{ol okolu nea da i' pomogne, ta taa ispila `iva soda, premalku da umre, no dovolno da go izrani hranoprovodot, a potoa toj da se stesni tolku mnogu, {to lekarite so mnogu maka uspeale da i' go pro{irat za da mo`e da golta te~na hrana, no ne i nemeleno meso. Se iznenadila koga prvpat se obidela da zapee deka glasot i' ostanal negibnat od kiselinata. Mu vetila na svojot vnuk, nekolkute kom{iki i samata na sebe deka nikojpat pove}e nema da se obide da posegne samata na sebe, iako Gospod mo`ebi nikojpat nema da ja povika kaj sebe, kako toa go pravi so site `ivi su{testva. Edno leto zaminala na odmor vo Pretor kade pretprijatieto vo koe taa rabotela imalo svoe odmarali{te. Se izraduvala koga se na{la pokraj {irnite sini vodi na Prespanskoto Ezero. Utredenta, vedna{ po pristignuvaweto, se razbudila rano. Slu{nala glas koj ja povikal da pojde po nego. Ne se dvoumela. Nabrzina se oblekla i po{la kon ezeroto, a ottamu pokraj negoviot breg kon jug. So saati talkala. Sonceto se' povisoko se izdignuvalo i se' posilno pe~elo, no taa ne go zabele`uvala toa. Gi frlila ~evlite i gazela vo plitkata voda pokraj bregot i ja potpevnuvala nejzinata omilena pesna [to si me majko rodila. Do{la do granicata. Dolgo gledala kon maloto rit~e zad koe se prostira German i si go prodol`ila patot. Ne ja spre~ile povicite na grani~arite, a koga tie se obidele da ja soprat, se sprotivstavila, velej}i deka nikoj ne mo`e da ja sopre da si pojde vo tatkovinata svoja, vo domot svoj. Pritoa gi navreduvala, gi narekuvala predavnici koi sakaat da ja uni{tat i deka za nivnata gre{nost Gospod }e im sudi. I' dale invalidska penzija. Samotijata tivko ja ubivala. Godinite si vrvele, a taa se' pomalku mo`ela samata da se gri`i za sebe. Vnukot, koj i' bil edinstven rodnina, ja posovetuval da ja smesti vo Vilata na krajot od

7


alejata na lipite. Ne se sprotivstavila. Go prifatila toa bez taga i radost vo du{ata. Brzo priviknala na novata sredina, no i ponatamu pove}e i' godela osamenosta otkolku dru`eweto. Ponekoga{ tivko potpevnuvala, no koga }e stanela svesna deka drugite ja slu{aat, kako zasrameno dete prestanuvala da pee. Site koi ja poznavaa Sofija se iznenadija koga taa bez zbor se slo`i da bide ~len na vokalnata grupa. Bog znae poradi {to taa prifati da pee. Mo`ebi zatoa {to nikoga{ dotoga{ ne be{e zapeala so nekoi drugi lu|e ili mo`ebi ja privle~e prekrasnata muzika koja doa|a{e od klavijaturata na Orsinot po koja na vol{eben na~in podigruvaa prstite na Ladislav, a mo`ebi zatoa {to glasot na Evgenija tolku ubavo se sovpa|a{e so nejziniot.

3.

Evgenija

Be{e zima koga Evgenija dojde vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Vleze so odmereni dvi`ewa, ta`en izraz na liceto i nemiren pogled. Ne{to ispituva~ko ima{e vo nego. [eta{e so pogledot niz prostorot i prisutnite kako da saka{e {to poskoro da uznae kade i so kogo }e ja minuva idninata. Minatosta i sega{nosta i' bea poznati, no neizvesnosta od ona {to }e bide i' zadava{e gri`ni misli. Iako be{e svesna deka ona {to doa|a e nepoznanica, i deka ne treba za toa da se razmisluva, ne mo`e{e da se oslobodi od toa, a u{te pomalku od du{evnata rastreperenost i ~uvstvoto deka ne{to neprijatno }e i' se slu~i. U{te od dete nose{e so sebe nekakov neodreden strav i nesigurnost koja toj ja vle~ka{e po sebe. Nikoga{ ne se oslobodi od niv. Naprotiv, kako raste{e taa stravot i nesigurnosta se zgolemuvaa vo nea. No, netukutaka taa potkleknuva{e pred niv. So site sili nastojuva{e da se odnesuva sprotivno na ona kako {to i' be{e vo du{ata. Vo osnovnoto u~ili{te, osobeno vo gimnazijata, deluva{e mnogu sigurno, duri nekakva nadmenost zra~e{e od nea. Nema{e bliski drugarki i drugari i nikojpat ne u~estvuva{e vo katadnevnite detski razgovori. No, koga }e stane{e zbor za rasprava po nekoja dlabokoumna sodr`ina, sekojpat go iska`uva{e svoeto mislewe. Toa go prave{e so takva odlu~nost vo glasot {to pove}eto od sou~enicite i' zaviduvaa na na~inot kako toa go pravi, iako me|usebno ja obvinuvaa za nejzinata gordelivost. Ja privlekuva{e literaturata. Mnogu ~ita{e, katadnevno i po triesetina stranici. Osobeno ja privlekuvaa ruskite pisateli i poeti. Odsevte se vqubi vo Pu{kin, potoa ja opsena Gogoq so negoviot Vij. Be{e toa edna tvorba vo koja na ~udesen na~in be{e vpletena narodnata fantazija, a glavnata rolja ja ima{e Vij, zapovednikot na gorskite duhovi. Se' u{te ne be{e otrezneta od proznata poezija na Gogoq, koga so seta `estokost do nea dopre glasot na Lermontov i negovata poema Demonot. Dolgo be{e vo du{even {ok. Ja izma~uva{e ona {to se slu~uva{e pome|u Tamara i Demonot. Nabrgu potoa, koga se' u{te be{e vo bunilo gi pro~ita samo za edna ve~er Belite no}i od Dostoevski. Se prepozna sebesi,

8


ne vo Nastewka tuku vo Me~tatelot. I taa be{e golem me~tatel. Vo ~udesnite tvorbi na umot znae{e deka e vtkaena nejzinata du{a i deka tokmu taa gi vle~e ni{kite. Navistina taa be{e sosema poinakva li~nost koga ~ita{e, me~tae{e, od onaa koja so otvoreni o~i ja gleda{e stvarnosta. Koga malku se sozede znae{e deka }e se zapi{e na Filolo{kiot fakultet ili na Vi{ata pedago{ka akademija. Po sovet na svojot tatko se zapi{a na Akademijata. Podgotvuvaj}i gi ispitite, prolo`i da ~ita so u{te pogolema opsednatost. Knigite bea nejzinite prijateli, drugari, so niv taa razgovara{e, se slo`uva{e so nivnoto mislewe ili `estoko se rasprava{e. Se' pomalku izleguva{e od doma. Eden den odnenade` mislite kako da i' se prosvetlija i taa stana svesna deka, iako e vozrasna, se ~uvstvuva kako nedozreano dete koe postojano ja bara za{titata na svoite roditeli. Ova soznanie ja iznenadi, u{te pove}e ja zbuni. "[to }e pravi{ sega?", slu{na glas. Vedna{ potoa istoto pra{awe zayuni do nea od site strani kako mnoguzvu~no eho. Ne go znae{e odgovorot. Ne ni pomisli sega da go pobara odgovorot. No, so site sili se obide da mu se sprotivstavi. Na krajot i' dojde na um misla spasitelka. Taa i' {epna deka za toa }e razmisluva vo nekoe drugo vreme. No vremeto odminuva{e bez taa da go zabele`i toa. Be{e na krajot na studiite koga nejzinata postara sestra se oma`i, a ve}e dve godini rabote{e kako nastavnik po makedonski jazik vo edno osumgodi{no u~ili{te koga se o`eni nejziniot brat. Vo stanot ostana taa so svoite roditeli. Zaminuvaweto na sestrata i bratot ne ja oneraspolo`ija, tuku naprotiv, ~uvstvuva{e nekakvo olesnuvawe, iako toa nikojpat glasno ne go ka`a. Pougodno se ~uvstvuva{e vo prazniot prostor koi tie go ostavija zad sebe. Koga stapna vo onie kriti~ni godini, koi obi~niot narod gi smeta za presudni, dali `enata }e stapi vo brak ili }e ostane stara moma zasekoga{, se ~uvstvuva{e mnogu neprijatno. Malkumina nejzini najbliski: majka i', bratot i sestrata, se obidoa za toa da porazgovaraat so nea, no taa ostro odbi za toa da govori. Iako podocna tie ni{to ne i' progovorija okolu toa, taa be{e ubedena deka site se opsednati so takvite razmisli i deka me|usebe razgovaraat tokmu za toa. Ovaa pomisla vo koja cvrsto veruva{e, i' sozdava{e ne samo lutina, tuku i nekakva odbojnost kon site niv. Tatko i' nikojpat ni{to ne i' re~e, nitu pak so ne{to i' nagovesti deka se gri`i {to taa e stara moma i {to mo`ebi nikoga{ nema da se oma`i. Taa mnogu go cene{e toa. Poodamna be{e svesna za toa deka negoviot karakter i' e mnogu blizok. Koga gi nadmina ~etiresettite godini, oseti nekakvo olesnuvawe vo du{ata otkako definitivno gi frli vo kiler site pomisli za novo semejstvo, osven ova vo koe go pomina siot svoj dotoga{en vek. Na rabotnoto mesto be{e mnogu revnosna. Predavawata gi prigotvuva{e so opsesivna to~nost. Mnogupati im ~ita{e na svoite u~enici delovi od nekoj roman, raskaz, nekojpat toa be{e dijalog od nekoja drama, naj~esto nekoja lirska pesna. Go ~ine{e toa so golema ume{nost kako vistinska akterka. Ponekoga{ i samata be{e iznenadena od svojata artisti~ka ume{nost. Eden den, vo vistinski zanes gi izrecitira zborovite na v~udonevidenata Ofelija od odnesuvaweto na Hamlet:

9


O, kako padna toj prekrasen um! Toj pogled mudar, krasnore~iv jazik, Toj cvet i praznik na na{ata nade`, I tolku sakan u~itel na vkusot. O, se' e sega iskreno, se'! A {to li sum jas? Najnesre}na `ena So med vo du{a od zavetot negov, Jas gledam kako ko rasipan yvonec Toj silen razum izgubeno e~i, I edna cvetna nevidena mladost Predvreme brzo vo ludilo vene. O, zo{to bo`e?[to me ~eka mene?1 Koga be{e soprela da bide Ofelija prijatno ~uvstvo i' rascuti vo du{ata. No, odnenade` i' se nametna misla, koga vo nea za prvpat se be{e za~nala `elbata da bide akterka. Iako vedna{ saka{e da ja otfrli ovaa svoja razmisla koja bez da saka i' se tutnaa vo umot, no ja sepna sonot koj nemnogu odamna go soni. Na son se be{e videla sebe si kako ja igra ulogata na mlada moma vo edna teatarska pretstava. Skoro i da ne zboruva{e, tuku postojano so racete i nozete prave{e nekakvi dvi`ewa koi nalikuvaa na baletska igra, no ne be{e toa. Na son i' dojde mislata deka toa e pantomima i deka taa so dvi`ewata i izrazot na liceto saka da gi iska`e svoite misli i ~uvstva. So seto vnimanie se obide da razbere {to saka taa da i' ka`e na publikata koja so vxa{eni o~i gleda{e vo nea. No, od vozbudenost se razbudi. Seta trepere{e. Pomisli deka toa i' se slu~i poradi sodr`inata koja ja govorea nejzinite race, noze, seto nejzino bitie, iako tie ne dojdoa do nejzinata svest ili mo`ebi poradi pogledite na publikata. I koga saka{e site ovie razmisli da gi otfrli, se slu~i ne{to {to i' be{e poodamna poznato: nekoi novi mislovni sliki, pove}e ~uvstva da i' nadoa|aat vo umot. Vo toa bunilo se vide sebesi mnogu mala, koga be{e vo prvo oddelenie, kako se prigotvuva da izleze na binata da izrecitira edna pesni~ka. U~ili{nata sala be{e prepolna od lu|e. Koga dojde nejziniot red, so nesiguren ~ekor dojde do sredinata na binata. Be{e oble~ena vo belo fustan~e i po~uvstvuva kako od vozbuda toa i' zatreperi, kako krilca na peperutka iznenadena od prisustvoto na nekoi natrapnici. Se pokloni. Koga ja podigna glavata site pogledi bea vpereni vo nea. Se zbuni. Sosema zaboravi na pesni~kata. Bespomo{no se svrti nastrana i zad zavesata ja vide svojata u~itelka. Taa i' go doviknuva{e prviot stih od pesni~kata, dovolno glasno taa da ~ue, a ne mnogu glasno da slu{ne publikata. Se ohrabri. Ja ka`a pesni~kata jasno i glasno. Slu{na silen aplauz. Koga se povle~e zad binata, silno ja gu{na svojata u~itelka. Se' u{te vozbudata be{e vo nea koga si ode{e kon domot, cvrsto dr`ej}i go tatka si za raka. Eden glas od dlabo~inata na nejzinata du{a postojano i' povtoruva{e deka koga }e porasne }e bide u~itelka, no nikojpat akterka. 1

[ekspir, Izbrani dela, 2, Makedonska kniga, Skopje, 1971, Hamlet, ~in treti, scena prva. (prepev Aco [opov)

10


Vo momentot koga Evgenija stana svesna za site ovie slu~uvawa, sfati deka odamna odminale detskite godini, godinite na mladosta, zrelosta. Be{e na po~etokot od {eesetite godini od `ivotot. No, toa soznanie ne ja nata`i iako i' dovle~ka nekoi filozofski razmisli za minatosta, sega{nosta i idninata. Osobeno i' be{e interesno soznanieto deka vo nea, kako i kaj drugite lu|e, nekoi odamna slu~eni ne{ta bitisuvaat zatvoreni vo temninata na du{ata i deka eden den, samo Bog znae poradi {to, }e se pojavat vo svetlinata na sega{nosta. Vo docna esen, koga padnaa i poslednite lisja od brezoviot drvored nasproti nejziniot prozorec i izgledaa kako kutri razgoleni stari bednici, po~ina nejzinata majka. Vo prostraniot stan ostanaa samo taa i nejziniot tatko. Iako mnogu pred toa taa ja prezede seta gri`a za redot vo domot, sreduvaweto na stanot, prigotvuvaweto na jadeweto, sega po smrtta na majka si, taa ja prezede i gri`ata za svojot tatko. Be{e toa se' u{te krepok starec koj poka`uva{e interes za `ivotnite slu~uvawa. So golemo zadovolstvo saka{e da razgovara so svojata }erka. A otkako taa pona~esto, osobeno nave~er, po~na naglas da mu ~ita nekoi interesni napisi od vesnicite i spisanijata, ili delovi od nekoja kniga, dodeka toj ~eka{e da mu dojde vremeto za da si legne, toj po~uvstvuva deka `ivotot so negovata }erka mu stana mnogu interesen. Toj ne go krie{e toa i mnogupati i' upatuva{e zborovi na blagodarnost, na koi taa so ne pomala blagodarnost mu vozvra}a{e, zatoa {to i taa se ~uvstvuva{e so nego mnogu prijatno. I navistina, taa so golema ne`nost i vnimanie se gri`e{e za nego. Nautro koga toj }e stane{e od postela, taa najnapred }e mu ja podade{e teglata so med i ~a{ata mleko. Eden ~as potoa mu go postavuva{e pojadokot i ~ini~eto so tableti. Potoa sleduva{e u`inata od ovo{je, ru~ekot, popladnevniot ~aj, za na krajot nave~er da mu ja podade poparata so kiselo mleko. Vo sabotata i nedelata, koga be{e slobodna od u~ili{teto, prave{e pro{etki so nego. Kako se pribli`uva{e vremeto da zamine vo penzija, taa pona~esto zboruva{e deka oslobodena od obvrskite }e mo`e celosno da mu se posveti na nego i deka taka }e bidat postojano zaedno. Edna ve~er, koga mu ~ita{e eden del od Hemingvejoviot roman Starecot i moreto, na krajot od tekstot go podigna pogledot od knigata i toj i' se zadr`a na siniloto od o~ite nasproti nea. Se zbuni. Najnapred i' se stori deka pred nea sedi Santjago. Navistina, nejziniot tatko be{e tokmu kako nego, visok i suv, no sinite o~i koi gledaa vo nea i' se storija kako prv pat da gi gleda, iako i' bea tolku mnogu poznati. Zbuneta stana i pojde vo bawata. Zastana pred ogledaloto i so ispituva~ki pogled se zagleda vo svoite o~i. Siniloto od tatkovite o~i be{e razleano vo niv. Ne mo`e{e da sfati kako mo`e tolku godini da bide zaedno so nego, a do ovaa ve~er da ne znae deka bojata na o~ite na nejziniot tatko i nejzinata se sosema ednakvi. Iako zbunetosta se' u{te be{e vo nea, taa po~uvstvuva radost vo du{ata. Zaedni~kiot `ivot im proteknuva{e kako bes{umen peso~en ~asovnik. Denovite, iako bea sosema sli~ni, nitu taa, nitu nejziniot tatko ~uvstvuvaa zdodevnost. No, kako obi~no {to biduva, se slu~i ona na {to taa

11


ne saka{e i da pomisli. Samo po nekolku nedeli otkako taa ja primi prvata penzija, tatko i' po~ina. Ne mo`e{e da se sozeme. Najbliskite se obiduvaa da ja ute{at. Koga edna{ sestra i' i' re~e deka i taa nepomalku taguva zatoa {to toj e i nejzin tatko, so ostri zborovi se nafri na nea velej}i i' deka Taa ima svoe semejstvo, ma`, deca, a taa nikogo. Se be{e zatvorila doma, nikade ne ode{e. Prestana da se interesira za bilo {to. Ne ~ita{e vesnici, ne gleda{e televizija. Ja zapostavi ku}ata i sebe si. Edna no} na son i' be{e do{ol nejziniot tatko. So bledite, peplosani usni ja posovetuva da pripazi na sebe. Po ovaa nenadejna poseta, nekoi ~udni prisilni misli ja opsednaa. I' se ~ine{e deka hranata e zagadena. So ~asovi go mie{e ovo{jeto i zelen~ukot. Pie{e samo prevriena voda i jade{e samo leb spakuvan vo najlonska }esa. Iako nejzinite najbliski ja poznavaa nejzinata pedantnost, ova {to taa go prave{e sega mnogu gi zagri`i. Otkako pona~esto po~na da zboruva deka `ivotot nema nikva smisla i deka e podobro taa da si umre, bratot ja zede da `ivee so negovoto semejstvo. No, i pokraj vnimanieto od doma{nite, lekarskite pregledi i terapijata, sostojbata ne samo {to ne i' se podobruva{e tuku u{te pove}e i' se vlo{i. Toga{ i' be{e sovetuvano da se smesti vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Na golemo iznenaduvawe na najbliskite, Evgenija brzo zakrepna i se vklopi vo katadnevniot `iviot vo Vilata. Po~na da dava zabele{ki i predlozi kako da se podobri zaedni~kiot `ivot. Be{e taa edna od najaktivnite ~lenovi na socioterapiskata zaednica. So golemo zadovolstvo po~na da recitira pesni, da preraska`uva poznati dela, a za prv pat sobra hrabrost da napi{e i nekolku svoi tvorbi. Na edna od terapevskite zaednici, na koja se rasprava{e za ~ustvuvawata na stanarite vo Vilata, taa vidno vozbudena re~e deka vremeto pominato tuka i' e najubaviot period od nejziniot `ivot. Otkako gi zabe`a zbunetite pogledi na vrabotenite i na stanarite vo Vilata, se obide da gi objasni svoite vnatre{ni do`ivuvawa. "Kako nikoga{ dosega jas tuka najdov mnogu prijateli", re~e. I navistina ne be{e toa ne{to tukutaka re~eno. Evgenija se zbli`i so pove}emina, a krotkiot i povle~en Evtim stana nejzin blizok prijatel. Mnogupati mo`ea da se zabele`at kako sedat i razgovaraat dlaboko zamisleni ili so vedri i nasmeani lica. Evgenija so golemo zadovolstvo prifati da u~estvuva vo priredbata, osobeno koga vo vokalniot sostav be{e izbran i Evtim.

4.

Evtim

@ivotnata prikazna za Evtim be{e mnogu interesna. Se be{e rodil vo edno od skopskite sela smesteni vo pazuvite na Crna Gora. Kako malkumina mom~iwa od ovoj kraj ostanal da `ivee vo rodnoto mesto. Iako u{te kako mal rabotel na poleto, vo nivite i bav~ite, ~uval ovci i goveda, so golema qubov se {koluval. Koga go zavr{il osnovnoto u~ili{te u{te

12


~etiri godini prodol`il so {koluvaweto vo sosednoto selo. Katadnevno pominuval pe{ po nekolku kilometri vo edniot i drugiot pravec. Koga zavr{il so {koluvaweto, tatko mu, no i toj, mnogu razmisluvale {to ponatamu: da prodol`i so {koluvaweto vo Skopje, ili da ostane na selo. Na krajot toj odlu~il da ostane vo seloto, da zarabotuva za `ivot kako i negoviot tatko. Prodol`il da ~ita i da si go zbogatuva znaeweto. Pokraj knigite Evtim postojano drugaruval i so svojot kaval. Bil nadaren za muzika. Ume{no svirel na kavalot, a ponekoga{ i }e zapeel. Toa go ~inel vo tatkoviot dom ili na nekoja selska veselba, no sekojpat najprijatno se ~uvstvuval koga }e zasvirel i zapeel na planiskite dolini koga stadoto spokojno paselo po cvetnite livadi. Se o`enil mlad za nevesta nekolku godini postara od nego. Nabrzina izrodile edno kup~e deca, dva sina i tri }erki. @ivotot, iako ma~en, so radost go `iveel. Denovite mu minuvale rabotej}i po nivite, bav~ite ili ~uvaj}i ja stokata po pasi{tata. Vo no}ite, osobeno onie dolgi-zimni, so golemo zadovolstvo ~ital knigi. Vo po~etokot nekako samiot se snao|al za niv, a koga decata narasnale i prodol`ile da se {koluvaat vo golemiot grad, rasposlan dolu vo padinite na Crna Gora, tie mu nosele po nekoja kniga. ]erkite brzo gi oma`il, dve vo Skopje, a ednata ostanala da `ivee tuka na selo. Postariot sin otkako zavr{il gimnazija, na golema radost na Evtima se zapi{al na Ma{inski fakultet. U~eweto, podocna i studiite, dobro mu odele. Za razlika od nego, u~eweto ne go privlekuvalo negoviot pomal sin. Sakaj}i {to pobrzo da kurtuli od knigite, se zapi{al vo Srednoto tehni~ko u~ili{te. Evtim nabrgu be{e slu{nal deka negoviot sin so drugi deti{ta begal od ~asovite. Koga edna{ videl deka vo negovata u~ili{na torba ima pove}e stripovi otkolku knigi, gri`ata mu se udvoi. Se obidel nekolkupati da go vrazumi so dobri zborovi, no popusto. ^uvstvuvaj}i se bespomo{en ne{to da stori, go zamolil svojot postar sin da porazgovara so bratot svoj. "Ne biduva tatko ni{to", mu rekol eden den toj, "jas mu zboruvam, a toj mi veli da si ja gledam svojata rabota". Tretata godina ja povtoruval. Go napu{til u~ili{teto. Letoto mu pominalo talkaj}i po ridi{tata so nekoi deti{ta od seloto, ili {etaj}i po Skopje. Kako vremeto odminuvalo, Evtim se' pona~esto }e po~uvstvuval neprijatnost vo du{ata ili }e se razbudel so neprijatna matnina vo glavata. "Ne }e e na arno", si velel samiot na sebe, a vedna{ po toa }e mu se pomolel na Gospoda. No, eden den se slu~ilo ona na {to Evtim nikojpat ne pomislil, iako du{ata postojano mu bila jadosana. Izminale nekolku dena, a nitu glas, nitu aber od sinot. Se zagri`il. Navistina se slu~uvalo i pred toa toj nekolku dena da ne dojde doma, no ovojpat gri`ni misli go opsednale Evtima i ne se istavale od nego. Po~ekal u{te nekolku dena, a potoa zagri`en zaminal vo golemiot grad da go pobara. Otkako ne go na{ol kaj svoite rodnini, nitu pak od niv slu{nal ne{to za ~edoto svoe, poital vo stanot kaj postariot sin zaedno da go pobaraat. No se' bilo popusto. Najsetne, videle deka nema drugo ~are tuku da pojdat vo policijata. Iako lu|eto mu vetile deka }e storat se' da mu go pronajdat sinot, toj si zaminal so gor~ina vo du{ata. So denovi son ne go fa}al. Kakvi ne misli mu pominale niz glavata, no nikako ne mo`el da go vrze edniot kraj so drugiot.

13


Lutinata koja odsevte mu se izrodila vo du{ata, brzo is~eznala i sega pona~esto imal nekakvo videnie vo koe go gledal svojot sin kako vleguva niz vleznata porta, a toj go do~ekuva vo svojata pregratka. Toga{ mu do{la na um parabolata za izgubenata ovca koja ja be{e pro~ital vo Svetata kniga, a koja ja propoveda{e Isus Hristos. Brzo go prona{ol toj del vo Evangelieto po Luka i po~nal da ~ita na glas: "Eden ~ovek ima{e dva sina. Pomladiot od niv mu re~e na tatka si: "Tatko, daj mi go delot {to mi pripa|a od Imotot!" I tatkoto im go razdelil imotot. Po nekolku dena, pomladiot sin, koga sobra se', otide vo dale~na zemja i tamu go potro{i svojot del, `iveej}i bludno. I otkako potro{i se', nastana golem glad vo taa zemja i toj se najde vo maka; pa otide pri eden ~ovek vo taa zemja i se pogodi, i toj go prati vo svoeto pole da pase sviwi. I straden be{e da go napolni svojot stomak so rok~iwa {to gi jadea sviwite, no nikoj ne mu gi dava{e. A koga dojde na sebe re~e: "Kolku naemnici pri tatka mi imaat leb vo izobilstvo, a jas, pak, umiram od glad. ]e stanam i }e otidam pri tatka si i }e mu re~am: "Tatko, zgre{iv protiv neboto i pred tebe, i ne sum ve}e dostoen da se nare~am tvoj sin; no primi me kako eden od svoite naemnici". Pa stana i otide pri tatka si. I koga be{e u{te daleku, go vide tatkoto negov i se so`ali na nego, pa potr~a, go pregrna i go celiva...2 Evtim prestanal da ~ita. Ne mo`el da si gi sopre solzite. Vo niv se be{e zbrala seta negova taga, no i radosta pottiknata od nade`ta deka mo`ebi nabrgu }e go vidi svojot sin. No, istiot den vo negovata ku}a dojdoa dvajca sosedi so svoite sinovi da mu raska`at {to slu{nale. "Striko Eftime, tvojot sin izbega preku granica. I nie dvajcata pojdovme so nego, no uplav ne' fati i se vrativme nazad. Mu vetivme deka za toa na nikogo nema da ka`eme, no ne dotraavme", re~e edniot. "Toj postojano zboruva{e striko Evtime deka saka da stane legioner i da slu`i vo Legijata na stranci. Toa ni go povtori i koga se razdelivme", re~e drugiot. Izminale meseci, godini, no nitu pismo, nitu bilo kakov aber nemalo od sinot. Kutrata negova `ena od taga si umrela, ostavaj}i go sam vo ku}ata. Postariot sin gi zavr{il studiite, se vrabotil i se smestil vo gradot, a potoa se o`enil i deca mu se izrodile. Kako vremeto odminuvalo, nivite zapustile, Evtim go rasprodal dobitokot i ovcite, a kutriot toj ostanal sam, sam kako ut, so ronka nade` deka eden den mo`ebi negoviot izguben sin }e se pojavi na ku}niot prag. Pove}e od bolka odo{to starost snemo`el. Koga teloto mu oslabnalo, a du{ata mu svenala, go zemal postariot sin vo negoviot dom. Osamen pome|u ~etiri yida, se' pove}e i pove}e propa|al, no mu stanalo i jasno deka ne samo {to samiot na sebe si si be{e zdodeal, tuku i na drugite. Koga sinot i snaata mu predlo`ile da go smestat vo Vilata na krajot od alejata na lipite, toj bez zbor se slo`il. So sebe go ponel samo kavalot, kutijata za vitkawe cigari i Svetoto pismo. 2

Luka, 15, 11-20.

14


Prvite meseci Evtim gi pomina mol~ej}i, zatvoren vo svojata osamenost. Eden den dojde na sostanokot na socioterapiskata zaednica i ja raska`a svojata `ivotna prikazna. Pove}emina ja spodelija so nego tagata. Mu olesna na du{ata. A koga Evgenija mu raska`a za nejzinite prazni nade`i vo `ivotot istvoreni od fantazija, re{i da prestane ponataka katadnevno da go o~ekuva doa|aweto na svojot izguben sin i postojano da si ja mami du{ata. "Kako }e dade Gospod, taka neka bide", si re~e i pove}e ne ja istavi ovaa misla od svojot um. Na sostanokot sledniot den go donese so sebe kavalot svitkan vo crvena marama. Go dr`e{e cvrsto vo racete se' u{te dvoumej}i se dali da go izvadi od temninata vo koja so godini po~iva{e i da zasviri na nego. Koga sostanokot zavr{i, stana, go izvadi kavalot od maramata i re~e: "Sakam da vi zasviram". "Zasviri Evtime", se slu{na nasmevnatiot glas na Voskresija. I zasviri Evtim. Prijatnite zvuci na kavalot gi razveselija stanarite vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Voskresija po~na da rakopleska, a po nea i drugite.

5.

Voskresija

Voskresija be{e edna od najnepostojanite stanari vo Vilata. Pove}e pati doa|a{e i si zaminuva{e od nea. Ponekoga{ doa|a{e mol~eliva, nata`ena, lutita, neuredna, a ponekoga{ mnogu govorliva, vesela, {egobijna, so napadna {minka i frizura. Onie koi podolgo prestojuvaa vo Vilata ja znaea prvata, no i drugata Voskresija. Koga taa }e dojde{e vovle~ena samata vo sebe, kako pol`av svitkan vo svojata ku}i~ka vo rana prolet, site ja so`aluvaa i se obiduvaa da ja raspolo`at. No, do nea kako da ne dopiraa nivnite molbi. Taka taa ~mae{e so nedeli, ponekoga{ so meseci, a potoa odnenade` }e voskresne{e. A toga{ nikoj ne mo`e{e da dojde do zbor od nea. Postojano be{e nasmeana, prave{e {egi, a liceto i' be{e kako rascuten bo`ur. Takva be{e Voskresija, kako da be{e sostavena od dve polovini, ednata ta`na, a drugata vesela kako cirkuskiot arlekin. Za prvpat Voskresija dojde vo Vilata na krajot od alejata na lipite pred sedum godini. Ja dovede nejziniot sin. Izgleda{e jadovno. Edvaj se dr`e{e na noze. Vo temninata na nejzinite o~i kako da be{e sobrana seta nejzina minatost od koja ponastrana bea isturkani ubavite migovi od `ivotot. A ima{e Voskresija mnogu ubavi ne{ta vo svojot `ivot. Tuku{to go zavr{ila Srednoto ekonomsko u~ili{te i se oma`ila. Se zapi{ala na Ekonomskiot fakultet, no gi napu{tila studiite. Se vrabotila kako slu`beni~ka, no poradi semejni obvrski prekinala i so rabotata. Vo vtorata godina od brakot i' se rodil sinot, a dve godini podocna }erkata. Brakot bil mnogu skladen, ispolnet so radost i qubov. Voskresija seta se posvetila na semejstvoto. Koga svekorot po~inal, gri`ata za svekrvata ja prezela taa. Staricata bila krotka, no kako godinite minuvale, se' pove}e i pove}e stanuvala nemo}na. I pokraj mnogute

15


obvrski, Voskresija stasuvala da gi zavr{i site raboti: da ja sredi ku}ata, da go prigotvi ru~ekot, so nasmevka da go do~eka soprugot od rabota i decata od fakultetite na koi studirale i da i' posveti vnimanie na svekrvata. Golema bila radosta na Voskresija koga sinot gi zavr{il studite na Ekonomskiot fakultet. Iako nikojpat na nikogo ni{to ne mu rekla za po~natite i nezavr{eni studii, odvreme navreme pomislata na toa i' ja jadosuvala du{ata. Koga sinot zaminal na postdiplomski studii vo Zagreb, }erkata gi zavr{ila sudiite po farmacija. Nabrgu potoa se slu~ile nekoi raboti koi sosema go izmenile redot koj so godini vladeel vo domot. Iako taa i nejziniot ma` bile svesni za seto ona {to `ivotot go nosi, sepak im se storilo kako slu~uvawata koi do{le da gi do~ekale nespremni. Najnapred }erkata se oma`ila i si zaminala od doma. Iako srceto i' bilo radosno, ne mo`ela da si gi zapre solzite koga }e ja videla praznata postela na }erka si. I vo istiot ~as koga toa }e se slu~elo, sama se prekoruvala sebe si, no i se te{ela velej}i si deka ne tukutaka posle dvaeset i pet godini pominati zaedno so ~edoto mo`e da bide ramnodu{na koga toa ne e vo nejziniot dom, iako umot postojano i' velel deka taa treba da bide sre}na {to }erkata se oma`ila, na{la dobar i umen soprug, a naskoro od niv i vnu~e }e do~eka. Vo taa zbrkanost znaela deka i nejziniot um i nejzinata du{a ja govorat vistinata, iako razli~no govorele. Ne pomina nitu edna cela godina po ma`a~kata na }erkata, od Zagreb se vratil sinot so ubava moma pokraj sebe. Vistinski mu se izraduvale i taa i nejziniot soprug, no koga ve~erta im rekol deka planira naskoro da se o`eni i da prodol`i da `ivee vo Zagreb so semejstvoto na svojata sakana, i dvajcata, iako ni{to ne rekle, istoto go pomislile. Sinot nabrzina gi zavr{il rabotite poradi koi do{ol i posle edna sedmica si zaminal so sakanata vo Zagreb. Nekolku dena nitu taa, nitu nejziniot ma` ne progovorile ni{to okolu odlukata na nivniot sin. A potoa, najprvin taa, a potoa i ma`ot, po~nale da si gi ka`uvaat svoite skri{ni misli. "Toa ti e", re~e najsetne taa. "Deca", dodade toj. "Nemu neka mu e arno". "Neka mu e arno na nego". "Aj {to zamina, zamina, no zar mora{e da odi kako moma vo tu| dom." "I mene toa mi ja jadosuva du{ata. Ako ne `ivee vo na{iot dom, zarem mora vo drug da pojde." "Deca", re~e toj. "Deca", re~e taa i pojde da i' go podade sutlija{ot na svekrvata. Otkako zaminale decata i domot i' se storil {tur. Kako nikoga{ dotoga{ svekrvata i' stanala pomila od bilo koga. Vedna{ ne mo`ela da si go objasni toa. No, eden den mislite kako da i' se prosvetlile. Otkako gi zavr{ila site raboti i sednala bezrabotna vo kujnata, se po~uvstvuvala sosema izgubena. Ne znaela {to da pravi so sebe. "Da pojdam do majka", i' do{lo na um i du{ata i' se nasmevnala. Znaela deka bez staricata vo domot, samenosta }e ja progolta. Po{la do nea i ubavo si poprika`ale za nekoi odamna pominati vremiwa. No nabrgu se slu~ilo ona od {to Voskresija

16


stravuvala: svekrvata po~inala. Kako vremeto odminuvalo, osamenosta se' pove}e i pove}e ja ~uvstvuvala. A toga{ nekoi crni misli po~nale da i' se vrtat vo glavata. Bila opsednata deka ne{to stra{no }e i' se slu~i na nea, no i na rodot nejzin. Mnogupati bez pri~ina pla~ela. Koga po~uvstvuvala deka crnilata odvnatre i' se nesnosni, nenadejno po~inal nejziniot pomlad brat. Sardisana odvnatre i odnadvor se po~uvstvuvala sosema bespomo{na. Kako izludena ta`ela i pritoa povtoruvala deka mnogu pred da se slu~i najlo{oto, taa znaela deka do toa }e dojde i deka taa e vinovna za smrtta na bratot. Ma`ot {to li ne storil za da i' pomogne, no koga sfatil deka negovite zborovi ne dopiraat do nea, ja odnel na lekar. I pokraj sovetite i lekarstvata, sostojbata ne i' se podobrila. Nesre}ata da bide pogolema ma`ot se liznal na ulicata na koja snegot i mrazot so denovi ne bile ras~isteni i go skr{il kolkot na desnata noga. Koga od svojata }erka Voskresija ja slu{nala stra{nata vest, se storila kako mrtovec, ne zboruvala, ne jadela, nitu voda piela. Sinot vedna{ do{ol od Zagreb. Koga taa go videla, solzi i' potekle i ne ja odbila toplata supa koja toj i' ja ponudil. Desetina dena sinot i }erkata ja neguvale. Malku zakrepnala, no sinot moral da se vrati na rabota vo Zagreb, a i }erkata na doma{nite i rabotnite obrski. Toga{ re{ile da ja donesat vo Vilata na krajot od alejata na lipite. I se slu~i vistinsko ~udo. Voskresija ne samo {to od den vo den zakrepnuva{e tuku po nekolku sedmici stana govorliva, vedra, nasmeana. Eden ~udesen optimizam zra~e{e od nea. Koga od }erka si slu{na deka soprugot uspe{no se oporavuva pobara od nea {to pobrzo da ja odnese kaj nego. Po eden mesec i dvajcata se vratija vo nivniot dom. Taka Voskresija poslednite sedum godini gi pomina de vo svojot dom, de vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Doa|a{e premnogu ta`na ili premnogu vesela, a si zaminuva{e kako odmerena, umna starica so prekrasni maniri vo odnesuvaweto. Posledniot, trinaesetti pat po red, dojde vo Vilata dva meseca pred grupata humanitarci da ja najavat svojata poseta. Koga tagata i' se zameni so veselost insistira{e i taa da bide del od vokalniot sostav. Ne treba{e mnogu da nastojuva zatoa {to nejziniot prekrasen alt ubavo se vklopuva{e so drugite glasovi vo grupata.

6.

Pojot na pti~kite vo prolet

Dnevnata soba se ispolni so lu|e. Odbranite gosti, pet gospo|i i dva gospodina, go zazedoa prviot red. Pove}eto od niv vozrasni, nekoi poodamna gi nadminale pedesetite. Me|u niv edna mlada `ena, so zlatesta kosa go svrtuva vnimanieto ne samo po vozrasta, tuku mnogu pove}e po svojata prijatna nadvore{nost, osobeno po ne`nata nasmevka so koja gi miluva stanarite vo Vilata. Otkako zavr{ija protokolarnite pozdravi, site so netrpenie o~ekuvaa da nastapi najaveniot vokalno-instrumentalen sostav. Vratata na dnevnata soba se otvora i vo prostorot pome|u publikata i

17


zamisleniot podium vleguvaat vokalnite interpretatori predvodeni od Ladislav. Toj odi so odmeren ~ekor. Dostoinstveno izgleda. Oble~en e vo temno sino sako i sivi pantaloni. Od maliot xeb na sakoto veselo se sme{ka crvena roza. Temniot pulover ja prekriva belata ko{ula na ~ija jakna besprekorno e zategnata crna leptir ma{na. Pobelenata kosa i belata brada mu davaat izgled na filozof. Na desnoto staklo od o~ilata ima crn prevez. Poodamna ne se slu`i so desnoto oko. Vo eden mig, dodeka vnimatelno gledav vo Ladislav, vo moite misli se izme{aa minatosta i sega{nosta. I toga{, na eden vol{eben na~in zaminav od Vilata na krajot od alejata na lipite, preletav ~etirieset godini nanazad i doletav do prekrasnata koncertna sala vo Oficerskiot dom. Pred mene, so siot sjaj bolskotat ogromnite kristalni lusteri. Pod mene parterot e ispolnet do poslednoto mesto. Stojam stutkan me|u mnogu lu|e na skudniot prostor na balkonot, presre}en {to uspeav da obezbedam karta za ovaa muzi~ka pretstava za pametewe. Na visokiot podium muzi~arite gi zazemaat svoite mesta. Se slu{a tivok xagor i voobi~aen yun na instrumentite kako podgotovka za po~etok na koncertot. A potoa molk. Ne trae dolgo. Silen aplauz go presretnuva doa|aweto na poznatiot dirigent Todor Skalovski. Makedonskata filharmonija sovr{eno gi izvede Vagnerovite uvertiri. No, tie se samo najava na ona {to sleduva po niv. Mno{tvoto sobran svet vo parterot i balkonot se dojdeni da go slu{nat nego, muzi~kiot genij, maestro Ladislav Palfi. Od aplauzot koj zapo~nuva od prvite redovi, znam deka publikata go zabele`uva vo rascepot pome|u zavesite. Jas se' u{te ne mo`am da go vidam. Nabrgu toj se pojavuva. So dostoinstven ~ekor doa|a do pijanoto. Aplauzot ne stivnuva. Koga dlaboko se pokloni da gi pozdravi prisutnite, publikata vo celata sala stana na noze, seedno udiraj}i so seta silina po za`arenite dlanki sakaj}i od se' srce da mu vozvrati na pozdravot. A potoa stivnuva se'. Ladislav Palfi virtuozno go otsviri Listoviot Koncert za pijano vo Es-dur vo pridru`ba na Makedonskata filharmonija. Vo dnevnata soba na Vilata na krajot od alejata na lipite e~i silen aplauz. Site se na noze. Mladata `ena so zlatesti kosi, kako `itno klasje sred leto, na siot glas izvikuva bis. Nejze i' se pridru`uvaat pove}emina. Ladislav stanuva od stol~eto i dlaboko se poklonuva. Za mig go zadr`uva pogledot na mladata ubavica pred nego, a potoa so nego proletuva do site prisutni, do kade toj mo`e da stigne. Znam {to misli. "Bisot e interesna rabota", mi re~e edna{, koga za toa stana zbor."Ne znam koj go izmislil toj ~udesen zbor koj vo sebesi sodr`i tolku mnogu ~uvstva, so koi voodu{evenata publika bara od umetnikot da ostane u{te malku so nea, u{te tro{ka zaedni~ko drugaruvawe, pred razdelbata do slednata sredba do koja mo`e i nema da dojde. Otkako jas znam za sebe kon bisot sum se odnesuval so siot respekt." Odnenade` zamol~uva. Od izrazot na negovoto lice, od dvi`ewata na dolgite deformirani prsti so reumatski ~vorovi znam, deka nekoi damne{ni se}avawa go opsednale i kako samiot da e iznenaden od niv. Na liceto mu se pojavuva nasmevka. I pokraj pobelenata kosa i belata brada, mi

18


zali~uva na dete. Go vidov toa vo negoviot `iv, nemiren pogled, koj godinite ne uspeale da go gibnat. Ne e sosema siguren koga i kade za prvpat slu{nal bis koj mu bil upaten nemu. Saka to~no da se priseti i ona {to }e go re~e da bide tokmu onaka kako {to se slu~ilo. "Ka`i Ladislave", mu velam, "{to ti e na um, ne e bitno kade i koga toa se slu~ilo, no kakvi ~uvstva ti se izrodija vo du{ata?" "Se slu~i toa vo Subotica. Se' u{te ne bev po{ol na u~ili{te", re~e kako voop{to da ne me slu{nal. "Vo na{iot dom ~estopati doa|aa razni lu|e, rodnini, prijateli na moite roditeli, no i qubiteli na muzikata koi slu{nale za mene." Podzastanuva so zborot. Sekojpat koga treba da zboruva samiot za sebe se ~uvstvuva neprijatno. Poodamna ja zabele`av taa negova osobina. Iako ja poznavam negovata skromnost, pri~inata zo{to ne saka da zboruva za svoite doblesti ne mi e sosema jasna. Mo`ebi eden den }e uznaam i ne{to za toa. Ni{to ne rekov, iako znaev deka mislite ni se sretnaa. "Dnevnata soba be{e prepolna so lu|e. Majka mi pobara na prisutnite da im otsviram ne{to. Ne znaev {to bi mo`elo toa da bide. Koga zavr{iv, site prisutni mi aplaudiraa. So silinata na rakopleskaweto me|u niv se odvojuva{e eden srednove~en gospodin, koj ne prestana da povtoruva:"Bis!, Bis!"... Iako znaev {to e toa, stoev zbunet ne znaej}i {to da otsviram. Toga{ mi prijde tatko mi i mi pro{epoti nekolku zborovi. Znam deka mi re~e da otsviram ne{to, no {to be{e toa ne mo`am da si pripomnam. Koga zavr{iv so muziciraweto, povtorno do mene dopre aplauzot od prisutnite. Stanav od stol~eto i zastanav do pijanoto so mnogu ~uvstva vo du{ata. Vedna{ mi prijde eden vozrasen ~ovek kogo tatko mi Eugen3 mi go pretstavi kako gospodin German. Jas i pred toa go zabele`av zatoa {to toj posilno od site mi aplaudira{e i na siot glas vika{e "Bis!". Si pripomnuvam deka gospodin German mi re~e deka mnogu patuval niz svetot i deka imal mo`nost da slu{ne mnogu slavni muzi~ari. So mnogu pofalni zborovi zboruva{e za moeto muzicirawe. A potem ka`a ne{to na ungarski {to site prisutni go do~ekaa so voodu{evena nasmevka. Jas, iako odli~no go poznavav svojot maj~in jazik, ne mo`ev vedna{ da ja sfatam igrata na zborovi so koi gospodin German se poslu`i za da ja iska`e svojata voodu{evenost, no i da ja pretska`e mojata muzi~ka idnina. Podocna tatko mi protolkuva {to vsu{nost gospodinot German rekol. Spored nego ja sum p~eni~en 'rtulec od koj }e se razvie prekrasna listnata bilka koja }e dade sovr{eno bra{no.4 Poradi ubavite zborovi, no i ne samo poradi toa, gospodinot German mi ostavi silen vpe~atok. Be{e toj mnogu prijaten ~ovek. Ottoga{, vo po~etokot skromno, podocna mnogu poobemno imav prigotven repertoar za bis, koj go svirev na insistirawe na publikata. Toa bea dobro odbrani kratki, no mnogu zna~ajni kompozicii. Bisot za mene ostana ne{to posebno zna~ajno i za nego izgradiv mnogu suptilen, no cvrst stav, deka sekoj vistinski umetnik treba na nego taka da mu prio|a. No, podocna vo `ivotot ~estopati se slu~uva{e na koncertite na koi i jas 3 4

Bliskite Evgenij, go vikale Eugen List (aluzijata e za Franc List) na ungarski zna~i bra{no

19


prisustuvav na insitiraweto na publikata, zbunuva~ki za mene, nekoj od instrumentalnite ili vokalnite solisti da otsvirat ili otpeat ne{to kratko, lesno i bezna~ajno. Za mene toa be{e sosema nesfatlivo. Edna{ mi dojde na um deka tie umetnici ne ja po~ituvaat publikata, u{te pove}e ne se po~ituvaat samite sebe si. Otkako napravi kratka pauza, nebare poslednite zborovi mu se storija preostri, dodade na germanski: "Posledniot vpe~atok e pova`en od prviot!" Go re~e toa so odlu~en glas koj ne trpi prigovor i prodol`i. "Najpove}e na bis sakav da gi sviram: La Campanella od Paganini - List, potoa Tancot na xuxiwata, Quboven son i Irrlichter5 od Franc List." Site prekrasno zvu~ea. Si pripomniv deka na eden negov koncert vo prekrasnata sala na stariot teatar publikata ne mo`e{e da se razdeli od nego, no ni toj od nea. Dodeka toj mi zboruva{e za fenomenot nare~en bis, silna grmotevica gi zatrese prozorite vo prostorijata vo koja sedevme. Glasno se nasmea kako dete na koe mu do{lo na um nekoja {ega, i ne mo`e da si ja sopre smeata koja e sosema zbunuva~ka za drugite. Taka mi prilega{e i toj. I pokraj toa {to oddava{e vpe~atok na mnogu seriozen ~ovek, edno {egobijno dete be{e skrieno vo nego i go pottiknuva{e odvreme-navreme vo razgovorot da vmetne nekoja vesela prikazna. Ovojpat nebeskiot tatne` nebare mu donese nekoe damne{no se}avawe. "Mnogu odamna mi dojde na um edna ~udna zamisla, tokmu {to se odnesuva na bisot", re~e i malku se zamisli kako da se premisluva{e da zboruva ili ne za toa. Sepak prodol`i. "Zamislete si go Odri Marfi, herojot od amerikanskata armija vo Vtorata svetska vojna, vo uloga na mlad {erif vo eden vestern film. Toj vleguva vo salonot bez revolveri i bara od {ankerot ~a{a mleko namesto viski." Za mig go vperi svojot ispituva~ki pogled vo mene kako da saka{e da vidi kakov vpe~atok na mene ostavil po~etokot na prikaznata. Koga ja zabele`a mojata zbunetost, se nasmevna nebare tokmu toa i go o~ekuva{e. Vedna{ prodol`i da zboruva. "Nekolkuminata mladi kauboi prisutni vo salonot po~nuvaat da se potsmevaat so nego, kako so dete mamina maza, ne znaej}i koj e toj. Sakaj}i da go prepla{at maminiot sin, tie sosema do negovite noze go napolnuvaat podot so olovo. No Odri ostanuva sovr{eno miren. Znae toj deka tie od koi e opkru`en, iako mladi, se odli~ni revolvera{i koi nema da pogre{at i da go zastrelaat, a poradi ubistvo na nenaoru`an {erif da zavr{at na besilka. Kako kauboi tie ne stravuvaat od smrtta, no sekoj od niv posakuva ~esno da umre od olovo, a ne kako skitnik na besilka. Vo sledniot mig mladiot {erif, Odri Marfi, so brzi i spretni dvi`ewa mu go zema revolverot na eden od kaubojcite blisku do nego. Go zavrtuva okolu prstot i veli: "Dobro izbalansiran". Vedna{ potoa sekavi~no strela vo praznite {i{iwa na visokata polica. Mladite kauboi zbuneti i skameneti gledaat vo nego.

5

Diviot veter

20


"Ne e va`en prviot vpe~atok, tuku posledniot", veli Odri Marfi i so odmeren ~ekor go napu{ta salonot. Ladislav povtorno go vperi pogledot vo mene, no ovoj pat go zadr`a mnogu podolgo. Nasmevkata od moeto lice se ogleda na negovoto. Zadovolen e, sepak posledniot vpe~atok e pova`en od prviot. Gostite vo dnevnata soba ne sopiraa so aplauzot. Toj so blag naklon na glavata im dade znak deka }e im ja ispolni `elbata. Koga xagorot sosema stivna, toj so glas na iskusen akter re~e: "Evgenij Ladislav Palfi, Pojot na pti~kite vo prolet, kompozicija sozdadena tuka vo Vilata na krajot od alejata na lipite". Kompozicijata i izvedbata gi voodu{evija prisutnite. Aplauzot dolgo trae. Toj stanuva od stol~eto se rakuva so gostite od prviot red, kratko razgovara so mladata ubavica so zlatesti kosi, a vedna{ potoa zamina vo svojata soba, kako nekoga{ po koncertite vo umetni~kata prostorija. Posle mnogu godini toj povtorno e vo centarot na vnimanieto.

7.

Ku}ata na papa Jano{

Edno ladno noemvrisko pretpladne, dodeka pominuvav niz dolgiot hodnik vo Vilata na krajot od alejata na lipite do mene doprea prijatnite zvuci na sintesajzerot. Ne be{e toa prv pat da go slu{nam muziciraweto na Ladislav. No ovoj pat ne me privle~e samo prijatnata melodija tuku i silinata na ~uvstvoto koe se izrodi vo mene. Vnimatelno ja otvoriv vratata i go zabele`av Ladislav zadlabo~en vo muzikata. Toj ja podigna glavata i go svrti pogledot kon mene. Mu dadov znak so rakata da ne se bespokoi i da prodol`i da sviri. Bes{umno sednav na praznoto stol~e do masata. Muzikata prekrasno zvu~e{e. Ima{e ne{to vozvi{eno, prazni~no vo nea. Nabrgu silniot zvuk po~na da ja gubi silinata, preminuvaj}i vo pijano, za da krajot tonovite sosema da stivnat. "Bravo Ladislave!", izvikav i zapleskav so racete. Toj povtorno ja podigna glavata i za mig go zadr`a pogledot na mene, nebare se dvoume{e da go ka`e ili ne ona {to mu dojde na um. Usnite blago mu zatreperea i so tivok glas re~e: "Mojata rodendenska pesna." Malku podzastana, a potoa dodade,"denes e 8 noemvri, mojot roden den". Se po~uvstvuvav neprijatno. Poodamna go ~uvstvuvav Ladislav kako svoj prijatel. A prijatelot treba..., ne si ja dovr{iv mislata. Stanav, mu ja podadov rakata i mu go ~estitav rodendenot. Toj so nasmevka mi zablagodari. Sednav na stol~eto, a toj otkako gi krena knigite koi stoeja na drugoto, sedna do mene. "Nikojpat ne sum mu obrnuval vnimanie na mojot rodenden. Osobeno podocna vo `ivotot koga nekoi sakaa da mu dadat nekakov poinakov beleg. No, kako godinite odminuvaat, nekoi poinakvi misli mi naiduvaat za toj zna~aen den vo `ivotot na sekoj ~ovek. Sepak toj den pretstavuva ne{to

21


isklu~itelno; od toj den po~nuva eden pat po koj vrvime bez da znaeme {to na nego }e do`iveeme i do kade }e stigneme." Zamol~e. Mol~ev i jas iako mi dojde na um deka e mo`ebi vistinskiot mig da porazgovaram so nego za negoviot dosega izoden pat. Jas mnogu raboti znaev za muzi~kiot genij Ladislav Palfi preneseni preku radioemisiite i pi{anite medii, no bea toa nekakvi kurtoazni bele{ki koi govorea za nego kako virtuozen pijanist, mnogu pomalku kako muzi~ar, kompozitor, a vo niv skoro ni{to ne se govore{e za Ladislav kako ~ovek. A tokmu toa pove}e me interesira{e. Sakav da ja slu{nam `ivotnata prikazna za eden genij, da go zapoznaam deteto, mom~eto, vozrasniot ma`, starecot Ladislav. "Saka{ Ladislave da mi raska`e{ ne{to za svoeto detstvo?", zapra{av so nesiguren glas. "Kako da ne?!", re~e so radost vo glasot. I na moe golemo zadovolstvo vedna{ po~na da govori, nebare poodamna o~ekuva{e da go pra{am za toa. "Roden sum vo sabota na po~etokot na mesec noemvri 1924 godina, vo Mu~itelep, predgradie na Subotica. Prvite godini od `ivotot gi pominav vo skromen stan vo mala prizemna ku}a zaedno so moite roditeli, mojata majka Jolanta i mojot tatko Eugen. Tuka se rodi i mojata sestra Leontina, edna i pol godina po mene. Za ovoj ran period od mojot `ivot se}avawata mi se nejasni. Ponekoga{ mi se ~ini deka to~no se se}avam na nekoja interesna slu~ka od toj period, drug pat ne sum sosema siguren i mi se ~ini deka toa {to se slu~ilo mi go raska`ale mojata majka ili tatko. No zatoa sosema se se}avam koga dedo mi Jano{, tatkoto na mojata majka, po~na da gradi nova ku}a vo koja treba{e da `iveeme nie zaedno so papa Jano{ i mama Ana, mojot dedo i mojata baba." Dodeka zboruva pogledot mu bolskoti, a nasmevkata ne mu se istava od liceto, nebare za seto vreme pred sebe ja gleda novoizgradenata prekrasna ku}a. "Toa be{e ku}a kako od bajkite. Ne znam dali se' u{te postoi, ne sum bil vo Subotica mnogu odamna, no znam deka se nao|a{e na ulica "Vesni~eva" br. 5. Vsu{nost, dvorniot plac vo koja taa be{e smestena be{e na agolot pome|u dve ulici. Be{e taa vo desettiot kvart, ili kako nekoj go narekuvaa kvartot so ku}i vo gradini. Na{ata ku}a se nao|a{e me|u Kolevka, edna golema zgrada vo koja se prifa}aa decata sira~iwa, koi sudbinata gi ostavila bez roditeli, i glavnata soobra}ajnica koja ja povrzuva{e Subotica so Pali~koto Ezero. Ku}ata na dedo Jano{ ja ~inea dva stana koi imaa dva posebni vleza od dvori{teto i be{e edna od najgolemite ku}i vo kvartot. Taa od trite strani be{e opkru`ena so gradina. Ne, od site ~etiri strani. Nadvore{nite yidovi na ku}ata bea {iroki kako na nekoja krepost od odamna izminatite vremiwa. Tokmu poradi debelite yidovi vo nea be{e mnogu prijatno za `iveewe. Na leto i vo najgolemata `e{tina vnatre toplinata ne se ~uvstvuva{e, a vo zima mnogu brzo prostorot se zagreva{e. Vo pomaliot stan se smestija mama Ana i papa Jano{, a vo pogolemiot nie, moite roditeli, Lonti i jas. Vsu{nost toa bea dva stana vo edna ku}a, dve semejstva, no mo`e da se re~e i edno. Lonti i jas postojano bevme de vo

22


edniot, de vo drugiot stan, a ~esto kaj mama i papa go minuvavme celiot den i tamo jadevme." Po kratka pauza prodol`uva da govori. "Vo dvorot na ku}ata ima{e bunar. Vodata be{e ladna i mnogu vkusna. Papa Jano{ be{e izgradil prekrasna zelena ku}i~ka nad nego, da go za{titi od nevreme i ne~istotija. Vo negovata blizina e cvetnata gradina za koja se gri`i mojata majka Jolanta. Pokraj pijanoto taa e vqubena i vo cve}iwata. Sekoj sloboden mig go pominuva vo cvetnata gradina. Pove}e od se' ja odu{evuvaat raznobojnite rozi. Ne dozvoluva nikoj da skine nitu edna od niv. Go smeta toa za vistinski grev. Papa Jano{ postojano e zafaten vo dvorot. Cel den ne{to raboti. Sreduvaweto na vinovite lozi koi kako zeleni tuneli gi pokrivaat patekite do vlezovite na stanovite, mu odzemaat mnogu vreme. Edniot od niv vodi direkno od vleznata porta kon na{iot stan. No, stanot ima i drug sporeden vlez koj go povrzuva prostorot so bav~ata. I ovaa pateka koja vodi do nego isto taka e pokriena so odrina od vinova loza. Se razbira, i patekata koja vodi kon vleznata vrata na stanot na dedo Jano{ i mama Ana, isto taka ima lozova pokrivka. Zgora na toa vo dvorot ima i nekolku divi, samonikni lozi koi davaat bogat plod." Koga go re~e toa Ladislav glasno se nasmea. Retko mu se slu~uva toa. Postojano saka da ima kontrola nad svoite emocii. "Sitnite zrna od divite lozi se odli~na municija za mojata pra~ka!", veli. Mnogu interesni veseli i neveseli zgodi se slu~uvaa. No, da gi ostavam {egite na strana i da ja zavr{am prikaznata za ku}ata na papa Jano{. Iako za nea govorea kako za vilata vo lozovi nasadi, vo dvorot ima{e zelen~ukova i ovo{na gradina. Vo bav~ata dedo Jano{ zasaduva{e mnogu zelen~ukovi rastenija. Vo odr`uvaweto na gradinata mu pomaga{e i mojata majka. Vedna{ do bav~ata be{e gradinata so ovo{ki. I denes si pripomnuvam na nivnite vkusni plodovi. [est jabolknici, nekolku kajsii, edna kru{ka i dve vi{ni go ~inea ovo{tarnikot. Crnata dudinka koja ima{e visnati granki kako `alna vrba zazema{e golem prostor. Pod nejziniot zelen ~ador papa Jano{ be{e postavil drvena klupa i mala masi~ka. Tuka toj si po~inuva{e posle napornata rabota. Papa Jano{ be{e srednove~en nizok ~ovek, ne{to popoln i mnogu silen. Negovite golemi musta}i deluvaa zastra{uva~ki za onie koi ne go poznavaa, no bogami i za onie koi go poznavaa negoviot tabiet. Toj be{e dobrodu{en, govorliv, saka{e da se {eguva, a osobeno da ni ugoduva na mene i na Lonti. ^estopati }e me povika{e da se borime za da si ja odmerime silata. Vo taa neramnopravna borba sekojpat jas pobeduvav. Iako znaev deka toj mi popu{ta, na krajot i dvajcata bevme zadovolni. No toj ponekoga{ znae{e da poka`e i edna druga strana na svojot karakter, da zapadne vo silna lutina. Toga{ jas ne mo`ev da go prepoznaam svojot dobrodu{en papa Jano{. Eden den slu{nav kako tatko mi i' re~e na mojata majka deka papa Jano{ go izma~uva silna qubomora kon mama Ana. Drug pat slu{nav kako mama Jolanta silno vozbudena mu veli na tatko mi deka go slu{nala Jano{ koga rekol deka }e go zastrela toj kletnik samo ako u{te edna{ go zabele`i blisku do ogradata na negovata ku}a. Ne dolgo potoa uznav koj e toj kletnik. Be{e toa eden od na{ite sosedi, sredove~en suv i visok ma` so kogo mama

23


Ana ~esto prave{e muabet, a nekolkupati pred site ja pofali negovata umnost. Eden nedelen den koga site bevme sobrani na zaedni~ka trpeza, mama Ana go povtori istoto. "Se la`e{ Ana, toj e samo eden prefrigan izmanik!", izvika papa Jano{, so glas koj trepere{e od lutina. "Mamo, te molam, zadr`i si go svoeto mislewe za sebe", se nadovrza majka mi Jolanta. "No, jas ne rekov ni{to lo{o", vedna{ odgovori baba Ana. "Ne veli{ ni{to lo{o, a fali{ nekoj zol podlec i toa pred sopstveniot ma` i tvoite deca i vnuci", na siot glas vikna dedo Jano{. Nikoga{ pred toa go nemav videno mojot dedo tolku lut. Tatko mi Eugen ne' zede za raka mene i Lonti i ne' odvede vo gradinata. Iako toga{ ne mo`ev da ja sfatam lutinata na papa Jano{, ili kako majka mi Jolanta vele{e, negovata qubomora, podocna imav mo`nost odblizu da se zapoznaam so toj porok na ~ovekovata du{a. A {to se odnesuva do mama Ana, za nea otsekoga{ imam najubavi spomeni. Be{e taa edno krotko su{testvo, so sreden rast, so potemen ten, kostenliva kosa, dobrodu{en i mnogu mil lik. Taa ima trpenie sekogo da go soslu{a i za sekogo da ka`e po nekoj ubav zbor. Ne pametam deka za bilo kogo nekoga{ rekla ne{to lo{o. Duri go razbira{e i svojot soprug koga povremeno odvnatre go true{e i razjaduva{e bespri~inska qubomora." Ladislav se zamisli kako da se koleba{e po koj pat da kinisa ponatamu. No toa ne potraja dolgo. "No da se vratime povtorno na dvorot vo ku}ata na papa Jano{. Vo nego pokraj cvetnata, zelen~ukovata i ovo{nata gradina i lozovite stebla, ima{e i malini, jagodi i mnogu golemi samoniknati son~ogledi. Vo toj ~udesen buket od semo`no zelenilo i cvetovi, na krajot na dvorot se zatskrivaa dve sporedni prostorii. Ednata od niv izgradena od cigli, slu`e{e kako magacin za }umur i drva so koi se greevme preku zimata, a drugata izgradena od daski kade dedo Jano{ go ~uva{e alatot, mi be{e osobeno mila zatoa {to vo nea mo`ev da gi pravam site onie raboti koi ne mo`ev da gi pravam vo stanot. No za toa podocna." Mi se stori kako za mig povtorno so mislite da pro{eta po dedoviot dvor i otkako zaklu~i deka ni{to pozna~ajno ne propu{til da ka`e, po~na da mi ja opi{uva ku}ata. "Nekolku skalila od portland cement6, mazni kako mermer, vodea kon trite vleza vo ku}ata. A sekoj od niv ima{e dvojna vrata", re~e i se zagleda vo mene. Otkako zaklu~i deka ne go razbiram, dodade: "Neli rekov deka nadvore{nite yidovi na ku}ata na papa Jano{ bea mnogu {iroko izgradeni. Na predniot kraj od yidot be{e postavena edna vrata, a na zadniot kraj od yidot vtorata. Me|u dvete vrati ima{e tolku {irok prostor {to mo`ea da zastanat nekolkumina."

6

Portland, poluostrov vo Dorsetshire; cement so `olto-bela boja, sli~en na portlanskiot kamen.

24


"Razbiram Ladislave", rekov i ne znam od kade mi dojde na um da mu re~am deka toj tolku detalno raska`uva {to mi se ~ini kako da mi ~ita od nekoja Balzakova kniga. "Da, Balzak e mojot omilen pisatel, vo mladosta go ~itav na francuski", mi vozvrati. "Znae{ li Ladislave deka ima deca, lu|e, eideti~ari koi imaat ~udesna memorija. Dovolno e tie da vlezat vo nekoja prostorija, tamu da ostanat eden mig, a potoa otkako }e izlezat od nea mo`at vo detali da zboruvaat za se' ona {to imalo vo prostorot. Pove}emina genijalni lu|e bile poznati i kako eideti~ari", rekov. Toj ne odgovori ni{to tuku prodol`i da raska`uva za ku}ata na papa Jano{. "Vo pogolemiot stan poblisku do dvornata porta kade {to nie bevme smesteni, vlezot so dvojnite vrati vode{e vo pretsobje so dva golemi prozorci, po eden na dvete strani. Prozorcite bea za{titeni so `elezni re{etki. Podot na pretsobjeto be{e postaven so ukrasni kameni plo~i. Od pretsobjeto edna vrata vode{e kon kujnata od koja so vrata be{e odvoen golem kiler, so prozor koj gleda{e vo dvorot i drveni skalila koi vodea kon tavanot od ku}ata. Drugata vrata od pretsobjeto vode{e vo antre od koe edna vrata vode{e kon dnevna soba, a druga vo spalnata. Vo dnevnata soba, vedna{ do golemiot prozorec, po~esno mesto zazema{e na{eto pijano. Be{e toj dolgo pijano napraveno od vienska mehanika i na nego so zlatni ukrasni bukvi pi{uva{e Vopaterni. Od drugata vrata vo antreto se vleguva{e vo sobata za spiewe. Be{e taa prostrana prostorija vo koja bea postaveni krevetite na majka mi Jolanta, na tatko mi Eugen, mojot i na mojata sestra Lonti. Site sobi imaa golemi prozori koi bea za{titeni so drveni kapaci. Koga tie }e se zatvorea, prostorot sosema se zatemnuva{e. Vo sekoja soba ima{e visoka yidana pe~ka so koja prostorijata brzo se zatopluva{e i vo najstudenoto vreme." Koga pomisliv deka Ladislav zavr{i so detalniot opis na ku}ata so dva stana i dvorot na papa Jano{, go slu{nav negoviot glas. "Sosema za na krajot ostaviv da progovoram za vleznata porta i ogradata koi se gordost na sekoj koj `ivee tuka vo Vojvodina. Vleznata vrata na ku}ata na dedo Jano{ do polovinata be{e napravena od debel lim. Od polovinata nagore do samiot goren kraj se izvi{uva{e ukrasna re{etka. Taa be{e vglavena pome|u dva visoki stolba izgradeni od ukrasni cigli. Pogolemiot del od ogradata be{e napraven od svien lim koj go izraboti dedo Jano{. Iako mal, so golema radost vo du{ata se trudev da mu pomognam na dedo mi pri izrabotkata. Pokraj samata ograda majka mi Jolanta zasadi na nekolku mesta bilki. Koga tie izrasnaa, nivnite granki so zeleni listovi se prepletuvaa so `eleznata ograda, a naprolet nea ja ukrasuvaa prekrasni crveni cvetovi."

25


8.

Tortata od portokali na baba Tereza

Sekojpat koga Ladislav }e progovore{e ne{to za mama Ana i papa Jano{, osobeno za negovata ku}a, ima{e potreba da go spomne i roditelskiot dom na negoviot tatko Eugen i negovite najbliski. Toa be{e tolku dlaboko vsadeno vo negovata du{a, {to kako nekakva prisila go progonuva{e toa da go stori i toa vedna{. No, i koga zboruva{e za baba Terezija, tetkite Etu{ i Margita, ~i~koto Ljudevit, ili kako {to toj miluva{e da go vika Lali, ku}ata vo koja tie `iveea, isto taka ima{e potreba da gi spomene roditelite na svojata majka. "Jas i mojata sestra Lonti vsu{nost imavme dve rodni ku}i: ku}ata na baba Tereza i ku}ata na papa Jano{, iako ne se rodivme nitu vo ednata, nitu vo drugata. Nie ne gi dvoevme ednata od drugata po ni{to. Postojano, mo`e da se re~e katadnevno, gi posetuvavme na{ite najbliski, a vremeto pominato so niv ni be{e ispolneto so mnogu radosti vo du{ata", re~e Ladislav, a jas znaev deka sega, otkako se iznaprika`a za ku}ata na papa Jano{, }e mi raska`e za ku}ata na semejstvoto Le{nik. "Mojata baba Terezija Le{nik, majkata na tatko mi Eugen, be{e silna i mnogu mudra `ena. Iako malku godini posetuvala u~ili{te, taa be{e na~itana `ena. Od nea slu{nav mnogu interesni prikazni, osobeno prekrasni anegdoti koi bea polni so pouki. Vo sekoja od niv etikata i moralot bea glasni i jasni. No, ponekoga{ znae{e taa da bide mnogu {egobijna, osobeno na Prvi april, Denot na {egovitite nadmudruvawa. Vo toa nadmudruvawe ne mo`e{e nikoj da ja nadmine, zatoa {to nejzinite {egi ne bea kako na drugite ednostavni izmami (za koi taa vele{e deka takvo ne{to sekoj mo`e da napravi), tuku bea neobi~ni, neo~ekuvani, polni so itrina. Si pripomnuvam na dve prvoaprilski {egi na baba Tereza za koi taa vele{e deka se originalni vo dvojna smisla na zborot. "Prvo zatoa {to jas sum nivniot avtor, a vtoro zatoa {to jas sum i glavnata akterka", govore{e taa. Imav sre}a i na dvete izvedbi da bidam prisuten. Edno utro na Prvi april, mojata baba Tereza pojde kon cisternata vo dvorot vo koja se sobira{e do`dovna voda - do`dovnica. Go podigna drveniot kapak nad cisternata. Se navedna nad niskata cementna ograda na koja stoe{e kapakot i na siot glas po~na da vika: "Etu{! Etu{!..." Koga mojata tetka Etu{ se pojavi pred vratata na malata ku}arka vo dvori{teto kade taa `ivee{e, baba Tereza u{te posilno povika po nea: "Dojdi, dojdi brzo, vo cisternata ima golem krap!" Koga toa go slu{na tetka mi so zabrzan ~ekor poita kon cisternata. Mojata baba Tereza za seto toa vreme prave{e razni dvi`ewa na teloto i glavata od koi mo`e{e da se zabele`i deka e mnogu vozbudena, nebare stravuva krapot da ne i' izbega. Taa odvreme navreme so pogledot se obyrnuva{e de vo mojata tetka Etu{ koja se dobli`uva{e do nea, de vo dlabokite vodi na cisternata. A koga Etu{ stigna do nea i se navedna nad cisternata za da go vidi vo vodata krapot, toga{ baba Tereza triumfalno izvika:

26


"Aprili -lili, Aprili-lili, Aprilsko Magar~e!" Site nie prisutnite od se' srce se smeevme, osven mojata namurtena tetka Etu{. No otkako i' pomina lutinata i taa se nasmevna. "Aprili-lili e sepak samo Aprili-lili", re~e taa. No, mojata baba Tereza, naviknata na toa nejzinite {egi da bidat originalni, nepredvidlivi, zbunuva~ki i na krajot sekoga{ uspe{ni, kako iskusen psiholog sekoga{ ja bira{e i {egata i vistinskata li~nost za koja taa be{e nameneta. Taka taa za edna prvoaprilska {ega ja izbra svojata sosetka Gakovi~ka, poznata po svojot izbuvliv temperament. Taa sekojpat tolku bu~no reagira{e, {to vo nekoi momenti poradi silnite emocii do nea ne dopiraa umnite razmisli. Se slu~i toa edno rano prvoaprilsko utro, koga se' u{te ti{inata gospodare{e. Baba Tereza po~na da vika na siot glas: "Gakovi~ka! Gakovi~ka!..." Od neobi~no visokiot yid koj gi odvojuva{e dvete sosedni dvori{ta, nitu baba Tereza mo`e{e da ja vidi kom{ikata Gakovi~ka, nitu pak taa nea. "[to e kom{ike? [to e Tereza, {to si se razvikala vo ova nevreme tolku silno!", se slu{na od drugata strana na yidot glasot na Gakovi~ka ispolnet so lutina. "Ubavo vi govorev v~era sosetke Gakovi~ka da ja pokriete dupkata polna so zgasnat var, no ne me poslu{avte pa sega celoto vapno7 go izedoa ma~kite", vo eden zdiv izvika mojata baba. "Kuga gi odnela tie prokleti ma~ki!", se slu{na glasot na Gakovi~ka od drugata strana na yidot. "Gakovi~ka! Gakovi~ka! Aprili-lili, aprili-lili, Aprilsko Magarence!", smeej}i se na siot glas dovikna baba Tereza. "E, moja Tereza, stara itrice, me najde sonliva, pa taka so besmislena {ega me izmami", vozvrati taa. "Tokmu vo taa besmislenost treba i da se sostoi prvoaprilskata {ega", re~e baba mi i ponosno vleze vo ku}ata. Od tie ranodetski godini jas se vqubiv vo anegdotite i tie podocna vo `ivotot, do den dene{en, mi se moeto najomileno ~etivo. Sekojpat koga }e slu{nam nekoja dobra anegdota se ~uvstvuvam radosen. Vo istiot mig si pripomnuvam na baba Tereza i na nejzinite anegdoti koi zasekoga{ ostanaa vo mene i za toa sum i' mnogu blagodaren." Dodeka toj zboruva{e, mi dojde na um deka pred podolgo vreme koga toj stana pretsedatel na socioterapiskata zaednica vo Vilata, insistira{e sekoj sostanok da zavr{uva so nekoja anegdota. Site go prifatija toa. Ottoga{ postojano koga sostanokot privr{uva{e, Ladislav gi potsetuva{e prisutnite deka na red e nekoj da raska`e nekoja anegdota. A ako nema{e nitu eden dobrovolec, toj sekoga{ be{e spremen da ka`e nekoja anegdota. "Ranodetskite spomeni se dlaboki, neuni{tlivi kako plevel", mi dojde na um, no ni{to ne rekov.

7

Vapno na ungarski zna~i var

27


"Baba Terezija `ivee{e vo ku}a so ednostavna gradba, do samiot centar na Subotica. Be{e taa dolga niza od pet prizemni prostorii, prilepeni edna do druga vo edna celina, postaveni od levata strana na vleznata porta. Pred prvite dve prostorii vo blizina na ulicata ima{e ubava veranda. Vo prvata prostorija, koja ja ~inea kujna i prostrana soba, `ivee{e mojata tetka Margita so svojot soprug. Tie nemaa deca. Prema mene i mojata sestra Lonti poka`uvaa golema trpelivost i ne`nost. Nikoga{ so sigurnost ne uznav dali toa go pravea poradi toa {to nemaa svoi deca ili toa poteknuva{e od nivniot karakter. Kako i da e, mnogu ubavi spomeni me vrzuvaat za niv, osobeno za tetka Margita. Vo prostorijata do niv `ivee{e mojot ~i~ko Ljudevit Palfi, mnogu nadaren muzi~ar koj ostavi mnogu dlaboki spomeni vo mene. Mnogu patuva{e niz svetot i za devette godini koi gi pominav vo rodnata Subotica pove}e be{e nadvor odo{to doma. Podocna toj zavr{i studii po medicina i specijalizacija po ginekologija. I pokraj negovata zafatenost, toa ne be{e pre~ka da bideme i da ostaneme zasekoga{ mnogu bliski. Dvete drugi prostorii, vedna{ do sobata na ~i~ko Lali, gi dr`e{e baba Terezija koja `ivee{e zasebno ili poto~no odvoeno od svoite deca. Krajnata, posledna prostorija baba Tereza ja izdava{e pod kirija. Prostraniot dvor go razubavuva{e golema cvetna gradina i visoka odrina od vinova loza. Pome|u ku}ata i cvetnata gradina be{e bunarot i cisternata za sobirawe do`dovnica. Vo samiot kraj na dvorot ima{e edna pomo{na prostorija so letna kujna vo koja `ivee{e mojata tetka Etu{, stara moma, koja nikojpat ne se oma`i. Be{e toa `ena so tvrd i nezgoden tabiet. Skoro nikojpat ja nemav videno da se smee. Od site deca na baba Tereza tatko mi Eugen be{e najstaroto dete. Kako ki{awa8 ~estopati vele{e deka nejziniot soprug e roden vo mnogu zna~ajna godina, eden milenium po formiraweto na Ungarija, od rani godini zapamtiv dve zna~ajni godini: 896 godina koga se formirala ungarskata dr`ava i 1896 godina koga e roden mojot tatko Eugen. Iako ova poklopuvawe na ovie godini e sosema slu~ajno, jas koga bev dete, a i podocna, do den dene{en koga }e si pripomnam na toa, ubavo ~uvstvo mi ja obzema du{ata. No da se vratam na mojata baba Terezija Le{nik. Kako {to rekov taa be{e silna `ena. Iako mala po rast, malku popolna, so deformirani prsti na racete od reuma, taa otkako jas znam za sebe samata ja odr`uva{e ku}ata, vklu~uvaj}i gi tuka i najte{kite raboti kako {to se malterisuvaweto, bojadisuvaweto, gri`ata za lozovite nasadi i se' ona {to treba za edna ku}a i edno doma}instvo da opstojat. I nikojpat ne sum ja slu{nal nea za bilo {to da se po`ali. Naprotiv, od nejzinoto {iroko lice postojano zra~e{e dobrodu{nost. A {to da re~am kakva gotva~ka be{e taa? Pominav mnogu zemji, bev vo ekskluzivni restorani, no se' u{te vkusnite jadewa na baba Tereza, osobeno nejzinite slatki raboti, nikoj ne gi nadminal. Vistinsko remek delo be{e nejzinata Torta od portokali. Site nie ja falevme, a so pravo i taa samata sebe si se fale{e. Mnogupati otkako }e me vide{e so 8

Na ungarski jazik taka se vika majkata i Ladislav svojata majka Jolanta ~estopati ja vikal ki{awa.

28


kakvo u`ivawe za mig go progoltuvav par~eto od vol{ebnata torta od portokali }e me zapra{a{e so silen glas za da slu{nat site: "Laci, mo`e baba da ti dade u{te polovina par~e?" Itrata moja baba, iako go znae{e mojot odgovor saka{e glasno da go slu{nat i drugite. "Zo{to polovina baba Terezija, a ne celo!", vedna{ }e i' vozvratev jas. Site zadovolno se smeeja, baba Terezija pove}e od site. No, ponekoga{ nekoj od prisutnite znaea da napravat i po nekoja {ega za gordelivosta na mojata baba Tereza, osobeno mama Ana, koja isto taka be{e spretna gotva~ka. Koga }e stane{e zbor za kulinarskite ve{tini, mojata majka Jolanta ni{to ne vele{e. Taa nikojpat ne se voodu{evuva{e, nitu od prigotvenite jadewa i slatki na baba Terezija, nitu od mama Ana. Ednostavno ne mu pridava{e nekoe posebno zna~ewe na jadeweto. Taa i samata ne krie{e deka gotveweto ne samo {to ne i' pri~inuva zadovolstvo, tuku deka i' e obvrska koja i' odzema mnogu od vremeto koe pove}e saka{e da go pomine svirej}i na pijanoto, ~itaj}i nekoja kniga ili rabotej}i vo cvetnata gradina. Se se}avam samo deka nekolkupati koga jas so voodu{evenost zboruvav za slatkata od razno ovo{tie koi baba Tereza gi prigotvuva{e vo tegli za preku zimata, znae{e da re~e deka i pokraj toa {to tie se vkusni, ne se dobri za zdravjeto. "Zo{to ki{awa taka zboruva{?", ja zapra{av edna{. "Zatoa {to, Laci, baba ti Tereza za da i' ostane ovo{jeto cvrsto, go stava vo varova voda {to e medicinski nedozvolivo, a upotrebuva i salicil za da ne i' muvlosa, {to e {tetno za zdravjeto", re~e, me pogali po dolgite kosi i dodade:"Ti, Laci moj, saka{ se' da znae{." Jas ni{to ne i' odgovoriv, no slatkata od razni ovo{ja na baba Terezija i ponataka bea mojot najomilen desert, a se razbira nejzinata prekrasna torta od portokali sepak go zazema{e po~esnoto mesto.

9.

Maliot starec

Vo tie ranodetski godini mojata qubopitnost be{e bez granica. Me interesira{e se'. Postojano na moite roditeli, na dedo Jano{, na baba Tereza i Ana, na moite tetki Etu{ i Margarita, a osobeno na mojot mil ~i~ko Lali, im postavuvav bezbroj pra{awa. A tie na moeto uporno nastojuvawe da dobijam odgovor se odnesuvaa razli~no. Ne sum siguren sosema, no mi se ~ini deka u{te toga{ koga jas bev mnogu mal, od na~inot kako tie se odnesuvaa kon mene, jas na nekakov ~udesen na~in go raspoznavav nivniot karakter. Pritoa zabele`uvav nekoi crti koi me voshituvaa, no i drugi koi me rasta`uvaa. Ne znam dali so taa moja procenka jas go raspoznavav vistinskiot nivni karakter ili na moite zaklu~oci vlijaea i nekoi drugi, toga{ mene nepoznati soznanija, no moeto mislewe za site niv i koga porasnav i stanav vozrasen ma` ne se izmeni. Po site izminati godini i den denes vo mojot um ostanaa negibnati spomenite za odnesuvaweto na site

29


niv kon mene, no i nivnoto me|usebno odnesuvawe kako i nivniot odnos kon prijatelite, sosedite i drugite lu|e so koi tie bea bliski. Od detstvoto, a i podocna, mnogu ubavi spomeni me vrzuvaat za mojata baba Terezija Le{nik. Be{e taa dobro~udna i mnogu mila, osobeno vo odnesuvaweto so mene i Lonti. Saka{e da ni ugodi i da gi ispolni site na{i `elbi. Go ~ine{e toa so mnogu ne`nosti. Vo toj nejzin odnos kon nas jas nikojpat ne zabele`av nekakva usilba, da napravi ne{to {to ne poteknuva dlaboko od nejzinata du{a. Ne znam koga toa za prv pat se slu~i, no znam deka bev mnogu iznenaden i zbunet od nejzinoto odnesuvawe kon nejzinite deca. Sprema niv taa se odnesuva{e mnogu strogo. Osobeno poka`uva{e netrpelivost prema mojata tetka Etu{ so koja mnogu ~esto se rasprava{e. A taa, mojata tetka Etu{, ne samo {to nikojpat ne i' popu{ta{e (ne samo na nea, tuku i na site drugi), tuku sekojpat go prave{e ona kako {to taa be{e naumila. ^estopati toa go prave{e mol~ej}i, ne vodej}i gri`a {to i' govori nejzinata majka, {to osobeno ja lute{a baba Tereza. Taa nikojpat ne be{e spremna za razgovor. Mnogupati koga }e ja zapra{av ne{to, }e mi odmavne{e so raka i ne poglednuvaj}i me }e re~e{e: "Ostavi me nastrana Laci od tie tvoi gluposti." "Tetka Etu{, ne se toa gluposti", te molam, ka`i mi kako od jajcata na koja le`i koko{kata se izveduvaat ovie ubavi piliwa koi ti so tolkava qubov gi odgleduva{", eden den bev uporen jas. Se se}avam koga toa i' go rekov, se nasmevna, me pomiluva i dodade: "Bo`ja rabota Laci", i si zamina vo koko{arnikot da gi nahrani koko{kite. Toa be{e eden od retkite momenti koga na liceto na tetka Etu{ vidov nasmevka i zgora na toa taa da me pomiluva. Takva be{e taa mol~eliva i zatvorena vo sebe. Nejziniot odnos kon mene i mojata sestra Lonti ne be{e poinakov od ona kako taa se odnesuva{e kon drugite. Nasproti nea, mojata tetka Margita be{e mnogu potrpeliva so mene. No ponekoga{ koga }e i' dojadea moite pra{awa, so nasmevka na liceto }e mi re~e{e : "Ne bidi tolku qubopiten Laci, od mnogu znaewe glava boli." Sepak taa naj~esto se obiduva{e da mi odgovori na moite pra{awa. Edna{ ne malku se iznenadiv koga zabele`av deka tetka mi Margita se odnesuva onaka kako {to taa misli deka e dobro za nea, kako {to vsu{nost prave{e i mojata tetka Etu{. Vedna{ potoa istoto vakvo odnesuvawe go zabele`av i kaj tatko mi Eugen. No i pokraj toa, baba Tereza ne poka`uva{e netrpelivost ni prema edniot, nitu prema drugiot, kako {to taa be{e netrpeliva kon Etu{. Toga{ mi dojde na um deka site deca na baba Tereza, iako se so razli~ni tabieti, tie imaat i ponekoja zaedni~ka crta i deka ne e ednostvna rabota da se sudi za karakterot na nekogo. Sepak, od site niv se razlikuva{e mojot ~i~ko Lali, najmaloto dete na baba Tereza. Razlikata vo godinite pome|u nego i mene be{e pomala otkolku pome|u nego i mojot tatko Eugen. Toj otkoga znam za sebe i niz seta moja mladost, no i podocna dodeka be{e `iv, ne prestana da me voshituva. Dodeka bev dete, toj sekojpat sprema mene poka`uva{e golema ne`nost i qubov, i pove}e od bilo koj so radost vele{e deka se gordee {to jas sum negov vnuk. So golemo zadovolstvo

30


saka{e da razgovara so mene. Kako so nikoj drug od moite najbliski, vo tie ranodetski godini koga razgovarav so nego nemav ~uvstvo deka sum malo dete koe razgovara so nekoj vozrasen, tuku kako da razgovaraat dvajca vozrasni ma`i. Toa mnogu mi ja vesele{e du{ata i me prave{e gord. Eden ubav majski den, koga so nego bev na pro{etka pokraj Pali~koto ezero, toj mi re~e: "Laci, ti razmisluva{ i govori{ kako mal starec." Ottoga{ toj toa bezbroj pati go povtori taka {to site moi bliski, osobeno moite roditeli, koga ne{to }e zapra{av velea deka so pravo Lali me narekol maliot starec. Koga gi spomna svoite roditeli, negoviot pogled se izmeni. Taa promena vo negoviot pogled jas ja zabele`uvav sekoga{ koga vo razgovorot }e se spomnea imeto na negovata majka Jolanta ili imeto na negoviot tatko Eugen. No, i pokraj toa {to pove}epati se obidov da vidam {to se' se zatskriva zad nego, nikojpat do kraj ne bev siguren vo taa ~udesna tajnovitost na negovata du{a. Vo tie momenti ne mi bea mnogu bitni negovite zborovi (iako ne se somnevav vo nivnata iskrenost), tuku ~uvstvata koi bea zbrani dlaboko vo nego, a do koi edinstveno mo`ev da stignam preku negoviot pogled. Vo edno bev siguren: deka vo toj koktel od sekakvi ~uvstvuvawa jasno se odvojuva{e negovata golema po~it kon roditelite. No vo toa silno ~uvstvo na po~it ima{e i ne{to {to mo`e{e i da se dodade, a tie zbrani zaedno ja ~inea stravopo~itta. Ovoj interesen du{even fenomen mo`e mnogu ~esto da se zabele`i kaj decata koi bile vospituvani od roditeli so silen avtoritet. Vo nivniot pogled pokraj qubovta i voshitot, e prisutna i stravopo~itta. Tie imaat nekakva neskrotliva `elba na roditelite da im se vozvrati onolku (mo`ebi i pove}e od toa) kolku, spored nekoe nivno viduvawe, tie storile za niv vo `ivototot, no ponekoga{ toj streme` dosega do nedosti`noto. Vo toa mno{tvo na sekakvi ~uvstvuvawa ima i zatskriena lutina, ponekoga{ gneven prkos ~ii koreni se tolku dlaboki, {to mislovnata sodr`ina zasekoga{ ostanuva nedostapna, no zatoa emocijata nikoga{ ne izumira. "Sprotivno na drugite roditeli koi na qubopitnosta na detskite pra{awa ne odgovarat (ili ne znaat da odgovorat) i pritoa naj~esto gi prekoruvaat za nivnata qubopitnost kako lo{a osobina, moite roditeli so zadovolstvo odgovaraa na site moi pra{awa i pra{awata na mojata sestra Lonti. Vo na{iot dom postojano se razgovara{e za mnogu raboti, najpove}e za muzikata i radiotehnikata. Sekoja intresna rabota za koja tie }e slu{nea na radioto ili }e ja pro~itaa vo vesnicite i vo knigite, sakaa da ni ja prenesat na nas decata. Pri razgovorite osobeno se vnimava{e na ~istotata na jazikot koj go govorevme. Voobi~aeno doma govorevme na ungarski jazik. Sekojpat koga jas ili mojata sestra nepravilno }e izgovorevme nekoj zbor, Jolanta ili Eugen ne' popravaa pravilno izgovaraj}i go i pritoa ni objasnuvaa zo{to se veli vaka, a ne onaka. A koga toa edna{ }e se razbere nikojpat ne se zaborava. Istoto go pravevme i koga govorevme na srpski jazik. Taka jas i mojata sestra od na{ite roditeli nau~ivme mnogu raboti za koi podocna ni{to ne najdov vo {kolskite u~ebnici.

31


No, i pokraj se' na mojata qubopitnost i' nema{e kraj. Se se}avam bev sosema mal koga moeto vnimanie go privlekoa skalite koi od kilerot vo kujnata vodea kon tavanot na ku}ata. Postojano ne{to me pottiknuva{e da se iska~am na niv i da vidam {to ima na tavanot. Nekolku pati se obidov da se ka~am po strmnite skali, no se otka`av poradi toa {to se pla{ev od ona nepoznatoto {to se krie vo temninata. Eden den, koga po ne znam koj pat se obidov da stignam do tavanot, me zabele`a majka mi Jolanta. "[to e Laci?", zapra{a. "Sakam da vidam {to ima na tavanot ki{awa?", i odgovoriv so pra{awe. Mi pomogna da slezam od strmnite skali i me sedna do nea na masata vo kujnata. "Gore na tavanot ima, moj Laci, edna mnogu golema kniga vo koja pi{uva kako se pravat ubavite proizvodi od porcelan." "Kako golemata vazna vo dnevnata soba?", povtorno zapra{av. "Tokmu taka Laci, no i kako {arenite ~inii na mama Ana, {oqi~kite za kafe na baba Terezija i mnogu drugi raboti", mi odgovori taa. No}ta sonuvav ~udesen son. Vo edna golema prostorija ima{e mnogu lu|e, me|u niv bev i jas. Site nie pravevme ~udesni figuri od porcelan. Jas so ~udesna lesnotija ja napraviv na{ata doma{na mileni~ka, ma~kata Lolita. Prekrasno izgleda{e." Pogledot dolgo mu ostana fiksiran vo edna to~ka, nebare se' u{te ja gleda{e pred sebe porcelanskata figura na Lolita. Otkako se vrati vo sega{nosta, re~e: "Mojot dedo Jano{ ima{e neograni~eno trpenie so mene. Na moja golema radost so nego mo`ev so ~asovi da gi razgleduvam negovite knigi so sekakvi parni ma{ini. Na site moi pra{awa papa Jano{ odgovara{e so golemo trpenie i zadovolstvo. Be{e vistinski vqubenik vo parnite lokomotivi so koi kako ma{inovoza~ go pomina celiot raboten vek. Se penzionira, no ne se razdeli od niv. Mi se stori vistinsko ~udo koga papa Jano{ mi objasnuva{e kako od ognot se zagreva vodata, kako pak potoa pareata ja dvi`i lokomotivata i so sebe gi vle~e vagonite. Ponekoga{ tolku }e se zanesevme vo razgovorot, {to mama Ana }e go prekore{e papa Jano{ da me ostavi na mir i da ne mi dodeva. Koga toa prv pat go slu{nav, vistinski se zbuniv, no podocna koga }e si pripomnev na zborovite na mama Ana, dodeka so dedo Jano{ gi prelistuvavme knigite za parni ma{ini so mnogu sliki i }e go videv negoviot lik, osobeno negoviot pogled, navistina ne znaev koj pove}e u`iva vo ovaa na{a rabota: toj ili jas. Eden den koga i' ka`av na baba Terezija za knigite so parni ma{ini na papa Jano{, taa so nata`eni o~i mi re~e: "Da be{e `iv dedo ti, bog da mu ja prosti du{ata, }e se gorde{e so tebe moj Laci, a mo`ebi i }e posaka{e i ti da bide{ vozovo|a." "Ma{inovoza~", saka{ da ka`e{ babo." "Ne, dobro velam ~edo moe, vozovo|a e edno, a ma{inovoza~ e drugo." Toga{ baba Terezija mi objasni vo {to e razlikata. Mojot po~inat dedo, koj ne go do`ivea moeto ra|awe, bil vozovo|a, ~ovek koj se gri`i i e

32


odgovoren za se' {to se slu~uva so vozot, a papa Jano{ koj bil ma{inovoza~ se gri`el za dvi`eweto na lokomotivata i vozot. Koga toa go uznav, od se' srce posakav koga }e porasnam da stanam vozovo|a ili pak ma{inovoza~. Mnogu godini podocna, koga ponekoga{ }e si pripomnev na mojot razgovor so baba Tereza i mojata `elba da drugaruvam so parnite ma{ini, znaev deka toa se dol`i na mojata golema privrzanost kon papa Jano{ i mojata qubov i po~it kon mojot po~inat dedo, tatkoto na mojot tatko Eugen." Koga go re~e toa, vo crniloto na negovata leva zenica vidov deka toj zaminal so mislite nekade nesogledlivo daleku, vo onie ranodetski godini. A koga }e se zatalka vo detstvoto od koe sekojpat ostanuvaat pove}e nekakvi vol{ebni sliki, malku zborovi i mnogu, mnogu ~uvstva, du{ata e kako opsenata. Vo svetloto crnilo na levata zenica na Ladislav vidov mnogu qubov za site onie koi odamna ne se pove}e me|u `ivite. Vo eden mig svetloto crnilo se zabranuva nebare do negoviot um doprea nekoi drugi radosni damne{ni spomeni.

10.

Apsoluten sluh

"Koga ja zasakav muzikata?" "Koga taa se za~na i zakoreni vo mojata du{a?" Ovie pra{awa mnogupati si gi postavuvav vo `ivotot, no mnogu po~esto drugi mi gi postavuvaa. Vistinskiot odgovor nikoga{ ne go uznav. "Mo`ebi muzikata e skriena vo genot koj jas go naslediv preku krvta i mlekoto na moite roditeli, a tie od svoite i se' taka do nedogled", si velev. Baba Tereza ima{e prekrasen glas i mnogu ubavo pee{e. Mnogupati taa vele{e, "od du{ata mi doa|a muzikata i toga{ pomisluvam deka bi mo`ela da istvoram nekoja prekrasna melodija." Mnogu nadareni za muzika bea i moite roditeli. Ponekoga{ na um mi doa|a edna luda misla deka mo`ebi muzikata se za~na vo mene i jas ja zasakav dodeka bev vo maj~inata utroba. Muzikata bila prisutna vo domot na moite roditeli i pred jas da se rodam. Mojata majka Jolanta i mojot tatko Eugen bile i ostanaa zasekoga{ vqubeni vo muzikata. Mo`ebi tie ~udesni zvuci na pijanoto i milozliviot {epot na violinata na nekakov vol{eben na~in dopirale do mene i pred da se rodam? Mnogupati vo `ivotot na um mi doa|aa zborovite na mojata majka (ili mo`ebi tie bea samo plod na mojata fantazija) kako mu veli na tatko mi Eugen deka pred da se rodam, dodeka taa svirela na pijanoto, jas sum miruval vo nejzinata utroba, a koga taa }e prestanela da sviri i }e stanela od stol~eto, jas vedna{ sum zapo~nuval da pravam brzi dvi`ewa kako da sum sakal so toa da go svrtam nejzinoto vnimanie za moeto prisustvo. Potoa so nasmevka }e dodade{e deka nikojpat so sigurnost ne mo`ela da odgatne dali jas sum se buntuval {to taa prestanala da sviri ili mo`ebi voodu{even od nejzinata muzika silno sum aplaudiral? Iako nikoga{ ne ja doznav vistinata za toa, so sigurnost znam deka po tretata godina od `ivotot

33


pijanoto stana edna od moite omileni igra~ki. Majka mi Jolanta pogolemiot del od denot go minuva{e svirej}i na pijano za svoe zadovolstvo, ili davaj}i ~asovi po pijano na svoite u~enici. Si pripomnuvam deka jas odvreme navreme }e dojdev do nea i }e ~uknev so svoite mali prsti po klavijaturata. Zvukot koj go ispu{ta{e be{e za mene kolku voodu{evuva~ki, tolku i zbunuva~ki. Podocna se' pona~esto doa|av do pijanoto i koga mojata majka ne be{e pokraj nego. Nikoj ne obrnuva{e vnimanie na toa. Taka be{e se' do eden den koga se slu~i ne{to, neo~ekuvano pove}e za moite roditeli otkolku za mene." Ladislav podzastana so zborot za mig, a mene mi se stori deka povtorno ja do`ivuva seta onaa vozbuda koga se slu~il onoj interesen nastan za koj sega toj saka{e da mi raska`e. I bev vo pravo. "Si pripomnuvam na seto toa kako da se slu~ilo v~era", re~e so glas na vozbudeno dete. "Vo dnevnata soba bevme sobrani site: ki{awa, tatko mi, Lonti i jas. Od radioto se slu{a{e prijatna muzika. Site mol~evme i so vnimanie slu{avme. Vo eden moment jas rekov: "Kolku e prekrasen ovoj "Gis"." Vo istiot ~as do mene se najdoa majka mi i tatko mi. "[to veli{ Laci?, zapra{aa i dvajcata istovremeno. "Kolku e prekrasen ovoj "Gis"", povtoriv. "Za koj "Gis" zboruva{ Laci?", zapra{a tatko mi. "Ovoj rekov", koga toj povtorno se slu{na na radioto, a jas i vedna{ go otpeav. "Navistina e prekrasen", re~e ki{awa. " Otkade go znae{ ti toa?", so vozbuda vo glasot zapra{aa i Jolanta i Eugen. "Znam", rekov. Majka mi me povede za raka do pijanoto. Po nas ode{e tatko mi. Taa go otvori kapakot na pijanoto i bez da sedne udri po edna klavi{a. Jas vedna{ ka`av koj ton e toa. Potoa taa po~na da udira po klavi{ite, a jas go odreduvav tonot: C, Cis, D, Dis, F, Fis i se' taka po red i bez red. Nitu eden pat ne zgre{iv. Tie bea sosema zbuneti, a jas ne mo`ev da sfatam zo{to e taa zbunetost kaj niv. Mnogu godini podocna sfativ kakvo golemo iznenaduvawe sum im priredil na moite roditeli toj den. "Obidi se Ladislave da mi go objasni{ seto toa", mu rekov. "Pomalku neverojatna e prikaznata za apsolutniot sluh", re~e toj. "Vo ovoj ~udesen muzi~ki fenomen nekoi veruvaat, a nekoi ne. Mnogu studii se napi{ani, edni go potvrduvaat postoeweto na apsolutniot sluh, ima u{te pove}e koi go negiraat negovoto postoewe. Taka naukata vo odnos na ova pra{awe ne stignala do nikade. Ne e te{ko da se objasni {to e toa, no problemot e da se poveruva vo toa. Malkumina se nadareni so apsoluten sluh i zatoa site onie so relativen sluh ne im veruvaat na ona {to tie go tvrdat. No, najnapred da se obidam poednostavno da go objasnam ova. Nekoj }e udri po klavi{ata od pijanoto F i veli deka e toa F1. Onoj koj e nadaren so apsoluten sluh go ponesuva toj podatok vo sebe i go slu{a toj ist ton i na jave i na son. I taka toj ton kako orientir gi nadovrza site drugi tonovi na osnova na

34


relativen sluh. No, toa ne e vo su{tina vistinskiot apsoluten sluh. ^ovekot nadaren so apsoluten sluh mo`e da go identifikuva sekoj ton bez zadaden identifikuvan, ton ili poinaku re~eno, bez zadaden nitu eden edinstven ton da se utvrdi bilo koj drug ton." "Neverojatno Ladislave!?", rekov. "Neverojatno, no vistinito", dodava toj. "[to se odnesuva do mene i apsolutniot sluh so koj jas sum nadaren, nekoi go tolkuvaa toa poinaku odo{to mislam jas. Spored niv, dodeka majka mi svirela na pijanoto, glasno go rekla nekoj ton koj go otsvirila. Toj ton jas sum go zapamtil i toj podocna mi bil orientir da gi odredam drugite tonovi. Jas so toa ne se slo`uvam, no sega malku e va`no toa, osobeno koga }e pomislam kolku maki vo `ivotot mi zadade tokmu mojot apsoluten sluh." Go re~e toa i glasno se nasmea. "No, za toa drug pat." Po ovaa neobi~na slu~ka, otsevte moite najbliski, a potoa site onie koi za toa bea slu{nale, se odnesuvaa kon mene kako kon ~udo od dete. A da se bide vunderkind ne e lesna rabota. Od pettata godina po~na moeto muzi~ko obrazovanie. Pokraj ~asovite po pijano jas go u~ev i seto ona {to e zna~ajno da se znae za muzikata. Ne be{e toa pove}e ne{to {to nalikuva na detska igra, tuku mnogu seriozna i naporna rabota. Sekojdnevno pretpladne i popladne po nekolku ~asa ve`bav pijano ili so vnimanie gi slu{av sovetite na mojata majka. Bev ne samo ~udo od dete nadareno za muzika tuku i vnimatelen i poslu{en u~enik. Mojata u~itelka, majka mi Jolanta, be{e izvonredna pijanistka. Nikoga{ ne ja zaboraviv nejzinata virtuozna izvedba na eden od najte{kite [openovi Valceri vo G-dur, pri ~ija izvedba e potrebna golema brzina i razli~ni skokovi na desnata raka. No, taa bez pri~ina sprema mene be{e mnogu strog pedagog. Nejziniot discipliniran odnos kon pijanoto i voop{to kon muzikata dlaboko ja vsadi vo mene. Mnogu brzo napreduvav na golema radost na moite roditeli. Na mojata sedma godina bev vo sostojba da otsviram takvi melodii koi ne mo`ea da gi otsvirat deca dva pati postari od mene. Ne samo {to mnogu brzo ja sovladuvav tehnikata na prstite, tuku so mojot apsoluten sluh prodol`iv da gi zbunuvam ne samo moite roditeli, tuku i nekoi nadareni muzi~ari bliski prijateli na moeto semejstvoto. Taka gopo|icata Anita, edna preubava devojka, u~eni~ka na mojata majka, ne mo`e{e da sfati kako za tolku kratko vreme ja stignav i nadminav, iako taa so godini revnosno ve`ba{e na pijano i be{e mnogu talentirana. No i pokraj toa, taa na moeto napreduvawe vistinski se raduva{e. Mnogupati }e me sedne{e do nea na stol~eto pokraj pijanoto i bara{e ne{to zaedni~ki da otsvirime. A koga toa }e go storevme, }e izvade{e od nekakvo skri{no mesto edno golemo Nestle ~okolado, }e mi go podare{e, a potoa }e me pomiluva{e po dolgata kosa. Nea, pokraj moite najbliski, ja ponesov so sebe vo mislite koga zaminav od Subotica za Zagreb. Spomenite za nea se se' u{te vo mene. Pokraj nea mnogu sve`i mi se spomenite za golemata radost na ~i~ko mi Lali na moeto muzi~ko napreduvawe. Toj postojano mi upatuva{e mnogu pofalbi, no i me pottiknuva{e da prodol`am so rabota predviduvaj}i mi bleskava idnina. Negovata poddr{ka mnogu mi zna~e{e zatoa {to toj za mene be{e i ostana

35


golem muzi~ar, vistinski virtuoz na violina, klavijaturna harmonika i truba, tri instrumenti koi baraat sosema poinakva tehnika. Na sedmata godina od mojot `ivot tatko mi po~na da mi dava ~asovi po violina. Toj kako i mojata majka be{e odli~en muzi~ar i golem poznava~ na violinata. Nabrgu ne znaev koi ~asovi mi bea poprivle~ni dali onie koi mi gi dava{e ki{awa na pijano ili na violina mojot tatko Eugen. No, moram da priznaam deka edno ~udesno ~uvstvo na zadovolstvo, mo`ebi toa ne e vistinskiot zbor, me obzema{e koga tatko mi i jas }e gi zemevme violinite i }e zasvirevme zaedno." I povtorno koga toa go govore{e, nekakov bolskot se pojavi vo crniloto na negovata leva zenica. Eugen za nego be{e nekakva posebna svetost iako ne samo {to govore{e, tuku veruva{e vo toa so seta svoja du{a deka ednakvo gi qubel i svojata majka i svojot tatko. Sepak, zasekoga{ toj ostana negoviot idol koj ne prestana da go voodu{evuva kako so crtite i izrazot na negoviot lik, taka i so energi~nosta na negoviot karakter, koi zaedno pretstavuvaa simbol na vistinska ma`estvenost kakva toj ja be{e zamislil od najranite godini vo svojot um. Negovite o~i imaa silna sugestibilna mo} koja mo`e{e da hipnotizira, mnogupati Ladislav vele{e. "Koga bev vo prvo oddelenie imav prv javen nastap. Vo golemata sala za proslavi vo u~ili{teto otsviriv nekolku kratki romanti~no i klasi~ni detski kompozicii. Moeto muzicirawe direkno go prenesuva{e Radio Belgrad. Podocna, istata godina, vo Ungarskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo na pijano nastapiv zaedno so mojata majka Jolanta. Svirevme ~etvorora~no i na{iot nastap be{e pozdraven so dolg aplauz od publikata. Ovie moi nastapi u{te pove}e go svrtea vnimanieto na muzi~kiot svet na Subotica kon moeto semejstvo i mene. Mnogu ~esto vo na{ata ku}a doa|aa mnogu lu|e i na tie muzi~ki ve~eri jas sam ili zaedno so moite roditeli muziciravme. Se' po~esto na muzi~kite ve~eri na pijano ni se pridru`uva{e i Lonti koja isto taka brzo napreduva{e. Taka sega bevme vistinsko muzi~ko semejstvo. Za vreme na Bo`i}niot praznik, na pokana na gospodinot German go posetivme negoviot dom. Vo prostranata soba bolskote{e prekrasna bo`i}na elka. Gospodin German zede eden pozlaten orev od nea i mi go podade. "Na Ladislav Palfi, golemiot muzi~ki talent so kogo denes se gordee Subotica, a utre celiot Svet", re~e, oddelno potenciraj}i go sekoj zbor. Ja podadov rakata siot zbunet. Vo posleden ~as se sozedov i stignav da mu zablagodaram na gospodin German za ubavite zborovi i podarokot. Orevot pozlaten so staniolsko liv~e zasekoga{ go zadr`a po~esnoto mesto vo mojata vitrina i mi be{e pove}e mil otkolku da be{e od ~isto zlato. Odnenade` crniloto vo negovata leva zenica koe be{e ispolneto so radost, se nata`i. "No taa ista godina za Bo`i} se slu~i ne{to {to mnogu mi ja na`ali du{ata", re~e i za mig zamol~e.

36


11.

Bo`i}nata elka

"Slu~uvawata poslednite meseci vo 1931 godina ostanaa neizbri{livo zabele`ani vo mojata memorija", prodol`i da govori Ladislav. "Na krajot na letoto i po~etokot na esenta pojdov na u~ili{te. Ve~erta pred prviot {kolski den ki{awa mi ja spremi novata obleka, visokite ~evli, u~ili{nata torba i gi ostavi na stol~eto vedna{ do pijanoto. Rano si legnav. No}ta dolgo ne mo`ev da zaspijam. So mislite {etav pozadi sega{nosta i si pripomniv na seto ona {to mi se slu~i poslednite dve godini. Vo tie videnija postojano mi se povtoruva{e istata gletka. Se gledav sebe kako uporno ve`bam pijano ili violina, kako vnimatelno gi slu{am sovetite na moite roditeli. No, kako nabli`uva{e po~etokot na {kolskata godina, se' po~esto gi pra{uvav ki{awa, tatko mi, papa Jano{ i mama Ana da mi raska`at kako tie se ~uvstvuvale pred nivniot prv {kolski den. Ona {to go slu{nav od niv mi se stori dovolno za da mo`am ovaa ve~er da yirnam vo idninata i pred da stignam vo stvarnosta. Vo zamaglenata gletka ne mo`ev jasno da vidam, no sepak kako na son ja vidov mojata u~ilnica i tolpata deca vo nea. Me|u niv se vidov i sebe si. No, vo migot koga sakav da si gi preispitam ~uvstvata koi se izrodija vo mene, [openovata sonata koja poslednite denovi uporno ja ve`bav, kako ~udesna prispivna pesna me povle~e vo dlabok son. Utroto so pomo{ta na ki{awa se oblekov. Taa mi ja sredi dolgata kosa koja mi pa|a{e skoro do ramenicite. Koga bev spremen, mama Jolanta go povika papa Jano{. So nego pojdov vo osnovnoto u~ili{te na ungarski jazik kade me zapi{aa moite roditeli. Dodeka odevme kon u~ili{teto nekolkupati poglednav kon papa Jano{ i zabele`av deka negoviot lev musta} odvreme-navreme }e mu zaigra{e. Znaev deka e zadovolen. Poodamna zabele`av deka toa sekojpat mu se slu~uva{e koga srceto mu se vesele{e. Od cvrstinata na negoviot 么d i stisokot na negovata silna dlanka vo koja mojata po~iva{e, znaev deka e i gord zatoa {to tokmu toj e mojot pridru`nik na patot kon u~ili{teto i toa na mojot prv u~ili{en den. Moram da priznaam deka istoto ~uvstvo na zadovolstvo go imav i jas. Vo blizina na papa Jano{ jas sekoga{ se ~uvstvuvav mnogu siguren. Patem nitu toj, nitu pak jas rekovme bilo {to. Zafaten so moite misli i ne zabele`av koga go izodivme patot. Koga stignavme do u~ili{teto, papa Jano{ me povede vo mojata u~ilnica. Vnatre ima{e pove}e deca. Zaedno so dedo mi pojdovme do klupata od prviot red od nizata klupi pokraj prozorcite vo u~ilnicata. Za seto vreme jas ne ja ispu{tav negovata raka. Toj pri~eka da sednam. Otkako so nasmevka me pozdravi, mi re~e deka }e me ~eka za doma po prviot u~ili{en ~as. Koga toj si zamina, ne znaev {to da pravam so mojata desna raka koja tolku prijatno se ~uvstva{e vo silnata dlanka na dedo Jano{. No, ne potraa toa dolgo. Do mene na klupata sedna edno dete so sina kratka kosa i krotki o~i. Mi ja podade rakata. "Jano{", re~e so nasmevnat glas. "Ladislav", vedna{ vozvrativ i ja prifativ ponudenata raka. Negovoto prisustvo mi ja razveseli du{ata.

37


"Eden Jano{ si zamina, drug Jano{ dojde", mi dojde na um. Vedna{ ja zabele`av skromnata, no ~ista i uredna obleka na Jano{, no i ~istotata na negovata du{a koja zra~e{e od seto negovo bitie. Nekolkupati za vreme na ~asot si porazgovaravme so o~ite. Se rakuvavme na razdelba i si posakavme skoro viduvawe. Se ~uvstvuvav mnogu prijatno koga so dedo mi se vra}avme doma. Mnogu me izraduva tuku{to steknatoto prijatelstvo so Jano{. Poslednite dve godini mi minaa voglavno doma ve`baj}i na pijano, a podocna i na violina. Retko izleguvav. Ona malku slobodno vreme {to mi preostanuva{e za igra, voglavno go minuvav vo poseta kaj baba mi Tereza, moite tetki i ~i~ko Lali koga ne be{e na pat. Slednite denovi vo u~ili{teto mi pominuvaa ispolneti so radost vo du{ata kako nikojpat pred toa. Za toa ima{e pove}e pri~ini. So vnimanie gi sledev predavawata na u~itelkata i sekoj den ne{to novo }e slu{nev i nau~ev. Jano{ mi stana drugar i vistinski prijatel. A odeweto na u~ili{te mi pomogna malku i da zdivnam od muzikata. Ne deka ne go sakav dru`eweto so pijanoto i violinata, tuku vremeto pominato vo u~ili{teto mi dade mo`nost i jas da se ~uvstvuvam i odnesuvam kako i site drugi deca. A vo toj poinakov svet od onoj vo koj `iveev pred toa, pred mene se otvoraa nekoi novi vidici koi dotoga{ nemav mo`nost da gi sogledam. Dodeka Ladislav zboruva{e, eden oblak go prepokri neboto na negovata zenica kako predvesnik na neprijatna bura. So desnata raka se pomiluva po ~eloto i prodol`i da zboruva: "No, taa prijatnost koja ja ~uvstvuvav vo sebe ne potraa dolgo, re~e so ta`en glas. Bliskata idnina mi be{e prigotvila nekoi neprijatni slu~uvawa na koi nikojpat pred toa ne pomisliv. Nabli`uva{e Bo`i}. Golemiot praznik be{e poseben den. Na nego mu se raduvavme site, i vozrasnite, a osobeno nie decata. So golemo netrpenie o~ekuvav kako }e izgleda godinava Bo`i}nata Elka i kakvi podarocite }e dobijam. Ne se somnevav deka i ovaa godina, kako i site pred nea do koi dosega{e moeto se}avawe, sakaniot na{ Bog, Isus Hristos, kako na dobro dete }e mi gi ispolni `elbite. Znaev, bev siguren vo sebe, deka godinata {to izmina ne storiv ni{to lo{o so {to bi mo`el da go povredam sakaniot Bog, ili bilo kogo, osobeno ne nekoj od moite najbliski. Revnosno gi ispolnuvav site postaveni zada~i od moite mili majka i tatko, bev vnimatelno i poslu{no dete. Kon moite najbliski, mama Ana i papa Jano{, mojata baba Tereza, moite tetki Margita i Etu{, mojot sakan ~i~ko Lali se odnesuvav so golema qubov. Osobeno bev vnimatelen kon mojata pomala sestri~ka Lonti, iako taa mnogupati mi dodeva{e vo u~eweto i pri ve`baweto na pijanoto. I ne samo toa, vo godinata {to odmina, kako nitu edna pred toa, jas tolku mnogu naprednav vo muzi~koto obrazovanie {to od site strani do mene stignuvaa samo pofalbi. Seto toa mi dava{e za pravo i samiot da poveruvam vo ona {to site go velea za mene, deka sum ~udo od dete. Vo tie pretprazni~ni denovi, sekojpat koga vo mislata }e mi dojde{e Bo`i}nata Elka, }e si pripomnev i na mojot razgovor so ki{awa koga za prv pat ja vidov taa ~udesna ubavica, vo na{ata prostrana dnevna soba. Voshiten od nejzinata

38


golemina i prekrasna {arena ubavina ja zapra{av mojata majka kako taa se na{la vo golemata soba. "Nebeskite angeli ja donesoa, Laci moj, kako podarok od na{iot sakan Bog Isus Hristos, zatoa {to ti i malata Lonti ste dobri i poslu{ni deca!", mi odgovori taa i me pomiluva po dolgite kadrici. Nikojpat ne gi zaboraviv tie zborovi; tie zasekoga{ ostanaa zapi{ani dlaboko vo mojata du{a. Ve~erta pred Badnik si legnav so prijatna rastreperenost vo du{ata. Site moi mislovni sliki bea povrzani so izgledot na Bo`i}nata Elka i darovite koi gi o~ekuvav Gospod Bog da mi gi podari kako nagradi za mojata poslu{nost i ispolnitelnost. Utroto koga se razbudiv Lonti se' u{te spie{e, a mama i tato ne bea vo spalnata soba. Poglednav kon prozorecot i ne mo`ev da im poveruvam na o~ite. Krupni snegulki pa|aa od neboto. Izripav od postelata i niz prozorecot pred sebe vidov ~udesna gletka. Nasekade se be{e rasposlala prekrasna bela pokrivka. Sekojpat mu se raduvav na snegot. No ovojpat du{ata mi be{e osobeno vesela, zatoa {to toa be{e prviot sneg {to padna ovaa godina, i zatoa {to toa se slu~i tokmu na Badnik. Se oblekov i izlegov vo antreto koe vode{e kon dnevnata soba i kujnata. Iako znaev deka vratata vo dnevnata soba e zaklu~ena se obidov da go proveram toa. Tokmu taka i be{e. Taa be{e zaklu~ena. Otkako pametam, sekojpat od Badnik do no}ta pred Bo`ik taa be{e zaklu~ena za da mo`e, nezabele`ana od nikogo, Bo`i}nata Elka i podarocite da pristignat od Nebeskite viso~ini. Pretpladneto so dedo Jano{ i Lonti vo dvorot napravivme golem Sne{ko. Preostanatoto vreme od Badnik do Bo`i} mi pomina vo nekakva ~udna sostojba na opsenatost vo koja postojano moite misli bea obzemeni od silnata qubopitnost za ona {to treba{e da se slu~i na Golemiot den. Nekolkupati vo videnie vidov edna kru`na `elezni~ka pruga po koja zasileno tatne crvena lokomotiva sli~na na onie za koi mi zboruva{e dedo Jano{ i zad sebe vle~e cela kompozicija vagoni. Prekrasniot voz pominuva{e niz ~udesni predeli koi gi sozdava{e mojata fantazija. Ovaa misla za `elezni~kata pruga i vozot vsu{nost se za~na vo mene otkako edna no}, ne pove}e od edna nedela pred Badnik, na son go vidov toj prekrasen voz i za toa im raska`av na ki{awa i tatko mi Eugen. Otsevte imav samo nekakvo pret~ustvo deka Bog }e ja ispolni mojata `elba, a kako vremeto odminuva{e bev se' posiguren deka toa }e se slu~i, zatoa {to sekoja ve~er pred da si legnam go molev Boga da mi ja ispolni mojata golema `elba. Vo prviot mrak pred Bo`i} snegot povtorno po~na da pa|a otkako pred toa prestana. Koga padna no}ta i se zapalija uli~nite svetilki, gletkata stana ~udesno ubava. Niz prozorecot na sobata go gledav ~udesniot valcer na snegulkite okolu zlatestata svetilkata, a potoa kako tie potonuvaat vo temninata za da im go otstapat mestoto na drugite koi doa|aa od neboto. Vo toj du{even zanes ostanav dodeka ne go slu{nav glasot na mojata majka koj vika{e po mene. Pojdov vo kujnata kade bea sobrani site. Se pozdraviv so site kako {to be{e redot. Najnapred so mama Ana i papa Jano{, potem so ki{awa i tatko mi Eugen, a na krajot ja pregrnav i baknav Lonti. Kako site da go ~ekaa moeto doa|awe.

39


"Da pojdeme vo dnevnata soba", re~e tatko mi. "Da vidime kakva Bo`i}na Elka i darovi ni donele ovojpat Nebeskite Angeli!", vedna{ dodade majka mi. Koga dojdoa do vratata na golemata soba, tatko mi Eugen go izvadi klu~ot od maloto xep~e na svojot crn elek i vnimatelno ja otklu~i bravata. Sekoja godina za mene toa be{e najvozbudliviot mig od mojot mlad `ivot. Taka be{e i sega. Siot treperev. Tatko mi ja poturna golemata vrata i taa se otvori. Bolskava svetlina go ispolni polutemnoto antre. Gletkata koja se prika`a pred mene be{e veli~estvena. Bo`i}nata Elka, povisoka od bilo koga pred toa, se izvi{uva{e od podot do samiot tavanica. Prekrasnata ubavica be{e seta nakitena so raznobojni svetilki koi so ~udesen sjaj bolskotea. Me|u mnogute nasmeani lampioni se izdvojuva{e po svojata ubavina ukrasniot vrv koj ja dopira{e tavanica. Me|u lampionite veselo podripnuvaa raznobojni salonski bomboni9. Vedna{ do Bo`i}nata Elka be{e na{eto pijano ~ii zlatni bukvi so koi be{e napi{ano negovoto ime Vopaterni, bolskotea i treperea kako nebeski yvezdi. Be{e toa dotoga{ nevidena ubavina za moite o~i. No, mojot pogled otkako yirna vo sekoe kat~e na prekrasnata Elka, netrpelivo se upati kon podot. Na moja golema radost gi vidov {arenite paketi vo koi bea darovite. Na najgolemiot od niv so golemi bukvi pi{uva{e Za Laci. Pobrzav da go zemam i da go otvoram. Vo toa mi pomogna tatko mi Eugen. Nema{e kraj na mojata radost koga ja vidov golemata kru`na `eleznica, vagonite i prekrasnata crvena lokomotiva. No, mojata radost dvojno se zgolemi koga na um mi dojde pomislata deka Gospod Bog ja slu{nal i ja ispolnil mojata golema `elba. Ne pomalku od mene be{e radosna i mojata sestra Lonti koja dobi golema kukla, tokmu onakva kakva i taa posakuva{e da i' donesat Nebeskite Angeli. Po Bo`i}nite praznuvawa, so netrpenie o~ekuvav da pojdam na u~ili{te i da se vidam so mojot drugar Jano{. Sakav da mu gi prenesam moite Bo`ikni do`ivuvawa, da ja spodelam radosta so nego, no i da doznaam kako toj go pominal Golemiot den, Hristovoto ra|awe, i kakva Bo`i}na Elka i podarok mu donele Nebeskite Angeli. Koga go vidov vo u~ilnicata, dotr~av do nego. Srde~no go pozdraviv. Ne ispu{taj}i ja negovata raka go zapra{av: "Jano{, kakva Bo`ikna Elka i darovi ti donesoa Nebeskite Angeli?" "Moite bra}a i jas ne dobivme ni{to!?", re~e so glas vo koj ima{e pove}e zbunetost odo{to taga. No, jas vo negovite o~i vidov edna solza kako mu kapna od srceto. Vo istiot ~as zaboraviv na Bo`i}nata Elka i prekrasniot voz i site drugi podaroci koi Nebeskite Angeli gi donesoa vo na{iot dom. Ona {to go slu{nav od mojot mil Jano{ be{e stra{no soznanie za mene. Premnogu te{ko i neprebolivo za edno dete koe tuku{to be{e stapnalo vo osmata godina od `ivotot. Ne{to se pobuntuva vo mene. Ne znaev na kogo pove}e bev lut: na Nebeskite Angeli ili na samiot Gospod Bog za ovaa golema Nebeska Nepravda. No, toa ne be{e se', za prv pat vo mojot `ivot vo mene se za~na ne{to, se' u{te nedovolno jasno, no dovolno da go 9

bomboni obvitkani so raznobojni staniolski liv~iwa

40


za~ne vo mene somne`ot kon Neboto. Bezbroj pra{awa mi se izrodija vo umot, no na nitu edno od niv ne go znaev vistinskiot odgovor. So brzi ~ekori itav kon svojot dom. Sakav za seto ona {to mi be{e vo umot da gi pra{am moite doma{ni, najpove}e mojata majka koja mnogupati, osobeno pred Bo`i} na nas, nejzinite deca, ni govore{e za Bo`i}nata Elka i podarocite koi samiot Bog preku Nebeskite Angeli im gi daruva na dobrite deca. Vo site ovie moi misli, pove}eto pra{awa, od mene ne se istavi likot na mojot drugar Jano{, negovata solza koja mu kapna od srceto, no i moeto soznanie deka Jano{ e navistina dobro dete i odli~en drugar. Ne zabele`av koga stasav doma. Vo dnevnata soba na stol~eto do pijanoto sede{e mojata majka. Bo`i}nata Elka visoko ispravena stoe{e do nea. So rastreperen glas se obidov da i' go ka`am seto ona {to mu se slu~ilo na mojot drugar Jano{. Na krajot ja zapra{av koj e vinoven za ovaa golema nepravda. Ki{awa me slu{a{e so vnimanie, iako za prv pat vidov nemir vo nejzinite o~i. Otsevte ni{to ne re~e, a mene taa ti{ina koja se turna me|u nas mi se stori stra{na i nelogi~na pauza me|u mno{tvo brzi tonovi na notniot zapis. Na krajot go slu{nav nejziniot glas: "Siroma{nite deca ne dobivaat bo`i}ni darovi." Ostanav smramoren. Ne be{e toa glasot na mojata majka. "Kako ki{awa?", zapra{av so glas zad koj be{e sobran poroj od solzi. "Siroma{nite deca ne dobivaat ni elka ni darovi za Bo`i}", povtori taa so otse~en glas, a do mene dopre edno mnogu neprijatno studenilo koe zra~e{e od nea. Ne odgovoriv ni{to. "Deteto za primer ne smee da i' protivre~i na svojata majka", slu{nav eho od mno{tvo glasovi. Bea toa glasovite na moite najbliski. Pojdov vo dvorot i vlegov vo pomo{nata, drvena prostorija. Ne go ~uvstvuvav studot. Gi isturkav od mislisite site moi bliski. So mene ostana samo mojot drugar Jano{." Ladislav ja progolta golemata grutka koja mu zastana vo grloto. Vedna{ potoa re~e: "Mnogu godini podocna, pripomnuvaj}i si na seto ova vo eden poseben mig posakav mojot vnuk da se vika Jano{ i da go nosi imeto na mojot drugar od prvoto oddelenie vo ungarskoto u~ili{te vo Subotica. Taka i bidna". Stanav i si zaminav. Dodeka ~ekorev po dolgiot hodnik od sobata na Ladislav, do mene dopre edna trogatelna melodija. Znaev deka toj ja tvori elegijata za svojot drugar Jano{ i Bo`i}nata elka koja ja nosat Nebeskite angeli.

12.

Prvite {kolski godini

"Po ona {to se slu~i za vreme na Bo`i}nite praznici i potoa, vo mene ostanaa mnogu pra{awa na koi sakav da go iznajdam odgovorot. "[to poskoro tolku podobro", mi {epote{e mojot um. Me|u niv be{e i pra{aweto za Pravdata i Nepravdata bo`ja i zemna, za somne`ot i mnogu

41


drugi. Mojot detski um ne mo`e{e i da pretpostavi so kakva ma~na i te{ka rabota se zafa}a. Prvo oddelenie, pokraj spomenite za mojot drugar Jano{, mi ostana vo se}avawe i po eden interesen nastan koj se slu~i nabrgu po Bo`iknite praznici. Novata godina nabli`uva{e i vo u~ili{teto mnogu se govore{e za toa. Eden den u~itelkata ni zboruva{e za praznuvawata na Novata godina vo celiot svet i pritoa ni re~e deka siroma{nite deca ne mo`at da se izraduvaat na ispra}aweto na Starata i do~ekot na Novata zatoa {to bedata toa ne im go dozvoluva. Toga{ taa predlo`i sledniot den sekoj od nas koj mo`e da donese staniolni liv~iwa vo koi se zavitkuvaa salonskite bomboni i ~okolada, a koi nie decata gi sobiravme, no i orevi, bademi, le{nici, kako bi prigotvile podaroci za siroma{nite deca. Vistinski se izraduvav. Znaev deka doma vo nekolku knigi jas i Lonti sobiravme raznobojni zlatenca. Otkako vnimatelno }e go izramnevme staniolot so koj bea zavitkani bombonite i ~okoladata, go stavavme me|u listovite na nekoja kniga ubavo da se ispegla. Za toa mu ka`av na Jano{ i mu vetiv deka utredenta }e donesam dovolno staniolski liv~iwa i cvrsto ovo{tie zaedno da gi prigotvime darovite. Toj molkum se slo`i so mene. Koga dojdov doma, za seto toa i' ka`av na Lonti. Taa so radost se soglasi deka mo`am da gi odnesam site zlatenca. So nejzina pomo{ gi izvadiv od knigite i gi sobrav na edno mesto vo {kolskata tetratka. Koga za seto ova i' ka`av na ki{awa, taa bez da re~e ne{to, stana i vo edna platnena }esi~ka stavi nekolku grski krupni orevi, bademi i le{nici. Utredenta vo u~ilnicata site se zafativme so rabota. Jano{ i jas rabotevme mnogu revnosno. Nabrgu ko{nicata koja ni ja dade u~itelkata be{e polna so zlatni orevi, srebreni bademi, `olti i sini le{nici koi kako krupnite grozdovi zrna prekrasno izgledaa, nebare bea otkinati od loznicite na papa Jano{. Ovaa slu~ka malku mi ja zaceli ranata vo du{ata po onie Bo`ikni slu~uvawa. Koga na krajot od {kolskata godina se razdeliv so Jano{ ne mo`ev da poveruvam deka nema pove}e da sedime zaedno vo edna klupa, deka nema da u~ime vo isto u~ili{te i deka nikojpat pove}e ne }e bideme eden pokraj drug. A toa se slu~i vaka. Po zavr{uvaweto na prvoto oddelenie vo ungarskoto osnovno u~ili{te, moite roditeli odlu~ija {koluvaweto da go prodol`am na srpski jazik. Iako toa be{e nivna `elba, jas se slo`iv so niv otkako tie mi objasnija zo{to go pravat toa. Vo sredinata vo koja `iveevme poznavaweto i dobroto vladeewe na srpskiot jazik be{e ne pomalku zna~ajna rabota od poznavaweto na ungarskiot, mojot maj~in jazik i jazikot na moite predci, po tatkova i maj~ina strana. Doma iako govorevme ungarski, ne retko se slu`evme i so srpskiot jazik. Site se trudevme da go sovladame ~istiot, literaturen jazik i zatoa postojano me|u sebe si gi ispravavme gre{kite. No, soznanieto deka }e se razdelam so Jano{ i nema pove}e da bidam so nego, mnogu mi ja nata`i du{ata.

42


U~ili{teto vo koe go posetuvav vtoroto oddelenie se nao|a{e na periferijata na Subotica, no ne mnogu daleku od ku}ata na dedo Jano{. Mnogu deca od kvartot vo koj jas `iveev go posetuvaa toa u~ili{te. Prviot den koga pojdov na u~ili{te, no i slednite potoa, se' duri ne priviknav, ne mo`ev da se na~udam na nekoi za mene te{ko prifatlivi i mnogu opasni igri koi gi pravea nekoi od decata so koi zaedno odev vo u~il{teto. Odnenade` nekoe od niv }e se zatr~a{e i }e naprave{e vistinsko saltomortale kakvo {to edna{ bev videl vo cirkus koga me odnese mojot ~i~ko Lali. A vedna{ potoa istoto }e go storea u{te nekolku deca. Vistinski se potresuvav koga }e videv kako teloto na ovie akrobati se prevrtuva vo vozduhot za potoa so nozete da se prikrepi na zemjata. No ne go pravea toa samo edna{ tuku pove}epati edno po drugo. Dolgo bev opsednat od ovaa palava igra na decata. Kolku mnogu me pla{e{e i zagri`uva{e, moram da priznaam deka taa i me voodu{evuva{e. No, jas ne se osmeliv nitu da se obidam toa da go napravam. Nabrgu po po~etokot na {kolskata godina zabele`av ne{to vo karakterot na mojata u~itelka {to za mene be{e neprifatlivo. Taa be{e navistina edna mnogu ubava gospo|a, no ..." Ladislav podzastana kako da go bara{e vistinskiot zbor so koj saka{e da ja prika`e svojata u~itelka. Preciznosta i ~istotata vo izrazuvaweto za nego bea od mnogu golemo zna~awe. Sekojpat koga }e mu se store{e deka upotrebil nekoj nesoodveten zbor brza{e vedna{ da go popravi. No, mo`e{e toa da go stori i posle mnogu denovi. Toj ne ja po~ituva{e samo preciznosta i jasnotijata na zborovite koga se izrazuva{e, tuku toa go bara{e i od drugite. Se slu~uva{e ponekoga{ da pobara dopolnitelno objasnuvawe, ako formulacijata na mislata ne mu be{e sosema jasna. "Mo`ebi podobro e prvo da ka`am {to se slu~i, pa od toa da go izvle~am zaklu~okot koj go steknav za mojata ubava u~itelka od vtoroto oddelenie", re~e i vedna{ prodol`i. "Na eden od ~asovite taa pobara od nas u~enicite koga }e ne' povika vedna{ da ka`eme nekoja imenka. A koga toa }e se slu~e{e, taa vedna{ otse~no so svojot pokazalec od desnata raka bara{e nekoj drug da go stori toa. Edno dete od prviot red koe taa go povika re~e ku~e. Koga toa sedna, taa go vperi prstot kon deteto koe sede{e do mene. Toa stana i re~e pes. Pogledot mi be{e svrten kon u~itelkata i zabele`av deka vo istiot mig nejzinoto ubavo lice stana grdo. So lut izraz na liceto i ostri zborovi taa se nafrli kon deteto, zabele`uvaj}i mu deka imenkite ku~e i pes ozna~uvaat edno isto. Po~uvstvuvav kako deteto do mene zatreperi, no ni{to ne re~e. Seto zbuneto ostana da stoi i koga u~itelkata mu re~e da sedne. Go povlekov za negovata raka koja be{e do mene. Toa sedna, a jas silno posakav da stanam i da i' ka`am na u~itelkata deka gre{i, deka taa bara{e od nas da ka`eme nekoja imenka i mojot drugar toa go stori. Taa ne re~e deka ne treba da se ka`uvaat imenki koi ozna~uvaat ist poim, a se razli~ni. Toa be{e samo ednata rabota koja sakav da i' ja ka`am. Vtorata rabota be{e da i' re~am deka nejzinata lutina za mene e nerazbirliva, deka taa e neprifatliva za eden pedagog i deka toa zboruva za nejziniot lo{

43


karakter. Ne rekov ni{to, no silnata lutina kon nea ostana vo mene. Dolgo vreme mi treba{e da razberam od kade poteknuva ovaa lutina i revolt vo mene kon nea. Eden den, koga si pripomniv na mojot drugar Jano{, sfativ deka mojot odnos kon Pravdata i Nepravdata dlaboko se vkoreneti vo mene. Mnogu godini podocna, koga vo mojata naobrazba sretnav mnogu profesori, jas sekojpat ja prifa}av nivnata strogost, no nikojpat neopravdanata lutina. Mojata u~itelka od vtoro oddelenie mi dojde na um i koga jas stanav muzi~ki pedagog, za da me potseti kako ne treba da se odnesuvam kon moite u~enici. Tretoto oddelenie go prodol`iv vo drugo u~ili{te, isto taka na srpski jazik, no ovojpat po moja `elba. Na nego se se}avam po mojata u~itelka-pleta~ka. Be{e taa srednove~na `ena, edna mnogu ednostavna li~nost. Pogolemiot del od ~asovite gi pominuva{e so svoeto pletivo. Dodeka taa be{e zafatena so pleteweto, Savo, eden na{ sou~enik, bistro mom~e, gi obavuva{e site raboti koi taa treba{e da gi sraboti. Koga nekoj od u~enicite }e pra{a{e ne{to, taa }e se svrte{e kon nego i }e mu re~e{e: "Savo, objasni mu go na u~enikot pra{aweto." Savo, koj postojano sede{e do nea, kraj katedrata, }e stane{e i }e mu odgovore{e na pra{aweto na svojot sou~enik. Mnogupati Savo ne' ispituva{e i ni stava{e ocenki. "Deneska Savo }e ispituvame!", }e re~e{e taa. Za moment }e zastane{e so pleteweto, }e gi povle~e{e malu podolu na nosot o~ilata i }e poka`e{e na nekoe od nas decata, a potoa }e pogledne{e kon Savo. Toj spremno }e go do~eka{e toj pogled nad o~ilata i }e go postave{e pra{aweto. Koga deteto }e odgovore{e, taa gledaj}i kon u~enikot }e re~e{e: "Jas mislam Savo deka toj zalu`uva ~ista petka!" Sekoga{ Savo potvrduva{e deka i toj go misli istoto kako nea. No, moram da ka`am deka site deca i jas imavme golema po~it kon Savo. Be{e toa mnogu umno mom~e, no pove}e od toa skromno i dobrodu{no. Koga go zavr{iv tretoto oddelenie, vedna{ zapo~naa podgotovkite za na{eto zaminuvawe vo Zagreb. Jas tolku naprednav so muzikata {to moite najbliski, osobeno tatko mi, a i mojata majka, smetaa deka za da steknam vistinska muzi~ka naobrazba, jas moram da zaminam vo Zagreb vo Dr`avnata muzi~ka akademija kade predavaa poznati muzi~ki imiwa ne samo vo Hrvatska, tuku i {irum svetot. No, toa ne be{e ednostavna rabota. Trebaa mnogu ne{ta da se zavr{at. Nekolku sedmici pred na{eto zaminuvawe tatko mi be{e najmil stan vo Zagreb vo koj treba{e da se smestime po na{eto doa|awe. Toj u{te nekolkupati zamina vo na{iot naemen stan za da odnese del od na{ata poku}nina. Kon krajot na letoto jas so roditelite zaminav vo Zagreb. Sestra mi Lonti ostana kaj mama Ana i papa Jano{ dodeka ne se smestime. Be{e prekrasen septemvriski den koga pristignavme vo na{iot nov dom. Nego go so~inuvaa edna golema prostorija, mala kujna i bawa. Stanot navistina be{e mal, no mnogu udoben. Dodeka so pogledot {etav do sekoe kat~e mi se nametnuva{e mislata deka vo nego tuku{to zapo~nuva eden sosema poinakov period od mojot `ivot.

44


13.

Priemniot ispit vo Dr`avnata muzi~ka akademija

Nabrgu po na{eto pristignuvawe vo Zagreb zapo~naa priemnite ispiti vo Dr`avnata muzi~ka akademija. Tatko mi Eugen vode{e gri`a koga jas treba{e da se pojavam pred ispitnata komisija vo Akademijata. Dojde i toj tolku o~ekuvan den. Koga od tatko uznav koga to~no toa }e se slu~i, po~uvstvuvav kako ne{to po~na da treperi vo mene. Ne be{e toa ~uvstvo na strav, iako nalikuva{e na toa. Be{e toa pove}e nekakva vnatre{na napnatost, netrpelivost, `elba {to poskoro da se najdam pred ispitnata komisija. Poslednite tri godini so golema upornost katadnevno ve`bav. Kako vremeto odminuva{e, se' pove}e pofalbi stignuvaa do mene od site strani, osobeno od moite roditeli. Tie vo mene izrodija ~uvstvo na samodoverba, no taa kako da izvetrea od mene pred ona {to sega treba{e da se slu~i. Pred ~lenovite na ispitnata komisija na Dr`avnata muzi~kata Akademija vo Zagreb, najzna~ajnata muzi~ka institucija ne samo vo Hrvatska, tuku i vo Jugoslavija, treba{e da poka`am {to umeam. Sepak sobrav sili. No}ta pred sudniot den ja pominav mirno, iako nekoi raskinati par~iwa od moite soni{ta koi ostanaa utroto vo mene, ne{to drugo mi govorea. Kako i pred prviot moj {kolski den, vo sonot vidov nekakov golem prostor vo kogo se nao|a{e edno ogromno crno pijano. Mno{tvo nepoznati likovi se xarea vo mene. Po~uvstvuvav nesigurnost koga ja ispu{tiv rakata na mojot tatko. A potoa se vidov sebe si kako sviram dolgo, mnogu dolgo na golemoto pijano. Utroto zaedno so mojot tatko pojdov kon Akademijata. Vremeto be{e ladno, no vedroto nebo pretska`uva{e ubav son~ev den. Odevme pe{. Akademijata, kako {to mi re~e tatko mi, ne se nao|a blisku do na{iot stan, no ne ni mnogu daleku. Mol~evme. Jas ne ~uvstvuvav potreba bilo {to da ka`am ili da zapra{am. Ne mo`am da si pripomnam na {to se' mislev patem, no mi se stori deka vremeto mnogu brzo izminalo, zatoa {to za mene neo~ekuvano brzo se najdovme pred Dr`avnata muzi~ka akademija. Be{e toa stara zgrada. Od vleznata porta kon vnatre{nosta vodea {iroki skali{ta. Otkako gi izminavme, svrtevme na desno vo dolg hodnik so mnogu visok tavanica. Tatko mi zastana pred edna od mnogute vrati. "Stasavme Laci", re~e i tropna na vratata. Vratata se otvori i pred nas se pojavi eden sredove~en ~ovek, so sreden rast, so ubavo mazno lice na koe kako ukras stoe{e {iroka nasmevka. "Profesor Evgenij Vaulin", re~e i mi ja podade desnata raka. "Ladislav Palfi", rekov i ja prifativ ponudenata dlanka. Potoa profesor Vaulin se rakuva{e so mojot tatko i ne' vnese vo negovata u~ilnica. Be{e toa ogromna prostorija, a i se' vo nea mi se stori ogromno. Nasproti golemata vrata celiot yid be{e od visoki prozorci koi pravea prostorijata da bide mnogu svetla. Dve golemi pijana vedna{ go privlekoa moeto vnimanie. Vo prostorijata ima{e pove}emina. Profesorot Vaulin me pretstavi na komisijata. Site so nasmevnati lica me pozdravija, no i pokraj mojata `elba, jas ne im vozvrativ so nasmevka. Vo toa me spre~i onoj trepet vo du{ata koj za prv pat go po~uvstvuvav koga tatko mi go ka`a denot koga }e go polagam ispitot, a osobeno se zgolemi koga vlegov vo

45


zgradata na Akademijata. No, koga pred mene se pojavi nasmevnatiot lik na profesor Vaulin, toj malku stivna za sega koga se najdov pred ovie nepoznati nasmeani lica, povtorno da se pojavi vo mene, posilen od bilo koga pred toa. Profesor Vaulin kako da be{e yirnal vo mojata du{a, me fati za raka i me dovede do edno od golemite pijana i mi poka`a so rakata na stol~eto deka mo`am da sednam na nego. Koga sednav i pogledot mi se zadr`a na klavi{teto, na nekakov ~udesen na~in spokojot mi se vrati vo du{ata. Imav ~uvstvo deka se nao|am vo na{ata dnevna soba vo Subotica i sedam na stol~eto pred na{iot Vopaterni, spremen da zapo~nam so redovnite katadnevni ve`bi. Otkako ~lenovite na komisijata si gi zazedoa svoite mesta, profesorot Vaulin mi dade znak deka mo`am da po~nam. Gi razdvi`iv prstite na racete kako {to pravev sekojpat pred da po~nam so ve`bite i niz umot go prelistav notniot zapis koj treba{e da go otsviram pred komisijata. Ne be{e toa nekakov {kolski repertoar, tuku repertoar za koncertni pijanisti koj go prigotviv so pomo{ na mojata majka. Kako odminuva{e vremeto i jas se pribli`uvav kon krajot na mojata izvedba, se' pove}e i pove}e bev zadovolen od moeto muzicirawe. No ne bev siguren {to misli za mojata izvedba profesor Vaulin i drugite ~lenovi na komisijata. Ne treba{e dolgo da se ~eka. Koga moite prsti ostanaa nepodvi`ni na crno-belite klavi{i, do mene dopra silen aplauz. Profesorot Vaulin, koj za seto vreme dodeka muzicirav stoe{e do mene pokraj pijanoto, me pomiluva po dolgata kosa i re~e: "Bravo, bravo Ladislave Palfi!" "Bravo, bravo!"... slu{nav kako od site strani dopiraat do mene glasovite na ~lenovite na ispitnata komisija kako mnoguzvu~no eho. Vo istiot ~as site tie se najdoa okolu mene. Sekoj od niv se rakuva{e so mene i mi ~estita{e. Vo istiot ~as, od najeminentnite profesori vo Dr`avnata muzi~ka akademija vo Zagreb bev proglasen za ~udo od dete. Slu{nav kako nekoj re~e: "Vakov talent se ra|a edna{ vo sto godini." "Genij", re~e nekoj drug. Vedna{ potoa mi be{e soop{teno deka }e bidam zapi{an vo tretata godina na pedago{kiot otsek pri Dr`avnata muzi~ka akademija. Toa be{e vistinski presedan i profesorot Evgenij Vaulin pri toa zabele`a deka od osnovaweto na Dr`avnata muzi~ka akademija vakvo ne{to ne se slu~ilo." Ladislav ostana neobi~no spokoen dodeka zboruva{e za ovie damne{ni slu~uvawa. Koga mu go rekov toa, mirno re~e: "Se slu~i toa mnogu, mnogu odamna. Toa e minatost. A jas na minatosta ne i' pridavam mnogu zna~ewe. Otsekoga{ moeto vnimanie go privlekuvalo ona {to se slu~uva vo sega{nosta." Ona {to go re~e be{e mnogu interesno. Poodamna bev pro~ital nekoi interesni razmisluvawa za zna~eweto na minatosta, sega{nosta i idninata. Bea toa viduvawa na nekoi u~eni lu|e. Vo toa {arenilo od mislewa gledi{tata bea razli~ni, ponekoga{ duri sosema sprotivni. Za edni sega{nosta be{e mnogu minato i malku idnina, za drugi sega{nosta be{e malku minato i mnogu idnina. Iako ovie dve viduvawa vo po~etokot mi se

46


storija sosema sprotivni, koga niv gi osvetliv so razvojnata psihologija mo`e{e lesno da se zaklu~i deka i ednite i drugite se vo pravo. Za eden mlad ~ovek sekako sega{nosta e malku minato i mnogu idnina, za edna vozrasna li~nost sega{nosta e kolku minatost, tolku i idnina, a za eden star ~ovek sega{nosta ne mo`e da e ni{to drugo tuku mnogu minatost i malku idnina. No ete sega, pred mene sede{e eden starec koj tvrdi deka za nego sega{nosta e malku minatost i mnogu idnina!? Vedna{ posakav za toa da porazgovaram so Ladislav, no ne rekov ni{to; go ostaviv toa za nekoj drug pat, zatoa {to ne pomalku me interesira{e kakvi bile negovite ~uvstvuvawa vo migot koga slu{nal tolku mnogu pofalbi i priznanija, a imal samo devet godini. "Ne znam dali toa {to go ~uvstvuvav mo`e da se nare~e radost?", re~e i napravi mala pauza. "Mo`ebi? Mene pove}e mi prilega{e na ne{to {to se narekuva zadovolstvo. Bev navistina zadovolen zatoa {to jas kako dete za primer ja ispolniv mojata dol`nost kon moite roditeli, kon ~i~ko mi Lali i site drugi koi toa go o~ekuvaa od mene. No, ~uvstvuvav i eden poinakov vid zadovolstvo, iako toa ne se razlikuva{e mnogu od prethodnoto. Ova zadovolstvo be{e povrzano so pijanoto. Ovojpat, kako nikojpat dotoga{, jas po~uvstvuvav deka od moeto muzicirawe e zadovolen i toj ~udesen instrument. Mo`ebi zvu~i pomalku ludo, no toga{ toa go mislev; mislam i denes deka sekoj onoj koj }e i' se posveti na muzikata ima dol`nost so site po~esti da mu vozvra}a na instrumentot, na svojot najveren drugar, prijatel koj sekoga{ ostanuva so nas, vo dobroto i zloto. So toa dvajcata i' slu`at na muzikata kako umetnost. Nema {ega so toa." Podzastana malku, kako da so~eka u{te nekoe se}avawe od minatosta da mu dote~e do sega{nosta, a potoa re~e: "Za seto vreme dodeka pofalbite stignuvaa od site strani, jas postojano so eden kraj na mojot pogled go barav likot na mojot tatko. Mi be{e zna~ajno {to misli toj za ona {to velat ovie u~eni lu|e. Spored negoviot lik koj mi be{e pove}e poznat odo{to mojot, znaev deka e zadovolen. Iako toj mu pridava{e posebno zna~ewe na svojot avtoritet, vo ovie isklu~itelni migovi ne gi prikriva{e svoite emocii. Toj go cene{e misleweto na drugite, {to }e re~at tie za muzi~kata nadarenost na negoviot sin, osobeno od ovie koi zna~ea ne{to vo muzi~kiot svet, a tokmu takvi avtoriteti bea sobrani okolu mene. Po izlezot od Dr`avnata muzi~ka akademija toj mi ~estita i re~e deka e mnogu gord na mene. Na patot kon doma ni{to ne zboruvavme. Na dva pati so svojata dlanka me pritisna po rameto poblisku do nego, a jas znaev {to saka toj da mi ka`e. I mu bev mnogu blagodaren za toa, no ne znaev na koj na~in da mu vozvratam. Doma ne' do~eka majka mi Jolanta. Tatko mi i' raska`a se' {to se slu~i na priemniot ispit vo Akademijata. Otkako toj zavr{i, taa dojde do mene i me bakna. Ne mo`ev to~no da uznaam {to taa ~uvstvuva vo sebe, iako silno posakuvav da i' e ispolneta du{ata so radost. Taa nesigurnost vo ~uvstvuvawata na ki{awa podolgo me izma~uva{e. U{te pred na{eto zaminuvawe od Subotica taa po~na poinaku da se odnesuva. Prilega{e na

47


li~nost koja kako da gi prikriva emociite, ili kako tie da se nekade dlaboko potisnati vo nea. Vo Zagreb toa stana u{te povpe~atlivo. Ne izleguva{e od doma, deluva{e pomalku zamisleno, pove}e otsutno, a izrazot na nejzinoto lice be{e postojano ist. Ne dojde na mojot priemen ispit vo Dr`avnata muzi~ka akademija, iako tolku mnogu posakuvav toa da go stori. Navistina taa se odnesuva{e poinaku od onaa Jolanta koja jas veruvav deka ja poznavam."

14.

Deteto za primer se buntuva

"Vo Zagreb se zapi{av vo ~etvrto oddelenie. Otkako tatko mi gi sredi formalnostite i za zapi{uvaweto vo Dr`avnata muzi~ka akademija, se vrati vo Subotica da privr{i u{te nekoi raboti pred definitivno toj i Lonti da se preselat vo Zagreb. Vo maliot stan ostanavme jas i mojata majka. Ne mo`ev da pretpostavam kolku mnogu rabota treba{e da zavr{am za eden den, iako bev svesen za moite obvrski. Za da stasam se', morav da stanuvam mnogu rano. Nautro me bude{e ki{awa, no na eden poseben na~in. Go ~ine{e toa so golema ne`nost na moe golemo zadovolstvo. Dodeka jas se' u{te spiev, taa vnimatelno }e mi gi obue{e toplite ~orapi. Toa za mene be{e znak deka treba da stanam. A po moeto stanuvawe od krevetot, rabotite sosema se menuvaa i jas kako da pominuvav od eden svet na bla`enstvo vo drug svet na ma~notija. Otkako ne`no }e me razbude{e ki{awa kako da stanuva{e nekoja sosema druga li~nost. Vedna{ sleduvaa neprikosnoveni komandi. I taka jas preku celiot den morav poslu{no da gi izvr{uvam. No, toa ne bea nekoi voobi~aeni odnosi me|u edna majka i nejzinoto dete, vo koi taa bara od nego da go po~ituva vremeto za pojadok, ili ru~ek, da zeme ovo{je ili da go izede prigotveniot kola~, tuku naredbite koi stignuvaa do mene se odnesuvaa na moite rabotni zada~i povrzani so muzi~koto i redovnoto u~ili{te. Taka nautro, otkako }e stanev okolu 5,30 ~asot, vedna{ zapo~nuvaa moite podgotovki za na u~ili{te. Najnapred morav da zavr{am so utrinskiot toalet koj be{e po to~no utvrden red. Potoa da gi podgotvam knigite za vo Akademijata i redovnoto u~ili{te, oblekata, ~evlite. Obi~no pojaduvav malku i toa naj~esto ~aj i peksimid. Okolu 7 ~asot bev podgotven da izlezam od doma. Odev pe{, a koga vremeto be{e ubavo i toplo, do Akademijata odev so mojot trotinet. Moeto redovno u~ili{te ne be{e nitu podaleku, nitu poblisku od Muzi~kata akademija. Vo oddelenieto bev dobro prifaten od sou~enicite, osobeno od mojot u~itel @iga Ber koj mi ostavi mnogu silen vpe~atok poradi negoviot dobar odnos kon u~enicite. Iako bez pote{kotii ja prifativ novata sredina, brzo se javi vo mene nostalgija za Subotica, za moite dva roditelski doma, za moite najbliski. I dodeka taa se' u{te mi ja pritiska{e du{ata, se slu~i ne{to {to u{te pove}e me vrati vo rodniot grad i me natera da si pripomnam na nekoi raboti koi se slu~uvaa tamu, a koi jas sakav da gi zaboravam.

48


Eden den vo u~ili{teto, za vreme na golemiot odmor, edno dete od moeto oddelenie dojde do mene, ne`no me pomiluva po mojata dolga kosa i se po{eguva so mene kako da sum nekoe devoj~e. Go stori toa pred pove}e deca koi se najdoa tuka i koi se priklu~ija na negovata {egobijnost. Se ~uvstvuvav mnogu neprijatno. Po ~asovite dlaboko posramen pojdov kon stanot. Patem mnogu raboti mi dojdoa na um. Od moeto najrano detstvo mojata majka se gri`e{e za mojot izgled. Od nea zavise{e kakva }e mi bide frizurata, kakva obleka }e nosam, koi ~evli }e gi oble~am... I vo toa mo`ebi nema{e ni{to lo{o, ako taa postojano ne nastojuva{e jas pove}e da prilegam na devoj~e otkolku na ma{ko dete. Taka jas, otkako znaev za sebe, nosev dolga kosa do ramenicite, so {i{ki nad o~ite, pubi frizura kako {to vo toa vreme se vika{e kaj nas, ko{uli so ne`ni boi, kratki ili golf pantoloni, ~orapi do kolenicite, a ponekoga{ i nad niv. Iako mnogu pati mo`ev da slu{nam kako drugite ~lenovi na semejstvoto i na{ite bliski rodnini i prijateli i' zabe`uvaa na ki{awa za toa, taa se odnesuva{e kako da ne gi slu{a. No, kako vremeto odminuva{e i jas rastev se' po~esto se ~uvstvuvav neprijatno so dolgata kosa i oblekata koja mi dava{e izgled na devoj~e. I sekojpat koga }e mi dojde{e na um toa da i' go ka`am na mojata majka, vedna{ eden glas }e progovore{e vo mene deka deteto za primer ne smee da se sprotivstavuva na povozrasnite, osobeno ne na svoite roditeli. Na moja golema radost, ponekoga{ se slu~uva{e mojata kosa i garderobata da nalikuvaat na vistinsko mom~e. Zaslugata za toa i' pripa|a{e na mojata tetka Margita. Nekolkupati koga jas bev na gosti kaj nea, taa mi ja skrati kosata i mi so{i dolgi pantoloni i ma{ka ko{ula. So novata frizura i obleka jas nalikuvav na mom~e, duri i povozrasno od godinite vo koi bev. Taa navistina be{e odli~na {iva~ka i frizerka. Za toa i' bev mnogu blagodaran i ~estopati znaev da re~am "deka tetka Margita se odnesuva kako vistinska majka i deka taa mi nadopolnuva se' {to mojata ki{awa mi go uskratuva." No koga toa go velev, ne mislev samo na oblekata i mojata frizura, tuku taa be{e i odli~na gotva~ka kako nejzinata majka, mojata baba Tereza. Nejzinite jadewa bea mnogu vkusni nasproti onie koi gi prigotvuva{e mojata majka. Tetka Margita znae{e koi se moite omileni jadewa i nastojuva{e sekojpat koga so Lonti }e pojdevme na poseta, da gi prigotvi tokmu niv." Crniloto vo levata zenica na Ladislav zatreperi, no toj prodol`i da zboruva. "Za prvpat koga bev vo vtoroto oddelenie zabele`av, a potoa mnogupati toa mi se potvrdi, deka sprotivno na mojata golema `elba da izgledam povozrasen od ona {to vsu{nost bev i so site sili se obiduvav da povle~am napred, majka mi postojano vle~e{e nazad. Zo{to e toa taka, pove}epati se obiduvav da doznaam. Na um mi dojdoa pove}e razmisli, no edna od niv mi se stori najprifatliva. Za mojata ki{awa, za moite najbliski, no i za mnogu drugi mene poznati ili ne, jas bev ~udo od dete. Za toa se govore{e, pi{uva{e. I taka site onie od mojot dom, i onie nadvor od nego, se odu{evuvaa od muzikata na vunderkindot i kako da ne sakaa ~udoto od dete da porasne.

49


Patem, razgovaraj}i si samiot so sebe, vo mislite kako da is~ezna od mene lutinata so koja kinisav od u~ili{te. No, zatoa ostana vo mene onoj dopir na deteto po mojata kosa da me potsetuva deka sepak treba ne{to da prezemam. Koga dojdov doma ni{to ne i' rekov na ki{awa, iako mi dojde na um da porazgovaram za toa. Na krajot odlu~iv da go storam ona {to mi dojde na umot u{te istiot mig koga mojot drugar si poigra so mene kako da sum nekoe devoj~e. Po edna nedela pojdov vo berbernica i pobarav da me i{i{at do gola ko`a. Nikoga{ nema da go zaboravam likot na mojata majka koga taa me vide bez mojata dolga kadrava kosa. Gi izdr`av site nejzini prekori. Iako ne rekov ni{to, na siot glas od radost mi vreska{e du{ata. Koga kosata mi porasna i jas sakav da napravam vistinska ma{ka frizura ~e{laj}i ja seta nanazad, eden patec kako za inaet postojano mi popre~uva{e toa da go storam. Po nekolku meseci vo Zagreb dojdoa i mojot tatko Eugen i mojata sakana sestra. Mnogu im se izraduvav, osobeno na Lonti i nejzinite prekrasni zeleni o~i koi me potsetija na prekrasnite vodi na Pali~koto Ezero. Doa|aweto na mojot tatko i Lonti ja izmenija atmosferata vo na{iot mal dom, se razbira na dobro. Iako nostalgijata povtorno nekolkupati voskresna vo mene, so pomo{ na Lonti brzo ja isturkav od sebe. Nabrgu tesnotijata na prostorot gi natera moite roditeli da se preselime vo drug pogolem stan. Se nao|a{e na ulica Domagojeva br. 8, vo prizemjeto na edna trospratna zgrada. Ima{e ubava kujna, dnevna soba, spalna soba, edna mala prostorija, prostrano kupatilo i dva balkona so mnogu ubav pogled na okolinata.

15.

Evgenij Vaulin

^asovite po pijano na pedago{kiot otsek na Dr`avnata muzi~ka akademijata kaj profesorot Evgenij Vaulin mi pri~inuvaa golemo zadovolstvo. Jas navistina mnogu nau~iv od mojata majka Jolanta, no ona {to sega katednovno go doznavav od mojot profesor be{e ne{to veli~enstveno. Tolku mnogu zatskrieni tajni, suptilni finesi za koi nikoga{ pred toa ne mo`ev i da pretpostavam deka se sodr`ani vo du{ata na ~udesniot ubavec so belo-crni klavi{i. No, ne be{e toa se'. Sekoj mig pominat so ovoj prekrasen ~ovek be{e posebno do`ivuvawe za mene. Iako toj mi ostavi silen vpe~atok i koga prvpat go vidov, kako vremeto odminuva{e moeto mislewe za nego postojano se bogate{e so mnogu ubavini, a negoviot lik mi stanuva{e se' pomil i pomil. Nasproti avtoritativnoto i ladno odnesuvawe na pove}eto od profesorite, Evgenij Vaulin sozdava{e ~udesna atmosfera na bliskost i opu{tenost. Ponekoga{ znae{e toj da napravi i nekoja {ega za da gi oslobodi svoite u~enici od napnatosta. A koga }e po~uvstvuva{e deka e vospostavena seta onaa neophodna opu{tenost, znae{e deka u~enikot e spremen za maksimalno umetni~ko anga`irawe. Taka od profesorot Vaulin

50


najnapred nau~iv deka podgotovkite za ~asot se mnogu zna~ajni, ne pomalku od edukativniot del. A ona {to se slu~uva{e potoa be{e kako muzi~ki razgovori na dvajca mnogu bliski prijateli. Pokraj drugoto, umee{e toj na eden vol{eben na~in da ja pribli`i muzi~kata umetnost do u~enicite i tie nea da ja po~uvstvuvaat so svojata du{a. Zatoa za profesorot Vaulin jas postojano so voodu{evenost povtoruvav deka toj ne be{e samo golem muzi~ar, tuku i golem pedagog i psiholog, besprekoren poznava~ na du{ata, osobeno detskata. Mnogupati se obidov da go opi{am profesorot Evgenij Vaulin. No, nitu edna{ ne mi uspea toa da go storam seopfatno. Toga{ sfativ deka e mnogu lesno i ednostavno da se opi{at poro~nite lu|e, no mnogu te{ko i nevozmo`no da se opi{at lu|eto bez poroci. A profesorot Evgenij Vaulin be{e tokmu takov ~ovek. Edna{, koga go slu{nav genijalniot Lovro Mata~i} kako veli: "Tamu kade {to disciplinata vleguva na vrata, umetnosta izleguva niz prozor", vistinski se izraduvav. Vedna{ mi dojde na um mojot sakan profesor. Ovie zborovi tolku ubavo prilegaa za nego." Ladislav zamol~e. Po izrazot na negovoto lice mo`e{e da se zabele`i deka e opsednat so nekoi spomeni zapi{ani vo negoviot um, no rasfrlani po negoviot dolg `ivoten pat. Nabrgu detskata voshitenost vo negoviot lik se zameni so seriozen izgled na vozrasen ma`. "Da!", re~e, kako da saka{e da potvrdi nekoe svoe se}avawe koe mu be{e mnogu zna~ajno. "Da!", povtori odlu~no. "Vaulin be{e mojot vtor tatko. Pove}e od dvaesetina godini podocna, otkako se razdelivme kako prijateli..." Podzastana. "Razdelivme", ne e vistinskiot zbor, zatoa {to vistinskite prijateli nikojpat ne se razdeluvaat, tie ostanuvaat ve~no zaedno", pro{epoti i prodol`i: "Na izbornoto sobranie na Zdru`enieto na pre`iveanite od zato~eni{tvoto na Goli Otok, odr`ano vo Grand hotel vo Skopje, na koe prisustvuvav na pokana na pove}e moi bliski prijateli, (iako od prisutnite samo jas, poradi sklopot na okolnosti ne bev odnesen na ovoj prokolnat ostrov), vo moeto izlagawe Goli Otok nikoga{ pove}e da ne se povtori, za prvpat na moeto ime Ladislav Palfi go pridodadov i imeto Evgenij." Ladislav dlaboko vozdivna pred da prodol`i. "Dve mnogu silni pri~ini me nateraa da go storam toa. Po mnogu godini sfativ, a potoa toa mnogupati mi se povtori vo mislite, u{te pove}e vo mojata du{a, deka profesorot Evgenij Vaulin ima{e ogromen udel vo mojot muzi~ki razvoj, vo mojata seopfatna muzi~ka naobrazba, no i vo moeto sozrevawe kako ~ovek. Vtorata, ne pomalku zna~ajna pri~ina na moeto ime da go dodadam i ona Evgenij, ne be{e samo li~nosta na mojot sakan profesor, tuku {to Evgenij be{e i imeto na mojot po~ituvan i sakan tatko. Taka dve najzna~ajni li~nosti od mojot `ivot, koi po nekoi slu~ajnosti go nosea istoto ime sakav da gi soedinam vo edno. Koga ja donesov vakvata odluka, taa mi se stori tolku neminovna kako i drevnata ungarska tradicija, sinot da go nosi ne samo prezimeto, tuku i imeto na svojot tatko, a se iznenadiv {to toa ne mi do{lo na um mnogu porano."

51


Se zagleda vo edna to~ka vo zeleniloto na lipite. Toa ne potraja dolgo i toj povtorno se vrati na sodr`inata na razgovorot za da si gi dovr{i mislite. "Pokraj Evgenij Vaulin mojot sakan profesor po pijano ne mo`am, a da ne gi spomnam i profesorite Svetislav Stan~i}, koj mi predava{e pijano na Visokiot otsek na Dr`avnata muzi~ka akademija, a osobeno profesorot Marijan Feler. Toj be{e posledniot moj muzi~ki pedagog pred na{eto zaminuvawe od Zagreb. So golema qubov, bez i eden dinar nadomest, toj i negovata prekrasna sopruga Dora Gu{i}, isto taka vrven pijanist, vo nivniot dom mi gi otkrivaa ~udesnite tajni na igrata na prstite po crnobelite klavi{i. Od niv nau~iv eden nov sistem na dvi`ewe na prstite po klavijaturata so koja ja obogativ tehnikata pri muziciraweto koja prethodno ja bev sovladal." Povtorno se zagleda vo zeleniloto na lipite nebare vo nego bea zatskrieni negovite damne{ni spomeni. Pred da prodol`i da zboruva go otsviri Mar{ot na nepobedenite.

16.

Pedago{kiot otsek na Dr`avnata muzi~ka akademija

"Kako {to rekov, jas bev primen vo treta godina na pedago{kiot otsek pri Dr`avnata muzi~ka akademija. So golema revnosnost se posvetiv na mojata ponatamo{na muzi~ka naobrazba. ^asovite po pijano kaj profesorot Evgenij Vaulin bea za mene ne{to posebno, no i drugite predmeti mi bea mnogu interesni. Gi posetuvav site, duri i onie koi bea fakultativni. Ako memorijata ne me la`e gi izu~uvav slednite predmeti: Op{ta teorija na muzikata Istorija na muzikata Solfe` Horsko peewe Harmonija 1, 2 (vo dve godini) Kontrapunkt Nauka za muzi~kite formi Kamerna muzika Psihologija (1 godina) Pedagogija ( 2 godini) Metodika na pijano Didaktika Violina

52


Najeminetnite profesori od Akademijata bea moi u~iteli. Pokraj pijano, jas u~ev i violina kaj poznatiot ~e{ki profesor Vaclav Huml. Be{e toa eden prekrasen ~ovek. Mnogupati na pauzite toj go iska`uva{e svoeto golemo `alewe {to vo mojata muzi~ka opredelba ne sum se odlu~il za violinata kako glaven instrument namesto pijanoto, kako {to vele{e toj, mojot inzvonreden sluh pove}e }e mo`e{e da dojde do izraz so violinata. Iako i jas bev svesen za toa, sepak pijanoto ostana na prvo mesto." Koga go re~e toa, po~uvstvuvav, ili mo`ebi mene taka mi se stori, nekakva taga vo negoviot glas. "Sepak pijanoto ne taka lesno go zadr`alo primatot", pomisliv. Sakav ne{to da go zapra{am, no ne go storiv toa. "Mo`ebi podocna", si rekov, "koga }e dojde vistinskiot ~as". I dodeka ovie misli mi proletaa niz umot, go slu{nav glasot na Ladislav. "Pokraj ve`bite i izvedbite na pijano i violina, so golemo vnimanie ja sledev i teoriskata nastava. Uporno rabotev. Za edna godina jas zavr{iv dva klasa, tretiot i ~etvrtiot. A so zavr{uvaweto na ~etvrtata godina mo`ev da biram pome|u dve mo`nosti: od pedago{kiot otsek na Dr`avnata muzi~ka akademija da se zapi{am vo Visokiot-umetni~ki otsek ili da prodol`am u{te dve godini (petti i {esti klas) na pedago{kiot otsek i po polo`uvaweto na zavr{niot ispit da se steknam so zvawe nastavnik po muzi~ko obrazovanie. Vo dogovor so moite roditeli odlu~iv da prodol`am na pedago{kiot otsek na Dr`avnata muzi~ka akademija, najpove}e zatoa {to so toa mo`ev da se zdobijam so kompleksno muzi~ko znaewe, nasproti Visokiot-umetni~ki otsek kade isklu~itelno seta rabota se sostoe{e vo izu~uvawe na instrumentot za koj kandidatot se odredil. Dodeka trae{e moeto {koluvawe na pedago{kiot otsek, jas istovremeno ja sledev nastavata i vo osnovnoto u~ili{te. Po zavr{uvaweto na ~etvrtoto oddelenie so odli~en uspeh se zapi{av vo klasi~nata gimnazija kade se izu~uva{e latinskiot jazik, a od tretata godina i starogr~kiot. Vo po~etokot na tretata godina se ispi{av od klasi~nata gimnazija i {koluvaweto go prodol`iv vo realna gimnazija. Ima{e pove}e pri~ini poradi koi go storiv toa. Pred se' jas imav mnogu obvrski vo Pedago{kata akademija, no i mojata dopolnitelna muzi~ka naobrazba mi odzema{e mnogu vreme, taka {to izu~uvaweto na starogr~kiot jazik }e be{e za mene dodaten teret. No, toa sepak ne be{e glavnata pri~ina zaradi koja ja napu{tiv klasi~nata gimnazija, tuku mojata golema zainteresiranost za fizikata i hemijata koja vo realnata gimnazija podetalno se izu~uvaa. I pokraj site moi usilbi, poradi mojata pregolema muzi~ka anga`iranost, jas propu{tiv eden godina od redovnata gimnazija. Sepak, malata matura ja zavr{iv so odli~en uspeh." "Premnogu naporna rabota Ladislave", rekov. "Tokmu taka. Kaj mene rabotite se pretrkuvaa edna pred druga. Jas pokraj obvrskite vo gimnazijata i Muzi~kata akademija istovremeno odev i vo Akademijata na Lisinski. Vo nea se {koluvaa idnite kompozitori. Tamu nastavata po kompozicija ja sledev kaj profesorot Zlatko Grgo{evi}, edna mnogu interesna li~nost. Toj be{e poznat me|u profesorite i studentite so svoite posebni maniri vo odnesuvaweto. Ne be{e visok po rast, malku

53


pokrupen, no sepak eleganten. Crtite na liceto mu bea pravilni, a na negoviot nos ugodno stoeja negovite o~ila. Tie mu davaa nekakva posebnost na negoviot lik, a kako {to mene mi se ~ine{e, ja potenciraa negovata visokoumnost. Be{e toj sekojpat elegantno oble~en, postojano so {e{irot na glavata ili vo svoite race. Negovata nadvore{nost izvonredno korespondira{e so na~inot na negovoto odnesuvawe. A toa negovo odnesuvawe dolgo ostana zagatka za mene, se' dodeka podocna ne mi se izrodi edna interesna sporedba. Potoa bev siguren deka taka edinstveno mo`ev i da ja protolkuvam. Vo toa negovo odnesuvawe ima{e ne{to {to nalikuva na odnesuvaweto na samobendisano dete koe se umilkuva so dobro odnesuvawe, a so toa saka pred se' da ostavi dobar vpe~atok na drugite, u{te pove}e posakuva za toa da se zboruva. Osobeno be{e vpe~atlivo negovoto pozdravuvawe so simnuvawe na {apkata. Vo toj ritual ima{e mnogu teatralna elegancija. Koga toj ode{e po Ilica, vo koja sekojpat ima{e mnogu svet na trotoarot, toj postojano mora{e da go simnuva {e{irot od svojata glava i povtorno da go vra}a onamu kade {to mu be{e vistinskoto mesto. Taa pantomima ima{e ne{to ~aplinovsko vo sebe i be{e mnogu sme{na. Taka vo toa osilo od lu|e na Ilica, vo koe poznanikot mo`e da se vidi i prepoznae samo na eden do dva metri rastojanie, toj nema{e vreme da go simne i vrati {e{irot na glava, tuku {apkata ostanuva{e vo negovata raka, kako ladalkata na nekoja dama so koja taa postojano mavta. Moite sredbi so profesorot Grgo{evi} bea mnogu ~esti. Pokraj toa {to mi predava{e vo Akademijata na Lisinski, toj be{e i moj redoven profesor po kompozicija i na pedago{kiot odsek pri Dr`avnata muzi~ka akademija. Negoviot odnos kon mene be{e isto onaka prefinet kako {to toj se odnesuva{e so site." Zavesata istkaena od prozra~ni nitki od minatosta, koja ja zatskriva{e negovata leva zenica se izgubi. Vo jasnoto crnilo koe gleda{e vo mene, se vide deka vo migot sfatil deka skr{nal malku od patot po koj be{e kinisal. Se podnasmevna i re~e: "Mnogu ne{ta se naplastile vo golemiot spomenar i te{ko e tie sovr{eno da se poredat. No kako i da e, vo tie odamna izminati godini jas imav premnogu obvrski. Za seta taa rabota da se zavr{i treba{e dobro da se organizira vremeto. No, i toa ne be{e dovolno. Taka blagodarej}i im na moite najbliski, osobeno na mojata sestra Lonti, jas bev osloboden od nekoi katadnevni obvrski. Na krajot, po napornata rabota jas go polo`iv zavr{niot ispit i so toa diplomirav na pedago{kiot odsek na Dr`avnata muzi~ka akademija. Imav samo dvanaeset godini koga se steknav so titulata nastavnik po muzi~ko obrazovanie. No, spored va`e~kite zakonski propisi vo toa vreme za da se steknete so pravo na nastavnik treba{e da imate zavr{eno gimnazija. Poradi vakvata zakonska odredba za mene se bara{e nekoe drugo re{enie. Morav da po~ekam cela edna godina i na krajot be{e napraven presedan, a diplomata mi be{e dodelena. Taka za 5-6 godini porano od voobi~aenata vozrast na drugite akademci, jas go zavr{iv redovnoto {koluvawe na pedago{kiot otsek pri Dr`avnata muzi~ka akademija. No, i toa ne be{e se'. So dva mnogu zna~ajni koncerti, na koi jas nastapiv so

54


simfoniskiot orkestar, pred mojot profesor po pijano Evgenij Vaulin i drugite profesori od Akademijata, kako i odbranata publika, voglavno studenti na Dr`avnata muzi~ka akademija, jas prakti~no diplomirav i na Visokiot-umetni~ki otsek pri Akademijata, ne posetuvaj}i nitu eden ~as vo nea. Dvata koncerta se odr`aa vo reprezetativnata koncertna sala na Akademijata. Na prviot nastapiv so Mendlsonoviot Koncert za pijano i orkester vo g-moll, vo pridru`ba na Simfoniskiot orkestar na Akademijata, a na vtoriot so Ungarskata fantazija za pijano i orkestar od Franc List, vo pridru`ba na simfoniskiot orkestar na Zagrebskata filharmonija. Bea toa dva nastani za koi mnogu dolgo se govore{e vo Zagreb, osobeno me|u muzi~kiot svet. Pofalbite stasuvaa od site strani, a vo niv bev sporeduvan so najgolemite pijanisti vo minatoto i sega{nosta.

17.

Noviot, ubav Makar

Bea toa naporni, no mnogu ubavi godini. Pokraj obvrskite vo gimnazijata, Dr`avnata muzi~ka akademija, Akademijata Lisinski, imav i mnogu javni nastapi. Naj~esto koncerti odr`uvav vo dvorecot na Anka Plemenita Grabarska - Gvozdanovi}. Be{e toa prekrasna `ena, vqubeni~ka vo umetnosta, osobeno muzikata. Koga be{e slu{nala za mene i moeto muzicirawe, vedna{ me povika vo nejziniot dom. Taa `ivee{e vo Gorni grad vo Zagreb na ulicata Visoka broj 8. Be{e toa najubaviot dvorec vo gradot. Do nego vodea ukrasni skali koi dostignuvaa do vleznite porti na dvorecot. Toa prekrasno zdanie le`e{e na eden rid i nalikuva{e na onie od bajkite. Vo veli~enstveniot vnatre{en prostor na dvorecot ima{e mnogu umetni~ki eksponati. Vo prekrasnata koncertna sala ima{e pijano koe postojano be{e spremno da mi posaka dobredojde. Ponekoga{ prijatna ti{ina go ispolnuva{e dvorecot, a ponekoga{ mo`e{e da se slu{ne silen xagor od mnogubrojnite gosti. Naj~esto toa bea ugledni gospoda od gradot, no mnogupati ima{e gosti od diplomatskiot kor. Kakva i da be{e atmosferata vo dvorecot, jas sekojpat na molba na Ana Plemenita Grabarska Gvozdanovi} }e otsvirev ne{to od mojot repertoar. Ponekoga{ so tatko mi i Lonti ostanuvavme na priemite koi gospo|ata Ana gi prireduva{e i toga{ se odu{evuvav od bogatata i prekrasna trpeza. Po prijatnite ~asovi pominati vo dvorecot, sekojpat pri razdelbata so milata gospo|a taa }e me pomiluva{e i bakne{e, a potem }e mi podade{e edna srebrena para od 50 dinari, propratuvaj}i go toa so zborovite "za bomboni na milot moj Laci". Pokraj moite poseti i muziciraweto vo dvorecot na gospo|ata Ana, koi ostavija dlaboka traga vo moeto pametewe, jas dobro si pripomnuvam i na moite koncerti vo rezidencijata na prviot ~ovek na Banovinata vo Zagreb koja se nao|a{e vo blizina na dvorecot. Sekojpat salata be{e prepolna od ugledni lu|e koi ne go krieja svoeto odu{evuvawe po moite nastapi. No, na {irokata javnost vo Zagreb i po{iroko, jas i' bev poznat po mnogute odr`ani muzi~ki emisii na Radio Zagreb. Spored preciznata

55


evidencija na mojot tatko, pred na{eto zaminuvawe od Zagreb jas odr`av to~no trieset radio koncerti. Sekoj moj nastap trae{e okolu polovina ~as. Po zavr{uvaweto na koncertot jas dobivav honorar od 400 dinari i toa vedna{ vo plik. Otkako parite se namno`ija, kupivme novo pijanino izraboteno vo privatna rabotilnica. Be{e toa prekrasniot Makar. Toj go zazede najubavoto mesto vo na{ata dnevna soba, vedna{ do prozorecot, za da mo`e svetlinata da doa|a od levata strana za polesno ~itawe na notite, isto onaka kako {to nekoga{ vo dnevnata soba na ku}ata na papa Jano{ be{e postaven mojot mil Vopaterni. Koga toa se slu~i, site doma bevme presre}ni." Ladislav pomina so prsti po kosata. Znaev deka tara{ka po minatosta, da ne zaboravil da ka`e ne{to zna~ajno {to se slu~ilo vo toa odamna odminato vreme. "Da", re~e i dodade: "Pijaninoto go kupivme so parite koi za edna godina jas gi zarabotiv od honorarite za muzi~kite emisii na Radio Zagreb, no 15% od sumata od 14.000 iljadi dinari kolku {to prekrasniot Makar ~ine{e, gi dade mojot tatko." Preciznata to~nost, duri opsesivnata sitni~avost, be{e neraskinliv del od negoviot karakter vo mladosta, no taa ostana negibnata i vo starost. Vnimava{e duri i na to~kite i zapirkite koga zboruva{e. "No, pokraj drugaruvaweto so muzikata i mnogu drugi raboti go plenea moeto vnimanie", prodol`i toj. "Vo ve~ernite ~asovi so golemo zadovolstvo mu asistirav na mojot tatko vo negovata doma{na rabotilnica smestena vo kujnata kade {to toj gi vr{e{e svoite elektrotehni~ki istra`uvawa. Elektronikata be{e negovata golema qubov. Ja saka{e muzikata, no ~udesata koi gi krie{e elektrotehni~kata inovacija go odu{evuva{e. Toa prekrasno ~uvstvo go prenese i na mene. U{te vo Subotica go napraviv mojot prv izum. Na toa me pottikna `elbata notnite zapisi da gi izve`bam do perfektnost. Za mene toa zna~e{e deka, vo sekoe vreme od denot i no}ta, notniot zapis ne samo {to }e mo`am da go otsviram besprekorno, tuku i izvedbata da trae tokmu tolku, ni sekunda pove}e, ni sekunda pomalku. Za da bidam siguren vo toa, mi dojde na um izvedbata da ja kontroliram i so metronomot koj mi go odreduva{e taktot i so stoperkata koja to~no go mere{e vremeto na izvedbata. I uspeav. Taka sega so sigurnost mo`ev da potvrdam deka muzi~kata izvedba na notniot zapis e dovedena do sovr{enstvo. Taka jas mnogu raboti nau~iv od mojot tatko vo Subotica, no tuka vo Zagreb u{te pove}e. Vo toa mnogu mi pomagaa i moite poznavawa od fizikata. Pokraj nea vo realnata gimnazija mnogu nau~iv i za hemijata", re~e, nebare i ednata i drugata nauka, tolku mnogu privle~ni za nego, gi be{e stokmil edna do druga vo ~udesnata memori~na biblioteka. Otkako podgoltna prodol`i. "Otsekoga{ ovaa oblast na ~ovekovoto znaewe go privlekuva{e moeto vnimanie. Osobeno me interesira{e neorganskata hemija, teoriski i prakti~no. Pro~itav mnogu interesni knigi za otrovite i eksplozivite. Iako moite prou~uvawaa nemaa navidum ni{to sli~no so istra`uvawata na alhemi~arite koi bea vo potraga po kamenot na mudrosta i eliksirot na

56


mladosta, spored moeto viduvawe sega, sepak imaat nekoi dopirni to~ki. Do vakvoto soznanie dojdov eden den koga se zapra{av, od koga, zo{to i kako se za~na vo mene mojot interes za eksplozivite i otrovite. Togaj odnenade` si pripomniv na dva nesre}ni nastana koi se slu~ija vo Subotica. Prviot se slu~i koga go zapo~nav vtoroto oddelenie vo moeto novo u~ili{te. Pokraj onie bestra{ni akrobacii koi gi pravea decata od predgradieto, tie mnogupati vo konzervi stavaa malku karbit i taka pravea zastra{uva~ki eksplozivni napravi. Nekolku pati vidov kako po silnata eksplozija limenkata visoko poletuva, na golema radost na decata. No, se slu~i eden nesre}en nastan na koj jas ne bev prisuten, a za nego slu{nav od drugite deca vo u~ili{teto. Deteto koe nastradalo zadocnilo da si ja povle~e rakata koga eksplozijata se slu~ila i taka nastradala negovata desna dlanka. Koga na toa si pripomniv, istoto neprijatno ~uvstvo povtorno voskresna vo mene. A otkako odmina malku vreme, si pripomniv i na vtorata nemila slu~ka. Za nea mnogu se zboruva{e vo u~ili{teto. Edno dete od predgradieto edvaj be{e spaseno od lekarite, otkako kasnalo od otrovnite pe~urki koi negoviot dedo po gre{ka gi nabral, a potoa gi prigotvil. Taka, koga za ovie dve slu~ki stanav svesen mi dojde na um deka tokmu tie go bea pottiknale mojot interes za eksplozivite i otrovite. Vo taa prvi~na moja razmisla vistinski poveruvav koga se uveriv deka mojot interes za toksikologijata i naukata za eksplozivi cvrsto se povrzani so mojata golema `elba da im pomognam na lu|eto, tie da gi izbegnat nesre}ite koi ovie zla mo`at da im gi napravat." Povtorno podzastana so zborot. Kako da se premisluva{e po koj pat ponatamu da kinisa. Sekojpat koga toa }e go zabele`ev, mi do|a{e na um deka navistina ne e ednostavna rabota Ladislav da odbere za {to ponatamu }e zboruva, na tolkavo mno{tvo misli, u{te pove}e ~uvstvuvawa koi mu dotekuvaa vo umot od prebogatata so do`ivuvawa minatost. "Iako bev qubitel na sportot i im se voshituvav na lu|eto koi si go jaknat svoeto telo, jas malku imav vreme za toa. Navistina so mojot trotinet odev vo Akademijata i so nego mo`ev da izveduvam sekakvi majstorii, toa iako be{e nekakva aktivnost, ne be{e ona vistinskoto. Mo`ebi poradi brzinata na dvi`eweto koja ja postignuvav so trotinetot go zasakav lizgaweto. Tatko mi mi kupi lizgalki i jas so nego eden den otidov na lizgali{teto koe se nao|a{e na izlezot Ilica vo Tu{kanac. No, iako nau~iv da lizgam, bev samo u{te nekolkupati na lizgali{teto. Nemav slobodno vreme pove}e. Si pripomnuvam deka nabrgu potoa mi dojde na um deka poradi mojata prezafatenost jas ne samo {to nemav vreme za sportuvawe, tuku nemav vreme vo mir i spokoj da se ishranuvam. Moeto omileno jadewe be{e {e}erot i lebot. Tokmu taka, {e}er i leb. Navistina, {e}erot ne mo`e{e da se sporedi so vkusnite slatka na baba mi Tereza, u{te pomalku so nejzinata torta od portokali, no jas znaev deka toj e odli~en potro{en materijal za mozokot. Tatko mi koga }e me vide{e deka jadam {e}er i leb, kiselo }e se nasmevne{e, ~udej}i se kako mo`am tolku ~esto da jadam edna ista, ednoli~na hrana, iako znae{e deka gotveweto be{e slabata strana na negovata `ena i mojata majka. I navistina taa ima{e

57


golema odbojnost kon kujnata i gotveweto. Toa go znaevme site nie tuka, no i onie na{i bliski koi ostanaa vo Subotica. Zatoa ~esto mama Ana, baba Tereza, ponekoga{ mojata tetka Margita, prigotvuvaa vkusni jadewa, a nie bevme ~esti gosti vo na{ite dva doma. Sega vo Zagreb niv ponekoga{ gi zamenuva{e edna menza vo blizina na na{iot stan, otkade tatko mi mnogu ~esto donesuva{e prigotveni jadewa. Se slu~uva{e ponekoga{ ki{awa da ne' iznenadi so nekoe vkusno jadewe i kola~i koi taa gi prigotvuva{e za nas. No toa be{e vistinska retkost." Ladislav podolgo ostana zamislen otkako gi iska`a poslednite zborovi. Sakav da go zapra{am ne{to, no mi se stori deka ne e vistinskiot ~as za toa, a i toj prodol`i da zboruva za ne{to sosema drugo.

18.

[umanovata Sonata vo g-moll

"Ne mo`am to~no da si pripomnam koga toa se slu~i, dali imav dvanaeset ili trinaeset godini. Be{e docna popladne koga so tatko mi pojdovme kon Palmoti~eva ulica, vo prostoriite na jezuitskiot red kade treba{e da odr`am koncert. Vremeto be{e obla~no i sparno, i zatoa bev oble~en vo golf pantaloni i ko{ula so ubav dezen. Po onaa slu~ka koga ja i{i{av kosata, majka mi mi dozvoluva{e i jas da u~estvuvam vo izborot na mojata obleka. Jas mnogu sakav ubavo da se oblekuvam, no pove}e od toa pri mojot izbor pozna~ajno mi be{e modelot i dezenot da deluvaat pove}e ma{ki i da gi istaknuvaat ma{kite osobini. Zatoa kosata mi be{e kratko pot{i{ana i za~e{lana nanazad, a oblekata so zgasnati boi. Patem odej}i so tatko mi, po obi~aj i dvajcata mol~evme. Jas bev zanesen vo [umanovata Sonata vo g-moll, koja poslednite denovi uporno ja ve`bav, a koja treba{e da ja izvedam ovaa ve~er. I ne zabele`av koga stignavme vo katoli~kata crkva. Od nejziniot dvor tatko mi me povede vo prizemnata prostorija. Taa be{e so sredna golemina, a vo nea bea sobrani mno{to jezuiti oble~eni vo crni reverendi10 koi dopiraa do nivnite peticite. No ima{e i dosta gosti vo civilna obleka. Dodeka tatko mi Eugen razgovara{e so nekolku povozrasni jezuiti, moeto vnimanie be{e usremeno na pijanoto postaveno na podiumot i redovite stolici neugodni za sedewe. Tatko mi be{e dlaboko religiozen ~ovek, pripadnik na jezuitskiot red i ~len na kongregacijata, najvisokoto telo na redot so kogo rakovodi prefekt, i jas posakuvav na koncertot da otsviram najdobro {to umeam. Navistina, jas toa go posakuvav pred sekoj moj nastap, no ovojpat gledaj}i go nasmevnatoto lice na mojot tatko vo razgovorot so perfektot i nekolkuminata postari jezuiti, mi se izrodi edna neobi~na misla deka so moeto muzicirawe mo`am da go izdignam u{te pove}e ugledot na mojot tatko, pred ovie mnogu religiozni i u~eni lu|e. I dodeka ovie razmisli mi bea vo umot, tatko mi otkako mu re~e ne{to na prefektot, dojde do mene i me povede kon pijanoto. Sednav na stol~eto do 10

dolga crna mantija koja ja nosat katoli~kite sve{tenici

58


pijanoto i go podignav kapakot. Zad sebe go slu{av xagorot od publikata koja si gi zazema{e svoite mesta. Koga toj stivna, vnimatelno udriv po edna od klavi{ite. Tonot koj stigna do mene me voznemiri. Nabrgu voznemirenosta mi se stori u`as. Se najdov vo dotoga{ nepo~uvstvuvano psihi~ko optovaruvawe. Pijanoto be{e za cel ton ponisko od normalnata intonacija. Znaev {to zna~i toa za mene. Jas treba{e da ja sviram [umanovata Sonata vo g-moll, no na vaka na{timanoto pijano, ako go sledam svojot apsoluten sluh, toa zna~e{e deka jas treba da go transponiram sekoj ton taka {to sekoj udar na prstite bi trebalo da se pomeri za dve klavi{i povisoko. A toa zna~e{e sosema poinakov odnos me|u belite i crnite klavi{i. Ako se odlu~am na ovaa mo`nost, toa pak zna~e{e jas za prv pat, bez bilo kakva prethodna ve`ba i bez noten zapis, so moite prsti da otsviram ne{to sosema novo, za [umanovata Sonata vo g-moll da prozvu~i kako na nea naviknal mojot sluh. Iako go znaev seto toa, nekakva suluda ideja me turka{e tokmu toa da go storam. Drugata mo`nost, koja be{e ne{to polesno izvodliva, be{e da ne go sledam svojot sluh (da ja zaboravam [umanovata Sonata vo g-moll), a da gi sledam avtomatiziranite udari na moite prsti po klavijaturata kako tie bea naviknale na normalno na{timano pijano, a so toa [umanovata Sonata da ja otsviram ne vo g-moll, kako {to [uman ja napi{al, tuku vo f-moll. Vo kratkite migovi dodeka ovie stra{ni soznanija me izma~uvaa, rastrgnat me|u dvete mo`nosti, znaev deka moram brzo da donesam odluka. I go storiv toa. Odlu~iv, iako za mene toa be{e mnogu ma~na i te{ka odluka, da gi sledam avtomatiziranite udari na moite prsti po klavijaturata. No, stravot ostana vo mene poradi opravdanata opasnost koja me demne{e, vo nekoj mig da ne me povede sluhot i da po~nam da muziciram po nego, i taka da napravam vistinski muzi~ki haos od koj nikoj ne mo`e da me spasi. Go naso~iv seto vnimanie kon igrata na moite prsti po crno-belite klavi{i, napregnuvaj}i se da ne go slu{am ona {to mi yune{e vo glavata, prekrasnata [umanova Sonata vo g-moll. I so golema maka uspeav. Ne bev sosema siguren dali sepak vo nekoj mig mojot sluh ne im se be{e nametnal na moite prsti. Silniot aplauz na publikata mi dava{e za pravo da veruvam deka sepak izvedbata be{e uspe{na. Idej}i kon doma, mnogupati mi dojde na um deka sepak imav golema sre}a {to toa ne mi se slu~i pred nekoja koncertna publika, osobeno {to tuka ne be{e mojot po~ituvan profesor Evgenij Vaulin. Patem tatko mi ne re~e ni{to, iako bev siguren, ne samo {to go zabele`a poinakovoto zvu~ewe na [umanovata Sonata, tuku i seto ona niz {to jas pominav ovaa topla i sparna ve~er. Taka mojot apsoluten sluh ovojpat, no i bezbroj pati podocna, se obiduva{e da mi sozdava vistinski problemi. No, popoleka sviknuvav na nego. Mnogupati koga }e zabele`ev deka vokalniot solist kogo jas go pratev na pijano ne e vo potrebnata glasovna kondicija, ili solisti~kiot instrument e ponizok za eden ton, mo`ev vedna{ da ja transponiram melodijata, ako pred mene be{e muzi~kiot zapis. Iako izvedbata be{e vo nekoj poinakov tonalitet, te{ko mo`e{e toa da bide razotkrieno. No, toa e dolga, dolga prikazna."

59


19.

Stra{nata "{tuka"

Se slu~i toa na po~etok na zimata. Vremeto be{e mra~no i studeno. No, odnenade` eden zlatest son~ev zrak se provre niz nebeskoto crnilo i zasvetli vo prestojuvali{teto na Vilata na krajot od alejata na lipite. Se slu~i toa tokmu vo momentot koga ~i~ko Vane, borec od Vtorata svetska vojna, privr{i so raska`uvaweto na seto ona {to go be{e do`iveal vo toa nevreme. Kako partizanot Vane i pove}eto od stanarite vo Vilata imaa svoja prikazna za toa odamna izminato vreme. Site tie do`ivuvawa, bilo kratki i ednostavni, ili dolgi i ispolneti so mnogu nastani, bea li~ni skazanija za pre`iveanoto nasproti istorijata koja gi bele`i samo golemite, zna~ajni slu~uvawa. Vo tie golemi knigi mo`e{e da se pro~ita deka kon krajot na triesettite godini od minatiot vek, vo Svetot se slu~ija nekoi nastani koi popoleka go turkaa ~ovekoviot rod vo stra{na nadolnina. A potem nastanite tolku brgu se preteknuvaa, {to ne be{e te{ko da se pretpostavi deka Vtorata svetovna vojna nabrgu }e stane stvarnost. Vo mart mesec 1938 godina Hitler ja okupira Avstrija i ja soedini so germanskiot rajh. Vo mart 1939 godina germanskite trupi gi okupiraat ^e{ka i Moravska. Na 1 septemvri istata godina Germanija ja zapo~na svojata invazija na Polska. Vo period na tri nedeli germanskata armija ja pregazi Polska. Na 27 septemvri kapitulira i Var{ava. Eden kvart vo gradot, siot obikolen so visok yid, be{e pretvoren vo poznatoto var{avsko geto vo koe treba{e da bidat smesteni 360.000 Evrei. Na 9 april 1940 godina germanskite sili vlegoa vo Danska i Norve{ka. Na 6 april 1941 godina Germanija so svoite sojuznici ja zapo~na invazijata na Grcija i Jugoslavija. Klop~eto na zloto so stra{na brzina po~na da se odmotuva. Ladislav se se}ava{e na site ovie slu~uvawa. Eden den raska`a kako toj ja do`iveal Vtorata svetovna vojna. Koga po~na da zboruva, stra{no crnilo ja ispolni svetlinata vo negovata leva zenica. Se zamisli. Te{ko mu e da navratuva na ona stra{no vreme od koe izminalo pove}e od {eeset godini, no ne{to dlaboko odvnatre go tera da zboruva. "Ne mo`am to~no da se prisetam koj den be{e koga germanskata fa{isti~ka vojska vleze vo Zagreb. No, dobro si pripomnuvam na pove}e sekvenci koi kako filmuvani storii ostanaa zasekoga{ zapi{ani vo moeto se}avawe. Be{e pladne, koga edna edinstvena {tuka, vo vertikalen let se ustremi kon gradot so zaglu{uva~ka silina na sirenite koi ulavo zavivaa. Be{e toa u`asna bu~ava. Imav ~uvstvo kako preku moite u{ni {kolki da navleguvaat vo vnatre{nosta na mojata glava nekakvi stra{i razurnuva~ki branovi koi }e mi go raznesat mozokot. A vedna{ po tie straotni zvuci molk. [tama. U`asna ti{ina posle zaglu{uva~ka eksplozija. Zagreb pove}e ne e istiot grad. Ne mo`am da go prepoznaam, iako ni{to ne e gibnato. Ne se toa pove}e istite ulici, plo{tadi, zgradi, znamenitosti. I lu|eto poznati, no i nepoznati, ne se isti. Kako nekoj zlokoben ma|epsnik da go prepokril gradot so prevez na zamaglenost, a ~udni maski im stavil na licata na minuva~ite koi pominuvat pokraj mene. Se ~uvstvuva ne{to i vo 么dot niven,

60


i vo dvi`ewata nivni, i vo pozdravite, i vo ... Mrtov e Zagreb. Mrtvi se lu|eto od minatosta. No, kako da se opi{e toa: se' e isto, no istovremeno i ne e isto. Sepak toa te{ko mo`e so zborovi da se ka`e, toa mo`e samo da se po~uvstvuva." Imam vpe~atok deka se obiduva da go opi{e neopislivoto. Tolku mnogu posakuvam da go slu{nam toj potresen rekviem koj yuni vo nego, za gradot koj tolku mnogu go saka{e, za lu|eto vo nego, poznati i nepoznati, koi mu bea bliski na du{ata. "Ne znam dali vedna{ po letot na {tukata i zavivaweto na sirenite, ubistveni za setilata, ili mo`ebi vo ~asot koga otsekade, od site strani, kako vo son, grd son, gradot go ispolnija uniformirani lica, so {lemovi na glavite, vo besprekoren stroev red, ili mo`ebi koga se slu{na silnata bu~ava na kamionite i na motociklite so prikolki, ili mo`ebi koga site tie sploteni vo edno se raznesoa kako ~uma, lu|eto gi obzede strav, u`asen strav, nesigurnost, nedoverba. Imav ~uvstvo kako nikoj pove}e na nikogo da ne mu veruva, na drugarot, na prijatelot, na rodot svoj." Edvaj zboruva. ^ini{ go ~uvstvuva istoto ona {to go ~uvstvuval toj zlokoben den pred mnogu godini. "A samo pred toa da se slu~i, jas i mojot tatko dobivme pokana i efidevit11 od poznatiot violinist Zlatko Balokovi}, u~enik na Vaclav Huml, mojot profesor po violina, da gostuvam vo Amerika, a me|u drugite koncerti na pijano, da odr`am i eden vo rezidencijata na presedatelot na SAD, Frenklin Ruzvelt." Ne znam po koj pat podzastana so zborot i dlaboko se zamisli. "Ne se slu~i toa, re~e. Go protolkuvav toa kako glas na Sudbinata. I taka dodeka moeto muzi~ko napreduvawe bele`e{e edna strmna pateka kon nesogledlivite viso~ini, vo Svetot se slu~uvaa stra{ni raboti koi go turkaa ~ovekoviot rod nadolu kon samiot pekol." Gi ka`a poslednite zborovi so zaripnat glas kako da nema{e tro{ka plunka da mu go navla`i grloto. Se podnaka{la i prodol`i da zboruva.

20.

Antisemitizam

"Slednite nekolku meseci bea mnogu ma~ni za site nas. Vo gradot se slu~uva{e ne{to mnogu zastra{uva~ko. Antisemitizmot narasnuva{e so zbunuva~ka brzina. Naprosto ~ovek da ne poveruva. Du}anite na Evreite i nivnite `iveali{ta se obele`uvaa. Vo vlezovite na mnogu restorani, i prodavnici stoe{e natpis: "Zabraneto za Evreite". Vo vesnicite postojano se objavuvaa napisi vo koi im se nareduva{e na Evreite {to treba, a {to ne treba da pravat, kako da se odnesuvaat, kade da se dvi`at. @oltata oznaka so koja tie bea obele`ani mo`e{e da se vidi nasekade. Ne`igosanite, kon niv imaa razli~ni, naj~esto izme{ani ~uvstva. Nekoi pominuvaa pokraj ovie 11

garancija

61


nesre}ni lu|e so dlaboka du{evna bolka koja se ogleda{e vo nivnite pogledi, drugi so ~uvstvo na odbojnost gledaa vo niv, no pove}eto se odnesuvaa indiferentno kako da ne gi zabele`uvaat. Eden den koga porano dojdov doma, gi zateknav moite roditeli zaedno, {to be{e nevoobi~aeno za toa vreme. Ki{awa be{e silno vozbudena. Mu govore{e ne{to na tatko mi Eugen koj zamisleno gleda{e vo podot. Koga me vidoa, i dvajcata se svrtija kon mene. Mi se stori kako moeto doa|awe da im be{e dobrodojdeno i na dvajcata. "Sedni Laslu'", re~e tatko mi. Se iznenadiv koga slu{nav kako mi se obrati. Retko se slu~uva{e da go izgovori moeto ime onaka kako toa vistinski se izgovara{e na ungarski jazik. Naj~esto pred toa, i toj i mojata majka me vikaa Laci. Ne rekov ni{to i sednav. Tatko mi ja pogledna ki{awa, a taa nego. Kako da se pra{uvaa edniot so drugiot koj prv da po~ne da zboruva. "Rabotite ne odat na arno", go slu{nav glasot na tatko mi. Iako toa be{e vistinata koja ja znaevme site, mi se stori kako tie zborovi da se voved vo ona {to saka{e da go ka`e, a ne znae{e kako da go zapo~ne razgovorot. Ne rekov ni{to. Ne sakav da go remetam tekot na negovite misli. "Znae{ deka neodamna se vrativ od voenata ve`ba na koja bev rasporeden od voenata komanda vo gradot." Vo istiot ~as so brzina na sekavica mi pominaa site onie slu~uvawa, razgovori koi bea povrzani so negovoto povikuvawe za reaktivirawe vo vojskata kako rezerven oficer i seto ona {to sleduva{e potoa. Spored ona {to toj ponekoga{ go govore{e, znaev deka bil u~esnik vo Prvata svetska vojna. Koga go mobilizirale vo avstro-ungarskata vojska imal samo 18 godini. Vojuval na Isto~niot front. Bilo toa te{ko i mnogu ma~no vreme, kako {to e vpro~em sekoe vreme vo koe se vojuva. Borbenite dejstva se slu~uvale, ako dobro si pripomnuvam na ona {to toj go govore{e, vo Rarance i Pinskite mo~vari. Bila toa te{ka, iscrpuva~ka rovovska borba. Od edna strana avstro-ungarskata vojska, od druga ruskata. Se gledale edni so drugi preku ni{anot na pu{kite. Situacijata bila da se bide ili da ne se bide, da se zagine ili da se pre`ivee. Od mnogubrojnata vojska na obete strani, me|u malkuminata sre}nici koi pre`iveale bil i toj. Go proglasile za heroj na avstro-ungarskata vojska." Mol~i. Razmisluva. Gi izbira zborovite. Saka precizno da se izrazi. "Medalot koj go dobil go ~uva{e kako spomen za edno izminato vreme. Toa vojno veli~ie kaj nego pobuduva{e mnogu razli~ni ~uvstvuvawa, ili mo`ebi mene taka mi se ~ine{e zatoa {to moite bea podeleni. No, kako sekoj od nas da gi ~uva{e za sebe svoite razmisli od tie damne{ni vremiwa, od onaa vojna koja e samo minatost, do ovaa vojna koja e stvarnost. Od taa minatost vo mene ostana soznanieto deka od Prvata svetovna vojna tatko mi se be{e vratil doma kako porazen heroj. Mnogupati vo `ivotot koga taa misla }e dopre{e do mojata svest, ~uvstvuvav ma~nina vo du{ata kako i sega. Be{e toa ne{to ~udno, zbunuva~ko i te{ko sfatlivo za mene. No, sekojpat koga toa }e se slu~e{e, se obiduvav da dopram do negovite misli koi toga{ bitisuvale vo negoviot um, i da gi po~uvstvuvam ~uvstvata koi mu ja

62


tormozele du{ata, iako znaev deka tie se nedostapni za mene. Ona {to ponekoga{ }e mi dojde{e na um, za negovite misli i ~uvstuvawa, vsu{nost be{e moeto viduvawe i mojot odnos kon seto toa. Zatoa se otka`av da si go izmamuvam umot i du{ata za tie damne{ni slu~uvawa vo koi se najde mojot tatko i {to toj mislel i ~uvstvuval toga{, a na ne{tata po~nav da gledam porealno. Be{e heroj na zemja koja zaedno so Germanija ja zagubija Vtorata svetska vojna. No toj nema{e ni{to zaedni~ko nitu so vojnata, nitu so slavata na pobednicite, nitu so prezirot na porazenite. Tatko mi be{e i ostana mnogu principielen ~ovek. Be{e isklu~itelno ~esen, kako vernik koj se stremi da gi po~ituva Hristovite na~ela. No, principielnosta koja toj ja pretpo~ita{e kako zakonomernostite koi vladeat vo fizikata, bara{e od nego da gi po~ituva i disciplinirano da gi izvr{uva site propi{ani pravila. Iako tie ponekoga{ se sudruvaa so verata vo koja toj veruva{e, no i so humanosta koja dlaboko ja nose{e vo sebe, go prave{e ona {to mora{e da go stori, a toa ne zavise{e od negovata volja. Zatoa se' {to zavise{e od nego go prave{e so dlabokoumna razmisla i ja prifa}a{e seta odgovornost. Vo du{ata be{e kosmopolit, so humana naglaska. Be{e umetnik, vistinski vqubenik vo ubavata umetnost koja ne znae za granici od bilo kakva priroda. Vo vojni~kata uniforma, vo koja go vidov nekolkupati, mi se stori deka voop{to ne mu prilega. Imav vpe~atok deka vo nea se ~uvstvuva mnogu teskobno. Mo`ebi vakvite moi misli i ~uvstvuvawa bea poradi toa {to znaev deka vojskata i vojuvawata ne se negov izbor, tuku na sosema nekoj drug koj gi zapi{al zakonite za toa. U{te toga{ ja pretpo~itav, edna od mnogute umni Ajn{tajnovi misli koja veli deka obvrzi~kata voena slu`ba e najgolemata sramota na ~ovekoviot rod. Site ovie misli vo mig pominaa niz mojot um dodeka ~ekav tatko mi da prodol`i da govori. A vedna{ po niv, na um mi dojdoa nekoi skore{ni slu~uvawa za koi tatko mi Eugen mi zboruva{e po vra}aweto od voenata ve`ba. So pogolema grupa vojnici, so koi rakovodel toj, zaminale na italijansko-hrvatskata granica, najverojatno kaj Oto~ac, ako se}avaweto ne me la`e. Im bilo zapovedano da kopaat rovovi vo tvrdata kamenliva zemja. Rabota, kolku te{ka, tolku i besmislena. Od drugata strana na granicata toa go pravele i italijanskite vojnici. Se slu{al yunot na `elezoto od kamenot i po nekoj glas, od ednata i od drugata strana na ogradata od bodlikava `ica. Vo eden moment, kako {to prika`uva{e tatko mi, od drugata strana se slu{nal silen glas. "[to pravi{ prijatele?" "Go prodlabo~uvam prijatelstvoto", sleduval odgovorot na nekoj {egobiec od negovata strana. "Ludo vreme", odnenade` re~e Eugen, kako da slu{na se' {to mi pomina niz mislite. "Ludo vreme", re~e Jolanta i vedna{ prodol`i. "Denes vidov niz prozorecot mlada `ena kako pred sebe ja turka koli~kata, a vo nea malo detence. Gledam i ne mo`am da im veruvam na o~ite, ne samo {to taa na

63


svojot grb ja nosi `oltata oznaka, tuku istata `olta oznaka e prilepena i na koli~kata vo koja le`i maloto detence." Ona {to go ka`a majka mi silno me potrese iako doa|aj}i kon doma vidov mnogu lu|e so `olta oznaka. "Denes tie, utre nie", dodade ki{awa prekinuvaj}i ja ma~nata ti{ina. "Mora da zamineme", otse~no re~e tatko mi. Ne znam {to to~no toga{ ima{e na um, no cvrstinata na negoviot glas mi govore{e deka toj veruva deka Ungarija, negovata drevna tatkovina, }e bide pobezbedno mesto za site nas. " Da, Eugene, mora da se zamine ottuka", se nadovrza majka mi. " Da zamineme!", pro{epotiv jas. Znaevme site deka patot ne' vodi kon sever, vo Ungarija. Ona {to nitu eden od nas ne go znaevme be{e toa {to se' ne' o~ekuva tamu.

21.

Voz bez vozen red

Podgotovkite za zaminuvawe vo Ungarija te~ea zabrzano. Nema{e nikakvi pre~ki pri obezbeduvawe na dokumentite. Brzo na site ni stana jasno deka onie koi vladeeja so Hrvatska sakaa {to poskoro da se oslobodat od sekoj koj ne e Hrvat ili Germanec. No i pokraj toa, poradi nedoverbata koja nasekade be{e prisutna, nie na nikogo ne mu govorevme za na{ata odluka deka se prigotvuvame da zamineme od Zagreb. Kako vremeto na na{eto zaminuvawe nabli`uva{e, molkot, ne samo nadvor, tuku i doma stana se' poprisuten. Vo toj molk se be{e sobrala mnogu taga i edna tro{ka nade`. Site go sakavme Zagreb. No, ne ovoj Zagreb i nekoi nam poznati lu|e koi te{ko mo`evme da gi prepoznaeme, zatoa {to sosema se bea izmenile. Za nekoi od niv jas i pred toa nemav mnogu ~uvstva, no sega mi li~ea na tu|inci koi kako nikoga{ da ne sum gi poznaval, iako maskite na nivnite lica ostanaa isti. Najte{kiot del od podgotovkite gi prezede tatko mi. Vo golemi drveni sandaci, so na{a pomo{, gi pakuva{e stvarite. Mnogu neophodni raboti od poku}ninata i oblekata treba{e da gi poneseme so nas. Tuka be{e i maliot, no prekrasen Makar. So golema ume{nost tatko mi gi spakuva site raboti za da go izdr`at dolgiot i neizvesen pat. Dojde i denot na na{eto zaminuvawe. Nadvor od na{iot dom ne' do~eka utrinsko studenilo i naobla~eno nebo. [tama nadvor, {tama vo nas. Vo eden tereten vagon gi smestivme stvarite i nie so niv. So nas, vo istiot vagon be{e i [ulc, prijatel i kolega na mojot tatko, so svoeto semejstvo. Skudniot prostor be{e prepoln od stvari i lu|e. No, tesniot i teskoben prostor ne be{e ni{to nasproti ona {to ne' o~ekuva{e na patot so teretniot voz bez vozen red, so koj zaminavme. Vo toj drven sandak na trkala pominavme dve nedeli. Be{e toa cela edna ve~nost. Od ovaa strana na granicata kon Ungarija prugite bea optereteni so mnogu vozovi, no u{te pove}e otkako preminavme od drugata

64


strana. Na{iot tereten voz postojano be{e zapiran na nekolku ~asa, no i so denovi i povtorno priklu~uvan. Vo toa bezredie delovi od kompozicijata na koja be{e priklu~en i na{iot vagon, bea premestuvani na razni koloseci. Toa se prave{e so razni lokomotivi, no se slu~uva{e ponekoga{ samite nie da go butkame na{iot vagon do nekoe mesto koe ni be{e odredeno da ~ekame {to ponataka }e se slu~i. Za seto toa vreme bevme sosema izolirani od slu~uvawata okolu nas i vo svetot. Nemavme mo`nost da dojdeme do bilo kakov vesnik ili pak na radio da slu{neme {to se slu~uva. Za site nas osobeno be{e porazitelno odnesuvaweto na Ungarcite. U{te pred zaminuvaweto od Zagreb, site onie ungarski semejstva so koi nie kontaktiravme iska`uvaa nade` deka vo Ungarija }e ni bide priredeno srde~no dobredojde kako na lu|e koi se vra}aat vo svojata tatkovina. Toj optimizam, taa nade` kako da ne' zafati i nas, iako tatko mi i majka mi ne sakaa da zboruvaat za toa. Taa nivna vozdr`anost nabrgu se poka`a opravdana. Uniformiranite ungarski `elezni~ari so koi se sretnuvavme poka`uvaa golema rezerviranost kon site nas, duri mo`e da se ka`e deka imaa i nekakva odbojnost. Na pove}eto pra{awa upateni do niv se odnesuvaa kako da ne gi slu{nale. Ponekoga{ nekoj od niv }e odgovore{e kratko i otse~no, a naj~esto tie odgovari bea voop{teni: "Ne znam", "]e vidime", i sli~no. Na edna teretna `elezni~ka stanica vo Ungarija vozot odnenade` zapre. Koga tatko mi go zabele`a ma{inovoza~ot na vozot, so odbrani zborovi mu uka`a deka brzoto sopirawe mo`e da gi butne sandacite vo vagonot i tie da povredat nekogo od nas. Ma{inovoza~ot go pogledna ostro i mu vozvrati: "Znaeme nie kako treba da se sopre vozot, a ne kako tie vo Jugoslavija." A potoa gordo dodade: "Nie sme Ungarci." Tatko mi ni{to ne mu odgovori, no jas znaev {to pomisli vo toj ~as. Za vreme na patuvaweto, no i za vreme na zastoite, najma~no be{e da gi obezbedime najneophodnite `ivotni potrebi. Koga imavme soznanie deka podolgo }e se zadr`ime na edno mesto, `enite zaminuvaa da najdat nekoe pogodno mesto da se izmijat i malku da se odmorat, podaleku od tatne`ot na vozovite i seto crnilo okolu niv. Za toa vreme tatko mi, gospodinot [ulc i jas postojano bevme vo vagonot ili okolu nego. Treba{e da go so~uvame ona {to be{e vo vagonot, a toa be{e seta na{a poku}nina. Edna{ na{eto prestojuvawe se oddol`i vo nedogled. Gospodinot [ulc, koj be{e mnogu miren i trpeliv ~ovek, na na{e golemo iznenaduvawe go zapra{a eden ungarski `elezni~ar, koga toj pomina pokraj nas, koga ve}e edna{ }e pojdeme ponatamu. @elezni~arot podzastana i so nekakva sve~ena boja na glasot vozvrati: "Sega }e ve priklu~ime na Kando." Koga toa go slu{na, gospodinot [ulc siot se zbuni. Pogleda vo mojot tatko, a toj mu klimna so glavata i izvika: "Kando!" Vedna{ po nego istoto go povtori i [ulc. Jas gledav zbuneto vo niv, a niz glavata nasekade go premetkav zborot "Kando", no ne znaev da go odgatnam. Koga `elezni~arot si zamina, tatko mi i [ulc u{te edna{ zaedno izvikaa "Kando" i silno se zasmeaja. Po na{eto zaminuvawe od Zagreb, be{e toa prv pat da go vidam mojot tatko kako se smee. Taa veselost se prenese i na mene, iako ne znaev {to se slu~uva. Malku potoa uznav deka i tie, iako veselo go povtoruvale zborot "Kando", ne go

65


znaele negovoto zna~ewe, no deka postapile taka zatoa {to nekakov silen protest i prkos se izrodil istovremeno vo dvajcata i tie ne sakale pred toj naduen ma{inovoza~, koj stoel nadmeno, da priznaat deka ne znaat {to e toa "Kando". Nabrgu site doznavme deka "Kando" e dizel lokomotiva. Ovaa slu~ka, podocna, ~esto pati mojata majka im ja preraska`uva{e na na{ite bliski prijateli. A jas ne zaboraviv na nea kako i na seto ona {to go pre`iveavme dvete dolgi nedeli vo teretniot vagon vo vozot bez vozen red. Sepak najdlaboko vo mene, vo mojata memorija i du{a ostanaa sinite o~i na Marija. Za toa ~udesno sinilo nikoga{ na nikogo ne progovoriv. Be{e toa ne{to mnogu dlaboko vkoreneto vo mene, ne{to {to samo mene mi pripa|a{e. Marija be{e edinstvenoto ~edo na gospodinot [ulc. Be{e na moja vozrast. Krotka, srame`liva, mol~eliva. No, iako taa ni{to ne zboruva{e, nejzinite o~i ka`uvaa se'. Samo treba{e da se potone vo nivnata dlabo~ina i da se stigne do nejzinite misli. A tamu opstojuva{e eden svet vo koj vladee{e ~udesen spokoj i mir. Mnogupati ja po~uvstvuvav taa du{evna harmonija. Samo za mig }e poglednev vo toa vol{ebno sinilo, bilo nautro na izgrejsonce, ili nave~er na mese~ina, i koga }e zaronev vo negovite dlabo~ini ~udesen spokoj mi ja obzema{e du{ata. A potoa toj mir ostanuva{e vo mene so ~asovi i jas toga{ zaboravav na surovata stvarnost, na seto ona {to se slu~uva{e okolu nas, a do mene dosega{e samo ~udesno ubava muzika kakva nikojpat pred toa nemav slu{nato. I den denes veruvam deka vo tie tagovni denovi, no i podocna, sinite o~i na Marija mi davaa nade` da veruvam deka eden den seto ova u`asno crnilo, koe go prepokri svetot, }e si zamine."

22.

Budimpe{ta

"Be{e kve~erina koga teretniot voz bez vozen red stigna vo `elezni~kata stanica Ferencvaro{ vo Budimpe{ta. Tuku{to izlegovme od vozot, slu{navme silni detonacii, a vo dale~ina vidovme bolskot. Nabrgu uznavme deka e napadnato Ko{ice i deka e pogodena katedralata. Koj toa ja bombardira Ko{ice, se pra{uvaa site. Nitu toga{ nitu podocna se uzna koj navistina ja bombardira{e crkvata vo Ko{ice. Edni velea deka toa e delo na Sovetskiot Sojuz, drugi deka toa zlodelo go napravila Germanija poradi propagandni celi, gnevot na narodot da go svrtat kon Sovetite. No, kako i da be{e, ostana zasekoga{ zapi{ano vo istorijata deka crkvata vo Ko{ice be{e prvoto bombardirawe na Ungarija. Koga od `elezni~kata stanica Ferencvaro{ so tramvaj trgnavme kon na{iot nov dom, sirenite po~naa silno da zavivaat navestuvaj}i vozdu{en napad. Koga tramvajot svrte od Pe{ta kon Budim i go pomina mostot Elizabeta, silna svetlina bolsna, a vedna{ potoa se slu{na zaglu{uva~ka detonacija. Potoa vtora, treta ... Tramvajot sopre.

66


"Kakvo dobredojde ni priredi Budimpe{ta!", re~e tatko mi Eugen so glas vo koj ima{e mnogu lutina. "Izbegavme od edno zlo, drugo postra{no ne' do~eka", dodade. Navistina toa be{e edna zastra{uva~ka iluminacija. Na neboto naroseno so mali svetilki, po~naa da bolskotat silni ognovi proprateni so u`asni pisoci. Pod bleskavata isprekinata svetlina gi vidov ispla{enite likovi na mojata majka i na sestra mi Lonti. Toj prv u`asen vpe~atok be{e samo uvertira na ona {to doprva treba{e da go vidime i do`iveeme vo Budimpe{ta. Nabrgu, mnogu slu~uvawa ni poka`aa deka u`asot vo koj se najdovme e vsu{nost mnoguglava a`daja koja od site strani se zakanuva. Ungarskiot nacionalizam nasekade be{e prisuten. Ne be{e te{ko da se zaklu~i deka Ungarija e zatruena so nacizam i antisemitizam. Mnogu te{ko be{e vo takov haos da se snajdeme. No mora{e, pove}e nema{e vra}awe nazad. Se smestivme vo prethodno iznajmeniot stan koj se nao|a{e na posledniot, ~etvrt kat od edna zgrada na ulicata Kani`a br. 24. Stanot go so~inuvaa: dnevna soba, spalna, kujna i bawa. Od prozorite mo`e{e da se vidi visokiot `elezni~ki nasip. Kako ogromna zmija koja spokojno se istegnala na vreloto sonce, toj se protega{e vedna{ pod nas i do nedogled vo obata pravci. Podocna, tokmu toj, `elezni~kiot nasip be{e borbena linija koja gi razdvojuva{e Germancite i Sovetite i kade {to se vode{e `estoka borba. Nabrgu po na{eto pristignuvawe se zapi{av vo petti klas gimnazija vo Cistercita. Taa be{e edna od najrenomiranite gimnazii vo cela Ungarija i vo nea se izu~uvaa site predmeti od edna redovna, no i klasi~na gimnazija, a latinskiot jazik se izu~uva{e za vreme na site godini. Vo gimnazijata predavaa vo javnosta poznati nau~ni imiwa, univerzitetski profesori od koi nekoi bea poznati i nadvor od zemjata. Osobeno se istaknuvaa profesorite po fizika i hemija i nivnite kabineti vo koi mo`e{e da se izveduvaat ~udesni eksperimenti. Ostana dlaboko zabele`ano vo moeto se}avawe eden od ~asovite po fizika na koj profesor Pomazi Bil ni poka`a (za ona vreme eden ~udesen potfat) kako eksperementalno se meri brzinata na svetlinata. Site bevme voodu{eveni, a jas i den denes vo sebe go nosam onoj voshit koj toga{ go po~uvstvuvav. No, vo gimnazijata se izu~uvaa i mnogu drugi predmeti i jas tuka mo`ev da se zapoznaam i so tajnite na vi{ata matematika." Zabele`uvam deka so mislite e vo toa odamna izminato vreme. Na liceto mu se ogleduvaat mislite. Povremeno mrak }e go obvie, povremeno sonce }e go ogree. Budimpe{ta e prekrasen grad, no vo nekoe drugo vreme, me|u nekoi poinakvi lu|e. ^esto {etav po stariot grad Budim, a potoa go minuvav Dunav preku prekrasnite mostovi i preminuvav na negoviot visok desen breg kade po~iva{e Pe{ta. Pro{etkite mi ja olesnuvaa du{ata. Ponekoga{ ostanuvav so ~asovi. Razmisluvav za seto ona {to mi se slu~uva{e, a mnogu pove}e za ona {to treba{e da dojde. Vo toa idno, nepredvidlivo vreme, ubavite i grdite raboti se me{aa me|usebno, kako svetlinata i temninata, no jas vo

67


taa ~udesna crno-bela igra gi turkav svoite rozovi `elbi. I koga tie }e se izme{aa, ~udesen misloven bo`ilak }e se pojave{e pred mene." Odnenade` stana. Pojde da pro{eta po alejata na lipi.

23.

Pti~ka mala

Na eden od sostanocite na socioterapiskata zaednica, se vode{e rasprava za so`ivotot i me|usebnite odnosi na stanarite vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Se zboruva{e za dobrite i lo{ite odnosi i pritoa se naveduvaa primeri vo koi naj~esto se spomenuva{e imeto na slepiot Jovan. "Nekoi od stanarite se trudat da mu pomognat, no nekoi ne go pravat toa i se odnesuvaat kako da ne zabele`uvaat deka nivnata pomo{ mu e potrebna", veli Eftim so prekoren glas. Jovan e eden od najstarite `iteli na Vilata. Nabli`uva kon osumdesettata godina od `ivotot. Vo vilata prestojuva pove}e godini. Negovata `ivotna prikazna e mnogu ta`na. Rano ostanal bez roditeli. Najnapred umrela majka mu, a potoa kow go udril tatko mu, go proturil i lekarite ne mo`ele da mu pomognat. Rabotel kako {umski rabotnik. Ja sakal prirodata i bil mnogu sre}en dodeka {etal po planinskite visovi, {umite, livadite i piel voda od bistrite potoci. Podocna, bez nikoj da mu ka`e zo{to go pravat toa go stavile za ~uvar vo hidrocentralata vo Mavrovo. Godinite minuvale. Ne se o`enil. @iveel so edna `ena ~ie vonbra~no dete go priznal za svoe. Se odnesuval kon nego kako vistinski tatko. Poradi zabrzano slabeewe na vidot predvremeno go penzionirale. Otsekoga{ bil vernik i ~esto odel vo crkva. Po penzioniraweto dve godini bil vo nekoj manastir vo Smederevo otkako go slu{nal glasot Gospodov kako mu veli da go stori toa. Sosema oslepel, no toa ne mu pre~elo zatoa {to Gospod bil postojano so nego. Otkako izminale dvete godini, se vratil vo Makedonija i oti{ol vo manastirot Sv. \or|ija vo blizinata na Gostivar. Vo nego ostanal polni osum godini. Postojano mu se molel na Boga i ponekoga{ glasno gi ka`uval molitvite. Site bile vo v~udonevidenie od istrajnosta na negovata volja i silnata qubov kon Boga. I se taka bilo dodeka eden den ne po~nal na siot glas da govori deka toj e Gospodov izbranik odreden da se gri`i za Zemjata i Neboto, deka vo nego se obedinile svetite i svetovnite ni{ani. Kalu|erite koi bile vo manastirot so neverba vrtele so glavite, no nekako im bilo neprijatno da mu se sprotivstavat. No, koga eden den rekol, a potoa nekolkupati povtoril deka Isus Hristos bil golem gre{nik i zatoa bil raspnat na krst, no deka toj e vistinskiot bezgre{nik i deka e spremen da go ponese na svoite ple}i grevot na Isusa, na site im stanalo jasno deka Jovan go zagubil umot. Koga tie sakale da go odvedat vo bolnica, toj se sprotivstavil velej}i im da vnimavaat {to pravat, deka toj napi{al mnogu sveti knigi za spasot na Makedonija i deka blagodarenie na niv, toj }e ja spasi zemjata i narodot od

68


site du{mani koi ja sardisale zemjata od site strani, no i od onie predavnici koi se izme{ale me|u narodot kako kokalot so lebnoto `ito. Eden mlad kalu|er na kogo du{ata mu se na`alila za slepiot i bogoqubiv Jovan, sednal do nego kako sin pokraj svojot iznemo{ten tatko i krotko mu rekol deka ima mnogu vistina vo ona {to toj go govori. Otkako Jovan ja steknal negovata doverba, mu vetil deka }e stori se' kako toj }e mu ka`e. Mladiot kalu|er se raspra{al kade za Jovana }e e najdobro da se smesti. Koga slu{nal za Vilata na krajot od aleata na lipite, bez dvomisla go donel. Jovan mnogu brzo svikna na novata sredina, veruvaj}i deka se nao|a vo nekoj manastir za koj nikoga{ pred toa ne be{e slu{nal. Ladislav, koj go vode{e sostanokot e na mislewe deka me|usebnite odnosi vo Vilata ne se onakvi kakvi {to treba da bidat i deka tuka stanarite pove}e `iveat eden pokraj drug, odo{to eden so drug. No, otkako go ka`a toa, malku se zamisli i potoa dodade deka ponekoga{ `ivotot eden so drug izroduva mnogu pote{ki problemi otkolku `ivotot eden pokraj drug. Vakvata sprotivstavenost na mislite gi zbuni site, i stanarite i vrabotenite. "[to li mu padnalo na um sega na itrecot?", pomisliv. Sakav da zapra{am, no dodeka razmisluvam kako da go iska`am toa, Ladilav prodol`i da zboruva. "@iveej}i eden so drug nabrgu ili podocna nie gi razotkrivame me|usebno svoite karakteri i pred se' nekoi na{i viduvawa za klu~nite `ivotni i drugi seop{ti pra{awa. A toga{ se javuvaat problemi, za{to vo godinite vo koi se nao|ame site nie, menuvaweto na zakoravenite stavovi e skoro nemo`na rabota. A nie tuka ne sme se sobrale po sopstven izbor, tuku sudbinata ne' dovela tuka. A nekojpat koga na{ite viduvawa }e se sudrat so nekoi poinakvi, konfliktite se neizbe`ni. Zatoa mo`ebi ponekoga{ e podobro da se `ivee edni pokraj drugi odo{to edni so drugi, no pozna~ajno od toa e me|usebno da si pomagame", ja zavr{i svojata tirada Ladislav. Koga gi izgovori poslednite zborovi, se po~uvstvuva lutina vo negoviot glas. Ne me iznenadi vakviot negov sofisti~ki priod na rabotite, na niv da se pogleda od eden aspekt, a potoa od drug sprotiven, no lutinata koja dobi vo svojot tonalitet vo poslednite negovi zborovi, me zamisli. Nekoi od prisutnite na sostanokot se slo`ija so nego deka treba site me|usebno da si pomagaat, a drugi bea na mislewe deka pomo{ta na onie na koi im e potrebna (i po ne znam koj pat se spomena imeto na slepiot Jovan) deka e rabota na vrabotenite. Vo raspravata se vme{aa edna sestra i dve bolnogleda~ki. A toga{, kako {to obi~no biduva na vakvite sostanoci, mislewata se podelija. Edni zastanaa zad misleweto deka denes se rasprava za me|usebnite odnosi na stanarite vo Vilata i deka pri toa ne treba da se me{a personalot za ~ija rabota i odnos mo`e drug pat da se rasprava, a drugi bea istovremeno da se rasprava i za ednite i za drugite. Vo eden moment, koga istovremeno po~naa pove}emina da zboruvaat, znaev deka treba ne{to da se stori. Dodeka toa go razmisluvav go svrtev pogledot kon Ladislav koj

69


go vode{e sostanokot i zabele`av deka se prigotvuva povtorno ne{to da ka`e. "Jas mislam", re~e so akcent vo glasot i stana od stolicata. Otkako xagorot se stivna, prodol`i da zboruva, no sega so potivok glas. "Jas mislam deka e vreme da go privr{ime razgovorot vo koj raspravavme za na{ite me|usebni stanarski odnosi, za ona {to go pravime eden za drug, so edna anegdota, koja ovojpat sakam da vi ja ka`am jas." Bez da so~eka {to drugite }e re~at, vedna{ po~na da govori. "Si bila edna mnogu mala pti~ka, koja i pokraj mnogute opasnosti koi i' se zakanuvale od site strani, bila mnogu sre}na. No, eden den slu{nala deka }e se slu~i golema nesre}a i deka ogromnoto, nedogledno Nebo }e se sru{i vrz Zemjata. Silna taga i' se nasadila vo du{ata. Razmisluvala, razmisluvala, {to taa kutrata, mala i bespomo{na mo`e da stori. Vo eden moment i' do{lo na um {to treba da napravi. Legnala so grbot na trevata i gi podignala svoite dve nejaki no`iwa kon Neboto. Nabrgu eden patnik pominal pokraj nea i koga ja videl kako le`i na trevata so no`iwata krenati nagore, mu stanalo `al na du{ata zatoa {to pomislil deka ne{to ne i' e dobro na pti~kata. Se podnavednal i pred da ja zeme vo race ja zapra{al {to pravi. Taa vedna{ re{itelno mu odgovorila deka se obiduva so no`iwata da go zadr`i Neboto za koe slu{nala deka }e padne vrz Zemjata. "[to mo`e{ kutrata ti da stori{? i' doviknal toj. "Sekoj treba da pravi tolku kolku {to mo`e!" mu odgovorila taa i ponatamu dr`ej}i gi svoite ne`ni no`iwa kon Neboto". Patnikot ne rekol ni{to, ja ostavil malata pti~ka i si zaminal dlaboko zamislen. Sostanokot na socioterapiskata zaednica zavr{i. Nikoj ni{to ne re~e. Ladilav vedna{ si zamina vo svojata soba. Ostanav sam vo golemata prostorija za sostanoci. Anegdotata na Ladislav me zamisli. Porakata koja taa ja nose{e so sebe me voshiti. Poodamna znaev deka vrednosta na edna li~nost se sostoi vo toa taa sekojpat da dava od sebe najpove}e {to mo`e, postojano da se natprevaruva samata so sebe, a ne so drugite. No, pokraj toa, koga Ladislav govore{e, iako negoviot glas be{e odmeren, mi se stori deka mnogu ~uvstva bea zbrani vo nego. Silno posakav da dosegnam do dlabo~inata od kade {to tie ~uvstvuvawa proniknuvaa vo nego. Otidov vo negovata soba. Toj privr{uva{e so zapisnikot od sostanokot na socioterapiskata zaednica. Me do~eka kako i sekoga{ so nasmevka. Sednav na ponudenata stolica. Imav pret~uvstvo deka ja znae pri~inata na mojata poseta. "Interesna anegdota!?", re~e. Po~uvstvuvav kako ehoto od moite misli da stignalo do negoviot apsoluten sluh. "Mnogu dobra", rekov. "Premnogu dlabokomislena tukutaka da se pomine preku nea. Saka{ da mi raska`e{ Ladislave koj ti ja raska`a anegdotata za Malata pti~ka", dodadov.

70


Ja snema nasmevkata od negovoto lice, a ta`en oblak pomina preku crniloto na negovata leva zenica. Vo istiot mig mi se stori deka }e se isturi silen do`d od solzi. "Mnogu odamna ja slu{nav ovaa anegdota. Mislev deka sosema sum zaboravil na nea. No ~udno e kako ponekoga{ samo eden zbor, ili samo nekakov zvuk vo glasot, mo`at da gi povikaat na videlina nekoi damne{ni na{i spomeni koi so godini bitisuvale zatureni nekade vo na{ata mislovna biblioteka. Raspravata za me|usebnata pomo{ i poddr{ka najnapred mi dovle~ka nekoi teskobni ~uvstva vo du{ata, no vedna{ znaev deka tie ne se vo vrska so raspravata, tuku deka nivnite koreni dopiraat mnogu podlaboko. Koga pak stana zbor za onie stanari koi ponekoga{ se pravat deka ne zabele`uvaat deka mu e potrebna pomo{ na Jovana, odnenade` na um mi ja dovle~kaa prikaznata za Malata pti~ka, a so nea pred mene voskresna likot na mojata majka Jolanta. A so nea mnogu misli i ~uvstva mi dotekoa vo du{ata. No, pred bilo {to da re~am za mojata ki{awa, moram da ka`am ne{to za moite ~uvstvuvawa kon nea, no i za site moi bliski ili podale~ni. Ne se toa nekoi skameneti, rigidni ~uvstvuvawa koi edna{ za~nati vo du{ata takvi }e ostanat zasekoga{. Naprotiv, tie so vremeto se menuvaat, se preobrazuvaat, bi rekol presozrevaat. Nekojpat dolgo ne mo`ev da se oslobodam od nekoe ~uvstvo koe na ovoj ili na onoj na~in ja povredilo mojata du{a. No podocna, poradi nekoi slu~uvawa okolu mene, no i vo mene, tie ~uvstvuvawa se menuvaa i ponekoga{ stanuvaa sosema sprotivni. A koga toa }e se slu~e{e, tie zapo~nuvaa me|usebno da vodat boj. Toa e mnogu ma~na i neprijatna rabota. No, kako vremeto odminuva{e, zabele`av deka nastanuva nekakov kompromis, pomiruvawe me|u edno i drugo ~uvstvuvawe i tie zapo~nuvaat me|usebno da se razbiraat. Soznanieto za ova za mene be{e vistinskoto prosvetluvawe zatoa {to sfativ kolku li~nosta e kompleksna i deka preku samo edna edinstvena nejzina reakcija, ne mo`eme da doneseme traen sud za nea. Od najrano detstvo nosev vo sebe edno neprijatno ~uvstvo vrzano za mojata majka. Iako se obiduvav, ne mo`ev da zaboravam koga taa mi re~e: "Nebeskite angeli ne im nosat Bo`i}na elka i podaroci na bednite deca. "Ili, ne mo`ev da ja zaboravam lutinata koja mi se izrodi vo du{ata koga eden den vidov deka pod moeto krevet~e ja nema prekrasnata `eleznica, a taa mi re~e deka ve}e sum golem i zatoa nea ja podarila na Minja, edno devoj~e od sosedstvoto. Ima{e u{te nekolku takvi slu~ki koi mi potvrduvaa deka mojata majka e so kameno srce. No, u{te koga bevme vo Zagreb, a osobeno vo Budimpe{ta, toa kameno srce poka`a golema, ogromna ~uvstvitelnost kon nedol`nite lu|e koi stradaa vo antisemitizmot i Holokaustot za vreme na Vtorata svetska vojna. Mojata majka javno zboruva{e i pi{uva{e protiv toa Zlo. Gi objavi svoite razmisli vo edno levi~arsko spisanie vo Budimpe{ta, pod svoe polno ime i prezime, izlo`uvaj}i se na smrtna opasnost. Da se kritikuva vo toa vreme Zloto ne be{e bezna~ajna rabota, tuku mnogu opasna. No i toa ne be{e se'. Si pripomnuvam koga eden den so netrpenie ja o~ekuvavme da se vrati od koncentracioniot logor Monor, nedaleku od Budimpe{ta, kade pojde da poseti edna svoja rodnina koja be{e zatvorena vo nego. Koga se vrati, govore{e za u`asnata gletka koja ja videla. So Marija

71


razgovarala preku yidot od bodlikava `ica. Taa bila o~ajna, a od pregolema bolka nitu solza ne mo`ela da pu{ti. Toga{, dobro se se}avam deka ki{awa re~e: "Tie nesre}nici treba da se posetuvat bilo da se na{i rodnini ili ne, da im se dade barem tro{ka poddr{ka, qubov i verba deka nekoj misli i so~uvstvuva so niv i deka sekojpat treba da im se pomaga na obespraveniot i na bespomo{niot". Koga toa go govore{e, od nejziniot lik bolskote{e Dobrina, a vo nego nema{e nitu tronka od ona {to jas go narekov kameno srce. I ne zastana tuka; postojano so seta sila {to ja ima{e zboruva{e protiv Zloto i nikojpat doma ne re~e deka razgovorite za toa treba da se ostavat na strana zatoa {to ne mo`e da im se pomogne na tie nesre}nici. Naprotiv, postojano ja povtoruva{e prikaznata za Malata pti~ka i ja zavr{uva{e sekojpat so zborovite: "Sekoj treba da pravi tolku kolku {to mo`e!"

24.

Mocartoviot Koncert za klarinet vo A-dur

Vo gimnazijata Cistercita sepak na najvisoko nivo be{e muzi~kata naobrazba. Cistercita na{iroko be{e poznata i se gordee{e so svoj guda~ki orkestar, koj so u{te nekolku duva~ki instrumenti ~ine{e eden ne mnogu golem, no mnogu kvaliteten simfoniski orkestar. Na mnogute koncerti vo gimnazijata i nadvor od nea bea izveduvani delata na Zoltan Kodaq i Bela Bartok, dvajcata najpoznati kompozitori vo Ungarija vo toa vreme. Iako nivnoto tvore{tvo me voshituva{e i vo Budimpe{ta i podocna, a nekoi od nivnite dela bea i na mojot repertoar, nemav sre}a li~no da se zapoznaam so niv. Za vreme na {koluvaweto vo Cistercita jas vo orkestarot svirev na violina, viola i na klarinet. Osobeno so golema qubov se posvetiv na klarinetot. Imav golema sre}a {to moj profesor be{e Kalman Berke{, eden od najpoznatite klarinetisti vo Ungarija koj postojano so svoite izvedbi be{e prisuten preku radiostanicite vo Budimpe{ta. Brzo napreduvav i nabrgu me|u repertoarot koj go svirev se najde i Mocartoviot Koncert za klarinet i simfoniski orkestar vo A-dur. Dolgo go ve`bav ovoj prekrasen koncert na klarinetot in B koj go imav. Vo eden mig pomisliv deka iako izvedbata prekrasno zvu~i, i pokraj toa {to taa e polovina ton povisoka od onaa kako Mocart ja be{e zabele`al vo notniot zapis, kako taa bi prozvu~ela vo originalnata izvedba. A koga na taa misla mi se nadovrza pomislata deka koga bi trebalo da nastapam na eden koncert vo pridru`ba na simfoniski orkestar so mojot klarinet in B, toga{ toa bi dovelo do vistinska muzi~ka zbrka. Toa tolku mnogu me voznemiri i zagri`i {to vedna{ odlu~iv da kupam klarinet in A za koj Mocart gi be{e usoglasil tonalitetite na klarinetot i simfoniskiot orkestar. Istiot den koga go kupiv klarinetot in A, so nego otidov na ~as kaj profesorot Berke{ Kalman. So golemo zadovolstvo mu go poka`av na po~ituvaniot profesor mojot nov klarinet. Toj vedna{ pobara od mene da slu{ne kako toa Mocartoviot

72


Koncert za klarinet i simfonski orkestar vo A-dur }e prozvu~i na klarinetot in A. No, koga jas se obidov da go otsviram dobro uve`baniot koncert na mojot nov klarinet in A, mi se slu~i istoto ona {to mi se slu~i onaa topla ve~er koga treba{e da ja otsviram [umanovata Sonata vo g-moll. Mojot apsoluten sluh i ovojpat mi napravi vistinska zbrka zatoa {to sluhot mi govore{e edno, a uve`banite prsti na klarinetot in B drugo. Zbunetosta tolku me obzede {to ne mo`ev da ja otsviram i najednostavnata C-dur skala. No, i pokraj seta moja zamajanost, uspeav da zabele`am deka u{te pove}e od mene e zbunet i profesorot Berke{. Vo zeleniloto na negoviot pogled vidov bezbroj pra{alnici koi se' pove}e i pove}e se zgolemuvaa. Kako da ne mo`e{e da poveruva deka pred nego ne stoi eden od najdobrite u~enici na klarinet za kogo ne gi {tede{e pofalbenite zborovi, tuku nekakov nenadaren po~etnik. "[to e Ladislave?", zapra{a. "Mojot apsoluten sluh", edvaj izustiv. "[to?", re~e so glas vo koj ima{e ne pomala zbunetost od negoviot pogled. "Mojot apsoluten sluh!", rekov, no so mnogu poodlu~en glas. Toj se svrti i svoeto vnimanie mu go posveti na drugiot u~enik po klarinet koj be{e vo u~ilnicata. Slednite denovi so fanati~na upornost go ve`bav Mocartoviot Koncert za klarinet i simfonski orkestar vo A-dur, na mojot nov klarinet in A. Ne mo`ev i da pretpostavam kolku toj sepak poinaku zvu~i. Koga se po~uvstvuvav dovolno spremen da go izvedam koncertot pred mojot profesor go storiv toa. "Bravo! Bravo Ladislave!", re~e, no imav vpe~atok deka ne zabele`a nikakva razlika vo mojata izvedba, dali e taa na klarinetot in B ili na mojot nov klarinet in A, a i nikoga{ podocna ne me zapra{a za mojot apsoluten sluh. Ne mu zabele`av za toa, iako ne{to dlaboko vo mene posakuva{e da go slu{ne misleweto za apsolutniot sluh od muzi~kiot avtoritet kakov {to be{e profesorot Berke{." Zamol~e. Pogledot mu se zamagli i jas znaev deka nekakov oblak od spomeni povtorno be{e nadvisnal nad negoviot um. "Od ranoto detstvo se vqubiv vo klarinetot. Se slu~i toa eden den koga mojot tatko me odnese na koncert i so toa me vovede vo ~udesniot svet na simfoniskata muzka. Svire{e Suboti~kata filharmonija. Ne se se}avam koj koncert be{e na repertoarot, no ottoga{ ne prestanav da ja slu{am voshituva~kata boja na klarinetot, osobeno negovite dlaboki tonovi. Ottoga{ stanav niven ve~en obo`avatel. Za mene nivnata dlaboka dramati~nost nikojpat ne ja izgubi misti~nata privle~nost, a nea pove}e ne ja sretnav nitu kaj eden drug instrument. Toj moj zanes koj go nosev vo sebe od ranoto detstvo do gimnaziskite denovi vo Budmpe{ta, odnenade` se pretvori vo vistinski voshit koga mo`ev da gi slu{nam i po~uvstvuvam dlabokite tonovi kako izleguvaat od mojot klarinet. No, da se dosegne do niv ne e lesna rabota. Pokraj sovr{enstvoto vo tehnikata, da se dostigne do vistinski aba`ur, da se dobie taa voshituva~ka boja na dlabokite tonovi na

73


klarinetot, neophodno e potrebna vistinska interpretacija. Za `al vo Budimpe{ta nemav javen nastap so klarinet, a tolku mnogu posakuvav so simfoniski orkestar da go otsviram Mocartoviot Koncert za klarinet vo A-dur. Mnogu godini podocna koga dojdov vo Skopje i se zapoznav so makedonskata muzika, zabele`av deka klarinetot e mnogu zastapen, osobeno vo narodnata muzika, {to mnogu me izraduva. No, nabrgu zabele`av deka pove}eto klarinetisti vo orkestrite na narodna muzika ne poseduvaat takov aba`ur, pa zatoa dlabokite tonovi na klarinetot zvu~ea poinaku. No nasproti niv, nekoi klarinetisti, pred se' Tale Ognenovski, sovr{eno ja bea sovladale ovaa tehnika i nivnata interpretacija zvu~e{e voshituva~ki. Sekojpat koga }e gi slu{nev tie prekrasni dlaboki tonovi na klarinetot, ~uvstvuvav vistinsko bla`enstvo na du{ata." Stanav i tivko izlegov od negovata soba. Sakav barem u{te malku da ostane vo onoj vol{eben svet na minatosta koja vo migot stana sega{nost.

25.

Moite orguqi

Eden ubav son~ev den Ladislav prodol`i da mi raska`uva za svoite do`ivuvawa vo Budimpe{ta. "Vo katedralata so dve kuli Zirci, koja be{e vedna{ do gimnazijata Cistercita, na nedelna misa odevme site gimnazijalci. Mojot drugar od istiot klas, Ro`wai Zoltan, vo Zirci svire{e na orguqi i pomaga{e vo bogoslu`bata. Eden den posakav da pojdam so nego vo katedralata za da me zapoznae so ovoj ~udesen instrument. So radost ja prifati mojata qubopitnost. Koga so Zoltan dojdov do orguqite, me obzede nekoe posebno ~uvstvo. Stoev pred niv smramoren. Po~uvstvuvav kako ne{to silno me privlekuva kon niv, a istovremeno i ne{to ne pomalku silno me predupreduva da vnimavam kako }e se odnesuvam so niv. Ima{e vo toa ~uvstvo ne{to {to mi nalikuva{e na ona {to psihologijata go narekuva stravopo~it, a koe jas pove}epati go bev po~uvstvuval koga odnenade` }e se najdov pred nekoja avtoritetna li~nost za koja mnogu ubavi raboti sum slu{al. I navistina orguqite koi bea pred mene go zaslu`uvaa toa. Bea toa prekrasni, golemi, elektri~ni orguqi so tri manuala. Ne mo`ev da im odoleam. Gi pomiluvav so racete, a tie mi vozvratija so istata ne`nost. Vo istiot mig is~ezna sko~anetosta i po~uvstvuvav deka se nao|am vo blizina na nekoj moj mil prijatel. Na{ata prva sredba ostavi dlabok vpe~atok na mene i jas ne mo`ev svoite misli da gi ottrgnam od orguqite. So golema netrpelivost ja o~ekuvav na{ata sledna sredba. No, ne be{e lesno da dobijam soglasnost od odgovornite lu|e vo katedralata za da mo`am da ve`bam na orguqite vo denovite koga nema{e bogoslu`ba. Tie se soglasija so toa otkako jas prifativ da se vklu~am vo liturgijata, no pri toa samo da sviram na orguqite, a ne da gi obavuvam i drugite raboti od bogoslu`bata, za koi pokraj muziciraweto be{e zadol`en mojot drugar Zoltan. Taka jas

74


sega go koristev sekoj sloboden mig, koga prilikite go dozvoluvaa toa, da pojdam vo katedralata i da sviram. So golema radost vo du{ata i so silna qubopitnost ve`bav so saati. Be{e toa prekrasno drugaruvawe. Se slu~uva{e ponekoga{ da ostanam pove}e od deset ~asa i da ne stanam od moeto mesto pokraj niv i vo najostrata zima. Studeniloto koe vladee{e vo katedralata be{e osobeno ma~no da se izdr`i. Za da ne mi premrznat racete, nosev rakavici. Vistinski se iznenadiv koga sfativ deka tie voop{to ne mi pre~at pri muziciraweto. No pokraj niv, rabotata mi ja olesnuva{e i elektri~noto greewe na trite manuali. Nabrgu muzikata na Johan Sebastijan Bah stana moja opsesija. Gi ve`bav site negovi dela za orguqi. Osobeno me voshituva{e negovata Tokata i fuga vo d-moll, edno monumentalno delo. Napreduvav mnogu brzo na zadovolstvo na site onie koi bea vqubenici vo orguqite, a osobeno mojot drugar Zoltan. Ne znam to~no koga mi se izrodi vo glavata zamisla da se obidam da sviram so dve race istovremeno na trite manuali. Otkako popoleka po~nav da ja sovladuvam ovaa tehnika, Bahovite dela, osobeno ~etvoroglasnite fugi mi zvu~ea sovr{eno. Veruvav deka Bah tokmu taka i gi be{e slu{nal koga gi tvorel, iako nikoga{ od nikogo ne bev slu{nal ili pro~ital vo nekoi muzi~ki spisanija deka Bahovite dela se izveduvani so dve race na tri manualni orguqi. Prodol`iv so uporna rabota i se' pove}e bev ubeden vo toa deka so vakvata tehnika na izvedba na Bahovite dela se dobiva nekakov nov, dotoga{ neslu{nat zvuk. Ne se osuduvav toa da im go ka`am na drugite osven na mojot drugar Zoltan. Koga slu{na {to mu zboruvam, vistinski se voodu{evi i me poddr`a da istraam vo rabotata. Znae{e toj, u{te pove}e jas, deka me o~ekuva u{te dolgotrajna naporna istra`uva~ka rabota za da dopram do golemata tajna koja vo sebe ja krie{e ovoj prekrasen instrument. No, toga{ se slu~ija nekoi raboti koi napolno me odvoija od orguqite, no ne i zasekoga{." Dodeka toa go govore{e so racete pomina po klavijaturata na Orsinot. So yunot na muzikata mislata mi odleta do onoj den koga instrumentot go donesoa vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Ladislav be{e mnogu vozbuden. Nalikuva{e na dete koe ja dobilo na podarok mnogu posakuvanata igra~ka. Be{e toa istoto ona dete od minatosta koe beskrajno se raduva{e na prekrasnata crvena lokomotiva so kompozicijata od vagoni i `elezni~kata pruga koi gi dobi kako bo`i}en podarok zimata 1939 godina. Od majstorite bara{e so golemo vnimanie da ja otstranat ambala`ata. Postojano ima{e po nekoja zabele{ka. A koga instrumentot se poka`a vo seta svoja sjajna ubavina, so golemo trpenie go razgleda i go pomiluva od site strani. A koga zabele`a deka toa se elektri~ni orguqi, se nasmea i na siot glas izvika: "Orsin". Be{e toa edna kovanica od zborovite orguqi i sintesajzer koja samata mu se izrodi vo glavata. Dodeka drugite ja raspremaa ambala`ata toj go vklu~i Orsinot i miluvaj}i go so svoite ~voresti prsti po crno-beloto klavi{te, po~na da razgovara so nego. Odvreme navreme me|u zvuci koi prekrasno yunea vo prostorot }e progovore{e: "Koj bi poveruval? Koj bi poveruval posle tolku izminati godini povtorno da se sretneme?"

75


26.

Preludium vo g-moll od Sergej Rahmawinov

Elektri~nite orguqi doturkaa mnogu spomeni kaj Ladislav. Be{e nestrpliv site tie da gi izvle~e od temninata na minatosta i da gi osvetli so videlinata na sega{nosta. I zapo~na da prika`uva: "Eden den vo gimnazijata Cistercita stigna pokana za me|unarodno muzi~ko natprevaruvawe vo Vajmar, rodnoto mesto na Gete i [iler, srcevinata na germanskata kultura. Be{e toa edno od onie sobiri na zasilena nacisti~ka propaganda so koja Tretiot rajh saka{e na mladite lu|e da im ja poka`e mo}ta i napredokot na novoistvorenata imperija. Vo gimnazijata vedna{ zapo~naa podgotovkite. Treba{e da se napravi izbor na kandidatite koi }e zaminat na ovoj sobir, da se odredi programata so koja }e se nastapi vo Vajmar, kako treba da bidat oble~eni u~esnicite i mnogu drugi raboti. Spored protokolot koj be{e dostaven, na ovoj me|unaroden muzi~ki natprevar od na{ata gimnazija treba{e za Vajmar da zaminat petnaeset u~enika. Dodeka podgotovkite te~ea i site vo gimnazijata zboruvaa za toa, me povikaa vo upravitelskata kancelarija. Direktorot na gimnazijata vo prisustvo na profesorskiot kolegium so sve~en glas mi soop{ti deka sum izbran kako edinstven kandidat od gimnazijata da u~estvuvam na muzi~kiot natprevar. Koga go slu{nav toa, ostanav ramnodu{en pred vozbudenite profesori, iako dlabok nemir mi ja potrese du{ata. Posle onaa zlokobna {tuka koja go izmeni Zagreb i lu|eto vo nego, osobeno poslednite izminati denovi vo nego koga antisemitizmot mo`e{e da se vidi nasekade po~uvstvuvav silna odbojnost kon nacisti~ka Germanija i site onie koi podocna stanaa nejzini sojuznici. Istoto ~uvstvo na odbojnost buknuva{e vo mene sekojpat koga }e se sretnev so site niv vo Ungarija, a osobeno koga }e videv ili slu{nev kako postapuvaat kon Evreite. Site ovie ~uvstvuvawa koi jas gi nosev vo sebe bea prisutni i vo mojot dom. Mojata majka ne prestana da zboruva, no i da pravi se' {to mo`e{e za da im pomogne na nesre}nicite i da se sprotivstavi na Zloto, a mojot tatko, iako ja nose{e uniformata na rezerven oficer na kralstvoto Ungarija, koja be{e vo sostavot na Hitlerova Germanija, dlaboko vo du{ata be{e antifa{ist. Me|u negovite prijateli bea i lu|e so poinakva vera i nacionalna pripadnost, a toj sekojpat se trude{e, koga ima{e mo`nost za toa, da im pomogne. Edna interesna slu~ka mi ostana zasekoga{ vo se}avaweto. Za vreme na letniot raspust jas imav anga`man kako pijanist vo zabavniot i xez orkestar na poluevreinot Butola Ete, vo odmarali{teto Balaton-Almadi, koe se nao|a{e na ezeroto Balaton. Be{e toj ne samo golem muzi~ar i intelektualec, tuku i bestra{en antinacist. ^estopati govore{e za toa. Eden den, koga tatko mi Eugen dojde da me poseti i se povede razgovor za antisemitizmot i holokaustot, i tatko mi go iznese svojot stav, dobro se se}avam na dlabokoumnite zborovi na Butola Ete: "Porano ili podocna, osobeno pod odredeni okolnosti, stavovite se pretvoraat vo dela. Vie Eugene, kako heroj na avstro-ungarskata vojska, no so levi~arski stavovi mo`ete mnogu da ni pomognete nam, na Evreite." Tokmu toa i go ~ine{e mojot tatko. Spisocite koi mu bea dostapni, a vo koi pokraj nekoi od

76


imiwata pi{uva{e Evrein, toj so posebni hemikalii koi samite gi napravivme, go bri{e{e toa. Taka pove}emina gi izbegnaa onie stra{ni racii i progoni. Istite te~nosti tatko mi gi dava{e i na drugi doverlivi lu|e. Seto toa za eden mig mi pomina niz mislite dodeka stoev pred moite profesori koi go ~ekaa odgovorot za moeto u~estvo na muzi~kiot natprevar vo Vajmar. "Da", rekov, i vedna{ dodadov, "}e u~estvuvam na natprevarot so Preludium vo g-moll od Sergej Rahmawinov". Pomislata da go sviram Rahmawinov na muzi~kiot natprevar vo Vajmar ednostavno samata mi se nametna i vo istiot mig me opsena so takva silina, {to bev cvrsto odlu~en ako toa ne mi bide dozvoleno, da ne zaminam. Na moe golemo iznaduvawe prisutnite so nasmevki go prifatija toa. Podocna, koga vo mislite navrativ na odnesuvaweto na profesorite i nasmevkite na nivnite lica, go protolkuvav toa kako golemo iznenaduvawe za site niv, zatoa {to pove}eto od niv znaea {to zna~i da se otsviri Rahmawinov, eden od najkompleksnite i najte{ki avtori za izvedba, no pritoa izumija deka Sergej Rahmawinov e Rusin. Pred zaminuvaweto se oblekovme vo nekakva ~udna obleka koja ne be{e nitu vojni~ka, nitu pak civilna, nekakva me{avina od ednoto i drugoto, no so nekoi nacionalni, ungarski obele`ja. A potoa ne' postroija. So nas komanduva{e i vo Vajmar ne' predvode{e eden mlad ungarski oficer, Zana. Be{e toj eden prekrasen ~ovek, antinacist vo uniforma na kralstvoto Ungarija koja be{e vo sostavot na Hitlerova Germanija. U{te patem ni re~e deka nie vo Vajmar ja pretstavuvame Ungarija i deka nezavisno od bilo {to, nie }e salutirame vojni~ki, po starite na{i obi~ai, a ne so podignata desna raka kako toa go prave{e nacisti~kata vojska. Pove}eto od nas bevme voodu{eveni od hrabrosta i re{itelnosta na na{iot mlad predvodnik. I tokmu kako {to re~e toj, taka i se odnesuvavme site. Vo Vajmar bea sobrani prestavnicite od pove}e zemji koi se priklu~ija na Tretiot rajh. No site nie kako pretstavnici na svoite zemji bevme sosema odvoeni ednite od drugite. Zatoa na sekoj ~ekor mo`e{e da se zabele`i kako doma}inite storile se' za da ne' impresioniraat so mo}ta, silata, disciplinata, napredokot na nacisti~ka Germanija i site nejzini sojuznici. Jas nastapiv pred ispitnata komisija i nemnogubrojnata publika. Go otsviriv Preludiumot vo g-moll od Sergej Rahmawinov, najdobro {to mo`ev. Nekakvo ~udesno ~uvstvo na zadovolstvo mi blika{e vo du{ata dodeka svirev. Be{e toa mojot mal, skromen pridones na so~uvstvo za site progoneti i izma~eni lu|e vo stra{niot holokaust. Koga zavr{iv i pojdov kon izleznata vrata, me slede{e silen aplauz. Na moe golemo iznaduvawe nikoj ni{to ne re~e. Ne mo`ev da veruvam deka barem ~lenovite od komisijata ne znaat koj e Sergej Vasiqevi~ Rahmawinov, golemiot ruski umetnik od evrejsko poteklo. "Ili mo`ebi i tie na muzikata i umetnosta gledaat kako na op{to dobro na ~ovekoviot rod", mi proleta niz mislite.

77


Utredenta Zana ne' postroi. Zapoveda mirno. A potoa so sve~en glas soop{ti deka jas sum dobitnik na pijano kako nagrada za mojata izvedba. A potoa toj i site moi sou~enici od gimnazijata mi ~estitaa. Toa be{e se'. Nitu jas, nitu bilo koj od nas uznavme dali so dobivaweto na pijanoto sum ja osvoil prvata, vtorata ili mo`ebi tretata nagrada. Nabrgu mi stana jasno zo{to e toa taka. Glavnoto geslo na nacisti~kata propaganda be{e deka taa ne saka so nea da sozdava protivnici. Koga toa mi dojde na um, si pripomniv na eden detal vo Hitleroviot govor. Me|u drugoto toj na siot glas vika{e: "Die Englesen sollen bei mir kommen Propagande zu lernen!"12 Vo Vajmar se zadr`avme nekolku dena, a potoa zaminavme za Severna Italija. Ona {to tamu go vidovme, ne se razlikuva{e mnogu po ikonografijata od ona {to ve}e go vidovme vo Vajmar. No ona {to site ne' iznenadi i pomalku zbuni be{e eden ogromen simfoniski orkestar pod otvoreno nebo na koj u~estvuvaa iljada muzi~ari, a na koj nie prisustvuvame kako gosti. Tretiot rajh vo svojata omnipotentnost miluva{e da pravi vakvi spektakli so koi saka{e da gi fascinira lu|eto, da ja poka`e svojata neograni~ena mo}, mo} da vladee so celiot svet. No, zaborava{e da gi ispolni svoite vetuvawa. Pijanoto koe mi be{e dodeleno kako nagrada za izvedbata na Preludium vo g-moll od Rahmawinov, nikoga{ ne go dobiv."

27.

Rapsodija vo sino od Ger{vin

"Odmina dolgo vreme od na{eto pristignuvawe vo stanicata Ferencvaro{ vo Budimpe{ta. Stra{nata voena iluminacija koja ne' do~eka ne prestana, se' do osloboduvaweto na Budim. Navistina, toa be{e naj~esto povremeno bombardirawe od vozduh koe trae{e mnogu kratko, no znae{e ponekoga{ da predizvika i vistinski mete`. Mnogupati zavivaweto na sirenite go najavuva{e pretstojniot napad, no ponekoga{ toa ne se slu~uva{e. No, taa vreva ili molk na sirenite ne zna~e{e nikakva sigurnost deka }e ima ili ne bombardirawe. Taka ponekoga{ se slu~uva{e sirenite da ne se oglasat, a da se slu{ne silna detonacija koja }e predizvika{e vistinska panika me|u lu|eto; ponekoga{ sirenite po~nuvaa silno da zavivaat, a po niv da nema nikakov napad. Ovaa zbrka so sirenite lu|eto ja tolkuvaa na razli~ni na~ini, no site se slo`uvaa deka za toa se vinovni nadle`nite koi napravile pogre{na procenka. A tie koi bea odgovorni navistina imaa mnogu te{ka zada~a so sigurnost da predvidat dali avionite samo }e ja preletaat Budimpe{ta, ili vrz nea }e go isturat stra{niot tovar koj go nosat so sebe. Pokraj toa, ponekoga{ se slu~uva{e pogolema eskadrila da proleta so zaglu{uva~ka buka, bez da ispu{ti nitu edna bomba, a ponekoga{ na neboto da se pojavi samo eden avion, koj so svoite bombi razoruva cel eden kvart. I toa ne be{e se'. Se slu~uva{e napadite na Budimpe{ta da doa|aat od razli~ni strani. Ako vo po~etokot za napadot na 12

"Angli~anite treba da dojdat kaj mene da u~at propaganda!"

78


Ko{ice i razurnuvaweto na katedralata te{ko mo`e{e da se utvrdi koj go storil toa, Germancite ili Sovetite, podocna so pogolema sigurnost mo`e{e da se tvrdi koj ja bombardira Budimpe{ta spored toa od koja strana doa|aa avionite. Vo periodot koga Ungarija be{e sojuznik na nacisti~ka Germanija, Budimpe{ta be{e bombardirana od sojuzni~kite avioni. Naj~esto toa se slu~uva{e vo nedelite. Pred da se slu~i napadot, Radio London upatuva{e postojani predupreduvawa do lu|eto da se skrijat vo skrivali{tata za da ne nastradaat. No podocna, otkako rabotite sosema se izmenija, nacisti~kite avioni ja bombardiraa Budimpe{ta. Najposle, toa go ~inea i ednite i drugite i sega navistina be{e skoro nemo`no da se pretpostavi od koja strana demne opasnost koga }e se pojave{e nekoj avion, pomala ili pogolema eskadra. Vo edna od bombardirawata na Budimpe{ta nastrada i katedralata do gimnazijata Cistercita kade bea prekrasnite orguqi. Gletkata be{e mnogu ta`na. Koga gi vidov uni{tenite orguqi pod ru{evinite, po~uvstvuvav silna bolka, kako da be{e nastradal nekoj moj mnogu blizok. Moeto drugaruvawe so trimanuelnite orguqi be{e ispolneto so mnogu ne`nost i qubov. Silno ~uvstvo na osamenost me obzede. Denovite minuvaa, a mojata taga za orguqite ne stivnuva{e. Bez dru`bata so niv imav premnogu slobodno vreme, a ne znaev kako da go ispolnam. Majka mi pove}e ne se me{a{e vo izborot na mojot repertoar, a osobeno ne vo mojata potraga po novi muzi~ki soznanija. Moeto muzi~ko anga`irawe vo gimnazijata poodamna ne ja zadovoluva{e mojata glad za muzika. Standarniot repertoar za koncertni pijanisti voglavno go bev pominal i sovladal. Rabotata krajno se uslo`ni koga ja zavr{iv maturata vo gimnazijata i pove}e nemav nikakvi obvrski so u~eweto. Toa se slu~i letoto 1944 godina. Znaev deka ne{to moram da prezemam. Muzikata otsekoga{ be{e za mene najdobar lek koga tagata }e me opsene{e. No, taa ja ima{e vistinska le~ebna mo} samo koga }e go okupira celoto moe vnimanie. Po~nav da razmisluvam {to treba da storam, so kakva muzika da se zafatam. Potrebata za istra`uvawe be{e dlaboko zakoreneta vo mene. Vo taa moja potraga {to da storam ponatamu, mi se rodi idejata da se pozabavam so muzikata na Xorx Ger{vin. Vo istiot ~as koga toa mi dojde na um, vo mene voskresnaa site onie ~uvstva koi se izrodija koga za prv pat ja slu{nav negovata Rapsodija vo sino. Se slu~i toa slednata godina po na{eto doa|awe vo Budimpe{ta, koga za vreme na letniot {kolski raspust zaminav na odmor vo mojata rodna Subotica. Mojot sakan ~i~ko Lali na negoviot nov gramofon mi ja reproducira{e Rapsodija vo sino za pijano i simfoniski orkestar. Be{e toa za mene nekakva sosema poinakva muzika, koncerten xez, za koja so pravo se vele{e deka e revolucionerna muzika, zatoa {to be{e poinakva od site dotoga{ poznati muzi~ki stilovi. Vsu{nost, kako {to vele{e mojot ~i~ko Lali, toa be{e nekakva fuzija na seriozna koncertna muzika i xez, a ima{e i elementi na zabavna muzika. "Taa, Laci moj, ne samo {to deluva na umot i gi branuva emociite, tuku i otvora {iroki mo`nosti za istra`uva~ka rabota. Zatoa i mnogumina tvorci sozdavaa muzika kako Ger{vin", mi govore{e toj. Potoa vo eden

79


zanes, mojot ~i~ko Lali mi govore{e za izgubenata generacija, za xezot, za vremeto na ~udata. Koga site ovie misli i prekrasni zvuci, koi dolgo bitisuvaa nekade dlaboko zasolnati vo mene, povtorno gi slu{nav i po~uvstvuvav, znaev deka Ger{vin e mojot spas. Seto svoe vnimanie go svrtev kon nego. Po~nav da baram, da istra`uvam se' {to be{e povrzano so nego i negovata muzika. Toga{ od eden moj poznat slu{nav edna mnogu interesna anegdota za nego. Se govore{e deka koga Ger{vin go zamolil pro~ueniot kompozitor Moris Ravel da go primi za u~enik po orkestracija, toga{ golemiot majstor za orkestracija mu odgovoril deka toj treba da bide negov u~enik. So negova pomo{ (i vo ova nevreme vo Budimpe{ta) uspeav da nabavam noten zapis na Rapsodija vo sino za dve pijana, vo koja pijanoto broj dva be{e izvod od orkestarskata partitura. So golem entuzijazam se zafativ {to pove}e od toa da izdvojam za solo pijano izvedba. Vo toj zanes se slu~uva{e i da ne gi slu{nam sirenite koi predupreduvaa deka naskoro }e sleduva napad od vozduh. Koga }e stanev svesen za detonaciite koi dopiraa do mene, mi doa|a{e na um mudrata latinska izreka: "Inter arma silent Musae".13 No, jas ne se pridr`uvav do nea. So muzikata na Ger{vin kako da dojdoa za mene nekoi poubavi vremiwa i pokraj toa {to vojnata se' pove}e se zasiluva{e. No, pokraj muzikata na Ger{vin, jas so golem elan se zafativ i so ve`baweto na klasi~nite avtori i pritoa sozdadov i nekolku interesni kompozici. I toga{ se slu~ija nekoi interesni muzi~ki nastani. Vo veli~enstvenata sala na Pazmaw Pe'ter, najvisokata univerzitetska ustanova vo Budimpe{ta, odr`av solisti~ki nastap na pijano. Pokraj izvedbata na klasi~ni dela, se pretstaviv i so svoi kompozicii. Nabrgu po toj nastap, kako orgulist nastapiv i vo katedralata Ma}a{ Teplom, najubavoto crkovno zdanie vo Budimpe{ta. Moeto drugaruvawe so orguqite povtorno ja probudi vo mene golemata qubov kon niv. So golema `elba posakav povtorno da im se vratam, no nekoi drugi slu~uvawa me spre~ija vo toa."

28.

Opsadata na Budim

Navistina bea toa burni vremiwa. Istorijata gi zabele`a pozna~ajnite slu~uvawa. Nacisti~kata okupacija na Evropa opfa}a{e ~etiri kategorii zemji. Vo prvata grupa bea onie koi vedna{ bea anektirani i so koi se upravuva{e direkno od Berlin. Toa bea Avstrija, Sudeskata oblast, Severozapadna Polska, Luksemburg i Severozapadna Jugoslavija. Vtorata grupa gi opfa}a{e takanare~enite isto~ni zemji. Toa bea prorektoratite ^ehoslova~ka i Moravska, balti~kite dr`avi i privremeno okupiranite zemji na Sovetskiot Sojuz. Vo tretata grupa spa|aat okupiranite teritorii vo koi be{e ostvaren nekakov vid 13

"Za vreme na vojnata i muzite mol~at".

80


samouprava pod germanska kontrola. Toa bea Norve{ka, Danska, Holandija, Belgija, Francija, Srbija, Grcija... I najposle, vo ~etvrtata grupa spa|aa germanskite sojuzni~ki zemji: Bugarija, Ungarija, Romanija, Hrvatska i Finska. Ungarija, na ~ie ~elo be{e regentot Horti, vo 1941 godina stapi vo Vtorata svetska vojna od stranata na Germanija. Koga na 6 april 1941 godina nacistite ja napadnaa Jugoslavija, u~estvuva{e i Ungarija. Be{e okupirana Ba~ka i Me|umurje, a vo juni mesec istata godina Ungarija mu objavi vojna na Sovetskiot Sojuz. Vo po~etokot na 1944 godina Horti se obide zaedno so zapadnite sili da postigne spogodba. Tokmu poradi toa Germanija vo 1944 godina ja okupira{e Ungarija. Edinicite na sovetskata armija, esenta istata godina ja preminaa ungarskata granica. Istata godina se slu~i opsadata na Budim. "Za opsadata na Budim, na koja i jas bev svedok, mo`e mnogu da se govori", mi re~e Ladislav eden den koga go zapra{av kako gi pre`iveal borbite za osloboduvawe na Budimpe{ta. Odnenade` mnogu ~uvstva mu rascutea na liceto i toj sosema se izmeni. "Zgradata vo koja bevme smesteni se nao|a{e na periferijata na Budim, od ovaa strana na visokiot `elezni~ki nasip koj be{e oddale~en od nas to~no 55 metri. Nasproti nea, od drugata strana, na nasipot be{e {iroka ramnina na koja ovde-onde se belee{e po nekoja ku}a. Nekade vo dale~inata mo`e{e da se zabele`i visokata antena za Budimpe{ta. Od na{ata strana na nasipot be{e postavena germanskata vojska, a od onaa drugata sovetskata. Germancite se branea, a Sovetite napa|aa. Opsadata na Budim zapo~na na 26 dekemvri 1944 godina, vtoriot den na katoli~kiot Bo`i}. Se slu~i toa tokmu koga moite roditeli, Lonti i jas se simnuvavme niz skalite na zgradata vo koja `iveevme, za da pojdeme na misa vo katedralata koja se nao|a{e vo na{eto sosedstvo. Niz prozorcite na skali{teto vidovme kako dolu pod nas eksplodiraa tri minofrla~ki mini. Najnapred vidovme blesok, a potoa slu{navme silna detonacija. Trite minofrla~ki mini otvorija tri golemi rani na trevnikot, rasposlan pome|u na{ata zgrada i visokiot `elezni~ki nasip. Nabrzina go zemavme ona {to ni be{e neophodno od na{iot stan, koj se nao|a{e na posledniot kat od zgradata i mo`e{e sekoj ~as da bide pogoden od nekoj proektil. Na skalite koi vodea kon podrumskite prostorii, kade se nao|a{e skrivnicata, se sozdade vistinski haos. Lu|eto se turkaa me|usebno i `estoko se raspravaa dodeka sekoj ne go najde svoeto mesto vo zasolni{teto. A potoa nastana morni~ava ti{ina koja ja remetea detonaciite koi se slu{aa. Tie zlokobni tatne`i me|u sebe se razlikuvaa edinstveno po silinata na piskotot koj stignuva{e do nas. Po nego nie znaevme dali dostrelite se sosema blisku ili podaleku od nas. Nekolku pati be{e pogodena i na{ata zgrada. Borbata be{e `estoka i nemilosrdna. Trae{e so denovi. U`as nadvor, u`as vnatre vo skrivnicata. Prostorot mal, a vo nego triesetmina lu|e. Stutkani eden do drug, ~ovek mo`e{e da slu{ne kako sosedot do nego di{i, ili kako srceto mu topoti. Odvreme navreme }e se slu{ne{e pla~ na dete, ili vrisok na `ena na koja nervite i' popu{tile. Hrana tolku kolku da ne se umre. Rezervite koi lu|eto pred toa gi bea pribrale vo podrumite brzo

81


se iscrpija. Voda ima{e, no poradi ostrata zima koja ponekoga{ go nadminuva{e minus dvasettiot Celziusov stepen, taa zamrznuva{e vo cevkite. Be{e toa golgota za nejakite starci, `eni i deca. Preku radioto slu{navme deka Pe{ta poodamna e oslobodena, a osloboden e i Debrecin, deka e formiran privremen parlament i privremena vlast na Nacionalniot front za nezavisnost koja ja so~inuvaat site rabotni~ki i nekoi bur`oaski partii. No pekolot vo koj se nao|ame nie, prodol`uva{e i ponatamu. Napnatosta i netrpenieto katadnevno se zgolemuva{e. Nekoi gi brojat denovite na zato~eni{tvoto, drugi poodamna zaboravile koga slegle vo skrivali{teto. Najupornite glasno izvestuvaat za sekoj izminat den. I ~etiriesetiot den izminuva." Ladislav e silno vozbuden. Minatosta stanala sega{nost, a sega{nosta minatost. Dlaboko vozdivnuva pred da prodol`i da zboruva. "Majka mi nekolku dena nastoj~ivo bara da se ka~i vo stanot. Ne mo`e pove}e da ja izdr`i ne~istotijata. Na toa se sprotivstavuva odgovorniot za civilnata za{tita. Ne smee da i' go dozvoli toa, ne samo poradi opasnosta taa da nastrada, tuku i site drugi. Zgradata vo ~ii podrumi sme skrieni poodamna nalikuva na mrtovec. Samo edno dvi`ewe po zastaklenite skali{ta, edna senka, mo`e da predizvika napad, od ednata ili od drugata strana. Nasipot koj katadnevno go gledav od na{ite prozorci e borbenata linija koja ja razdvojuva{e nacisti~kata vojska od vojskata na Sovetskiot Sojuz. No, majka mi e uporna vo svojata namera da pojde do na{iot stan. Na odgovorniot za civilna za{tita mu se pridru`uvaat i nekolkumina sosedi. No, majka mi Jolanta ne popu{ta. Takva e taa, koga ne{to }e naumi mora da bide po nejzino. Tatko mi Eugen se obiduva da ja ubedi da ne bara ne{to {to e sprotivno so misleweto na site drugi. No, taa i ponataka insistira. Odgovorniot na civilnata za{tita, gospodinot Sendi, vo eden moment izvikuva: "Zabranuvam da go storite toa!" A vedna{ potoa, otkako majka mi po koj znae koj pat mu se sprotivstavuva ostro vikna: "Nareduvam!" Vo ti{inata koja se sozdade site go slu{naa toa. Pogledite na pove}eminata se svrtea kon majka mi. Taa, otkako sedna na svoeto mesto, so racete si go pokri liceto. Dolgo ostana taka smramorena. Koga malku se sozede, gi istavi racete od liceto, ja podigna glavata i so ostar pogled go prostrela tatko mi. Slu{nav kako tivko, no otse~no mu re~e: "Eugene, Vie kako ma` treba{e da ja za{titite Va{ata `ena!" Tatko mi ni{to ne re~e, se obide da ja pregrne, no taa se ottrgna od negovata raka. Poznata mi e samopo~itta na mojata majka. Taa e mnogu gordeliva `ena, osobeno ~uvstvitelna ako nekoj na bilo koj na~in ja povredi nejzinata sueta. Poodamna na mojot tatko mu se obrnuva{e so Vie. Se slu~i toa u{te dodeka bevme vo Zagreb. Eden den zabele`av deka taa po~na da mu se obra}a so Vie, a toj nejze i ponataka so ti. Podocna ja uznav pri~inata za toa. Kako {to mi ka`a tatko mi, vo eden razgovor toj i' rekol deka pred da ja zapoznae nea, imal edna idila so nekoja devojka. Toa tolku ja pogodilo mojata majka, {to ottoga{ nikoga{ pove}e ne mu se obratila so ti, za da mu dade jasno do znaewe deka so nego ostanuva ponataka, no na odredena distanca. Koga si pripomniv na seto toa, mi stana

82


jasno kolku dlaboko se po~uvstvuva ki{awa navredena koga nekoj se osmeli da i' re~e nejze, Nareduvam! i toa pred o~ite na siot ovoj sobran svet tuka. Otkako edna{ mu go re~e ona {to go misli na svojot ma`, i pobara od nego da ja za{titi, ne prestana istoto da go povtoruva. No, tatko mi trpelivo slu{a{e i mol~e{e. So trpelivosta i mol~eweto mnogupati uspeval da ja pobedi nejzinata uporna nastoj~ivost. No, ovoj pat ne izdr`a. Stana, mu prijde na Sendi, inaku negov prijatel, i na moe golemo iznenaduvawe so golema lutina i pogrdni zborovi se nafrli na nego. Gledaj}i ja silnata voznemirenost na mojot tatko, toj sosema spokojno mu vozvrati: "E moj Eugene, toa se nervite!" I be{e vo pravo. Ponekoga{ i najtrpelivite mo`at da gi zagubat nervite. Po 48 dena Budim be{e sloboden. Na 5 april 1945 godina Ungarija be{e slobodna. No, tuka ne soprea na{ite maki i makite na mnogumina. Namesto oru`jeto, gladot na site nam ni se zakanuva{e da ne' otepa."

29.

Glad

"Nikoj od nas doma ne mo`e{e da pretpostavi deka Gladot, kako eden od ~etirite zla na Apokalipsata, mo`e da bide tolku stra{en kako i site ostanati. No toa se slu~i. Otkako tatko mi Eugen prodade se' {to mo`e{e da se prodade od poku}ninata, za da se kupi tro{ka hrana, gladot seriozno ni se zakani. I hranlivite koreni koi mo`ea da se soberat po okolinata nabrgu gi nema{e. Mnogupati go slu{nav kako veli: "[to da se pravi?" Otkako mu dodea seedno da go postavuva istoto pra{awe, zamol~e. No, ne mo`e{e dolgo da dotrae. Sega po~na se' po~esto da go spomnuva imeto na Svoboda Karlo, negov dobar prijatel koj vo Bojmak, vo blizinata na Subotica ima{e parni mlinovi. Bra{noto be{e produkt okolu koj se vrtea site negovi i na{i misli, vpro~em kako i mislite na site izgladneti lu|e. Otkako po ne znam koj pat go povtori imeto na Svoboda i negovite parni mlinovi, mi se rodi mislata da pojdam do Bojmak i donesam bra{no. Iako vo po~etokot ovaa misla mi se stori luda, se' pove}e mi se vrte{e vo umot i se' pove}e iznao|av pri~ini koi mi govorea deka na krajot na krai{tata sepak mojata zamisla ne e tolku luda. A koga im rekov na moite doma{ni deka imam namera da pojdam do Bojmak i da donesam bra{no i nikoj od niv ne se sprotivstavi na toa, sfativ deka navistina mojata ideja ne e tolku besmislena. Sledniot den zaminav od Budimpe{ta kako {to toa go bev zamislil vo svojata fantazija. Ni na krajot na umot ne mi be{e na kakvi rizici se izlo`uvam pri ova moe pate{estvie. Za toa ima{e vina i vo mene, no i vo sklopot na okolnostite. Koga idejata da pojdam vo Bojmak za prv pat se za~na vo mene, koga taa podocna sosema me opsedna, na opasnostite koi demnea otstrana gledav so maglovita jasnotija, no zatoa sosema jasno mi be{e deka Budimpe{ta i celata zemja bea slobodni ve}e nekolku meseci. Be{e rana prolet 1945 godina. Vremeto studeno, surovo. Pominav niz gradot bez te{kotii, iako zabele`av nasekade okolu mene mnogu pogledi koi

83


so vnimanie i zatskireni misli me sledat. Po~uvstvuvav kako vozduhot da be{e zagaden so somne`i i neverba. Kako nikoj na nikogo da ne mu veruva. Vo predgradieto, a osobeno koga gi odminav i poslednite ku}i, ~uvstvo na neprijatna zagrozenost me obzede siot. Prugata mi be{e patokaz po koj pravec da se dvi`am, iako ne sekojpat odev po nea. Dolgo pe{a~ev. Vo crna temnina barav preno}i{te, no toa te{ko se nao|a{e. Smrtta kako da me demne{e otsekade. Nitu znaev od koja strana }e stasa, nitu vo koe vreme mo`e da me stigne, nitu vo kakva obleka }e se pojavi, na neprijatel ili prijatel, no ~uvstvuvav deka e nekade blisku tuka. Koga se ka~iv na prviot tereten voz, mi olesni na du{ata. Mo`ev da dremnam. Smeniv pove}e teretni voza. Za nekolku dena nabli`iv do Subotica. Mislam za sebe, za mojot sakan roden grad, za ku}ata na dedo mi Jano{ do koja sakam {to poskoro da stasam, no mislam i za moite najbliski, za majka mi Jolanta, tatko mi Eugen i sestra mi Lonti, koi ostanaa vo Budimpe{ta i ~ija sudbina e nepomalku neizvesna od mojata. Koga gi vidov zelenite vodi na Pali~koto Ezero, nalik na o~ite na mojata mila Lonti, du{ata mi se razveseli. I vo istiot ~as kako razulavena reka mi dotekoa spomenite, ne mnogu damne{ni, iako mene mi se ~inat deka se slu~ile pred vekovi. No, nemav sila na niv predolgo da gi zadr`am svoite misli, a da ne si ja ranam du{ata. Premnogu se ubavi vo sporedba so ova ludo vreme. Soznanieto deka sum vo Subotica za prv pat mi vra}a del od spokojot, ~ija ubavina odamna ne sum ja po~uvstvuval. Znam deka i Subotica e vo bunilo, kako nasekade {irum svetot po ovaa luda vojna koja se' u{te nekade se vodi. Uteha mi e soznanieto deka tuka se moite najbliski. No ne za dolgo. Vo `elezni~kata stanica vo Subotica me pritvoraat i me nosat vo zatvor, vo @oltata ku}a. Taa e blizu `elezni~kata stanca, vis a vis nea, malku nakoso. Po nekolku dena me osloboduvaat. Nikoj ne mi ka`a nitu zo{to sum zatvoren, nitu zo{to me osloboduvaat. Ludo vreme. Stojam zbunet pred @oltata ku}a. Gletka koja sum ja videl nebroeni pati, no mi se ~ini kako da ja gledam prv pat. Na um mi doa|a nekakov glas, kako {epot od nekade daleku, deka tuka vedna{ vo blizinata se nao|a ku}ata na mojata baba Tereza. Poa|am. Te{ko mo`am da ja najdam ulicata. Ne e toa poradi mojata zbrkanost, tuku od straotnite urnatini. Celiot kvart e razru{en. Od nego ostanale samo kupi{ta otpad. Vo urnatinite go pronao|am ona {to ostanalo od ku}ata na baba mi Tereza. Ne mo`am da im veruvam na o~ite. Gletkata pred mene postojano se menuva. De ja gledam nea, ku}ata na baba mi so seta svoja li~otija, de pred mene kup~e urnatini. Tolku mnogu posakuvam seto da e samo son. No, znam deka ne e son, tuku ta`na i grda vistina. Se dobli`uvam. Ne{to me turka me|u urnatinite. Odnenade` ostanuvam smramoren. Go gledam Vopaterni, na{iot mil Vopaterni, koj tatko mi Eugen po na{eto zaminuvawe za Zagreb go smesti vo ku}ata na baba Tereza. Jadnikot potkleknal pod urnatinite, no ne se predal sosema. Eden del od klavijaturata ostanal negibnat. Ne`no gi miluvam crno-belite klavi{i stravuvaj}i so mojot dopir da ne mu nanesam bolka na mojot mil prijatel. No toj, namesto so bolen lelek, milozlivo mi vozvra}a kako da saka da mi ka`e deka ako teloto mu e uni{teno, du{ata se' u{te ostanala. Ne mo`am da si gi sopram solzite. Zaminuvam. Kako {to so godini, dodeka bev dete, nozete

84


sami me vodea kon drugata moja rodna ku}a, taka i sega im se prepu{tam nim. Vo dvorot gi zateknav mama Ana i dedo Jano{. Kako da znaea deka doa|am, ta izlegle da me do~ekaat. Se pozdravuvame. Se baknuvame. Solzite sami te~at. I pred da vlezem vo negibnatata ku}a na papa Jano{, mama Ana, otkako malku se sozede, zagri`eno me zapra{a kako toa sam sum do{ol vo Subotica. Koga i' ka`av kako toa se slu~i i istoto i' go povtoriv u{te dva pati, taa ne prestana vo neverba da vrti so glavata i da povtoruva: "Kako Laci moj, tvojot tatko Eugen, i majka ti Jolanta dozvolija samiot da pojde{ i dojde{ vo Subotica vo ova ludo vreme." Za prv pat i jas si go postaviv ova isto pra{awe. Ne mi be{e ni{to ~udno {to jas se odlu~iv na ovaa moja luda zamisla, no kako toa moite roditeli so ni{to, so nitu eden zbor, ne se obidoa da me soprat. No, i koga stanav svesen za seto ova ne im zamerav. Naprotiv, ~uvstvuvav nekakva gordost vo sebe {to go storiv seto ova. Vedna{ koga doznav kade se smesteni baba Tereza, tetka Margita, Etu{ i pi{ta14 I{tvan, pojdov da gi posetam. Be{e toa edna mala ku}a vedna{ do ku}ata na majkata na tetin I{tvan. Otkako se pozdraviv so site uznav deka ~i~ko mi Lali e prezafaten kako voen lekar i deka postojano e na rabota nekade nadvor od Subotica, no deka povremeno navra}a i tuka. Nitu mene, nitu na nekoj od moite najbliski od dvata moi doma, ni padna na um deka treba da se vra}am vo Budimpe{ta. Vedna{ isprativ pismo do moite roditeli i Lonti i tie {to poskoro da mo`at da si dojdat vo Subotica."

30.

Povtorno vo rodnata Subotica

"Subotica ne be{e samo izraneta odnadvor, tuku i du{ata i' krvare{e. Taa nalikuva{e na bolna `ena koja pretrpela te{ko du{evno stradawe, no kako da po~nuva da se sozema. Na se' u{te svenatoto lice mo`e{e da se zabele`i blaga nasmevka, a vo o~ite zrak na nade`. Otkako po nekolku dena silata mi se povrati, pojdov vo Srednoto muzi~ko u~ili{te. Direktorot @ejko Straka me primi so neskriena radost. Neskrotliva energija blika{e od seto negovo bitie. Koga govore{e, zborovite ne ja dovr{uvaa zapo~natata misla, zatoa {to novi mu naiduvaa. Zboruva{e za stra{noto vreme koe odminalo, te{kotiite vo sega{nosta, no najpove}e za svetlinata na idninata koja doa|a{e. Ima{e mnogu planovi vo mislite. Za tie da se ostvarat, znae{e i toj, deka baraat od nego mnogu sila, no be{e svesen deka samiot ni{to ne mo`e da napravi i deka treba da gi iznajde vistinskite lu|e i vo niv da go prenese svojot voshit so koj toj be{e zarazen. Saka{e ne{to da mu otsviram. Istoto go posakuvav i jas. "Zborovite se ni{to`ni bez delata, la`na maska bez du{a", nebroeni pati povtoruva{e tatko mi Eugen. Ne mi trebe{e mnogu vreme toa da go sfatam i prifatam. Dolgo svirev na pijanoto. So denovi mi nedostasuva{e. Vedna{ me primi kako nastavnik po 14

tetin

85


muzika vo Srednoto muzi~ko u~ili{te i istiot ~as zapo~nav so rabota. "Nema vreme za gubewe", postojano povtoruva{e drugarot Straka, visok partiski funkcioner. Negovite vrski dosegaa do Belgrad. Podocna, za seto ona {to go stori za muzikata, za kulturniot napredok, se stekna i so Geteovoto priznanie, koe vo Berlin mu be{e dodeleno kako zaslu`en deec od Isto~niot blok. I navistina, taa energija koja ja nose{e vo sebe be{e zarazna i ne' zafati site nas, mladi lu|e koi se najdovme vo Srednoto muzi~ko u~ili{te, no i site onie mladi lu|e vo Subotica na koi umetnosta im le`e{e na du{a. Voznesen od rabotata i `ivotot koj so zabrzano tempo se odviva{e, kako da zaboraviv na stra{nite voeni slu~uvawa za koi mislev deka se odminati. No, nekoi nastani koi neposredno se slu~ija, me vratija vo nesigurnata realnost. Vo edna voena racija, bev pritvoren zaedno so Ernestt Kiraq, mojot prijatel i kolega, isto taka nastavnik vo Srednoto muzi~ko u~ili{te. Be{e kve~erina i kako pove}eto mladi lu|e vo Subotica se {etavme po gradskoto korzo. Odnenade` okolu nas se najdoa nekolkumina uniformirani lica, naoru`ani, i ni naredija da pojdeme so niv. Ne smestija vo edna prostorija vo Gradskata ku}a. Vo nea ima{e pove}emina voglavno mladi lu|e, no i povozrasni. Site mol~ea. Samo odvreme-navreme }e se slu{ne{e tivko {epotewe. Zlokobna neizvesnost go ispolnuva{e prostorot. Od ona {to go slu{navme od uniformiranite lica, od {epotot koj kako eho se {ire{e me|u nas, pri~inata za na{eto pritvoruvawe se povrzuva{e so Sremskiot front i izbegnuvaweto na mladite lu|e da bidat regrutirani. Revoltot na uniformiranite lica kon nas be{e vidliv. Toj se ogleduva{e vo nivnoto odnesuvawe, u{te pove}e vo pogrdnite zborovi so koi se obra}aa do nas, kako kon lu|e predavnici koi u`ivaat vo mirot koi tie nam ni go podarile. Koga edno od pritvorenite mom~iwa pobara voda, eden od uniformiranite lica grubo mu vozvrati deka, nema pove}e da mu bide potrebna. Po vakvite zakanuva~ki zborovi, situacijata stana mnogu dramati~na. Otkako izmina u`asno dolgata no}, pretpladneto sledniot den Ernestt i jas pobaravme za na{eto pritvoruvawe da bide izvesten drugarot @ejko Straka i po mo`nost da bide povikan da dojde tuka. Koga go spomnavme imeto na drugarot Direktor, rabotite vedna{ poprimija poinakov tek. Ne pomina dolgo vreme potoa, a vo prostorijata vo koja bevme smesteni vleze edno od uniformiranite lica i pobara Ernestt i jas da pojdeme so nego. Ne' odvede vo edna kancelarija vo koja ne' do~eka @ejko Straka i edno lice vo oficerska uniforma. Ni olesni na du{ata. Nabrgu potoa zaminavme so Straka. Na razdelba qubezniot oficer ne' posovetuva deka za seto {to se slu~ilo ne treba da zboruvame. I ne govorevme ni{to za toa zatoa {to i ne znaevme {to bi mo`ele da ka`eme. No, za mene seto toa {to se slu~i be{e u{te edna potvrda na Ajn{tanovata misla, deka zadol`itelnata voena slu`ba e edna od najgolemite sramoti na ~ovekoviot rod.

86


31.

Marija Bala{

Vo Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Subotica ja zapoznav Marija. Se slu~i toa pomalku i neo~ekuvano. Po inicijativa na @ejko Straka vo ungarskiot dramski teatar zapo~naa podgotovkite na ^iko{, vo sloboden prevod Mom~eto so `drebe. Be{e toa edno interesno dramsko delo koe Straka saka{e da bide proprateno so muzika vo izvedba na orkestar. Toj pobara od mene da se vklu~am vo rabotata, da go prigotvam aran`manot so splet ungarski narodni pesni kako {to toj go be{e toa zamislil. Vo taa moja rabota, vo partiturata vovedov i del za pijano koj mi se stori mnogu interesen. Straka be{e voodu{even i vedna{, otkako go pogledna notniot zapis, predlo`i Marija Bala{ da go izvede delot za pijano. Govore{e za nea kako za najdobra u~eni~ka po pijano vo u~ili{teto, nadaren pijanist, no i kako odli~en vokalen solist. Podgotovkite na orkestarot i dirigenskata palka mi bea dodeleni mene. Od dirigenskiot pult mojot pogled ~estopati be{e naso~en kon Marija, osobeno koga doa|a{e na red delnicata na pijano koja taa ja svire{e. I sekojpat koga }e go svrtev pogledot kon nea, me presretnuva{e prekrasnoto crnilo od nejzinite krupni kako maslinki o~i. Ovaa igra na na{ite pogledi brzo me voodu{evi. ^uvstvuvav golema prijatnost vo du{ata, koga vo nejziniot pogled }e go videv bolskotot na svetlina koja jas od se' srce i' ja ispra}av. Koga toa go po~uvstvuvav, dolgo vo no}ta mislite mi ostanaa so nea i nejziniot pogled. So golemo netrpenie ja ~ekav slednata proba. Koga ja vidov zad pijanoto, mi se stori u{te poubava od onaa Marija so koja se razdeliv prethodniot den. Be{e taa edno crnomuresto devoj~e so isto takva crna kosa, ne premnogu dolga, nitu pak premnogu kratka, kosa koja sovr{eno se sovpa|a{e so svetloto crnilo vo nejzinite o~i i oblekata vo koja violetovata boja vo ~udesni prelivi se me{a{e so crnata. Po zavr{uvawe na probata posakav da i' predlo`am da ja dopratam do doma, no ne go storiv toa. Ne znam to~no {to me spre~i. No, koga podocna stignav doma i so mislite navrativ na ona {to toga{ go ~uvstvuvav, iako ne mo`ev do kraj da ja razlo`am taa vozbudliva me{avina na pove}e du{evni glasovi, sepak eden od niv sekako be{e najuporen i najglasen, a toj mi govore{e deka treba da podrazmislam. "[to da razmisli{ Laci?", odnenade` mi se tutna druga, poinakva misla vo glavata. Se zbuniv. No, nabrgu mi se stori tolku ednostavno, duri i neophodno da i' predlo`am da ja dopratam do doma, {to po~uvstvuvav i nekakva gri`a na sovesta {to toa ne i' go predlo`iv u{te ve~erta koga toa mi dojde na um. Na ovaa moja misla i' se nadovrzaa mnogu drugi. Pomisliv deka probite zavr{uvaa vo docnite ve~erni ~asovi i deka vo no}ta e neprijatno edna mlada devojka, kakva {to be{e Marija, sama da odi po re~isi praznite ulici. Koga seto toa mi pomina vo mislite, mi se storija premnogu dolgi trite dena koi trebaa da izminat do slednata proba. No, toga{ se slu~i ne{to {to vistinski mi ja izraduva du{ata. Utredenta ja sretnav Marija vo u~ili{niot hodnik. Koga pogledite ni se sretnaa, ja vidov istata radost vo nejzinite o~i koja i jas ja ~uvstvuvav vo sebe. Toa be{e onoj vzaemen bolskot koj tolku mnogu me voodu{evi i gi

87


opsena moite misli. Vo istiot mig od mene is~ezna i onoj somne` koj ponekoga{ se javuva{e vo mene i mi {epote{e deka mo`ebi Marija, koga gleda vo mene na probite, go ~ini toa zatoa {to mora da go sledi mojot znak za da po~ne so izvedbata. I dodeka seto toa za mig mi proleta vo mislite, taa qubezno me pokani da prisustvuvam na nejzinot koncert koj denta treba{e da go odr`i vo u~ili{nata sala. Svire{e prekrasno. Go znaev toa i pred toa, no sega bev siguren deka e mnogu nadarena. Od se' srce i ~estitav po zavr{uvaweto na koncertot, a voodu{evenosta koja ja vidov vo nea tokmu poradi iskrenosta na moite pofalbi, jasno mi dadoa do znaewe deka nejze osobeno i' be{e zna~ajno da slu{ne tokmu {to mislam jas za nejzinoto muzicirawe, za{to pred toa, iako nekolku pati sakav da ja pofalam, ne go storiv toa. Ve~erta po zavr{uvaweto na probata i' predlo`iv da ja dopratam do doma. So nasmevka mi re~e deka bi i' bilo milo toa da go storam. Odevme po praznata ulica koja vode{e kon nejzinata iznajmena soba. Dolgo mol~evme, kako i na dvajcata da ni se ~ine{e deka razgovorot za muzikata za pretstavata koja ja podgotvuvavme vo ovie migovi e besmislen. Jas sakav tolku mnogu raboti da slu{nam za Marija, no ne znaev od kade da po~nam so razgovorot. U{te koga prv pat ja vidov znaev deka e Ciganka. Toa soznanie vo nitu eden moment ne izrodi vo mene bilo kakva neprijatnost, naprotiv kako tokmu toa soznanie da ima{e ogromna privle~na mo}. Mnogupati vo minatosta, no i vo sega{nosta se navra}av tokmu na toa, za{to tokmu toa {to taa be{e Ciganka za mene ima{e ~udesna magi~na mo}. Mnogu razmisli mi pominaa niz umot, nekoi mnogu brzo mi stanaa jasni, drugi otkako }e pomine{e nekoe vreme samite }e mi se razjasnea, no znam deka na nekoi i den denes ne go znam vistinskiot odgovor. Poodamna mi be{e poznat odbojniot odnos na lu|eto vo Subotica kon Ciganite, no i vo cela Vojvodina kade gi ima{e mnogu na broj. Sekojpat koga saka{e ne{to lo{o da se ka`e za nekogo, osobeno za nekoja negativna crta na negoviot karakter, toga{ toa se sporeduva{e so niv, kako vo Ciganite da be{e sobrano seto zlo na ovoj svet. Ne mo`ev toa nikako da go sfatam. No, ona {to podocna mo`ev da go vidam vo Zagreb i Budimpe{ta {to se se pravi so Evreite, no ne pomalku i so Ciganite, silno me potrese i mi go zacvrsti veruvaweto deka takov odnos na ^ovek kon ^ovek e za sekakva osuda. Ne{to dlaboko vo mene mi govore{e deka Bog koj ne' sozdal kako da ne se odnesuva podednakvo kon site nas. A Marija, iako Ciganka, kako i mnogute drugi koi jas gi poznavav, veruvaa i se molea na istiot Bog Isus Hristos vo koj site moi bliski i jas veruvavme. Iako podocna namesto Cigani lu|eto zapo~naa da gi vikaat Romi, ni{to pozna~ajno ne se promeni i zatoa jas ne prestanav za mojata mila Marija da velam deka e Ciganka. Mnogu brzo otkako ja zapoznav Marija doznav deka taa e i mnogu siroma{na. A jas kon bednite lu|e otsekoga{ imav poseben odnos. Dolgi godini podocna, i sega koga na um }e mi dojdat razmisli za siroma{tijata vo koja `ivee{e Marija pred da ja zapoznaam, a koja taa ne ja krie{e, naprotiv mnogupati }e ja slu{nev kako so nejziniot vesel glas veli: "Jas sum ti siroma{na Ladislave kako crkoven glu{ec". A koga toa }e go slu{nev,

88


vedna{ pred mene }e se pojave{e mojot sakan drugar Jano{. Koga toa prv pat mi se slu~i, znaev deka od onie ranodetski slu~uvawa koi me povrzuvaa so nego, jas imav posebna qubov kon siroma{nite lu|e. A soznanieto deka Marija e mnogu siroma{na, be{e dovolno silna pri~ina da slu{nam eden glas dlaboko od mojata du{a koj mi govore{e deka jas treba da bidam nejziniot vitez za{titnik. Vremeto minuva{e, a nie postojano bevme zaedno. Zboruvavme za pove}e raboti, no sekoj kako da gi ~uva{e vo sebe ~uvstvata koi ni gi raduvaa du{ite. Eden den, slu~ajno, mo`ebi ne, gi zapoznav roditelite na Marija. Vsu{nost pri~inata toa da se slu~i be{e bolesta na nejziniot tatko. Kako {to slu{nav od Marija, toj dolgi godini boleduval od astma. Po sovet na nekoj lekar toj pravel cigari od nekakva bilka (kako {to podocna doznav toa bila tatula) koja mu go olesnuvala di{eweto. Edna{ Marija mi se po`ali deka nejziniot tatko ostanal bez lekovitata trevka i me zamoli da ja pobaram. Jas i' vetiv deka }e se potrudam poskoro da ja nabavam. Koga uspeav da ja najdam lekovitata trevka, poitav da i' ja odnesam. Vo maloto iznajmeno sop~e na Marija, vo koe za prv pat vlegov, gi zatekav nejzinite roditeli. Tatko i' mi zablagodari, a jas vedna{ potoa si zaminav. Nabrgu po sredbata so roditelite na Marija, edna prijatna proletna ve~er dodeka {etavme po korzoto eden pokraj drug, nekakva nevidliva sila ja podigna mojata desna raka i taa ne`no ja fati rakata na Marija. Prodol`ivme da ~ekorime taka, raka pod raka po korzoto, pred vidogledot na lu|eto, kako verenici, kako ma` i `ena. Be{e toa prv pat da ja fatam Marija pod raka. Mnogupati, dopratuvaj}i ja do doma niz temnata i prazna ulica, mo`ev toa da go storam, no ne go storiv. Ne znam zo{to toa go storiv tokmu tuka, na korzoto, pred mno{tvoto lu|e. Edinstveno {to vo toj mig mi be{e jasno be{e deka sakav na site tie lu|e, nam poznati i nepoznati, da im ka`am deka Marija i jas sme bliski, mnogu bliski. No, ona {to zasekoga{ ostana negibnato vo moeto se}avawe be{e ona {to Marija go stori koga mojata raka se najde pod nejzinata. So ne`en, no dovolno silen stisok ja prifati, a mene mi se stori kako do mene da dopre i radosniot trepne` na nejzinoto srce. Se svrtev kon nea. Me presretnaa nejzinite crni, kako maslinki krupni o~i koi kako postojano da povtoruvaa se' edno isto, "Da, Ladislave! Da, Laci moj, jas sum tvojata verenica." Vo istiot ~as znaev deka samo toa ne`no spletuvawe na na{ite race Marija go do`ivea kako svet ~in, vo koj jas ja baram nea za svoja `ivotna sopatni~ka, a deka taa se slo`uva so toa od se' srce."

32.

Xek Vinston

"Otkako ja zapoznav i se zbli`iv so Marija, nekakov ~udesen elan mi se izrodi vo du{ata. Ne be{e ednostavno da si go objasnam toa samiot na sebe, iako za mnogu raboti bev svesen. Ona {to sega se slu~uva{e so mene ne be{e samo ne{to {to dobilo vo svojata silina (nikojpat i pred toa ne mi nedostasuva{e volja), tuku be{e toa nekakva poinakva dlaboka sodr`ina

89


koja se ra|a{e od mene. Pokraj Marija, i pove}eminata moi bliski go razgoruvaa toj tvore~ki ogan vo mene, no mi se ~ini nikoj pove}e od @ejko Straka. Toj navistina be{e ~ovek koj umee{e da pottikne sekogo, od nerabotnikot da napravi rabotnik, od rabotnikot trudbenik, kako {to ponekoga{ samiot saka{e da ka`e. I ne samo {to pottiknuva{e na rabota, toj se raduva{e na postignuvawata na site kako da se tie neraskinliv del od nego. Znae{e da gi motivira lu|eto, da ne odzeme ni{to od niv, a ako mo`e{e sekojpat be{e spremen na site da im pridodade. Toa go prave{e i so mene. Me pottiknuva{e, hrabre{e, a potoa se vesele{e, voshituva{e na se' {to }e storev. Golema be{e negovata radost po izvedbata na Mom~eto so `drebe vo ungarskiot teatar. Za pretstavata stignaa mnogu pofalbi, kako za dramskiot del, a u{te pove}e za orkestracijata. Nekolkupati ja pofali delnicata za pijano koja jas ja napi{av i ja vmetnav vo orkestracijata, no i sovr{enata izvedba na Marija. Pritoa, postojano mi govore{e deka jas ne sum samo virtuozen pijanist, tuku i nadaren kompozitor, i bara{e od mene poozbilno da se zafatam so taa rabota. Tie pottiknuva~ki zborovi na Straka, na mojot prijatel Ernestt Kiraq i mnogute drugi, navistina mnogu mi zna~ea, no ona {to go stori Marija be{e ne{to posebno {to te{ko mo`e da se objasni. Taa kako da stasa do samiot izvor na mojata du{a i od nea pote~e ~udesna muzika koja jas postojano ja slu{av vo sebe. Nekolku meseci po moeto pristignuvawe vo Subotica dojdoa i moite roditeli i Lonti. Koga gi vidov, mi izgledaa kako ma~enici. Vo izrazot na nivnite likovi du{evnata bolka se be{e izme{ala so nesigurnost, strav... Patot go minale so mnogu napori i neizvesnosti. No, ona {to im se slu~ilo na samiot kraj od patot bilo pote{ko od se' drugo. Mo`ebi toa taka im se storilo i zatoa {to najmalku toa go o~ekuvale. So pove}emina bile zadr`ani vo eden logor vo blizinata na Subotica. Se ~uvstvuvale jadovno. Po desetdneven prestoj bile pu{teni. Iscrpeni i zbrkani od seto ona {to go do`iveale, se upatile pe{ kon ku}ata na dedo Jano{, vo na{iot dom, so ~uvstvo kako da izlegle od samiot pekol. Sredbata so papa Jano{, mama Ana, drugite bliski, i osobeno so mene, be{e mnogu srde~na. Povtorno site bevme zaedno." Ladislav vozdivna. Vo toj blag trepet na teloto kako da bea zbrani site ~uvstvuvawa koi povtorno voskresnaa vo nego. Otkako so vozdi{kata se oslobodi od del od niv, prodol`i da zboruva. "Po site tie vozbuduvawa vo koi bea izme{ani prijatnosta i neprijatnosta, radosta i tagata, bolkata i bla`enstvoto, `ivotot po~na da se trkala po voobi~aeniot ritam. Iako po cel den bev zafaten vo Srednoto muzi~ko u~ili{te, i mnogute moi drugi obvrski vrzani za muzikata, pa bev otsuten od doma, prisustvoto na moeto semejstvo mi ja vesele{e du{ata i mi go dava{e onoj neophoden spokoj. A toa pak, i pokraj site moi obvrski, se vklopuva{e vo mozaikot koj me pottiknuva{e na tvorewe. Mnogupati mi dojde na um deka u{te koga bev mal, pokraj toa {to sebe si vo idninata se gledav kako pijanist, ne pomalku se gledav sebe si i kako kompozitor. Ne pomina mnogu vreme po do|aweto na moite, jas ja napi{av poemata za pijano i simfoniski orkestar Logor na smrtta. Vo ovaa muzi~ka poema bea

90


sodr`ani moite ~uvstvuvawa za lu|eto koi pominaa niz ovie zlokobni prostori, no i ona {to go do`iveaa Lonti i moite roditeli. Koga poemata prv pat ja otsviriv na pijano @ejko Straka, Ernestt Kiraq i drugite ne gi {tedea zborovite na pofalba. Nabrgu potoa ja sozdadov Rapsodijata za klarinet i pijano. Be{e toa edna slobodna muzi~ka tvorba koja se potpira{e na narodniot melos. Zatoa {to vo toa vreme se pridava{e osobeno zna~ewe na izvornata narodna muzika, napraviv koncertna obrabotka na nekoi muzi~ki tvorbi od ungarskiot i voop{to vojvodinskiot folklor. Vojvodina be{e vistinski buket od raznorodni nacionalnosti, pove}e od dvaesetina. Site tie imaa nekakov svoj specifi~en melos. Napi{av interesni Koncertni obrabotki za glas i pijano na posebnite nacionalnosti, no i mozaik na pove}e razli~ni. Za seto toa Radio Novi Sad poka`a golem interes. Mojot drugar i prijatel Ernest Kiraq, koj be{e muzi~ki urednik na Radio Novi Sad (na folklornata, no i na avangardnata i elektronska muzika), so voodu{evenost gi prifati moite dela. Dobriot humor otsekoga{ i' be{e mil na mojata du{a i go ~uvstvuvav kako sostaven del na moeto bitie. So golemo zadovolstvo sakav da slu{am muzika napi{ana vo toj duh. Eden den ja napi{av mojata Humoreska. I pokraj toa {to umeev da sviram na pove}e instrumenti i ja poznavav specifi~nata ubavina na nivnite zvuci, sepak pijanoto be{e i ostana za mene najva`niot instrument. Vo eden inspirativen mig ja napi{av i svojata Tokata, edna interesna muzi~ka kompozicija osobeno pogodna za izvedba na pijano, vo koja obete race ~esto se menuvaat pri izvedbata na edna notna figura. Pokraj mojata tvore~ka rabota, redovnite predavawa vo Srednoto muzi~ko u~ili{te, zaedno so Ernest Kiraq i nekolku mladi muzi~ari napravivme xez orkestar. Be{e toa muzi~ki bum vo Subotica. Se slu~i toa kako eho na golemite svetski muzi~ki slu~uvawa. Nabrgu imavme pove}e javni nastapi. Od mnogubrojnata publika, glavno mladi lu|e, bevme prifateni so voodu{evenost. Kako kruna na toa dojde i na{ata Xez parada. Za prilikite vo ona vreme, taa be{e pompezno najavena so mnogubrojni plakati niz celiot grad. Posetata be{e golema, a nie so golema voodu{evenost svirevme. Ne dolgo potoa, na insistirawe na moite muzi~ki prijateli, jas go odr`av i svojot solisti~ki koncert vo Subotica. I toj be{e najaven so golemi plakati. Na niv pi{uva{e:

Solisti~ki koncert na

Ladislav Palfi (pijanist) Na koncertot svirev dela od poznati svetski avtori na seriozna muzika, no i mojata Koncertna xez-fantazija. Na krajot ja otsviriv Rapsodija vo sino. Be{e toa golem muzi~ki nastan za Subotica za koj potoa so denovi se govore{e.

91


Po site ovie slu~uvawa, Subotica kako da mi se stori pretesna. Navistina jas so Radio Belgrad imav bliska sorabotka, no mi se ~ine{e deka e taa nedovolna. Toga{, vo siot toj voshit od koj bev opsenat, na um mi dojde da napi{am zabavna muzika so xez elementi. Taka se rodi moeto delo Soni{ta. So materijalna poddr{ka na mama Ana go ispe~ativ svojot noten zapis za vokal i pijano vo nekolku iljadi primeroci. Vo svojata zanesenost navedov deka izdava~ e Xek Vinston - institucija, a kako avtor na muzikata go zemav psevdonimot Xek Vinston. Otkako notnite zapisi bea otpe~ateni dobiv od nadle`nata institucija vo Belgrad soglasnost za negova distribucija. Toa go storiv samiot pominuvaj}i mnogu delovi od zemjata, a pritoa osobeno se zadr`av vo Belgrad. Notniot materijal go ostavav na konsignacija vo kni`arnicite i muzi~kite magacini. No, mojata nade` deka od ovoj zafat materijalno }e profitiram nabrgu se poka`a za jalova. Proektot sosema propadna. Toa se slu~i otkako nastana nacionalizacijata na site kni`arnici, a so toa i siot materijal vo niv padna pod dr`avata. Taka Xek Vinston - institucijata sosema propadna, a jas bev golem gubitnik. Toa silno me pogodi. Imav ~uvstvo na ~ovek na kogo nekoj mu gi ograbil ~esno zarabotenite pari so koi planiral da pojde po patot koj go be{e sozdala negovata fantazija."

33.

Jolanta

"So Marija bevme postojano zaedno. Se' pona~esto zboruvavme i za na{ite planovi vo idninata. Ne se postavuva{e pra{aweto dali na{ite `ivotni pateki }e se soedinat vo bra~na zaednica, a koga toa }e se slu~i ne znaevme i dvajcata. Kako vremeto odminuva{e Marija be{e se' ponetrpeliva i bara{e od mene ne{to da prezemam. Pokraj drugoto, taa insistira{e {to poskoro na moite roditeli da im gi soop{tam na{ite planovi za idninata. Eden den sobrav sila na moite da im ja soop{tam na{ata odluka. Iako nikojpat pred toa so niv ne bev razgovaral za moite `ivotni planovi, jas go znaev nivnoto mislewe, osobeno misleweto na mojata majka. I tatko mi i majka mi celokupnata moja idnina ja gledaa vo moeto muzi~ko napreduvawe. Tie bea svesni za mojata nadarenost, no isto taka znaea deka za da rascuti mojot talent i da dade vistinski plodovi, treba u{te mnogu naporna rabota. Imaj}i go toa vo vid, nikoj od niv nikoga{ ne spomna bilo {to, dali treba ili ne da formiram svoe semejstvo. Navistina jas bev se' u{te mlad, vo dvaeset i vtorata godina od `ivotot, i mo`ebi vakvite pra{awa im se ~inea prerani, no tie ednostavno sakaa da gi izbegnat ovie razgovori. Mnogupati koga }e se slu~e{e svr{uva~ka na nekoi mladi lu|e, nam poznati, tie nikojpat ni{to ne velea za mene, samo ponekojpat mo`ev da slu{nam, osobeno od ki{awa, kako veli deka brakot mo`e da go sopre ili uni{ti razvojot na eden umetnik. Navistina toa taa go govore{e voop{teno, no jas sekojpat koga toa }e go slu{nev znaev deka tie zborovi mi se upateni mene.

92


Dolgo pred da razgovaram so moite roditeli razmisluvav kako toa da go storam. Si pripomniv na se' {to tie storija za mene. Do mene stasaa i nekoi damne{n slu~uvawa koi otsevte nalikuvaa na nekakvi nejasni sliki. Vo niv se vidov sebe si kako le`am te{ko bolen vo maloto krevet~e so mre`i od obete strani. Gi vidov i zagri`enite lica na ki{awa i tatko mi Eugen, no i gri`niot pogled na lekarot. A koga toa se slu~i, so golema jasnotija slu{nav {to re~e majka mi. Tie nejzini zborovi kako mislovno eho pove}epati mi se povtorija vo umot i jas zabele`av deka po malku se menuvaat, iako su{tinata ostanuva{e ista. Ona {to posledno stigna do mene bea zborovite na ki{awa deka sum bil mnogu te{ko bolen, deka lekarot se somneval deka boleduvam od vospalenie na mozokot i deka te{ko }e pre`iveam. No, kako {to taa govore{e, blagodarej}i mu na sakaniot Bog Isus Hristos koj gi usli{al nejzinite molbi i molitvi i jas sum pre`iveal. I dodeka ovie misli se' u{te mi se motkaa vo umot, pred sebe go vidov tatko mi Eugen kako gledaj}i me so seriozen pogled veli: "Laci, vo na{ite molbi i molitvi do Boga koga be{e beznade`no bolen, majka Jolanta i jas mu vetivme deka ako te spasi od smrtta, seta na{a qubov }e mu ja posvetime na nego i deka pove}e nema da u`ivame vo telesnata qubov." Go re~e toa so takva ednostavnost, {to ne mo`ev da poveruvam deka toa {to go govori e vistina, iako veruvav vo sekoj negov iska`an zbor. No, nabrgu sfativ deka mojot tatko ja govori surovata vistina koja jas ne sakav da stigne do mojot um. Imav toga{ samo devet godini, a se slu~i toa pred na{eto zaminuvawe od Subotica vo Zagreb. Mnogupati podocna koga }e pomislev na seto toa, ne{to dlaboko vo mene mi govore{e deka moite roditeli za moeto spasenie napravile ogromna `rtva. A sekojpat koga toa }e se slu~e{e, silna bolka }e go potrese{e seto moe bitie, a eden ogromen, nesnosno te`ok tovar mi ja pritiska{e du{ata. Jas od najmali noze bev voveden vo u~eweto na rimokatoli~kata crkva. Moite kontakti so jezuitskiot red bea re~isi neprekinati. Tatko mi otkako znam za sebe be{e vo kongregacijata, a podocna nejzin ~len stanav i jas. Vo Subotica jezuitite bea glavni organizatori na moite nastapi, a istoto se slu~uva{e i vo Zagreb. Vo Budimpe{ta, vo gimnazija, mojata povrzanost za Dru`bata Isusova prodol`i. Znaev {to pretstavuva celibatot na koj se obvrzuvaa rimokatoli~kite sve{tenici kako izraz na nivnata vozvi{ena predanost kon Boga. Na predavawata po veronauka jas mnogupati slu{nav za telesnite zadovolstva deka se delo na Satanata i deka tie pretstavuvaat smrten grev za du{ata koja mu se posvetila na Isus Hristos. No, isto taka slu{nav mnogu i za duhovnite ve`bi so koi mladiot ~ovek mo`e da se odbrani od strastnite `elbi. "Vistinskiot vernik koga }e naseti kako go opsenuva erotska vozbuda, vele{e eden od moite u~iteli po veronauka, treba vedna{ so seta svoja mentalna sila da ja isturka od sebe i pritoa na siot glas, no vo sebe, da vreska: "Isuse, odvratno mi e! Isuse, odvratno mi e!..." Toa treba da se povtoruva se' do ~asot dodeka taa satanska napast ne izvetree od opsenatoto

93


telo so strastnite `elbi", }e ja dovr{e{e toj katehizata15 so lutina vo glasot. Ne znam od kade i zo{to seto ova mi dojde vo svesta pred da porazgovaram so moite roditeli za na{ite planovi so Marija, no ne{to dlaboko od mene mi {epote{e deka treba dobro da razmislam pred toa da go storam. Vo taa ne sosema jasna podelenost na mojata du{a vo koja na ednata strana be{e mojata Marija, a na drugata moite roditeli, jas sakav da bidam pravi~en i kon nea i kon niv, a taa i tie da bidat zadovolni. No, ona za {to bev sosema siguren be{e deka moram da zboruvam so moite roditeli tokmu sega, ne samo zatoa {to toa i' go vetiv na Marija, tuku i zatoa {to jas navistina toa go sakav. Gi zateknav majka mi i tatko mi vo dnevnata soba. Otkako gi pozdraviv, vedna{ rekov deka imam namera da stapam vo brak. Koga toa go rekov, go svrtev svojot pogled kon ki{awa. Ne be{e toa nekoja moja svesna reakcija tuku nekakva neodoliva vnatre{na silina go stori toa. Vo migot koga do nea doprea moite zborovi, likot nejzin, a osobeno pogledot i' se izmenija. Vo taa ~udna i sekavi~no brza transformacija, pove}e ~uvstva se izmenija na nego. Otsevte vidov zbunetost. Stra{na zbunetost. Kako da ne mo`e{e sirotata da poveruva vo ona {to go slu{a. No, taa maska brzo se izgubi od nejziniot lik. Pogledot i' stana zastra{uva~ki, nebare vo nego ja be{e zbrala seta svoja lutina. No tuka lutinata ne sopre, tuku za mig se stori gnev. Toj tolku brzo ja sovlada, {to mi dojde na um deka silata }e ja izdade i taa }e se strupoli na podot od stolicata na koja sede{e. Posakav da se povle~am, da ka`am bilo {to, deka toa {to go govoram ne e vistina tuku nekakva {ega za da vidam {to taa }e re~e na toa, deka... No vo toj ~as do mene dopre nejziniot ostar glas so koj me zapra{a, {to govoram jas?" Koga Ladislav gi iska`a poslednite zborovi, glasot mu zatreperi. Dramati~nosta vo koja se be{e na{ol pred mnogu godini ja ispolni prostorijata vo koja sedevme. Brzo se sozede, mo`ebi isto onaka kako {to se be{e slu~ilo toa vo minatosta. "A tokmu bojata na nejziniot glas, a ne sodr`inata na nejzinite zborovi, probudija vo mene silen bunt koj so nepo~uvstvuvana dotoga{ silina bukna vo mene i me natera da se sprotistavam na seta moja malodu{nost koja mig pred toa ja po~uvstvuvav. Ne go povtoriv toa {to ve}e go bev rekol, tuku deka mojata sakana `ena Marija e Ciganka. Jolanta stana od stolicata i pojde kon mene. Koga dojde sosema blisku desnata raka i, zatreperi, a vo o~ite i' vidov tolkav gnev {to pomisliv deka ima neskrotliva `elba da me udri. No, pred bilo {to da se slu~i rekov: "[to, zarem toa ne e vo sklad so na{ite stavovi, Va{iot ki{awa antirasizam." Ovie zborovi kako da zgasnaa del od gnevot vo mojata majka. "Da!", re~e, "no mora{ li ti moj Laci so svoj primer toa da go doka`uva{. Znae{ li deka so brakot tvojata muzi~ka kariera }e bide uni{tena". 15

predavawe po veronauka

94


Tatko mi Eugen samo pro{epoti, no jas slu{nav deka re~e: "@ivej, no ostavi gi i drugite da `iveat." Jas se svrtev i izlegov od sobata so cvrsta uverenost vo sebe deka Marija naskoro }e bide moja sopruga."

34.

Svadba

"Dolgo po razgovorot so roditelite razmisluvav. Go preispituvav sekoj svoj zbor, no i zborovite na svoite. Osobeno mi te`e{e na du{ata odnesuvaweto na mojata majka. Barav opravduvawe za nego. Po dolgi razmisli zaklu~iv deka nejzinata lutina ne be{e pottiknata poradi toa {to Marija be{e Ciganka, tuku poradi toa {to so sklu~uvaweto na brakot }e bide uni{tena mojata muzi~ka kariera. I navistina, so vakvoto veruvawe na mojata majka se slo`uvaa pove}eto od moite prijateli i bliski koi vo mene gledaa muzi~ki genij. Site tie tvrdea deka vistinskiot umetnik treba da i' pripa|a samo na umetnosta, kako {to vistinskiot vernik se predava vo bo`jite race. Iako so nekoi od ovie tvrdewa se slo`uvav, osobeno deka pokraj talentot e potrebna i mnogu naporna rabota, deka semejstvoto mo`e da go popre~uva toa, sepak dlaboko vo sebe veruvav deka umetnosta i semejstvoto mo`at da opstojuvaat zaedno. Seto toa jas go imav na um koga odlu~iv da porazgovaram so moite roditeli. I pred razgovorot, a i po nego, ni{to osobeno ne se izmeni vo mene vo odnos na toa. No, ima{e edno drugo, ne pomalku va`no soznanie za moeto i odnesuvaweto na drugite za koe ne bev sosema svesen. U{te na samiot po~etok koga se zbli`iv so Marija, vo pogledite na mnogu od moite prijateli gledav ne{to {to nalikuva{e na nesoglasuvawe za ona {to go pravam. Nabrgu potoa tie se odnesuvaa kon na{ata vrska kako kon ne{to {to }e odmine brzo i ne pomisluvaj}i deka na{eto dru`ewe mo`e da zavr{i so brak. No, kako vremeto odminuva{e i nie se' po~esto bevme zaedno, dr`ej}i se pod raka kako svr{enici, neverbata vo niv se pretvori vo veruvawe deka sepak ne{to seriozno se slu~uva. A toga{ jas mo`ev da zabele`am deka na moite prijateli im pre~i {to Marija e Ciganka. Navistina tie toa ne go govorea glasno, no od nivnoto odnesuvawe lesno mo`e{e toa da se pretpostavi. Edinstven od site niv koj ne misle{e taka, be{e mojot direktor i prijatel @ejko Straka. Toj glasno ne' podr`uva{e i ne' ohrabruva{e i dvajcata da go storime ona {to sme go naumile. "Ni{to ne zna~i toa {to Marija e Ciganka, mnogupati vele{e toj i }e dodade{e, "va`no e dali qubovta e onaa vistinskata ili ne". Ve~erta koga na Marija i' rekov deka na moite roditeli im ka`av za na{ata odluka, silno me pregrna. Vo taa nejzina pregratka ne samo {to se po~uvsvuvav mnogu prijatno, tuku i nekakva gordelivost mi rascuti vo du{ata, a vedna{ potoa se po~uvstvuvav mnogu posiguren vo sebe. Toa prijatno ~uvstvo na sigurnost koga Marija be{e vo mojata blizina jas go zabele`av u{te prviot den koga se najdov pokraj nea, iako za toa ne bev dovolno svesen. No, kako vremeto odminuva{e, se' pove}e i pove}e go

95


raspoznavav toa prijatno ~uvstvo na sigurnost. Dolgo vo no}ta {etavme po tivkite uli~ki vo Subotica i razgovaravme za mnogu raboti, no najpove}e za na{ite planovi vo idnina. Vo edna kratka pauza vo razgovorot, na um mi dojde deka podolgo vreme kaj Marija zabele`uvav edno nezadovolstvo koe ponekoga{ nalikuva{e i na protest, iako taa so site sili se trude{e toa da go prikrie vo sebe. Nabrgu otkako toa go zabele`av, sfativ deka toa ~uvstvo na nezadovolsto e poradi odnesuvaweto na drugite i toa zaradi nejzinoto poinakvo poteklo. Mnogupati sakav otvoreno da zboruvam so nea za toa, da i' ka`am deka ne treba da ja zagri`uva misleweto na drugite, deka najzna~ajno treba da i' bide {to jas mislam, no se' ne{to }e me spre~e{e toa da go ka`am. A koga }e go odlo`ev razgovorot za toa, si velev deka mo`ebi ne do{ol vistinskiot ~as da progovorime za toa. I dodeka ovie misli mi proletaa niz umot, go slu{nav nejziniot glas. "Jas ne sakam Laci na{iot zaedni~ki bra~en `ivot da go zapo~neme vo Subotica" re~e so cvrsta odlu~nost vo glasot. "Zo{to veli{ taka Marija?", ja zapra{av iznenaden od nejzinata re{itelnost. Taa me pogledna so svoite prekrasni crni o~i i so treperliv glas mi vozvrati."Zar ne gleda{ Ladislave deka na mojot grb so golemi bukvi pi{uva Ciganka. Postojano gledam vo izrazot na licata na onie koi ne' poznavaat ili ne, duri i kaj na{ita nejbliski, kako go govorat toa, a ti se odnesuva{ kako da ne zabele`uva{ ni{to." Crniloto vo nejzinite o~i zatreperi, no ne pu{ti solzi. Jas stoev zbunet pred nea, ne poradi ona {to taa go re~e, tuku kako taa na nekakov vol{eben na~in vleze vo moite misli i go zapo~na razgovorot za ona za {to jas dolgo se dvoumam da go storam. Sakav mnogu {to da i ka`am, no pove}e od toa mi be{e zna~ajno {to jas dlaboko po~uvstvuvav vo sebe deka taa ne samo {to veruva, tuku e sosema sigurna {to ~uvstvuvam i mislam jas vo vrska so seto toa. "Ima{ pravo Marija", i' rekov, navistina Subotica ne e mesto vo koe jas mo`am muzi~ki da napreduvam i zatoa treba da si zamineme ottuka vo nekoj pogolem grad". Koga toa go rekov, taa cvrsto me stegna pod raka, a nasmevka i' rascuti na liceto. Be{e toa prvata na{a zna~ajna odluka. No, da se realizira taa ne be{e ednostavna rabota. Treba{e mnogu {to da se napravi, a za toa be{e potrebna i materijalna potkrepa. Sega se poka`a kolku onaa dr`avna nacionalizacija gi uslo`ni rabotite. Zatoa se dogovorivme, dodeka ne dojdeme do materijalni sredstva taa da prodol`i so {koluvaweto vo Srednoto muzi~ko u~ili{te i da go zavr{i, a jas da pobaram rabota vo Belgrad kade {to podocna bi `iveele zaedno. Belgrad se nametna kako najrealna mo`nost od nekolku pri~ini. Jas tamu ve}e imav vospostaveni vrski so nekoi lu|e od Radio Belgrad i znaev deka nim nema da im bide te{ko da mi najdat rabota, a podocna i za Marija. Pokraj toa jas bev ve}e zapi{an i na Prirodno-matemati~kiot fakultet na otsekot hemija i fizika. Toa se slu~i neposredno po moeto doa|awe od Budimpe{ta vo

96


Subotica. Navistina toa ne be{e taka ednostavna rabota kako {to mene mi se ~ine{e. Koga se obidov da se zapi{am na fakultetot, se poka`a deka mojata gimnaziska diploma vo Budimpe{ta treba da se nostrificira. Po dolga procedura i dopolnitelni ispiti, diplomata mi be{e nostrificirana. Taka sega mo`ev da se zapi{am na fakultetot i da gi slu{am predavawata od hemija i fizika koi pokraj muzikata otsekoga{ me interesiraa. No, vo ostvaruvaweto na na{ite planovi za zaminuvaweto od Subotica se poka`a deka i nekoi, mnogu poednostavni problemi, te{ko se prebroduvaat. Za da si ja platam kartata za voz do Belgrad, morav da ja prodadam mojata nova gitara. Iako mojata majka `estoko se sprotivstavi na toa, jas ne popu{tiv. Navistina, jas dobivav plata kako nastavnik vo Srednoto muzi~ko u~ili{te, no parite koi gi za{tediv bea nedovolni da se pojde vo eden velegrad kakov {to be{e Belgrad. Koga site raboti gi zavr{iv zaminav. Vo Belgrad gi pobarav moite prijateli od muzi~kiot svet. Vedna{ dobiv rabota kako korepetitor vo Belgradskata opera, no platata koja mi be{e ponudena be{e nedovolna da go re{am dolgotrajno stambenoto pra{awe i zaedni~kiot opstanok so Marija. Koga za moite problemi dozna Oskar Danon, toj me posovetuva da zaminam vo Saraevskata opera. Taka i napraviv. Zaminav vo Saraevo i se vrabotiv kako korepetitor. Po tri meseci, so zarabotenite pari zaminav po Marija. Taa tuku{to go be{e zavr{ila Srednoto muzi~ko u~ili{te. Se ven~avme vo nejzinoto rodno mesto Stara Moravica, vo blizina na Ba~ka Topola, kade `ivee{e nejzinoto semejstvo. Seloto i okolinata bea prekrasni, a svadbenata veselba skromna, no vesela. Od moite najbliski na nea prisustvuva{e samo mojot tatko Eugen.

35.

Turneja

"Po svadbenata veselba so Marija zaminavme za Saraevo. Od Subotica bevme isprateni kako da zaminuvame na bra~no patuvawe. Iako i nie toa go prifativme, znaevme deka namesto vesela bezgri`nost koja gi o~ekuva mladenci na svadbeniot pat, nas ne o~ekuvaat mnogu neizvesnosti. Va`no e deka za niv bevme svesni i dvajcata. Marija znae{e za Saraevo tolku kolku jas. Vo pismata koi redovno i' gi ispra}av, i' pi{uvav za gradot vo koj treba{e da bide na{iot dom, za prekrasnata okolina, a koga doa|av vo Subotica, Saraevo ~estopati be{e tema vo na{ite razgovori. I navistina, gradot so ~ar{ijata, prirodata koja go opkru`uva{e, izvorite na rekata Bosna, mi ostavija silen vpe~atok i jas so voodu{evenost vo du{ata govorev za niv. No, nepomalku ubavi vpe~atoci mi ostavija i lu|eto, osobeno onie so koi sorabotuvav vo Saraevskata opera. Marija znae{e deka malata soba koja ja zedov pod naem se nao|a vo blizinata na Saraevskata opera, no ne znae{e deka taa e soba za pominuvawe i so skuden name{taj. Nea jas ja odbrav zatoa {to be{e blisku do Operata, vo koja ponekoga{ (poradi prirodata na mojata rabota) morav da navratam i po nekolkupati vo denot. Ne mo`ev da zemam

97


pokomforen prostor za nas zatoa {to stanarinite vo ovoj del od gradot bea mnogu visoki. Navistina jas dovolno zarabotuvav, no parite brzo se tro{ea poradi mnogute izdadoci koi gi imav. Vistinski mi olesni na du{ata koga Marija ne napravi nikakva zabele{ka otkako ja vide na{ata soba. Dolgo vo no}ta razgovaravme za na{ata sega{nost, a osobeno za idninata. Taka vo maloto sob~e blizu Saraevskata opera zapo~na na{iot zaedni~ki `ivot." Koga toa go re~e crniloto na levata zenica na Ladislav se zamre`i i mi zali~i na ~ovek koj spie so otvoreni o~i. Ne potraa toa dolgo, a toj se vrati vo sega{nosta za vo sledniot mig povtorno da zamine vo minatosta. "Golema be{e mojata anga`iranost vo Operata kako korepetitor. Operskite i baletskite prestavi bea vo poln ek, iako pribli`uva{e krajot na sezonata. Tokmu poradi toa Marija ne be{e primena na rabota. Iako dosta zarabotuvav, toa ne be{e dovolno za pokomoten `ivot. Zatoa so Marija po~navme da pravime planovi {to bi rabotele koga }e zavr{i sezonata vo teatarot. Za mnogu idei porazgovaravme i pritoa sekojpat imavme na um kako od na{ata rabota najpove}e bi zarabotile. Mnogu raboti ni uka`uvaa deka najdobro bi bilo da zamineme na turneja po Bosna i Hercegovina i pritoa da gi posetime i oddale~enite mesta. Otkako se slo`ivme deka toa e umna ideja zapo~naa na{ite podgotovki. Na krajot na sezonata vo Operata nie bevme spremni da pojdeme na na{eto dolgo i neizvesno pati{estvie. Be{e rano pretpladne koga so patni~ki voz ja napu{tivme stanicata vo Saraevo na pat kon Zenica. Toa be{e prvoto mesto vo koe planiravme da zapo~neme so na{ata turneja. So sebe nosevme dva kufera i mojata violina. Vo pogolemiot be{e smestena na{ata obleka, a vo pomaliot notnite zapisi i site neophodni rekviziti za pouspe{no na{e pretstavuvawe. Vo Zenica stasavme dosta rano i imavme vreme da gi zavr{ime site formalnosti koi bea neophodni (za koi bevme podgotveni pred na{eto zaminuvawe) za da mo`eme bez pre~ki da gi odr`ime planiranite koncerti. Otkako se smestivme, Marija ostana da se odmori vo hotelskata soba, a jas vedna{ zaminav vo nadle`niot otsek pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo Zenica kade {to se izdavaa dozvoli za javni nastapi. Otkako na nadle`noto lice mu se pretstaviv i mu ja poka`av preporakata od Ministerstvoto za kultura, koja ja dobiv vo Saraevo, i plakatite na koi be{e mojata fotografija i sodr`inata na koncertot so koj treba{e so Marija da i' se pretstavime na publikata, so golema srde~nost bev prifaten. Vsu{nost, i tie plakati koi nie gi ispe~ativme vo Saraevo i gi ponesovme so nas bea unificirani i na niv be{e ostaveno mesto na koe mo`e{e da se dopi{e mestoto i vremeto na odr`uvaweto na koncertot. Otkako gi zavr{iv ovie formalnosti so odgovornoto lice vo milicijata, se sretnav so lu|e koi se gri`ea za javnite nastapi na umetnicite. Se dogovorivme kade so Marija }e go odr`ime ve~erniot koncert vo gradot. Tie mi vetija deka }e storat se' {to e neohodno od nivna strana. I vedna{ se pogri`ija za toa. Me odvedoa da ja vidam salata vo eden od golemite kombinati vo Zenica kade {to koncerot treba{e da se odr`i. Moeto vnimanie vedna{ go privle~e golemoto koncertno pijano na binata.

98


Pojdov kon nego so nade` deka e vo ispravna sostojba. Nemalku se iznenadiv koga tonovite koi se oglasuvaa po dopirot na moite prsti po crno-belata klavijatura, odli~no prozvu~ea. Ima{e samo potreba da se na{tima. Ja izvadiv mojata alatka za {timawe i po~nav so rabota. Ne mi treba{e mnogu vreme. Otkako bev sosema zadovolen, otsviriv del od Tancot na xuxiwata od Franc List. Koga zavr{iv, do mene dopre silno rakopleskawe. Koga se svrtev na stranata od kade {to toa doa|a{e, gi vidov lu|eto koi dojdoa so mene kako aplaudiraat. Duri toga{ stanav svesen kade se nao|am. So niv pojdov da me zapoznaat so odgovornoto lice za razglasnata radio-stanica vo kombinatot. Savo be{e mlad ~ovek, neposreden vo odnesuvaweto i so silna neskrotliva energija. Toj istovremeno be{e novinar, spiker i muzi~ki urednik. So golema ume{nost go prigotvi tekstot so koj treba{e da go najavi na{iot koncert i pronajde nekolku plo~i so seriozna muzika. So golemo zadovolstvo prifati da bide konferansie na na{iot koncert i del od plakatite da gi izlepi niz gradot. So toa pogolemiot del od rabotata be{e zavr{ena. Na moe golemo iznenaduvawe, koga go napu{tav kombinatot mo`ev da slu{nam preku radio stanicata kako Savo pompezno go najavuva na{iot ve~eren nastap. Patem kon hotelskata soba gi zaka~iv preostanatite plakati koi gi ponesov so sebe. Koga stignav Marija zagri`eno me zapra{a kaj sum se zadr`al tolku dolgo. Jas vistinski se iznenadiv koga go vidov ~asovnikot. Ne mo`ev da poveruvam deka vremeto tolku brzo mi pominalo. Nabrzina i' raska`av se' {to storiv, a vedna{ potoa zapo~navme so podgotovkite za na{iot nastap, iako programata koja planiravme da ja izvedeme poodamna ni be{e podgotvena. Do ve~erta jas na mojata violina go povtoriv ona so {to sakav da i' se pretstavam na publikata, a ostatokot od vremeto go posvetivme na na{ata skromna garderoba. Savo ne' ~eka{e na sporedniot vlez od salata. Otkako go zapoznav so Marija, ne' povede vo prostorot pozadi binata. Niz zavesata mo`ev da vidam deka golemata sala e prepolna. Se dogovorivme deka e vreme da ne' najavi. Bev malku vozbuden koga ja slu{nav najavata. Znaev deka vozbudata e mnogu pogolema kaj Marija. Ja fativ za raka. "Se' }e pomine vo najdobar red Marija", rekov. Taa silno mi ja pritisna dlankata, a vo nejzinite o~i go vidov onoj prekrasen bolskot koj mo`ev da go zabele`am u{te vo Zagreb kaj licata neposredno pred nivniot javen nastap. Iako vo nego ima{e ronka strav, sepak vo nego ima{e mnogu pove}e re{itelnost da se dade se' od sebe i na publikata da i' se poka`e kolku vistinski se mo`e. Koga izlegovme na binata, silen aplauz ne' do~eka. Spored programata najnapred nastapivme jas na violina, a Marija na pijano. Potoa jas na pijano otsviriv delovi od poznati svetski kompozitori i svoi tvorbi. Na krajot ja otsviriv Rapsodija vo sino od Ger{vin. Dolgo aplauzot ne stivnuva{e. Otkako publikata si zamina, bevme povikani vo kancelarijata na Direktorot, po~esteni so ubavi zborovi i skromna zakuska. A potoa ni be{e predaden i delot od parite za vleznicite koi nam ni pripa|aa. Bea toa na{ite prvi zaedni~ki zaraboteni pari. Od site najzadovolen be{e Savo. Be{e toa retka mo`nost za nego da slu{ne

99


seriozna muzika vo `ivo. Radosta mu be{e u{te pogolema {to uspea na stariot magnetoskop da go snima celiot na{ koncert. Na razdelba so nego i so odgovornite lu|e vo gradot za javnite nastapi na umetnicite, se dogovorivme vo Zenica da odr`ime u{te dva koncerti. Taka i be{e. Po ednonedelen prestoj vo Zenica zaminavme za Tuzla. Povtorno pominavme po istata procedura, no na na{e golemo zadovolstvo bevme isprateni so silni aplauzi i pogolema suma zaraboteni pari. So Marija dolgo se premisluvavme kade da se upatime. I odlu~ivme. Pojdovme kon Br~ko. Toa go storivme od pove}e pri~ini, no sekako najzna~ajna za nas be{e deka se' u{te se praznuva{e izgradbata na novata pruga Br~ko i Banovi}i, so rabotna akcija na mladinata na Jugoslavija. Maloto grat~e so re~noto pristani{te na desniot breg na Sava, izgleda{e idealno, osobeno vo ve~ernite saati. I tuka bevme primeni i isprateni so golema qubeznost. Sledniot den so voz koj se dvi`e{e po novoizgradenata pruga stignavme vo Banovi}i. Be{e toa malo mesto rasposlano vo severniot del na planinata Kawuha. I pokraj sve`inata koja doa|a{e od planinata, se ~uvstvuva{e mirizbata na jaglen. Mestoto be{e sivo i pusto. Se gledaa malku objekti me|u koi se oddeluva{e novoizgradenata `elezni~ka stanica. Odr`avme koncert vo prostoriite na Elektrobosna. Ovojpat Marija gi prodava{e vleznicite za na{iot koncert na vleznata vrata pred golemata sala. Po zavr{uvaweto na koncertot, publikata ne go krie{e svoeto zadovolstvo, no i nie od zarabotenite pari. Spored na{ata zamisla, od Banovi}i se upativme kon Bawa Luka. I vo ovoj najgolem i najzna~aen grad vo Bosanska Kraina bevme do~ekani so site po~esti. Nemalku se iznenadivme koga od odgovornite lu|e slu{navme deka tie znaat za na{ite koncerti vo Zenica, Tuzla, Br~ko i Banovi}i. Vedna{ ni predlo`ija prviot na{ koncert da go odr`ime vo teatarot. Prijatno se ~uvstvuvame na golemata bina vo prepolnetiot teatar. Na{ata koncertna programa be{e sli~na so onaa koja ja izvedovme vo Zenica. Publikata pove}epati so aplauz i povici za bis ne' vra}a{e na binata. Kako da imavme pret~uvstvo za toa, so Marija pred samiot koncert se podgotvivme {to }e otsvirime ako publikata toa go pobara od nas. Vo Bawa Luka se zadr`avme edna nedela, a potoa zaminavme za Jajce. Go storivme toa od pove}e pri~ini. Jajce be{e mnogu poznato mesto vo Jugoslavija, a za prekrasnata priroda koja go opkru`uva slu{navme mnogu. No, toa ne be{e se'. Po napornata turneja so Marija imavme potreba i za eden kratok odmor. I ne zgre{ivme {to pojdovme. Jajce ne' pleni na prv pogled. Prekrasno izgleda{e. Grat~eto rasposlano vo utokata na rekata Pliva vo Vrbas, so ~udesnite Plivski vodopadi izgleda{e vol{ebno. Na koncertot koj go odr`avme utredenta po na{eto doa|awe, se be{e zbral mnogu svet. Slu{navme deka do{le i mnogumina od sosednite sela. Marija i jas mnogu prijatno se ~uvstvuvavme me|u ovie lu|e koi mo`ebi za prv pat sega gi slu{naa delata na nekoi znameniti imiwa vo svetot na muzikata kako {to se Franc List, Mocart, [uman, Rahmawinov... Po nekolkudneven odmor zaminavme za Saraevo. Mnogu ubavi spomeni bea zbrani vo nas. Toga{ i sega, po mnogu izminati godini, koga vo umot }e

100


mi dojdat spomenite za na{ata bosanska turneja, ne{to dlaboko odvnatre mi govori deka Marija i jas svirevme pred najdobrata publika koja mo`e da ja posaka eden umetnik. Tie lu|e, rabotnici, rudari, zemjodelci, so golemo vnimanie i voshit vo o~ite go slu{aa ona {to nie go svirevme, iako pove}eto od niv za prv pat se sretnuvaa so ona {to sovremeniot svet go narekuva seriozna muzika. Toga{ sfativ, a i deneska veruvam vo toa, deka muzikata ne mora da se razbira tuku da se ~uvstvuva. A ovie lu|e ja ~uvstvuvaa muzikata i so golema iskrenost go poka`uvaa toa. No, pokraj ova prekrasno soznanie, jas zabele`av i ne{to {to mo`ebi }e prozvu~i i pomalku neverojatno. Vo site sali vo koi bevme, duri i vo onie pomali, vo periferijata, sekojpat nekade vo agolot na binite nas ne' do~ekuva{e pijano koe od se' srce ni posakuva{e dobredojde."

36.

Vo makedonskata prestolnina

Be{e vistinsko zadovolstvo da se slu{a Ladislav kako raska`uva za odamna izminatite vremiwa. Be{e toj hroni~ar koj so ~udesna preciznost gi prenesuva spomenite od minatosta nebare tie so golema jasnotija bea zapi{ani vo negoviot um. No, iako so golem interes go slu{av ona {to toj go govore{e, bev netrpeliv da slu{nam za vremeto koga do{ol vo Skopje i {to ponatamu se slu~uvalo. Eden den i toa se slu~i. "Nekade kon krajot na letoto, ili po~etokot na esenta vo 1947 godina so Marija zaminavme vo makedonskata prestolnina. So tatne`ot na vozot koj ita{e od Saraevo kon Skopje, si pripomniv deka u{te koga bev vo Subotica od @ejko Straka slu{nav za Todor Skalovski, direktorot i dirigentot na Skopskata opera. U{te toga{ Straka na negova adresa go isprati plakatot od mojot solisti~ki koncert vo Subotica, kako i do site pozna~ajni muzi~ki centri vo Jugoslavija, sakaj}i da me afirmira kako muzi~ar. Ovie se}avawa i imeto na Todor Skalovski, edinstvenoto za koe imav slu{nato, mi vleva{e sepak patokazna nade` kade treba najnapred da pojdam i na kogo da se obratam. No i pokraj toa, ~uvstvoto na neizvesnost {to se' ne' o~ekuva vo gradot pokraj Vardar, vo koj za prv pat doa|avme, malku ne' bespokoe{e i dvajcata. Po na{eto pristignuvawe vo prekrasnata `elezni~ka stanica, trgnavme po ulica koja se najde pred nas i nabrgu se smestivme vo hotelot Bristol. Kako {to pravevme za vreme na na{ata bosanska turneja, taka postapivme i sega. Marija ostana vo hotelskata soba da se odmori, a jas pojdov kon zgradata na Operata. Ne mi be{e te{ko da se snajdam i dojdam do nea. Zgradata na Oficerskiot dom me pleni so svojata rasko{na ubavina. Ne mo`ev da i' se nagledam. No, koga stignav do sredinata na drvenoto mov~e koe vode{e kon teatarot, podzastanav. Zgradata na Makedonskata drama i opera u{te pove}e me voodu{evi so svojata li~otija. Bez da znam zo{to, se svrtiv nanazad kon Oficerskiot dom i povtorno kon Operata. Gledaj}i vo ednoto i drugoto ~udesno zdanie, moite o~i ne mo`ea da se ottrgnat od niv, a

101


~udesnite gletki vistinski mi ja izraduvaa du{ata. A koga pominav od drugata strana na rekata i pred sebe gi vidov dvete prekrasni zdanija, golemata reka i drvenoto mov~e koi gi povrzuva videnieto, mi se stori kako nekakva ~udesna slika od prikaznite. Na moe golemo zadovolstvo, vo Makedonskata opera se sretnav so Todor Skalovski. So nego bea pove}emina ~lenovi na Operata. Be{e po~etok na sezonata i site bea zafateni so podgotovkite. Po voobi~aenite kurtoazni pozdravi, Skalovski me povede kon prviot kat na teatarot, vo horskata sala koja se nao|a{e nad glavniot vlez vo teatarot. Koga ja otvori vratata, pred mene se prika`a prostrana i svetla prostorija. Nasproti mene mno{tvo prozori go zagraduvaa prostorot. Ne mo`ev da i' odoleam na `elbata da dojdam do niv. Koga stasav do niv, pred sebe vidov ~udesna gletka. Rekata i drvenoto mov~e od koi pred malku so te{kotii se razdeliv, sega bea pod mene. Kako ptica lekokrila go prelatav drvenoto mov~e i stasav do sino-zelenite vodi na rekata koi od dale~ina dotekuvaa i pominuvaa niz nedoglednoto {arenilo od semo`ni boi na drvjata od skopskiot park. I dodeka so pogledot letav kade {to mislata mi posaka, edna ~udesna melodija mi yune{e vo du{ata. Vo eden mig kako da se razbudiv od son i vo istiot ~as stanav svesen za prisustvoto na Todor Skalovski. Se svrtev kon nego, a potoa kon pijanoto koe vedna{ go zabele`av koga vlegov vo prostorijata. Pojdov do nego. Sednav na stol~eto i po~nav da sviram. Najprvin otsviriv ne{to od Betoven, potoa od [open i List, najdobrite avtori za pijano, no istovremeno i najte{ki za izvedba. Potoa ne mo`ev da odoleam, a da ne zasviram eden del od Rapsodijata vo sino na Ger{vin. Ovaa moja postapka za mene ne be{e ne{to nevoobi~aeno, ne{to {to jas go pravam za prv pat. Sekoga{ koga imav mo`nost toa da go storam, taka i pravev. Taka postapiv i koga pobarav rabota vo Belgradskata opera, a podocna i vo Saraevskata opera. Toa be{e na~inot na koj jas sakav da im se pretstavam na odgovornite lu|e za serioznata muzika, a ne so moite diplomi i pozitivni kritiki. Taka muzikata koja ja svirev i na~inot na koj toa go pravev be{e mojata muzi~ka vizit karta. Koga prestanav da sviram i stanav od stol~eto, mi prijde Todor Skalovski i mi ja podade desnata raka. So nejziniot stisok slu{nav mnogu iskreni pofalbi. Vedna{ bev primen na rabota za operski korepetitor, a po potreba i baletski. Potem se' se odviva{e kako vo nekoj zabrzan film. Nabrgu gi zapoznav Stefan Gajdov, Trajko Prkopiev, Petre Bogdanov-Ko~ko, @ivko Firfov, organizatorite i osnovopolo`nicite na muzi~kiot `ivot vo Makedonija po Vtorata svetska vojna. Za kratko vreme se vklu~iv vo celokupniot muzi~ki `ivot na gradot. Stanav ~len na site novosozdadeni muzi~ki organizacii vo Makedonija, me|u koi i na Zdru`enieto na kompozitori koe edna godina pred toa bilo formirano so golema anga`iranost na Petre Bogdanov-Ko~ko. Vo ova Zdru`enie postoe{e i Zavod za mali avtorski prava. Preku nego muzi~kite umetnici gi ostvaruvaa svoite egzistencijalni prava. Parite otsekoga{ bea i ostanaa golem problem za umetnicite. Vo statutot na Zdru`enieto na kompozitori na Republika Makedonija ima{e eden paragraf vo koj pi{uva{e deka sekoj

102


~len na Republi~koto zdru`enie e i ~len na Sojuzot na kompozitori na SFR Jugoslavija. Taka, koga nekoj od kompozitorite od Makedonija }e zamine{e vo Belgrad mo`e{e da prestojuva vo prostoriite koi mu pripa|aa na Sojuzot na kompozitori na SFR Jugoslavija. Taka makedonskite kompozitori mo`ea nepre~eno da rabotat i tvorat, a i da se dru`at so kompozitorite od drugite republiki vo Jugoslavija. Poradi mnogute aktivnosti koi gi imav, jas ~estopati prestojuvav vo ovie prostorii i tuka zapoznav mnogu muzi~ari i steknav mnogu prijateli." Se zamisli za eden mig. Otkako go prelista spomenarot vo koj bea zapi{ani ovie slu~uvawa, prodol`i da zboruva. "Se se}avam na mnogu anga`iranata rabota na Dru{tvoto na produktivni i reproduktivni muzi~ari na Makedonija, kako i na Koncertnata direkcija na Makedonija. Koncertnata direkcija bila formirana vedna{ po vojnata, a koga jas stanav nejzin ~len so nea rakovode{e poznatiot organizator Salxiev. Podocna, koga direktor na Koncertnata direkcija stanuva Vasil ]orto{ev, toj osobeno se zalaga{e za izdignuvawe na ugledot i avtoritetot na muzi~kite umetnici. So planska rabota, so ~esti napisi vo pe~atot, toj nastojuva{e da ja afirmira muzikata vo Makedonija, no i sekoj ~len na zdru`enieto. Intervenira{e sekojpat navreme koga treba{e da se so~uva dobriot ugled na umetnicite i ugledot na dobrata muzika. Koncertnata direkcija be{e organizator na mnogu nastapi na muzi~kite umetnici vo site gradovi, no i pomali mesta vo Republikata. Moeto iskustvo od turnejata po Bosna i Hercegovina pomogna u{te podobro da gi organiziram na{ite nastapi. So pove}e vokalni solisti od Operata odr`avme mnogu koncerti vo pogolemite mesta, no go napravivme toa i vo nekoi mali i oddale~eni mesta. Edinstveniot uslov za da pojdeme i da go storime toa be{e soznanieto dali vo niv ima pijano ili ne. Na tie vokalnopijanisti~ki koncerti publikata so voodu{evuvawe ne' pozdravuva{e, a na razdelbite ne' povikuvaa povtorno da gi posetime. Kako ~len na Zdru`enieto na muzi~kite umetnici na Makedonija vo koe ~lenuvaa vokalni i instrumentalni izveduva~i, se zalagav da se posveti pogolemo vnimanie na tehnikata, a osobeno na interpretacijata. Vo istoto zdru`enie ~lenuva{e i Marija kako afirmirana pijanistka. Taa vo Subotica ima{e nekolku javni nastapi kako solist na pijano ili vo pridru`ba na muzi~ki ansambli. Toa go stori i tuka. U~estvuva{e na nekolku koncerti vo Skopje i Republikata koi gi organizira{e Zdru`enieto na muzi~ki umetnici na Makedonija." Od ona {to Ladislav go govore{e mo`e{e da se po~uvstvuva kolku silna i dlaboka traga ostavile vo nego site tie damne{ni slu~uvawa koga so Marija do{ol vo Skopje i so seto svoe bitie se nurnal vo muzi~kite slu~uvawa. Voodu{even od ~udesnite ritmi i melodii koi do nego dopirale od site strani i vol{ebniot muzi~ki fluid koj mu yunel vo du{ata, toj e prisuten nasekade kade {to e prisutna i muzikata, vo Operata, Filharmonijata, Radio Skopje, vo Srednoto muzi~ko u~ili{te... No, pokraj voznesenosta od muzikata, ne pomalku e voodu{even od dobrodu{nosta na tuku{to steknatite prijateli. So vozbuda vo glasot govori kako @ivko i

103


Danka Firfovi insistiraat Marija i toj da se smestat vo nivniot stan se' dodeka ne im bide re{eno nivnoto stambenoto pra{awe. Gostoprimstvoto go prifa}aat so zadovolstvo kako podadeni race od vistinski prijateli i na ovoj ~udesen gest na Firfovi nikojpat ne zaboravaat i toj i Marija. Ne dolgo potoa, od Operata dobivaat dvosoben stan pred vlezot vo Skopskiot park. Sega i Marija i toj ~uvstvuvaat deka go svile svoeto semejno gnezdo za koe poodamna me~taele.

37.

Pette makedonski muzi~ki apostoli

Vo Operata vrie kako vo ko{nica. Po~etok e na novata muzi~ka sezona. Site muzi~ki umetnici od gradot se sobrani tuka, vo preubaviot teatar pokraj Vardar. Se' u{te se sve`i vpe~atocite od premierata na Kavalerija rustikana i reprizite po nea. Dlaboko e vsaden vo pomneweto na site 9 maj 1947 godina, Denot na pobedata na fa{izmot, no den i na Pobedata na makedonskata seriozna muzika koga za prvpat na scenata na Makedonskiot teatar, na makedonski jazik e izvedeno edno celove~erno muzi~ko-scensko delo, operata na Pjetro Maskawi. Po kojznae koj pat se povtoruvaat site detali okolu podgotovkite, osobeno vpe~atocite za samata izvedba, za voodu{evenosta na akterite i publikata. Kako okosnica, kako sto`er na seta ovaa voodu{evena muzi~ka tolpa, stojat petminata makedonski muzi~ki apostoli: Stefan Gajdov, Todor Skalovski, Trajko Prokopiev, @ivko Firfov i Petre Bogdanov-Ko~ko. Sekogo od niv go krasat mnogu li~ni belezi, pred se' samostojno izoden pat vo carstvoto na muzikata. A sepak, site se sploteni vo edno; vo golemata nepresu{na qubov kon muzikata, koja dotekuva od bogatata makedonska folklorna riznica. A vo nea se sokrile semo`ni tonovi koi istkaeni so zlatni ni{ki tvorat skapoceni muzi~ki dela. Potsetuvaj}i se na onie damne{ni vremiwa koga operskata muzika po~na da cuti vo teatarot pokraj Vardar, Ladislav za Stefan Gajdov }e re~e deka toj be{e i ostana eden od petminata makedonski muzi~ki apostoli so koi toj blisku sorabotuval i }e dodade: "Stefan Gajdov kako kompozitor sekojpat na prvo mesto od svoite horski tvorbi go stava{e deloto Kopa~ite. Toa prekrasno delo Gajdov go stvori vo 1947 godina, istata godina koga jas i Marija dopatuvavme vo Skopje. Deloto pove}e pati be{e nagraduvano, iako podocna Gajdov napravi golem broj obrabotki na narodni pesni za ma{ki, `enski i me{ani horovi. No sepak, spored mene, najgolemoto `ivotno delo koe zad sebe go ostavi Stefan Gajdov be{e muzi~kata pedagogija. Toj gi postavi temelite na muzi~kata naobrazba vo Makedonija so sozdavaweto na desetgodi{noto Muzi~ko u~ili{te ~ij osnovopolo`nik be{e toj. No toa ne be{e se'; Gajdov e avtor na prviot makedonski Solfe`. Horot na Muzi~koto u~ili{te pod negovata dirigentska palka ima{e mnogu javni nastapi koi sekojpat bea visoko ocenuvani za kvalitetot na muzi~kata izvedba. Pokraj horskata

104


muzika, vo u~ili{teto ima{e pove}e otseci za instrumentalna muzika (pijano, violina...), no i otsek za vokalni interpretatori. Vo u~ili{teto rabotev i jas kako profesor po pijano." Vtoriot me|u petminata pretstavnici na prvata generacija na avtori be{e @ivko Firfov, eden oporit privrzanik na makedonskiot folklor do nivo na verski fanatik. Seto ona {to toj go sobra, obraboti i sozdade e cvrsto povrzano so izvorniot naroden ritam, melos i zbor. Sekojpat koga Ladislav zboruva{e za @ivko Firfov govore{e so pietet kon ~ovek koj od dlabo~inata na du{ata be{e vquben vo muzi~kite koreni na svojot narod. Za niv toj be{e spremen da polemizira, spori, ako treba i `estoko da se rasprava. No, Ladislav sekojpat koga }e go spomene{e negovoto ime, }e si pripomne{e i }e ja povtore{e prikaznata kako @ivko i negovata sopruga Danka gi prifatile Marija i nego vo nivniot dom. Petre Bogdanov-Ko~ko ostana zasekoga{ zapameten kako neumoren, neskr{liv borec za afirmacija na makedonskata muzika. Zatoa nema niedna pora na sevkupniot muzi~ki `ivot vo negovoto rodno Skopje, vo negovata tatkovina Makedonija, kade ne se ~uvstvuva negoviot muzi~ki zdiv i elan. Koga Ladislav govore{e za Petar Bogdanov-Ko~ko, sekojpat }e si prispomene{e na svojot direktor vo Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Subotica, na svojot prijatel i drugar @ejko Straka, od kogo blika{e neskrotliva energija koga govore{e za stra{noto vreme koe odminalo, te{kotiite vo sega{nosta, no najpove}e za svetlinata na idninata koja doa|a. I Ko~ko ima{e sekojpat mnogu planovi vo mislite. Tie da se ostvarat, znae{e i toj, deka baraat od nego mnogu sila, no be{e svesen deka samiot ni{to ne mo`e da napravi i deka treba da gi iznajde vistinskite lu|e i vo niv da ja prenese svojata odu{evenost, voshitot so koj toj be{e zarazen.

38.

Maestro To{o

"Vedna{ po~nav da rabotam kako korepetitor", si pripomni Ladislav, eden topol esenski den dodeka sedevme na klupata pred Vilata na krajot od alejata na lipite. "Vo toj muzi~ki kotel vlegov so seto svoe bitie, prodol`i da zboruva kako vo zanes. Se prigotvuva{e novata sezona. Po~etokot treba{e da zapo~ne so repriza na Kavalerija rustikana. Publikata be{e netrpeliva {to poskoro da gi slu{ne zvucite na ariite koi ve}e se bea vsadile vo du{ata na mnogumina. Nema{e rabotno vreme. Se rabote{e so golem elan, se' dodeka energijata sosema ne skipne{e. Site posakuvame sekoja nova repriza na Selskata ~est da bide podobra, posovr{ena od prethodnata. Dojde i toj tolku o~ekuvan den, zapo~na novata sezona. Za obnovenata Kavalerija rustikana i site pretstavi po nea, se bara{e karta pove}e. Na moja golema radost, pred edna od mnogute reprizi, Todor Skalovski, eden od petminata makedonski muzi~ki apostoli, mi ja ponudi dirigentskata palka. So nea toj mi podari i frak. So netrpenie go o~ekuvav po~etokot na pretstavata. Dojde i toj tolku posakuvan mig.

105


Pretstavata pomina vo najdobar red. Aplauzot dolgo ne stivnuva{e. So radost vo du{ata se povlekov vo umetni~kata soba. Se' u{te ja slu{av muzikata od tuku{to zavr{enata opera koga do mene dopre {kripeweto na vratata od umetni~kata soba. Toj disharmoni~en zvuk me vrati vo realnosta. Koga se svrtev, pred mene stoe{e maestro To{o. Dojde do mene. Me pregrna i ~estitaj}i mi me bakna. Od prviot moment koga se sretnav so nego, ne{to silno me privlekuva{e kon golemiot muzi~ar i ~ovek Todor Skalovski. Mu zablagodariv. Iako ~uvstvuvav radost vo sebe, taa mi be{e pomatena zatoa {to nitu eden drug ne dojde vo umetni~kata soba da me pozdravi kako {to be{e redot. Ne mo`ev da razberam zo{to toa se slu~i. No, koga toa se povtori i po tretiot pat, koga so operata Kavalerija rustikana dirigirav so frakot koj mi go podari mojot prijatel To{o, a vo umetni~kata soba ne dojde nikoj osven toj, se zamisliv." Ladislav pro{eta so pogledot naokolu, a jas vo dlabo~inata na crniloto od negovata leva zenica vidov skrien somne`. Ne znaev dali toj se izrodi vo nego vo ~asot koga mi zboruva{e ili pak izroni od dlabo~inite na edno odamna odminato vreme. No, toa ne mu popre~i da zboruva ponataka. "Dolgo ne mo`ev da sfatam zo{to lu|eto so koi katadnevno bev zaedno, so koi rabotev, sorabotuvav, se dru`evme... se odnesuvaat vaka. Nikoj ne re~e ni zbor za mene kako dirigent, ni pofalen, nitu kuden. Samo nekoi ~udni pogledi gledav okolu sebe. Ne se osuduvav da gi protolkuvam zatoa {to vo niv bea zbrani mnogu grdi misli i ~uvstva. Nikojpat ne zaboraviv na niv. Mnogu godini podocna, na moe golemo iznenaduvawe, Aleksandar Lekovski (koga toj ve}e be{e afirmiran muzi~ar i dirigent) vo prisustvo na pove}e muzi~ari si pripomni za operskata pretstava Kavalerija rustikana koga zad dirigentskiot pult sum bil jas. Toga{ toj raska`a i edna anegdota na koja se' u{te dobro si pripomnuvam. "Voobi~aeno za Operata vo tie ubavi vremiwa", re~e Lekovski, "podgotovkite za pretstavata bea otvoreni. Na edna od niv dirigira{e Ladislav Palfi. Koga be{e zapra{an kako ja ocenuva izvedbata, toj malku se zamisli, a potoa {egobijno odgovori, Izvedbata e relativno podobra od lo{a. Site prisutni se nasmeaa." Koga Lekovski ja raska`a ovaa anegdota, nikoj ni{to ne re~e. I ovoj pat site se napravija kako da zaboravile deka jas nekojpat sum bil zad dirigentskiot pult, iako so sigurnost znaev deka nekolkumina od niv bea prisutni koga jas bev dirigent na Kavalerija rustikana. Kako i da e, iako zborovite na Aco dobro i' dojdoa na mojata du{a, somne`ot koj vo mene se izrodi mnogu odamna kon ovie lu|e povtorno so seta silina zbuvna vo mene." Mol~am. Ne znam {to da re~am. "Sepak, za site niv jas bev samo eden virtuozen pijanist, a ne dirigent", prodol`i Ladislav so taga vo glasot. "No, taka ne misle{e i Todor Skalovski. Be{e toj golem dirigent i kompozitor. So pravo se vele{e deka toj i koga ne bi napi{al ni{to drugo osven horskata kompozicija Makedonsko oro, negovoto kapitalno delo, koe stana neoficijalna himna na site horski ansambli, bi bilo dovolno da se vbroi vo redot na istaknatite makedonski kompozitori. A {to da se ka`e za

106


kompozicijata koja na eden vol{eben na~in ja do`ivuva i prenesuva atmosferata na Te{koto, koja vo sebe gi nosi arhetipskite belezi za makedonskata samobitnost. No, maestro Skalovski napi{a i mnogu drugi, vredni muzi~ki dela." Gledam vo zamislenoto lice na Ladislav. Odnenade` go prekri rozova nasmevka. "To{o znae{e mnogupati da re~e bez kvasec lebot ne stasuva. Be{e svesen i gord so pravo, zatoa {to be{e del od toj kvasec koj go nose{e dlaboko vsaden vo du{ata od praiskonskite izvori na avtenti~nata muzika i zbor na svojot narod, koi ne bea samo eho na evropskite duhovno-muzi~ki struewa tuku prvi~en, izvoren glas. No, znae{e toj deka mora da pomine niz solidna muzi~ka naobrazba za da mo`e da go prenese avtenti~no seto ona {to do nego dopira{e. I go stori toa. No, i pokraj siot svoj pridones za muzi~ata prolet vo Makedonija, ima{e doblest da re~e deka nikoj ne e edinstveniot muzi~ki Mesija, najmalku toj, koj ete taka, blagonaklono na makedonskata nacija mu ja podari operskata umetnost. Vo tie negovi zborovi ima ne{to od Geteovata mudrost deka site novi soznanija i pridonesi se samo mala stapka vo nizata ~ekori po koja vrvi eden narod i ~ove{tvoto voop{to. Sekojpat koga maestro Todor Skalovski }e si pripomne{e na premiernata izvedba na Kavalerija rustikana na makedonski jazik, govore{e so golema radost vo du{ata. Za nego kako dirigent, no i za site drugi vo Operata toj istoriski mig koj se slu~il na 9 maj 1947 be{e den na seop{ta nacionalna gordost. "Vozbudata be{e golema, a uspehot fantasti~en, iako site bevme svesni i znaevme deka mo`eme i podobra", mi re~e eden den." Ladislav podzastana. Mi se stori kako da se najde na mislovno raspetie, pa ne znae po koj pat da pojde, po leviot ili desniot. No, nabrgu likot mu se razvedri i nasmevkata povtorno mu rascuti na liceto. "Nekade kon krajot na 1947 godina site vo Operata ne' obzede ~udesen nemir. Otsevte kako blago vetre, a potoa kako buronosen veter po~na da se govori deka vo Skopje }e pristigne Lovro Mata~i}, golemiot muzi~ki genij od Zagreb. Edni govorea deka nego go povikal Todor Skalovski koj po~uvstvuval deka ovaa muzi~ka magma koja katadnevno se zgolemuva i v`e{tuva, za da dobie vistinska fizionomija, i' e potreben silen muzi~ki avtoritet. A tokmu takov be{e Lovro Mata~i}. Drugi pak govorea deka inicijativata ja prezel neumorniot muzi~ki entuzijast Petre BogdanovKo~ko, koj kako ~len na Centralniot komitet na komunistite na Makedonija imal mnogu {iroki poznanstva i vlijanie vo dr`avata. Kako i da e, site so voodu{evenost govorea za golemiot muzi~ar koj jas imav mo`nost da go zapoznaam vo Zagreb." Koga spomenite za tie damne{ni slu~uvawa mu navrea, ne mo`e{e da ja prikrie vozbudata koja se izrodi nekade od dlabo~nite na negovata du{a. "So tatko mi prisustvuvav na nekolku koncerti na koi dirigira{e maestro Lovro Mata~i}. Sekoga{ silen voshit me obzema{e za vreme na koncertot, a toj u{te dolgo potoa opstojuva{e vo mene. Sepak eden davne{en spomen osobeno ostana zabele`an vo mojata memorija i na nego mnogupati

107


potoa si pripomnuvav. So tatko mi Eugen prisustvuvavme na edno javno snimawe na gramofonska plo~a vo poznatata fabrika za penkala vo Zagreb. So maliot simfoniski orkestar dirigira{e Lovro Mata~i}. Publikata (me|u koja bevme i nie) be{e odvoena od improviziranoto studio so staklena pregrada. Po zavr{uvaweto na edna muzi~ka numera, maestro Lovro Mata~i} dojde vo tehni~kata re`ija za da ja slu{ne reprodukcijata na snimkata. Koga so vnimanie ja islu{a (a toa imavme mo`nost i nie da go ~ueme) lutito izvika: "A kade se forteto i pijanoto?" Nikoj od tehnikata ne znae{e da odgovori. No tatko mi i jas go znaevme odgovorot. Nie zabele`avme deka za vreme na snimaweto, ton majstorot ja izedna~uva{e silinata na zvukot vo zavisnost od toa kako orkestarot svire{e. Koga orkestarot svire{e forte, toj ja sti{uva{e muzikata na snimkata i obratno, koga orkestarot svire{e pijano, toj ja zasiluva{e. Maestro Lovro Mata~i} si zamina nezadovolen, no ne re~e pove}e ni{to." Po kratka pauza Ladislav prodol`i da zboruva. "Da go ostavime toa i da se vratime na ona {to se slu~uva{e vo Operata pred doa|aweto na Lovro Mata~i}. Ako vo po~etokot vo ovie govorewa ima{e pove}e `elbi odo{to realnost, kako vremeto odminuva{e nade`ta se' pove}e raste{e. Na krajot pove}e nikoj ne se somneva{e deka toa }e se slu~i. I se slu~i tokmu toa, genijalniot Lovro Mata~i} pristigna vo Skopje."

39.

Lovro Mata~i}

"Na 12 fevruari 1948 godina Lovro Mata~i} dopatuva vo Skopje. Se slu~i toa samo ~etiri dena pred premierata na Palja~i od Xakomo Pu~ini. Be{e ~etvrtok. Sonceto ~udesno bolskote{e nad Skopje, nebare i toa saka{eda mu posaka dobredojde na Velikiot Maestro. Vo prekrasnata zgrada na Makedonskiot teatar bea zbrani mnogumina. Be{e tuka seta muzi~ka elita od gradot. Site sakaa da mu posakaat dobredojde. Lovro vleze vo Operata so dostoinstven ~ekor i visoko podignata glava. Be{e toj edna gramada od ~ovek, visok, so cvrsta gradba, no so ne`en pogled i nasmevka na dete. So seta svoja nadvore{nost, no i po odnesuvaweto, mo`e{e da se zaklu~i deka e svesen za sopstvenite vrednosti. So isto dostoinstven ~ekor i nasmevka na liceto pokraj nego ~ekore{e negovata sopruga, prekrasnata Lilika. Se rakuvaa so site. Mnogu prikazni se isprika`aa za nego pred da dojde vo Skopje, no mnogu pove}e za vpe~atokot koj toj go ostavil pri doa|aweto. Se govore{e deka od jugoslovenskite vlasti mu bilo ponudeno po zaminuvaweto od Zagreb (nikojpat ne be{e sporno deka mu bilo naredeno da go napu{ti gradot) da izbere kaj saka da ja prodol`i svojata muzi~ka kariera: vo Rieka, Split ili vo Skopje. Dobro upatenite govorea deka ne se dvoumel kade da zamine i ja izbral makedonskata prestolnina. No, drugi tvrdea deka takva bila naredbata na najodgovornite (se spomenuva{e i' imeto na drugarot Tito).

108


Pri toa se spomenuvaa imiwata na mnogu vlijatelni makedonski politi~ari koi silno se zalagale i barale od vlastite vo Belgrad maestro Lovro Mata~i} da dojde vo Makedonija. Kako i da be{e, toj dojde vo Skopje. A koga se najde me|u vqubenicite na serioznata muzika, se slu~i ne{to dotoga{ nedo`iveano. Podocna sekoj od prisutnite se obiduva{e (se razbira na svoj na~in) da go opi{e ona {to go po~uvstvuval koga se na{ol vo blizinata na maesto Lovro. Ima{e mnogu iska`uvawa, no site tie, iako ka`ani so porazli~ni zborovi vsu{nost se' edno isto govorea deka koga se na{le vo negovata blizina po~uvstvuvale ~udesen fluid koj zra~i od muzi~kiot genij. I site bea vo pravo. Od negovoto ogromno telo zra~e{e nekakva ~udesna energija, no u{te ne{to posilno zra~e{e od negovata du{a. Be{e toa edna vol{ebna aura koja voshituva~ki plene{e, gi zarobuva{e drugite. No, ne be{e toa nekakva zarobenost koja nosi vo sebe teskobnost, naprotiv, onoj koj }e se najde{e vo oreolot na taa aura ~uvstvuva{e ~udesna veselost i privle~nost da ostane {to e mo`no podolgo vo nea. Ima{e nekakva magi~na silina vo sekoe negovo dvi`ewe, vo sekoj trepne` na negovoto lice, no site tie mnogustrano gi nadminuva{e ~udesniot bolskot na negovite o~i. Bea toa o~i na dete vo koi mo`e da se sogleda negovata du{a. Ima{e mnogu radost vo niv, `elbi, nepresu{na energija da se tvori i sozdava, da se drugaruva so muzikata i so lu|eto koi ja sakaat nea, no i so site onie drugi so koi sekojdnevnite ne{ta gi vrzuva{e istata rabota, no i site nepoznati koi gi strenuva{e na pat. Vo tie o~i ima{e se', no najpove}e qubov, ogromna qubov za site niv. Mo`ebi vo po~etokot taa aura pote{ko mo`e{e da se po~uvstvuva, no kako vremeto odminuva{e nema{e ~ovek vo Operata do kogo taa ne dopre. Vedna{ se zafati so rabota. Iako podgotovkite za izvedbata na operata Palja~i bea kon krajot, toj i' go dade posledniot {lif na operata. Na premierata, koja se odr`a na 17 fevruari 1948 godina, dobrite poznava~i na serioznata muzika mo`ea da go po~uvstvuvaat prisustvoto na genijalniot duh na maestro Lovro Mata~i}. I ovojpat dirigent na operata be{e maestro Todor Skalovski, re`ijata ja realizira Hinko Leskov{ek, a scenografijata be{e na Vasilie Popovi}-Cico. Glavnite rolji gi tolkuvaa: Neda - Fanka Ikonomova (alternativa Zina Kreqa i Marija Tomc), Kanio Petre Bogdanov-Ko~ko, Arlekin - Tome Grn~arovski, Tonio - Jovan Kursula... Operata Palja~i do`ivea golem uspeh. Toa be{e samo dodaten motiv pove}e da se zasili celokupnata rabota vo Operata. Nabrgu zapo~naa podgotovkite na Toska od Xakomo Pu~ini. Odu{evuvaweto, entuzijazmot, koi i pred toa bea prisutni, po doa|aweto na Lovro Mata~i} dobija u{te pove}e vo svojata silina. U{te prviot den koga toj dojde i se zapozna so lu|eto od Operata, se vospostavi nekakov ~udesen odnos pome|u nego i drugite. Taa blizina vo koja od obete strani zra~ea mnogu ~uvstva nikoga{ ne zgasna. Se rabote{e so pekolno tempo. Se znae{e koga po~nuvaat probite, no nikojpat ne se znae{e koga tie }e zavr{at. Se slu~uva{e ponekojpat da se ostane i do 3 ~asot nautro. Voglavno se rabote{e vo golemata sala na Srednoto muzi~ko u~ili{te, no kako probite odminuvaa, a operata ja dobiva{e svojata fizionomija,

109


zavr{nite probi se odr`uvaa vo Makedonskiot teatar. A toga{ vratite na teatarot se otvoraa {irum za qubitelite na operskata muzika za da mo`at tie da vidat i slu{nat kako se podgotvuva edno opersko delo, no i da ja po~uvstvuvat atmosferata. Za site nas be{e zbunuva~ki ogromniot interes na publikata. Teatarot sekoga{ be{e ispolnet so lu|e. Toa me pottikna povtorno da razmislam za predviduvawata na profesorot Grgo{evi}, koj tvrde{e deka vremeto na operata popoleka odminuva i deka i' ostanal u{te kratok vek. I koga za prvpat gi slu{nav ovie zborovi, se posomnevav vo nivnata vistina, a sega definitivno zaklu~iv deka profesorot Grgo{evi} koga go tvrde{e toa voop{to ne be{e vo pravo. Na tie probi maestro Lovro znae{e mnogu ~esto da napravi podolga pauza za da i' se obrati na publikata, kako {to toa postojano go prave{e vo rabotata so svoite sorabotnici, muzi~ari i vokalni solisti za da im objasni zo{to insistira izvedbata da bide tokmu takva kakva {to toj posakuva{e da bide. Pritoa mnogu ~esto zboruva{e za sodr`inata na samata opera, za li~nostite vo nea, osobeno za avtorot, iznesuvaj}i mnogu interesni detali od negoviot `ivot i kako deloto nastanalo. Koga toa go govore{e so pedantna sitni~avost, objasnuva{e zo{to avtorot obrnal posebno vnimanie na nekoi delovi od operata i zo{to toa go storil. Taa bliskost so publikata toj ja neguva{e i koga Operata i Filharmonijata gostuvaa vo vnatre{nosta na Makedonija. Taka prisustvoto na Lovro Mata~i} ne samo {to pridonese za mnogu pokvalitetna rabota i sigurnost na site ~lenovi na Operata, tuku i za popularnosta na serioznata muzika me|u lu|eto." Koga ova go govore{e mislite na Ladislav mu protekuvaa kako bistra voda izvorska, iako mnogu godini bea pominale koga seto ova se slu~ilo. Samo odvreme-navreme }e podzastane{e so zborot, nebare vo tie migovi vo mislite mu dotekuvaa pove}e spomeni otkolku {to zborovite mo`ea toa da go iska`at. No, otkako }e vospostave{e ramnote`a pome|u dotokot i istekot, vedna{ prodol`uva{e da govori. "Maestro Lovro Mata~i} na sekoj detaq koj ja ~ine{e pretstavata mu prio|a{e so golemo vnimanie. Bara{e besprekorna vokalna interpretacija ne samo na glavnite akteri vo pretstavata, tuku i na sekoj u~esnik vo nea. Pritoa toj umee{e da go izvle~e maksimumot od sekoj vokal, no vnimava{e pritoa da ne ja poremeti individualnosta koja go krase{e sekoj poedinec. ^estopati znae{e da re~e deka Makedonija e kako zlaten rudnik za muzi~ki talenti i pritoa da dodade deka sepak najubaviot instrument e ~ovekoviot glas. Koga rabote{e so vokalnite solisti, korepetitorskata rabota naj~esto ja vr{ev jas, iako ~estopati znae{e i toj da sedne zad pijanoto. Be{e odli~en pijanist. Eden den dodeka trae{e pauzata, jas prodol`iv da sviram na pijanoto. Toj dojde do mene i otkako me pofali, zapra{a koj bil mojot profesor po pijano vo Zagreb. Koga go spomnav imeto na Evgenij Vaulin se nasmevna. So radost vo glasot zboruva{e za nego kako vrven pijanist. Odnenade` se zamisli. Po kratka pauza go slu{nav negoviot glas. "Pred mnogu godini, dale~nata 1934 godina, vo Zagreb se odr`a eden ve~eren koncert koj ostana zasekoga{ zapameten. Zamisli si moj Ladislave, kako toa mo`e da prozvu~i koga solisti na toj koncert bea Petar Dumi~i}, Bo`idar

110


Kunc i Evgenij Vaulin, a dirigenskata palka ja imav jas. Evgenij Vaulin be{e vistinski vol{ebnik koga }e zasvire{e na pijanoto. Koga za prvpat te slu{nav tebe, na um mi dojde muziciraweto na Vaulin." Otkako povtorno napravi kratka pauza, so nasmevka se vrati vo sega{nosta. "Makedonija ima eden i pol pijanisti, edniot si ti moj Laci, a polovinata sum jas." Vedna{ potoa stana i ja prodol`i rabotata so vokalnite solisti. Dolgo potoa razmisluvav za ona {to go re~e toj i zaklu~iv deka toj be{e preskromen koga govore{e za sebe kako pijanist." Otkako malku zdivna, Ladislav prodol`i da zboruva. "Maestro Lovro sekojpat go ima{e glavniot zbor vo sekoj segment na preto~uvaweto na notniot zapis vo opersko delo. Pokraj rabotata so vokalnite interpretatori, toj osobeno be{e inspirativen za rabotata na Makedonskata filharmonija. Vo nea u~estvuvaa muzi~ari od razni krai{ta na novosozdadenata zemja, no vo nejzin sostav bea i pove}e od dvaesetmina vrvni italijanski muzi~ari dojdeni vo Skopje po ukinuvaweto na Filharmonijata vo Trst. Site tie zaedno so makedonskite instrumentalisti ~inea edna ~udesna muzi~ka zaednica. Poradi toa ~estopati na probite so Filharmonijata maestro Lovro znae{e da re~e deka taa e kako gusarski brod ~ija posada e sostavena od moreplovci od celiot svet. I be{e sosema vo pravo." Ladislav povtorno podzastana so zborot. A potoa so glas vo koj mo`e{e da se zabele`i lutina, no mnogu pove}e taga, re~e: "Ne mo`am da sfatam zo{to koga muzi~kiot svet govori za nego, nekoga{, a i denes, govori za nego kako za vrven dirigent, a mnogu pomalku za vrven re`iser i kompozitor. Toj vo operata gi vnese modernite principi za koi se zalaga{e Konstantin Sergeevi~ Stanislavski. Mu prio|a{e na sekoj lik ne samo od vokalen aspekt tuku i od dramski. Od operskite vokali toj bara{e tie da bidat i odli~ni akteri. Postojano insistira{e na toa i go bara{e od site, osobeno od solistite. Ne samo toga{, tuku so godini podocna, pa do denes, toj za mene ostana nenadminliv operski re`iser ne samo vo Makedonija, Jugoslavija, tuku i po{iroko vo Evropa." Otkako Ladislav go re~e toa, lutinata i tagata kako da go odminaa. Se namevna i prodol`i da zboruva. "No, toa dru`ewe na maestro Lovro so lu|eto od Operata i Filharmonijata ne se slu~uva{e samo vo Makedonskiot teatar, tuku toa prodol`uva{e i nadvor od nego, po domovite, kafeanite. Kakva prekrasna atmosfera umee{e da sozdade toj. Se odnesuva{e neposredno, prijatelski so site nas, a isto taka i nie se odnesuvavme kon nego. Bevme kako edno golemo semejstvo. Site prijatno se ~uvstvuvaa so nego, no ne pomalku prijatno se ~uvstvuva{e i toj so site nas. I taka, so naporna rabota i prekrasno drugaruvawe stignavme do premierata na Toska. Se slu~i toa na 18 juni 1948 godina. Be{e toa edna izvonredna operska ve~er. Izvedbata na operata be{e na visoko evropsko nivo. I ovojpat dirigentskata palka mu pripadna na Todor Skalovski, a re`iser na operata be{e Lovro Mata~i}, na kogo vo rabotata mu pomaga{e Dimitar ]ostarov. Toska ja tolkuva{e Danka Firfova, Kavaradosi - Marijo

111


[imenc (negova alternativa be{e Petre Bogdanov-Ko~ko), Skarpija - Jovan Stefanovi}-Kursula, Klisarot - Dan~o Mitrevski, Anxeloti - Stanko Lip{a. Po premiernata izvedba pove}emina od u~esnicite pojdovme vo hotelot Makedonija za da ja proslavime uspe{no zavr{enata rabota. Nabrgu po nas dojde i Lovro. I tuka toj be{e nenadminliv so svojot {arm. Govore{e, se {eguva{e, se smee{e, a maloto ~ibu~e so cigara ili bez nea go dr`e{e me|u zabite." Ladislav povtorno podzastana so zborot kako da tara{ka{e po mno{tvoto spomeni koi go vrzuvaa za Lovro Mata~i}. Vo eden mig bolsna crniloto na negovata leva zenica. "Sega se setiv", re~e i prodol`i da zboruva. "Lovro be{e navistina kompletna i kompleksna li~nost. Umee{e da napravi {egi, da ja razvedri grupata, da vnese verba vo sekoj poedinec za negovite kvaliteti, no znae{e toj ponekoga{ i da go povi{i svojot glas. Toa naj~esto se slu~uva{e na zavr{nite probi neposredno pred premierata, osobeno koga nekoj od vokalnite solisti ne }e otpee{e onaka kako {to pred toa be{e dogovoreno. Se slu~uva{e vo tie momenti da me zapra{a: "Ajde ka`i ti so apsoluten sluh {to misli{?" Jas za vakvite priliki imav prigotven odgovor i vedna{ }e vozvratev deka toa zvu~i relativno podobro od lo{oto. Toj }e se nasmee{e, a drugite so olesnuvawe }e go prifatea toa. Se se}avam na edna interesna slu~ka koja se slu~i na den pred generalnata proba. Odnenade` maestro Lovro silno im se iznavika na vokalnite solisti i vedna{ pojde kon teatarskoto bife. Po nego pojdov i jas. Koga se simnuvavme po skalite, mu rekov deka mi e `al {to ansamblot go dovel vo takva sostojba. Na moe golemo iznenaduvawe toj na siot glas se iznasmea, a potoa mi re~e: "Ladislave, jas toa go odglumiv za da gi motiviram vokalite da ja zadr`at koncentracijata do premierata!" Takov be{e Lovro Mata~i}. Toj sekojpat ima{e po nekoe iznenaduvawe, duri i za onie koi mu bea mnogu bliski." Po kratka pauza Ladislav prodol`i da govori za golemiot muzi~ki genij. "Maestro Lovro Mata~i} be{e navistina edna retka, te{ko povtorliva li~nost. Be{e institucija sama za sebe. Go poznavaa vo site krai{ta na Jugoslavija. No, go poznavaa i najgolemite muzi~ki imiwa {irum svetot. Gostuva{e vo Milanskata Skala, nastapuva{e so Vienskata filharmonija... i vo mnogu drugi renomirani muzi~ki ku}i vo Evropa. Mo`ete da si zamislete kakva veli~enstvena pretstava be{e onaa vo Belgradskata Opera vo koja dirigenskata palka ja dr`e{e toj, a [aqapin ja igra{e ulogata na Boris Godunov. No, taa institucija nare~ena Lovro Mata~i} so vremeto mnogumina ja dograduvaa i i' dodavaa mnogu {to, no ima{e i takvi koi i' odzemaa pone{to se' dodeka taa ne stana edno definitivno zdanie. Taka, za Lovro site govorea za maestro, prekrasen muzi~ar, dirigent, pedagog, odli~en pijanist, re`iser. No, vo taa ~udesna gradba mnogumina kako da ne zabele`aa, ili ne sakaa da vidat deka nedostiga eden mnogu zna~aen agolen kamen - kamen temelnik, deka toj e i odli~en kompozitor. Eden den dodeka sedevme sami toj mi otsviri eden del od

112


negovoto delo Himna na ~ovekoviot um, edna ~udesna govorno-muzi~ka sinteza. Odu{even od ona {to go slu{nav go zamoliv da posveti pove}e vnimanie na govorno-muzi~koto tvore{tvo, a ne seto vreme da go posvetuva na reproduktivnata umetnost, iako toj uspea da go dostigne sovr{enstvoto na interpretacijata od vokalite i instrumentalistite so koi toj rabote{e. Vo svojata mlade{ka zanesenost si dozvoliv da mu re~am deka eden den za toa mo`ebi i }e za`ali. Ima{ pravo, re~e i prodol`i da sviri na pijanoto. Nitu ovoj prekrasen fragment, nitu negovoto delo Himna na ~ovekoviot um, kolku jas znam ne ja vide svetlinata na denot. No, zatoa toj napi{a muzika za edna teatarska pretstava. Ne mo`am so sigurnost da se setam koja be{e taa, no se mi se ~ini deka taa be{e za deloto na [ekspir Kako {to miluvate. Vo vid na nekolku zaokru`eni celini tie i bea pretstaveni na publikata preku odli~nata vokalna interpretacija na Ilija Xuvalekovski vo pridru`ba na mal orkestar od izbrani muzi~ari." Ladislav se nasmevna. Mo`ev da pretpostavam deka ne{to interesno od minatosta mu do{lo na um. "Maestro Lovro znae{e ponekoga{ da bide mnogu ostar kriti~ar kon onie koi se obiduvaa da napravat kult od sebe. Pred negovoto zaminuvawe od Skopje toj mi raska`a edna interesna anegdota. Se slu~ilo toa vo periodot koga vo Makedonskata Opera gostuvaa pove}e poznati imiwa vo svetot na muzikata. Me|u drugite gostuval i eden dirigent od Germanija kogo jas ne go zapoznav. Maestro Lovro zabele`al deka toj so svoeto odnesuvawe osobeno sakal da go svrti vnimanieto kon sebe. U{te na prvite probi na Filharmonijata go zabele`al toa. Vo tekot na muziciraweto odnenade` toj dal znak orkestarot da zapre i so prekoren glas se obratil kon kontrabasistite:"Es war zu laut."16 Po kratka pauza orkestarot povtorno }e zasvirel od po~etokot, no nabrgu potoa povtorno toj }e dadel znak da se prekine i }e im povtorel na kontrabasistite: "Es war zu laut." I taka nekolkupati toa se povtorilo. Kontrabasistite na krajot zapo~nale da gi vle~at svoite gudala pove}e nad `icite nego na niv, no toj i ponataka go povtoruval istoto, Presilno, presilno. Toga{ prviot kontrabasist im {epnal na ostanatite, nikoj da ne sviri. I koga toa se slu~ilo dirigentot mu dal znak na orkestarot da prestane. "Es war zu laut.", povtoril po koj znae koj pat. Toga{ prviot kontrabasist mu vozvratil: Maestro, sega nikoj od nas ne svire{e. I koga toa go slu{nal germanskiot dirigent mu vozvratil: "Es war doch zu laut."17 Koga maestro Lovro Mata~i} gi re~e poslednite zborovi se nasmevna i vedna{ dodade, E moj Laci, ima i vakvi muzi~ki veli~ini. Pogledot na Ladislav zaluta nekade daleku. Mnogu {to be{e zbrano vo nego. Seu{te so svrten pogled vo nesogledlivite dale~ini progovori so traoren glas. "Dojde vo Makedonija, vo gradot pokraj Vardar, kako ~ovek progonet od rodnata grutka so nade` deka sepak muzikata e pova`na od se'. Be{e do~ekan so site po~esti, a ispraten kako heroj koj se vivnal do Muzi~kiot Olimp. Mnogu godini podocna koga }e navrate{e vo Skopje vele{e deka tuka 16 17

"Be{e preglasno." "Sepak be{e prejako."

113


vo Makedonija gi pominal poubavite godini od svojot `ivot. Ostana golem prijatel na zemjata i lu|eto koi tuka gi zapozna. Koga }e se sretne{e so nekoj od nas, od vremeto na onie prekrasni godini pominati zaedno, saka{e so sekogo da porazgovara, da slu{ne {to ima novo na repertoarot vo Operata, Filharmonijata, no i da slu{ne kako se i {to pravat lu|eto, ne samo onie koi bea neposredno povrzani za muzikata, tuku i site drugi: elektri~ari, garderoberi, ~ista~i za koi toj sekojpat nao|a{e vreme za da porazgovara. Ima{e toj mnogu prijateli nasekade vo gradot i Republikata osobeno me|u vqubenicite na serioznata muzika. Be{e toj navistina poseben, nepovtorliv ^ovek."

40.

Pijanist - motorxija

Kako vremeto odminuva{e, a na{eto drugaruvawe se prodlabo~uva{e, jas se' po~esto razotkrivav nekoi osobini kaj Ladislav koi godinite gi bea prekrile so pove}eslojna patina. Koga za prvpat slu{nav za negovata buntovnost vo ranodetskite godini, se' po~esto nea ja prepoznavav na sostanocite na terapiskata zaednica, no nekako podzatskriena. Podocna, koga mi zboruva{e kako ja napu{til Budimpe{ta neposredno po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i zaminal za rodnata Subotica, mi se nametna misla za negoviot pomalku ili pove}e avanturisti~ki duh. No, toa ne mo`ev vedna{ da go prifatam zatoa {to ne se vklopuva{e so li~nosta na Ladislav Palfi koja jas ja bev sozdal vo svojata pretstava mnogu odamna. Za nego se govore{e kako za virtuozen pijanist. A tokmu toa {to mo`ev da go slu{nam ili pro~itam za nego, nikako ne mo`ev da go sklopam vo mozaikot vo koj genijalniot muzi~ar i avanturist mo`at da bitisuvaat zaedno. No, kako vremeto odminuva{e i na{ite razgovori dosegaa do najdlabokite sloevi na negovata intima, avanturisti~kiot duh se' pove}e isplovuva{e na povr{ina. Taka eden den, koga si pripomniv za anegdotata koja toj mi ja raska`a za Odri Marfi, se iznenadiv kako u{te toga{ ne mi dojde na um da razmislam za nea i da ja povrzam so ona za {to sega se' pojasno go gledav. I toga{ se slu~i sosema spontano vo eden razgovor, toj da zapo~ne da mi zboruva za Lun - kralot na no}ta i negoviot avtor Frederik E{ton. So voshit na dete govore{e kako vo mladosta, no i vo podocne`nite godini od svojot `ivot, gi ~ital knigite za vozbudlivite avanturi na Lun. A koga si ja otvori du{ata, klop~eto po~na da se odmotuva. Pokraj Lun - kralot na no}ta, toj po~na da mi zboruva i da gi analizira li~nostite na Dok Holidej, Vajat Erp, [erlok Holms, Konan Dojl, d-r Vatson. No, kolku seto toa da be{e za mene zbunuva~ko, nikako ne mo`ev da go pretpostavam ona {to toj eden topol proleten den mi go raska`a. "Nabrgu otkako so Marija se smestivme vo Skopje, pristigna i mojot motor NSU - 125 kubika so tri brzini. Go kupiv vo Saraevo za mnogu evtini pari. Od najranoto detstvo motorite i brzinata koi tie ja razvivaa silno me privlekuvaa. Taa qubov koja vo du{ata mi ja vdahna mojot sakan ~i~ko Lali

114


me opseni zasekoga{. Lali be{e golem vqubenik vo motorite. Ima{e nekolku. ^estopati me voze{e so niv. Jas ne ~uvstvuvav nikakov strav pri vozeweto; naprotiv, nekakva neodoliva, silna privle~nost i voodu{evenost me obzema{e. No, toj ne saka{e da gi slu{ne moite postojani molbi da vozi pobrzo, najpove}e {to motorot mo`e, zatoa {to ~uvstvuva{e golema odgovornost da ne se slu~i ne{to neprijatno." Gledam vo starecot pred sebe i nikako ne mo`am da ja povrzam gletkata so ona {to toj go govori. Vozbuda go voznela, pogledot od levoto, negibnato oko, postojano mu podigruva kako na dete ~ija du{a e ispolneta so silni ~uvstva. Siot se be{e zanel vo edno odamna izminato vreme. "Koga se preselivme vo Zagreb, ~i~ko Lali ~esto ne' posetuva{e vo na{iot dom. Toj vo Zagreb studira{e medicina. Ponekoga{ doa|a{e so negoviot motor. Na moe golemo zadovolstvo, }e me provoze{e so motorot po gradot. Eden leten raspust, koga so moite roditeli i Lonti bevme na odmor na more, vo Novi Vinodol, vo blizina na Crkvenica, ne' poseti ~i~ko mi Lali koj kako odli~en muzi~ar ima{e leten ara`man vo Crkvenica. Lali ovojpat be{e dojden so svojot DKW, motor od 100 kubika, so tri brzini, so ra~en menuva~, {to go prave{e mnogu rizi~en za vozewe. No, jas ne prestanav da go molam ~i~ko mi Lali da mi dozvoli barem malku da se povozam so nego. Na krajot popu{ti. Na edna blaga padina motorot go vozev jas, se razbira bez da bide vlu~en. Imav toga{ samo dvanaeset godini. Otkako toa go storiv nekolku pati, go zapaliv motorot so negova pomo{. Iako vozev samo vo prvata brzina, za mene toa be{e prekrasno do`ivuvawe koe ostana zasekoga{ zabele`ano vo mojata memorija. No}ta potoa sonuvav prekrasen son. Podvien na motorot, so golema brzina minuvav niz prekrasni predeli prestignuvaj}i gi site vozila pred mene. Koga se razbudiv, bev mnogu radosen zatoa {to sonot gi ispolni moite `elbi. Ne pomina dolgo potoa, a mojot sakan ~i~ko kupi nov motor, BMW so dva cilindra od 500 kubika. Be{e prekrasen, ogromen motor. Me provoze so nego niz ulicite na Zagreb, a jas pove}e od se' posakav eden den da imam tokmu takov motor. Po nekolku meseci od na{eto doa|awe vo Skopje od Saraevo, pristigna moeto NSU. Mnogu mu se izraduvav. No, toa bea ma~ni vremiwa koga te{ko mo`e{e da se dojde do benzin. Vedna{ se za~leniv vo Zdru`enieto na voza~i na Makedonija. Nabrgu gi zapoznav site skopski motorxii. Na nekoi od niv i denes se se}avam, kako i na motorite koi gi vozea tie. Trajko Koli{evski voze{e prekrasen BMW 500 kubika, so dva cilindra, takanare~en bokser, najubaviot motor vo gradot. Jov~e mi ostana vo se}avawe po neverojatnata ve{tina so koja go voze{e motorot. Be{e ludo hrabar. Toj prave{e takvi opasni lupinzi so svojot motor okolu nekoja bandera, {to na site koi go gledavme ni zastanuva{e zdivot. Koga nekoj }e mu zabele`e{e za toa, }e mu vozvrate{e so nasmevka deka toj e po profesija precizen mehani~ar i umee precizno da go vozi svojot motor. Jov~e be{e eden od najredovnite u~esnici na uli~nite trki niz Skopje. Ednookiot limar, na ~ie ime ne se se}avam, voze{e NSU-350 kubika i be{e isto taka mnogu ve{t motorxija, kako i Risto na svojot 250 kubi~en PUH."

115


Dodeka govori, so seto svoe bitie se be{e prenel vo godinite koi mnogu odamna gi ostavil zad sebe. Nasmevkata vo koja se zbrale mnogu ~uvstva ne mu se istava{e od liceto. Odvreme navreme zboruva zabrzano nebare go ~uvstvuva silniot veter kako mu udira vo gradite dodeka go vozi svojot motor na periferijata od gradot. "Nekade vo 1950 godina desetina motorxii od Skopje so poseben, tereten vagon vo koj se smestivme nie i na{ite motori, zaminavme za Boka Kotorska kade treba{e da se odr`i Sojuznoto brdsko prvenstvo. So vozot stignavme do Zelenika vo blizinata na Herceg Novi, a potoa so motorite zaminavme za Kotor. Eden den pred samata trka, na treningot koj se odr`a na patot koj vode{e kon Lov}en, do Wegu{i bevme site zaedno. No, na vra}awe nanazad grupata se razdeli i sekoj od nas ja prou~uva{e patekata i ispravnosta na svojot motor. Mene mi dojde na um da proveram dali e dobro centrirano prednoto trkalo na mojot motor, kako eden od najzna~ajnite preduslovi trkata da se zavr{i uspe{no na vakov krivudav pat so mnogu serpentini. Koga so motorot nabli`iv kon Kotor, kade strmninata na patot ne be{e taka ostra, na ramniot del od patot jas gi podignav racete od upravuva~ot i taka nizbrdo se spu{tiv kon Kotor. Koga me vide predvodnikot na na{ata grupa, mi dade znak da dojdam do nego. Lut poradi mojata nepromislenost, re~e deka ne smeam da se odnesuvam taka (kako da vozam avion) i mi zabrani da u~estvuvam na trkata. Namesto mene, utredenta na trkata avtomehani~arot @ive go voze{e mojot motor. I denes koga razmisluvam za toa {to se slu~i vo Kotor, se' u{te dlaboko veruvam deka toa {to jas go storiv ne be{e nepromisleno. Naprotiv, jas tolku bev siguren vo ona {to go pravev, {to ni na kraj na um ne mi doa|a{e deka mo`e ne{to da mi se slu~i." Tivko si zaminav od sobata na Ladislav ostavaj}i go vo ~udesniot zanes vo koj toj zapadna. No, dolgo potoa ne mo`ev da se oslobodam od razmislite za nekoi osobenosti na negoviot karakter, koi vo toj ~as te{ko mo`ea da se sklopat vo mozaikot koj ja ~ine{e li~nosta na Evgenij Ladislav Palfi.

41.

Pastoralna muzika

Eden topol esenski den go zabele`av Ladislav kako sedi na edna od klupite vo alejata na lipi. Se be{e zagledal vo edna prekrasna crvena roza koja ja dr`e{e v raka, a okolu negovite noze se pletka{e edno malo, belo kutre. Dojdov do nego i sednav na klupata. Molkum go pozdraviv. Molkum mi vozvrati na pozdravot. "Ponekoga{ vo molkot ima pove}e zborovi", mi dojde na um. Po~ekav prv da go po~ne razgovorot. "Mo`ebi }e mi raska`e za rozata koja mu ja podarila nekoja mlada ubavica po nekoj od negovite mnogubrojni koncerti, ili mo`ebi }e mi raska`e za damata so ku~ence", pomisliv. "Od najranoto detstvo do kade {to dosega moeto pametewe, do den dene{en, bev i ostanav protiv uni{tuvaweto na ubavata priroda so ~istewe", re~e.

116


"Bo`e moj", si velam, "{to sega mu padnalo na um?" Tolku sakav da slu{nam za nekoja interesna idila od negovata mladost. Ja podigna desnata rakata na koja prstite bea nagrdeni so ~voresti izrastoci, kon pokrivot od lisja nad nas. "Kakva ubavina", izusti. Go podignav pogledot i vidov {arenilo od semo`ni boi. Lisjata bavno umiraa, no tie ne bea izgubile ni{to od svojata li~otija. Nekoi od niv vo ~udesen let pa|aa nadolu, otkako bes{umno se razdeluvaa od `ivotot. I samo Bog znae do kade }e zatalkav vo moite misli, ako Ladislav ne me potturna so rakata poka`uvaj}i mi kade da go svrtam pogledot. Pred mene sega stoe{e `eleznata porta, do kade dosega{e patekata od betonski plo~ki pokriena so {arenilo od lisja. A tamu, pred samiot kraj na patekata, edna `ena so metla gi sobira{e na kup ~udesnite lisnati ubavici. "Kakva {teta", re~e, "imam ~uvstvo kako taa so ogromnata ~etka za varosuvawe na mojata baba Tereza da go uni{tuva prekrasnoto slikarsko platno koe go sozdala prirodata." I navistina, pod sobraniot prekrasen {aren kilim se gleda{e siviloto na betonot, studeno i odbojno. "Si pripomnuvam na gletkata koga za prv pat vidov kako pa|a sneg", prodol`i Ladislav da govori. "Slikata be{e vol{ebna, poubava i od son. A toga{, nekoi lu|e, pove}eto nepoznati, nekolkumina poznati, po~naa so ogromni lopati da go rinat od ulicata, trotoarite, da go sobiraat na kupi{ta, ostavaj}i crnila zad sebe namesto prekrasnata belina. Dolgo ne mo`ev da si gi sopram solzite." Eden `olt list go pomiluva po liceto i se spu{ti vo negoviot skut, nebare saka{e toj da go za{titi. "Be{e prolet", prodol`i da zboruva so istiot onoj zanes vo glasot. "Izlegov na pro{etka nadvor od gradot kon maliot gorovit rid. Vo negovoto podno`je se prostiraa prekrasni zeleni livadi i{arani so raznobojni bilki kako ~udesen filigranski vez. Kade i da se svrti{, od milina pogledot ne mo`e{ da si go odvoi{. No, nedaleku od mene gledam kosa~, a pod ostricata na negovata kosa pa|a bez`ivotniot otkos od semo`ni {areni trevki koi samo pred mig mu se veselele na bolskotot na sonceto. Slu{am kako tivko pla~at. I mojata du{a pla~e, no nikoj ne go slu{a toa. Go razbiram Betoven koj kako lud bega od mestoto kade {to drvose~a~ite nemilosrdno gi ubivat ogromnite stebla, a tie so posledniot svoj vrisok pa|aat na zemjata kako bez`ivotni trupci. Toj tie grozomorni udari na sekirite gi ~uvstvuval kako udari po sopstvenoto telo. Nikojpat pove}e golemiot muzi~ki genij ne se vra}al na mestoto kade {to takvite zlodela bile storeni. Negovata [esta simfonija vo F-dur - Pastoralna e najgolemoto veli~ie na poezijata na rustikalniot `ivot. Samo eden genij kako {to be{e Betoven mo`e{e da ja prenese taa ~udesna prirodna harmonija vo svojata muzika. So pravo nebroeni pati Lovro Mata~i} povtoruva{e: "Sekoja nota kaj Betoven e sovr{eno postavena, {to bi se reklo tokmu tuka, na toa mesto i nikako poinako."

117


Go pomiluva beloto kutre koe ne se istava od nego. Pojot na edna pti~ka se slu{na od kro{nata na lipata. A potoa od site strani na {arenata pokrivka se raznese ~udesen pti~ji poj. Be{e toa harmoni~na melodija kakva mo`e da sozdade samo bo`estvenata priroda. Mol~evme i dvajcata vozneseni od ~udesniot poj. Koga muzikata stivna, go ~uv glasot na Ladislav. "Prirodata kako izvor i pottik za tvore~kiot ~in dlaboko ja do`ivuvaat mnogu muzi~ki tvorci. Toa dlaboko ~uvstvo na voshitenost, zakoreneto dlaboko vo potsvesta, vo nekoj odreden mig, na nekoj vol{eben na~in go iznao|a patot i kako prekrasna melodija stignuva do svesnosta. Magi~na e taa vrska pome|u prirodnata ubavina i prekrasnata muzi~ka harmonija. Tolku ~udesni pastoralni tvorbi se sozdadeni! Vo moeto se}avawe zasekoga{ ostanaa, pokraj pastoralnata Betovenova Pastoralna simfonija, i simfoniskata poema Voltava od Smetana, kako i Proletnoto {umolewe od Sinding." Koga toa go govore{e, imav vpe~atok deka so mislite zatalkal nekade daleku vo nekoja koncertna sala i gi slu{a ovie prekrasni pastoralni tvorbi. No, vo eden mig, nebare mu dojde na um deka treba da prodol`i onamu od kade prote~e razgovorot, tuka, vo alejata od lipi kade {to sedevme. "^estopati go slu{am ovoj prekrasen poj na pticite. Tie prekrasni zvuci najnapred se vgnezdija vo mojata du{a, a potoa vo eden mig protekoa od nea vo notnata tetratka, i jas pred sebe ja imav muzi~kata tvorba Pojot na pti~kite vo prolet, eden sloboden oblik na pastorala." Povtorno se slu{na crcor od pove}e pti~ki. Tie me dovedoa do denot koga za prvpat Ladislav na Orsinot ja otsviri ovaa prekrasna melodija. Podocna toj nea ja nadgraduva{e i taa stanuva{e se' poubava i poubava, kako cvetno drvo naprolet koe od den na den se razubavuva so novi cvetovi. Koga ovaa misla mi dojde na um, go svrtev pogledot kon Ladislav sakaj}i za toa da porazgovaram so nego. No, na moe golemo iznenaduvawe, pred mene vidov nekoj sosema poinakov lik, mnogu porazli~en od onoj so kogo samo mig pred toa se razdeliv.

42.

Somne`

Likot koj sega stoe{e pred mene be{e smurten, pogledot seriozen, pomalku zamaten od lutina. Ne mo`ev da poveruvam deka vakva brza promena mo`e da se slu~i samo za eden mig. Toga{ mi dojde na um (mo`ebi poradi na{iot razgovor za prirodata i prekrasnite sporedbi na Ladislav) deka vakvi nenadejni promeni ponekoga{ mo`at da se slu~at i vo prirodata. Sred leto gleda{ kako sonceto so seta svoja ubavina bolsnalo od neboto, a odnenade` crni oblaci se zdale i go prekrile. I dodeka vo v~udovidenie gledav vo obla~noto nebo i likot, zabele`av kako negovite usni zatreperija, a vedna{ potoa se uspokoija. Pomisliv deka se koleba da go ka`e ili ne ona {to mu te`i na du{ata. No, ne ~ekav dolgo. Ladislav po~na

118


da govori so tivok glas kako da se obiduva{e da ja sti{i lutinata vo sebe. No naprazno, taa tivko vri{te{e od nego. "Se slu~i toa vo prvite godini po moeto doa|awe vo Skopje. Se' po~esto se govore{e deka na repertoarot na simfoniskiiot orkestar treba da se postavi nekoe novo delo od doma{en avtor. Za toa be{e objaven interen konkurs. Vo eden inspirativen mig ja napi{av mojata Pastorala za simfoniski orkestar vo traewe od 7 minuti. Spored dogovorot, simfoniskiot orkestar treba{e da gi otsviri novite dela i da izbere edno od niv. Toa se slu~i eden esenski den. Vo golemata sala na Srednoto muzi~ko u~ili{te koe se nao|a{e na ulicata Ilindenska, jas go postaviv na pultovite notniot zapis na mojata Pastorala. Partiturata i {timovite gi napi{av so kaligrafski rakopis i bez nitu edna gre{ka." Ladislav zboruva{e tivko i bavno kako da saka{e da go odmeri sekoj zbor. "Otkako site muzi~ari na simfoniskiot orkestar bea na svoite mesta, zad dirigentskiot pult zastana Lovro Mata~i}. Za prvpat se izveduva{e mojata Pastorala za simfoniski orkestar i bev vozbuden da slu{nam kako taa }e prozvu~i. Na moe golemo zadovolstvo, taa od po~etokot do krajot prozvu~i sovr{eno. Po izvedbata Lovro Mata~i} re~e: "Odli~na muzika, odli~no instrumentirana." Bev presre}en koga gi slu{nav zborovite na golemiot muzi~ar. No, taa radost na mojata du{a ne potraja dolgo. Se slu~i ne{to {to ne go o~ekuvav. Na Lovro mu prijde eden od violinistite, sekretar na partiskata }elija na simfoniskiot orkestar i glasno re~e deka mojata Pastorala treba da se simne od pultot, a da se postavi notniot zapis na eden mlad makedonski avtor. Toa i se slu~i. Probata na simfoniskiot orkestar prodol`i. Iako muzikata koja potoa se slu{na ima{e mnogu nedostatoci, edinstveno va`no be{e da se ispo~ituva odlukata na Partijata. Mojata Pastorala bez zbor be{e otfrlena. Lovro Mata~i} ne re~e ni{to, nitu pak bilo koj drug. Gi sobrav moite notni zapisi napi{ani so kaligrafski rakopis bez nitu edna gre{ka i si zaminav." Zamol~e. Otkako molkot potraa, po~uvstvuvav golema neprijatnost vo sebe; kako seta ma~notija koja toj ja ~uvstvuva{e vo sebe da go ispolni prostorot. Vo mojata mislovna pretstava go vidov kako so brzi ~ekori izleguva od muzi~koto u~ili{te i stignuva do kejot pokraj Vardar. Potoa go minuva drvenoto mov~e i doa|a pred prekrasnoto zdanie na Operata. I dodeka stoe{e pred osvetlenata zgrada koja vol{ebno izgleda{e, na um mi dojde pomislata {to li razmisluva toj vo toj mig. I tokmu koga sakav da se turnam vo negovite misli, go slu{nav negoviot glas. "Koga dojdov doma, notniot zapis od mojata Pastorala go turnav vo golemiot orman, vo temninata, pove}e da ne ja vidi videlinata na denot. Lutinata dolgo me dr`e{e, mo`ebi i nikoga{ ne zgasna vo mene. No, otkako taa po~na da splasnuva, vo du{ata mi se izrodi somne`. Otsevte se posomnevav deka sekretarot na partiskata }elija na simfoniskiot orkestar i nekolkumina okolu nego se vinovni za seto ova. No, koga ovie misli se zakorenija vo mene kako plevel, jas zaklu~iv deka pove}emina se protiv mene, a me|u niv i nekoi za koi mislev deka se moi bliski prijateli. Po~nav

119


da istra`uvam, a mnogu {to mi govore{e deka sum vo pravo. Navistina nikoj od niv ni{to glasno i jasno ne mi re~e, nitu pak od nekogo slu{nav {to zboruvaat tie za mene, no tokmu toj molk, toj yid na ti{ina koj tie go sozdadoa okolu mene, be{e najgolemata potvrda deka toa e vistinska zavera protiv mene. A deka toa e taka mi poka`aa i nekoi slu~uvawa podocna. No, pred toa da se slu~i jas nebroeni pati sam na sebe si go postaviv pra{aweto: Zo{to tie taka se odnesuvaat sprema mene? Eden den, dodeka bev opsednat od site ovie misli, odnenade` vo mislite mi dojde mojot drugar Jano{. So nego povtorno vo mene voskresnaa site slu~uvawa okolu bo`iknata elka i tvrdeweto na mojata majka deka siroma{nite deca ne dobivaat bo`ikni podaroci. A koga toa mi dojde na um, ne znam zo{to jas se po~uvstvuvav otfrlen, no ne od Boga kako {to govore{e mojata majka za Jano{, tuku od lu|eto. Vo istiot ~as se' kako da mi stana jasno. Iako site so voodu{evenost govorea za mojata muzi~ka nadarenost, jas sepak bev za site niv eden tu|inec, dojdenec od nekade. So ovaa misla mo`ev mnogu {to da objasnam, pred se' da sfatam zo{to site tie ne progovorija nitu zbor za mene kako dirigent, so isklu~ok na maestro Todor Skalovski. Sega istite tie so molk ne sakaa da prifatat edno moe delo, a so toa i da me prifatat mene kako kompozitor. Eden den, koga za seto toa porazgovarav so Marija i taa bez da se koleba mi potvrdi deka sum vo pravo, mi olesni na du{ata." Gledam lutinata ostanala vo nego negibnata. A somne`ite u{te pove}e se namno`ile. Dolgo se kolebav dali treba so Ladislav da go prodlabo~am razgovorot za toa ili ne. Na krajot zaklu~iv deka sepak e najdobro da slu{nam {to toj ima da mi ka`e ponataka. No, na moe golemo iznaduvawe, toj prodol`i da zboruva, a lutinata i somne`ot koi pred toa go opsednaa, kako na eden vol{eben na~in da is~eznaa od nego. "Podocna jas bev okupiran so mnogu raboti povrzani so muzikata, no na razli~ni mesta. Me|u drugoto imav i mnogu solisti~ki koncerti na koi ja izveduvav i mojata Pastorala, no taa nikoga{ ne be{e izvedena od simfoniski orkestar." Zamol~e. Po~uvstvuvav deka saka da ostane sam. Ne znam zo{to, no ne{to mi govore{e deka Ladislav se pokaja {to voop{to dozvoli ovie se}avawa da stignat do negovata svest, u{te pove}e za niv da zboruva na nekoj drug.

43.

Ve~niot ogan

Eden den, otkako Ladislav junior sinot si zamina po posetata na svojot tatko, vo Vilata na krajot od alejata na lipite go zateknav Ladislav zamislen. Koga go svrte pogledot kon mene, vo nego zabele`av spremnost razmislite koi mu se na umot da gi spodeli so mene. "Marija za~na", re~e se tivok glas. "Be{e toa radosen mig za dvajcata. Otkako na{ite `ivotni pateki se spoija, be{e toa na{a golema `elba. Sakavme da staneme vistinsko semejstvo. No za `al, radosta ne potraja

120


dolgo. Lekarite utvrdija deka stanuva zbor za vonmateri~na bremenost. Treba{e itno ne{to da prezememe. Iako bevme cvrsto re{eni da gi poslu{ame sovetite na lekarite, nekakov nemir se izrodi vo nas. Dvajcata i' pripa|avme na Rimokatoli~kata crkva i znaevme za nejzinite dogmi. Abortusot se smeta{e za smrten grev duri i koga stanuva{e zbor za vakva bremenost. Otkako porazgovaravme za toa, odlu~ivme sepak jas da pojdam do katoli~kata crkva vo Skopje i da porazgovaram za toa so sve{tenikot. Taka i bidna. Patem mnogu misli mi se izme{aa vo umot. Ne bea toa misli koi se dvi`at vo edna nasoka, tuku ednite odea vo edna, a drugi vo sosema sprotivna nasoka. Samo odvreme na vreme tie }e se dobli`ea do nekakva zamislena to~ka i vedna{ potoa sekoja }e kinisa{e po svojot pat." Vo taa bitka na sprotivnosti koja se vode{e vo nego zabele`av deka me|usebno sporat Deteto Ladislav so Vozrasniot Ladislav. Deteto Ladislav (vpro~em kako i site deca) so sebe vle~ka{e edna dolga prikazna, cvrsto zakoreneta vo negovata du{a; a vozrasniot Ladislav spore{e so nea po~ituvaj}i go razumot so koj uspea da spoznae eden ponakov svet. Sardisan pome|u glasot koj doa|a{e od negovata detska du{a i mislite koi naiduvaa od negoviot vozrasen um, deluva{e zbuneto i ne znae{e {to da pravi. Vo taa neodlu~nost, Deteto Laci koe be{e netrpelivo, prvo zapo~na da govori. "Od najmali noze bev voveden vo u~eweto na Rimokatoli~kata crkva i jezuitskiot red. Od vozrasnite nau~iv mnogu ne{ta, no pred se' kako treba da se odnesuvam kako dobar vernik. Pove}epati slu{nav za duhovnite ve`bi so koi eden mlad ~ovek mo`e da se odbrani od strasnite `elbi. Slu{nav za vozvi{enosta na celibatot. Vo mene zasekoga{ ostana soznanieto deka za moeto spasenie moite roditeli `iveele vo celibat. Podocna slu{nav za briks kontrolata so koja se kontroliraa strastite vo bra~nata postela. Telesniot spoj pome|u ma`ot i `enata za Rimokatoli~kata crkva bea neminovnost vo koj se za~nuva noviot `ivot, a ne zadovolstvo na strastite. A koga }e se za~ne{e ~edoto Bo`jo, toa pretstavuva{e vistinska svetost." Otkako go slu{nav {to govori Deteto Laci, zabel`av deka starecot Ladislav dlaboko vozdivna. Toa uka`uva{e deka nervozata raste kaj Vozrasniot Ladislav. Vedna{ potoa go slu{nav i negoviot silen vik vo koj toj se buntuva poradi zabranite na ona so {to prirodata go be{e nadarila ~ovekot, a vo koi Deteto Laci robuva{e. Negoviot ~ist um mu ja govore{e vistinata so koja lesno mo`e{e da gi otfrli site onie besmisli so koi be{e zatruena du{ata na Deteto Laci. "Ne zabele`av deka dojdov na krajot od patot. Katoli~kiot sve{tenik me primi mnogu qubezno i so vnimanie me soslu{a. Ima{e razbirawe za problemot pred koj se najdovme Marija i jas, no postojano potsetuva{e za ona {to e zapi{ano vo svetite knigi. Koga ja zabele`av negovata koleblivost, go zapra{a dali e mo`no fetusot da vredi pove}e od eden formiran `ivot. Koga toa go slu{na, sve{tenikot tivko pro{epoti: Sepak za toa treba da odlu~at lekarite. Izlegov od katoli~kata crkva so mno{tvo misli vo glavata. Ne be{e vo pra{awe dali Marija }e se operira ili ne, toa go znaev i pred da pojdam, vo pra{awe be{e sosema ne{to drugo."

121


Likot na starecot pred mene e dlaboko zamislen. Minatosta i sega{nosta stanale edno, nebare povtorno gi do`ivuva istite misli i ~uvstva. Povtorno go slu{nav glasot na Deteto Laci. "Po nekolku ~ekori slu{nav glas i vidov videnie. Tie iako doa|aa od nekade mnogu daleku, bea kristalno jasni. Se vidov sebe kako stojam pred mojata ki{awa. Si pripomniv deka toa se slu~i eden den otakako pro~itav za stra{nite zlodela na inkvizicijata. Odlu~no ja zapra{av majka mi {to misli taa za stra{nite dela vo koi nastradale mnogu umni lu|e. Na moe golemo iznenaduvawe, taa vedna{ mi odgovori: Taka moralo da bide moj Laci, zatoa {to svetot e rasipan i gre{en i site gre{nici }e gorat vo Ve~niot Ogan. Brzinata so koja mi odgovori ja izrodi vo mene mislata deka taa ili o~ekuvala od mene nekoe vakvo pra{awe, ili mo`ebi toa {to go ka`a be{e eden od onie odgovori zad koi saka da se zatskrie, kako {to toa go pravat site koi ne znaat {to da odgovorat. No, ona {to me zbuni be{e toa {to jas ja pra{uvav za edni gre{nici, a taa mi odgovori za drugi. Toga{ na um mi dojde edna ~udna misla deka spaluvawata na onie nesre}nici od strana na inkvizicijata, ne be{e ni{to nasproti kaznata koja gi o~ekuva gre{nicite koi trebaa da bidat kazneti da bitisuvaat vo Ve~niot Ogan. A vo toj stra{en pekol jas gi vidov onie koi gi osuduvaa i spaluvaa drugite. Koga taa pomisla dopre do mojata svest, siot se stapisav. No, toa ne be{e ni{to nasproti ona {to potoa se slu~i. Odnenade` do mene doprea mnogu poznati glasovi koi kako vo hor seedno povtoruvaa deka vo Ve~niot Ogan }e gorat site onie koi ne se pridr`uvaat na ona {to go propoveda Rimokatoli~kata crkva, tuku i site onie koi samo }e se posomnevaat vo propovedanoto, a spasenie }e najdat samo vistinskite vernici. Vo toj ko{mar od misli, studeni trpki mi pominaa niz rbetot koga pomisliv deka, ako mojata majka ne mi odgovore{e onaka kako {to mi odgovori, i taa }e be{e osudena so kaznata nad site kazni - Ve~niot Ogin. Vidov kako Deteto Laci treperi vo starecot. No, ne potraja toa dolgo, a do mene dopre glasot na Vozrasniot Ladislav. "Prikaznite za Ve~niot Ogan se prazno drdorewe", re~e re{itelno. Toa e golemata zabluda vo koja talkaat ispla{enite vernici. Na{iot um e dovolen nie da osoznaeme {to e Dobro, a {to e Zlo. Vpro~em Gospod Bog gi progoni Adam i Eva od Edemskata gradina tokmu poradi {to kasnaa od Drvoto na soznanieto na dobroto i zloto. Za soznanijata na gre{nosta i bezgre{nosta koi poteknuvaat od niv, ka`ano e mnogu i napi{ani se bezbroj knigi, no nikoj ne uspea do kraj da ni ja poka`e vistinata. Mnogumina so pravo tvrdat deka mnogu gre{nici se zatskrivaat zad crkvata, kako i deka mnogu bezgre{nici se ateisti. Ne se gre{nici samo onie vo koi crkvata go vperila prstot i gi osudila bez vina. No, i pokraj seto toa, ne mo`no e da se ozna~i limbot me|u Dobroto i Zloto. Panterot, Lavot i Vol~icata18, i mnogu drugi yverovi bitisuvaat i vo du{ite na onie koi na Svetot mu se

18

Panterot, Lavot i Vol~icata kako personifikacija na zavista, gordelivosta i srebroqubieto na crkvata. Dante Aligieri, Pekolot, Pesna prva, Skopje, 1996 (prepev i pogovor Georgi Stalev)

122


prika`uvaat kako najgolemi vernici. Sepak, so sigurnost mo`e da se ka`e deka samite nie sme odgovorni za site na{i misli i dela, i nikoj drug." Po~uvstvuvav kako se vrati spokojot vo du{ata na starecot. Toga{ slu{nav kako Deteto Laci mu vozvrati na Vozrasniot Ladislav. "Sega }e ti otkrijam edna golema moja tajna", re~e. "Si pripomnuvam za mnogu stra{ni zlodela na Hitlerova Germanija i nejzinite sojuznici, osobeno za delata povrzani so antisemitizmot i holokaustot?, zapra{a i vedna{ prodol`i da zboruva. "Za da si ja ute{am du{ata, mnogupati si velev deka i pokraj site maki i bolki koi gi trpea ovie nesre}nici, toa e ni{to nasproti Ve~niot Ogan vo koj }e gorat vinovnicite. No toga{, kako nikoga{ pred toa, imav stra{ni soni{ta vo koi mnogupati i jas se najdov vo pekolot. Otsevte ne znaev poradi {to toa mi se slu~uva mene. No, kako vremeto odminuva{e, se' pove}e i pove}e stanuvav svesen zo{to e toa taka. Toga{ stravot koj go ~uvstvuvav vo sebe se izme{a so mojata lutina. I zabele`av deka koga lutinata silno }e narasne{e, vo mene stravot }e si go podvie{e opa{ot i }e si zamine{e. Si velev, ako navistina postoi Ve~niot ogan vo nego }e gorat vistinskite gre{nici, onie koi govorat deka toa go pravat vo imeto na Boga, a vsu{nost gi mamat lu|eto. No, ponekoga{ se slu~uva{e stravot da zagospodari so mene. Toga{ morav silen boj da vodam so nego za da mo`am da se smiram." Vo zamisleniot izraz na likot na starecot vidov kako bolsna son~ev zrak. "Zar e mo`no edno dete da ima vakvi misli" se zapra{av. I pred da se obidam da go najdam odgovorot na ova pra{awe, go slu{nav glasot na Vozrasniot Ladislav. "Bravo Laci, taka deteto sozreva", re~e so re{itelen glas. A potoa stanuva mom~e, ^ovek, so golemo ^. Ne se meri toa spored negoviot rast, tuku spored negoviot um. Zatoa nasekade pokraj nas sretnuvame Zreli deca i Zeleni lu|e. Toa ti e toa. Od mnogu ne{to zavisi dali }e go odbereme vistinskiot pat i }e stasame do svetlinata, ili pak pogre{niot i }e zatalkame vo temninata. No, vo seto toa mora da se pravi jasna distinkcija pome|u Bog i Rimokatoli~kata crkva..." Otkako za mig prestana da zboruva, nebare mislite mu se zbrkaa, prodol`i za sosema ne{to drugo. Takov be{e Vozrasniot Ladislav koj znae{e, ponekoga{ voden od razumot, da se zanese. "Ne pomina dolgo vreme od onoj den koga porazgovarav so sve{tenikot", re~e toj, "a jas zabele`av deka zapo~naa da mi se slu~uvaat nekoi neobi~ni raboti. Koga }e poglednev na ~asovnikot ili vo nekoi knigi, zabele`uvav deka mi se prika`uvaat nekoi zastra{uva~ki brojki. Tie kako da navestuvaa deka }e se slu~i ne{to stra{no vo Svetot, vo semejstvoto ili na mene. Po~nav da ja prou~uvam simbolikata na broevite i {to pora~uvaat. Za nekoi od niv znaev deka ja poka`uvat vrskata pome|u makro i mikrokosmosot, nivnata usoglasenost ili sprotivstavenost. Brojot 13 za mene be{e vo znakot na ptica zlokobnica. Postra{en od se' be{e brojot 666... Znaev deka ovie zastra{uva~ki brojki se delo na Satanata. So niv toj ne' predupreduva za kaznata koja sleduva poradi na{ata neposlu{nost. Zatoa

123


broevite 3, 7... mi navesuvaa deka ne{to dobro }e se slu~i. Prodol`iv da istra`uvam so nade` deka preku broevite najdobro }e mo`e da i' se pribli`ime na bo`estvenata vistina." "Dosta so tie gluposti", vedna{ mu vozvrati Deteto Laci. Likot na starecot povtorno dlaboko se zamisli, a crniloto na zenicata se zamati. Toj kako da ne znae{e na koja strana da se svrti, da se odlu~i koj e vo pravo, Maliot ili Vozrasniot. Dojde do pijanoto i siot se predade na muzikata koja mu dotekuva{e od du{ata. Vo nea bea izme{ani mno{tvo vedri i mra~ni tonovi. Molkum izlegov. Znaev deka Ladislav saka mnogu ~esto da filozofira. No, ne znaev deka negovata filozofija poteknuva od polemikata pome|u Vozrasniot Ladislav i Maliot Laci. No, ona {to me zamisli be{e pra{aweto do koga ovaa rasprava me|u dvajcata vo nego }e potrae. Do smrtta, ~uv kako nekoj da mi {epna. Koga poglednav na ~asovnikot, be{e 13 ~asot i 13 minuti.

44.

Zlatniot period na Operata

Posle Kavalerija rustikana, Palja~i i Toska, Makedonskata opera ja dobi svojata fizionomija. So doa|aweto na maestro Lovro Mata~i} vo Makedonskata opera zapo~na nejziniot zlaten period. Za samo pet sezoni, (1948-1952) bea postaveni u{te 9 operi i 4 baletski pretstavi. Po obemnosta, u{te pove}e po svojot kvalitet, be{e toa rabota koja zaslu`uva{e najvisoki priznanija. Site bea voodu{eveni. No, da se postigne toa, treba{e mnogu naporna rabota, znaewe i talent. Toj silen muzi~ki izvor go ~inea mnogu biserni kapki koi ~udesno poigruvaa pod palkata na vistinskiot muzi~ki vol{ebnik Lovro Mata~i}. Site toa go znaea, no znaea isto taka kolku golem e pridonesot na sekoj ~len vo toa muzi~ko zdanie {to se narekuva{e Makedonska opera i balet. Mnogu godini otkako ovie zlatni godini zaminaa vo minatosta, no nikoga{ vo zaboravot, se prika`uvaa mnogu interesni slu~ki i se spomenuvaa mnogu li~nosti. Me|u niv, so poseben epitet se zboruva{e za dvaesetinata italijanskite muzi~ari koi bea dojdeni vo Skopje neposredno po vojnata od filharmonijata vo Trst. Ladislav so poseben pietet zboruva{e za Luka Riter, ungarski muzi~ar, violinist, koncert majstor, i za nekolkumina drugi. "Luka Riter be{e eden od najistaknatite ~lenovi na filharmonijata. Toj odr`uva{e i solisti~ki koncerti, navistina retko, no koga }e se slu~e{e toa be{e vistinsko muzi~ko do`ivuvawe. Be{e vistinski virtuoz i so voshituva~ka lesnotija (svojstvena na romskite muzi~ari) gi svire{e najte{kite delovi od partiturata. Si pripomnuvam na negoviot solisti~ki koncert vo teatarot koga toj so filharmonijata go izvede Koncertot za violina i orkestar od ^ajkovski. Be{e toa eden vistinski muzi~ki praznik. Riter be{e petnaesetina godini postar od mene, so golemo iskustvo i vo godini na muzi~ka zrelost. ^estopati go posetuvav vo negoviot stan.

124


@ivee{e sam vo mnogu skudni uslovi. Ne zboruva{e mnogu, no negovite anegdoti bea vistinski biseri. Toj mi govore{e deka vo vremeto na Stalin otkril vo delata na sovetskite kompozitori mnogu zgolemeni sekundi, {to trebalo da go simbolizira lelekot na lu|eto poradi stra{niot teror", si pripomni Ladislav. Vedna{ potoa govore{e za koncert majstorot Xino Govi, vrven violinist koj do{ol isto taka od Filharmonijata vo Trst. Ne gi {tede{e zborovite na pofalbi i za nego. Si pripomni i za violon~elistot Barili. Koga go spomna negovoto ime, se zabele`a mala vozbuda vo negoviot glas, no vedna{ prodol`i da zboruva. "Eden den vo Radio Skopje snimivme edna prekrasna sonata za violon~elo i pijano vo izvedba na Barili na violon~elo i mojata Marija na pijano." Povtorno glasot mu zatreperi, no ovojpat mnogu posilno. Po kratka pauza re~e. "Izvedbata na Barili vo pijano pridru`ba na mojata Marija be{e izvonredna. Po nastapot, a i podocna nikoj ni{to ne re~e. Yidot na molkot koj postepeno se sozdava{e okolu mojata Marija, nikoga{ ne se sru{i. Toa nie go po~uvstvuvavme vedna{ po na{eto doa|awe vo Skopje, iako Marija ne be{e samo odli~en pijanist, tuku i odli~en pedagog. Godini podocna, po pove}e od polovina vek, nikoj ne go spomnuva nejzinoto ime, iako taa rabote{e kako pijano pedagog vo desetgodi{noto Muzi~ko u~ili{te i so svojata klasa ima{e rekorden broj javni nastapi, a nekoi od niv bea odr`ani i vo golemata koncertna sala vo Domot na armijata. Pokraj toa, taa so godini rabote{e i kako korepetitor vo Makedonskata opera. No, eden den se slu~i ne{to {to mnogu me izraduva. Se sretnav so Jordan TodorovskiOrce, operski peja~, koj iska`a mnogu zborovi na pofalba i blagodarnost za pomo{ta na Marija vo negoviot muzi~ki razvoj." Otkako Ladislav go ka`a toa, mir mu se razlea po liceto, kako da go slu{na glasot na svojata Marija koj mu veli deka za toa ne treba da se bespokoi. So miren glas povtorno se navrati na Barili. "Barili be{e prviot violon~elist vo filharmonijata. Vo eden period formiravme trio. Za `al, ne mo`am da se setam na imeto na violinistot koj nastapuva{e so nas. Odr`avme pove}e koncerti, a na repertoarot be{e kamernata muzika od Mendlson." Me|u mnogu zna~ajnite imiwa koi vo toj period prestojuvaa vo Makedonija, Ladislav gi spomna i Mario Verxili, vrven klarinetist od Milanskata skala i maestro Benvenuti, odli~en poznava~ na italijanskata opera. Pripomnuvaj}i si na Benvenuti re~e: "Za nego se govore{e kako za dirigent koj e mnogu strog i pedanten kon partiturata. Na onie koi strogo ne go po~ituvaa toa, znae{e da im re~e: "Ako kompozitorot sakal toa poinaku da go napi{e, bi go storil toa taka." Jas sorabotuvav so nego kako korepetitor. Benvenuti znae{e mnogupati silno da se naluti koga }e zabele`e{e deka gi nema izvodite za pijano od operata koja se podgotvuva{e, a koi na nekakov ~uden na~in nekade }e zalutaa i poradi toa toj mora{e da gi odlo`i probite. Otkako notnite zapisi ne mo`ea da bidat pronajdeni, toj lut }e pojde{e vo sekretarijatot na Operata, postojano

125


povtoruvaj}i: Ima-Nema izvod! Koga na krajot izvodite }e bea pronajdeni, pred da zapo~ne probata, vele{e, Jas sum Napolitanec-policaec. Zatoa site za nego velea deka e strog-galamxija, no dobrodu{en. Benvenuti impresionira{e so svojata pojava; be{e visok ~ovek, dobro graden, vistinski gospodin." Mnogu zna~ajni li~nosti, u{te pove}e nastani se bea naplastile od minatosta i Ladislav so maka nastojuva{e da si pripomni na site niv. Be{e svesen deka mo`ebi }e zaboravi na nekoe zna~ajno ime ili nastan, a }e spomene nekoi ne mnogu zna~ajni; no za toa ne ~uvstvuva{e vina zatoa {to vo sega{nosta tie ne doa|aa po nekoj redosled zapi{an vo negoviot um, onaka kako {to tie se slu~uvale i zna~enieto koe im e davano, tuku doa|aa do nego po nekakvi nepoznati pateki otkinati od debelite spomenari. Zatoa ~esto pati vele{e: "Vo zlatniot period na Makedonskata opera, no i podocna vo nejzinata rabota, u~evstvuvaa mnogu zna~ajni muzi~ki imiwa koi zaboravot gi progolta. No, imeto na madam Kuneli, vokalen pedagog vo Srednoto muzi~ko {kolo, ostana zapameteno. Sekoga{ so radost si pripomnuvam na profesorkata Kuneli so koja dolgi godini sorabotuvav kako pijanist korepetitor. Be{e taa odli~en pedagog i ~ovek." Ladislav u{te malku ostana vo dru{tvo so profesorkata Kuneli pred da prodol`i. "So raste`ot na Makedonskata opera i Filharmonija rastea i makedonskite muzi~ki tvorci, dirigenti, re`iseri, korepetitori, vokalni i instrumentalni interpretatori. Rastevme site koi bevme vklu~eni vo slo`eniot proces na prigotvuvaweto na edna opera, baletska pretstava ili koncert na filharmonijata. Iako mnogubrojni, sekoj ostavi traga ne samo vo zlatniot period, tuku i godini podocna, do den dene{en. Sepak, nekoi vremeto, najstrogiot kriti~ar (iako ponekoga{ nepravi~en), gi poso~i i zapi{a so zlatni bukvi. Istovremeno koga se ~inea krupni ~ekori vo reproduktivnata muzika se sozdavaa i muzi~kite dela. Se ra|aa makedonskite kompozitori. Koj mo`e da gi nabroi site i da gi vbroi vo nekakov redosled, a da ne pogre{i. Kako da napravite: nekoi }e izraduvate, drugi }e nata`ite. Neka go napravat toa muzikolozite. Ona {to jas mo`am da re~am e deka za kvalitetniot raste` na Makedonskata opera i Makedonskata filharmonija vo zlatniot period neodminlivo e imeto na Lovro Mata~i}." Ladislav, koj be{e nepresu{liv izvor za slu~uvawata povrzani za Velikiot Maestro, sekojpat ima{e po ne{to da pridodade za nego. Edna{ kako vo zanes govore{e za nego i slu~uvawata koi vremeto ne gi izbri{a od negoviot um. "Negovoto poznavawe na operskata partitura ne dopu{ta{e povr{nost i improvizacii. Postavuvaj}i se kako vistinski muzi~ki pedagog, toj mnogu studiozno, plasti~no i slikovito se trude{e da gi objasni tehni~kite i stilskite problemi so koi se sudruvaa peja~ite i instrumentalistite. Rabotnoto vreme ne se mere{e so ~asovi, toa zavr{uva{e (ili se odlaga{e za sledniot den) se' dodeka interpretacijata ne

126


go zadovole{e muzi~kiot vkus na Golemiot Maestro. No, znae{e Lovro vo toj daden mig do kade e dostrelot na Makedonskata opera i Filharmonija, za vedna{ potoa da se obide nivniot kvalitet da go podigne na povisoko stapalo. Taka toj prave{e se izvedbata na operata na koja rabote{e za da ja dovede do sovr{enstvo. Pri zavr{nite podgotovki na Toska toj bara{e po otpadite za staro `elezo posebni zap~anici i razni metalni delovi na koi so udaralki bi mo`elo da se dobie zvuk na yvonewe na kambani. Toj uspea da napravi vo teatarot da se donese ma{ina koja }e stvara parea so koja saka{e na scenata da stvori ambient koj bi nalikuval na podzemniot svet vo koj Orfej ja bara svojata sakana Evridika, vo istoimenata opera Orfej. Koga ja prigotvuvavme Travijata, toj otide vo Institutot za fiziologija da porazgovara so eden od profesorite kako se odnesuvaat pred samata smrt tuberkuloznite bolni, kako bi mo`el najavtenti~no toa da i' go prenese na nesre}nata Violeta. Takov be{e toj, golemiot vqubenik vo muzikata, edno veli~ie od ~ovek. Muzikata mu be{e svetost. Koga ne{to }e naume{e, ne se {tede{e sebesi, no i drugite. Osobeno so voshit zboruva{e za Betoven. Za nego vele{e deka se' kaj nego zapo~nuva so Eroika, negovata Treta simfonija, no ne pomalku gi po~ituva{e i drugite negovi dela. Imav mo`nost da gledam koga ja dirigira{e Devettata simfonija. Celiot nejzin prv del, simfoniskiot stav, go dirigira{e samo so izrazot na svoeto lice. Stoe{e kako ogromen obelisk bez da ja pomeri dirigentskata palka. Koga treba{e da se otsviri pijano, gi zatvora{e o~ite, a koga treba{e da postigne kre{endo, {iroko gi otvora{e. A koga podocna dirigira{e so svoite race, go ~ine{e toa kako nekakov ma|epsnik, silno, impresivno i ne u`ivaa samo muzi~arite vo negovata vol{ebnost, tuku i publikata koja naprosto se graba{e da kupi karti vo prvite redovi od teatarot za da bidat poblisku do nego i negovata aura. U{te toga{ mi dojde na um, sega sum se' pove}e siguren vo toa, deka sovremenite operi treba da imaat podvi`na bina kako bi mo`ela publikata da go gleda izrazot na liceto na dirigentot, a ne samo negoviot til." Go re~e toa so edna ~udesna zanesenost, kako ~ovek kogo fantazijata go odvle~kala vo nekoj drug nepoznat svet. No, brzo se vrati vo stvarnosta. "Pokraj Betoven, Lovro go po~ituva{e Pu~ini, osobeno negovata opera Boemi. Za nea toj vele{e deka vo nea e sodr`ana muzika da se napravat tri operi. Pokraj po~ituvaweto na svetski poznatite avtoriteti, Lovro Mata~i} ima{e po~it i kon makedonskite avtori i dirigenti. Svitata Baltepe koja maestro Todor Skalovski mu ja posveti, pod negovata diringentska palka zvu~e{e sovr{eno. Be{e toa prekrasna horska freska vo pet dela koja so uspeh be{e izvedena i snimena vo dale~nata Japonija. Vo 1952 godina Makedonskata opera gostuva{e vo Belgrad so Orfej. Site bea v~udonevideni od vrvniot kvalitet na Filharmonijata i Operata. Vo toj zlaten period Makedonskata opera po svojot kvalitet gi nadminuva{e site ostanati golemi jugoslovenski centri na seriozna muzika: Belgrad, Zagreb, Qubqana, Saraevo. Navistina, toa bea filharmonija i opera za po~it. Kako kruna na vakvata rabota i cvrsto postavenite temeli

127


na Makedonskata opera na 24 maj 1954 godina be{e odr`ana premierata na prvata makedonska opera Goce od Kiril Makedonski."

45.

Vo Radio Skopje

Be{e docna prolet. Lipite tuku{to rascutea. Prijatnata mirizba doa|a{e od niv. Ladislav go podigna pogledot kon `oltite cvetovi i se nasmevna. "Nabrgu po moeto doa|awe vo Skopje, eden ubav junski den pojdov od Muzi~koto u~ili{te kon studioto na Radio Skopje. Lipovite drvja po ulicata Ilindenska bea rascuteni. Odgovornite lu|e vo Radio Skopje me do~ekaa so nasmevka na licata. Vedna{ vospostaviv bliski odnosi. Sorabotkata katadnevno se zbogatuva{e i prodlabo~uva{e. Vo po~etokot nastapuvav vo radioprogramata so recitalska programa. Radio Skopje ima{e nekolku pijana, no nema{e nitu eden magnetofon so traka. Ima{e samo nekolku `i~ani magnetofoni, tolku tehni~ki nekvalitetni {to pri prviot obid so niv ne{to da se stori, se poka`aa za sosema bezvredni i zatoa brzo otidoa kako muzejski eksponati. Navistina Radio Skopje ima{e aparatura za snimawe plo~i, no taa se koriste{e samo vo nekoi posebni priliki. Zatoa moite koncerti na pijano se prenesuvaa vo `ivo. Tie traeja po 15-20 minuti, a samo ponekoga{ podolgo. Podocna ovie moi nastapi na Radio Skopje bea osmisleni vo muzi~ko-govorni emisii vo koi na slu{atelskata publika i' bea pretstaveni golemite muzi~ki imiwa. Kalipso Nal~a, koja be{e odli~en poznava~ na istorijata na muzikata, gi prigotvuva{e tekstovite, a jas muzikata. Najnapred go pretstavivme Betoven so negovite sonati. Na radioslu{atelite im bea prika`ani pove}eto od 32-te sonati kolku {to Betoven be{e napi{al. Pred da otsviram na pijano nekoja od niv, Kalipsa Nal~o }e odr`e{e prigodno predavawe za taa sonata. Po serijata radio emisii za Betoven, pred da go pretstavime muzi~kiot svet na [open nie se odlu~ivme na radio slu{atelite da im gi prezentirame Bahovite preludiumi. Go storivme toa od slednata pri~ina. Preludiumot ili vovednata pesna kaj Bah be{e edna vol{ebna muzi~ka tvorba dovolna sama za sebe. Bahoviot Preludium vo es-moll kako da go nagovestuva ra|aweto na muzikata na [open. [open be{e i ostana edinstveniot me|u najgolemite vo istorijata na muzikata koj tvore{e muzika re~isi isklu~ivo za pijano. Sekoj koj }e se obide{e [openovite dela za pijano da gi orkestrira, dobiva{e muzika koja mnogu zaostanuva{e zad originalniot noten zapis." Sekojpat koga Ladislav govore{e za [open ~udesen voshit zra~e{e od seto negovo bitie. Izrazot na negovoto lice dobiva{e nekakva vozvi{ena zanesenost, crniloto od negovoto levo oko bolskote{e, a vozdi{ki mu se iskraduvaa od gradite. Otkako malku se sozede od ovaa zamaenost na du{ata, prodol`i da govori i ne zabele`uvaj}i deka ne prodol`i onamu kade {to si ja prekina mislata.

128


"Taka ovie govorno-muzi~ki emisii imaa golemo edukativno zna~ewe vo eden zna~aen period koga na programata na Radio Skopje isklu~itelno se prenesuva{e zabavnata muzika. Kako {to emisiite dobivaa {irok publicitet, podocna na slu{atelskata publika i' bea prezentirani i drugi golemi kompozitorski imiwa i nivnite dela, me|u koi i Franc List ~ii dela za pijano spa|aat me|u najte{kite za izvedba vo svetskata literatura. Podocna muzikata stana sostaven del na mnogu govorni i radiodramski emisii, osobeno onie nameneti za decata. Za mladite slu{ateli mnogu privle~na be{e emisijata Muzi~ka po{ta od ~i~ko Palfi. Be{e toa muzi~ko-govorna serija od vospiten karakter, koja spored programskata {ema na Radio Skopje be{e zastapena vo to~no odredeni termini vo tekot na nedelata. Navistina jas vo tie godini bev premlad za ~i~ko Palfi, no toa ne mo`ea da go zabele`at mladite slu{ateli. Toga{ nastana i mojot ciklus nare~en Detski minijaturi za pijano. Ovaa emisija stana mnogu popularna. Nabrgu pokraj muzikata jas po~nav da pi{uvam i tekstovi i da gi govoram. Vo niv mnogu mil i interesen sogovornik be{e maliot Mi~o koj im dava{e na emisiite poseben {arm. Pome|u muzi~kite numeri, govorniot del glavno go realizira{e spikerot Dragan Novakovi} i toa mnogu uspe{no. Be{e toa eden mnogu interesen kola` vo koj zborovite i muzikata sovr{eno se dopolnuvaa vo edna celina. Vo pove}eto od emisiite u~estvuva{e i detskiot hor. Taka ovaa detska emisija dolgo opstojuva{e, a najva`nite delovi od nea se pe~atea i vo vesnikot na Radio Skopje koj izleguva{e edna{ vo nedelata." Otkako zede malku zdiv, Ladislav prodol`i. "Vo istiot toj period vo golemoto studio na Radio Skopje se odr`uvaa javni koncerti za koi i jas sesrdno se zalagav. Se odr`uvaa vo sabota i nedela, i sekojpat studioto be{e ispolneto do poslednoto mesto. Na tie koncerti nastapuvaa poznati instrumentalisti i vokalni interpretatori. I jas u~estvuvav kako pijanist. Si pripomnuvam za Koncertot za pijano i orkestar vo Es-dur od Franc List {to go izvedov so Makedonskata filharmonija pod diregenska palka na Todor Skalovski. Koncertot be{e izvonredno primen od publikata. Podocna, kako na~alnik na muzi~koto oddelenie na Radio Skopje, jas sklu~iv dogovor so direktorot na Makedonskata filharmonija maestro Todor Skalovski, za realizacija na eden dolgogodi{en proekt za snimawe muzika od Makedonskata filharmonija i Operata {to treba{e da pretstavuva golemo nacionalno bogatstvo, ne{to posebno za Makedonija, no i daleku po{iroko. Ovoj proekt treba{e da trae neverojatni 1000 minuti snimen materijal. Za realizacija na toa, Radio Skopje nabavi studiski magnetofoni od stranstvo so visoko tehni~ko nivo. Rabotata zapo~na kako {to mo`e samo da se posaka. Najnapred bea snimeni tri Vagnerovi uvertiri pod dirigentskata palka na Lovro Mata~i}. No, za `al, nabrgu potoa proektot be{e raskinat. A znaete li zo{to? Poradi nesoglasuvawe okolu honorarirawe na muzi~arite. Toa go pokrena Zdru`enieto na simfoniski muzi~ari koi insistiraa na svoeto mehani~ki steknato pravo, {to vsu{nost zna~e{e deka za sekoe emituvawe na programata na Radio Skopje muzi~arite da bidat pari~no nagraduvani. Toa bea mnogu visoki honorari koi Radio

129


Skopje ne mo`e{e finsiski da gi izdr`i. Taka proektot be{e prekinat, simfoniskite muzi~ari na Makedonija si ja presekoa grankata na koja sedea, a zemjata ja ostavija bez dokumentacija za zlatniot period na makedonskata seriozna muzika. Namesto vrvna simfoniska orkestracija od doma{ni muzi~ari, na svetski poznati i doma{ni dela na Radio Skopje so nova tehnika na studiski magnetofoni, bea emituvani tonski snimki od istro{enite gramofonski plo~i." Otkako mi go ka`a toa Ladislav mi podade edna golema i debela kniga i me naso~i koj tekst da go pro~itam. ^itav vnimatelno. "Koga po~inal poznatiot i istaknat revolucioner i rakovoditel na Avnojska Jugoslavija, d-r Mo{a Pijade, toga{niot direktor na Radio Skopje, Veselinka Malinska, svikala sostanok na sovetot na Radioto. Go povikala i Ladislav Palfi i go pra{ala dali ima spremeno traurna muzika. Toj i' odgovoril deka nema, no deka brgu }e ja podgotvi. Dodeka ~lenovite na Radio sovetot ja oplakuvale nenadomeslivata zaguba, se pojavil Palfi so 2-3 magnetofonski lenti v raka i seriozno i' se obratil na direktorkata: "Drugarke Malinska, podgotviv dovolno traurna muzika, pa sega na{ite rakovoditeli mo`at da umiraat kolku {to sakaat."19 "Kako lu|eto od ni{to pravat ne{to. Ova ne odgovara na vistinata, iako ima i vistina vo toa. Dobro vele{e mojot tatko Eugen: "Deset pati povtorena nevistina stanuva vistina", re~e Ladislav. Prestana da govori iako imav ~uvstvo deka mnogu {to ima da ka`e. Deluva{e umorno i bezvolno. Likot mu be{e svenat.

46.

Makedonskata izvorna narodna muzika "Tamu kade na usnite na mrtvite umira zborot, se ra|a pesnata!"

Za makedonskata izvorna narodna muzika, za nejzinata ~udesna melodi~na ubavina i mislovna dlabokoumnost, muzikolozite kaj nas i po{iroko vo svetot vo minatosta i denes, so nesmalen interes govorat i pi{uvaat. Mo`e so sigurnost da se tvrdi deka vremeto, kako va`en kriterium za odreduvaweto na estetskite vrednosti, poka`uva deka makedonskata izvorna narodna muzika denes pretstavuva neprocenlivo i neodminlivo bogatstvo. Narodniot folklor e od osobeno zna~ewe za makedonskiot narod koj vo dolgotrajnata borba za opstanok, za so~uvuvawe na svojot identitet, cvrsto se vrzuval za izvornata narodna muzika. Makedonskite narodni pesni, rodeni i odgledani na tloto na Makedonija, pretstavuvaat besceneto nacionalno bogatstvo zatoa {to tie se 19

Qubomir Bran|olica, Muzika 50 godini so vas, Skopje, 2000, 22.

130


najprepoznatliviot znak na site osobenosti i vrednosti koi go karakteriziraat makedonskiot narod. Vo niv na vol{eben na~in se sploteni makedonskiot melos i poetskata sodr`ina, i zaedno verno ja otslikuvaat du{ata na Makedonecot. Vo tie pesni se prepletuvaat voshitot i gordosta, radosta i tagata, gnevot i jadot, qubovta i bolkata, kletvata i zakletvata, pobedata i porazot, `ivotot i smrtta... A seto toa proprateno so ~udesno dostoinstven ritam. Ne zaludo se veli i pi{uva deka narod koj nema svoj jazik, obi~ai, svoja kultura i svoi pesni, e osuden na izumirawe. Zatoa se gordeeme so minatosta, a so seto svoe kulturno bogatstvo go zacvrstuvame uveruvaweto me|u nas i drugite okolu nas i vo Svetot deka na{ite temeli se cvrsti i vekovni. Nad niv generaciite nadgraduvale i }e nadgraduvaat vo idninata novi kulturni vrednosti, prilagodeni kon novite uslovi na `iveewe, no i }e sozdavaat novi kulturni zdanija. Ladislav mnogupati govore{e za makedonskata izvorna narodna pesna, voop{to za makedonskiot folklor. Edna{ koga za toa stana zbor, re~e: "Koga stanav na~alnik na muzi~koto oddelenie pri Radio Skopje i bev odgovoren za oddelite za narodna, zabavna i seriozna muzika, jas mo`ev da pomognam da se realiziraat mnogu zamisli. Za razvojot na narodnata muzika najodgovorni bea @ivko Firfov i Vasil Haximanov koj be{e urednik na Redakcijata na narodna muzika pri Radio Skopje. Be{e toj golem rabotnik i izvonreden vokalen solist. Pokraj obvrskite vo Radioto toj sorabotuva{e i pridonesuva{e za razvojot na etnomuzikologijata vo Makedonija. Negoviot opus opfa}a{e nad 8.000 narodni pesni i ora. Narodnata muzika koja otsekoga{ be{e vistinska gordost na makedonskiot narod, zazema{e pogolem del od muzi~kata programa na Radio Skopje i vo toj period se javija mnogu mladi vokalni interpretatori koi imaa ~udesno ubavi glasovi." Otkako go ka`a seto ova, se zamisli. Znaev deka saka da progovori ne{to su{testveno za izvornata makedonska muzika. Nekolkupati vo razgovorite dojdovme do toa, no sekojpat }e se slu~e{e ne{to i razgovorot }e go prekinevme. Se' u{te ovaa razmisla mi be{e vo mislite koga go slu{nav negoviot glas: "Raspravata za ubavinite na izvornata makedonska muzika e mnogu delikatna i te{ka. Ne e pra{aweto vo toa dali taa e prekrasna i vozbudliva do voshit, tuku vo {to se sostoi toa. Mo`ebi tokmu poradi slo`enosta na vakviot ~udesen fenomen, muzikolozite koi pi{uvaat za makedonskiot folklor ~esto ja izbegnuvaat raspravata okolu toa pra{awe, iako site se ednoglasni vo toa deka makedonskata izvorna narodna muzika e izvonredna. Jas vo eden period od mojot `ivot se obiduvav da odgovoram na ova bi rekol nemo`no za odgovor pra{awe, no koga pomisliv deka sum blisku do razre{uvaweto na zagatkata, mi se nametnuvaa novi razmisli. Denes jas mislam deka odgovorot na ova pra{awe treba da se pobara vo fenomenot vnatre vo polustepenot. No, moram da napomenam deka i pokraj mnogute ubavini koi ja krasat izvornata narodna muzika, taa poka`uva i {irok spektar na raznolikosti. So moeto poznavawe i prou~uvawe na muzikata, no i golemoto iskustvo, mo`am vedna{ da otkrijam {to e skrieno me|u dva sosedni tona, zatoa {to mi e izve`ban de{ifratorskiot sluh, odnosno

131


analiti~kiot sluh, za da mo`am bez pogolemi problemi da ja pretvoram tonskata snimka vo noten zapis. Pokraj toa, mojot sluh e nadgraden taka da ka`am na {timerska osnova i pritoa uspevam da go odredam brojot na interferenciite pome|u dva tona, makar samo i vo intervalot na edna edinstvena koma. Takviot sluh e isklu~itelen i precizen vo odreduvaweto vo frekfrencijata na tonot. Pri seto toa, mojot apsoluten sluh ne igra nikakva uloga. Imaj}i go seto toa vo predvid, lesno mo`e da se zamisli fenomenalnosta na Makedoncite od visokite planini, koi nekojpat i muzi~ki nepismeni, koi ne znaat ni{to za seto ova {to jas go govoram, a sepak peat intonirano, so precizno povikuvawe na sekoja koma. Navistina toa e ne{to fenomenalno i mnogu te{ko sfatlivo." Ladislav malku se zamisli pred da prodol`i. Sekojpat taka prave{e koga saka{e da go odmeri sekoj zbor i ona {to go ka`uva da bide sfateno tokmu onaka kako {to toj go ka`al. "Koga muzikata i zborovite }e se sleat me|u sebe, toga{ od niv izbiva fenomenalna silina, potresna do ekstaza, duri i zastra{uva~ka", prodol`i da govori. "Si pripomnuvam na pesnata Jana. Vo nea se govori deka mladata nevesta Jana tri godini ne progovorila vo ku}ata na svojot ma`. Zagri`en poradi toa, nejziniot umen svekor zapovedal Jana da ja oble~at vo belata nevestinska ruba koja ja nosela na denot na svadbata i taka doterana da ja odvede vo cvetnata gradina preku visokata planina. I koga toj ja odvel Jana vo dotoga{ negibnatata priroda, taa progovorila. "I jas sum kako tebe tatko bez bra}a i bez sestra", mu rekla taa na svojot svekor." Ladislav si ja progolta plunkata. "Siot sum zbunet od silnata na emocite koi vo mene buknuvaat sekojpat koga }e ja slu{nam taa potresna harmonija na muzikata i zborovite", re~e i vedna{ prodol`i. "Ja do`ivuvam du{evnata drama na sirotata Jana. Taa ottrgnata od roditelskata ku}a se ~uvstvuva tolku osameno, {to i nejzinite `ivi bra}a i sestri gi do`ivuva kako mrtvi, isto onaka kako {to nejziniot svekor se ~uvstvuval osamen po vistinskata smrt na negovite najbliski." Ladislav dlaboko vozdivna. Imav ~uvstvo kako vo vozdi{kata da be{e sodr`ana seta negova nostalgija za rodniot grad i negovite bliski. I dodeka du{ata mu talka{e, jas si pripomniv na ~udesnite izvorni makedonski pesni koi tokmu za toa peat. Od zanesenosta vo stvarnosta me vrati glasot na Ladislav. "No, mora da se ka`e i toa deka taa vol{ebna sinteza na muzikata i zborot vo izvornite makedonski narodni pesni se prenesuva i vo tvore{tvoto na mnogu makedonski kompozitori koi pi{uvaa i pi{uvaat mnogu poslo`eni muzi~ki dela, zasnovani na dlaboko inspirativnata sovremena poezija na makedonskite poeti. Pokraj harmoni~nosta na muzikata i zborot, i vo ovie dela se sretnuvaat mnogu pou~ni poraki od oblasta i na sovremenata psihologija." Re~e i na Orsinot zasviri nekolku akordi od Te{koto na Vlastimir Nikolovski, po istoimenata pesna na Bla`e Koneski.

132


47.

Te{koto Te{koto kandidat za remek delo na ~ove{tvoto na UNESKO

Da se govori za Te{koto, zna~i da se govori za ne{to sveto {to e dlaboko zakoreneto vo makedonskoto bitie. Za Te{koto peat poetite, slikaat slikarite, komponiraat muzi~arite..., no samo nekoi od niv ja dostignuvaat vistinskata dlabo~ina od koja proniknuva Te{koto. Se postavuva pra{aweto kade e toj po~etok. Se ~ini deka Te{koto i Makedonecot zaedno se sploteni od samiot po~etok, deka taka opstojuvale, opstojuvaat i }e `iveat ve~no zaedno. Nesogledlivo daleku e po~etokot, nesogledlivo daleku e krajot kako ve~no, beskone~no patuvawe. Te{koto kako arhetipski beleg ne seknuva, tuku postojano se obnovuva, obogatuva, a praiskonskata silina zra~i od nego i se prenesuva od generacija na generacija za da ne se zaboravat pratatkovskite ni{ani. Eden den Ladislav, govorej}i za makedonskiot folklor, re~e: "Makedonskite tanci vo pridru`ba na narodnite instrumenti, so ili bez vokalna pridru`ba, pretstavuva harmoni~en splet na muzikata, zborot i igrata na teloto koja vozbuduva do voshit. Od site niv sepak Te{koto e ne{to nedosti`no, sveto, vol{ebno. Jas Te{koto kategori~no go narekuvam tanc koj pove}e se igra vo vozduh otkolku na zemja. Kakva nevidena eksplozija na energija e toa! Visokite skokovi traat cela ve~nost, a igraorcite go ~inat toa so nesfatliva lesnotija." I dodeka Ladislav govore{e, jas vo videnie vidov ~udesna gletka. Od Temninata, crna kako glamja, onaa istata koja vladee{e pred Bog da ja sozdade Svetlinata, slu{av kako silno tapani 'rsnaa, a vedna{ po niv do mene dopre zavivaweto na zurlite. Gromoglasni zvuci ja paraa temninata. Potem silen bleskot na Svetlinata. Orovodecot go vperi pogledot vo Svetlinata i ja podigna desnata raka, a potoa i desnata noga. Do nego vo dolg sinxir se poredija igraocite, site silni ma`i. Orovodecot tri pati go spu{ti i tri pati go ispravi teloto potpiraj}i se na svojata leva noga. Fateni ramo za ramo ma`ite go sledea orovodecot so pogled. A potoa so dolgi i odmereni ~ekori go zapo~naa oroto. I dodeka se xarev vo v~udovidenieto koe go gledav pred sebe, do mene dopre glasot na poetot: "O, te{koto, zurli {tom divo }e pisnat, {tom tapan }e grmne so podzemen ekot, vo gradive zo{to `al luta me stiska, vo o~ive zo{to mi navira reka, i zo{to mi ide da pla~am ko dete, da previjam race, da prekrijam lik ta grizam jas usni, stegam srce kleto da ne pu{tam vik"!?20 20

Bla`e Koneski, Te{koto.

133


Go slu{am poetot i ne go istavam pogledot od gletkata pred sebe. Siot sum zbunet. Vol{ebnata slika i zborot me izluduvaat. Pred da go slu{nam nego, vo du{ata ~uvstvuvav tolku mnogu voshit, radost, gordost... No, vo migot koga zbesnaa tapanite i zurlite, i igraorcite gi zabrzaa ~ekorite gletkata povtorno me obzede siot. Vo seko dvi`ewe na nivnite tela, vo ~udesnata igra na nivnite noze, vo izrazot na nivnite lica i pogledite nivni, gledam cvrstina, odlu~nost da se istrae, da se pobedi, da se bide na svoeto i nikojpat da ne se potklekne. Kako da velat, te{ko, te{ko, no ubavinata e pred nas. I Bog znae do kade }e stignev ponesen od vol{ebnata gletka od budniot son da ne me razbudi glasot na Ladislav. "Igraorcite tro{at nesporedlivo pogolema energija otkolku onie koi rabotat i najte{ki fizi~ki raboti. No, tie kako toa da ne go ~uvstvuvaat. Mnogu odamna od Du{ko Dimitrovski, golem poznava~ na makedonskiot folklor, slu{nav deka nekoi od tie igraorci koi vo celove~ernata programa nastapuvaat do docna vo no}ta, nautro gi obrabotuvaat svoite nivi. Fenomenalno. A toa ~udesno edinstvo na folklornata ubavina denes do`ivuva golema afirmacija na razni kontinenti {irum svetot. Slobodno mo`am da re~am deka makedonskiot muzi~ki folklor e vo samiot svetski vrv po svojata rasko{na ubavina i svojata bogata raznolikost." Koga se razdeluvav so Ladislav, na um mi dojde pomislata deka vo Te{koto ima ne{to magi~no, ne{to {to poteknuva od pradedovskite koreni i neraskinlivo dotekuva vo makedonskoto bitie. A toj arhetipski beleg koj go nosi Te{koto so sebe na u{te po~udotvoren, transcedenten na~in, stanuva i kosmopolitski beleg poradi {to Te{koto i stana kandidat na UNESKO za proglasuvawe za remek-delo na duhovnoto tvore{tvo na ~ove{tvoto.

48.

Muzi~kiot folklor i muzi~arite

Edno esensko popladne Ladislav go zagatna pra{aweto za tvore{tvoto i interpretacijata na izvornata narodna muzika od vokalni i instrumentalni interepretatori koi im pripa|aat na drugi narodi i etnikumi. So vnimanie go slu{av. "Tvoreweto i izveduvaweto na muzika vo folkloren stil na bilo koj narod, ili etni~ka grupa na koja ne i' pripa|a kompozitorot i izveduva~ot, za mene e mnogu interesen fenomen. Mnogupati vo `ivotot sum se navra}al na ova pra{awe. I po mnogu razmisli, na krajot zaklu~iv deka za kvalitetot na kompozicijata i izvedbata ne se bitni nacionalnata ili rasnata pripadnost, tuku inventivnosta na kompozitorot i kvalitetite na interpretatorot. Deka sum vo pravo za ova {to go govoram, }e poso~am eden primer. Vo Cava de' Florence, blizu do italijanskiot grad Salerno, na Svetskoto natprevaruvawe na simfoniskiot xez u~estvuvav kako pijanist-

134


solist vo muzi~kiot sostav vo koj glavno bea muzi~ari od Makedonija, no i od drugi zemji. Dirigentot be{e Francuzin. Na prvata proba sostavot naide na kompliciraniot makedonski ritam. Pred i da po~ne probata, jas ja zabele`av taa kompliciranost na ritamot koja inaku na{iroko e poznata vo site osnovni komponenti na muzikata, no taa ponekoga{ mo`e da bide i zatskriena, no mora da se po~uvstvuva i da bide otsvirena. Iako dirigentot brzo se snajde, ona {to simfoniskiot xez-orkestar go otsviri be{e katastrofalno, vistinski haos. Sleduva{e potoa povtoren obid. I povtorno se slu~i istoto. Dirigentot ne go prekina orkestarot na kriti~noto mesto zatoa {to orkestarot samiot zapre zbunet od nesfatlivite, slo`eni dirigentski dvi`ewa na racete i dirigentskata palka. Nastanaa me|usebni prigovori. Vo pauzata koja potoa nastana, dirigentot glasno se pra{uva{e dali treba da ja simne partiturata od pultot. Toga{ jas na pijanoto go otsviriv ona {to orkestarot treba{e da go otsviri na kriti~noto mesto kade {to se nao|a{e kompliciraniot makedonski ritam. Koga dirigentot ja slu{na izvedbata, poka`a na mene i glasno re~e: "Pianist est bon". Go re~e toa ne samo zatoa {to jas ja otsvirev melodijata spored slo`eniot makedonski ritam tuku i poradi toa {to i toj dirigira{e, a drugite muzi~ari ne mo`ea da go sfatat. Toga{ za prvpat mi se nametna misleweto deka slo`enata izvedba na kompliciraniot makedonski ritam ne mu pre~e{e nitu na dirigentot, iako toj be{e Francuzin, nitu mene - Ungarec, no toj pretstavuva{e vistinska te{kotija za orkestarot koj glavno be{e sostaven od makedonski muzi~ari. Toa podocna mnogupati mi se potvrdi. Genijalniot Dragan \akonovski-[pato, vo godinite vedna{ po Vtorata svtska vojna denono}no `ivee{e so xez-muzikata prenesuvana preku radiobranovite {irum svetot i istata ja snima{e na svojot golem magnetofon. Mo`e da se podrazbere deka toj be{e i golem po~ituva~ na Crncite od koi taa muzika poteknuva{e i koja naj~esto tie ja izveduvaa. Dve decenii podocna, toj eden den mi re~e: Laci, Belcite gi nadminaa Crncite vo xezot. Ne samo jas, tuku i site dobri poznava~i na xezot se slo`uvavme so ona {to [pato go tvrde{e zatoa {to toj ima{e mnogu strogi kriteriumi koga govore{e za dobrata i lo{ata muzika osobeno koga stanuva{e zbor za zabavnata i xezmuzika. No ona {to za mene be{e osobeno zna~ajno be{e deka ona {to [pato go tvrde{e, a {to be{e vistina prifatena od site, govore{e deka na Belcite ne im pre~e{e da gi nadminat Crncite vo xezot koj tokmu od niv poteknuva{e. Dobrata muzika mu pripa|a na celiot svet, taa e kosmopolitska." Odnenade` likot na Ladislav se izmeni. Nekakva ostrina zra~e{e od nego. Istata ja po~uvstvuvav i vo negovite zborovi. "Terca, terca i terca!", re~e. [to li saka da mi ka`e, pomisliv, no ne treba{e dolgo da ~ekam. "Novokomponiranata makedonska narodna muzika koja slobodno mo`e da se smesti vo kategorijata {und, kako da ne mo`e bez terca i drugi {abloni. Vsu{nost, takanare~enata novokomponirana makedonska narodna muzika ~estopati e imitacija na srpskata narodna muzika, koja vo su{tina e dobra, samo {to ja nema ni pribli`no onaa {iroka lepeza na raznolikost

135


kakva {to ima makedonskata izvorna narodna muzika. Sprotivno na nea, terciraweto vo vistinskiot makedonski folklor e sosema poinakvo. No, moram da ka`am i deka pokraj se' i me|u novokomponiranata muzika ima i vistinski biseri, za `al sosema malku. Ne znam zo{to, no mnogu mal broj muzi~ari komponiraat vo duhot na makedonskiot folklor." Ladislav podzastana malku pred da se zapra{a glasno samiot sebe. "Se pra{uvam ~estopati samiot sebe zo{to ovoj {und tolku mnogu se slu{a vo Makedonija. Eden od odgovorite do koi jas dojdov e deka pove}emina sakaat da go slu{aat samo ona {to im e poznato, odnosno da nalikuva na ona {to go poznavaat, bez pritoa da vodat gri`a dali taa pesna, muzika, e dobra ili lo{a. Ponekoga{ mi doa|a na um deka muzi~kite urednici na radioteleviziskite stanici mo`ebi se i vo finansiski dogovor so onie ~ii snimki se forsiraat preku sekoja merka. I taka se' e vo nekakov {ablon, so mali isklu~oci. A koga gleda~ite i slu{atelite na televiziite pra{uvaat zo{to toa go ~inat tie na vakvite prigovori, naj~esto odgovaraat deka takva muzika baraat slu{atelite. Ovaa kategorija na slu{ateli na {und muzika jas gi narekuvam qubiteli na poznatoto ili eliminatori na nepoznatoto, a istovremeno i ko~ni~ari na napredokot vo oblasta na muzikata. Me|utoa, vakvata nezainteresiranost za se' {to e nepoznato, preminuva i vo drugite oblasti od celokupniot na{ `ivot. Takvite tipovi lu|e muzikata ne gi oplemenuva, zatoa {to sakaat da go slu{aat samo ona {to i pri prvoto slu{awe e ne{to poznato, zatoa {to taa muzika se zasnova na prosti {abloni, koi sterotipno se povtoruvaat do nedogled i koi se zaedni~ki skoro za se' {to doa|a po dvi`e~kata traka na edna fabrika. I po koj znae koj pat si go povtoruvam pra{aweto, zo{to ne{to takvo se povtoruva katadnevno na elektronskite mediumi, ponekoga{ i ne samo edna{ vo denot, a najdobrite muzi~ki tvorbi samo edna{ vo pola vek, ili nikoga{. Ova va`i i za serioznata i za zabavnata, za narodnata muzika, kako i za sekoja dobra muzika koja ne mo`e da se vbroi vo edna od site tri spomenati. Pritoa vo navodnici ja stavam i serioznata, zabavnata i narodnata muzika zatoa {to daleku e od vistinata deka sekoja seriozna muzika navistina e seriozna, sekoja zabavna navistina e zabavna, a sekoja narodna navistina e narodna." Izrazot na liceto na Ladilav stana mnogu seriozno. No, toa ne potraa dolgo. Na liceto mu rascuti {iroka nasmevka. Se' u{te taa mu go krase{e likot koga re~e: "Mislam deka e vistinski ~as koga treba ne{to da ka`am za dobrata i lo{ata muzika. No, pred da progovoram za toa, na um mi dojdoa dve interesni slu~ki od moeto detstvo."

49.

Na{ata ma~ka Loli

"Estetikata e eden od osnovnite stolbovi na koi se potpira umetnosta i sekako muzikata. No, estetikata vo Kantovata smisla se zasnova na kriteriumite za razlikuvawe na umetni~kite vrednosti od umetni~kite

136


bezvrednosti. Vo vremeto na moeto rano detstvo mo`e{e da se slu{ne i muzika takanare~ena Moderna, vo koja nema{e logika pome|u tonovite. Vakvata muzi~ka disharmonija gi kr{e{e strogite zakoni na klasi~nata nauka za harmonijata, kako i site drugi muzi~ki nauki na osnova na koi se sozdava muzikata. Koga is~eznuvaat i poslednite tragi na logikata pome|u tonovite, muzikata ne treba i ponatamu da se narekuva muzika, zatoa {to taa stanuva besmislena i u`asno go nadraznuva sluhot. Moite roditeli i jas bevme sekoga{ slo`ni {to e bitno vo muzikata, a {to nebitno, {to e dobra, a {to lo{a muzika, {to e dobra, a {to lo{a interpretacija. Mnogupati doma site zaedno so vnimanie slu{avme muzika so ve~ni vrednosti koja naj~esto do nas stignuva{e od radioto. No, ponekoga{ od radioto do nas }e dopre{e muzika bez logika, {to zna~i i bez ubavina, i bez smisla. Site nie imavme seriozni zabele{ki za ovaa divergentna muzika." Ladislav glasno se nasmevna pred da prodol`i da govori. "Eden den, dodeka site bevme sobrani vo dnevnata soba i razgovaravme za estetskite vrednosti vo muzikata, od pijanoto do nas doprea nepovrzani tonovi. Site nie gi svrtevme pogledite kon na{iot Vopaterni i na golemo iznenaduvawe vidovme kako na{ata ma~ka Loli {eta po klavijaturata. Vo op{tata veselost koja odnenade` se stvori, se slu{na glasot na mojot tatko Eugen: "Na{ata Loli sviri ultramoderna muzika", re~e. Ottoga{ sekojpat koga na radioto }e slu{nevme muzika bez logika, nekoj od nas }e zabele`e{e deka povtorno na{ata Loli muzicira. Ne pomina dolgo vreme potoa, koga edno nedelno popladne od radioaparatot do nas dopira{e edna interesna muzi~ka izvedba na koja edinstveno i' nedostasuva{e vistinskoto tempo. Mojot tatko Eugen stana od stolicata na koja sede{e, dojde do radioto i po~na da dirigira i pee kako pred sebe da go gleda{e simfoniskiot orkestar ~ija izvedba ja slu{avme. Pri toa toj so site sili se obiduva{e da go zabrza tempoto i da ja razigra bavnata interpretacija." Otkako Ladislav gi raska`a ovie dve slu~ki, izrazot na likot sosema mu se izmeni. Nasmevnatoto dete koe mig pred toa be{e pred mene se zameni so lik na seriozen profesor. "Pred bilo {to da ka`am za dobrata i lo{a muzika, sakam da re~am ne{to za ubava muzika. Za ubavinata na muzikata otsekoga{ sum sakal da govoram zatoa {to moj vpe~atok e deka taa se marginalizira kako vo muzikata, taka i vo drugite granki na umetnosta. No, koga za toa sakam ne{to da progovoram, vedna{ mi se nametnuva pomislata nea da ja sporedam so ubavinata vo prirodata. Tvorecot, koj i da e, treba da vodi gri`a za ubavoto. [etaj}i po parkovite mnogu ~esto me obzema vistinski voshit od ~udesnata ubavina na prirodata, no koga }e vidam postaveni bisti na grdi ~udovi{ta so ogromni dupki vo utrobite, vo mene se izroduvaat mnogu neprijatni ~uvstva. No, toa nekako mo`e da go podnese okoto moe, no koga pred mene }e se istopori grd kup zar|ano `elezo vo besmislena konstrukcija, vo du{ata ~uvstvuvam pekolen u`as. Ne velam deka ne e toa umetnost, dobra umetnost, no vo pra{awe se ~uvstvata koja taa gi pottiknuva vo nas. Iako muzikata ne

137


mo`e sosema precizno da ja prenese porakata do slu{atelot kako {to toa mo`e da go napravi pi{aniot zbor so precizna sintaksa, ili nekakva slika, skulptura, sepak porakata na muzikata koja ne mo`e da predizvika ~uvstvo na du{evna voshit, ja narekuvam neubava muzika. Taa mo`e da go nosi epitetot dobra muzika, no taa ne e ubava muzika, pa zatoa ~uvstvuvawata koi taa gi predizvikuva vo nas se ekstremno sprotivni. Ubavata muzika voodu{evuva, taa ja veseli, bodri i ja ispolnuva du{ata so li~otija. Traurnata muzika pokrenuva isto taka mnogu ~uvstva, no tie ni ja nata`uvaat, obespokojuvaat, ranuvaat du{ata i bez da sakame ni potekuvaat solzi. Sepak dobrata muzika mo`e da ja sozdade samo kreativen duh koj go poseduva vistinskiot kompozitor. Muzi~ka tvorba mo`e da napi{e i tvorec bez talent i sluh za muzika, ako dobro go prou~il u~ebnikot za komponirawe i ako se pridr`uva do upatstvata i zabranite, no toa ne e ona vistinskoto. Dobrata muzika deluva silno na slu{atelot, zatoa {to poteknuva od najdlabokite sloevi na du{ata na tvorecot koi ne se samo li~ni, tuku i univerzalni. Taka do slu{atelot na eden ~udesen, transcedenten na~in stignuva porakata na avtorot i toj mo`e da prepoznae vo nea ne{to svoe. Eve na primer, dve veli~estveni dela koi se vo samiot vrv na najdobrata muzika: Mocartoviot Rekviem i Betovenovata Oda na radosta. Kakvi razli~ni ~uvstvuvawa tie pobuduvaat kaj nas! Ima bezbroj primeri koi mo`at da go potvrdat toa. No, najzna~ajno od se' e sepak dali muzikata pokrenuva ~uvstva kaj nas, nezavisno kakvi bile tie: taga ili radost, bla`enstvo na du{ata ili gnev, spokoj ili strav ... Iako muzikata se razlikuva od drugite umetnosti, za sporedba i tuka mo`eme da govorime za ubava i neubava umetnost. Ete na primer da napravime sporedba so slikarstvoto. Muzi~kata poraka do nas stignuva preku sluhot, a likovnata preku vidot. No, porakite na slikarite do nas stignuvaat razli~no. Ima sliki koi ne' voshituvaat, raduvaat, ne' pravat sre}ni, a pak ima i drugi koi ne samo {to ne' potresuvaat, tuku budat vo nas mnogu neprijatni, grdi ~uvstva. Toa mo`e da se slu~i ne samo koga pred nas e nekoja slika vo koja avtorot jasno ni go sugerira toa preku crte`ot. Toa mo`e da go po~uvstvuvame ponekoga{ i koga se nao|ame pred nekakvo platno od apstraknoto slikarstvo na koe formata sosema e zanemarena. Gledaj}i vo toa {arenilo, nie mo`e da po~uvstvuvame mnogu emocii, ubavi i neubavi. Tie mo`at da bidat mnogu bliski so onie koi avtorot gi ~uvstvuval dodeka go sozdaval deloto, iako od samata slika ne mo`eme nitu da ja naslutime sodr`inata. No, ima i sliki ~ija sodr`ina ni e sosema jasna, no tie ne probuduvaat nikakvi ~uvstva kaj nas, {to bi se reklo tie se prazni. Istoto se slu~uva i so lo{ata muzika. Taa go ostava slu{atelot indiferenten, toj slu{a nekakvi tonovi, zvuci, no tie ne pobuduvat ni{to podlaboko vo negovata du{a." Ladislav se zamisli pred da prodol`i da zboruva. No, ne za dolgo. "[to se odnesuva pak do dobrata i stilska interpretacija, treba da bidat ispolneti pove}e uslovi. Pred se' treba da se napravi dobar izbor na muzikata. A potoa treba da se zapo~ne so ve`bite do perfekcija. Perfekcijata na muzi~kata izvedba e sovr{eno dostignuvawe, no nikako vo apsolutna smisla. Ne e sovr{en ~ovekot, ne se sovr{eni muzi~kite

138


instrumenti. Edna muzi~ka izvedba mo`e da se nare~e sovr{ena koga najdobriot sluh, analiti~ki izve`ban, vo frakcionirana kontrola ne mo`e da otkrie nikakvo nesovr{enstvo. Da se postavat nedosti`ni celi vo dostrelot na sovr{enstvoto, nad opi{anata granica i na toa da se posveti `ivotot, navistina e neracionalnio i `alno bidej}i ne vodi nikade i zatoa {to muzikata ne se izveduva za elektronski analizatori na zvu~nata kriva, tuku za slu{atelite. Umetnikot-interpretator treba da posveti tolku vreme za sovladuvawe na partiturata, kolku {to e potrebno da go postigne nivoto na muzicirawe so koe }e go zadovoli vkusot na publikata. No, toj ne treba da gi limitira vremeto, nitu energijata koga pred sebe ima kompozicii so izvonreden kvalitet. Toj treba nea da ja nau~i napamet do sovr{enstvo. A potoa taa pretstavuva del od negoviot eliten repertoar za site vremiwa. Ako ne napravi vistinski izbor i ne postapi taka, toj }e nema dovolno vreme da ima izbor na sovr{en repertoar. I toa ne e se'. I besprekornoto poznavawe na notniot zapis i perfektnata muzi~ka tehnika, se' u{te ne zna~at dobra interpretacija. Vo `ivotot sretnuvame mnogu malku ingeniozni interpretatori. No, za toa nekoj drug pat."

50.

Genijalniot [pato

"Mojata qubov za zabavnata i xez-muzikata ja nosev vo sebe od detstvoto. I ovoj moj zanes za vakviot vid muzika mu ja dol`am na mojot sakan ~i~ko Lali. Kako rastev i muzi~ki sozrevav, zabavnata i xez-muzikata stanaa sostaven del na mojot muzi~ki `ivot, iako serioznata muzika sekojpat be{e i ostana na prvo mesto. Vo eden period po moeto vra}awe vo Subotica zabavnata i xez-muzikata vistinski me opsenija. Kako kruna na toa se slu~i Xez-paradata koja postigna golem uspeh kaj publikata. Po moeto doa|awe vo Skopje, i pokraj mojata golema anga`iranost so serioznata muzika, ne prestanav da drugaruvam so xezot i zabavnata muzika. A koga stanav odgovoren urednik za celokupnata muzi~ka produkcija na Radio Skopje, mojot interes za zabavnata i xez-muzikata osobeno se zgolemi. Toa se slu~i od pove}e pri~ini. Vo oblasta na vokalno-instrumentalnite `anrovi koi se emitituvaa preku radioto, najgolemiot del i' pripa|aa na zabavnata muzika. Toga{ jas imav mo`nost da go zapoznaam i da sorabotuvam so Dragan \akonovski-[pato. Toj be{e genijalen muzi~ar ne samo vo reproduktivnata, tuku i vo tvore~kata muzika. Malku podocna so svojata golema muzi~ka nadarenost se istaknaa i Qubomir Bran|olica i Aleksandar Xambazov. Jas niv gi narekov trojcata musketari na zabavnata i xez-muzikata vo Makedonija. U{te od prviot mig koga go zapoznav genijalniot Dragan \akonovski[pato, toj na mene ostavi silen vpe~atok. Be{e vraboten vo oddelenieto za zabavna i xez-muzika na Radio Skopje. So svojata muzi~ka genijalnost toj be{e daleku nad vremeto vo koe zabavnata muzika i xezot se nao|aa vo Makedonija. Zatoa jas postojano povtoruvav, a i sega velam, deka toj e

139


osnovopolo`nikot na zabavnata muzika i xezot vo Makedonija i vistinski korifej, predvodnik na drugite. [pato uspea da realizira nekoi od svoite ekstremno napredni idei za ona vreme. Toj be{e edinstven po svojata genijalna sposobnost da gi de{ifrira tonskite snimki, poto~no ona {to go slu{a{e preku svetskite radio stanici da go preto~i vo notni zapisi. No, toa ne be{e nekakvo prepi{uvawe, tuku edna vistinska muzi~ka kreacija zasnovana na osnovnata melodija. Od muzikata koja {to toj ja de{ifrira{e od eterot prave{e sovr{eni aran`mani za skromniot muzi~ki ansambl. Taka toj gi prilagoduva{e izvedbite spored mo`nostite koi vo toj mig bea vo makedonskata zabavna i xez-muzika. Sledej}i gi sovremenite muzi~ki tekovi vo svetot, toj napravi repertoarot na Radio Skopje da bide bogat i kvaliteten. Zatoa povtoruvam deka centralno mesto vo neguvaweto na zabavniot `anr vo Makedonija mu pripa|a na Dragan \akonovski-[pato." Likot na Ladislav se osvetli. Od nego zra~e{e detska nasmevka. Sekojpat koga }e ja videv nea, znaev deka se sprema da ka`e nekakva {ega ili anegdota. "Se prika`uvaa mnogu interesni anegdoti za [pato. Eden od negovite bliski prijateli ka`a, a potoa mnogumina go potvrdija toa deka toj, slu{aj}i ja muzikata za vreme na kinopretstavite bil vo sostojba so samo kratkite zapisi na svojata dlanka podocna da napravi noten zapis za site interesni muzi~ki fragmenti. Navistina neverojatno, no vistinito. No, pokraj toa {to [pato be{e nenadminliv vo de{ifriraweto na muzikata i pi{uvaweto aran`mani, toj be{e vistinski profesor po zabavna i xezmuzika. Taka toj zaedno so Slobodan Nikolovski, muzi~kiot urednik za ovaa oblast na muzikata, go formiraa nadaleku pro~ueniot Radio sekstet. Vo nego u~estvuvaa: toj so svojata klavijaturna harmonika, Slobodan Nikolovski-Bode kako kontrabasist, na truba svire{e Blagoja ^e{larovski-^e{lar, Miki Asanovi} na tenor-saksofon, na gitara To{o, a na udiralki Dimitar Masevski, site vistinski muzi~ki virtuozi. Svirkata im be{e super. Nekoi od nivnite izvedbi do skoro mo`ea da se slu{nat na programata na Makedonskata Radio Televizija {to zboruva za nivniot izvonreden kvalitet." Ladislav gi podigna ve|ite i likot mu zaprilega na ~ovek koj go prelistuva svojot spomenar vo koj gi zapi{al slu~uvawata od minatoto. "Da", re~e i vedna{ prodol`i. "[pato ima{e neverojatno izostren sluh i be{e vo sostojba vo sekoj moment da fati sekakva gre{ka, pogre{no isviren ton. A toga{ znae{e da zapadne vo silna verbalna agresivnost, upatuvaj}i mu grdi zborovi na onoj koj pogre{il. Nabrgu potoa }e se sozeme{e i probata mo`e{e da prodol`i. No, samo do slednata pogre{ka koga povtorno sleduva{e erupcija na lutina. Takov be{e toj - kako buronosen veter. Negoviot sluh be{e fenomenalen, toj mo`e{e da go identifikuva sekoj ton i vo nadgradeni harmonii. Ottamu mnogupati na um mi dojde pomislata deka Dragan \akonovski-[pato e nadaren so apsoluten sluh, fenomen ~ii dobri, no i lo{i strani dobro mi bea poznati. Sekstetot koj go sozdade [pato pretstavuva{e zna~ajna instrumentalna pridru`ba za vokalnite solisti koi kako pe~urki posle

140


do`d proniknuvaa na plodnoto muzi~ko makedonsko tlo. Tie vo sklopot na novokomponiranata zabavna muzika, kako i so melodii od ovoj `anr od drugi zemji, gi ispolnuvaa na svojot makedonski jazik za prvpat. Me|u niv bea, Bobi Avtovski, Vera Apostolova, Tomislav Mani}. Slobodan Nikolovski odli~no go znae{e makedonskiot jazik i be{e zadol`en za lektorskata rabota. Si pripomnuvam, ~estopati Tomislav Mani} vo dru{tvo na pove}emina zaqubenici vo zabavnata i xez-muzikata, javno }e iska`e{e blagodarnost za mojot prodones vo razvojot na zabavnata i xez-muzikata vo Makedonija. Toga{ jas odgovarav, a denes so sigurnost mo`am da potvrdam deka mojata zasluga navistina be{e mnogu golema vo razvojot i podemot na ovie muzi~ki `anrovi, no najpove}e poradi toa {to jas ne se me{av vo rabotata na izvonredniot [pato i site drugi pridru`nici na Sekstetot koi znaea {to da pravat. Edinstvenata moja rabota se sostoe{e vo toa da gi ohrabruvam vo ona {to go pravat, no ne so la`ni komplimenti, tuku glasno da ja govoram vistinata. Jas, koj imav iskustvo vo zabavnata i xez-muzikata u{te od Subotica, bev ne samo prijatno iznenaden od talentite na ovie lu|e, tuku i vistinski voodu{even. Od druga strana, mnogu me raduva{e {to mojata poddr{ka za niv be{e u{te pogolem pottik za ponatamo{na reproduktivna, no i tvore~ka rabota. Sekstetot brzo napreduva{e i do`ivea golema popularnost. No, vo toj brz napredok, pokraj [pato, golema uloga odigra i studiskata magnetofonska tehnika koja kako akusti~no ogledalo znae{e da gi potencira i nedostatocite, i gre{kite koi potoa mo`ea da bidat koregirani. Muzi~kite numeri koi se sozdavaa katadnevno se reproduciraa preku radio emisiite. No, se odr`uvaa i javni emisii vo golemoto studio na Radio Skopje koi skoro sekoga{ se snimaa. Seto toa doprinese Sekstetot na [pato da bide nasekade prisuten, vo sekoj dom vo zemjata, no i po{iroko, a so toa raste{e i negovata popularnost. Sekstetot podocna prerasna vo Zabaven i xez orkestar na Radio Skopje. Ladislav za eden mig podzastana so zborot i vedna{ potoa prodol`i da zboruva. "Da se govori za Dragan \akonovski-[pato samo kako muzi~ar so izvonreden sluh, vrven aran`er, reproduktiven muzi~ar, a da ne se govori za nego i kako kompozitor bi bila golema nepravda. Negovata originalna kreativnost be{e za~uduva~ka. Kako i site makedonski kompozitori na seriozna i zabavna muzika, i toj vo svoite kompozicii vnesuva{e izvesni specifi~nosti od makedonskiot folklor, posebno vo sintezata na nepravilnite makedonski ritmovi vo koi vnesuva{e primesi na xez elementi. Ostanaa zasekoga{ zapameteni: Mol~i edna dolina, Ritam i od, Tema broj 1, Idila, Indeks i qubov, Devojka i pesna, Koga igram, koga peam... Osobeno silen vpe~atok napravi negovata kompozicija Leni. Ovaa kompozicija nastana vo eden silen emocionalen napliv na avtorot i taa po svojata lirska dlabo~ina be{e vistinsko remek-delo. Nabrgu Leni stana hit koj gi nadmina prostorite na Makedonija. Vedna{ otkako toj ja sozdade, mi ja dade kompozicijata vo rakopis za solo pijano izvedba. Po pove}e godini, koga povtorno se navrativ na notniot zapis voodu{even od bezvremenata vrednost koja be{e vtkaena vo nea, eden den mu predlo`iv na [pato

141


kompozicijata da ja nadgradi i zbogati. Bajato. Bajato Ladislave, re~e i si zamina so ta`na nasmevka na liceto, ostavaj}i me dolgo da razmisluvam potoa." Ladislav ne`no pomina so svoite prsti nagrdeni so revmati~ni ~vorovi po svojot Orsin. Prekrasnite zvuci na Leni doprea do mene. Otkako muzi~kata pauza zavr{i, Ladislav prodol`i da govori. "[pato be{e poseben muzi~ar, no i poseben ~ovek. Saka{e da gi analizira karakternite osobini na lu|eto so koi sorabotuva{e. Pri toa gi koriste{e svoite soznanija od indiskite astrolo{ki sistemi. Zatoa ~esto bara{e od onie koi }e gi zapoznae{e da mu go ka`at ~asot, denot i godinata na ra|aweto. Nabrgu potoa, otkako }e slu{ne{e za niv, so nevorojatna sigurnost vo glasot govore{e za nivnite karakterni osobenosti, a mnogupati dava{e i proro~ki viduvawa kakvi muzi~ari }e bidat tie. Koga toa go prave{e, ~ovek nikoga{ ne be{e siguren dali pritoa pove}e mu pomaga negoviot izvonreden muzi~ki talent i izostren sluh, ili poznavaweto na vlijanieto na planetite, kako {to vele{e toj. Pri svoite astrolo{ki tolkuvawa toj Sonceto go tretira{e kako planeta, {to kaj mene predizvikuva{e mno{tvo neprijatni asocijacii povrzani za dogmata na rimokatoli~kata crkva od vremeto na inkvizicijata, deka Sonceto se vrti okolu Zemjata poradi {to nastradaa mnogu umni lu|e. [pato veruva{e vo indiskata astrologija kako verski fanatik. Ottamu negovite postapki vo golema mera bea dirigirani tokmu od ovie veruvawa i bea zbunuva~ki za mnogumina, duri i za nas koi bevme mnogu bliski so nego. No, koj mo`e{e da navleze vo dlabo~inite na negovata du{a, vo koja genijalnosta i ludoto praznoverie se me{aa vo edno. Toj ja {ire{e svojata religija i pritoa saka{e da im poka`e na lu|eto deka planetite uspe{no gi vodat niz `ivotot i deka ne treba da stravuvaat ako go sledat nivniot {epot. [pato ne samo {to ne gi krie{e svoite astrolo{ki ubeduvawa, naprotiv so gordost zboruva{e za niv. Ponekoga{ na nekoe od negovite proro{tva se nadovrzuva{e po nekoja {ega od drugite, no toa ne go bespokoe{e, tuku naprotiv, nastojuva{e nevernicite da gi ubedi vo vistinitosta na ona {to go tvrde{e deka karakterot na ~ovekot, osobeno muzi~arot se povrzani so planetite. Dali jas bi bil ona {to sum vo muzikata, so mene da ne gospodari Jupiter?, znae{e mnogupati da re~e. [pato be{e svesen za svojata nadarenost i golem talent, no na toa gleda{e onaka kako na toa gledaa Sokrat i negoviot u~enik Platon, deka do umetnikot stignuvaat glasovite od bogovite i tie im go prenesuvaat toa na drugite lu|e. Seto toa {to go govore{e i ~ine{e [pato mi be{e mnogu interesno, no jas nikojpat ne poveruvav vo toa. I pokraj se', jas cvrsto gazev na zemjata i veruvav vo golemite sposobnosti na ^ovekot. Za mene astronomijata be{e vistinskata nauka, a ne astrologijata. Zatoa i bev ~len na Astronomskoto dru{tvo vo Budimpe{ta. Od opservatorijata na planinata [vab, so teleskop mo`ev da gledam vo yvezdenoto nebo i da gi vidam site onie planeti za koi [pato govore{e, no za mene tie bea samo nebesni tela koi imaat vlijanie na zemjata i na nas lu|eto, no mnogu poinakvo od ona za koe [pato govore{e. Mene me interesira{e kosmi~kata enerija i nejzinoto vlijanie na Zemjata.

142


Jungoviot priod kon umetnosta, talentot i genijalnosta mi se mnogu pobliski odo{to Platonovite viduvawa, iako me|u niv navidum ima golema sli~nost." Ladislav povtorno gi podigna ve|ite, a od izrazot na negovoto lice kako da slu{nav deka mi veli deka za [pato ima mnogu da se govori i nikojpat da se ka`e se'. "Vo eden period kako da se ispla{i od nepoznatite dale~ini i prostori vo koi be{e zatalkal. Toga{ ~esto vele{e deka toa e opasna rabota. No, nabrgu povtorno go zapo~nuva{e istoto. Sebe se smeta{e za Jupiter. Sotir Golabovski za Saturn, a za mene vele{e deka sum Dvoen Jupiter. Toj kako Jupiter, bogot nad site bogovi, nikoga{ ne go koriste{e sporedniot vlez koj vode{e vo Makedonskata radio televizija. Jupiter, vele{e toj, vleguva samo niz glavnata porta. Edna{ vo {ega go zapra{av niz koja porta treba da vlezam jas kako Dvoen Jupiter, zatoa {to treta porta ne postoi. Toj glasno se nasmea. Dvojniot Jupiter mo`e da vleze otkade }e posaka, pa i od samiot pokriv ako treba. Za seto vreme dodeka toa go govore{e, se smee{e i mavta{e so racete kako da e zad dirigentskiot pult. [pato be{e opsenat od semo`ni praznoverija i zabludi. Nekojpat tie go spre~uvaa rabotata da ja dobli`i do perfekcija. Tokmu poradi sueverieto, pri mnogu magnetofonski snimki toj ne gi koriste{e vistinskite tehni~ki mo`nosti koi gi dava{e magnetofonot, tuku prave{e onaka kako toa mu go diktira{e praznoverieto, veruvaj}i deka taka i nikako poinaku mora da postapi za snimkata da bide uspe{na. Vo toa {to go prave{e veruva{e bezrezervno i be{e dlaboko ubeden deka ako ne postapi taka, od snimkata nema da bide ni{to, a nemu }e mu se slu~i ne{to lo{o u{te istiot den. No, toa ne be{e se'. Pokraj ezoterijata so koja be{e opsednat, [pato u`iva{e i vo site ovozemni ubavini: vo ubavinata na `enata, vo vkusnosta na hranata, vo vol{ebnata opivnost na vinoto... U`ivaweto vo ovie setilni nasladi toj go ~ine{e so seto svoe bitie kako vistinski sladokusec, ponekoga{ i na {teta na svoeto zdravje. Muzikata mu be{e zna~ajno, no ne i edinstevno zadovolstvo vo `ivotot. Vo eden period be{e opsednat so sobirawe minijaturni tehni~ki uredi. No, ne samo {to so golema strasnost gi sobira{e, tuku ja prou~uva{e nivnata mehanika i gi poprava{e. Vo eden kufer gi ~uva{e site tie zaedno so semo`ni, specijalni alatki, zavrtki, sitni servisni delovi. Vo toj period kuferot ~estopati go nose{e so sebe. Me|u ovie minijaturni tehni~ki uredi najzna~ajno mesto zazemaa negovite zapalki od sekakov vid: ma{ki, `enski, moderni, drevni, sekakvi ... So svoite mali i precizni alatki toj umee{e da gi poprava niv, no i magnetofonite. Vo eden period koga na pazarot se pojavija novi, evtini i ubavi zapalki, toj seta kolekcija od zapalki ja frli vo oluk, kako {to eden den mi re~e. Koga toa mi go ka`a, ne znam zo{to na um mi dojdoa istite onie zborovi koi edna{ mi gi be{e rekol: Bajata, bajata rabota Laci." Ladislav se iznasmea. "Sekojpat koga }e si pripomnam na ovie zborovi na [pato, me obzema nesopirliva smea", re~e i prodol`i da zboruva.

143


"[pato, pokraj toa {to ima{e neskrotliva tvore~ka energija i postojano sozdava{e, ponekoga{ taa poprima{e sosema poinakva razurnuva~ka nasoka. Toj vo svoeto doma{no studio, na svojot izvonreden magnetofon gi snimi najpoznatite xez izvedbi koi doa|aa preku eterot. Od niv napravi notni zapisi, a potem sovr{en ara`man na pove}eto od niv, zadr`uvaj}i gi do kraj svoite strogi kriteriumi. Tie potoa bea izvedeni so vrven kvalitet i snimeni na 60 magnetofonski lenti. Eden den, vo eden razurnuva~ki napliv gi be{e uni{til site niv stavaj}i gi vo eden od elektronskite uredi na magnetna bura, kade samo za eden mig se bri{e se' od niv. Taka zasekoga{ be{e uni{ten eden ogromen trud so denovi i no}i tvoren, xez-muzika so vrven kvalitet. Zo{to? Zo{to?, go zapra{av koga uznav za toa, ne kriej}i ja svojata lutina. Xezot pove}e ne igra, sega se bara zabavna muzika. Da znaev deka tolku te interesiraa snimkite Laci, tebe }e ti gi podarev site, re~e so ednostaven glas vo koj nema{e ni trunka taga i si zamina. Jas ostanav zbunet so golema taga vo du{ata. Nikako ne mo`ev da sfatam kako e mo`no vakvo ne{to da se slu~i. Navistina, ponekoga{ tvorecot nezadovolen od ona {to go istvoril mo`e i da go uni{ti istvorenoto, ne sakaj}i toa da stigne do drugi, no da se uni{ti ne{to tolku vrvno, za koe toj dobiva{e pofalbi od site strani, ne mo`ev nikako da go sfatam. I denes taguvam za tie snimki i se' u{te ne mi doa|a na um bilo kakva pomisla so koja mo`am da ja sfatam, u{te pomalku da ja opravdam ovaa negova postapka. Takov be{e [pato, genijalen muzi~ar i mnogu zagado~na li~nost. Nego ~ovek mo`e{e da go saka ili ne, no nikako ne mo`e{e da ostane sprema nego ramnodu{en. Ednostavno od nego i negovata muzika zra~e{e ne{to ~udesno voshituva~ko. Be{e poinakov. Be{e [pato i nikoj drug, edinstven, nezameliv, nepovtorliv. Kolku i da be{e toj kompleksna li~nost, vo su{tina toj be{e dobar ~ovek koj saka{e da im pomaga na drugite, a toa go ~ine{e so ~ista i ~esna du{a kako na dete."

51.

Qubomir Bran|olica i Aleksandar Xambazov

Be{e prekrasno proletno pretpladne koga do mene doprea zvucite od Rapsodija vo sino. Pojdov kon sobata na Ladislav. Me do~eka so nasmevka prodol`uvaj}i da sviri. Otkako zavr{i re~e: "Ger{vin e besmrten. Mo`am da re~am deka toj, no i sledbenicite na sovremenite harmoni~ki re{enija koi doa|aa od Zapad, osobeno na xezot, na koi i jas im pripa|av, vo Subotica mo`evme da gi neguvame i neposredno po Vtorata svetska vojna. No, po moeto doa|awe vo Skopje ne be{e taka. Tuka privrzanicite na ovaa muzika bea podlo`ni na stroga kritika, vpro~em kako i se' {to doa|a{e od Zapad. Toa ne go spre~i Bran|olica da ja napi{e Sovremenata rapsodija, spored mene edno vrvno i originalno muzi~ko delo, iako prisustvoto na Ger{vin mo`e da se po~uvstvuva. Vlijanieto na Rahmawinov, spored mene e u{te pomalku prisutno. No, i pokraj kvalitetite

144


na Sovremenata rapsodija, taa dolgo ne be{e na repertoarot na Skopskata filharmonija. Se slu~i toa otkako taa ja dobi nagradata na Jugoslovenskata radiodifuzija. Vo letoto 1957 godina publikata vo Makedonskiot teatar mo`e{e da ja slu{ne nejzinata izvedba. Pijanisti~kata delnica vo nea navistina plene{e so svojata ubavina i jas se trudev da ja otsviram kolku {to mo`am podobro. Publikata go do~eka krajot na izvedbata na noze, so silen aplauz. Po koncertot Bran|olica be{e mnogu radosen i odu{even, kako {to toj re~e, od mojata brilijantna virtuoznost so koja ja otsvirev pijanisti~kata delnica i deka toj nikojpat ne mo`e da ja dostigne vakvata moja interpretacija na pijano. Gi primiv ovie negovi zborovi so mala rezerva zatoa {to Bran|olica, iako be{e odli~en pijanist, i nekoi negovi snimki kako izvedbi i mene bi mi slu`ele na ~est, toj be{e mnogu skromen ~ovek. I navistina i denes ne znam {to nemu bi mo`elo da mu se prigovori kako pijanist. Toj, {to e najva`no pri pijanisti~kata izvedba, inspiriran od muzikata, ima odli~na interpretacija obogatena so negoviot specifi~en stil. Vo eden poseben inspirativen mig, kako {to podocna doznav, Bran|olica sednal zad pijanoto, go vklu~il svojot poznat magnetofon Xeloza i improviziral. Rezultat od toa be{e negovoto remek-delo Andante atravile, edna sovr{eno zaokru`ena celina, dlaboko inspirativna i izvedena so sovr{ena interpretacija. Koga mi ja donese tonskata snimka, jas odu{even od nea ja pretvoriv vo noten zapis. Eden den vo Zdru`enieto na kompozitori na Makedonija stana zbor za Andante atravile. Koga Prokopiev zapra{a {to toa zna~i atravile, eden od pomladite kompozitori vo {ega mu vozvrati deka treba doma da si pogledne vo leksikonot. [egata voop{to ne mu se bendisa na Prokopiev, koj so ostar pogled go prostrela {egobiecot i ostro pro{epoti: Uf, {to e ovoj bezobrazen. Cenej}i go avtoritetot na Prokopiev nikoj ni{to ne re~e, no znaev deka pove}eminata slatko se nasmeaa, no vo sebe. Bran|olica be{e neumoren tvorec koj postojano istra`uva{e, bara{e, eksperimentira{e. Jas vo `ivotot zapoznav mnogu kompozitori, no samo malkumina od niv uspe{no tvorea i zabavna i seriozna muzika, i toa kontinuirano vo podolgo vreme kako Bran|o. Potoa, toj mi nalikuva{e na slikar koj ima svoj jasen slikarski stil, no koj mo`e bez pote{kotii i da se prefrluva od edna vo druga tehnika. Toj be{e pobednik na mnogu festivali na zabavni pesni vo Makedonija i po{iroko vo Jugoslavija, no i tvorec na seriozna koncertna muzika, za pijano, za simfoniski orkestar i za baletski pretstavi. I be{e dobar, odli~en kompozitor. Bran|o so svoeto tvore{tvo go potvrdi ona zlatno pravilo deka ne postoi vakva ili onakva muzika, seriozna i neseriozna, tuku deka postoi samo dobra ili lo{a muzika. Bran|o tvore{e i rabote{e kako da ne poznava zamor. Negoviot kompozitoriski opus e izvonredno golem i bogat, i so visok kvalitet. Sepak, toj ostavi osobeno silen beleg so muzikata za baletskite pretstavi. Na eden ~udesen na~in uspea da gi povrze muzikata i dvi`ewata. Vrz osnova na muzikata za pijano i orkestar pod naslov Velegrad, nastana negoviot balet Velegraski varijacii. Po baletskite pretstavi na Smokvarski i Prokopiev, ova be{e tret po red izveden balet vo zemjata. Mene silen vpe~atok mi ostavi i

145


baletot Abolicija vo koj Bran|o tretira edna antirasisti~ka tema. I baletot Voeni prikazni zaslu`uva vnimanie zatoa {to tretira antivoena tema. Muzi~kata kritika zabele`a deka vo po~etokot na tvore{tvoto na Qubomir Bran|olica se ~uvstvuvaat primesi na xez-elementi i harmonska boja koi isto taka potsetuvaat na Ger{vin, no vo podocne`niot period i toj gi koriste{e elementite od makedonskiot folklor vo svoite brojni orkestarski kompozicii." Ladislav napravi kratka pauza pred da prodol`i da zboruva. "Vo dolgogodi{noto na{e drugaruvawe ~estopati bev i gostin vo negoviot dom vo koj umetnosta be{e prisutna nasekade, vo sekoe }o{e. Za toa golem pridones ima{e negovata sopruga Vera, izvonredna i afirmirana primabalerina. Tie me|usebno se inspiriraa vo svojata umetni~ka rabota. ^esto mo`ev da ja slu{nam Vera kako dlaboko iskreno veli deka saka da mu pomaga na Bran|olica vo negovoto muzi~ko tvore{tvo. A toj toga{ na toa }e i' vozvrate{e deka tokmu blagodarej}i i' nejze i na odli~noto poznavawe na baletskata koreografija uspe{no tvori baletska muzika. Be{e navistina mnogu prijatno da se bide vo dru{tvoto na dva umetnika koi na vol{eben na~in gi soedinuva{e qubovta." Likot na Ladislav dobi nekakov pra{alen izraz. Kako da se pra{uva{e samiot sebesi {to da zboruva ponatamu, a da ne propu{ti ne{to zna~ajno da ka`e. Koga na negovoto lice go vidov onoj voobi~an raska`uva~ki izraz go slu{nav i negoviot glas. "Qubomir Bran|olica ne samo {to be{e mnogu skromen ~ovek, tuku toj be{e i mnogu dare`liv. Bran|o saka{e da im pomaga na muzi~arite, prijatelite. Na mnogumina im pomogna vo nivnite seriozni finansiski krizi bez da gi opteretuva so vremensko ograni~uvawe parite da mu bidat vrateni. Znae{e odvreme navreme da ka`e, otide vozot, {to zna~e{e deka go otpi{al dolgot. I mene mi pomogna koga zapadnav vo finansiska kriza poradi golemoto semejstvo koe go izdr`uvav. Toa {to go ~ine{e Bran|o be{e mnogu humana rabota." Ladislav se nasmevna. Nasmevkata ne mu ostana dolgo negibnata. Znaev deka nekoi reminiscencii od minatosta mu se metkaat vo umot. Ponekoga{ se slu~uva{e da si pripomni na nekoi damne{ni slu~uvawa koi do nego doa|aa kako fluorescentni svetilki od dlabokite sloevi na minatosta. Po~na da zboruva. "Jas so golemo zadovolstvo ponekoga{ mu se priklu~uvav na Sekstetot na [pato. No podocna, ne mo`am da ka`am to~no koga i ~ija ideja be{e toa, no napravivme interesen sostav za svirka. Nastapuvavme vo golemata sala vo Grand hotel. Jas svirev na pijano, [pato udiralki, Qubomir Bran|olica svire{e na klaviset, akusti~en klavijaturen instrument dotoga{ nepoznat na na{ite prostori, i Andrej Beqan gitara. Na{iot mal sostav, Plavi podo~nici kako {to go nare~e Bran|o, svire{e sekoja ve~er vo Grand hotel, a be{e postaven na betonskiot most koj izvonredno atraktivno be{e izgraden vo golemata sala. Muzikata be{e ~udesna, a vo posebnosta na zvukot zna~ajno mesto ima{e klavisetot na Bran|olica, koj pokraj drugoto go zamenuva{e kontrabasot so svoite

146


fenomenalni basovi. Vo svirkata najprisutna be{e evergrin muzika na osnova na xez harmonija. Publikata so voodu{evenost ne' pozdravuva{e sekoja ve~er vo prepolnetata sala. Svirevme nekolku meseci i bogami dobro zarabotivme za ona skudno vreme." Ladislav napravi kratka pauza pred da prodol`i da zboruva. "Ima mnogu {to da se ka`e za toa damna izminato vreme", re~e, nebare vo migot mnogu se}avawa mu dojdoa vo mislite. Vedna{ potoa prodol`i. "Vo podgotovkite za po~etokot na emituvaweto na programata na Makedonskata Radio Televizija, Dragan \akonovski-[pato go osnova Skopskiot xez-kvintet. Nego go so~inuvaa Qubomir Bran|olica na klaviseta, Andrej Beqan na gitara, Mir~e na kontrabas, [pato na udiralki i jas na pijano. [pato na pult go postavi svojot prekrasen aran`man na edna pro~uena to~ka KUL-XEZ od repertoarot na pro~ueniot xez-pijanist [iring. Izvedbata be{e sovr{ena. Taa mo`e{e da se slu{ne ne samo vo Makedonija, tuku i na {irokiot prostor na porane{na Jugoslavija. Za `al ovoj inzvonreden sostav, Skopskiot xez-kvintet ne prodol`i i ponatamu zaedni~ki da nastapuva." Povtorno Ladislav napravi kratka pauza. "Ne pomalku interesna li~nost vo sferata na zabavnata muzika be{e i Aleksandar Xambazov", prodol`i da zboruva. "So svojata Rapsodija za Skopje za pijano i simfoniski xez-orkestar toj dosegna do muzi~kite viso~ini. Ne znam dali poradi golemata vqubenost na Xambazov vo pijanoto, toj nikoga{ ne gi {tede{e komplimentite kon mene. ^estopati znae{e da ka`e deka me|u trojca genijalni lu|e koi imal mo`nost da gi sretne vo `ivotot sum i jas, Evgenij Ladislav Palfi. Toa go vele{e so takva voodu{evenost {to ~ovek mora{e da poveruva vo iskrenosta na negovite zborovi." Koga Ladislav go re~e toa, mo`ev da zabele`am deka se zbuni. Vo taa negova zbunetost prepoznav dete na koe mu e neprijatno da zboruva za pofalbite koi drugi mu gi upatile. Brzo se sozede i prodol`i da zboruva. "Podocna, na muzi~kata scena se pojavija novi imiwa ~ii kreacii se potpiraa na makedonskiot folklor. Tuka spa|aa Dimitar Masevski koj vo svoite kompozicii mnogu inventivno go koristi makedonskiot folklor kako muzi~ki motiv. Vlatko Stefanovski so svojata grupa "Leb i sol", isto taka koristi moderni harmonii i mnogu specifi~ni i originalni tonski boi i kontrasti, so upotreba na elektronskiot zvuk. I kako tvorec i kako interepretator so isklu~itelen vkus i fantazija, dlaboko prodre vo makedonskiot folklor, davaj}i mu posebna zvu~na ubavina i privle~nost. Silna vozbuda go obzema ~ovek koga go slu{a negoviot disk so negovi kompozicii i od drugite koavtori koi gi ispolnuva Vawa Lazarova Dimitrova. Sintezis, Dautovski i drugi kompozitori i interpretatori go sledat toj pat so svoj specifi~en sens. Nadvor od zemjata, osobeno Goran Bregovi}, inspiriran od makedonskata narodna muzika napi{a mnogu vdahnovena muzika za filmot na Emil Kosturica Sonot na Arizona ~ij muzi~ki jazik vo svetski razmeri dobi najvisoki ocenki."

147


Bev mnogu prijatno iznenaden koga go slu{nav Ladislav. Iako izodi dolg pat niz vremeto, toj se odnesuva{e i govore{e kako staro mom~e.

52.

Na{iot ^arli

Razgovorite so Ladislav sekojpat se mnogu interesni, no ponekoga{ i nepredvidlivi. Eden den, zboruvaj}i za vremeto na xezot, za zvucite koi vo pedesettite i {eesettite godini se slu{aa nasekade vo svetot i kaj nas, za izgubenata generacija, gi spomna imiwata na Dizi Gilepsi, Glen Miler, Luis Armstrong, ^arli Parker. Odnenade`, koga go spomna imeto na ^arli Parker kako da ja izgubi mislata vodilka i zamol~e. Vo dolgata pauza izrazot na liceto nekolkupati mu se izmeni. Otkako sjajot vo crniloto na negovoto levo oko povtorno se vrati po~na da zboruva. "Eden den kaj mene doma dojde Dragan Vasiqevi}-^arli. Mi predlo`i da osnovame vokalno-instrumentalen zabaven xez kvartet. ^arli be{e mnogu dinami~en ~ovek i dodeka jas razmisluvav {to da mu odgovoram, toj po~na da mi zboruva za seto ona {to toj go isplaniral. Najnapred mi re~e kako toj razmisluval deka sostavot treba da go nare~eme P-4. Taa skratenica vsu{nost bi ozna~uvala Palfi-kvartet. Go zapra{av zo{to da ne e ^arlikvartet koga idejata e negova. "So tvoeto ime Palfi mnogu pove}e }e go svrtime vnimanieto na publikata za kvalitetot na sostavot, no i }e sklu~ime popovolen aran`man so odgovornite lu|e vo Grand hotel koi se zainteresirani za toa." Ne rekov ni{to. Sakav da slu{nam {to se' ^arli }e ka`e. Toj prodol`i da zboruva. Kvartetot spored negovata zamisla treba da go so~inuvame: na pijano i na klavisetot na Bra|olica, koj Bran|o {irokogrado go dava{e na drugi muzi~ari da se slu`at so nego, da sviram jas, alt saksofon da sviri toj, gitara Adam, a na udiralki Dragan nare~en Ma~kica. Spored negovata zamisla pokraj xez-muzikata so kvartetot P-4 treba{e da nastapuvaat najpoznatite vokalni solisti vo toa vreme. Po kratka razmisla se slo`iv da u~estvuvam vo kvartetot od pove}e pri~ini. Pred se' parite koi gi zarabotuvav ne bea dovolni za pristoen `ivot na moeto golemo semejstvo, a vakvite svirki nosea dobra suma pari. No, ne be{e samo toa. Pokraj serioznata muzika, zabavnata muzika, osobeno xezot, go privlekuvaa moeto vnimanie. Treto, ^arli i drugite so koi treba{e da nastapam bea odli~ni xez-muzi~ari, najdobroto {to vo toj mig go ima{e vo Makedonija. Dragan be{e poznat po viruoznosta na udiralki. Prekarot Ma~kica mu be{e daden zatoa {to za vreme na svirkata znae{e povremeno da zaviva kako ma~ka {to na muziciraweto mu dava{e poseben {lif. Adam isto taka be{e odli~en gitarist. Nabrgu po razgovorot so ^arli sklu~ivme mnogu povolen aran`man i vedna{ zapo~navme so svirkata vo barot na Grand hotel. Na na{iot repertoar be{e zastapena xez-muzikata na najpoznatite svetski xez muzi~ari, no ponekoga{ svirevme i najbanalna muzika, {to ~esto ja narekuvavme cirkuska muzika, posebno za vreme na do~ekot na Novata

148


godina. ^arli, koj ima{e golemo iskustvo za vakva svirka vo ugostitelskite objekti i barovi, znae{e da proceni kakva muzika posetitelite sakaat. Kontaktite so publikata bea izvonredni, bliski i neposredni. Tuka sretnav mnogu poznati li~nosti od politi~kiot, nau~niot i kulturniot `ivot na gradot, od koi so nekoi bev i dobar prijatel. Pofalbite stignuvaa od sekoja strana. A prostorot vo barot be{e postojano poln so gosti. Taka na{ata pari~na nagrada neo~ekuvano be{e mnogu visoka. Vo barot na Grand hotel ostanavme ne{to pove}e od tri meseci. Seta dobra xez-muzika ja snimav na magnetofon. Otsekoga{ snimaweto na muzika za mene be{e mnogu privle~na rabota. Znaej}i ja mojata golema zainteresiranost za kvalitetni magnetofoni koi nikojpat ne mi bea dosta, za vreme na do~ekot na Novata godina ^arli mi posakal Dedo Mraz da mi donese, ni pove}e ni pomalku, tuku 9 magnetofoni. Se razbira deka Dedo Mraz ne mi donese nitu eden, no jas od zarabotenite pari si kupiv eden koj be{e ne{to najdobro {to mo`e{e da se najde vo toa vreme, iako ~ine{e mnogu skapo. Otsekoga{ kon parite se odnesuvav taka, ne podnesuvav nivno besmisleno frlawe, no bev i sega sum dare`liv i ne gi `alam parite koga ne{to navistina mislam deka mi treba, osobeno koga toa e povrzano za muzikata." Palfi gi podigna ve|ite i likot mu dobi zagado~en izraz. Vo nego bea zatskrieni mnogu misli i ~uvstvuvawa. So netrpenie ~ekav da slu{nam {to }e mi ka`e. "Za vreme na svirkata vo barot na Grand hotel do`iveav nekoi raboti koi ostavija neizbri{liva traga vo mojata du{a, iako pobudija vo mene sosema sprotivni ~uvstva. Na moe golemo zadovolstvo imav neposredna mo`nost da se zapoznaam so virtuoznata svirka na Dragan Vasiqevi}. Toj be{e vistinski vquben vo saksofonot i xez-muzikata. Spored mojata ocenka, koja nikoga{ ne ja kriev tuku glasno ja iska`uvav, na{iot ^arli be{e u{te pogolem vo xez-improvizacijata duri i od legendarniot ^arli ParkerPtica. I onie koi dobro ja poznavaa xez-muzikata se slo`uvaa so mene. No toj nikojpat ne se sporeduva{e sebe si so slavniot saksofonist koj be{e negov idol, no so zadovolstvo go prifati prekarot ^arli koi drugi mu go dadoa. Na{iot ^arli be{e retko nadaren muzi~ar koj ostavi dlaboka traga vo xez-muzikata vo Makedonija." Izrazot na liceto na Ladislav, koe go poka`uva{e negovoto du{evno zadovolstvo, sosema se izgubi. Na nego ostana samo dlaboko nezadovolstvo i lutina. Koga po~na da zboruva i glasot mu dobi poinakov tonalitet. "Za seto vreme dodeka svirev vo barot na Grand hotel jas bev redoven profesor vo Visokata muzi~ka {kola. Bi se reklo, dewe profesor, no}e barski muzi~ar. Takvi bea vremiwata, edno semejstvo ne mo`e{e da pre`ivee so platata na eden profesor po muzika. Ni deneska vremiwata ne se ni{to podobri koga e vo pra{awe vrvnata muzika, no i seta umetnost voop{to. No, nekoi nikako ne mo`ea da sfatat i prifatat deka eden profesor mo`e da sviri i vo bar. Poradi niv se' pove}e i pove}e go ~uvstvuvav pritisokot koj se sozdava{e okolu mene. Nekoi za toa govorea otvoreno, a drugi {epotea. Eden den mi be{e soop{teno deka treba da prisustvuvam na sostanokot so koj }e pretsedava Vlastimir Nikolovski.

149


Malku zadocniv na sostanokot. Pogledite so koi me do~ekaa prisutnite i Vlastimir Nikolovski, ni{to arno ne mi pretska`uvaa. Kako {to ti{inata potraa, po~uvstvuvav deka nekakva neprijatost go ispolnila prostorot. Molkot go prekina Vlastimir Nikolovski so silen glas vo koj ima{e mnogu zakana. "Zamislete Ladislav Palfi, profesor na Visokata muzi~ka {kola sviri xez-muzika vo barot vo Grand hotel?" Site gi svrtea pogledite kon mene, a jas vo niv vidov mnogu prekori. Nekoj glasno ja poddr`aa pra{alnata i v~udoneviduva~ka re~enica na Vlastimir Nikolovski, so koja be{e upatena kritika do mene. Odnenade` stana Toma Pro{ev od svoeto mesto. Onaka visok i silen deluva{e zastra{uva~ki. "[to li }e re~e toj?", mi dojde na um. Ne treba{e da ~ekam dolgo. "[to ima vo toa ~udno?" zapra{a, a vedna{ potoa dodade, "Palfi za razlika od mnogumina go umee i toa." Mi olesni na du{ata. Po zborovite na Pro{ev nikoj ni{to ne re~e." Po mala pauza, otkako Ladislav si gi skroti ~uvstvata, prodol`i da zboruva. "Po ovaa slu~ka, se ispredoa mnogu nevistiniti prikazni koi i den denes mo`at da se slu{nat." Ladislav prestana da zboruva, iako imav ~uvstvo deka ima{e u{te mnogu {to da ka`e. Negoviot molk ne potraja dolgo. "Za muzi~kata sloboda, za muzi~kite zabrani na eden seriozen muzi~ar, ima razli~ni viduvawa. Se zboruva{e, a nekoi i zabele`aa21 deka Lovro Mata~i} go zapra{al poznatiot kompozitor i dirigent \elo Jusi} dali nekojpat svirel na grobi{ta? "Da", mu odgovoril toj. "A dali si svirel vo kupleraj?", go zapra{al po toa. "Ne sum, no na ne{to sli~no, da", mu vozvratil Jusi}. "Toga{ }e bide{ dobar muzi~ar!", mu rekol Lovro. "Za da se znae zanaetot, muzi~arot treba se' da iskusi", velat deka ~estopati povtoruval Lovro Mata~i}. I dvajcata se nasmeavme. Na moe golemo zadovolstvo, Ladislav i ovoj pat go privr{i razgovorot za ^arli i kvartetot P-4 so anegdota.

53.

Pijanist

Zapoznavaj}i go Ladislav se' pove}e i pove}e mi se nametnuva{e mislata deka negovata kompleksna muzi~ka li~nost ja ~inat pove}emina: Ladislav - virtuozen pijanist, Ladislav - kompozitor i dirigent i Ladislav - pedagog. Tie pove}emina vo nego, iako bea bliski i ~estopati se dopolnuvaa, istovremeno sporea me|u sebe, no i so okolinata koja gi opkru`uva{e. Vo muzi~kiot svet na koj mu pripa|a{e toj, ne prestana da insistira deka site tie podednakvo mu se mili i deka kon niv bara i podednakva po~it. ^uvstvuva{e deka mu se nanesuva golema nepravda koga za 21

Qubomir Bran|olica, Muzika 50 godini so vas, Skopje 2000, 60.

150


nego govorat samo kako za virtuozen reproduktiven umetnik, a ne govorat kako za kompozitor, dirigent, pedagog. Toj sekojpat vlo`uva{e mnogu napor koga }e se zafate{e za bilo koja rabota povrzana so muzikata (no, ne samo so muzikata) zatoa {to saka{e da go stori toa {to najdobro go umee, da go dostigne sovr{enstvoto na sopstvenoto umeewe. Toa negovo nastojuvawe da stasa do perfekcijata, taa postojana bitka samiot so sebe, ne so drugite, be{e dlaboko zakoreneta vo nego, mo`ebi od onie malodetski godini koga be{e postojano poso~uvan kako dete za primer, a toa tolku mnogu go opsena {to nikojpat podocna ne otstapi od toa. I navistina, toj be{e i ostana primer za drugite kako vistinski treba da i' se prio|a na muzikata bilo tvore~ka ili interpretativna, bilo vo oblasta na pedago{kata rabota. Taa osobenost na negoviot karakter be{e vidliva i koga }e se zafate{e za nekoja sosema poinakva rabota. Go ~ine{e toa so ~uvstvo na dlaboka odgovornost. Nabrgu po negovoto doa|awe vo Vilata na krajot od alejata na lipite, toj kako pretsedatel na socioterapiskata zaednica so neverojatna pedantnost gi prigotvuva{e sostanocite, gi pi{uva{e zapisnicite so eden sovr{en krasnopis, a koga govore{e vnimava{e na sekoj zbor koj go iska`uva (no, i kako govori sogovornikot), no vnimava{e i na jasnotijata na iska`anoto, i dikcijata da mu bide besprekorna kako na vistinski akter. U{te od najranoto detstvo, niz celiot svoj `ivot do sega{nosta, za Ladislav Palfi se govore{e i se' u{te se govori kako za genijalen pijanist. Toj navistina go dostigna sovr{enstvoto na pijanisti~kata tehnika, a {to e u{te pozna~ajno, negovata interpretacija be{e ~udesna. Be{e i ostana vistinski ~udotvortec, ma|epsnik koj umee da napravi se' {to }e posaka so belo-crnite klavi{i. Na edinaesetgodi{na vozrast toj so golem uspeh sviri kako solist so Zagrepskata filharmonija. Podocna toj }e nastapi kako solo pijanist i vo pridru`ba na instrumentalni i vokalni solisti vo mnogu koncertni sali. Po doa|aweto vo Skopje odr`a nebroeni koncerti. Zasekoga{ ostanaa zapameteni koncertite so poznatite vokalni solisti: Zina Kreqa, Vaska Bixova, Marija Skalovska, Milka Eftimova i mnogu drugi. Toj }e odr`i i mnogu koncerti so poznatite makedonski instrumentalisti: Kiro Davidovski - oboa, Kiro Bo`inovski, Nikola Atanasovski - flejta, Blagoja Angelovski - truba... Vo antologijata na makedonskata muzi~ka, reproduktivna umetnost, }e ostanat zasekoga{ zabele`ani negovite nastapi so svetski poznatite imiwa: Mi~iko Sunahara - vokal, Henrih [ering - violina, Pjer Furnie - violon~elo, Leonid Kogan violina i mnogu drugi. Ladislav Palfi }e odr`i i mnogu solisti~ki koncerti vo pridru`ba na poznati filharmonii. Site tie ostavija silen vpe~atok na publikata i kritikata. Za negoviot izvonreden nastap vo Qubqana ne prestana da se govori do den dene{en. Koncertot za pijano i orkestar vo Es-dur od Franc List toj go otsviri so nepovtorliva interpretacija. No, za tie nezaboravni nastapi kako virtuozen pijanist Ladislav ne saka mnogu da zboruva. Znae{e toj ponekoga{ da re~e deka i pove}e od {to treba e pi{uvano i govoreno za nego kako pijanist. Nekoi pridodavki koi go veli~aa do bo`estvenite viso~ini duri i mu pre~ea. Taka,

151


pome|u qubitelite na muzikata, no i po{iroko, se zboruva{e deka toj mo`e da go otsviri sekoj noten zapis bez pred toa da go videl ili prima vista, kako {to velea muzi~arite. Eden den, koga za toa stana zbor, toj re~e: "Iako vo toa ima mnogu vistina, qubitelite na muzikata ponekoga{ preteruvaat. Iako ~itaweto na notite na prv pogled za mene nikoga{ ne pretstavuvalo nekakva pogolema te{kotija, jas sepak dobro se podgotvuvav pred sekoj moj nastap, iako ponekoga{ za toa nema{e dovolno vreme. Ne mnogu odamna slu{nav edna anegdota. Spored nea, nekoj mnogu poznat svetski violinist nenadejno do{ol od Belgrad vo Skopje i trebalo koncertot {to poskoro da se odr`i. Odgovornite od Makedonskata filharmonija ne mo`ele vedna{ da me pronajdat, a toa se slu~ilo pred samiot nastap. Spored anegdotata, jas sum pristignal vo teatarot neposredno pred koncertot kade {to renomiraniot muzi~ar me o~ekuval nervozen i lut, ne znaej}i {to }e se slu~i. Spored dobro upatenite, koga sum do{ol jas vedna{ sum pobaral da go vidam notniot zapis, a otkako vnimatelno sum go razgledal, dobro upatenite govorele deka sum mu rekol na renomiraniot gostin deka ne treba voop{to da se bespokoi. Koncertot pominal besprekorno, a slavniot violinist mi pri{ol i so voodu{evenost mi ~estital za sovr{enata izvedba. Toj nikako ne mo`el da poveruva deka i vakvo ne{to e mo`no, imaj}i ja vo vid slo`enata partitura." Ladislav se podnasmevna. So netrpenie sakav da ja slu{nam vistinata. "Vo anegdotata ima mnogu vistina, no i izmisleni raboti. Jas slavniot meksikanski violinist Henrih [ering, za kogo stanuva zbor vo anegdotata, go vidov den pred koncertot. Toj mi gi dade partiturite so koj utredenta treba{e da nastapime na celove~eren koncert vo Makedonskiot naroden teatar. Imavme i edna proba, {to bi se reklo prva i posledna. Na koncertnata publika, koja do posledno mesto ja ispolni golemata sala vo teatarot, i' be{e poznato deka slavniot violinist sekojpat nastapuva so izvonredno te{ka programa ne samo za nego, tuku i za pijanistot. No, i pokraj slo`enosta i te`inata na partiturata, koncertot pomina sovr{eno. Publikata ne' nagradi so silen aplauz. Na tri pati bevme vrateni na bis. Koga otsvirivme se' za {to prethodno se dogovorivme so gospodinot [ering, a aplauzot na publikata ne stivnuva{e, toj mi prijde so noten zapis koj go zede od svojot pult. Mi go podade notniot zapis i me zapra{a dali bi mo`el da go otsviram. Go poglednav i mu odgovoriv potvrdno, iako notniot zapis koj toj mi go poka`a za prvpat go vidov vo `ivotot. Izvedbata prozvu~i fantasti~no. Po koncertot, zad binata, vo prisustvo na mnogumina, [ering mi prijde i vidlivo vozbuden mi ~estita za mojata izvedba na pijano. Ne pomalku bev vozbuden i jas. Aplauzite ne stivnuvaa. Toj pobara od mene zaedno da izlezeme pred publikata koja ne' do~eka so ovacii. Se' mi se ~ini deka toga{ se sozdade legendata deka Palfi na prv pogled mo`e da otsviri se' {to }e posaka i toa na javen koncert. No, toa ne be{e nitu prv, nitu posleden pat jas da sviram prima vista, no toa sekojpat se slu~uva{e poradi nekoi nenadejni slu~ki koga toa morav da go storam, a naj~esto pri~inata be{e nedostigot na vreme."

152


Od liceto na Ladislav zra~ei detska naivnost. Pred da prodol`i da govori, dlaboko vozdivna nebare onie vozbudlivi momenti koi gi do`ivea pred mnogu godini, so istata silina se izrodija vo nego. "Ona {to mene mi ostavi silen vpe~atok ne be{e virtuoznata tehnika na [ering, tuku interpretacijata. Voshituva~ki be{e kako toj i najte{kite delovi vo izvedbata gi sovladuva so lesnotija. Na na{e golemo zadovolstvo [ering se slo`i vo Radio Skopje da napravime snimawe na del od koncertot. Koga vo Studioto 2 se podgotvuvavme za snimaweto, [ering ne ja zede violinata v raka za da gi razdvi`i prstite kako {to obi~no pravat site instrumentalisti pred svojot nastap, tuku sedna na stol~eto do pijanoto i sovr{eno otsviri nekoi delovi od Ger{vinovata muzika vo negov aran`man. Pri izvedbata, vo eden moment glasno izvika "ales hromatisch", sakaj}i da ka`e deka basovite tonovi moraat da odat postepeno nadolu. Se slo`iv so nego deka treba da se pojde od najednostavniot sistem pri aran`iraweto, no ako toa predolgo trae, se uni{tuvaat drugite mo`nosti vo sistemot na aran`iraweto koi se isto taka zna~ajni i so niv aran`iraweto ne e ednoli~no. Toj so zadovolstvo ja prifati mojata zabele{ka. Toa na mene ostavi silen vpe~atok. [ering ne samo {to be{e vrven violinist i kompleten muzi~ar, toj be{e i poseben ~ovek. Be{e so sreden rast, na sredni godini i od nego zra~ea golemo iskustvo i sigurnost. Se odnesuva{e mnogu slobodno, ne vodej}i gri`a za strogite pravila na bontonot." Koga Ladislav govore{e za [ering, kako toj pred da zapo~ne so snimaweto ne ja zemal violinata da gi razdvi`i prstite, tuku sednal da otsviri ne{to na pijanoto, na um mi dojde biografskata zabele{ka za slavniot violon~elist Pablo Kazals. Toj i vo postarite godini od svojot `ivot, pred da zapo~ne so ve`bite na violon~elo, na svoeto pijano go svirel Bah. "Kontaktite so [ering se prekinaa poradi mojata neinicijativnost. Iako jas dolgo go opravduvav toa so mojata prezafatenost vo pove}e muzi~ki institucii, toa ne be{e vistinskata pri~ina. Za `al pove}e nitu se vidovme, nitu pak se slu{navme." Anegdotata so [ering vo koja se govori za ume{nosta na Ladislav da sviri prima vista ne e edinstvena. Imav mo`nost da slu{nam i za drugi slu~ki vo koi Ladislav bez prethodna podgotovka virtuozno go otsviril notniot zapis. Taka i den denes se zboruva daka edna{ poznatiot truba~ Blagoja Angelovski, pred snimaweto go zapra{al: "Gospodine Palfi, treba li da probame?" "Ne, samo vie svirete!" mu odgovoril toj. Slavnata Milka Eftimova pove}e pati rekla deka vo `ivotot imala mo`nost da zapoznae samo trojca pijanisti koi mo`at da svirat prima vista: Zdenko Marasovi} od Belgrad, Fredi Do{ek od Zagreb i Ladislav Palfi. Pottiknat od golema qubopitnost, go zapra{av Ladislav {to misli toj za sposobnosta da se sviri prima vista. "Ne znam {to govorat za nea onie koi imaat sposobnost toa da go storat, no jas koga }e se najdam za prvpat pred notniot zapis, proletuvam so pogledot i koga }e ja slu{nam muzikata koja od nego }e dopre do mene, znam

153


deka mo`am da ja otsviram vedna{. Pritoa jas gi lociram mestata vo partiturata koi mo`at da predizvikaat te{kotii, no tie ne me zagri`uvat zatoa {to znam deka sum ja percepiral i sfatil su{tinata na muzikata i tie nema da ja poremetat celinata. Na krajot sepak treba da se znae deka nikoj ne e vo sostojba da otsviri prima vista koga stanuva zbor za mnogu slo`eni notni zapisi." Ladislav povtorno se nasmevna i dodade: "Sepak, legendite ja nad`ivuvaat vistinata." Nikojpat sosema ne ja razbrav pri~inata zo{to Ladislav ne saka{e mnogu da govori za toa {to drugite rekle za nego kako virtuozen pijanist, iako ~estopati mi se nametnuva{e pomislata deka so toa Ladislav virtuozniot pijanist gi zasenuva Ladislav - kompozitorot i dirigent, koi ne pomalku mu bea mili na du{ata. Moite razmisli gi prekina glasot na Ladislav.

54.

Pjer Furnie i Leonid Kogan

"Pokraj mnogute vrvni muzi~ari so koi nastapuvav, golem interes predizvikaa moite nastapi so Pjer Furnie i Leonid Kogan. Furnie be{e violon~elist od svetski glas. Vo vremeto koga jas nastapiv so nego, toj se slave{e kako najgolem violon~elist vo toj mig vo svetot. Pred negovoto doa|awe vo Skopje, toj odr`a koncert vo Belgrad. Na ogromnite plakati na koi be{e najaven negoviot koncert, pi{uva{e: Najgolemiot violon~elist na dene{nicata. Koga se sretnavme vo Skopje, toj me voodu{evi so ednostavnosta vo odnesuvaweto. Be{e mnogu neposreden vo razgovorot i vo nitu eden negov gest ne mo`e{e da se zabele`i ili nasluti deka toj e umetnik od samiot vrv na muzi~kiot Olimp. Se dogovorivme za nastap koj treba{e da se slu~i utredenta vo Domot na armijata. Koncertnata sala be{e prepolna. Publikata go prifati so golemi simpatii. Aplauzot be{e mnogu silen i pred da zasviri. Po koncertot, silnoto rakopleskawe i ovaciite od publikata dolgo ne stivnuvaa. Koga na krajot zaminavme vo umetni~kata soba, Furnie zede edna od pokanite na koja be{e zabele`ana programata i na praznata stranica na francuski jazik zabele`a: Imav golemo zadovolstvo da sorabotuvam so Ladislav Palfi." Ladislav zamol~i. Pogledot mu be{e svrten kon nesogledlivite nebeski dale~ini. Nabrzo se sozede i prodol`i da govori. "Furnie be{e srednove~en ~ovek so mnogu krevko zdravje. Poradi te{kotii so nozete, se dvi`e{e bavno kako starec. No, koga svire{e, ~udesna energija kako na mom~e, blika{e od nego. Se razdelivme kako vistinski prijateli. Mnogu prijatni spomeni ostanaa vo mene do den denes." Povtorno Ladislav napravi mala pauza vo govoreweto. Imav vpe~atok deka se dvoumi dali da go ka`e ona {to mu dojde na um, ili da prodol`i da zboruva za eminentnite muzi~ki imiwa so koi sorabotuval.

154


"Mnogu podocna na Ohridsko leto imav mo`nost da odr`am koncert so Leonid Kogan. Itno bev povikan da dojdam vo Ohrid. Tamu pristignav vo pridru`ba na na{iot poznat violinist Zoran Dimitrovski koj edno vreme be{e i moj u~enik. Me|u mnogute ne{ta povrzani za muzikata koi jas gi rabotev, be{e i mojata pedago{ka rabota i kako profesor po violina. Pokraj mojata rabota kako pijanist vo filharmonijata, ne retko jas nastapuvav i kako violinist, no i violist. Edna interesna slu~ka ostana dlaboko zabele`ana vo mojata memorija. Na eden koncert na Filharmonijata vo Domot na Armijata, koncert majstorot nenadejno be{e spre~en da dojde. Se najdovme vo mnogu neprijatna polo`ba. Site od Filharmonijata znaea deka na probite jas ponekoga{ go svirev i solisti~kiot del od koncertot i zatoa mi be{e predlo`eno da go zazemam mestoto na koncert majstorot. Se slo`iv. Koncertot pomina vo najdobar red." Se slu~uva{e ponekoga{ asocijaciite da go odvle~at Ladislav od mislata vodilka, no sekojpat se vra}a{e onamu od kade pred toa be{e po{ol. Taka se slu~i i ovoj pat. "Ni be{e ka`ano da pojdeme vo hotelot Gorica kade be{e smesten gospodinot Kogan. Koga so kolata na Zoran stasavme na vlezot od ekskluzivnoto odmorali{te, patot ni go popre~i rampa i silno obezbeduvawe. Taka be{e toa vo tie vremiwa. Po detalnata proverka i vo pridru`ba se upativme kon Titovata rezidencija. Vo nea treba{e da se sretneme so Kogan i da ja odr`ime prvata proba. Nabrgu se slu~i toa. Kogan mi gi dade notnite zapisi. Ne mo`am to~no da si pripomnam {to se' be{e na repertoarot, no se se}avam deka toj voglavno be{e sostaven od sonati, me|u niv edna sonata za violina i pijano od Edvard Grig. Otkako jas gi razgledav partiturite, Kogan pobara da ja napravime prvata proba. Be{e mnogu zadovolen. Ona {to pak jas go zbele`av i na mene ostavi silen vpe~atok, be{e silnata enrgi~nost koja zra~e{e od Kogan pri muziciraweto. Toj go vle~e{e gudaloto so seta silina po `icite, mnogu porazli~no od drugite vrvni violinisti. Podocna i Zoran Dimitrovski, koj go be{e zabele`al toa, mi re~e deka Kogan sviri so nekakva diva, neskrotliva silina. A taa `estokost vo dvi`ewata na negovite race be{e sodr`ana i vo izrazot na negoviot lik i na~inot na koj toj govore{e. Imav vpe~atok kako taa da poteknuva{e od nekoja nevidliva dlabo~ina na negovoto bitie. Kogan be{e ~ovek so gracilna, no `ilava gradba. Crtite na liceto mu bea ostro izdelkani. Pogledot mu be{e strog i prodoren. Toj ~udesen sklad pome|u teloto i du{ata se prenesuva{e i na instrumentot i dopira{e preku muzikata do slu{atelite. Koncertot se odr`a vo Sv.Sofija. Prostorot be{e ispolnet so mnogu qubiteli na serioznata muzika. Taka be{e sekojpat koga gostuva{e nekoe poznato svetsko ime. Imav mo`nost vo toa da se uveram pove}epati. No, ne be{e golem samo interesot na publikata, tuku i na kritikata. Taa sekojpat vo superlativi pi{uva{e za renomiranite muzi~ari. Toa go stori i ovoj pat po koncertot na Leonid Kogan. So vakviot odnos na kritikata kon vrvnite muzi~ari jas nikojpat ne sum se slo`uval. Kritikata, spored mene, ne treba

155


da bide ednoobrazno prepi{uvawe na ve}e objavenite napisi vo koi se povtoruva ve}e stvorenoto mislewe za nekoj golem muzi~ki umetnik. Umetnikot mora sekojpat odnovo i odnovo da se potvrduva so svoite izvedbi, a kritikata treba da soodvetstvuva na konkretniot negov nastap." Ladislav se zamisli. Pred da go slu{nam negoviot glas, molkot potraja. Znaev deka pri~inata za toa e negovata koleblivost da go ka`e ili ne ona {to mu dojde na um. "Skoro sekojpat na plakatite so koi se najavuva nastapot na nekoj poznat instrumentalist ili vokalen interpretator, pokraj negovite generalii i titulari, so mnogu pomali bukvi pi{uva deka na pijano }e go pridru`uva..." A potoa seto se povtoruva i vo kritiki nasekade vo elektronskite i pi{anite mediumi. Jas nikoga{ ne sum se slo`uval so toa. Vo eden pogolem del od moite koncerti, osobeno koga stanuva{e zbor za koncerti napi{ani za violina i pijano (no i nekoj drug instrument), a takov be{e i koncertot so gospodinot Kogan, notniot zapis za pijanoto ne pomalku be{e slo`en od partiturata za violinistot." Ladislav napravi povtorno kratka pauza pred da prodol`i. "Spored programata na Ohridsko leto, Leonid Kogan pokraj koncertot treba{e da prisustvuva i na seminarot za edukacija na talentiranite violinisti od zemjata. Na seminarot bev prisuten i jas. Violinata otsekoga{ be{e instrument koj mnogu me privlekuva{e i sakav da slu{nam {to Kogan ima da im ka`e na na{ite nadareni violinisti. Seminarot ima{e teoriski i prakti~en del. Osobeno mi be{e interesen prakti~niot del. So vnimanie gi slu{av mladite violinisti koi pred Kogan trebaa da otsvirat delovi od partiturite koi tie gi odbrale, a potoa delovi koi Kogan }e pobara{e da gi otsvirat. Koga mu dojde redot na Selim, eden od najgolemite talenti na violina koi jas gi poznavav, so netrpenie o~ekuvav kako toj }e otsviri, no i kako na toa }e reagira Kogan. Selim be{e Rom, sin na eden vonseriski violinist-samouk, so sovr{en sluh i koj ja nose{e muzikata vo du{ata kako i pove}eto romski muzi~ari. Selim svire{e virtuozno. Gi sovlada site te{koti na partiturata so lesnotija, a visokite tonovi gi otsviri so ~udesna preciznost. Znaev deka vakvata virtuoznost ne mo`e da se nau~i vo nitu edna {kola i deka e taa vrodena kako {to e sovr{eniot sluh. Na moe golemo iznenaduvawe Leonid Kogan reagira{e so zabele{ka deka tonovite se previsoko otsvireni? Naprosto ne mo`ev da veruvam na zabele{kata koja ja napravi svetski poznatiot violinist. Ne mi treba{e dolgo vreme da sfatam zo{to Kogan vaka reagira{e. Toj be{e vrven violinist koj gi poznava{e tajnite na tehnikata i na interpretacijata. Zna~i, ne postoe{e nikakva mo`nost do nego da ne dopre virtuoznata izvedba na Selim i toa na vakov slo`en noten zapis. Koga za toa stanav svesen, odgovorot na pra{aweto zo{to golemiot violinist vaka reagira{e samo mi se nametna. Suetata, suetata e taa koja go natera Kogan vaka da reagira, mi dojde na um. A koga so mislite stignav do tuka, poroj na mnogu drugi misli mi zayunea vo glavata. Od niv mo`ev da go izvle~am zaklu~okot deka vrvnite muzi~ari, pokraj golemiot talent koj go poseduvaat, a koj ponekoga{ dostignuva i do genijalnosta, sepak i tie se lu|e.

156


A narodot veli kolku lu|e tolku tabieti. I navistina vo `ivotot se sretnav so mnogu razli~ni karakteri, a niv i najsovr{enata muzika mo`e{e da gi prekrie, no ne i da gi promeni. Seminarot trae{e nekolku dena. Na nego mo`ea da se slu{nat mnogu interesni mislewa za muzikata, no nikoj ne go postavi pra{aweto za pedago{kiot odnos na profesorot kon svojot u~enik."

55.

Mi~iko Sunahara

"Eden od najpoznatite vokali so koi sum sorabotuval be{e japonskata pevica Mi~iko Sunahara. Taa dopatuva vo Skopje neposredno po skopskiot zemjotres. Toga{ vo razurnatiot grad gostuvaa mnogu poznati muzi~ki imiwa od site kontinenti. Humanitarnite koncerti se odr`uvaa vo Univerzalnata sala. Branko Gligorov, muzikolog i muzi~ki kriti~ar be{e organizator na ovie nastapi. So Mi~iko Sunahara se zapoznav vo Japonskata ambasada. Za prvpat imav mo`nost da se sretnam so nekoj umetnik od Istok i na moe golemo zadovolstvo bev odu{even od nea i kako umetnik, i kako li~nost. Mlada, so sreden rast, oble~ena vo klasi~na garderoba so nenapadni boi, od nea zra~e{e smiruva~ka ti{ina. No, taa smiruva~ka ti{ina mo`ev da ja zabele`am i kaj lu|eto od Japonskata ambasada koi postojano bea vo nejzina pridru`ba. Podocna taa ~udesna harmonija pome|u du{ata i teloto mo`ev da ja vidam i kaj nekoi drugi lu|e od stranata na izgrejsonceto, {to me natera da veruvam deka site tie kako vo sebe da go nosat nirvanisti~kiot mir. Sunahara vedna{ mi gi dade notnite zapisi koi gi nose{e so sebe, a nabrgu potoa zapo~na na{ata sorabotka. Na vzaemno zadovolstvo podgotovkite te~ea besprekorno. Taa ne gi {tede{e komplimentite za mojata pijanisti~ka izvedba, a istoto go govorea i lu|eto od Japonskata ambasada. I jas ne go kriev svoeto odu{evuvawe od vokalnite kvaliteti na Sunahara. Be{e vpe~atlivo deka taa napravila idealna sinteza na vokalna tehnika i individualnata prirodna boja na glasot. Od mnogu odamna toa go tvrdev jas, no za `al vo edukacijata na vokalni solisti kaj nas ne se obrnuva dovolno vnimanie na individualnata boja na glasot na vokalniot solist, i tokmu taa specifi~nost da se istaknuva kaj poedinecot. Sunahara be{e vistinski primer kako na najubav na~i nejzinot specifi~en glas e usoglasen so tehnikata na peeweto. Zatoa jas i denes velam: Violeta Valeri e Violeta od Travijata, no taa ne treba postojano da se povtoruva, da bide kopija na ne~ij poznat i priznat glas, tuku vistinska interpretacija na svojot. Koga toa vokalot }e go postigne nie imame edna novootkriena Violeta koja ne ne' potsetuva na peeweto na ovoj ili onoj vokal. Vo programata za celove~erniot koncert vo Univerzalnata sala bea zastapeni dela od poznati svetski kompozitori i japonski avtori, no i [arplaninska prispivna pesna od Todor Skalovski. Publikata be{e voodu{evena. Aplauzite dolgo ne stivnuvaa. Be{e toa edna nezaboravna muzi~ka ve~er.

157


Utredenta vo Radio Skopje se sretnav povtorno so Mi~iko Sunahara za da napravime snimka. Produkcijata na Radio Skopje nastojuva{e sekojpat, koga za toa ima{e mo`nost, da gi snima muzi~arite koi gostuvaa za da ja zbogatat fonotekata, a osobeno be{e nastoj~iva da snimi muzika kakva pred toa voop{to i nemala. Takov be{e slu~ajot so japonskata muzika. Na golemo zadovolstvo na organizatorite, Mi~iko Sunahara se slo`i da go stori toa. Taa so sebe vo studioto go donese siot noten zapis koj go be{e ponela od Japonija. Jas tuka vo studioto gi pi{uvav aran`manite. Snimaweto pomina vo najdobar red. No, brzo sogledavme deka Sunahara ne ponela dovolno noten materijal kolku {to nie sakavme da snimime. Zabele`uvaj}i go na{iot golem interes, taa qubezno ni objasnuva{e deka ne pretpostavuvala deka tolku golem interes }e pobudi kaj nas japonskata muzika. A toga{ se slu~i ne{to neo~ekuvano za site nas. Sunahara zapea edna japonska narodna pesna bez muzi~ka pridru`ba. Site bevme voodu{eveni. Taa malku se zamisli, a potoa re~e deka vo nejziniot repertoar se zastapeni pove}e japonski narodni pesni i deka taa mo`e da gi otpee. Vo istiot ~as mi dojde na um da napravam notni zapisi dodeka taa pee. I bidna taka. Vedna{ potoa jas vo radiostudioto gi aran`irav japonskite narodni pesni koi prethodno gi melografirav od nejzinata izvedba. Potoa Sunahara gi povtori izvedbite na japosnskite narodni pesni so pijano pridru`ba. Koga slu{navme {to ispadna od na{eto snimawe, site bevme voodu{eveni, osobeno Mi~iko Sunahara i nejzinata japonska pridru`ba. Dobro si pripomnuvam deka tie za mojata obrabotka na japonskite narodni pesni rekoa deka e sehr japanisch, vistinski japonska. Vie ni pripa|ate nam, mi rekoa i mi predlo`ija da pojdam vo Japonija." Pogledot na Ladislav zaluta nekade vo nedogled kako da bara{e ne{to mnogu va`no vo siniloto na minatosta. Samo za eden mig od nesogledlivite dale~ini se vrati vo stvarnosta. "Za nekolkute dena dodeka Sunahara ostana vo Skopje, ja snimavme i [arplaninska prispivna pesna od maestro Todor Skalovski. Taa prekrasna pesna mnogupati pred toa ja izveduvav so mnogu poznati vokalni solisti i sekojpat imav pofalni zborovi za niv. No, za toa kako Mi~iko Sunahara nea ja otpea, site tie pofalbi se nedovolni. Toa ne be{e samo moe mislewe. Site {to ja slu{naa nejzinata izvedba govorea deka taa e najdobrata izvedba na ova remek delo so folklorno umetni~ki stil. Sunahara, na op{to zadovolstvo, ja ispea Prispivnata na makedonski jazik. Molkum se razdelivme kako prijateli. Mi be{e osobeno zadovolstvo da sorabotuvam so Mi~iko Sunahara, vokalen umetnik od najvisok rang. Prekrasen glas, u{te pogolema vokalna tehnika, vrvna interpretacija. No, koga seto toa pomina Marija, so pravo zabele`a deka Sunahara navistina go zaslu`uva golemiot publicitet koj se sozdade so nejzinoto gostuvawe, no isto taka so pravo zabele`a {to moeto ime be{e zanemareno. Navistina taka be{e. A takvoto odnesuvawe na onie koi bea odgovorni za toa, go zacvrsti vo mene veruvaweto deka yidot od molk okolu mene e postojano prisuten."

158


56.

Od edno pijano neograni~en broj pijana

Ne samo {to be{e vrven pijanist, Ladislav ja poznava{e i du{ata na ovoj ~udesen instrument, site negovi doblesti, kako i site negovi bolki. Umee{e zaedno so nego da se voshituva, da taguva, no i koga boleduva da go lekuva od pote{ki ili polesni bolki, a tonovite sovr{eno da gi {tima. Mnogu anegdoti se prika`uvaat za negovata {timerska rabota. Tomislav [opov raska`uva edna od niv. "Na eden koncert vo Ankara na koj Ladislav Palfi nastapuva{e kako solo pijanist, otkako zavr{il prviot del, odnenade` go snemalo Palfi, kako ~ovekot v zemja da propadnal. Site go baravme, no naprazno. Po~etokot na vtoriot del od koncertot nabli`uva{e, no od Palfi ni glas, ni aber Netrpelivata publika po~na da aplaudira. Koga zavesata se trgna, a jas kako dirigent sakav da dadam znak za po~etok na vtoriot del od koncertot na moe golemo iznenaduvawe i v~udonevidenost na publikata, Palfi se izvle~e od temninata pod pijanoto. Go do~eka silen aplauz. Koncertot be{e mnogu uspe{en, a solisti~kata delnica Palfi ja otsviri sovr{eno. Po koncertot go zapra{av {to se slu~ilo. Toj mi objasni deka u{te za vreme na prviot del od koncertot zabele`al deka pijanoto ne e dobro na{timano. Znaej}i deka vo vtoriot del od koncertot ima kompliciran solisti~ki del, vedna{ otkako zavr{il prviot del se obidel da go na{tima pijanoto i na negovo golemo zadovolstvo mu po{lo od raka da go napravi toa za vreme na kratkata pauza." Koga Ladislav ja slu{na anegdota, potvrdi deka tokmu taka i se slu~ilo. Odnenade` izrazot na liceto mu se izmeni. Detstvoto i starosta povtorno se izme{aa vo nego. Po~na da govori so glas na starec, a na liceto mu ostana nasmevkata na dete. "Pijanoto otsekoga{ magi~no me privlekuva{e. Sakav da gi raspoznaam site negovi tajni. I na moe golemo zadovolstvo se' ne{to novo iznao|av. Koga so mojata majka Jolanta nastapivme vo Ungarskoto kulturnoumetni~ko dru{tvo, svirej}i ~etvorora~no, kako ne{to da me opseni da stvoram muzika za dve i pove}e pijana koi bi svirele istovremeno, ili jas da ostvaram edna takva skoro nemo`na natsinhronizacija. Godinite minuvaa, a jas ne storiv ni{to osobeno, iako vo mislite ~estopati se navra}av na mojata ranodetska `elba. I za~udo, nikojpat ne ja izgubiv nade`ta deka sepak toa }e se slu~i eden den. Koga se zapoznav so tehnikata na tonskoto snimawe, se' pove}e bev siguren deka }e se ostvari mojata `elba. I se slu~i toa. Vo studioto na Makedonskata Radio Televizija ima{e studiski magnetofoni, iako samo ednokanalni. Go zamoliv ton majstorot Milan Dodevski da se obideme da napravime pijanisti~ka natsinhronizacija na Gospo|icata vo oblaci. Toj se soglasi. Po dolgotrajna naporna rabota uspeavme da stigneme do devetokratna pijanisti~ka natsinhronizacija. Eksperimentot be{e krunisan so fantasti~en rezultat. Multinatsinhroniziranata snimka so interferencija i na pove}e od osumdeset tonovi istovremeno, izrodija novi boi i novi transcedentni osobini na zvukot na nepostoe~ki instrumenti. Be{e toa edno ~udesno do`ivuvawe. Taa

159


mi gi vrati vo du{ata site onie ~uvstvuvawa koi gi imav za prvpat koga mojata majka uspea da najde notni zapisi na ~etvorora~na muzika za pijano, so edna delnica za po~etnici. I koga zaedno zasvirevme, imav {to da slu{nam. Be{e toa prekrasna pijanisti~ka zvu~na celina, kristalno jasna, kakva ne mo`at da dadat dve race zatoa {to i najgolemiot, najvirtuozniot pijanist ne e vo mo`nost toa da go stori za{to mu nedostasuva treta raka, ako ne i ~etvrta. Navistina pijanoto ima desen pedal, so osnovna zada~a da mo`at da prozvu~at dlabokite tonovi posle napu{taweto na klavi{ite, no tie ne se ve}e kristalno jasni, tuku magloviti, zatoa {to pedalot go fa}a i ona {to treba, i ona {to ne treba. A taa nejasnotija go ote`nuva razbiraweto na muzikata, a ja uni{tuva ubavinata na kristalnite tonovi. Samo izrazito pijanisti~kite kompozicii mo`at taa negativnost da ja pretvorat vo pozitivnost. Vo moite ranodetski godini, iako bev postojano opkru`en so muzikata preku radioto ne se se}avam deka bilo koga sum slu{nal muzika za pijano izvedena so pove}e od dve race. Toa i podocna vo `ivotot retko mi se slu~uva{e. Pri~inata za toa e nedostigot na vakva muzika vo celiot svet, no i `elbata na pove}eto od pijanistite da bidat samo solisti. No, jas na rabotite gledam poinaku. Od onoj den koga so mojata majka nastapivme ~etvorora~no i go slu{nav toa, a potoa koga prodol`iv da sviram na pijanoto so dvete race, imav ~uvstvo kako ne{to da mu nedostasuva na zvukot koj doa|a{e do mene. So pijanisti~kata natsihronizacija vo vertikalna muzi~ka celina, odnosno istovremeno vo sredniot, dlabokiot i visokiot registar, koja poteknuva{e od vremeto koga bev sosema mal, sonot stana stvarnost. Sega mo`ev jas, no i drugite da u`ivaat vo tie vol{ebni zvuci" Ladislav se zamisli, a po mala pauza re~e: "Seto toa {to so Dodevski go napravivme ne mo`e{e da ostane nezabele`ano. No, nabrgu zabele`av mnogu neprijatni pogledi i slu{nav mnogu neprijatni zborovi protiv mene. I povtorno, po koj znae koj pat, sredinata koja me opkru`uva{e be{e nepravi~na kon mene. Toa jas go protolkuvav kako posledica na silnoto ~uvstvo na strav od novi idei vo muzikata, no i ~uvstvo na li~na zagrozenost na onie koi `iveat od muzikata i so koi jas sorabotuvav, zatoa {to vaka sozdadenata muzika mo`e{e da zameni mnogu muzi~ari. Koga toa se slu~i na um mi dojdoa zborovite na dvajca moi prijateli. Edniot od niv be{e Bojan Adami~, koj be{e dlaboko upaten vo elektronskata muzika. Taa muzika koja se ra|a kako tonska snimka, bez bilo kakov muzi~ki instrument, me interesira{e u{te vo Subotica. Blagodarej}i mu na mojot prijatel Ernest Kiraq, golemiot vqubenik vo elektronskata muzika, se voznesov i jas po nea. Vo studioto na Radio Skopje nabavivme tri magnetofonski lenti so elektronska muzika sozdadena vo eksperimentalniot centar vo Radio Pariz. Koga na Bojan Adami~ mu ka`av za moite soznanija od elektronskata muzika, kako i rezultatite od pove}ekratnata natsinhronizacija, toj me posovetuva da se otka`am od taa rabota zatoa {to mo`am da ja navle~am na sebe lutinata na pove}eto instrumentalni muzi~ari. Iako vo po~etokot vakvite predupreduvawa mi se storija malku ~udni, sega sfativ deka so eksperimentalnata muzika i natsinhronizacijata mo`at da se zamenat celi orkestri, pa rabotite mi

160


stanaa mnogu pojasni. Vtoriot {to mi dojde na um be{e pisatelot i dramaturg Tome Arsovski, so koj ~esto sorabotuvav vo Radio Skopje. Sekojpat koga }e se sretnevme vo prostoriite na Radioto i jas }e go zapra{av: Tome kako si?, toj }e mi vozvrate{e: Se trudam da sum prose~en, lo{a rabota e da se bide premnogu dobar. Iako toa mnogupati go bev slu{nal, otkako izlegov od Makedonskata filharmonija vistinski stanav svesen za dlabokata smisla koja be{e sodr`ana vo zborovite na mojot prijatel Tome.

57.

Pedagogija

"Pedagogijata otsekoga{ mnogu me privlekuva{e. Mnogupati se obiduvav da gi iznajdam pri~inite poradi koi taa `elba se za~na vo mene, no tokmu }e pomislev deka e toa poradi ova ili ona, do mene }e stignea nekoi drugi razmisli. Denes znam deka mojata privrzanost kon pedagogijata mo`am da si ja objasnam na eden mnogu pokompleksen na~in, no i toga{ ne ja isklu~uvam mo`nosta deka mo`ebi postojat i drugi pri~ini za koi jas sum nesvesen. @elbata da im go prenesuvam svoeto znaewe na drugite vo mene ja pottiknaa mnogumina, pred site niv moite u~iteli, nastavnici, profesori. Jas od niv nau~iv mnogu ne{to. Navistina, jas od malkumina od niv nau~iv kako eden vistinski pedagog treba da se odnesuva, no zatoa od mnogumina nau~iv kako ne treba da se odnesuva. U{te vo osnovnoto u~ili{te nekoi od moite u~iteli so svoeto odnesuvawe mi poka`aa kako eden u~itel ne treba da se odnesuva so svoite u~enici. Ne znam dali u{te toga{ vo mene se za~na mislata deka ako jas eden den stanam u~itel nema nikojpat da se odnesuvam i postapuvam kako niv. Mnogu podocna, koga taa misla mi dojde na um, na nea se nadovrza razmislata deka lo{ite primeri so koi se sretnuvame vo `ivotot (koi ni poka`uvaat kako ne treba da se odnesuvame) se mo`ebi i pozna~ajni otkolku dobrite primerite (koi ni poka`uvaat kako treba da se odnesuvame). Pokraj toa, mojata privrzanost kon pedagogijata ja pottiknaa i mnogu drugi ne{ta. Edno od niv be{e i toa {to jas na samo dvanaeset godini se steknav so zvaweto nastavnik po muzi~ko obrazovanie. Koga toa se slu~i, dobro si pripomnuvam, vo mojata fantazija se vidov kako ja izvr{uvam pedago{kata rabota. Potoa toa mnogupati mi se povtoruva{e ne samo vo mojata me~ta, tuku i vo soni{tata. Vo site niv jas se gledav sebesi kako mom~e-nastavnik koe go prenesuva svoeto znaewe na svoite u~enici vrsnici, no ponekoga{ i vozrasni lu|e. Moram da priznaam deka koga toa }e mi se slu~e{e, se ~uvstvuvav prijatno. Ovie moi viduvawa stanaa stvarnost koga od Budimpe{ta dojdov vo Subotica i bev primen kako nastavnik vo Srednoto muzi~ko u~ili{te. A koga toa se slu~i, sekojpat koga se prigotvuvav za moite predavawa, koga odev kon u~ilnicata kade me ~ekaa moite u~enici, sekojpat pred mene }e voskresne{e mojot profesor Evgenij Vaulin. Od nego mnogu {to nau~iv. Toj, nasproti voobi~aenoto avtoritativno odnesuvawe na pove}e od profesorite kon svoite u~enici,

161


sozdava{e ~udesna atmosfera na bliskost i opu{tenost. Ponekoga{ znae{e da napravi i nekoja {ega. A koga }e po~uvstvuva{e deka e vospostavena onaa neophodna opu{tenost, znae{e deka u~enikot e spremen za maksimalno umetni~ko anga`irawe. Ona {to se slu~uva{e potoa be{e kako muzi~ki razgovor na dvajca mnogu bliski prijateli. Taka od profesor Vaulin najnapred nau~iv deka podgotovkite pred da zapo~ne ~asot se mnogu zna~ajni, ne pomalku od edukativniot del. Pokraj drugoto toj umee{e na eden vol{eben na~in da im gi objasni na svoite u~enici i apstraktnite poimi i tie niv da gi po~uvstvuvaat so svojata du{a. Zatoa profesorot Vaulin ne be{e samo golem poznava~ na muzikata, be{e i golem pedagog i psiholog, besprekoren poznava~ na du{ata osobeno detskata. Seto toa {to go nau~iv od mojot profesor nastojuvav da go primenam vo rabotata so moite u~enici. Kako vistinski biser na mudrosta ostana vo mene zasekoga{ zapametena negovata pogovorka: Tamu kade {to disciplinata vleguva na vrata, umetnosta izleguva niz prozor." Kako dobar pedagog Ladislav, napravi mala pauza pred da prodol`i ponatamu. "Otsekoga{ veruvav, sega pove}e od bilo koga, deka poznavaweto na psihologijata e od mnogu golemo zna~ewe vo pedago{kata rabota. Psihologijata me privlekuva{e od najranata vozrast, a koga so nea se zapoznav preku predavawata na pedago{kiot otsek na Muzi~kata akademija, sfativ i nikoga{ ne se kolebav vo toa deka vistinskata pedagogija ne mo`e da opstojuva bez poznavaweto na psihologijata. Podocna nekoi moi kolegi profesori poinaku mislea, no jas nikojpat ne se slo`uvav so niv i pritoa postojano im povtoruvav: Pedagogijata bez psihologijata ne e nikakva pedagogija." Od izrazot na negovoto lice mo`ev da zaklu~am deka Ladislav dlaboko navlegol i ja osoznal slo`enata povrzanost pome|u pedagogijata i psihologijata i deka dlaboko veruva vo seto toa. "Nabrgu po na{eto doa|awe vo Makedonija, se vklu~iv vo pedago{ka rabota vo Srednoto muzi~ko u~ili{te koe se nao|a{e na ulicata Ilindenska. Marija podocna se vraboti kako pedagog. Vo 1953 godina be{e otvorena katedrata za muzika pri Vi{ata pedago{ka {kola, koja podocna prerasna vo Pedago{ka akademija. Osnova~ be{e Asparuh Haxi-Nikolov. Jas od samiot po~etok bev nazna~en za profesor po predmetite nauka za muzi~kite formi i pijano. Mnogu akademici od prvata generacija podocna stanaa organizatori i rakovoditeli na muzi~kiot `ivot vo mnogu gradovi vo Makedonija. Na 1 dekemvri 1966 godina zapo~na so rabota Visokata muzi~ka {kola, denes Fakultet za muzi~ka umetnost vo Skopje. Vedna{ bev nazna~en za redoven profesor. Predavav pijano, a eden period bev i rakovoditel na otsekot po pijano. Me|u studentite po pijano silen vpe~atok mi ostavi Karmen Kostova. Taa ima{e iznenaduva~ki dobra tehnika i brzina u{te vo vremeto koga be{e moja studentka. Pokraj toa {to taa be{e vrvna pijanistka, be{e i izvonreden ~ovek. Pokraj seto toa taa be{e mnogu skromna li~nost. Spored mene, skromnosta e edna od osobinite na li~nosta, eden vistinski ukras na ~ovekot. Podocna Karmen stana rakovoditel na

162


otsekot po pijano vo Srednoto muzi~ko-baletsko u~ili{te. Za nea ~estopati velev, a go velam toa i denes, deka Karmen e vistinskiot primer kako eden u~enik so blagodarnost se odnesuva kon svojot u~itel. Edna{ taa mi re~e: Vo znak na blagodarnost za ona {to vie me nau~ivte, nastojuvam da storam {to mo`am pove}e za moite u~enici. Navistina, prekrasno re~eno. Mnogupati podocna vo `ivotot taa so radost vo du{ata saka{e da mi pomogne i mnogupati mi pomogna. No, koga govoram za Karmen, sakam da go spomenam i mojot mnogu nadaren i mil u~enik Il~o so kogo bev i ostanav blizok sorabotnik, prijatel i drugar." Vo eden mig pogledot na Ladislav se udvoi. Kako vo se}avaweto mu se turna nekoja druga misla. "Da ne zaboravam da ka`am", re~e. "Toga{ za prvpat vo Makedonija se formira{e {timerska slu`ba i edukacija za celosno tehni~ko odr`uvawe na site pijana. So nea rakovode{e izvonredniot {timer majstor Trpkov Aleksandar-Aco. Toj nepovtorliv poznava~ na teloto i du{ata na pijanoto, sega mo`e{e svoeto znaewe i umeewe da im go prenese na drugi. Veli~enstveno." Pogledot na Ladislav se vrati vo prvi~niot tek, pred da prodol`i. "Pokraj mnogute moi u~enici na koi se se}avam poradi nivnata nadarenost, trudoqubivost, cvrstinata na nivniot karakter, ima{e i takvi koi ostanaa zasekoga{ vo moeto se}avawe, no po nekoi sprotivnosti vo nivnata li~nost. Toa mo`ev da go prepoznaam blagodarej}i mu na moeto poznavawe na psihologijata. Povr{nosta vo rabotata otsekoga{ ja smetav za golem defekt na li~nosta. Sekojpat koga nea }e ja prepoznaev kaj nekoj od moite u~enici, znaev deka tie ne se za visoki dostreli. Taka eden od najgolemite talenti za pijano vo Makedonija, ~ie ime nema da go spomenam, be{e istovremeno golem fu{er. Za nego ve`bite bea mnogu ma~na rabota. Za `al, ne pomognaa moite soveti i sovetite na mnogumina koi lesno go osoznaa negoviot talent, da se zafati so rabota i deka uspehot nema da izostane. Toj i pokraj se' si prodol`i po svoe, a nabrgu se zafati so nekoi polesni muzi~ki `anrovi kade {to zarabotuva~kata be{e mnogu pogolema. Taka ne~ujno propadna eden golem muzi~ki talent. No, ne be{e toj edinstveniot. Zatoa jas postojano zboruvav, a sakam i sega da povtoram, deka e va`en talentot, no ve`baweto ne pomalku. Da se stane dobar pijanist, potrebno e da se ima sluh za otkrivawe na pogre{no udrenite tonovi na pijanoto. Jas imav studenti koi dostignaa mnogu dobra tehnika i brzina, no kako da ne poseduvaa osobina za otkrivawe na pogre{no udrenite tonovi na pijanoto. Sekako, da se stigne do koncerten pijanist koj }e go privle~e i zaslu`i na{eto vnimanie, treba mnogu pove}e. Pokraj talentot i rabotata, mnogu e zna~ajna i li~nosta na pijanistot. Pijanisti~kata tehnika mo`e da ja sovladaat pove}emina, no za interpretacijata se bara li~nost. Toa jas vaka go objasnuvam. Eden artist, koj vo svojata naobrazba gi nau~il govornite tehniki, go dobiva tekstot koj treba da go podgotvi za svojata rolja. Na scenata toj bez gre{ka go ka`uva tekstot, a dikcijata mu e odli~na, no sepak nastapot e ocenet kako prose~en. Poinaku bi rekle, tehnikata e dobra, no nedostasuva vistinska interpretacija, nedostasuva ne{to {to trebe da

163


proizleze od li~nosta, od du{ata na artistot ili pijanistot. Sum videl mnogu interesni, vrvni interpretacii na Hamlet vo istoimenata [ekspirova tragedija, no nikoj kako Lorens Olivie ne go protolkuval toj lik. Podocna, so voshituva~ka interpretacija na ovoj tor`enstven lik, se nametnaa i drugi akteri. Pablo Kazals, Artur Rubin{tajn i mnogu drugi svetski poznati imiwa go dosegnale samiot vrv na piramidata tokmu poradi izvonrednata instrumentalna interpretacija." Povtorno Ladislav napravi kratka pauza. "Za `al, na priemnite ispiti vo muzi~kite akademii se gleda konstrukcijata na {akata i prstite na kandidatite. Ako ispitnata komisija pri Dr`avnata muzi~ka akademija vo Zagreb go store{e istoto, jas treba{e da bidam odbien. Ako nekoj denes gi pogledne moite prsti deformirani od reumatoidniot artrit, sigurno bi rekol deka ne bi mo`el ni{to pozna~ajno da otsviram. No pra{ajte go Il~o {to }e vi re~e toj." Koga toa go slu{nav si pripomniv na eden skore{en razgovor so Ilija Pejovski. Toj mi govore{e deka Laci (taka toj go vika{e Ladislav) i den denes, i pokraj deformitetite na prstite, ja zadr`al vrvnata tehnika i interpretacija. Rahmawinov i denes prozvu~uva pod negovite prsti kako i nekoga{. ^estopati gi gledam niv i gi sporeduvam so moite. Moite se podolgi i nedeformirani, no jas kako nekoga{, taka i sega znam deka Laci e podobar pijanist od mene. Na krajot na krai{tata sfativ deka muzikata ne zavisi od prstite, tuku ne{to {to go imame vo glavata", me|u drugoto re~e toj. Palfi kako da gi slu{na moite razmisli, dodade: "Ne tvrdam deka dobrata konstrukcija na {akata i prstite ne e va`na, no taa e marginalna vo odnos na ona kako mozokot gi komanduva {akite i prstite da se dvi`at po klavijaturata."

58.

Kompozitor

Sekojpat koga vo razgovorot so Ladislav }e stane{e zbor za nego kako kompozitor, eden silen bolskot }e prosjae{e od crniloto na negovata leva zenica. Vo toj bolskot ima{e mnogu ~uvstva, najpove}e lutina. A koga toa }e se slu~e{e, toj }e ja izbegne{e temata i namesto da govori za sebe kako kompozitor, }e zboruva{e za ne{to sosema drugo. Eden den, otkako go vidov bolskotot od negovoto oko i pomisliv za {to li sega }e po~ne da mi zboruva, toj re~e: "Vo osmata godina po~nav da pi{uvam muzika. Ne bea toa nekoi pozna~ajni muzi~ki tvorbi, no onie koi gi slu{naa so pofalbi zboruvaa za niv. Koga od Budimpe{ta dojdov vo Subotica i ja zapoznav Marija, me zafati silen tvore~ki zanes. Prvo ja napi{av poemata za pijano i simfoniski orkestar Logor na smrtta. Nabrgu potoa ja sozdadov Rapsodijata za klarinet i pijano. Be{e toa edna slobodna muzi~ka tvorba koja se potpira{e na narodniot melos. Napraviv i koncertna obrabotka na pove}e

164


muzi~ki tvorbi od ungarskiot i voop{to vojvodinskiot folklor. Bea toa interesni Koncertni obrabotki za glas i pijano na posebnite nacionalnosti, no i mozaik na pove}e razli~ni. Vo svojot tvore~ki zanes ja sozdadov i mojata Humoreska. Vo eden inspirativen mig ja napi{av i svojata Tokata, edna interesna muzi~ka kompozicija osobeno pogodna za izvedba na pijano, vo koja obete race ~esto se menuvaat pri izvedbata na edna notna figura." Ladislav prestana da zboruva. Lutina mu bolskote{e od zenicata na levoto oko. Si ja progolta plunkata pred da prodol`i da zboruva. "Podocna se slu~i mojata Pastorala, onaa koja ja simnaa od pultot poradi partiska odluka. Dolgo ne mo`ev da se sozemam. Nekakva odbojnost kon tvoreweto mi se zakoreni vo du{ata. So godini gi turkav od sebe tvore~kite naplivi. Niv gi kompenzirav so moite mnogubrojni aran`mani. No, koga muzi~kite naplivi stanaa mnogu silni, ne mo`ev, a da ne gi zabele`am. Ona {to go sozdadov dolgo go ~uvav skrieno vo svojot dom. Eden den na maestro Todor Skalovski mu ja poka`av mojata Prispivna. Be{e voodu{even. Malo remek-delo, re~e. Toa me osili. Nabrgu potoa bev anga`iran od Vardar film da napi{am muzika za eden dokumentaren film. Be{e toa eden interesen proekt, nasloven kako Svilen konec. Re`ijata mu be{e dodelena na Jovan Kamberski. Filmot treba{e da opi{e kako od svilenata buba nastanuva svilen konec. Glavnata heroina be{e baba Filka. Dol`inata na filmot be{e to~no 18 minuti. Otkako filmot be{e zavr{en i muzikata napi{ana, zaminavme vo Qubqana za da se napravi sinhronizacijata. Koga zapo~na snimaweto, se vide kolku toa e slo`ena i delikatna rabota. Dodeka jas na ekranot gi gledav podvi`nite sliki, istovremeno dirigirav so orkestarot koj ja izveduva{e mojata muzika. Orkestarot be{e ne{to pogolem od sostavot na edna standarna filharmonija. Nego go so~inuvaa glavno muzi~ari od Qubqana. Vo aran`manot staviv pomal broj na guda~i znaej}i deka so tonskoto snimawe mo`e da se postigne efekt kako nivniot broj da e mnogu pogolem. Toa go storiv zatoa {to sakav vo orkestrot da vmetnam i drugi instrumenti, a finansiskite sredstva bea ograni~eni. Muzikata navistina be{e izvonredna. Edna podolga sekvenca za hor i simfoniski orkestar be{e napi{ana vo duhot i ritamot na makedonskiot folklor. Koga Firfov ja slu{na re~e: "Ladislave taa ~udesno zra~i kako bolskot na sonceto i zatoa taa e najson~eviot del na celata muzika vo filmot." Svileniot konec be{e prika`an na Festivalot za dokumentaren film vo Berlin i ja dobi tretata nagrada. Po Svileniot konec sleduva{e dokumentarniot film Makedonskiot tutun. I toa be{e eden interesen film od `anrot na edukativno-dokumentarnata produkcija." Ladislav se zamisli pred da prodol`i da govori, nebare tara{ka{e po svojata memorija za da iznajde {to treba u{te da ka`e. "Nabrgu ja napi{av i muzikata za dva kratkometra`ni umetni~ki filma so humanitarna sodr`ina. Bea toa: Buntot na kuklite i Sonce zad re{etki. Muzikata koja ja napi{av za site ~etiri filma trae{e dva ~asa. Taa pretstavuva{e eden muzi~ki koncentrat od koj mo`e{e da se sozdadat

165


mnogu golemi muzi~ki dela, dolga serija za muzika za pijano koja bi mo`ela da se nare~e Filmski impresii." Ta`nite tonovi vo glasot na Ladislav me pottiknaa da go svrtam pogledot kon nego. Me do~eka eden ta`en izraz na negovoto lice vo koj kako da be{e sobrana seta taga od negovata du{a. "No, ni{to ne stana od toa. Povtorno okolu mene se sozdade stra{niot yid na molk. Do mene ne stignuvaa nitu pofalbi, nitu pak kritiki, ednostavno site mol~ea osven nekoi retki poedinci koi }e re~ea po nekoj zbor. Za site niv jas bev i ostanav samo golem pijanist. Godinite minuvaa i ni{to ne se izmeni. I den denes koga za mene se zboruva i pi{uva sekojpat se povtoruva se' edno istoto: Palfi pijanistot, Palfi pijanistot... Site zaboravaa deka Ladislav Palfi bil i dirigent, pedagog, kompozitor." Sekojpat koga Ladislav }e progovore{e za zaverata so mol~ewe, nekakva taga ispome{ana so lutina zra~e{e od nego. ^uvstvuvav deka ima mnogu {to da ka`e, no mol~e{e kako nekoj da go spre~uva{e da zboruva. Do mene dopira{e samo negoviot {epot: "Nemo propheta in patria sua!"22 Nitu Isus Hristos mo`e{e da gi isceluva bolnite vo svojot roden Nazaret. Iako jas bev dojdenec, tuka vo Skopje i vo Makedonija se ~uvstvuvav kako doma, no verojatno i drugite se odnesuvaa kon mene kako kon svoj." Ta`na nasmevka mu rascuti na liceto, no taa ne mo`e{e sosema da ja pokrie lutinata koja be{e zatskriena zad nea.

22

Nikoj ne e prorok vo svojata tatkovina.

166


Vtor del

Pome|u temninata i svetlinata

Ve~na i neprekinata e borbata pome|u Temninata i Svetlinata

167


1.

Vo Vilata na krajot od alejata na lipite

Sonceto bavno zao|a{e koga Ladislav Palfi dojde vo Vilata na krajot od alejata na lipite. So kolebliv ~ekor go pomina pragot. Vleze sam ostavaj}i gi zad sebe pridru`nicite. Otkako gi napravi prvite ~ekori, zastana. Zastanaa i lu|eto koi odea po nego. Se svrte kon niv so prekoren pogled, a potoa so istiot toj pogled gi zastrela onie koi bea pred nego. Lutinata i stravot se pretrkuvaa vo nego. Na onie koi bea zad nego poodamna ne im veruva{e. Na onie {to bea pred nego u{te pomalku. Sardisan odnapred i odzadi lutinata mu papsa, a stravot nadvladea so seta sila. Vo svojata bespomo{nost toj nalikuva{e na svisnat starec so jaden izgled. Negovata dolga neuredna kosa se prepletuva{e so belata brada koja mu dosega{e do gradite. Na glavata ima{e pletena kapa so sivo-gulabova boja koja na predniot del be{e i{arana so bel vez. O~ilata koi po~ivaa na negoviot nos mu go prekrivaa pogolemiot del od liceto. Desnoto staklo be{e prekrieno so temen kapak. Maloto i podvieno telo be{e prekrieno so dolga sina vindjakna koja mu dosega{e do kolenicite. Na nozete ima{e visoki nezapetlani ~evli. Vo racete dr`e{e pove}e polni najlonski }esi. Neprijatnata rea od vnatre{nosta se izme{a so onaa koja vleze so nego. So edeno dvi`ewe na nozdrvite poka`a deka reata koja go zaplisna mu zasmeta. Toa kako da go otrezni. Pogledot mu stana nemiren. Vo nego bea zbrani mnogu ~uvstva, no qubopitnost najpove}e. Kako kletnik najden vo bezizlez, taka i toj zapra{a {to treba da pravi. Smestuvaweto go prifa}a bez otpori. Kapeweto i ~istata obleka go podmladija. Brzo se zbli`i so onie koi mu pomognaa, no lutinata kon onie koi go dovedoa povtorno voskresna vo nego. Nabrgu se zboguva so niv. Pri razdelbata, vo negoviot pogled be{e prisuten gnev. Koga tie(si zaminaa se uspokoi. "Frlija se vo kontejneri. Site moi dela, siot moj trud. Zlostornici." "Koi Ladislave?" "Moite najbliski, kom{iite nad i pod mene, policijata." "Zo{to Ladislave?" "Dolga e toa prikazna. Eden den mo`e }e ja raska`am", re~e so tivok glas. "Ka`i ne{to za sebe, Ladislave." "[to da ka`am?" Mojata neodredenost stana i negova. "Postoi vistina i ne-vistina. Drugite sekojpat znaat pove}e. Da se ima poinakvo mislewe od niv, ne zna~i da se bide lud. Sekoj ima svoja vistina", re~e vo eden zdiv. Odgovorite mu se neodredeni, filozofski. Se ~uvstvuva deka du{ata mu e raneta. Iako vremeto go pravi svoeto, mnogu spomeni: prikazni, anegdoti, ~udesni dela ostanaa za nego, za muzi~kiot genij - Ladislav Palfi. [to misli toj za seto toa, ubavo e da se slu{ne. Koga otporot malku popu{ti, veli za sebe deka e kosmopolit so internacionalna vokacija. Zabaveno, so skudni zborovi govori za svoite

168


muzi~ko-govorni dela, za kompoziciite koi gi pi{uval pred da bide donesen tuka, za svoite govorni i muzi~ki stenogrami. "Neviden zlostor e toa. Zlostornicite se uni{tija!", povremeno povtoruva. A potoa so nekakov okultisti~ki prizvuk zboruva za besmrtnosta na delata. "Delata zaminuvaat so svojot tvorec vo onostranosta, vo besmrtnosta." Ne mu e prijaten razgovorot za minatosta. U{te poneprijatno za sega{nosta. "Koi dela se uni{teni, Ladislave? "So godini gi sozdavam moite stenogrami. Golemo delo e toa. Svetot dosega ne slu{nal za toa. A tie se vo kontejner." Sekavici mu svetkaat od crniloto na levoto negibnato oko. "Moram {to poskoro da zabele`am mnogu raboti koi se' u{te ostanale vo mojot um za da ne otidat vo nepovrat." "]e se obideme, Ladislave prestojot tuka da ti go napravime ugoden, da mo`e{ nesmetano da raboti{ - tvori{", rekov. Za prvpat nasmevka mu rascuti na liceto, iako nekakov neodreden somne` mu se javi vo crniloto na zenicata. Se zablagodaruva. Vo sekoe negovo dvi`ewe, vo na~inot na koj govori se zabele`uvaaat maniri na ~ovek koj gi poznava pravilata na dobroto odnesuvawe. Go pominal svetot. Znae za nego, no i toj slu{nal za nego. No}ta tivko doa|a. Zaspiva. Se slu~i toa proletta 1999 godina.

2.

Kamen ostrov

Ladislav brzo se vklopi vo sekidnevnite slu~uvawa vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Vedna{ se zafati so rabota. Napravi se' da se ~uvstvuva kako vo svojot dom. Vo prostorot okolu negoviot krevet i pod nego smesti mnogu raboti, seto ona {to toj smeta{e deka mu e neophodno. Katadnevno ne{to kupuva{e od kantinata, ili pak nara~uva{e da mu se nabavi. Ima{e tuka se' i se{to, od lokomotiva do igla, najpove}e listovi bela i {partana hartija, notni tetratki, penkala, semo`ni flomasteri, xepni lampi. Vo toj haos, sepak toj so lesnotija se snao|a{e. Koga bara{e ne{to, dvi`ewata na teloto, nozete i racete, mu bea brzi i spretni kako na mom~e. Koga zabele`uva{e ne{to na listovite od {partana hartija, ili vo notnite tetratki, go ~ine{e toa dlaboko zamislen. Ponekoga{ pi{uva{e so svojot ~udesen kaligrafski rakopis, no mnogu po~esto so nekakvi ~udni nerazbirlivi znaci. I pokraj toa {to ima{e izobilstvo hartija, be{e mnogu {tedliv. Na eden list mo`ea da se vidat zaokru`eni zabele{ki vo site mo`ni pravci dopolneti so nekakvi crte`i. Go ~ine{e toa so raznobojni penkala i flomasteri taka {to listovite hartija nalikuvaa na skicite na drevnite slikari od Firenca, Leonardo da Vin~i i Mikelanxelo. Mnogu ~esto rabote{e i vo tekot na no}ta. Go ~ine{e toa vo

169


svojot krevet, osvetluvaj}i go listot hartija pred sebe so edna od svoite xepni lampi. Be{e neumoren. Ne zboruva{e za ona {to go raboti. Povremeno samo }e re~e{e ne{to za zlodelata koi se slu~ile na Goli Otok i muzikata koja ja presozdava za Kameniot ostrov. Se slu~uva{e ponekoga{ da ka`e ne{to voop{teno za muzikata, od {to se steknuva{e vpe~atok deka toj raboti na nekoi novi soznanija vo teorijata na muzikata. Ovaa silna anga`iranost so koja postojano be{e okupiran, na momenti nalikuva{e na fikcija na starec koj zatalkal vo svetot na svojata fantazija i se odlepil od realnosta, a na momenti na tvore~ki zanes na eden genij. No, kako i da be{e, istrajnosta na negovata volja impresionira{e. Eden den koga go zabele`av deka e ne{to lut, vnimatelno go zapra{av {to pravi. "Go uni{tija moeto golemo muzi~ko delo Kamen Ostrov", re~e. Otkako lutinata malku go odmina, po~na da zboruva za 1948 godina, za Informbiroto, za golemite zlodela, za ma~enicite od Goli Otok. Iako na{iroko zboruva{e, ne ja gube{e mislata vodilka. "Ne sum ja zagubil alkata od lanecot, no sakam se' da objasnam", vele{e, ~uvstvuvaj}i go netrpenieto kaj sogovornikot. Ne saka{e da bide prekinuvan. Dodeka govore{e, ~uvstvata mu se kolebaa. Povremeno se vozbuduva{e, osobeno koga vo razgovorot }e navrate{e na poslednite slu~uvawa. Toa {to mu se be{e slu~ilo, na nekakov ~udesen na~in go be{e ispletkal so onie damne{ni slu~uvawa na Kameniot Ostrov. I pokraj razli~itosta, zlostornicite i stradalnicite od minatosta i sega{nosta nalikuvaa edni na drugi. "Za vreme na Informbiroto na Goliot Ostrov bea prognati mnogu lu|e, nekoi od niv moi prijateli. Bea uni{teni nivnite domovi i nivnite dela. Po mnogu godini, tie koi ja pre`iveja Golgotata povtorno gi sozdadoa, a nivniot duh ostana cvrst i nepokolebliv. Koga vo Grand hotel se odr`i sostanokot na Zdru`enieto na `rtvite od Goli Otok zboruvav deka umetnosta treba da pridonese Svetot da slu{ne za stradawata na nedol`nite lu|e. Predlo`iv da napi{am muzika za film spored poemata Kamen Ostrov, koja so golema dlabo~ina zboruva za stradawata na mnogumina. Site prisutni voodu{eveno go prifatija toa. Avtorot na poemata od govornicata me poddr`a, a potem mi ja podari svojata kniga so posveta. Vetiv pred site prisutni deka }e go storam toa. Rabotev neumorno. A potoa dojdoa tie i ja frlija vo kontejner. ]e ja napi{am jas povtorno muzikata. Taa ostana vo mene, no mi treba vreme." Silen bolskot gledam vo crniloto na negovata leva zenica. Ne znam {to da mislam. Sepak veruvam deka eden den }e ja slu{nam taa muzika. Odnenade` do mene dopre glas na akter. "Edna{ vo mugrite na mladosta Ne iska`av cel zbor. Zborot skrien le`e{e vo pogledot. Toplinata na o~ite Ja ka`a vistinata,

170


i taa me turna vo pekolna golgota." Kako {to odnenade` zborot po~na, taka odnenade` sopre. Pred sebe gledam lik na zamislen filozof. "Ne znam zo{to sposobnite lu|e od pamtivek se progonuvaat, uni{tuvaat. Sekojpat postoi nekakva inkvizicija. Taa mo`e da bide religiozna, politi~ka, kulturna, sekakva. Za Rimokatoli~kata crkva i mnogute zla na inkvizicijata, ne sakam da zboruvam. Politi~kata inkvizicija e najmo}na, najstra{na. Kolku li `rtvi ostavi zad sebe! Ja ima vo site politi~ki sitemi, vo robovladetelstvoto, feudalizmot, kapitalizmot, socijalizmot, iako se narekuva so poinakvi imiwa. [to napravi Neron? [to napravi Napoleon? [to napravi Hitler? [to napravi Stalin? [to napravi tvorecot na samoupravniot socijalizam. Da ne nabrojuvam ponataka. Taka se uni{tuvaat sopstvenite deca. Se uni{tuvaat golemite umovi, genijalcite." Zamol~e. ^uvstvuvam deka u{te mnogu zborovi i lutina ostanale vo nego. Se dvoumi dali da prodol`i da zboruva ili ne. "Postojano sum `rtva na progonot. Vo nea se vpletkani mnogumina. Moite progoniteli se otsekade." Povtorno zamol~e. O~ekuvav da prodol`i. I se slu~i toa.

3.

Progon "No}, crna kako glamja. Neboto i zemjata se spoile vo edno. Matna

svetlina od uli~ni kandelabri go osvetluva patot. Zastra{uva~ka ti{ina. Go slu{am topotot na svoite stapki kako tivko biewe na tapani. Svirkata, od koja pred malku se oddeliv, se' u{te mi yuni vo u{ite. Naslu{uvam. Odnenade` topotot na stapalata se udvoi. Vedna{ potoa se utroi. Neprijaten trepne` mi pomina niz teloto. Nebroeni pati sum se vra}al doma docna vo no}ta, no za prvpat tolku blisku do mene gi ~uvstvuvam onie koi postojano me sledat. Nesigurnost me obzema. Mo`ebi e toa eho od tvoite stapki, mi dovikuva eden glas. Slu{am vnimatelno. So mojot apsoluten sluh raspoznavam sepak deka nekoj ~ekori zad mene. Ne e eden, dvajca se. Siguren sum vo toa. Spored silinata na stapkite mo`am da gi vidam i nivnite silueti. Koi se tie, se pra{uvam, moite progoniteli ili slu~ajni minuva~i. Edna misla me progonuva da se svrtam nanazad. Druga postojano mi povtoruva da si go prodol`am patot. Topotot od stapkite stanuva se' posilen. Znam deka onie odzadi se se' poblisku do mene. Ve}e go slu{am i nivniot zdiv. ^uvstvuvam deka za nekolku ~ekori }e stignat do mene. Neposrednata opasnost koja mi se zakanuva me osiluva. Mislite i ~uvstvata vo eden mig sosema mi se izmenuvaat. Se ~uvstvuvam kako Lun, bestra{niot kral na no}ta. Poodamna drugaruvam so nego. Gi znam site negovi podvizi. Mu se voshituvam i mu zaviduvam. Tolku sakam da nalikuvam

171


na nego, {to ~estopati dodeka ~itam ili razmisluvam za nego se gledam sebe si kako Lun. [to bi storil toj da e na moe mesto?, mi doa|a na um. Sekavi~no razmisluvam. Znam {to treba da storam. Go zabavuvam 么dot i vnimatelno slu{am. Onie zad mene isto taka ~ekorat pobavno. Zastanuvam. Ne gi slu{am stapkite zad mene. Zna~i taka!?, si velam i ~uvstvuvam zadovolstvo. Rabotite se jasni. Ne se toa slu~ajni minuva~i tuku moite progoniteli. So godini go ~uvstvuvam nivnoto prisustvo i kolku tie umeat ve{to da se prikrivaat. Ponekoga{ se oble~eni vo uniformi, mnogu po~esto vo civilna obleka. Znam deka sum pod prismotra, no ne znam pod ~ija? U{te pomalku znam zo{to? Vo pra{awe ne e edna rabota. Postojat pove}e pri~ini. @elbata da se sretnam so svoite progoniteli stanuva neskrotliva. Ne ~ekam dolgo. Edna ogromna dlanka se spu{ta na moeto levo ramo. Ja ~uvstvuvam nejzinata silina. Se vrtam da go vidam nejziniot sopstvenik. Silen i visok ma` so ostar pogled gleda pravo vo mene. I dodeka go ispituvam negoviot pogled so nade` deka }e gi naslutam negovite misli, edna druga dlanka me fa}a pod mi{kata za desnata raka vo koja cvrsto ja dr`am svojata ta{na. Nikoj ni{to ne veli, nitu tie, nitu jas. Kako rabotite da se sosema jasni. Mi se bendisuva ovaa gluva ti{ina. Ne znam {to to~no imaat na um, no mene mi e sosema jasno {to treba da pravam. Lun e mojot sovetnik. Spokojno odnesuvaj se, namami gi Laci i zagospodari so situacijata. Neka vlezat tie vo mamkata na tvojata igra, a ne ti vo nivnata", go slu{am tivkiot glas na Kralot na no}ta. Znam deka e vo pravo. Ne samo {to ne progovoruvam, tuku voop{to i ne se sprotivstavuvam. ^ekoram kade {to me vodat, so ~udesen spokoj vo du{ata. So sekoj ~ekor rabotite mi stanuvaat se' pojasni. Go znam ovoj del od gradot i vo svetlinata na denot i vo crnilata na no}ta. Znam kade me vodat. Me vnesuvaat vo policiskata stanica. ^ekorime po dolgiot hodnik, a tie se' u{te ne gi istavaat svoite dlanki od mene. Onoj {to me dr`i cvrsto pod mi{ka, so drugata raka ja otvora poslednata vrata desno od dolgiot hodnik. Vleguvame vo golema soba. Vnatre ima pove}emina. Site gledaat vo mene. Pogledite im se ispituva~ki. Dvete dlanki koi me dovedoa dotuka se povlekuvaat. Mi potturnuvaat stolica. Sednuvam cvrsto dr`ej}i ja ta{nata so dvete race. Eden od prisutnite, za kogo vedna{ zaklu~iv deka e po ~in i funkcija nad drugite, so ladna nasmevka mi prio|a. "Dobra ve~er", veli ne ispu{taj}i me od svojot pogled. "Dobra ve~er", mu vozvrativ, gledaj}i mu pravo vo sinite o~i. "Kade vo ova nevreme?", re~e, a nekolku sekavici zasvetlea od siniloto na negovite o~i, koe v mig pred toa se naobla~i. Sakav da mu ka`am deka od rabota si odam doma, no na~inot na koj toj me zapra{a me sepna i rekov: "Kako kade? Toa e moe pravo i nikoj ne mo`e da mi go odzeme koga i kade sakam da odam." "A taka", vedna{ mi vozvrati toj. "Tvoe pravo, ili mo`ebi va{e pravo?", dodade po kratka pauza. "Koe na{e?", zapra{av.

172


Naobla~enoto sinilo vo negovite o~i se razvedri, a studenata nasmevka mu se vrati na liceto. "Za tie, ti }e mi odgovori{?", re~e. Pritoa ona t-i-e razvle~eno go naglasi. "Ne znam za koi tie mislite", rekov. "Tokmu za onie za koi i ti misli{", vedna{ dodade. Razgovorot, ako taka mo`e da se nare~e zagato~nata igra na zborovi, zagato~nite pra{awata na mojot islednik i moite zagato~ni odgovori, mi stana mnogu interesen. "Mo`ete li da me potsetite na koi od onie tie mislite Vie?", prodol`iv jas vo istiot Lunov stil. Maskata na liceto na mojot sogovornik ostana ista, samo {to studenata nasmevka zazede pogolem del od negovoto i onaka {iroko lice, kako selska poga~a. "Ete ve~erva imam dobra volja da te potsetam", re~e, no tuka odnenade` pozastana, kako se' u{te da razmisluva da go stori toa ili ne, postojano xarej}i se vo mene so vxa{eni o~i. "Da te potsetam, gi povtori poslednite zborovi, na primer na Golubovski", dodade. "Golubovski", zapra{av. I pred toj da ka`e bilo {to, dodadov "mo`ebi mislite na Golabovski". "Za mene Golubovski ili Golabovski ne ja menuva rabotata, va`no e deka toj saka okolu sebe da sobira gulap~iwa, a potoa niv da gi ispra}a na site strani kako gulabi pismonosci", re~e so triumfalen glas. Ne mo`ev sosema to~no da odgatnam, no spored postavenite pra{awa, mi dojde na um deka stanuva zbor za nekoe lice koe se zanimava so nedozvolena politi~ka aktivnost i deka so nego me povrzuvaat i mene. Zna~i jas sum somnitelno lice, pomisliv. Mi dojde da se nasmeam na siot glas koga pred sebe ja vidov scenata od Somnitelno lice, vo koja Petre Prli~ko maestralno ja tolkuva{e ulogata na na~alnikot, no vedna{ se otka`av od toa koga go vidov likot na mojot islednik. I dodeka ovie mislovni sliki mi ja veselea du{ata, islednikot so nepokolebliva re{itelnost i so seta silina mi ja ottrgna ta{nata od moite race. So brzi i spretni dvi`ewa ja otvori i sodr`inata vo nea ja isturi na masata. Ima{e vo nea mnogu raboti, najpove}e listovi hartija i notni zapisi, no tuka be{e i mojata alatka za {timawe, kako i dve sve}i i zapalka od koi nikoga{ ne se razdeluvav, zatoa {to mnogupati zgasnuva{e strujata vo Radio Skopje, a jas znaev deka nekoi raboti se neodlo`ni i moraat da se zavr{at. Vnimanieto na islednikot se zadr`a na listovite napi{ani so mojot kaligrafski rakopis. Otkako gi prelista, vo rakata zadr`a samo dva. Znaev to~no koi se tie. Na niv bea moite stenografski zabele{ki. Od mnogu odamna zapo~nav so sozdavawe na govorni i notni stenogrami i postojano gi usovr{uvav. Koga treba{e ne{to nabrzina da zapi{am, tekst ili muzika, tie mi bea od golema korist. Iako za drugite toa be{e nekakvo besmisleno ~krtawe, jas sovr{eno brzo se snao|av vo nego. Mojot islednik gleda{e vo tie ~krtanici i postojano mavta{e so glavata. Nekolkumina od prisutnite,

173


verojatno najblisku do negoviot rang, dojdoa okolu nego i so vxa{eni o~i gledaa vo listovite. Toga{ toj, so edno brzo dvi`ewe na desnata raka gi polo`i pred mene na masata dvata lista i so ostar glas zapra{a za tajnite znaci zapi{ani na niv. "Toa se moite govorni i muzi~ki stenogrami", rekov. "Stenogrami, ne edna, tuku pove}e!?", re~e. "Stenogrami", povtorija drugite kako mnoguzvu~no eho. "De, de, da vidime {to treba toa da zna~i", re~e mojot islednik i so ka`iprstot na desnata raka poka`a na eden od znacite. "[to ozna~uva ova, da re~eme!?", zapra{a. "Ne mo`am da vi ka`am", rekov. "Se' dodeka javno ne gi objavam moite stenogrami, za niv nemam namera da govoram", dodadov odlu~no. "A taka zna~i, Tajna, Golemata Tajna koja ti ne saka{ da ja otkrie{", re~e toj. A znae{ li drugar~e deka nie sme tokmu onie koi gi razotkrivaat Tajnite, osobeno onie Golemite?" "Znam, no za moite stenogrami nema da govoram", rekov so istata otse~nost vo glasot. Odgovorot go zbuni mojot islednik. Da go iznenadi{ protivnikot zna~i deka si zavr{il pogolem del od rabotata, slu{nav kako Lun mi {epna. Odnenade`, islednikot so raka im dade znak na onie koi bea sobrani okolu nego da se povle~at na svoite mesta. Dolgo stoe{e ispraven pred masata, na koja stoeja moite stenografski bele{ki, kako zbunet akter koj go izumil tekstot i ne znae od kade da prodol`i. No, toa ne potraa dolgo. Mojot islednik zede eden drug list od kup~eto. Go podigna pogledot od listot hartija i so nego pro{eta po prisutnite vo golemata soba, zadr`uvaj}i go na krajot na mene. Studenata nasmevka povtorno rascuti na negovoto lice i vo nea jas vidov kako povtorno mu se vrati gordelivosta. Po~na da ~ita od listot hartija napi{an so mojot kaligrafski rakopis. "Poarno v grob odo{to rob!" Glasot mu be{e otse~en i kristalno jasen, a izrazot na liceto zagado~en. Kako da se pra{uva{e na koe vreme se odnesuvaat ovie nemu poznati zborovi, dali na ona izminatoto pred da po~ne revolucijata ili mo`ebi na sega{nosta? Ostro i ispituva~ki se zagleda vo mene, no ne mi go postavi pra{aweto koe mu be{e na um. Koga pogledot povtorno mu se prikova za listot hartija, izrazot na liceto mu dobi zastra{uva~ka i zakanuva~ka maska. Usnite mu zatreperea kako na ~ovek koj ne mo`e da si ja pritai lutinata. "Poarno rob odo{to v grob!", ja pro~ita slednata re~enica vo tekstot napi{ana na listot hartija. Pogledot povtorno go vperi vo mene i niz stisnatite zabi dodade: "[to treba ova da zna~i?" Iako mi be{e jasno deka toj i drugite okolu nego se vo zabuna, ne{to silno odvnatre me pottikuva{e da se vozdr`am i vedna{ da ne im ja razotkrijam vistinata, zatoa {to znaev deka tokmu taka bi postapil i mojot

174


sakan Lun, kralot na no}ta. U{te koga islednikot ja isturi sodr`inata od mojata ta{na, zabele`av deka moite stenogrami, sve}ite, zapalkata i osobeno mojata alatka za {timawe, go privlekoa negovoto vnimanie i vnimanieto na drugite. Otkako toj pro~ita del od sodr`inata zabele`ana na listot hartija, maskata na negovoto lice sosema se izmeni. Sega na negoviot namurten lik mo`ev da zabele`am mnogu lutina, no istovremeno strav i zagri`enost. Taa me{avina od mnogu ~uvstva kako ~uma se prenese i na drugite. Seto toa {to go vidov me pokoleba i ponataka da go prikrivam svojot identitet. "Toa e del od edna detska piesa na Radio Skopje za koja jas ja napi{av muzikata.", rekov so spokoen glas. "Koj si ti, ~oveku?", izvika mojot islednik siot zbunet. Vo istiot mig na liceto mu se pojavi edna sosema poinakva maska, koja za razlika od prethodnata pobudi vo mene ~uvstvo na so`aluvawe. "Jas sum Ladilav Palfi", rekov. Qubezno mi re~e deka site nedorazbirawa brgu }e bidat razre{eni. Potem so ostar glas im zapoveda na drugite da ja napu{tat prostorijata. Koga ostanavme sami pobara na telefonot eden broj. Zboruva{e tivko. Go spomna moeto ime. A potoa tri pati povtori: "Razbiram!" Dodeka me doprati do vleznata porta na policiskata stanica, nekolkupati mi se izvini za zabunata koja ja napravile negovite lu|e. Koga izlegov nadvor, crniloto na no}ta papsuva{e, a prvite znaci na matna belina se pojavuvaa od mugrata. So zabaven ~ekor odev kon svojot dom. Mnogu misli mi se pletkaa vo umot, no edna postojano mi se povtoruva{e: Dali seto ova {to se slu~i e navistna zabuna, ili mo`ebi ne? Ne mo`ev so sigurnost da odgovoram na toa."

4.

Po tragite na somne`ot

"Svetlinata na utroto ne ja isturka maglata od mojata glava. Gledam, a ne mo`am ni{to da vidam. Nekoi sprotivstaveni misli mi go tormozat umot i ne mi davaat mir. Vo bunilo sum. So seta sila se obiduvam da vospostavam nekakov red me|u silniot napliv na semo`ni misli. So izgrejsonceto, mi doa|a na um deka treba da po~nam od samiot po~etok. A do nego nikako ne mo`am da stignam. Potoa mi doa|a misla deka treba da po~nam od denot koga so Marija pristignavme vo Skopje, no treta misla se sprotivstavuva. Taa uporno me ubeduva deka tuka ne e po~etokot. Do kade treba da se sleze vo temninata, se pobuntuva prvata misla. Drugata vedna{ i' vozvra}a so silna lutina, do samoto dno. Potem tie silno vreskaat ednata na drugata. Ne mo`am ni{to da razberam. Na krajot, po dolga rasprava, se soglasija deka sepak treba najnapred so se}avawata da stignam do pristignuvaweto vo Skopje i da si pripomnam na site slu~uvawa, a potoa ako treba da se vratam u{te nanazad, do kade {to dosega moeto pamtewe. Koga odlu~iv da napravam taka, od zamaglenata minatost na videlina izlegoa mnogu likovi. Gledam

175


pred sebe maskenbal od semo`ni srde~ni faci: nasmeani, dobrodu{ni, qubezni... Slu{am prekrasni zborovi na dobredojde. Od dale~ina do mene stignuvaat glasovi na voshit za mojata muzi~ka nadarenost. Katadnevno zapoznavam novi lu|e. Site tie se vqubenici vo muzikata. Kako vo nekakov zanes se predale na vol{ebnite zvuci. Go znam toa ~uvstvo, otsekoga{ sum go nosel vo sebe. Va`no e da se qubi i da se veruva vo ona {to se saka. Rozovi sliki se pretrkuvaat vo moite misli. Ne mo`am da go sogledam krajot na sonot koj go sonuvam so otvoreni o~i. Postojano sum so muzikata, sekade onamu kade {to taa se sozdava i izveduva. Nema vreme da zdivnam. I denot i no}ta se malku da se dosegne ona {to se posakuva. Se' se odviva kako vo nekoj zabrzan film. Vakva pijanisti~ka interpretacija ne e slu{nata tuka, slu{am kako govorat od site strani. Makedonija ima eden i polovina pijanist, Palfi e edniot, a polovinata sum jas", do mene dopira yvonkiot glas na Lovro Mata~i}. Site se slo`uvaat so nego. Iako sum svesen za svoite vrednosti, sepak mi se ~ini deka site po malku preteruvaat. Odnenade` sekavici i rovja mi go zatemnuvaat rozovoto videnie. Stojam zbunet, stapisan. Vo temninata po~nuvam da raspoznavam pone{to. Otkako vidot mi se prisposobi na mrakot, zabele`uvam deka se nao|am vo Operata. Po~etok e na novata sezona. Vo teatarot vrie kako vo kotel. Site itaat kako sekoj mig da e od neprocenlivo zna~ewe. Kade i da se zavrtam, me presretnuvaat za`arani od vozbuda lica. Se podgotvuva repriza na Kavalerija rustikana. Sezonata {to odmina postigna golem uspeh. Po ulicite na gradot, na korzoto, pokraj kejot vo Gradskiot park mo`e da se slu{ne nekoja arija od prekrasnata muzika na Maskawi. Site vo Operata sakame novata izvedba na Selskata ~est da bide u{te podobra od prethodnata. Lovro Mata~i} se priklu~uva vo podgotovkite. Toj e glavniot. Okolu nego se vrti se'. Mu pomagam vo korepetitorskata rabota. Se raboti vo nekakov zanes, se' dodeka energijata sosema ne papsa. Prvata, vtorata..., izvedbi naiduvaat na izvonreden priem kaj publikata. Re`ijata na Lovro e sovr{ena. Zad dirigentskiot pult e besprekorniot Todor Skalovski. Site se voodu{eveni. Na moja golema radost, pred edna od reprizite Todor Skalovski mi ja podava dirigentskata palka. So nea mi podaruva i nov frak za mojot dirigentski nastap. So netrpenie go o~ekuvam po~etokot na pretstavata. Iako imam iskustvo kako dirigent vozbuden sum. Za prv pat na skopskata publika }e i' se pretstavam vo poinakva rolja. Na moe golemo zadovolstvo pretstavata mina vo najdobar red. Aplauzot dolgo ne stivnuva. So radost vo du{ata se povlekuvam vo umetni~kata soba. Ne pomina dolgo vreme potoa, vo sobata vleze maestro To{o. Me pregrnuva, me baknuva. Mu blagodaram za pofalbite, doverbata. ^uvstvuvam zadovolstvo od uspe{no zavr{enata rabota. No, nekakvo neprijatno ~uvstvo mi ja nagrizuva du{ata. Osven maestro To{o, nitu eden drug ne dojde vo umetni~kata soba da me pozdravi kako {to be{e redot. Ne mo`ev da razberam zo{to se slu~uva vakvo ne{to. No, koga toa se povtori i po tret pat koga so operata Kavalerija rustikana dirigirav jas, a vo umetni~kata soba ne dojde nikoj osven maestro To{o, se zamisliv. Dolgo potoa ne mo`ev da sfatam zo{to lu|eto so koi katadnevno bev zaedno, so koi rabotev, sorabotuvav, se

176


dru`ev... se odnesuvaat vaka. Nikoj ne re~e ni zbor za mene kako dirigent. A i jas ne zapra{av nikogo, duri i onie so koi bev najblizok, zo{to taka se odnesuvaat kon mene. No, zatoa so ispituva~ki pogled go prou~uvav sekoj lik, osobeno na onie koi pred toa bea bliski so mene, ili samo taka mi se pretstavuvaa, ili mo`ebi samo taka mene mi se ~ine{e. Slu{nav i {to govorele nekoi od niv za mene. Ne znaev {to da pravam, da im veruvam ili ne na onie koi mi go prenesoa toa? Re{iv da pri~ekam, no ne i da miruvam. Tolku sakav da yirnam pozadi site tie maski i da vidam {to se krie zad niv! I na moe golemo iznenaduvawe uspeav, vidov nekoi poinakvi lu|e. Vo eden moment se prekoriv samiot sebe zatoa {to mi dojde na um pomislata deka mo`ebi samo taka mene mi se ~ini. Iako ovaa pomisla mi se stori privle~na, po dolga razmisla ne ja prifativ, no ne ja ni otfrliv sosema. Bev cvrsto re{en da istra`uvam ponataka. Se' novi i novi misli mi go tormozea umot. Mnogu pra{awa, malku odgovori. Koi se navistina ovie lu|e koi me opkru`uvaat? Kakvi misli tie imaat vo svoite glavi?, postojano mi yuni vo u{ite. Kako vremeto odminuva, se' pove}e sum ubeden deka pove}eto od niv go zatskrivaat svojot lik zad semo`ni maski. No, ne sekoga{ mislam taka. Na momenti veruvam vo ona {to go govorat tie. Ne za dolgo. Somne`ot mi e postojan pridru`nik. A toj postojano mi nudi novi dokazi deka sum vo pravo. Mojata Pastorala za simfoniski orkestar, iako u{te pri prvata proba pod dirigentskata palka na Lovro Mata~i} prozvu~i sovr{eno, ja simnaa od pultot. Ona {to potoa se slu~i, nikoga{ ne mo`am da go zaboravam, i postojano se povtoruva vo moite misli. Nikoj ni{to ne veli. Mol~i i Lovro Mata~i}. Gi sobiram nabrzina moite notni zapisi napi{ani so kaligrafski rakopis, bez nitu edna gre{ka, i zaminuvam. Gi turkam vo temninata na golemiot orman. Ne sakam pove}e da izlezat na videlina. Lutinata ne stivnuva. Jas im ja ponudiv mojata Pastorala kako svetost, a tie ja otfrlija kako obi~en smet. Sega znam podobro od bilo koga deka okolu mene postoi zavera. No, isto taka znam deka moram da prodol`am da `iveam i rabotam, no i da gi razotkrivam zavernicite. Mnogu e te{ko da se izleze na kraj so neprijatelot, ako toj e oble~en vo ruvo na prijatel, mi veli eden glas. Mu veruvam. Se pretvoram vo vistinski traga~. Godinite {to sledat mi potvrduvaat deka sum vo pravo za ona vo {to veruvam. No, ako vo po~etokot zaverata ja prepoznavav vo yid na mol~ewe soyidan okolu mene, podocna, kako vremeto odminuva pona~esto do mene doa|aat zatskrieni zakani. Ponekoga{ tie se tolku o~igledni {to i slepec }e gi prepoznae. Spored moite razmisli, pri~ini ima pove}e, no sepak orovodci protiv mene se zavista i qubomorata. A tie dve a`dai, grdi poroci na ~ovekovata du{a, na pove}e na~ina gi prepoznavav i ~uvstvuvav. Jas sekojpat imav edno postojano rabotno mesto, bilo toa da se nao|a{e vo Operata, Filharmonijata, Radio Skopje, Visokata muzi~ka {kola, ili nekoe drugo mesto, a istovremeno rabotev i na mnogu drugi mesta vrzani za muzikata za da mo`am da go prehranam moeto mnogu~leno semejstvo. Pokraj Marija i moite dva sina, Ladislav i Robert, jas se gri`ev i za roditelite na Marija, nejziniot tatko i majka, a rabotev samo jas. Iako navistina mojata plata vo mati~nata ku}a

177


be{e sekojpat najgolema, povisoka od platite na site drugi, taa ne be{e dovolna za moeto mnogu~leno semejstvo. Mnogu ~esto, tokmu poradi toa otrovni streli doa|aa od site strani. Lu|eto ne mo`at da si ja sokrijat zavista i qubomorata, iako se obiduvaat na sekoj na~in da gi prikrijat. No, toa ne e se'. Mnogu rabota povrzana so muzikata jas mo`ev da ja srabotam brzo i dobro i zatoa imav ponudi za sorabotka od pove}e strani. Bev najdobriot pijanist, aran`er, pedagog, prv redoven profesor na Visokata muzi~ka {kola,... Vo site niv rabotev neumorno kako {vajcarski saat i gi izvr{uvav site zada~i. Koga vo Operata bev vo postojan raboten odnos, sekretarot katadnevno mi zabele`uva{e deka sum izrabotil 12 ~asa. No, koga nekolkupati odbiv da rabotam pove}e od toa, bev proglasen za dr`aven neprijatel. Si pripomnuvam deka edna ve~er, dodeka sedevme vo Hotel Makedonija i razgovaravme za anga`iranosta na rabotata, direktorot na Operata Davorin @upani} im re~e na prisutnite deka jas rabotam kako tranvajska linija. Site se nasmeaa, no jas bev svesen deka ~esto pati si bev samiot na sebe neprijatel zatoa {to nikoga{ ne se {tedev. Iako serioznata muzika be{e moja prvenstvena rabota, jas u~estvuvav kako muzi~ar i vo zabavnata, osobeno xez-muzikata, no i se trudev da go dadam svojot pridones i vo narodnata. Postojano istra`uvav, komponirav, na mladite talenti im ja razotkrivav magi~nata tajna na muzikata. Bev prisuten nasekade. No, poradi seto toa, kako {to vremeto odminuva{e, zavista i qubomorata koi me demnea od pritaja se' pove}e dobivaa vo silina."

5.

Govorni i muzi~ki stenogrami

"Rabotite se odvivaat so golema brzina. Kade i da se svrtev, mo`ev da gi zabele`am moite progoniteli. Iako site tie se obiduvaa da se prikrijat zad semo`ni maski, jas lesno gi prepoznavav. Gi ispituvav nivnite fizionomii, na~inot na koj se odnesuvaat i kako zboruvaat. Na momenti me fa}a{e silna zbunetost. Ne mo`ev so sigurnost da otkrijam za kogo rabotat tie, dali se amerikanski ili ruski {pioni. Sepak, nekoi te{ko vidlivi razliki za drugite, koi jas gi gledav, mi govorea deka gi ima i od ednite i od drugite. Ne mi be{e te{ko da sfatam deka moite stenogrami se vo pra{awe, iako ne se edinstveno tie. Od ranodetskite godini tie mi se vo umot. Toa se slu~i vo eden mig koga najnapred mislite, a potoa muzikata, zapo~naa da mi doteknuvaat kako poroen do`d, a jas sakav site niv da gi zabele`am. Podocna uznav deka vsu{nost toa {to jas go posakuvam e stenografijata, brzo pi{uvawe so pomo{ na posebni znaci, a se zasnova na zakonite na fonetikata i pravilata na etimologijata, morfologijata i sintaksata. Doznav isto taka deka taa ne e internacionalna, tuku e povrzana za poedini jazici. Terminot stenografija koj vsu{nost zna~i brzopis, prv go be{e vovel Vilisa, vo Anglija, vo dale~nata 1602 godina, iako nejzinite koreni dosegaa do anti~koto vreme. Taa toga{ se narekuvala tahigrafija, {to zna~elo brzo pi{uvawe. Stenografijata bila upotrebuvana i vo

178


Sokratovo vreme. Vo dvanaesetiot vek se koristele Tironovite noti. Niv gi izmislil slobodniot rob Tiron koj so niv gi bele`el poznatite Ciceronovi govori. Mnogu podocna, kon krajot na devetnaesettiot vek vo Anglija, a osobeno vo Amerika, se koristela Gregovata stenografija. Hrvatite, Srbite i Slovencite sozdale svoi stenogrami zasnovani na Gabelbergeroviot sistem. Uznav deka vo svetot se poznati specifi~nite grafi~ki sistemi na N.N. Sokolov vo Rusija i na Radnaja vo Ungarija. Iako ovie stenogrami go privlekuvaa moeto vnimanie, tie ne gi zadovoluvaa moite potajni `elbi. Jas sakav da sozdadam nova govorna stenografija so koja }e mo`am da go zabele`am silniot napliv na moite misli i razmisli koi dotekuvaat do mojot um, a tie da bidat nedostapni za nikogo. Opsednat so ovie misli i ponatamu istra`uvav. Doznav deka i nekoi poznati li~nosti vo svetot na serioznata muzika se slu`ele so nekoi ednostavni oblici na {ifrirani tekstovi koi ne mo`ele ednostavno da bidat pro~itani. Taka slavniot Mocart ~esto korespondiral so kriptogram koj vsu{nost prestavuval pi{uvawe naopaku. Istori~arite zabele`ale deka toj, koga bil vo Augsburg i ja posetil rabotilnicata za pijana na [tajn inkognito, se pretstavil so imeto Tracom, negovoto ime ka`ano naopaku. Kako godinite minuvaa, a jas steknuvav se' pove}e i pove}e soznanija za stenografijata, se ra|aa novi idei vo mojot um. Ne samo {to so novi simboli ja zbogatuvav mojata govorna stenografija, tuku ve}e po~nav da sozdavam i razli~ni vidovi i zatoa pove}e ne stanuva{e zbor za edna, tuku pove}e stenogrami: horizontalna, vertikalna... Gledav nazad, vo minatosta, no u{te pove}e napred, vo idninata. So rabotata na ovie moi novi, originalni idei, jas se' pove}e i pove}e se dobli`uvav da mojata zamisla stenogramite da stanat univerzalni. Ne znam koga to~no se slu~i toa za prv pat, dali istovremeno koga zapo~nav da razmisluvam za govornata stenografija, ili mo`ebi podocna mi se rodi idejata da sozdadam muzi~ka stenografija. Za da se slu~i toa pridonesoa pove}e raboti. Pred site niv, vinovna be{e muzikata koja postojano yune{e vo mene i koja sakav da ja zabele`am. Taka po~na da se sozdava mojata muzi~ka stenografija. Be{e toa ne{to sosema novo, dotoga{ nesozdadeno. So makotrpna rabota taa katadnevno se zbogatuva{e. A koga vo eden ~udesen tvore~ki mig, mno{tvoto idei za formata i sodr`inata se isprepletoa me|usebno vo nekolku celini, pred mene se najdoa moite muzi~ki stenogrami. Prodol`iv so uporna rabota, a moite stenogrami se' pove}e i pove}e napreduvaa i se usovr{uvaa. Vo niv se sodr`ani mnogu novi otkritija za koi svetot ni{to ne znae, no eden den toa }e se slu~i. Najva`no od se' e {to moite stenogrami, govorni i muzi~ki, se nedostapni za drugite, a klu~ot na tajnata go imam samo jas." Koga gi izgovori svoite posledni zborovi, Ladislav be{e silno vozbuden. Vnimatelno ja otvori crvenata papka. Od nea izvadi nekolku listovi i mi gi podade kako da se nekakva relikvija. Gledav vo zagato~nite znaci, zabele`ani na listovite od {partana i notna hartija so raznobojni flamasteri, kako vo platno od nekakov apstrakten slikar i ni{to ne razbirav.

179


"[to e ova?", mi dojde na um da go zapra{am Ladislav za eden zelen hieroglif. No, ne rekov ni{to. "Toa e negovata Golema tajna", mi dojde na um. Toga{ si pripomniv deka nekolku pati mi be{e rekol deka stenogramite i site muzi~ki tajni }e mu gi razotkrie na Il~o, negoviot u~enik i prijatel.

6.

Krugot se stesnuva

"Nabrgu nesigurnost me obzede i vo mojot dom", prodol`i da zboruva Ladislav. "Nekoi ~udni raboti se slu~uvaa. Otsevte ne sakav da poveruvam vo niv. Si velev deka mo`ebi e toa poradi mojata pre~uvstvitelnost od slu~uvawata nadvor od mojot dom. No, nabrgu sfativ deka umot ne me mami, iako ~uvstvata mi bea zategnati kako struni. Ona odnadvor se prenelo i vo mojot dom, ~uv eden glas od nepoznatata temnina na mojata du{a. Se' po~esto po~nav da zabele`uvam deka roditelite na Marija ne{to me|usebno {epotat. Od ona {to mo`ev da go slu{nam, mi se nametna pomisla deka tie zboruvaat za mene. No, za {to stanuva zbor, se pra{uvav. Poodamna finansiskata sostojba ne ni e dobra. I pokraj toa {to sum anga`iran na pove}e raboti, zarabotenite pari ne mi gi isplatuvaat. Znam deka za toa be{e vinovna administracijata, no isto taka bev ubeden deka nekoi zlobnici namerno mi gi blokiraat smetkite so meseci, godini. Ne mo`ev da si gi dobijam parite zaraboteni so golem trud. Mi doa|a{e primisla deka jas seto toa go znam, no dali roditelite na Marija go znaat toa. ^uvstvuvav deka somne` im ja nagrizuva du{ata. Tie kako da ne mo`ea da sfatat kade se parite. Jas bev postojano zafaten, a pari se' pomalku i pomalku ima{e doma. Nabrgu slu{av kako me|u sebe {epotat: Kaj se parite? Kaj se parite? Nivnite misli mi yunea vo u{ite. Razmisluvav kako da im objasnam deka nekoi zlobnici namerno mi go pravat toa. Iako neprijatelite bea sekade okolu mene, nemam cvrsti dokazi da gi poso~am. Zatoa mol~ev. Rabotite u{te pove}e se uslo`nija koga i Marija im se pridru`i na roditelite. Eden den zabele`uvam deka nekoj tara{kal po moite stenografski zapisi. [to treba toa da zna~i, se pra{uvam vo seta moja zbunetost. Ne go znaev odgovorot, no ~uvstvuvav deka ne sum zagrozen samo odnadvor tuku i odvnatre. Bolna be{e pomislata deka sum tu|inec vo sopstveniot dom. Situacijata stana nesnosliva. Nepoznatoto nikoga{ ne me zagri`uvalo. Toa ne me zagri`uva{e i vo tie te{ki migovi za mene, no zatoa poznatoto silno me zagri`uva{e. Gledav, slu{av, ~uvstvuvav kako zlokobnosta se' pove}e i pove}e me pritiska. Pomislata da izbegam nekade daleku od Skopje, od ovie lu|e koi me progonuvaat, no i od sopstvenoto semejstvo sosema me opsena. Nema so kogo da se posovetuvam. Nekoga{ nemav nikakvi tajni pred Marija. No, sega ne be{e taka. I taa se be{e izmenila. "[to e Laci?", me zapra{a eden den. "Ni{to", velam, iako bezbroj pra{awa mi se vo umot. Nekoi od niv so denovi gi nosam vo sebe. Poodamna sakam da ja zapra{am: "[to se slu~uva

180


Marija so tebe, so tvoite roditeli? Kakvi se ovie {epotewa? Koj tara{ka po moite raboti i zo{to?" "Kako ni{to", veli taa, "poodamna ~udno se odnesuva{, vo posledno vreme ne mo`am da te prepoznaam. [to se slu~uva so tebe? Ne{to krie{ od mene", me pra{uva taa, a jas ~uvstvuvam kako taa da gi slu{a moite misli. Zbunet sum sosema. "Istite pra{awa sakav i jas da ti gi postavam Marija, no ti me pretekna", uspeav da re~am. "Laci, {to zboruva{?", izvika taa. Ne mo`ev da dotraam. Izlegov nadvor vo no}ta. Sekavi~no razmisluvav. Mora{ ne{to itno da prezeme{, mi veli eden glas. So brzi ~ekori pominav po ulicata. Odnenade` ne{to me natera da se svrtam nanazad. Dvajca oble~eni vo dolgi ko`ni mantili go sledea sekoj moj ~ekor. Od tesnata uli~ka na mojata desna strana se pojavija u{te dvajca. Tie ne bea vo ko`ni manitili. No, znaev deka i tie me sledat. Ne znaev kade da se skrijam." Silna vozbuda go obzede Ladislav, no ne se zabele`uva ~uvstvo na strav vo nea, tuku zadovolstvo. U`iva vo dramati~nosta na slu~uvawata. Vo sledniot mig go preplavuva ~uvstvo na nadmo}. Siot se tranformira vo Lun, kralot na no}ta. A koga toj e so nego ili vo nego, toj mo`e da se spravi so se' i se{to. Znaev deka uspeal da im pobegne na svoite progoniteli. Otkako vozbudata go odmina, prodol`i da zboruva.

7.

Elegija za razdelba

"Koga seto toa se slu~i, bev vo redoven raboten odnos vo Makedonskata filharmonija. Tokmu toga{ sostojbata vo nea be{e mnogu dramati~na i lu|eto se ~uvstvuvaa egzistencijalno zagrozeni. Mnogu neprijatni pogledi i glasovi dopiraa do mene. Se pra{uvav dali toa {to se slu~uva e privid ili jave. Sepak, na krajot bev ubeden deka seto toa {to se slu~uva e nepobitna vistina. Zatoa prodol`iv da gi baram pri~inite za toa. Mnogu misli mi doa|aa na um, no ~uvstvuvav deka ima i u{te ne{to {to ne dopira do mojata svest. Nabrgu se' izleze na videlina. Edno docno popladne, otkako zavr{i probata vo Filharmonijata, pojdov da pro{etam pokraj kejot na Vardar. Docna be{e i malku lu|e sretnuvav. Me|u niv bea i nekolkumina ~lenovi na simfoniskiot orkestar. Nivnoto odnesuvawe vedna{ mi stana somnitelno. Ima{e ne{to neprijatelsko vo seto toa. Vo istiot mig kako mislite da mi se prosvetlija. Iako bezbroj pati pred toa vakvoto odnesuvawe na nekoi od moite kolegi od Filharmonijata go zabele`uvav, sega za prv pat mi stana jasno zo{to nivnot odnos e neprijatelski kon mene. Jas poodamna javno govorev za mojata fantasti~na ideja, vo koj cvrsto veruvav, deka mo`e da stane realnost. Taa se sostoe{e vo ~udesnata muzi~ka natsinhronizacija. So nea eden muzi~ar (ili nekolkumina) mo`ea da zamenat cel simfoniski orkestar. Iako nekoi

181


muzi~ari na ovaa moja ideja gledaa so neverba, jas bev dlaboko ubeden deka toa e mo`no, otkako so ton majstorot Milan Dodevski ja napravivme natsihronizacijata na Gospo|icata vo oblaci. Po~nav vo mislite da ja razrabotuvam ovaa primisla. Kako vremeto odminuva{e i argumentite se' pove}e i pove}e se mno`ea, vo mojot um po~nav da veruvam deka sum vo pravo. Tie gledaat so neverba vo tvojata ideja za natsinhronizacijata zatoa {to stravuvaat za svojata egzistencija, mi dovikna eden glas. Zatoa tie }e napravat se' do toa i da ne dojde, se nadovrza drug. Sega e sosema jasno deka za da ne se slu~i toa mora na bilo kakov na~in da bide{ otstranet, slu{nav kako vika tret glas. Vo toj ~as znaev deka go iznajdov odgovorot zo{to nekoi od lu|eto od Filharmonijata se neprijatelski raspolo`eni kon mene." Koga toa go re~e, ~udesno zadovolstvo bolsna od crniloto na negovata zenica. "Ne treba{e dolgo da ~ekam za da vidam deka moite razmisli se besprekorno to~ni", re~e Ladislav so re{itelen glas. Vo glupavata kratkovidost, tie mi dadoa otkaz. Namesto vo sorabotka so mene da stigneme do samiot vrv na muzikata vo svetot, tie me izbrkaa od rabota. Direktorot na operata Van~o ^avdarski, golem muzi~ar i golem dirigent, ne mo`e{e ni{to da stori protiv samoupravuvaweto, toj eksperementalen sistem koj ednoumieto go be{e izdignal na nivo na svetost. Se slu~i toa vo vreme koga se donesuva{e noviot zakon za platite. Spored nego, samoupravnite organi mo`ea pau{alniot buxetski iznos, so vnatre{na preraspredelba da go podelat na vrabotenite kako tie }e odlu~at. A toa zna~e{e, kako se govore{e, kolku pomalku vraboteni vo Filharmonijata, tolku pogolemi plati. Slu{nav deka jas sum prviot koj treba da se izbrka. Ne sakav toa da im go dozvolam. Koga doznav za sednicata na Sovetot na Makedonskata filharmonija, vedna{ pojdov na sostanokot i uspeav pred tie bilo {to da storat, da ja dadam mojata neotpovikliva ostavka. Na krajot rekov: Razdelete ja mojata plata na gladnite hieni, i si zaminav. Podocna, mojot prijatel i kolega Van~o ^avdarski mi re~e deka mnogu mu se bendisale moite pro{talni zborovi. Po ovie slu~uvawa so denovi ne spiev. Postojano bev opsenat so muzika. Taa zagospodari so mojata du{a. Zborovite i notite pletea ~udesen govorno-muzi~ki mozaik. Notite i zborovite izronuvaa od dlabo~inata na mojata du{a i povtorno zaronuvaa vo nea. Stra{ni crni mislovrte`i dotekuvaa od minatosta. Bev preplaven od niv. Tie me vle~kaa nazad kako da sakaa da mi ja progoltaat du{ata. Slu{nav i glas koj mi govore{e deka celiot moj izminat `ivot e sinxir od alki na dlaboki katastrofi. Na nego mu se pridru`ija mno{tvo glasovi koi do mene dopiraa kako mnoguzvu~no eho. Crnite, kako glamja zborovi, temnata kako mastilo muzika koja mi yune{e vo du{ata, u{te pove}e me potresuva{e. Se' novi i novi misli se namno`uvaa, a sodr`inata ostana ista. Se obiduvav da izbegam. Vo eden mig, koga pomisluvav deka sepak }e uspeam da se spasam od minatosta, zabele`av novi u{te pomra~ni mislovrte`i kako so sekavi~na brzina mi se pribli`uvaat od sega{nosta. So seta silina koja mi ostana se obidov da

182


zaplivam kon idninata. No vo nea ne gledav ni{to. Edna ogromna bezdna zjapa{e pred mene. Stoev smramoren pred nea. ^uvstvuvav kako ludilo mi se zakanuva. Vo taa moja izgubenost, koga nade`ta se peplosa vo mene, edna dlanka topla i ne`na me povede po nea. Dojdov do pijanoto. Kako ma|epsan sednav na stol~eto pred klavijaturata. Prstite kako da mi bea skameneti. No, eden topol bran koj odnenade` se izrodi od mojot um, molskavi~no be{e stignal do niv. Koga bev spremen da po~nam da ja miluvam klavijaturata, eden glas odvnatre mi {epna deka treba da storam u{te ne{to. Stanav. Go zedov magnetofonot i go postaviv na najpogodnoto mesto do pijanoto. Povtorno sednav. Po~uvstvuvav kako bran na ~udesna vozbuda go zafati seto moe bitie. Moite prsti po~naa ne`no da gi miluvaat crno-belite klavi{i. A potem zapo~na nivniot tanc. Be{e toa ~udesna igra. Muzikata koja tie ja tvorea, be{e tokmu onaa koja ja sozdava{e mojata du{a. Vnatre{niot i nadvore{niot glas bea sovr{eno ednakvi. Be{e toa vozvi{ena harmonija me|u du{ata i teloto. Sledniot mig zapadnav vo nekakov du{even trans. Koga se razbudiv, ne mo`ev da raspoznaam kade sum. Poglednav niz prozorecot desno od mene. Vidov kako svetlinata na mugrata go turka crniloto na no}ta. Slu{av kako lentata vo magnetofonot naprazno ~ekori. Go sopirav besmisleniot 么d. Stanav svesen za sebe, za prostorot vo koj se nao|am, za vremeto vo koe opstojuvam. Ne ~ustvuvav pove}e ni{to od onaa zlokobna te`ina od koja pred toa bev opsenat. Prijatna lesnotija mi ja gale{e du{ata. No, taa ne trae{e dolgo. ^uvstvo na vozbuda povtorno me opsena. Netrpeliv sum. Sakav da slu{nam {to sum otsviril. Go vklu~iv magnetofonot i vnimatelno slu{av. Crnila me opsenuvaat. Koga po muzikata nastana molk, poglednav na ~asovnikot. Ne mo`ev da poveruvam deka izvedbata trae{e tokmu 13 minuti i 13 sekundi. Za mene broevite otsekoga{ imaa golemo zna~ewe. Znam deka brojot 13 zna~i ptica zlokobnica. No, ona "13 i 13" mi ja soop{tuva stra{nata vest, deka crnilata koi gi do`ivuvav }e potraat i vo idninata. So brzi dvi`ewa ja izvadiv lentata od magnetofonot. Pomisliv da ja uni{tam, no nemav sila toa da go storam. Mi dojde misla da ja turnam nekade, vo crna temnina za nikojpat da ne ja vidi videlinata na denot. So nasolzeni o~i se zboguvav so nea."

8.

Begstvo

"Se slu~i toa eden esenski den, docna vo no}ta. Temninata gi goltna mesecot i bezbrojnite nebeski svetilki koga sakav za sovet da gi pra{am. Samo {to ne zado`di. Nekolkupati izlegov od doma i povtorno se vrativ. Vnimatelno go ispituvav likot na Marija. Vidov ~udesen spokoj. Nema{e vo nego ni tronka od stra{niot nemir koj klokote{e vo mene. Za mig pogledot go naso~iv na nejzinite roditeli. I nivnite likovi bea spokojni. Mi doa|a{e luda misla da im ka`am {to sum naumil. No, koga taa misla stasa do mojata svest, se slu~i ne{to stra{no. Trepne` me obzede siot. Vedna{

183


potoa me zaglu{i silen piskot, a gletkata pred mene sosema se smeni. So maka go prepoznav likot na Marija. ^uden e. Nevistinit mi se gleda{e. Ne znaev v migot privid li be{e ili jave? Gi zatvoriv o~ite. "Laci! Laci!", slu{nav. "[to e Marija?", uspevav da pra{am. "]e kasne{ li ne{to, sonot te fa}a?", re~e. "Ne sum gladen", odgovoriv. Vremeto bavno odminuva{e. Mi olesni na du{ata koga roditelite na Marija pojdoa da si legnat. So netrpenie ~ekav i taa da si legne. Nabrgu se slu~i toa. ^ekav sonot da ja grabne. Tivko, bes{umno vo maloto kufer~e, vo koe mo`e da se zberat samo nekoi sitnici, gi staviv najneophodnite raboti. Po ne znam koj pat poglednav vo pari~nikot, iako znam deka vo nego ima samo sitni pari. Sepak tie se dovolni da si kupam bilet do Pri{tina. Pred zaminuvawe vnimatelno ja podotvoriv vratata vo sobata na na{ite sinovi. Prijaten son gi be{e obzel. Gi baknav vo mislite. I Marija be{e zapadnala vo dlabok son. Za pozdrav i' mavnav so raka. Tivko kako kradec go napu{tiv domot. So zabrzan ~ekor se upativ kon `elezni~kata stanica. Marija i decata ne mo`ev da gi istavam od umot. [to }e re~at tie, mi doa|a{e pomisla. Ne znaev nitu {to da im ka`am, nitu kako da im objasnam deka vo pra{awe be{e mojot `ivot, da se bide ili da ne se bide. Izbrav da se boram, da gi pobedam neprijatelite za da mo`am povtorno da se vratam kaj niv. Stigav do hotelot Bristol. Se zagledav vo ubavoto zdanie pred mene. Mi navrea spomenite. Vo videnie vidov kako so Marija izleguvame od {irokite i visoki porti na `elezni~kata stanica. Go vidov nejziniot nasmevnat lik, no vo videnieto se vidov i samiot sebe. Ona {to mi ostavi silen vpe~atok be{e radosta koja ja vidov vo du{ata na Marija i neskrotlivata energija koja zra~e{e od mene. Koga ovie sliki kako na filmsko platno po~naa da se menuvaat pred mene, silno posakav da si go vidam odblizu sopstveniot lik kako izgleda vo migot. Se slu~i i toa ~udo. Se vidov i ne mo`ev da poveruvam vo gletkata. Ne be{e ostanalo ni{to od onoj Ladislav koj pred godini stapna vo gradot na negovata nade` i nade`ta na Marija, tuka da go svijat svojot dom. Pred sebe vidov eden umoren, prerano ostaren ~ovek kako vleguva niz istite tie porti za da go napu{ti gradot kogo go qube{e kako svojata rodna Subotica. Pred da prodol`i da govori Ladislav, dlaboko vozdivna. Vo taa vozdi{ka kako da se zbrani site onie ~uvstva koi vo tie presudni dni mu ja ima~uvale du{ata. "Patot od Skopje do Pri{tina ne e dolg, no za mene dovolno dolg za da se obidam da si gi priberam mislite. Po kojznae koj pat istoto pra{awe mi se povtoruva{e: Dali mora{e seto toa da se slu~i? I povtorno vo mislite go slu{av istiot odgovor, jasen i nepokolebliv. Mora{e! Mora{e!, mi yune{e vo glavata. I denes, sega vo ovoj ~as, mislam deka toa mora{e da se slu~i. Nemav pove}e sili da go podnesam pritisokot odnadvor, no i odvnatre vo mojot dom. Ako toa ne go storev, znaev, znam i denes deka du{ata }e mi se raspadne{e i ludilo }e ovlada{e so mene.

184


So utrinskata svetlina gi ostaviv zad sebe crnilata od no}ta. No, mislite povtorno mi se ispreturkaa koga vozot nabli`i kon Pri{tina. Minatosta se izme{a so sega{nosta. Pri{tina mi be{e poznata. Kako pijanist, no i kako {timer, pove}epati vo minatosta prestojuvav vo nea. Me vrzuvaat ubavi spomeni. Vo gradot poznavav mnogu lu|e, osobeno od muzi~kiot svet. Pri sekoe moe doa|awe tie me do~ekuvaa so neskriena radost i po~it. So radost si pripomniv i deka vo Pri{tina smetkite sekoga{ navreme mi bea ispla}ani. Taa pomisla vistinski me izraduva i ohrabri, znaej}i deka pari~nikot mi be{e prazen. Vozot sopre. Izlegov na peronot. Go znaev patot kade treba da pojdam. Znaev i do kogo treba da se obratam. Pojdov so siguren i cvrst ~ekor, a vo du{ata po dolgo vreme po~uvstvuvav lesnotija. Iako ne planirav dolgo da se zadr`am, se slu~i vo Pri{tina da ostanam edna godina. Za seto toa vreme bev postojano zafaten so rabota. Bev prisuten sekade kade {to be{e prisutna i muzikata. Publikata, moite muzi~ki prijateli, bea prezadovolni {to sum me|u niv. Nagradata za mojata rabota mi be{e isplatuvana navreme. Imav dovolno pari za sebe i za moeto semejstvo. Na Marija redovno i' ispra}av pari, a vo pismata i' vetuvav deka eden den }e i' objasnam zo{to mora{e da zaminam od Skopje, da ja napu{tam nea i na{ite sinovi." Povtorno dlaboka vozdi{ka mu se ottrgna od du{ata, a crniloto na levata zenica se ispolni so taga. No, za mig tagata se pretvori vo ~uvstvo vo koe stravot i lutinata se pretekuvaat, no i se me{aa me|usebno. "Se slu~i ona od {to stravuvav", re~e so tivok glas. Otkako ja progolta plunkata prodol`i. "Kako vremeto na mojot prestoj vo Pri{tina odminuva{e, po~nav se' po~esto da gi zabele`uvam moite progoniteli. Vo po~etokot tie uspevaa da mi se prikradat bez da gi zabele`am. No, ne za dolgo. Brzo ja sfativ nivnata igra. Sega lesno mo`ev da gi prepoznaam, iako tie se obiduvaa ume{no da se prikrijat. No, toga{ zabele`av deka nivniot broj katadnevno se zgolemuva{e. A so toa raste{e napnatosta vo mene. Koga taa stana nepodnosliva, zaklu~iv deka moram da ja napu{tam Pri{tina."

9.

Crveniot suboti~ki tramvaj

"Iako cvrsto re{iv da ja napu{tam Pri{tina, ne znaev kade da pojdam. No, nabrgu se slu~i ne{to {to mi pomogna da se odlu~am. Soniv ~udesen son. Iako negovata sodr`ina be{e rascepkana, sepak mo`ev da sostavam edna celina. Na zaedni~ka trpeza be{e zbrano seto moe semejstvo. Tuka bea moite rodnini od moite dve rodni ku}i: baba Tereza, tetkite Etu{ i Margita, ~i~ko Lali, mama Ana i papa Janu{, moite najbliski, tatko mi Eugen, majka mi Jolanta i mojata mila sestra Lonti. Se rabira deka tuka bev i jas. Site bea mnogu veseli, se smeeja i ne{to zboruvaa, ne mnogu jasno, no sepak uznav

185


deka toa se odnesuva za mene. Vo taa me{avina na iscepkani zborovi, mo`ev da slu{nam deka se zboruva za prekrasnata torta od portokali na baba Tereza, koja gordelivo se sme{ka{e od sredinata na masata, no i za mojata muzi~ka nadarenost. Odnenade`, kako {to toa biduva na son, ovie sliki potonaa vo sino-zelenite vodi na Pali~koto Ezero. A tamu, na bregot od ezeroto, jas i mojot sakan ~i~ko Lali lovevme ribi. Koga tapata na mojot konec dlaboko potona, go slu{av Lali kako mi veli vnimatelno da go povle~am konecot. Bev silno vozbuden. Vrvot na mojata trska be{e mnogu svitkan i jas znaev deka na jadicata se zaka~ila golema riba. Vnimatelno go motav konecot, no odnenade` vrvot na mojata trska se ispravi. Ne mo`ev da poveruvam deka golemata riba se otka~ila i jas sum ostanal bez mojot trofej. No, mojata taga ne potraja dolgo. Prijatnite zvuci na pijanoto i violinata mi ja razveselija du{ata. Vo na{ata golema soba bevme sobrani site. Ki{awa i Lonti svirea ~etvorora~no na na{iot Vopaterni, a mojot tatko i jas svirevme na violini. So prekrasnite zvuci na ovoj semeen kvartet se razbudiv. I pokraj seta prijatnost koja ja ~uvstvuvav vo du{ata, pred sebe vidov ogromna bezdna od koja se xarea vo mene iljadnici o~i na moite progoniteli. Nabrzina izlegov od svojata soba za da ja izbegnam stra{nata gletka. Otsekoga{ dvi`eweto na teloto i zamorot za mene bea ~udotvoren lek koj me osloboduvaa od nervozata. I se slu~i toa. Otkako pro{etav, povtorno si pripomniv na sonot. A toj mi dovle~ka i nekoi moi razmisli koi povremeno mi se javuvaa. Vo kratkite slobodni migovi koga ne bev opsednat so muzikata i moite progoniteli, jas navratuvav so mislite vo Subotica. I sekojpat koga toa }e se slu~e{e, ~udesen spokoj me obzema{e. No, sega po~uvstvuvav neskrotliva nostalgija. Istiot ~as bev re{il {to poskoro da zaminam za mojata rodna Subotica. Toa se slu~i samo po nekolku dena. Mnogu misli i ~uvstva bea zbrani vo mene dodeka patuvav. Kako {to nabli`uvav kon Subotica, se' pove}e i pove}e bev nestrpliv da se sretnam so mojot roden grad, so spomenite od moeto detstvo, so onie prekrasni godini pominati tuka pred moeto zaminuvawe vo Zagreb i povtornata sredba so nego po godinite na stra{nata vojna pominati vo Budimpe{ta. Koga stignav vo Subotica, spomenite i ~uvstvata od odamna izminatite vremiwa u{te posilno za`uborea vo mene. Nekoi od niv bea povrzani za razni mesta, prostori, no najpove}e za lu|e od mojata mladost. Silno posakuvav da se sretnam so site niv. I kako vremeto odminuva{e, so pove}eto od niv i se sretnav, no za `al slu{nav deka nekoi od niv pove}e ne se me|u `ivite. Gi posetiv nivnite ve~ni domovi i so sekogo od niv porazgovarav. Vo tie mislovni razgovori ni{to ne se be{e izmenilo od onie damne{ni godini. Istite misli, istite {egi, istite nasmevki, istite gri`i. No, sredbite i razgovorite so onie koi ostanale `ivi bea poinakvi. Iako nekoi od niv mi se storija isti kako vo minatosta, pove}eto se bea izmenile odnadvor i odvnatre. Vremeto pravi vistinski ~uda, pomisliv. I navistina, nekoi ne mo`ev da gi prepoznaam, mi se storija kako tu|inci, kako lu|e koi za prvpat gi gledam. Nivnite likovi, nivnoto odnesuvaweto, duri i nivnite karakteri ne bea kako onie koi jas gi poznavav. No ona {to

186


najpove}e me zbuni, be{e {to jas ne znaev da si odgovoram samiot sebe koi od niv se vistinskite, onie koi gi znaev od minatosta, ili ovie koi gi zapoznav sega. Vremeto pravi vistinski ~uda, povtorno pomisliv. A {to da ka`am za mojata rodna Subotica? Pominav niz site ulici, sokacite niz koi nekoga{ vrvev, a dobredojde mi rekoa i onie novoizgradenite. Nekoi ku}i, spomenici, drva, cvetni gradini, stoeja tokmu onamu kade {to gi bev ostavil pred godini. I tie mi se storija kako lu|eto. Edni bea sosema neizmeneti, drugi ostareni, bespomo{ni, kako edvaj da se dr`at na noze. Vidov i mnogu novi raboti. Staroto i novoto se bea izme{ale vo edno. Nekade ~udesno se vklopuvaa, nekade sosema se raziduvaa. Kako i da be{e, site tie probudija vo mene mnogu ~uvstva. Sepak od se' najpove}e me izraduva Crveniot suboti~ki tramvaj. Koga go vidov, mnogu spomeni mi navrea. Crveniot tramvaj gi povrzuva{e trite najoddale~eni to~ki od periferijata na Subotica. Brzo i udobno mo`e{e da se stigne sekade kade {to du{ata }e ti posaka. Vozeweto so nego be{e osobeno prijatno vo letnata omornina niz suboti~kite ulici, a vistinsko u`ivawe koga toj se dvi`e{e kon peso~nite pla`i na Pali~koto Ezero, koga strueweto na vozduhot be{e najsilno. No, site tie ubavini bea nesopirlivi so vozeweto vo otvorenite prikolki na Crveniot suboti~ki tramvaj. Be{e toa vistinska atrakcija koja edinstveno mo`e{e da se sporedi so onie ~udesni ludorii koi mo`ea da se do`iveat vo Luna-parkovite. Taka Suboti~kiot crven tramvaj od moite ranodetski godini go vesele{e moeto srce i ostana zasekoga{ zabele`an vo moite misli i du{a kako veli~enstven spomenik, simbol na mojot roden grad. No, prvi~nata radost koja se izrodi vo mene koga go vidov za `al ne potraja dolgo. Kako sudbinata da saka{e da bidam svedok na negovoto penzionirawe, a nabrgu potoa i na negoviot zakop. Iako toj nalikuva{e na starec, sepak toj se' u{te gi vesele{e du{ite na site, osobeno na decata. Za nego se govore{e i pi{uva{e kako za ekolo{ki ~ist prevoz. Mnogu gradovi koi nemaa tramvaj posakuvaa da go vidat niz svoite ulici. No, za `al, onie koi bea odgovorni za Subotica ne mislea taka. So brzina na sekavica se ra{iri vest deka Crveniot suboti~ki tramvaj go zavr{il svojot raboten vek i deka ednostavno treba da bide isturkan od suboti~kite ulici. Toa za mene i mnogumina drugi be{e sosema nesfatlivo. Nikoga{ ne doznav na kogo mu padnala na um ovaa bezumna ideja. No, vo toa vreme nekoi raboti taka se slu~uvaa. Mo`ev da pretpostavam deka vo kabinetot na nekoj golemoumen politi~ar, ~ii zborovi se neprikosnoveni kako dogma, mu do{la na um ovaa ideja koja vedna{ bila prifatena od drugarite poltroni okolu nego, bez zdravorazumska razmisla zatoa {to bezgre{nite idei na Golemiot Drugar sekoga{ moraat da se prifatat i sprovedat vo delo. Vo ednoumieto se' be{e mo`no. Sekavici sekaa od crniloto na zenicata na Ladislav dodeka govore{e. "I se slu~i toa. Ona {to jas go vidov so moite o~i be{e u`asno ma~no. Otsevte tramvajot be{e odnesen do krajnata stanica na periferijata od gradot, isto onaka kako {to nepotrebnite raboti od ku}ata se natrupuvaat

187


vo {upa na samiot kraj od dvorot, ili kako {to starcite se smestuvaat vo stare~kite domovi na krajot od gradot. Potoa zapo~na korneweto na {inite. A tie sivosrebrenesti, izabeni od dolgogodi{nata upotreba, se' u{te bea dovolno silni na svojot grb da ja nosat lokomotivata i nizata vagoni. Koga gi iskornaa od zemjata, zad niv ostana edna nedogledna dlaboka rana. Imav ~uvstvo kako nekoj zlostornik so ostro se~ivo da pominal po mene i mi go izranil teloto. No ovoj zlostor koj go vidov, mo`ebi i }e mo`e{e da go podnese moeto nasolzeno srce ako vo istiot ~as koga se razurnuva{e, uni{tuva{e Crveniot suboti~ki tramvaj, preku silnite zvu~nici postaveni nasekade naokolu ne tre{te{e muzika. Ne be{e toa traurna muzika, kako {to e redot da se slu{ne koga nekoj se pogrebuva, tuku naprotiv, treskava, vesela, raspeana muzika kako koga se slavi nekakva pobeda. Be{e toa ma~na groteska vo koja se isprepletuvaa sprotivni ~uvstva. Odvreme navreme pome|u muzikata }e se slu{ne{e nekoj refren vo koj se veli~e{e Golemiot brat i se istaknuvaa negovite zaslugi, me|u koi i zaminuvaweto na Crveniot suboti~ki tramvaj kako beskorisna starina, simbolot na nekoi izminati vremiwa, otstapuvaj}i mu go svoeto mesto na izumite na novoto vreme koe doa|a. Taa glupava muzika i tie besmisleni zborovi, nasproti grozomornosta na deloto, ne samo {to me pravea ta`en, tuku vo mene razbuduvaa neskrotliva lutina. Vo tie migovi na taga i lutina si pripomniv i na vol{ebniot pionerski voz vo Skopje, koj i pokraj seta ubavina be{e nemilosrdno uni{ten. Ne mo`ev ni toga{, ne mo`am ni sega da razberam zo{to lu|eto imat potreba da uni{tuvaat, osobeno nekoi raboti koi, iako im pripa|aat na minatosta, mo`at da ostanat vo sega{nosta kako spomen na edno izminato vreme, ili u{te podobro tie da se vozobnovat so tehni~kite dostignuvawa na sega{nosta." Ta`no e liceto na starecot. Iako lutinata klokoti vo nego od golemata taga, taa ne mo`e da se vidi. Go svrtuva pogledot na strana i so prstite ne`no minuva po klavijaturata na Orsinot. Traurni zvuci go ispolnuvaat prostorot. Otkako malku se sozede, prodol`i da zboruva.

10.

Golemiot rizik

"So nata`ena du{a si zaminav od Subotica. Ne razmisluvav kade ponatamu. Slovenija poodamna mi be{e vo umot. I koga go napu{tiv Skopje, se kolebav me|u Pri{tina i Qubqana. Sega taa be{e na red. Vedna{ po pristignuvaweto vo Qubqana, go posetiv svojot prijatel Igor Andrej~i~ so kogo od poodamna se poznavav. Toj kako direktor na Koncertnata direkcija na Slovenija, so godini gi organizira{e moite solisti~ki koncerti i nastapi so simfoniskiot orkestar na Qubqanskata Radio Televizija. Sredbata be{e mnogu srde~na. Od poodamna se nemavme videno. Vo negoviot dom pominav ubavo popladne. Ja zapoznav negovata mnogu qubezna sopruga i go na{timav doma{noto pijano. Dolgo govorevme za odamna minatite vremiwa. Si pripomnivme za mnogu interesni slu~ki koi ostanale dlaboko

188


zakoreneti vo na{ata memorija. No, pokraj ~uvstvoto na prijatnost od ovaa sredba, ponesov so sebe vo du{ata i mnogu taga koja ja ~uvstvuvam i denes. Neposredno po moeto doa|awe zabele`av deka Igor Andrej~i~, iako se obiduva ne mo`e{e sosema da prikrie deka ne{to go izma~uva. Bev qubopiten da slu{nam poradi {to mojot prijatel se ~uvstvuva taka, no ne mo`ev tuku taka da go zapra{am za toa. Podocna, od negovata sopruga ja doznav pri~inata za tagata koja mojot prijatel Igor se obiduva{e da ja sokrie od mene. Nekolku meseci pred moeto doa|awe, Igor ja povredil {akata na levata raka. Povredata bila te{ka. Iako taa zazdravela, posledicite za Igor bile katastrofalni. Toj poradi nea ne mo`el pove}e da sviri na svojot sakan instrument, violon~eloto. Kakva tragedija, pomisliv, za mojot prijatel, no i za muzikata voop{to. Igor Andrej~i~ be{e odli~en violon~elist. Bolkata koja ja po~uvstvuvav koga slu{nav {to mu se slu~ilo na mojot prijatel, nabrgu se izme{a so neverba koga negovata sopruga mi raska`a kako toa se slu~ilo. Za vreme na popladnevniot odmor, koga Igor sakal da otvori edno stakleno {i{e od oran`ada (zamislite), toa mu eksplodiralo vo rakata!?" "Zar e mo`no gospodine Palfi takvo ne{to da se slu~i", re~e taa kako se' u{te da ne veruva vo ona za {to i samata bila svedok. "Da", odlu~no rekov. "Jas od mnogu odamna predupreduvam na opasnosta od staklenata ambala`a, no u~enite lu|e kako da ne sakaa da slu{nat za toa, iako so zakonite na fizikata toa lesno mo`e da se objasni. Poradi golemiot pritisok koj se sozdava pri gaziranite pijaloci, staklenite {i{iwa ponekoga{ mo`at da eksplodiraat. Osobeno e opasen {ampawot, a toa mnogu lu|e ne go znaat zatoa {to ne se predupredeni od vakvata opasnosta koja gi demne sekojdnevno." "Zar e mo`no gospodine Palfi", povtori soprugata na Igor, no pove}e nema{e somne` vo nejzinot glas, iako se' u{te ne mo`e{e da se sozeme od ona {to i' go rekov. Vo Qubqanskata opera se vrabotiv kako baletski korepetitor. Pokraj korepetitorskata rabota imav i mnogu solisti~ki nastapi. Eden od niv ostana dlaboko vkorenet vo moeto pametewe. I ovojpat organizator na mojot nastap so simfoniskiot orkestar be{e mojot prijatel Igor Andrej~i~. Na prestojniot koncert mu be{e posveteno golemo vnimanie i istiot treba{e da bide sniman od Qubqanskata Radio Televizija. No, dodeka te~ea podgotovkite, jas se razbolev od grip. Denot pred mojot nastap sostojbata mnogu mi se vlo{i. Le`ev vo hotelskata soba na hotelot Union, kade bev smesten, so visoka temperatura. Ve~erta me poseti Igor Andrej~i~, so lekar i pro~ueniot dirigent od Var{ava Vitold Rovicki koj kako gostin na Qubqanskata opera treba{e da dirigira so filharmonijata. Be{e toa poseta na zagri`eni lu|e za moeto zdravje. Od razgovorot so niv brzo sfativ deka tie i ne pomisluvaat deka jas vaka bolen }e nastapam i toa so Listoviot Koncert za pijano i orkestar vo Es-dur, koj ima osobeno te{ki delovi vo koi obete race imaat golemi skokovi vo brzo tempo, vo oktavi vo ista nasoka i vo koi mo`e da se poremeti ~uvstvoto na ramnote`a, zatoa {to skokovite

189


ne se vo sprotivno dvi`ewe i mala gre{ka lesno mo`e da se zabele`i. No, jas ne mislev taka. Navistina ludo. Ednostavno ne sakav i da pomislam koncertot da ne se odr`i, iako zaradi sostojbata vo koja se nao|av rizikot ne{to da mi se slu~i be{e navistina golem. No, jas vo tie migovi voop{to i ne razmisluvav da se za{titam samiot sebe i da ja izbegnam ogromnata odgovornost od vakvata moja postapka. Kategori~no rekov deka mo`am da nastapam. Lekarot, i pokraj toa, sovetuva{e koncertot da se odlo`i, i sprotivno na toa otfrla{e sekakva odgovornost od sebe. Poa|aj}i od lekarskata etika, toj navistina be{e sosema vo pravo. Publikata po~na da vleguva vo golemata sala vo Qubqanskata filharmonija, tradicionalna za koncerti, koga jas pristignav. Sedev iznemo{ten vo umetni~kata soba. Koga go izvadiv toplomerot, `ivata poka`uva{e zagri`uva~ka temperatura. Kako vremeto odminuva{e, a koncertnata sala se' pove}e i pove}e se ispolnuva{e, se ~uvstvuvav se' polo{o i polo{o. A publikata nemilosrdno doa|a{e, doa|a{e se' dodeka ne se prepolni golemata sala. I vo tie migovi lekarot, Igor Andrej~i~ i Vitold Rovicki se obiduvaa da me odvratat od nastapot. No, jas ostanav so glava tvrda kako beton pri svojata odluka. Koga stapnav na podiumot, do mene dopre silen aplauz. Be{e toa mnogu silen urnebesen aplauz. Za prvpat silno posakav vedna{ da prestane, zatoa {to ovoj voshituva~ki do~ek pretstavuva{e neograni~ena doverba na koncertnata publika kon mene. Toa pak mi zboruva{e deka qubqanskata koncertna publika ne go zaboravila mojot prethoden solisti~ki koncert koga mojot nastap od nea, no i od kritikata, be{e sporeduvan so nastapite na Franc List, najgolemiot pijanisti~ki umetnik vo istorijata na muzikata. I navistina be{e taka, iako za `al denes ne raspolagam nitu so tonska snimka od mojot nastap, nitu so napisite vo vesnicite vo koi se pi{uva{e za toa. Otkako ovie misli mi pominaa niz umot, po~uvstvuvav ogromna odgovornost, no i silna obvrska kon ovie qubiteli, dobri poznava~i na koncertnata muzika, da im vozvratam so dostojna interpretacija. Po burniot aplauz zavladea sovr{ena ti{ina. Za mene taa be{e poteskobna i pozastra{uva~ka od samiot aplauz. Vo sovr{enata ti{ina mo`e da se slu{ne i najmalata gre{ka, mi dojde na um. Teloto i du{ata mi zatreperea. Be{e toa najsilnata trema koja dotoga{ sum ja po~uvstvuval. I vo toj dramati~en mig mnogu misli mi navrea vo umot." Vo pogledot na Ladislav zabele`av mislovna koleblivot. Nalikuva na ~ovek koj od mnogute misli koi mu se vo umot, razmisluva za koja najprvin treba da govori. Taa koleblivost pove}epati mo`ev da ja zabele`am kaj nego. Ovojpat brzo odlu~i za {to }e prodol`i da zboruva. "Za fenomenot trema mnogu sum razmisluval. Za nea vpro~em razmisluvaat i site umetnici. Sekoj od niv pove}e ili pomalku go poznava ovoj sindrom. No, toj trepne` koj go zafa}a teloto i du{ata pred javniot nastap, site go ~uvstvuvaat na poinakov na~in. Pove}eto se slo`uvaat deka efektot od tremata mo`e da bide voznesuva~ki i umetnikot da dade pove}e otkolku {to toj samiot vistinski veruva deka mo`e. No, posledicite od tremata mo`at da bidat i mnogu te{ki. Znam i takvi slu~ki koga izvonredni

190


koncertni umetnici poradi nea gi napu{tile javnite nastapi za navek. Inhibicijata koja mo`e da se slu~i vo eden mig, mo`e da dovede do sosema prekinuvawe na filmot i nemo`nost da se prodol`i ponataka. A po edna vakva slu~ka nastapuva edno stra{no ~uvstvo vo koe se gubi verbata vo sebe. A tokmu vo toa se sobrani mnogu misli i ~uvstvuvawa, koi naj~esto doveduvaat ovie nesre}nici otsevte da gi izbegnuvaat sredbite so onie koi bile svedoci na toa, a nabrgu potoa sosema da se izoliraat od javnosta." Otkako za kratko se zadr`a na fenomenot nare~en trema, prodol`i da govori za dramati~nite slu~uvawa vo golemata sala vo Qubqanskata filharmonija. Se' u{te ovie misli se pletkaa vo mene koga dirigentot Vitold Rovicki go pokrena simfoniskiot orkestar vo najgolema zvu~nost. Posle prvite ~etiri takta od prviot stav na Listoviot Koncert, vo pettiot solo pijano takt treba{e da nastapam jas. Vo migot koga silnata grmotevica od simfoniskiot orkestar dopre do mene, taa na nekakov vol{eben na~in ja progna od mene pticata zlokobnica koja se obiduva{e da mi se vgnezdi vo du{ata. Klavijaturata se zabranuva, a crno-belite klavi{i po~naa veselo da potskoknuvaat pod moite prsti. Se' {to potoa se slu~uva{e be{e kako na son. Ubav son. Vo eden zdiv, od po~etokot do krajot, otsviriv besprekorno. Bez gre{ka otsviri i orkestarot. A Vitold Rovicki, vo sklad so svojata svetska afirmacija, be{e sovr{en. Publikata be{e odu{evena. Dolgo vreme potoa, koga }e si pripomnev na ovoj moj nastap vo golemata sala na Qubqanskata filharmonija, silno ~uvstvo na strav, strav do vistinski u`as, me obzeme{e. Toj pekolen u`as proniknuva{e od pomislata {to se' mo`e{e da mi se slu~i na toj koncert. No, ne se slu~i toa. Uspeav. Sepak, i denes ne mo`am da sfatam zo{to mnogupati vo mojot `ivot vleguvav vo situacii so golem rizik koi mo`ea da dovedat do golemi katastrofi. Zo{to tolku pati ja predizvikuvav sudbinata? Mo`ebi odgovorot se krie nekade dlaboko skrien vo mojata du{a."

11.

Progonot prodol`uva

"I pokraj mojata golema anga`iranost so muzikata, moite istra`uvawa za govornite i muzi~kite stenogrami nikoga{ ne prestanaa. Se' nekoi novi idei mi doa|aa na um i jas se' pove}e i pove}e veruvav deka ovie moi otkritija imaat golemi civilizaciski vrednosti. Tokmu ovie razmisli me sovetuvaa vnimatelno da gi ~uvam moite zabele{ki, osobeno od moite progoniteli ~ija glavna cel bea tokmu tie. Znaev deka za moite stenogrami, pokraj drugite, deka se zainteresirani i Amerikancite i Rusite. Tie postojano se obiduvaa da dojdat do niv, a nivnata nastoj~ivost be{e mnogu golema. Kako vremeto odminuva{e, taa ponekoga{ preminuva{e vo vistinska drskost. I tuka, vo Slovenija, tie ne prestanaa da me sledat. Ponekoga{ ve{to uspevav da im pobegnam, no ponekoga{ ~uvstvuvav kako mi se zad peticite. Za moite ve{ti manevri mnogu mi pomagaa sovetite na

191


mojot golem prijatel Lun - kralot na no}ta. No, nenadejno rabotite mnogu se uslo`nija i dobija vo svojata dramatika. Vistinski se zagri`iv za svojot `ivot. Taa moja zagri`enost be{e najpove}e poradi toa {to jas dlaboko bev ubeden vo sebe deka moite stenogrami nikoj vo svetot ne mo`e da gi de{ifrira i poradi toa, ako padnam vo nivnite race, tie so prisila i izma~uvawe }e se obidat da iznudat od mene da im go razotkrijam tainstveniot klu~. Iako znaev deka nema sila koja mo`e da me natera da go storam toa, sepak razmisluvav kade e najsigurno da izbegam i da se skrijam zasekoga{ od niv. No, sekojpat koga za toa razmisluvav me obzema{e ~uvstvstvo na bespomo{nost. Od Skopje izbegav vo Pri{tina, no ne uspeav da im pobegnav na moite progoniteli. Sledej}i me tie dojdoa po mene i vo Subotica. A vo Slovenija tie u{te pove}e se namno`ija. Pomislata da se vratam vo gradot pokraj Vardar voskresnuva{e vo mene mnogu neprijatni se}avawa. Pokraj toa, vo Skopje ne stradav samo od moite progoniteli, tuku i od te{kata materijalna zagrozenost vo koja se najdovme jas i moeto semejstvo. Za razlika ottamu tuka redovno mi gi inkasiraa parite od mojata rabota od koi mo`ev udobno da `iveam, no i' redovno da i pra}am pari na Marija. Taa pogodnost, iako be{e mnogu va`na, po~na da stanuva bezna~ajna koga konstatirav deka brojot na moite progoniteli katadnevno se zgolemuva, a obra~ot okolu mene se' pove}e i pove}e se stesnuva. Razmislata kade da pojdam i da se skrijam mi stana nesnosna do ludilo. No, ona od {to jas najpove}e stravuvav, doprva doa|a{e." Ladislav samo za mig podzastana pred da prodol`i da zboruva. "Vo tie mnogu neprijatni denovi za mene, od moite muzi~ki prijateli dobiv pokana da gostuvam vo Bohinska Bistrica. Za ubavinata na ova mesto mnogupati bev slu{nal, no od prezafatenost go nemav poseteno. Vistinski se izraduvav koga ja dobiv pokanata. Ne be{e toa samo poradi ubavinite na Bohinska Bistrica, mnogu pove}e od toa {to kako nikoga{ pred toa moite progoniteli mi se pribli`ija. Storiv se' nezabele`ano da im izbegam. Na patot za Bohinska Bistrica po~uvstvuvav kako malku du{ata mi se osloboduva od nevidlivata stega koja me pritiska{e i mi ja ograni~uva{e slobodata. Nabrgu potoa prirodnite ubavini sosema me voznesoa. Bohinskata Kotlina zagradena od site strani so Julskite Alpi, izgleda{e veli~enstveno. Vo taa nepovtorliva ubavina, sepak Bohinskoto Ezero be{e najubavoto ne{to. Toj smaragd so zeleno-siva boja bolskote{e so siot sjaj pod popladnevnoto sonce. Bohinska Bistrica e malo grat~e koe po svojata ubavina nalikuva na onie od prikaznite. Se smestiv vo hotel koj pove}e nalikuva{e na planinska ku}a. Se ~uvstvuvav prijatno. Izlegov da se pro{etam. Docna ve~erta se vrativ vo mojata hotelska soba. Gletkata koja se prika`a pred mene me izbezumi. Ne mo`ev da im veruvam na svoite o~i. Celata soba be{e ispreturana. Rabotite od mojot kufer bea nasekade rasfrleni. Vedna{ zabele`av deka nedostasuvaat del od moite stenografski rakopisi. Ne znaev {to da pravam. Pomisliv da ja povikam policijata, no toga{ vo mislite mi dojdoa se}avawata za ona {to mi se slu~i koga bev priveden vo policiskata stanica vo Skopje. Sepak, po mnogu razmisli i dolgo kolebawe se javiv vo policijata, iako Lun me sovetuva{e

192


toa da ne go pravam. Nabrgu dojdoa trojca od koi samo edniot be{e vo uniforma. Otkako porazgovaraa so mene, edniot od dvajcata vo civilna obleka me zapra{a dali ne{to mi nedostasuva. "Da", rekov, "nedostasuvaat eden del od moite stenogrami." "Stenogrami", povtori toj, a izrazot na liceto mu dobi zagado~en izgled, a leviot musta} mu se podigna. "Stenogrami?", re~e i vtoriot vo civilna obleka. Negoviot glas mi se stori poznat. Bez da zabele`at drugite, vnimatelno ja prou~uvav negovata fizionomija. I taa mi se stori poznata. Dodeka bev opsednat so ovie misli onoj so crnite musta}i podigna eden list napi{an so moite govorni i muzi~ki stenogrami zaturen pod krevetot. "Za ova li stanuva zbor?", zapra{a potturnuvaj}i go listot pred mene. "Da", odgovoriv. Drugiot so civilna obleka mu gi zede od raka i po~na vnimatelno da go ispituva. "[to ozna~uva ova?", re~e podavaj}i mi go listot i poso~uvaj}i na eden od moite stenografski znaci. "Ne mo`am za toa da zboruvam", rekov so istiot otse~en glas kako {to toa go storiv i vo policiskata stanica vo Skopje. Toj ostro me pogledna, no ni{to ne re~e. Vnimatelno go svitka listot i go stavi vo xebot od paltoto. Potoa mu dade znak na onoj so musta}ite i toj dojde do nego. Otkako ne{to mu pro{epoti, izleze od sobata. So odbrani zborovi mustaklijata mi re~e deka }e storat se' da go otkrijat natrapnikot, no deka e dobro jas da ostanam vo hotelskata soba se' dodeka tie ne me informiraat za {to se raboti. Koga ostanav sam, sekavi~no razmisluvav. Vedna{ sfativ deka so moeto javuvawe vo policijata rabotite u{te pove}e se uslo`nija. Lun sepak be{e vo pravo koga me sovetuva{e da ne ja povikuvam policijata. No, toa pomalku me gri`e{e. Seto moe vnimanie be{e skoncetrirano na edno od licata vo civilna obleka ~ij glas i lik mi bea poznati. Nabrgu bev siguren deka toj be{e eden od moite progoniteli koj me slede{e vo Qubqana. Iako so sigurnost ne mo`ev da tvrdam, intuitivno ~uvstvuvav deka istiot toj nekolkupati go zabele`av i vo Skopje. I kojznae do kade }e talkav so mislite vo mojata potraga po somnitelnoto lice, ako odnenade` ne mi se nametna edno mnogu zna~ajno pra{awe: Od kade moite progoniteli doznale za moeto zaminuvawe od Qubqana vo Bohinska Bistrica koga za toa jas na nikogo ne ka`av, a napraviv se' kako {to me sovetuva{e Lun, nezabele`ano da zaminam? Dolgo razmisluvav. Vo eden mig mislite mi se prosvetlija i re{enieto na zagatkata samo mi se nametna. Moite progoniteli moraat da imaat nekoj kodo{ me|u moite muzi~ki prijateli vo Qubqana i toa me|u moite najbliski" mi govore{e ~istiot um. I Lun se slo`i so mene. Nabrgu znaev koj e toj. Koga po~nav da gi analiziram rabotite, se' pove}e i pove}e fakti mi govorea deka sum sosema vo pravo. No, iako so toa pove}e raboti mi stanaa jasni zagatkata ne be{e do kraj razre{ena. Sega me izma~uva{e od kade progonitelot koj jas go prepoznav se na{ol vo slovene~kata policija. Iako mnogupati imav dokazi deka moite progoniteli rabotat nezavisno, ne pomalku pati mi be{e jasno deka tie imaat me|usebni vrski i se povrzani so

193


policijata. Poodamna mi be{e jasno i deka vo potragata po moite stenogrami se vklu~eni vnatre{ni i stranski agenti. Za ~udo ponekoga{ tie rabotea zaedno, a ponekoga{ bea sprotivstaveni edni na drugi. Osobeno golema be{e netrpelivosta pome|u sovetskite i amerikanskite obave{tajci. Dolgo vo no}ta ne me fa}a{e son. Znaev {to treba da storam, no ne znaev kako seto toa da go izvedam. Lun i ovojpat mi pomogna. "

12.

Talkawe

"Kako {to Konan Dojl, slavniot angliski pisatel po profesija lekar go sozdade [erlok Holms, taka mojot zemjak, novosa|anecot Frederik E{ton go sozdade Lun - Kralot na no}ta. Dolgi godini gi prou~uvav i se odu{evuvav od dvajcata. Toa trae{e se' do migot koga sfativ deka razlikata pome|u Lun i [erlok Holms vo osnova e su{tinska. Holmsovata etika e katastrofalna, a Lunovata etika e sovr{ena. Za toa ima mnogu argumenti, no jas }e navedam eden. Ima bezbroj primeri vo koi [erlok Holms go izlo`uva svojot golem prijatel doktor Vatson na golemi maki i smrtni opasnosti, samo da ja istakne svojata kriminalisti~ka ve{tina i nea da ja dovede do brilijantnost, a so toa da se zdobie so u{te pogolema slava. Nasproti nego, Lun toa nikoga{ ne mu go pravi na svojot prijatel. Koga za toa stanav svesen, prodol`iv edinstveno da drugaruvam so Lun. Gi pro~itav site knigi na Frederik E{ton vo koi se opi{ani Lunovite nemo`ni potfati. Vistinsko ~udo e kako toj uspeva vo seto toa. Se' {to pravi toj e sovr{eno. Zatoa so golemo vnimanie sekojpat gi slu{am negovite soveti. Ponekoga{ tie do mene stignuvaat vo posledniot mig koga opasnosta se ~ini neizbe`na. No, toa ne mi pre~i, zatoa {to toj vo samo eden del od sekundata e spremen da mi go dade vistinskiot sovet. Vo rana mugra po~nav da se spremam da go storam ona {to Lun mi go sovetuva{e vo no}ta. Za da im izbega{ na svoite progoniteli, mora{ da napravi{ pove}e manevri, me sovetuva{e pove}e pati mojot golem prijatel. Toa mi go povtori nekolkupati i vo mugrata. Po~nav sekavi~no da razmisluvam {to treba da napravam, zatoa {to Lun nikojpat ne vi gi dava gotovi re{enijata na zagatkite. Toj samo gi odreduva pravilata na igrata. Zatoa negovite soveti se kratki, zagato~ni, no dlabokoumni kako kaj indiskite u~iteli." Dodeka govori, ~udesna svetlina zra~i od liceto na Ladislav, a blesok od temninata na negovata zenica. "Ne mi be{e prvpat da uspeam da im izbegam na svoite progoniteli so ve{ti manevri, prodol`i da govori so zagado~na tainstvenost vo negoviot glas. No, ovojpat rabotite mi izgledaa mnogu poslo`eni. Prvo {to me zagri`uva{e be{e {to ne mo`ev lesno da ja odredam mar{rutata po koja treba da pojdam. Navistina jas Slovenija ja poznavav, no ne dovolno za da mo`am detalno da go razrabotam planot. Zatoa kako glavna cel si postaviv

194


da se vratam vo Qubqana, no nikako po patot po koj dojdov do Bohinska Bistrica, zatoa {to toj im be{e poznat i na moite progoniteli. Otkako ja eliminirav ovaa mo`nost, so {to Lun napolno se slo`i, mi ostana da se odlu~am koj pat da go fatam. Vo predvid imav pove}e varijanti od koi sepak dve se odvojuvaa. Ednata be{e kon Qubqana da se upatam preku [kofja Loka, a drugata da se upatam kon sosema sprotivnata strana i vo Qubqana da stignam preku Kraw. Otkako dobro razmisliv, znaev {to da storam. Se upativ kon [kofja Loka i pokraj toa {to znaev deka dvi`eweto po toj pat e mnogu pote{ko. No, ona {to go do`iveav gi nadmina site moi predviduvawa. Patem koristev razni prevozni sredstva, no ~estopati i so saati odev pe{. Nekolkupati se zagubiv po dolinata na Sore. Vistinski spas mi bea kamionite na kombinatot Jelovica koi prenesuvaa grade`en materijal. Za hrana se snao|av kako umeev. Po dolgo talkawe stasav vo [kofja Loka. Grat~eto izgleda{e prekrasno. Pro{etav niz nego i na moe golemo zadovolstvo ne zabele`av ni{to somnitelno. Toa mi ja razveseli du{ata zatoa {to znaev deka so ovoj manevr uspeav da im izbegam na moite progoniteli. Nekolku dena se odmorav od naporniot pat, a potoa se upativ kon Qubqana. Imav pret~uvstvo deka tuka mi se sprema zaseda. Zatoa razmisluvav {to da napravam. Ednata varijanta be{e voop{to da ne svratuvam vo Qubqana i da zaminam po nekoi zaobikolni pati{ta. Vtorata varijanta be{e da se obidam da stignam vo Qubqana nezabele`an od moite progoniteli. Vtorata varijanta pove}e mi se bendisa zatoa {to pove}e od se' posakuvav da gi nadmudram onie koi me sledat. I dodeka razmisluvav za ovie dve mo`nosti, mi se nametna pra{aweto kade po Qubqana. Iako otprvin mi se stori deka e besmisleno da razmisluvam kade }e pojdam po zaminuvaweto od Qubqana, nabrgu sfativ deka toa e vistinskiot na~in na koj razmisluva Lun, da se bide sekojpat ~ekor ponapred. Koga ovaa misla mi dojde na um, vistinski se izraduvav. Neo~ekuvano i za mene, na um mi dojde deka mo`ebi e najdobro da se vratam vo Skopje ili mo`ebi vo Subotica. Razmisluvav: za Skopje me vrzuva{e sega{nosta, a za Subotica minatosta. Vo edniot grad be{e moeto semejstvo, a vo drugiot moite koreni. Od moeto zaminuvawe od doma bea izminale pove}e od pet godini. Se' u{te ne donesov cvrsta odluka koga pojdov kon Qubqana da se soo~am so moite progoniteli."

13.

Vra}awe

"Do Qubqana stignav otkako pominav niz stra{no pate{estvie. Patot od [kofja Loka do nea be{e dolg i ma~en. Iako postapuvav po sovetite na Lun, ne mo`ev da se ottrgnam od mislata, pove}e nekakvo ~uvstvo, deka nekoj me sledi. Odvreme navreme napnatosta vo mene popu{ta{e, no jas ne mo`ev so sigurnost da re~am dali samo mene mi se pri~inuva ili navistina poterata po mene i ponatamu trae. Kako nabli`uvav kon Qubqana, teskobnoto ~uvstvo deka sepak nekoj me sledi se zgolemuva{e. Nekolkupati mi se stori deka zabele`av nekoj od moite

195


progoniteli. No, koga bev sosema blisku nekogo od niv da go razotkrijam, }e go zamene{e nekoj drug. I taka tie postojano se menuvaa, a jas ne mo`ev da doznaam kolkumina od niv ja pletat mre`ata okolu mene. Koga stignav do `elezni~kata stanica vo Qubqana, ne mo`ev da pretpostavam deka tuka }e se slu~i moeto soo~uvawe so vistinata. Otkako vnimatelno ja ispitav situacijata, se prikradov do eden od telefonskite aparati na peronot. Koga se najdov pred nego, se' u{te nemav cvrsto re{eno kade i na kogo da se javam. Dve mo`nosti mi bea na um. Da se javam na nekoj od moite prijateli vo Subotica, ili da i' se javam na Marija vo Skopje. Ja podignav slu{alkata. "Zdravo Marija", pro{epotiv. "Zdravo Laci", go slu{nav nejziniot glas. "U`asno se ~uvstvuvam", rekov, iako sakav da ja zapra{am kako e taa. "[to e Laci moj?", zapra{a. "Ne sakam za toa da govoram po telefon. ]e ti ka`am koga }e se vidime". "Koga si doa|a{?" "Naskoro", rekov i ja spu{tiv slu{alkata. Stoev zbunet. Koga i' se javiv na Marija, nemav na um da re~am deka doa|am naskoro. Iako taa misla odvreme navreme }e mi proleta{e vo umot, taa pove}e be{e nekakva `elba, a ne moja odluka. Sega, koga rekov naskoro, mi se stori kako vo nego da ima ne{to sudbinsko, ne{to {to jas moram da go storam. Odnenade` po~uvstvuvav kako nekoja nevidena sila mi ja svrte glavata nanazad. Zad mojot grb stoe{e eden mra~en lik. Otkako malku se oddale~iv od govornicata, toj dojde do nea i ja podigna slu{alkata. Ovojpat znaev deka toj e eden od onie koi me sledat. Se skriv vo temninata da si gi podredam mislite. Otkako razmisliv, odlu~iv da se vratam doma. Taa odluka cvrsto se potpira{e vrz mojot zaklu~ok deka pove}e nema da begam, tuku deka e dojden ~asot da se spravam so moite progoniteli, da se soo~am so vistinata vo Skopje. No, toa sakav da go storam na Lunov na~in. Najprvo pojdov da doznaam koga poa|a vozot od Qubqana za Skopje. Pred {alterot za informacii se obyrnav okolu mene. Go storiv toa mnogu vnimatelno i nezabele`ano kako {to toa umee da go napravi Lun. Od mojata leva strana go zabele`av ~ovekot koj ja podigna telefonskata slu{alka po mene. Stoe{e zad betonskiot stolb nekolku metri oddale~en od mene. Du{ata mi se izraduva. Znaev deka sega treba ume{no da go napravam ona {to be{e Lunov specijalitet. Sekavi~no se svrtev kon nego i go fiksirav so svojot pogled. Go storiv toa tolku napadno, {to ne mu be{e te{ko da zaklu~i deka se xaram vo nego. Kletnikot, kolku {to mo`e{e pobrzo, se sokri zad stolbot. Ne mo`ev da ne se nasmeam. Znaev deka go goltna mamecot na jadicata. Sega treba{e samo da postapam kako ve{t ribolovec, a za toa navistina bev golem majstor. Mojot ~i~ko Lali pove}e pati glasno govore{e za da slu{nat site: Ve{t ribolovec kako Laci nema. Glasno go zapra{av slu`benikot koga poa|a ve~erniot voz od Qubqana za Rieka. Iako toj me slu{na i mi odgovori, jas dva pati povtoriv Rieka! Rieka! Vedna{ potoa se upativ kon sporednite koloseci na

196


`elezni~kata stanica vo Qubqana. Eden tereten voz se prigotvuva{e da pojde za Grosupqe. Rabotnikot koj so metalen ~ekan udira{e po trkalata od vagonite, go zapra{av dali Grosupqe se nao|a na pat po koj pominuva i vozot od Qubqana za Zagreb. Mi potvrdi, a mene mi olesni na du{ata. Tokmu takva mi be{e zamislata so tereten voz da se prefrlam donekade, a potoa da go fatam brziot voz od Qubqana preku Zagreb za Skopje." Dodeka Ladislav govori, nalikuva na akter vo nekoj akcionen film. Kolku dramati~nost ima vo negovite zborovi, a u{te pove}e vo pauzite. Vo molkot kako da e sodr`ana seta neizvesnost na slu~uvawata koi sleduvaat. Po kratka, no dovolno dolga pauza, prodol`i da govori.

14.

No}na fatamorgana

"Po kratko vreme vozot za Grosupqe pojde. No}ta be{e prekrasna. Od neboto ~udesno bolskotea yvezdite i polniot mesec, ~ija svetlina i' dava{e magi~en izgled na gletkata. Vozot so silen tatne` se probiva{e niz temninata od koja izronuvaa semo`ni formi, voshituva~ki istovremeno i zastra{uva~ki. Tie so golema brzina se menuvaa, se dobli`uvaa i oddale~uvaa od mene. Vo taa ~udesna igra potonaa i moite misli i ~uvstva. Si pripomniv za seto ona {to mi se slu~uva{e na patot od Budimpe{ta do Subotica na krajot od vojnata, koga pojdov da gi spasam moite najbliski od gladot koj smrtno im se zakanuva{e. Be{e toa edna moja golema avantura, edno pati{estvie od mnogute koi vo mojot `ivot gi do`iveav. No, kako i toga{, taka i sega, i pokraj site opasnosti koi me debnea, prijatno ~uvstvo mi ja ispolnuva{e du{ata. Silno sakav povtorno da go po~uvstvuvam adrenalinot kako mi protekuva niz krvnite `ili i dosegnuva do mojot um, srce i du{a. Ladniot vetar koj mi udira{e vo gradite i mi ja mrse{e dolgata kosa, go brka{e sonot koj ne`no me miluva{e. I vo eden mig koga stvarnosta i nestvarnosta se ispletkaa vo edno, pred mene se najdoa moite progoniteli. Go ispolnija otvoreniot tereten vagon vo koj bev jas. Iako se obiduvav da gi raspoznaam nivnite likovi, se' be{e naprazno. Bea toa bezli~ni maski na koi ne mo`e{e da im se opredeli ni polot, ni vozrasta, nitu da se razgrani~i grdosta od ubavinata, lo{oto od zloto, ~esnosta od ne~esnosta... I dodeka jas se izma~uvav da prepoznaam ne{to, silno ~uvstvo na nesigurnost po~na da mi ja razjaduva du{ata, a nekakva nevidena raka mi go stegna grloto ne dozvoluvaj}i nitu eden zbor da izleze od mojata usta. A tolku sakav da viknam silno do site niv da ne se krijat zad svoite maski, tuku da izlezat pred mene so svoite vistinski likovi, otvoreno da progovorime zo{to mi go pravat seto toa. Koga i po tretiot moj obid zborovite ostanaa zagu{eni, silen strav se izrodi vo mene. No, toj ne be{e ni{to vo sporedba koga od tolpata na maski se izdvoija dve koi pojdoa i zastanaa pred mene. Od ednata, ogromna me~kina glava, mi se zakanuvaa nejzinite ostri zabi, a od drugata ne pomalku zastra{uva~ki be{e ostriot orlov klun spremen da mi gi iskolva o~ite. Stravot koj za mig panika se

197


stori bezmilosno zad sebe, mi go vle~ka{e ludiloto. A toga{ vo seta moja izgubenost se slu~i ne{to {to malku mi ja uspokoi du{ata. Najnapred me~kata, koja be{e od mojata desna strana, ja simna od svoeto lice maskata. I jas sega mo`ev jasno pred sebe da go zabele`am eden od moite progoniteli. [irokoto, crveno lice koe mi be{e poznato i za koe pretpostavuvav deka raboti za ruskata obave{tajna slu`ba, stoe{e pred mene. Koga padna orlovata maska, go prepoznav glavniot amerikanski obave{taec. Negovoto izdol`eno lice, dolgiot nos i tenkite usni pove}epati gi bev zabele`al vo minatosta. I dvajcata gledaa pravo vo mene. Vo nivnite pogledi jas ne zabele`av nitu trunka od onaa nivna drskost so koja me sledea, tuku detska naivnost zra~e{e od niv. Se nasmevnav. Iako znaev kolku se tie bezopasni koga od niv }e se simnat maskite, ne mo`ev da pretpostavam deka mo`at vaka da izgledaat. Ne znam dali tokmu poradi nivniot beden izgled, po~uvstvuvav kako silata mi se povrati, ili mo`ebi takvoto ~uvstvo se izrodi vo mene otkako pani~niot strav me odmina, no jas navistina ne samo {to pove}e ne ~uvstvuvav strav, tuku so voshit gledav vo sebe kako vladeam so situacijata vo koja odnenade` se najdov. "Dali ima kraj na seto ova?", zapra{av lutito. "Nema!", odgovorija i dvajcata vo eden glas. "Nie go znaeme veli~ieto na va{iot izum i kako i da e, do nego }e dojdeme", re~e Amerikanecot "Ne pred nas!", izvika Rusinot. "Strpete se lu|e, nabrgu jas na svetot }e mu ja otkrijam Golemata tajna", rekov. "Vo toa e problemot", izvikaa i dvajcata vo eden glas. "Zo{to?", zapra{av, iako ja naslutiv vistinata koja se zatskriva{e zad ona, vo toa e problemot. Odnenade` se razbudiv od ova bunilo. Utrinskoto sonce ne`no me miluva{e. Negovata ne`nost mi ja donese Marija vo mislite. Koga toa se slu~i, posakav {to poskoro da se najdam kraj nea."

15.

Dve Marii

"Nabrgu po moeto doa|awe doma, mi se rodi ~udna misla. Pred toa da se slu~i dolgo razmisluvav za Marija. Nekoi ~udni razmisli mi se vrtea vo umot. Vo toa bunilo, edna misla mi se nametna i od nea ne mo`ev da se oslobodam. Navistina neverojatno, no... " Gledam so neverba vo serioznoto lice na starecot pred sebe. So netrpenie o~ekuvam da slu{nam {to saka da mi ka`e. ^ustvuvam deka saka da mi otkrie edna od svoite tajni za koi dotoga{ ne progovoril so nikogo. "Taa misla koja me opseni be{e deka vo mojata Marija opstojuvaat dve li~nosti. Marija Palfi, koja ja zateknav po moeto doa|awe vo Skopje, be{e edno sosema poinakvo su{testvo od Marija Bala{ koja pred mnogu godini ja zapoznav vo Subotica. Toa soznanie, iako otsevte me zbuni, ne me obeshrabri

198


da istra`uvam koga taa promena se slu~i. Po~nav ~ekor po ~ekor da ~ekoram od minatosta kon sega{nosta. Kroce stasav do kriti~nata to~ka. Od nea ponatamu rabotite po~naa da se menuvaat. Na krajot zaklu~iv deka ni{to pove}e ne be{e ostanalo od mojata sakana Marija. Marija Bala{ be{e vesela i mnogu hrabra devojka. Od nea zra~e{e `ivotna radost i energija da se soo~i so site te{kotii. Go saka{e `ivotot i site radosti koi toj gi nosi. Koga zaminavme od Subotica, taa mi be{e vistinska potkrepa. [to se' ne pre`iveavme na na{ata turneja vo Bosna i Hercegovina, a potoa vo Skopje. Rabote{e i gi odgleduva{e na{ite sinovi, a mene me hrabre{e da istraam. Navistina, jas mnogu malku zboruvav so nea za problemite na koi naiduvav, za moite progoniteli i zaverite protiv mene, no sekojpat koga ne{to }e se po`alev, be{e na moja strana. Toa se slu~i i koga nastanaa raspravii okolu nerazre{enite imotni odnosi vo moeto semejstvo. I toga{ Marija be{e na mojata strana, iako se obiduva{e da najde opravduvawe za odnesuvaweto na moite najbliski, da gi ubla`i nesoglasuvawata. I uspea vo toa." Ladislav za mig podzastana so zborot. Mi se stori kako da go prelistuva tefterot i proveruva {to ka`al, dali ne{to va`no propu{til za da mo`e da prodol`i ponatamu. "Prodol`iv da razmisluvam, no ni{to ne mi doa|a{e na um. A toga{ vo videnie vidov kako roditelite na Marija doa|aat vo Skopje i ostanuvaat da `iveat so nas. Vo istiot ~as znaev, bev siguren, deka tokmu toga{ po~na da se menuva mojata Marija i da se preobrazuva vo onaa drugata. Otkako nekolkupati gi vrativ slu~uvawata nanazad, mi se nametna zaklu~okot deka taa transformacija kaj Marija be{e povremena i ne taka vpe~atliva. Vo eden edinstven den mo`ev da vidam nekolkupati kako ednata Marija se transformira vo drugata Marija. Potoa toa dolgo potraa, se' do moeto zaminuvawe od Skopje. Stana nekako zatvorena, neraspolo`ena, sitni~ava, nedoverliva kon sekoj moj zbor ili postapka. Takva ja ponesov so sebe na moeto golemo pate{estvie. Dolgo vreme ne mo`ev da sfatam {to se slu~i so Marija. A potoa, za ~udo, sosema prestanav da mislam na toa, a so mene ostana Marija od mojata mladost. Pove}epati vo mojata osamenost, koga so mislite se navra}av na nea, taa bolskote{e so siot sjaj. Likot i' be{e milozliv, a zborovite blagi i uspokoitelni. Znaev deka mojata osamenost napravi od mojata Marija vistinska svetost i se raduvav mnogu poradi toa." Dodeka govori, ~udesno bla`enstvo se rasposlalo na liceto na Ladislav. Odnenade` likot mu se smeni i temnina go prepokri. "Se' be{e taka do moeto vra}awe doma. Taa navistina me do~eka so nasmevka na liceto i radost vo du{ata, no nabrgu zabele`av deka taa e edna sosema poinakva Marija od onaa koja jas ja nosev vo srceto. Opsenata so dlaboka taga i crnila, taa nalikuva{e na bespomo{na starica. Postojano zboruva{e za svoite po~inati roditeli, osobeno nejzinata majka. Koga toa go govore{e si pripomniv na likot i karakterot na nejzinata majka. Taa be{e tvrdokoren, nepopravliv pesimist. Sekojpat na `ivotot gleda{e od negovata temna strana. Vo momenti na depresivni naplivi, silno ja posakuva{e smrtta i nekolkupati posegna po svojot `ivot. Du{evnata bolka

199


lesno se zabele`uva{e vo izrazot na nejzinoto lice koe postojano i' be{e nata`eno." Ladislav dlaboko vozdivna. "Kako {to vremeto odminuva{e Marija stanuva{e se' pove}e depresivna. Seedno dali zboruva{e za minatosta, sega{nosta ili idninata, nasekade gleda{e crnila. Osobeno be{e zagri`ena za sega{nosta i idninata. Nekolku pati re~e deka `ivotot i' zdodeal. Od ona {to povremeno }e go ka`e{e sfativ deka taa na samoubistvoto i smrtta gleda so filozofska ramnodu{nost. Ne go opravduva{e samoubistvoto, no ne gi kritikuva{e lu|eto koi posegnale po svojot `ivot. Dva-tri pati se obidov otvoreno da progovoram so nea za samoubistvoto. Taa ne saka{e da zboruva za toa. Iako i ponatamu stravuvav za nea, znaev deka najlo{oto nema da se slu~i i pokraj toa {to ne znaev od kade taa ja crpi taa silna energija da i' se sprotivstavi na tagata. Nekolku pati mi dojde na um deka mo`ebi toa e poradi nejzinata dlaboka religioznost i veruvaweto vo dogmata deka nas ne' sozdal Bog i samo toj e odgovoren za na{eto zaminuvawe od ovoj svet, ili mo`ebi poradi antidepresivite koi taa redovno gi pie{e."

16.

Kaj psihijatar

"Denovite minuvaa molkum. Marija ne be{e raspolo`ena za razgovor, no ni jas, iako i dvajcata ne' ti{tea nekoi zaedni~ki problemi. Parite koi gi za{tediv za izminatite godini brzo se tro{ea, a jas ne rabotev nikade. Za toa ima{e pove}e pri~ini, najmalku dve. A tie bea me|usebno povrzani. Ednata be{e {to jas ne mo`ev da najdam rabota, a vtorata {to ~uvstvuvav nesigurnost da se vpu{tam vo mete`ot koj me o~ekuva nadvor od mojot dom. Tamu kade {to se obidov da najdam rabota, a bev u~tivo odbien, gi prepoznav moite progoniteli. No tie ne bea samo tamu, nivnoto prisustvo be{e nasekade nadvor od mojot dom. Iako koga patuvav kon Skopje bev cvrsto re{il da se spravam so site niv, tuka tie mi se storija mnogu posilni i mnogubrojni. Kako vremeto odminuva{e, se' pove}e finasiski pote{kotii ne' bespokoeja, a Marija vo toa gleda{e vistinska katastrofa. Se obidov da ja razubedam, no moite zborovi kako da ne stignuvaa do nea. Vo eden moment, koga sakav da i' objasnam zo{to ne rabotam, a vremeto go pominuvam doma, odlu~iv da i' ka`am za stra{niot mete` vo koj so godini se nao|am. Za toa jas nikojpat ne zboruvav so nea. Znaev deka imam dovolno sili da se spravam samiot so seto toa i ne sakav del od moite gri`i da stanat i nejzini. No, po moeto doa|awe vo Skopje pove}epati po~uvstvuvav potreba na Marija da i' go objasnam moeto nenadejno zaminuvawe od doma i otsustvoto od pet godini. Jas toa i i' go vetiv na Marija. Iako taa ne mi go postavi toa pra{awe, {to malku me za~udi, se' po~esto ~uvstvuvav potreba da i' objasnam {to se slu~i. Mi se stori deka e dojden vistinskiot moment.

200


Eden den i' raska`av za nekoi slu~ki pred da zaminam od doma, za moite slu~uvawa vo Pri{tina, Subotica, Slovenija, osobeno za ona {to pre`iveav vo Bled. Marija vnimatelno me slu{a{e, no ni{to ne re~e. Edno popladne, dodeka sedevme sami vo dnevnata soba, taa me pogledna zagado~no. Ne re~e ni{to, no jas znaev deka saka za ne{to da porazgovara so mene. Ne ja pra{av za {to stanuva zbor. Otsekoga{ po~ituvav moite bliski rodnini i prijatelite samite da odlu~at dali sakaat ne{to da mi soop{tat ili ne. Mo`ebi taka se odnesuvav zatoa {to jas ne sakav, duri i silna lutina me fa}a{e koga nekoj }e me pra{a{e {to razmisluvam, u{te pomalku {to ~uvstvuvam. No ovojpat, ne{to silno me pottikna da ja zapra{am Marija vo {to e rabotata. Toa be{e najpove}e poradi toa {to jas vo nejziniot pogled vidov mnogu ne{ta, me|u drugoto edna silna koleblivost da go ka`e ili ne ona {to go misli. "[to e Marija?", zapra{av. Otkako ti{inata potraja, go slu{nav nejziniot glas. "Rabotite ne se dobri Laci", re~e i go izbegna mojot pogled. "Ne se dobri Marija, no da se nadevame na podobri vremiwa." "Morame ne{to da storime." Vo nejziniot pogled mo`ev da vidam deka se' u{te se koleba da go ka`e ili ne ona {to go misli. "Ka`i Marija!", rekov. "Mislam, Laci deka treba da pojdeme na psihijatar", pro{epoti. "Da pojdeme", rekov vedna{, "tabletite koi gi pie{ ne ti pomagaat". "Ne me razbra Laci", re~e, "mislam da pojdeme na psihijatar za tebe, dodade." Koleblivosta od nejziniot pogled se preseli vo mojot. "Treba da bideme realni Laci, ti tolku mnogu rabote{e za site ovie izminati godini, {to penzijata navistina ~esno si ja zaslu`il. No, ti nema{ nitu dovolno godini, niti dovolno raboten sta`. Godinite sepak go pravat svoeto, te{ko mo`e{ da se vraboti{, zdravjeto ne ti e ba{ najdobro, a i dvajcata znaeme deka pari se' pomalku i pomalku ima", re~e vo eden zdiv. Glasot i' be{e jasen i odlu~en. Ne rekov ni{to, no so pogled se slo`iv. Slednite denovi Marija so pomo{ta na na{i prijateli gi prigotvi potrebnite dokumenti, no nedostasuva{e onoj najzna~ajniot, lekarskiot naod. Nabrgu i toa se sredi. So Marija pojdovme na pregled kaj eden poznat psihijatar, qubitel na serioznata muzika. Otkako pozboruvavme malku za muzikata, me zapra{a {to toa mi se slu~ilo vo Bohinska Bistrica. Me iznenadi so svoeto pra{awe. Brzo sfativ deka Marija ve}e razgovarala so nego i ne{to mu ka`ala za ona {to jas i' ka`av neodamna. Nemav {to da krijam. Mu raska`av za moite govorni i muzi~ki stenogrami, za zainteresiranosta na mnogu zemji za nea, za moite progoniteli tuka, no i vo Slovenija. Osobeno se interesira{e od koi tajni slu`bi sum sleden, za Sovetite i Amerikancite. Ne re~e ni{to otkako mu ka`av za seto toa. Go zede upatot, zabele`a ne{to i mi go podade naodot. Na nego so golemi bukvi

201


pi{uva{e: PARANOJA. Znaev {to zna~i toa. Sakav da mu postavam nekolku pra{awa, no ne rekov ni{to. "Sekoe dobro", mi re~e na zaminuvawe i mi ja stegna silno rakata. Potoa dodade: "Muzikata e sepak najdobriot lek za du{ata, zatoa nikoga{ ne se otka`uvajte od nea, gospodine Palfi".

17.

Svira~ na pokrivot

"Penzijata koja ja dobivav ne ja do`iveav kako moe penzionirawe od muzikata. Naprotiv, imav silna neskrotliva `elba da prodol`am so muzi~koto tvore{tvo i javnite nastapi. Znaev deka ednata rabota zavise{e od mene, no ne i drugata. Po moeto vra}awe vo Skopje, ne prestanav katadnevno da drugaruvam so pijanoto. Pokraj ve`bite na delata koi ve}e bea na mojot repertoar, podgotvuvav i novi. Kreativnata tvore~ka energija mi be{e neskrotliva. Sozdavav nova muzika poinakva od dotoga{nata. Se ~uvstvuvav posilen od bilo koga pred toa, no taka ne mislea drugite. Navistina, jas odr`av nekolku uspe{ni koncerti, no toa ne be{e dovolno da ja stivne mojata glad za muzikata. Po pove}e bezuspe{ni obidi da najdam pozna~aen anga`man, sfativ deka lu|eto od koi zavise{e toa se vinovni, ili mo`ebi tie se pod vlijanie na nekoi drugi, mi dojde na um. Na takva pomisla me natera toa {to anga`manite bea odbivani vo posleden ~as. Se odviva{e se' sosema normalno, koga odnenade` tie }e po~nea da me izbegnuvaat za na krajot da mi ka`at deka seta rabota propadnala. Toa go ~inea tolku neve{to, {to somne`ot deka ne{to tuka se krie be{e o~igleden. Po~nav da istra`uvam. I kako {to pretpostavuvav, najdov mnogu dokazi za mojot somne`. Navistina, jas ne mo`ev so prst da poka`am koi se tie, no be{e sosema jasno deka moite progoniteli ne miruvaat. Za moja golema sre}a ima{e ~esni i dobri lu|e. Be{e prolet. Socvetijata na jorgovanite omajno mirisaa nasproti bigorot vo mojata du{a koga se slu~i ona {to jas poodamna go o~ekuvav, iako nade`ta deka toa }e se slu~i mi be{e mnogu kolebliva. Se sretnav so mojot prijatel, dirigentot Tomislav [opov. Srde~no se pozdravivme, a toj vedna{ mi re~e deka tokmu denovive razmisluval za mene i deka imal namera da se sretneme. Od nego razbrav deka se podgotvuva da go postavam na scena mjuziklot Svira~ na pokrivot. Pokraj drugoto, re~e deka razmisluvaj}i za slo`enata muzi~ka partitura vo koja ima elementi i na xez, a muzikata e glavno dadena vo harmonski {ifri, zaklu~il deka mu e potrebna vrvna pijanisti~ka izvedba. Vedna{ znael deka toa edinstveno go mo`am jas i tokmu zatoa planiral da se sretne so mene. Prijatno bev iznenaden. Se razbira so zadovolstvo ja prifativ rabotata. Vedna{ mi dojde premisla za sinhronicitetot. No, vakvite razmisli postojano mi se nametnuvaa koga }e mi se slu~e{e ne{to sli~no. Soznanieto za sinhronicitetot koj vo pisholigijata go vovel Jung, (a pretstavuva osmislena koincidencija na vnatre{nite i nadvore{ni do`ivuvawa) me interesira{e od mnogu odamna.

202


I sekojpat koga vakvo ne{to }e mi se slu~e{e, nenadejno da se sretnam so nekoj blizok ili dale~en, za kogo pred toa sum razmisluval ili na son sum go videl, pobuduva{e vo mene ~udesna vozbuda zatoa {to na nekakov magi~en na~in se povrzuvaat du{ata i materijata. Svira~ na pokrivot be{e golem potfat. [opov ima{e mnogu idei kako toa da go postavi. Rabotevme zabrzano. No, vo centarot na vnimanieto be{e Ilija Xuvalekovski, edna izvonredno kreativna i nepovtorliva akterska li~nost. Vistinskiot incijator da se postavi na scenata Svira~ot i ovojpat be{e tokmu toj, kako i vo dale~nata 1971 godina koga po negovoto vra}awe od Zagreb, na negovo insistirawe vo Makedonskiot naroden teatar be{e postaveno ova muzi~ko-scensko delo. Vo podgotovkite na mjuziklot be{e vklu~en celiot kapacitet na teatarot: operata, dramata i baletot. Se rabote{e mnogu naporno, no so mnogu elan i zadovolstvo. Site bevme dlaboko ubedeni deka }e uspeeme vo ovoj golem potfat. " Koga Ladislav govore{e za ova, od negovata leva zenica bolskote{e voshit. So vodu{evenost si pripomnuva{e za ovie odamna izminati slu~uvawa. "Premierata be{e golem nastan za Skopje. Pretstavata pomina izvonredno. Xuvalekovski maestralno ja odigra glavnata uloga, likot na Tevje, a [enka Kolozova ulogata na soprugata na Tevje. Muzikata pod dirigenska palka na Tomislav [opov od kritikata be{e nare~ena izvonredna. Taa od muzi~kata kritika be{e visoko oceneta, kako i mojot pijano pars za kogo se pi{uva{e deka bil virtuozen i deka na mjuzikolot mu dal posebna ubavina. Po pove}e godini povtorno bev so izvonrednata skopska publika. Pofalbite od nea stignuvaa od site strani. Se ~uvstvuvav prijatno. Mjuziklot se prika`uva{e so golem uspeh, no podocna, poradi promenite vo orkestarot, toj izgubi mnogu od svojot kvalitet. Istata 1984 godina, po Svira~ na pokrivot u~estvuvav na Stru{kata muzi~ka esen ~ij organizator i direktor be{e mojot prijatel Sotir Golabovski, golemiot vqubenik i traga~ po makedonskata muzi~ka istorija. I ovojpat rabotevme zaedno so dirigentot Tomislav [opov. Na repertoarot bea stari makedonski crkovni dela, vo izvedba na oktet od ma{ki glasovi vo moja pijano pridru`ba. Be{e toa posebno do`ivuvawe, vistinsko voskresnuvawe na drevnoto makedonsko muzi~ko bogatstvo koe ja vide videlinata na sega{nosta. "Dvaeset godini izminaa ottoga{", odnenade` re~e Ladislav so nostalgi~en glas i ne poglednuvaj}i vo mene. Pogledot mu ostana vo minatosta i jas znaev deka ne{to tara{ka vo nea. I ne se izla`av. Otkako samo za mig podzastana, prodol`i so zborot.

203


18.

Vo Turcija

"So Tomislav [opov se poznavav so godini. Toj be{e mnogu nadaren dirigent, poznat ne samo vo na{ata zemja, tuku i mnogu po{iroko. Negovite nastapi vo zemjata i mnogu evropski zemji: Romanija, Italija, Ungarija, Rusija, Anglija, Germanija, Polska... bea prosledeni so mnogu pofalbi na kritikata. Po na{ata sorabotka vo Svira~ na pokrivot i na Stru{kata muzi~ka esen me|u nas se razvi blisko prijatelstvo. Nabrgu po negovoto zaminuvawe vo Turcija, toj mi se javi i me pokani i jas dojdam vo Ankara. Vo Generalnata uprava koja ja koordinira{e rabotata na Operata i Baletot vo Turcija bev mnogu srde~no primen. Vedna{ se vrabotiv kako korepetitor i koncerten pijanist vo Ankarskata opera, a isto taka imav zadol`enie da im pomagam i na operkite ku}i vo Izmir i Istambul. Pokraj ovaa rabota, bea organizirani pove}e koncerti na koi nastapuvav kako solist na pijano. Odli~no bev primen od publikata, muzi~arite i kritikata. Toga{ se slu~i i onaa poznata anegdota vo Ankarskata opera za koja mnogu se govore{e, a podocna i' bea pridodaeni razli~ni dodavki. " Koga Ladislav zapo~na da mi govori za negoviot prestoj vo Turcija si pripomniv na eden razgovor koj go vodev so Tomislav [opov. "Ladislav so svoite virtuozni pijanisti~ki nastapi gi voodu{evi site vo Turcija. I najdobrite poznava~i na serioznata muzika i pijanisti~kata interpretacija govorea deka vakov virtuozen pijanist ne e viden dotoga{ na ovie prostori, i deka malkumina vo svetot mu se ramni. I navistina, pijanisti~kata interpretacija na Ladislav Palfi be{e sovr{ena. Toj umee{e tolku mnogu da go zbogati notniot zapis {to toj vol{ebno prozvu~uva{e. A {to da se ka`e za negovata tehnika? Taa sekojpat be{e perfektna. Koga denes razmisluvam za nego, mi se nametnuva zaklu~okot deka neosporno Ladislav Palfi e genijalen pijanist. Za vreme na na{iot zaedni~ki prestoj vo Turcija mnogu se zbli`ivme. Zaedno pominavme edna godina, a eden period go delevme zaedni~kiot stan. Mnogu prijatni spomeni od toa vreme mi ostanaa vo se}avawe. Mnogu zboruvavme za muzikata, no ~estopati toj zboruva{e i za negoviot golem interes kon stenografijata. Si pripomnuvam, govore{e deka poodamna sozdava govorni i muzi~ki scenografii koi se od golemo zna~ewe za napredokot na ~ove{tvoto i deka poradi toa ima golemi problemi. Nekojpat dlaboko vo no}ta mi zboruva{e za nekoi slu~uvawa vo Skopje. Osobeno bea interesni ka`uvawata za ona {to mu se slu~uvalo vo Slovenija koga potragata po nego bila silna, no i za negovata ume{nost da im izbega na progonitelite i da gi spasi svoite stenogrami. Pokraj toa, od ona {to Ladislav mi go govore{e uznav deka toj mnogu e zainteresiran za fizikata, hemijata, za eksplozivite i toksinite i deka vo ovie oblasti na nau~nata misla dlaboko navlegol. So svoeto muzi~ko i seop{to znaewe ednostavno impresionira{e. Za vreme na ova na{a sorabotka i drugaruvawe, Ladislav mi ostavi vpe~atok i so nekoi negovi posebnosti vo karakterot. Sobira{e semo`na ambala`a, najpove}e prazni stakleni i plasti~ni {i{iwa. Koga edna{ go

204


zapra{av zo{to go pravi toa, re~e deka e toa kontrakultura. Potoa mi zboruva{e {to se' mo`e da se napravi od ambala`ata koja lu|eto ja uni{tuvaat. Pokraj toa toj poka`uva{e enormen strav od zemjotres. Ne znam, mo`ebi toa be{e posledica od skopskiot zemjotres koj toj go pre`iveal, ili mo`ebi soznanieto deka Turcija e zemja koja pretstavuva zagri`uva~ko trusno podra~je. Veruva{e vo kosmi~kite sili i so nekoi negovi virtuelni napravi od ja`iwa i konci veruva{e deka zemjotresot mo`e da se izbegne. Koga se dvi`evme po ulicite na Ankara, no i vo Izmir i Istambul poka`uva{e golema pretpazlivost. Racete nikojpat ne gi stava{e vo xebovite, tuku dlankite gi dr`e{e taka da tie bidat lesno vidlivi. Toa go bara{e da go pravam i jas. Iako vo po~etokot toa mi se stori malku ~udno, nabrgu ja sfativ smislata za toa, a i toj nekoi raboti mi doobjasni. Vo toj period koga nie bevme vo Turcija postojano na ulicite mo`ea da se vidat voeni lica so avtomatski pu{ki. Iako be{e izminato podolgo vreme od nestabilnata politi~ka situacija sepak toa se ~uvstvuva{e. Poradi toa, smeta{e toj dlankite skrieni vo xebovite mo`at da bidat mnogu somnitelni." Si pripomniv deka periodot za koj [opov mi govore{e be{e neposredno po dramati~nite slu~uvawa vo Turcija. Vo mart 1971 godina po intervencija na armijata premierot Sulejman Demirel podnese ostavka, a na vlast dojde Hihat Erima. Vo 1974 godina dojde do kriza na vladata koja trae{e pove}e od 6 meseci. Vo januari 1975 godina, po nekolku bezuspe{ni obidi da se formira koaliciska vlada, dojde do formirawe na Nacionalisti~kiot front koj dovede do izvesna stabilnost vo zemjata. Na parlametarnite izbori vo juni 1977 godina ubedliva pobeda izvojuva Ataturkovata narodna republikanska partija i zemjata popoleka po~na da se stabilizira. No, konfrontaciite so Republika Grcija ne prestanaa poradi kiparskoto pra{awe. "Ona {to mene mi ostavi silen, nezaboraven vpe~atok", prodol`i da govori [opov, "e moeto soznanie koe i den denes e nepromeneto, deka Ladislav Palfi ne samo {to e genijalen muzi~ar, tuku e i izvonreden ~ovek, prijatel, drugar. Toj znae{e i umee{e sekogo da go ohrabri, i da go pottikne na rabota. No i pokraj seto toa, toj impresionira{e so svojata skromnost. Sekoga{ koga }e stane{e zbor za nekoj ~ovek nemu poznat, osobeno muzi~ar, ima{e po nekoj ubav zbor da ka`e za nego. Za nekoi osobeno ima{e mnogu pofalni zborovi. Samo za malkumina ima{e poinakvo mislewe, no neubavite raboti gi premol~uva{e." Koga [opov govore{e za Palfi kako za izvonreden ~ovek i za negoviot odnos kon drugite, vo videnie ja vidov poslednata stranica od negovata zdrastvena kni{ka na koja so golemi bukvi pi{uva{e: Skopje 13 juli 1992 godina, izjava za zemawe na delovi od teloto: krvna grupa B "Davam se'!" Pod tekstot stoe{e potpisot na Evgenij Ladislav Palfi. Se razdelivme kako dobri prijateli. Toj zamina za Skopje, a jas ostanav vo Turcija", mi re~e na krajot od razgovorot [opov.

205


Glasot na Ladislav me vrati vo realnosta, na slu~uvawata za koi toj govore{e. "Po moeto vra}awe vo Skopje, glavno rabotev kako muzi~ki pedagog pomagaj}i im na talentiranite pijanisti, no i kako {timer bev baran postojano. Dve godini po moeto vra}awe od Turcija se vidov so Tomislav [opov. I dvajcata bevme presre}ni koga se sretnavme. Zboruvavme za pove}e raboti, a najpove}e za muzikata. Na krajot od sredbata me zamoli pod negova dirigenska palka da otsviram na pijano pove}e delovi od svetski poznati operi, tie da gi snimime za da mu poslu`at za vokalni ve`bi na eden na{ nade`en mlad operski pevec, sin na poznat na{ operski prvenec. So zadovolstvo prifativ. Rabotata uspe{no ja zavr{ivme, si pominavme ubavi denovi, a potoa toj povtorno se vrati na pe~alba. Te{ko be{e toga{, no deneska e u{te pote{ko da se pre`ivee od muzikata, osobeno serioznata", re~e Ladislav i zasviri na Orsinot edna melodija od Svira~ na pokrivot.

19.

Smrtta na Marija

"Zdravjeto na Marija odedna{ se vlo{i. Navistina taa pove}e godini pred toa te{ko se razbole, no lekarite uspevaa da i' go prodol`at `ivotot. Po operacijata, po zra~eweto so beatron i citostatici, sostojbata postepeno i' se podobri. Koga pomislivme deka se spasi od te{kata bolest, sostojbata odnenade` i' se vlo{i. Denovite i pred toa ni minuvaa molkum, no sega ti{inata be{e samo edna praznina. Poodamna ostanavme sami vo na{iot dom. Postariot na{ sin `ivee{e odvoeno so svoeto semejstvo i samo povremeno ne' posetuva{e. Pomaliot, koj be{e mnogu talentiran pijanist, zamina vo stranstvo. Sosema malku prijateli ne' posetuvaa, a i nie ne odevme nikade. Iako taa, a i jas, se obiduvavme da vneseme malku veselost vo domot, toa ne ni uspeva{e. Ponekoga{ Marija so taga vo o~ite i nasmevka na liceto }e pobara{e od mene da i' otsviram ne{to na pijano. Otkako }e zasvirev, vo nejziniot pogled }e rascute{e tro{ka radost. No, taa ne trae{e dolgo. Vedna{ potoa dlaboka taga }e zakorene{e vo nea. I pokraj site usilbi na lekarite, sostojbata od den vo den i' se vlo{uva{e. Se' pote{ko se dvi`e{e, a nabrgu mojata pomo{ i' be{e neophodna. Jas postojano bev so nea. Edinstveno edna{ vo nedelata izleguvav da kupam {to ni e neophodno. I toga{ brzav {to poskoro da gi zavr{am rabotite i da se vratam za da i' se najdam na Marija. Koga snagata sosema i' papsa, pove}e ne mo`e{e da stanuva i od krevetot. @elbata za `ivot sosema zgasna vo nea. Se' po~esto govore{e za smrtta. A koga govore{e za nea, za ~udo nema{e nikakva taga vo nea. Izrazot na nejzinoto lice i bojata na nejziniot glas bea spokojni. Iako podolgo vreme ja izma~uva{e depresijata, sega nema{e ni ronka od nea. Pogledot i' be{e spokoen, a ~udesen mir ovladea so nea. Se zbuniv. Be{e toa onoj spokoj pred ~udovi{nata Smrt za koj peat nekoi poeti. Si pripomniv. Edna{ nekade pro~itav deka koga te{kite, neizle~ivi bolni }e se pomirat so stra{nata

206


bolka, stravot od niv sosema is~eznuva, a tie na Smrtta gledaat kako na ne{to sosema voobi~aeno. Nekoi od niv razgovaraat so Smrtta kako so sakana `ena ili ma` od nivnata stvarnost, ili smrtnik za kogo du{ata ne soprela da im te`nee. Toj pogled, tie nasmevki, tie milozlivi zborovi, taa radost, smea vo smrtniot ~as, gi zbunuva `ivite okolu niv i tie kolku i da se obiduvaat, ne mo`at da stignat do soznanieto dali toa {to se slu~uva e vistina. Se slu~ija i nekoi drugi promeni kaj Marija koi me iznenadija. Sega preku denta zapa|a{e vo nekakva sostojba na letargija, a povremeno vo kratok, no dlabok son. Nasproti toa, vo no}ite be{e budna i so bistra svest. Toga{ ~estopati govore{e za minatosta. Si pripomnuva{e na mnogu slu~ki do najsitnite detali koi so svojata preciznost zbunuvaa. Ponekoga{ bea toa dolgi monolozi vo koi ~esto me spomnuva{e. Ona {to mnogu me iznenadi, be{e {to site tie sodr`ini bea ispolneti samo so prijatni migovi od na{iot `ivot. Nitu edna{ ne re~e nitu zbor za te{kite i ma~ni denovi. A vo tie rozovi se}avawa, sekojpat ima{e ubavi zborovi duri i za onie na koi ima{e pove}e pri~ini da im se luti. Seto toa mi nalikuva{e na razdelba, davawe i primawe pro{ka za posleden pat pred zaminuvawe nekade, vo nekoj poinakov svet od kade nikoj nikoga{ pove}e ne se vratil vo stvarnosta. Taka Marija tivko gasne{e kako sve}a, den po den. Edno letno utro pogledot sosema i' se izbistri. Od nejzinite crni, krupni kako maslinka o~i, bolskote{e ~udesna svetlina. Ko`ata na liceto i' se izmazni, a bla`ena nasmevka i' se izrodi okolu zacrvenetite usni. Gleda{e pravo vo mene. Ni{to ne govore{e. Ja pomiluvav po levata dlanka koja bez`ivotno le`e{e na postelata do mene. Vedna{ potoa go ispu{ti posledniot zdiv. Be{e petok, 21 avgust 1992 godina koga Marija po~ina. Koga za posleden pat poglednav kon nea, na postelata ja vidov mojata Marija, Marija od mojata mladost, Marija koja zasekoga{ ostana zapemetena vo mojata du{a od onoj den koga za prvpat ja vidov mojata Marija, moeto prekrasno Cigan~e.

20.

Osamenost

"Po smrtta na Marija se najdov vo nekakva ~udna du{evna sostojba. Taa nalikuva{e na ne{to {to ve}e sum go do`iveal, no sepak poinakvo. Otsevte bev sosema zbunet. Potoa se sozedov i po~nav da istra`uvam. Kako vremeto odminuva{e, za mene toa stana vistinska opsesija. Mnogu misli i ~uvstva dotekuva, protekuvaa i istekuvaa od mene. Nastojuvav na sekoj na~in seto toa da go zberam vo edno, gledaj}i na rabotite so okoto na objektiven istra`uva~. Iako toa sosema ne mi uspea, nekoi ne{ta za prv pat gi osoznav. Jas dolgi vremenski periodi, ponekoga{ so godini bev odvoen od Marija i semejstvoto. Vo taa osamenost, zbunuva~ka i za mene, jas se ~uvstvuvav prijatno, mnogu prijatno. So vol{ebnite zvuci na pijanoto kako

207


ptica {irokokrila letav slobodno kade }e posakam, a du{ata mi se vesele{e. Znaev ponekoga{ so denovi da zatalkam vo vol{ebni zemni i nebeski dale~ini koi gi sozdava{e mojata fantazija i da u`ivam vo niv. Koga du{ata }e mi se nasite{e od ubavini, }e sletav na zemja so cvrsta re{enost povtorno da se vratam vo vol{ebnata osamenost. Vo taa ~udesna kru`na pateka `iveev so godini, se' do smrtta na Marija. A koga toa se slu~i, zapadnav vo onaa ~udna du{evna sostojba koja, i pokraj site moi obidi da ja imenuvam so nekoj poinakov zbor, ne uspeav, osven da ja nare~am osamenost, iako mi be{e jasno deka me|u ednata i drugata osamenost ima golema razlika. Sega, vo osamenosta me obzede nekakva mra~na zlokobna praznina, a vo utrobata po~uvstvuvav nesigurnost i ne{to {to nalikuva na strav, a sepak ne e toa. Se obidov pove}epati da letnam kako ptica {irokokrila vo vol{ebnite zemni i nebesni dale~ini, no zaludo. [to se slu~uva so tebe, me zapra{a eden glas. Dali nekoj na pticata {irokokrila krilata i' gi presekol, izvika vtor glas. Dali crniot vol{ebnik fantazijata ti ja ukral, re~e tret. Se zamisliv. Prvo {to mi dojde na um be{e deka pokraj vol{ebnata osamenost, postoi i edna druga zlokobna osamenost. Zna~i, si rekov, zborot osamenost ima svoi lice i opa~ina zad koi se krijat poinakvi misli i ~uvstva, ponekoga{ sosema sprotivni. Ne mi be{e te{ko da zaklu~am deka zborot e golem izmamnik. A toga{, vo istiot mig kako poroen do`d mnogu misli po~naa da mi dotekuvaat vo umot. I pred maticata da me odvle~e, sfativ deka glasovite koi mi postavija vistinski pra{awa, baraat i vistinski odgovori. Povtorno se zamisliv. No, ovojpat pojdov po ramen pat, a ne prekutrupa. Poslednite godini, poslednata osobeno, jas gi pominav so Marija. Toga{ mnogu se zbli`iv so nea. Taa bliskost be{e poinakva od onaa koja jas ja ~uvstvuvav vo mladosta. Vo toa katadnevno drugaruvawe, iako {turo so zborovi, sfativ kolku Marija mi zna~i. Vo istiot ~as koga toa mi dojde na um, pomisliv deka mislata pojde po vistinskiot pat. Se izraduvav koga po~uvstvuvav kako vo mene buknuva nade` deka otkriv zo{to vo mene se izrodi taa zlokobna osamenost. No za `al, brzo sfativ deka iako vo toa ima mnogu vistina, toa ne e ona vistinskoto {to dovede jas tolku dlaboko da ja po~uvstvuvam nea. Prazninata koja vedna{ potoa se stvori vo mojot um, za sre}a, ne potraa dolgo. Mi dojde primisla deka jas navistina bev odvoen od Marija, no nikojpat so nea ne ja prekinav ni{kata koja ne' povrzuva. I koga go napu{tiv Skopje, i koga pet godini bev otsuten od nego, i koga bev vo Turcija, jas postojano se slu{av so Marija i {to e u{te pova`no, jas postojano imav ~uvstvo vo sebe deka sum zaedno so nea. Koga toa mi dojde na um, sfativ deka toa ne e nitu mala, nitu ednostavna rabota ako toa se sporedi so sega{nata moja sostojba vo koja jas zasekoga{ se razdeliv od Marija. Toa soznanie probudi vo mene mnogu silni ~uvstva, a vo gradite po~uvstvuvav silna bolka, kako nekoj da otse~e del od mojata du{a. Vo taa ma~na i te{ka du{evna sostojba, vo videnie vidov kako ki{awa silno me gu{ka.

208


"Kade se izgubi Laci, ~edo moe", pro{epoti taa dodeka me baknuva{e. "Ne znam", rekov so rastreperen glas. "Odedna{ se najdov opkru`en od tolpa lu|e; tie me odvlekoa nekade daleku i jas ne mo`ev da te najdam. Tr~av, pla~ev na siot glas, dovikuvav po tebe, no nikade ne mo`ev da te najdam. Silno se ispla{iv deka nikoga{ pove}e nema da te najdam", rekov vo eden zdiv, a solzi mi potekoa. Ubava i mlada ki{awa stoe{e do mene vo parkot vo Subotica. Vo sledniot mig se slu~i ne{to mnogu stra{no. Kosite i' pobelea, liceto i' se pokri so stare~ki br~ki, a o~ite i' pobelea. Le`e{e mrtva pred mene. Ne be{e toa mojata ki{awa, tuku mojata Marija." Koga Ladislav go re~e toa, izrazot na liceto mu stana mnogu ta`en, a jas vidov kako du{ata mu e nasolzena. Otkako si gi izbri{a solzite, prodol`i da govori. "Zlokobnata osamenost mnogu silno, kako nikoga{ pred toa, me obzede siot", pro{epoti Ladislav. "Otkako toa se slu~i, izgubiv sekakva `elba da izleguvam od doma, u{te pomalku da razgovaram so lu|eto", re~e Ladislav i so dlankite si go pokri liceto.

21.

Sam nasproti site

"No, toa ne potraa dolgo. Vo osamenosta prodol`iv da razgovaram sam so sebe. Vo tie moi monolozi sakav da najdam odgovor na pove}e pra{awa, no najzna~ajno mi be{e da odgovoram zo{to jas sum poinakov od drugite. Mnogu godini pred da zaminam od Skopje, sfativ deka na~inot na koj jas razmisluvam mnogu se razlikuva od na~inot na koj razmisluvaat drugite lu|e. Mnogupati mi se slu~uva{e, otkako }e ostanev sam nasproti misleweto na drugite, da se navratam vo svoite razmisli za seto ona {to se slu~ilo. I toga{ sami od sebe se nametnuvaa pra{awata: "Zo{to moeto mislewe se razlikuva od drugite? Zo{to jas sum poinakov? Zo{to jas moram sekoga{ da go ka`uvam ona {to go mislam, a ne go premol~uvam moeto nesoglasuvawe so drugite i so toa da gi izbegnam neprijatnostite?" Vedna{ na pra{alnite zborovi }e se nadovrzaea moite ~uvstvuvawa. A tie mi govorea deka u{te vo migot koga mislata se sozdava{e vo mojot um, ne{to neskrotlivo }e gi razbuntuva. I navistina, tie go zafa}aa seto moe bitie i jas morav da go ka`am ona {to go mislam, ne vodej}i voop{to gri`a {to drugite }e re~at za toa. Iako vo seto ima{e mnogu vistina, sepak znaev deka ~uvstvata ne se edinstveni koi me gonat da go ka`am ona {to go mislam. Povremeno vo sebe prepoznavav i nekakva druga nevidena sila na koja mojot um ne mo`e da se sprotivstavi. I dodeka ovie razmisli mi se vrtea vo umot, odnenade` mi se turna misla {to mislat drugite za mene otkako }e go slu{nat moeto sprotivstaveno mislewe? Mo`ebi nekoi od niv pomisluvaat deka e toa poradi mojata buntovna priroda, a drugi deka e toa mo`ebi poradi mojata ludost, pomisliv vo istiot ~as. I bev siguren deka i ednite i drugite mo`ea

209


da iznajdat mno{tvo dokazi za da go odbranat ona {to go govorat, osobeno ovie vtorite. Nemalku se iznenadiv koga eden psihijatar mi re~e deka razlikata pome|u ludiot i neludiot e vo toa {to prviot otvoreno gi ka`uva site svoi misli, ne vodej}i gri`a {to }e re~at drugite za toa, a drugiot mnogu vnimava {to }e re~e, gi odbira zborovite i mnogu mu e zna~ajno kakov vpe~atok }e ostavat negovite zborovi na drugite. Koga toa stasa do mojata svesnost, malku se voznemiriv, no ne za dolgo. Odnenade`, so seta silina vo mene po~na da vreska eden glas, seedno povtoruvaj}i deka jas go govoram ona {to go mislam zatoa {to ne sakam da bidam edna od onie bezli~ni ovci koi poslu{no go sledat pastirot koj gi vodi. Dodeka toa go slu{av, jas nasekade, kade i da se svrtev, vo `ivotot gledav sekakvi stada od ovci, crni i beli, i pastiri koi gi predvodat. Tie lideri, predvodnici, gi vidov vo politikata, religijata, kulturata... A stadata sostaveni od ednoliki su{testva, slu{nav kako seedno isto bleat dodeka talkaat zad stapkite na svoite predvodnici. No, toa ne be{e se'. Ona {to mene osobeno me lute{e be{e toa {to dlaboko veruvav deka mnogumina od ovie edinki (ako mo`am taka da gi nare~am) vo stadata koi mu se poklonuvaat i mu aplaudiraat na svojot lider, ne go mislat ona {to toj im go ka`uva. Znaev deka tie ne samo {to taka ne mislat, tuku ~estopati nivnoto mislewe e sosema sprotivno so ona za {to tie glasno se slo`uvaat. Koga ovaa misla kako eho ja slu{nav pove}e pati, gnev me opsena. Da izneveri{ nekogo e grda i sramna rabota, si rekov, no da se izneveri{ samiot sebesi e luda besmisla koja so zborovi ne mo`e da se objasni. Otkako dobro razmisliv, sfativ deka ednolikite vo stadata se vsu{nost malodu{ni, nesigurni, ispla{eni su{testva koi nemaat sila da se sprotivstavat na svojot predvodnik, no i na site onie podlizurkovci, samoizmamnici. I za ~udo, koga stanav svesen za toa, gnevot kon ovie kletnici mi papsa i za niv po~uvstvuvav so`aluvawe. Vo istiot toj mig pomisliv na site onie malubrojni heroi koi nikojpat ne potkleknuvaat, duri koga i smrtta im se zakanuva. Koga se vidov me|u niv, po~uvstvuvav kako du{ata mi se ispolni so gordeliva ubavina i bev spremen da se soo~am so site neprijateli. Tie moi razmisli na nekakov magi~en na~in ja isturkaa od mene zlokobnata osamenost. Sega jas i bez mojata Marija bev spremen da zastanam sam nasproti site. Kako vremeto odminuva{e, vo mene se' po~esto se povtoruva{e mislata: Sam nasproti site!, Sam nasproti site!... A toga{ nekoi poinakvi misli i ~uvstva mi gi zbogatija du{ata i umot. Vo eden mig se vidov sebe si kako stojam ispraven na samiot vrv na piramidata kade {to ima mesto samo za eden. Taa gletka me opsena, a silna gordelivost mi ja ispolni du{ata, posilna od bilo koga. Toga{ slu{nav glas koj mi veli deka najgolemata doblest na eden ~ovek e da stane Nad-~ovek, a jas znaev deka samo tamu, na toa osameno, no veli~estveno mesto mo`am jasno i glasno da go ka`am ona {to go mislam i pritoa da nemam nikakva gri`a za toa {to }e ka`at drugite.

210


22.

Potraga po nepoznatoto

"Vo potpolnata osamenost ~udni i ~udesni raboti po~naa da mi se slu~uvaat. Naplivi na idei vrieja vo mene kako na son. Tie dotekuvaa od sekade so nevidena silina i brzina. Dodeka edna doa|a{e, druga se nadovrzuva{e, treta, ~etvrta, petta... naiduva{e. Ponekoga{ tie doa|aa so takva brzina {to morav mislata da si ja rascepkam na pove}e delovi. Se' be{e kako na son. Vo toj ~udotvoren tvore~ki mislovrte` do mene dopiraa ~udesni zvuci, prekrasni melodii. Muzikata neprekinato yune{e vo mene i dodeka svirev na pijanoto. A dodeka nea ja zabele`uvav da ne izvetree, nekoja sosema treta se samosozdava{e vo mene. Se' be{e kako na son. Ona {to me voodu{evuva{e, voznesuva{e, be{e {to site tie idei, seta taa muzika ne bea ne{to obi~no, ne{to dotoga{ slu{nato, tuku ne{to sosema novo, poinakvo. Vo potraga po vozvi{enosta, po nebeskata nedosti`nost, ~ekorev so divovski ~ekori. Za da ne propu{tam ne{to morav sekavi~no da memoriram. Vo toa mnogu mi pomagaa i moite muzi~ki i govorni stenogrami. Se' be{e kako na son. Ne{to postojano me progonuva{e nemo`noto da go pretvoram vo mo`no, od haosot da go sozdadam kosmosot. Razmisluvav so brzina na sekavica. Znaev deka treba da najdam na~in kako da gi zadr`am vo glavata site tie misli, seta taa muzika za da ne mi izvetreat vo eterot. Go ~inev toa kako iskusen nau~nik. Zabele`uvav samo {to be{e najbitno. Nasekade vo stanot, po yidovite, podot, na bilo kakvo prigodno mesto imav postaveni prazni listovi hartija, notesi, notni tetratki, molivi, da mi se najdat pri raka vo sekoj mig za da mo`am da ja zabele`am idejata, melodijata. Vo eden mig mi dojde na um edna sosema originalna ideja koja se poka`a mnogu prakti~na. So gaziena lamba gi is~adiv belite plo~ki vo kupatiloto. Navistina belinata se glamjosa, no sega mo`am i vo taa prostorija da gi zabele`uvam ideite koi mo`ea odnenade` da mi se izrodat. Site ovie pomagala na koi vo sekoj mig mo`ev da zabele`am se' {to mi do{lo na um, gi narekov kvisko sistem, spored onaa sme{na maskota koja im be{e od golema pomo{ na natprevaruva~ite vo kviz emisiite. Mnogu ~esto na pijaninoto ja svirev ~udesnata novosozdadena muzika. Ako nemav vreme toa da go storam, ja peev melodijata na diktafonot ili pravev grafi~ki stenogramski zapis. Ponekoga{ ideite i muzikata gi snimav na de`urnite magnetofoni postaveni na razni mesta vo stanot. No, pri reprodukcijata zabele`av deka akustikata ne be{e dobra. Osobeno bev zagri`en za prostorijata kade {to be{e postaveno pijanoto. Moram ne{to itno da prezemam. Odli~no gi poznavav zakonite na akustikata. Brzo zaklu~iv deka pred se' pri~inata za toa e lo{ata izolacija. Vreva doa|a{e otsekade, od gore, od dolu, od yidovite. Prvo zapo~nav so izolacija na tavanicata. Napraviv mre`a od ja`iwa koja ja postaviv polovina metar ponisko od tavanot. Otkako ja fiksirav so ~ar{afi i }ebiwa, ja gradev izolaciskata tavanica.

211


Zabele`av deka akustikata se podobri, no ne sosema, i ne bev zadovolen. Prodol`iv da rabotam. Na krajot rezultatot be{e o~igleden. Sobata kade {to be{e pijanoto se pribli`i po akusti~kite kriteriumi do sovr{ena komora vo koja ti{inata e apsolutna, vo koja ~ovek mo`e da go ~ue i bieweto na sopstvenoto srce. Toa go postignav so ostranuvawe na ramnite povr{ini i izbegnuvawe na seta simetri~nost, dr`ej}i se do praviloto deka dve paralelni tvrdi povr{ini negativno vlijaat na akustikata. Vo toa mi pomogna materijalot koj vo sebe gi vpiva zvucite, materijal koj go postaviv nasekade. Na krajot od rabotata so zadovolstvo gledav vo ona {to go sozdadov, iako toa nalikuva{e na duvlo na eden ludak." Otkako seto toa mi go re~e, likot na Ladislav sosema se izmeni. Prodol`i da zboruva so poinakov glas. Poinakov be{e i bolskotot vo crniloto na negovata zenica. "Ne znam otkade i poradi {to, no potrebata da istra`uvam e dlaboko vkoreneta vo mene. Od najranoto detstvo go pravev toa. Go ~uvstvuvav galebot Xonatan Livingston vo sebe. Kako rastev istra`uvaweto stana za mene vistinska opsesija. Istra`uvav vo muzikata, no i vo oblasta na hemijata, fizikata, radiotehnikata, stenografijata... Od eden prijatel biolog slu{nav deka istra`uvaweto, ili kako {to nekoi velat qubopitnosta kon nepoznatoto ja nosime vo sebe od svoite damne{ni predci, majmunite. Sekoe novo soznanie se' pove}e ja razbuknuva potrebata za novo istra`uawe. Taka ~ovek stanuva zarobenik na istra`uva~kata rabota, iako e svesen deka vo istra`uvaweto na novoto se izlo`uva na golem rizik. No, toj rizik nekojpat e isplatliv, se stignuva do ne{to dotoga{ nepoznato. No, istra`uvaweto mo`e da ne' odnese i na pogre{ni pateki, da ne stigneme do nikade. Seto toa mo`am da go objasnam i na eden poinakov na~in. Za istra`uvaweto mo`am da re~am deka e izvonredno privle~na igra vo koja se sledi nekoja zamisla. A taa potraga po zamislenata ideja ima ne{to ~udesno i mnogu privle~no vo sebe. Taa neodolivo mami da se pojde po nea. No ponekojpat patot po koj se vrvi mo`e da bide sosema pogre{en. A toa zna~i da ne se dojde do nekoe otkritie. No, toa ne e mnogu tragi~no. Na{eto talkawe i toga{ ne e zaludno. Toa na drugite istra`uva~i }e im poka`e deka ne treba da odat po patot koj nekoj ve}e pogre{no go izodel. I zatoa vo pravo se onie koi velat deka istra`uvaweto vo osnova e samo za sebe cel, se' dodeka nepoznatoto ne stane poznato." ^udesna energija blika od Ladislav. Siot e vo nekakov zanes. "Mnogu sum razmisluval za istra`uvaweto vo umetnosta. Spored mene sekoj umetnik e istra`uva~. Istra`uvaweto na svetot na tonovite e ~udesna, no mnogu zagado~na rabota. Koga muzikata se nadopolnuva so zborot, toga{ taa dobiva vo svojata neposrednost i silina. Moite istra`uvawa vo muzikata se povrzani od moeto najrano detstvo. I mojata majka, i mojot tatko postojano istra`uvaa. Pokraj muzikata, tatko mi Eugen istra`uva{e vo oblasta na radiotehnikata i iznao|a{e razni inovacii. Taka toj uspea da napravi sopstvena aparatura za snimawe gramofonski plo~i. Jas vo po~etokot mu pomagav, potoa bev negov sorabotnik, za na krajot samiot da po~nam da istra`uvam. Istra`uvav vo mnogu oblasti, no sepak pokraj

212


muzikata osobeno istra`uvav vo oblasta na hemijata i fizikata. Eksplozivite i otrovite koi me fascioniraa od najmladi godini, ne prestanav da gi prou~uvam. Sepak, mislam deka najva`no od se' e da se ima fantazija. Bez nea ne mo`e da se stigne do nepoznatoto. I vo umetnosta kako i vo naukata, sli~ni se pati{tata. Mnogu od tvorecite na ubavoto se vistinski istra`uva~i." Zborovi polni so ~uvstva se isprepletuvaa i kako poroen do`d dotekuvaa. I pokraj naso~enosta na moeto vnimanie so maka gi sledev, a toj prodol`uva{e da zboruva.

23.

Za tvore{tvoto

"I navistina me|u istra`uvaweto i tvore{tvoto ima mnogu sli~nosti, no i razliki", re~e. "Sozdavaweto na umetni~ko delo e mnogu interesna i zagado~na rabota. Za tvore~kiot ~in napi{ani se mnogu interesni raspravi, osvetleni se pove}e aspekti za kreativnosta, no ostanuvaat u{te mnogu neodgovoreni pra{awa. Sekoj od tvorcite na ubavoto ima svoja prikazna za sozdavaweto na svoite dela. Tie ponekoga{ se sli~ni, ponekoga{ se razli~ni." So golema qubopitnost sakav da slu{nam {to za toa }e ka`e Ladislav, iako za mnogu {to vrzano za tvore{tvoto toj ve}e re~e. "Kako toa da go objasnam? Vo migot na tvoreweto se slu~uvaat ~udesni ne{ta koi se te{ko objasnivi. Za toa kako do mene stignuva melodijata i kako jas go sozdavam deloto, zboruvav ne{to. Vo edna moja rasprava Tema za trema jas govorev za Sindromot nare~en trema kaj muzi~kite umetnici interpretatori, a sega sakam da ka`am ne{to za tremata kaj kompozitorite. Za ova pra{awe mnogu malku, da ne re~em voop{to, se govori. Sega jas }e ka`am {to mislam za tremata kaj tvorcite na muzi~kite dela. Kompozitorot, koj naj~esto tvori vo samotija, ne e izlo`en na dejstvoto na toj u`asen otrov nare~en trema vo onaa smisla i sodr`ina kakva e taa kaj reproduktivnite umetnici. No, zatoa kompozitorot e zagrozen od eden sosema poinakov otrov, stravot dali }e uspee da ja zadr`i vo sebe muzikata koja nesopirlivo dotekuva bilo vo budnite no}i, ili vo dnite koga taa nenadejno }e mu zayuni vo du{ata. Stravot taa da ne izvetree bara od niv bezprekorno i beskone~no memorirawe, {to pak mo`e da dovede do vistinsko ludilo. No, rabotite stanuvaat krajno slo`eni koga kompozitorot e i reproduktiven umetnik - instrumentalist. Mnogupati sum go po~uvstvuval toa u`asno bunilo. Dodeka ve`bav na pijanoto i se obiduvav besprekorno da go usvojam notniot zapis, zatoa {to toj se' u{te ne e fiksiran nitu grafi~ki, nitu kako tonska snimka, pa mo`e da izvetree vo magla, vo istiot mig vo mene dotekuva sosema nova muzika. Znam, ako nea ne ja zadr`am, taa zasekoga{ }e izvetree. Toga{ se nao|am pod silna psihi~ka tenzija. Moram da donesam brza odluka na koja muzika i' e potrebna itna pomo{, na onaa {to sakam da ja fiksiram, onaa {to toga{ se tvori, ili pak

213


na onaa treta koja tokmu toga{ se za~nuva vo mene. No, toa ne e ni{to vo sporedba koga seto toa se slu~uva vo mojata glava za vreme na nekoj javen koncert, ili na nekoj direkten prenos od radio-televiziska programa. Toga{ izme{anosta na muzikata mo`e da dovede do ludilo. Posle seto re~eno mo`e da se postavi pra{aweto {to e polo{o ili pote{ko: tremata koja doveduva do prekin na filmot na reproduktivniot muzi~ki umetnik, ili koga kompozitor-interpretator ima naplivi na mno{to muzika, a ima javen nastap. Zatoa velam deka e krajno slo`eno koga reproduktivniot muzi~ki umetnik e istovremeno i kompozitor zatoa {to tvore~kiot glas, ili inspiracijata, kako nekoi velat, doa|a odnenade`, ponekoga{ vo nevreme. Vo seta taa kompleksnost sepak najkompliciranoto ne{to e koga kompozitorot-instrumentalist ima apsoluten sluh." Ladislav podzastana so zborot. Kako i mnogupati pred toa, vo zamatenosta na crniloto vo levoto negibnato oko mo`e{e da se zabele`i nere{itelnost kade da gi naso~i svoite misli. Otkako zamatenosta vo crniloto is~ezna, prodol`i da govori. "Vo moite najdobri godini mnogu ~esto mi se slu~uva{e muzikata tuku{to sozdadena vo mene, da izvetree. Ete, dodeka svirev na pijanoto, nekoja druga muzika }e dopre{e i jas znaev deka taa tuku{to se ra|a vo mene. Koga toa }e se slu~e{e, Tvorecot i Pijanistot vodea silna bitka vo mene. Ako pobede{e Pijanistot, ni{to ne }e ostane{e od melodijata tuku{to rodena. No, ako pobede{e Tvorecot, jas }e ja zabele`ev. Kako {to ve}e rekov, toa be{e nemo`no koga }e mi se slu~e{e na javen nastap. Denes ne e taka. Blagodarenie na mojata istra`uva~ka rabota od koja proizlegoa moite mnogu komplicirani sistemi, i mojata uve`banost vo tie sistemi, re~isi ni{to ne mo`e tuku taka da mi izvetree od mojata glava. Eden od tie sistemi e mojata distributivna koncentracija. Drug e Sistemot na zabavuvawe do zapirawe na prebrzoto ra|awe na novosozdadenata muzika. Vo takvite sostojbi sepak mozokot ne se doveduva vo sostojba na tabula rasa, {to bi rekle potpolna ti{ina, ili kako toa nevrolozite go narekuvaat gubitok na alfa ritamot na elektroencefalogramot (iako nalikuva na toa). Taka jas podocna na eden ~udesen na~in mo`am da navratam na ona {to edna{ doprelo do mojata svest, ili da prodol`am od onamu kade {to zaprelo." Otkako napravi kratka pauza so zagado~en kolorit na negoviot glas, re~e: "No, pova`no od se' e da se slu{ne beliot {um". I pove}e ne re~e ni zbor.

24.

Beliot {um

Po dolgo is~ekuvawe, edno esensko popladne koga svetlinata na denot bega{e pred crnilata na no}ta, Ladislav progovori za beliot {um. "Mnogu retko zboruvam za beliot {um. A koga toa go pravam mnogu sum vnimatelen za da ne bidam pogre{no razbran. Ne e toj nekakva halucinacija kako {to nekoi sakaat da go protolkuvaat. Beliot {um e kako

214


sinhroniziran, sovr{en poj, crcorewe na ptici, spoj na tonovi koi mo`at odedna{ da se pretvorat vo vizuelen noten zapis, a vedna{ potoa da se slu{ne muzika koja doa|a od ogromen orkestar." Otkako napravi sosema kratka pauza, povtorno go slu{nav onoj zagado~en kolorit na negoviot glas. "Ete toa e beliot {um", re~e i so eden kraj na crniloto od levoto oko ispituva~ki me pogledna. Prodol`i da govori. "Beliot {um odvreme navreme dopira do mene. Iako mnogu razmisluvav i na sekoj na~in se obiduvav da doznaam koga prvpat sum go slu{nal, ne uznav. No {to e u{te po~udno, ne znam koga i za posleden pat toa se slu~ilo. Koga toa se slu~uva, se nao|am vo nekakva ~udna sostojba i ne mo`am so sigurnost da re~am dali toa {to mi se slu~uva e privid ili jave. No, znam deka Beliot {um mo`e da potrae samo eden mig, no mene da mi se stori kako da trae cela ve~nost. Ponekoga{ se slu~uva so denovi da go slu{am i toga{ sum vo bunilo. No, ponekoga{ mi se ~ini deka toj e postojano vo mene. Ne retko toj mi se javuva i na son. I koga buden }e se zapra{am dali nego go slu{nav vo sonot, ili dali toa se slu~uva otkako }e se razbudev, ne mo`am so sigurnost da odgovoram." "Zo{to beliot {um?", zapra{a, iako jas ni{to ne rekov. "Beloto i crnoto ne se boi, tie samo go razdvojuvaat spektarot na boi. A siot spektar na boi e sodr`an vo beloto. Verojatno i vo crnoto. No, do mene dopira samo beliot {um i seto negovo {arenilo koe mo`am da go raspoznaam. Crniot {um mi e nepoznat, iako mo`no e i takvo ne{to da postoi." Odnenade` sosema se izmeni negoviot lik, a me~tatelot koj sede{e nasproti mene se preobrazi vo profesor. Vo mene sega gleda{e eden mnogu seriozen lik. "Muzikolozite se slo`uvaat deka postoi la`no i vistinsko muzi~ko tvore{tvo, vpro~em kako i vo seta umetnost. Vistinskoto tvore{tvo istekuva od nesogledlivite dlabo~ini na tvorecot i po svoeto vdahnovenie e lesno prepoznatlivo. No, da se stigne do nego, potrebno e mnogu trud. Samo so golemo muzi~ko znaewe beliot {um mo`e da se prepoznae i preobrazi vo muzika i taka da se sozdade golemo muzi~ko delo. Muzi~kiot genij Lovro Mata~i} vele{e: "Sekoja nota kaj Betoven e sovr{eno postavena, {to bi rekle - taka i nikako poinaku." Betoven so mnogu trud umee od ~udesniot {epot da sozdade sovr{eno delo. Mnogu ~esto se postavuva pra{aweto: "Vo {to e genijalnosta, vo ~udesniot {epot ili vo tvore~kiot ~in? Odgovorot e, i vo ednoto i vo drugoto. Bez beliot {um nema vistinsko tvore{tvo. No, toj {epot treba da se slu{ne, da se prepoznae i da se zabele`i. A potoa deloto po~nuva da sozreva, da raste. Od mnogu {to zavisi kakvo }e bide sozdadenoto delo. Nitkite se tolku mnogu isprepleteni, {to nivnoto razgrani~uvawe e nemo`no." Go slu{am Ladislav i gi prelistuvam stranicite vo koi se zapi{ani zborovite na traga~ite po zagado~niot ~in na kreativnosta. Nekoi od niv velat deka ovie slo`eni psiholo{ki procesi mo`at da se objasnat so fenomenot na regresija, so povlekuvawe na Ego-to od povisoki mentalni aktivnosti. Takva sostojba na vdahnovenie, velat tie, se slu~uva

215


avtomatski. Ne zboruva pove}e tvorecot, tuku nekoj glas od nego. Toa e glasot na nesvesnoto koj tvorecot go soop{tuva na drugite, a pritoa i samiot stanuva del od publikata. Drugi tvrdat deka stanuva zbor za individualnoto nesvesno vo koe se sodr`ani `elbite i fantaziite na Egoto. Mnogumina ne se slo`uvaat. Tie velat: [to mo`e da soop{ti individualnoto nesvesno? Nekoja li~na prikazna interesna, pomalku interesna ili sosema zdodevna. Kolektivnoto nesvesno e rajskata gradina od kade {to doa|aat vistinskite umetni~ki dela. Vo nego, velat tie, e sodr`ana radosta i makata na celoto ~ove{tvo. Golemite dela ne razdeluvaat, tuku tie splotuvaat, tie se podednakvo zna~ajni za siot ~ovekov rod. No, i ednite i drugite se slo`uvaat deka glasot na nesvesnoto doa|a odvnatre, iako na tvorecot mo`e da mu se stori deka doa|a odnadvor. Vo taa eksternalizacija na glasot bo`ji, koj zboruva niz ustata na izbraniot tvorec, se objasnuva inspiracijata. Vo anti~kiot svet inspiracijata do`iveala polno metafizi~ko zna~ewe. Taa podocna stanala termin za ozna~uvawe na posebni okolnosti na tvoreweto, iako so toa ne ja izgubila celinata na svoeto prvobitno zna~ewe. Vo mnogu avtobiografski opisi, osobeno od poetite ili umetnicite, doznavame deka kreativnite sostojbi se sostojbi na posebna vozbudenost. Ovaa vozbuda mo`e da bide pottiknata od nekoi okolnosti i mo`e da bide predizvikana so izvesni stimulusi, no po pravilo so niv ne mo`e da se upravuva. Pod takvi uslovi, poedinecot mo`e da se ~uvstvuva pove}e ili pomalku voshiten ili poti{ten, izvonredno vitalen ili bolen. ^inot na kreirawe stanuva izvonredno lesen, veli Mikelanxelo, ponekoga{ se odviva so golema brzina, a se javuva ~uvstvo deka vistinskata rabota ja izvr{uva nekoj nevidliv sorabotnik. Nekoi tvorci na ubavoto za inspiracijata velat deka taa pretstavuva nenadejno pojavuvawe na vizii ili misli, ne{to {to mo`e da se sporedi so blesok. Zatoa analiti~kata psihologija inspiracijata ~estopati ja sporeduva so sostojba koja e najbliska do ekstazata. Taa doobjasnuva: "Ona {to e proecirano kako vizija na Bog sega vo ekstazata e vrateno vo Ego-to, no ne kako antiteza pome|u Ego-to i Super-ego-to ili pome|u Ego-to i Bog, Ego"-to i Bog se edno isto. Koga vo mig ovie misli proletaa kako bel oblak na ~isto nebo, na nivno mesto vidov crna temnina. I toga{ pred mene se otvorija nekoi poinakvi knigi. Vo niv se zboruva{e za ludiloto, za halucinaciite, za ~uvstvoto na Bog vo sebe. Mnogu sli~nosti, mnogu sprotivnosti. Siot snemo`ev koga mi dojde misla deka tenka nitka gi razdeluva genijalnosta i ludiloto. "Da se premesti edna nota na drugo mesto, zna~i da ne se po~ituva glasot bo`ji", velel Mocart koga go pi{uval svoeto posledno nedovr{eno delo, Rekviem. Dali toa navistina bil glasot na Boga ili glasot na ludiloto? Likot na Ladislav povtorno se izmeni. Potsmevka se izrodi na nego. "Za la`noto, profanoto tvore{tvo, za plagijatorstvoto ne vredi i da se zboruva." Be{e sosema vo pravo.

216


25.

Muzi~ki alhemi~ar

"Vo osamenosta vremeto ja izgubi smislata. Toa ni{to ne mi zna~e{e. I bez da poglednam na ~asovnikot, znaev deka toa ponekoga{ sekavi~no minuva, a ponekoga{ bavno. Znae{e toa i da zastane. Dali be{e privid ili vistina ne znaev. Odamna ~asovnicite vo mojot dom prestanaa da rabotat. Pove}e ne gi brojam denovite, mesecite, godinite. Bezvremenosta mi gode{e. Vo nea se ~uvstvuvav sloboden. Se raduvav na videlinata na denot i temninata na no}ta. Me vesele{e matnata svetlina na mugrata, crveniloto na izgrejsonceto, blesokot na svetlinata napladne, rumeniloto na zajdisonceto, siviloto na samrakot, crnilata na no}ta. Me voodu{evuva{e sonceto, mese~inata, yvezdite. Postojano go slu{av Beliot {um. Be{e toa prekrasna muzika. Se samosozdava{e od svetlinata i temninata. Ja ~uvstvuvav vo mene i okolu mene. Vsu{nost se' be{e edno. Go slu{av pojot na cve}iwata, pla~ot na otkosot na trevata, crcorot na pticite, `uboreweto na vodata, radosta na prirodata vo prolet, tagata na po`oltenite lisja vo esen, pla~ot od mrtvoto studenilo vo zima. Iako bev zatvoren me|u siviloto na yidovite, ja ~uvstvuvav Prirodata. Kakva doblesna harmonija e toa. Ja narekuvav Harmonija na Slobodata. Vo molk se obiduvav da slu{nam {to saka Prirodata da mi ka`e. I dodeka ma~no pret~uvstvo me izma~uva{e, do mene dopira{e silen tatne` ~ini{ utrobata na zemjata se otvora{e i od nea protekuva `e{ka magma. Znam, Prirodata se buntuva, stenka, pla~e od lutina. A potoa povra}a gnev. Postra{en od bilo {to, no so nego ne mo`e tagata da ja odlee i da gi kazni bezdu{nite lu|e koi ja povreduvaat, ranuvaat, ja uni{tuvaat, se obiduvaat da ja sotrat zasekoga{. I vo tagata, i vo radosta, Beliot {um dosega{e do mene. Ponekoga{ toj be{e ne`en kako {epot na majka kon svoeto doen~e, ponekoga{ vika stra{na, potresna, bolna ta`a~ka za izgubenoto dete. Koga }e ja slu{nev, silna taga me obzema{e, no iznao|av sili da ne se smramoram od bolka za da mo`am da ja zapi{am i da im ja prenesam na drugite. Beliot {um go preto~uvam vo noten zapis. Tvoram ~udesni dela. Neslu{nati dotoga{. ^estopati vo ~udesnoto videnie, ne znam privid li be{e ili jave, pred sebe gledav golem simfoniski orkestar od mnogu muzi~ari. Orkestracijata koja stignuva{e do mene be{e sovr{ena. Toa go mo`at samo vrvni umetnici. Sakav odblizu da gi vidam tie genijalci. Vo v~udonevidenie se najdov, koga dojdov sosema blizku do niv. Vo sekoj lik se prepoznavav sebe si. Zbunetosta brzo me odmina, a golema radost mi ja obzede du{ata. Toa be{e moja damne{na `elba. Ne mo`ev da veruvam vo ona {to se slu~uva{e, a sepak be{e vistina. Vo zadninata go zabele`av Bojan Adami~. Zagato~no mi se sme{ka{e. "[to }e ka`e{ na ova?", go pra{av so pogledot. Gi podiga{e bespomo{no ramenicite. "Koga si slu{nal vakvi sovr{eni tonovi?", mu rekov. "Site svirat kako eden", dodadov. "Nemam zborovi", mi odgovori. "^ija e muzikata", pra{a. "Moja", velam.

217


Se ~udi, kako da ne mi veruva. "Moja e", povtoruvam. Go slu{am "Beliot [um", dodadov. "Beliot [um", povtoruva toj so neverba. I da mu objasnev {to e toa, znam deka nema{e da mi veruva. "Ti da ne si muzi~ki alhemi~ar", so ironija vo glasot izvika. "Takvi se lu|eto, somni~avi nevernici, mi dojde primisla." Ladislav govori kako vo nekakov trans. Zborovite mu protekuvaat od du{ata. "Se' pomalku izleguvav od doma. Pred smrtta na Marija malkumina doa|aa, sega skoro nikoj. I podobro e {to e taka. Tie samo mo`at da gi razremetat moite misli i moeto tvore{tvo. Edinstveno drugaruvav so Il~o. Ponekoga{ odev kaj nego doma. Razgovorot so nego be{e mnogu interesen. Po~navme da rabotime i na mojata monografija. Sakav vo nea da go prenesam seto ona {to sum postignal so rabotata, vo moite istra`uvawa, no ne samo vo muzikata, tuku vo site drugi oblasti, osobeno sakam da ja otkrijam tajnata za moite govorni i muzi~ki stenogrami. "Laci, da zboruvame za muzikata", postojano mi povtoruva{e. Ponekoga{ mu zabele`uvav poradi toa. No, ne samo za toa. Mu zabele`uvav i za negoviot odnos kon doma{niot milenik, stra{niot doberman. Toj i site od negovoto semejstvo imaa neograni~ena doverba vo nego. Se odnesuvaa kako da e ~len od familijata. Toa mnogu me zagri`uva{e. "Ne treba da imate tolkava doverba vo nego", povtoruvav pove}e pati. No, tie prodol`uvaa po svoeto. Dolgo vreme izmina od poslednata na{a sredba. Zaboraviv na nea. Zatvoren sum vo svojot stan. Se dopi{uvav so bliskite kom{ii za najneophodnite raboti. Im ostavav pismenca pod mojata vrata. I tie mi odgovaraa so pismenca. Ne sekoga{ se slo`uvavme. Se ~uvstvuvav kako osamenik na pust ostrov sred more od lu|e. ^estopati si velev deka koga povtorno }e se vratam me|u niv }e gi ponesam so sebe site svoi dela, a so Il~o }e prodol`ime da rabotime na monografijata so koja stignavme do samiot po~etok. Be{e zima. Padna mnogu sneg. ^udesna belina. Otsekoga{ sum ja sakal belinata. Umee da gi prikrie crnilata. ^estopati gledav niz prozorecot od kujnata. Ponekoga{ pomisluvav deka sum vo Subotica i gledam od prozorecot na ku}ata na dedo Janu{. Toga{ du{ata mi se ispolnuva{e so ubavina. No, brgu se vra}av vo sega{nosta. Na toa me prisiluvaa stapkite na minuva~ite. Znam deka nekoi od niv im pripa|aa na moite progoniteli. Kaj i da sum, tie ne mi davaa mir. Mi ja isklu~ija strujata. Sepak se snao|av nekako. No}ite bea dolgi, u`asno dolgi. Svetlinata na mese~inata me voshituva{e. Pi{uvav, komponirav. Moite pismenca ostanuvaa so denovi negibnati. Ponekoga{ gi slu{av razgovorite na sosedite, osobeno onie pod mene. Iako ne mo`ev se da slu{nam, znaev deka govorat za mene. Se' u{te nemav problemi so hrana i drugi potrebi. Gi nabaviv vo pogolemi koli~ini. No, i {tedev. Silno tropawe me razbudi. Mi treba{e vreme da sfatam deka doa|a od mojata vlezna vrata. Pojdov kon nea. Pokraj tropaweto koe ne prestanuva{e,

218


slu{av i glasovi. Nekoi mi bea poznati, pove}eto ne. Ja otvoriv vratata. Pred nea tolpa lu|e. Pokraj dvajcata policajci, tuka bea i moi bliski, kumovite, nekoi od kom{iite, nekoi nepoznati. I pred da sfatam {to se slu~uva, me poveduvaat so sebe. Bolskotot na proletnoto sonce bolno mi go zamati pogledot. Me smestija vo kolata na itna medicinska pomo{. "Lu|e {to se slu~uva", seedno pra{uvav. Site mol~ea. Zamol~ev i jas."

26.

Socioterapiska zaednica

Na eden od sostanocite na socioterapiskata zaednica vo Vilata na krajot od alejata na lipite, Ladislav be{e izbran za nejzin pretsedatel. Toa navistina go zaslu`i. Po negovoto doa|awe vo Vilata ovie sostanoci stanaa mnogu posodr`ajni. Blagodarenie na nego se zagatnaa mnogu interesni temi koi drugite stanari so interes gi prifatija. Izborot za pretsedatel Ladislav go prifati so radost, no i so golema odgovornost. Kako nikoj pred nego toj revnosno se zafati so pretsedatelskata rabota. Insistira{e sostanocite redovno da se odr`uvaat i to~no navreme da zapo~nuvaat. Bara{e od prisutnite so vnimanie da sledat {to se govori i aktivno da u~estvuvaat vo raspravata. Za vreme na sostanocite prave{e pribele{ki za najzna~ajnite raboti. Vedna{ potoa gi pi{uva{e Zapisnicite so svojot prekrasen kaligrafski rakopis. Na sekoj nareden sostanok, kako prva to~ka od dnevniot red be{e ~itan prethodniot Zapisnik i prifa}an ili ne od prisutnite. Go ~ine{e toa so neverojatna pedantnost. Preciznosta be{e edna od osobenostite na negoviot karakter. Toj nea ja be{e usovr{il do perfekcija. Ni{to ne prepu{ta{e na slu~ajnosta. Se, mora{e da pomine po onoj sovr{en red kakov {to toj go be{e toa zamislil. Na sostanokot odr`an na 13 dekemvri, prv po izborot na Ladislav za pretsedatel, toj so serioznost na dramski akter go pro~ita Zapisnikot od predhodniot sostanok. Zapisnik od Sostanokot odr`an na 6 dekemvri (ponedelnik) 1999 godina Sostanokot zapo~na to~no vo 11,30 ~asot. Broj na prisutni 18. Nekoi svoeto neprisustvo na sostanokot go obrazlo`ija so nesnosnata niska temperatura vo boravokot, kogo tie go narekuvaat "Boravokfri`ider". I vo pravo se, iako znaeme deka istata niska temperatura e i vo sobite, i vo drugite prostorii. No, vo boravokot nikoj ne mo`e da se vovle~e pod pokrivkata i da go svitka teloto kako ma~ka, so glavata zagnurena vo svoite dlanki. Od na{ata rasprava na sostanokot mo`e da se zaklu~i deka hranata za vreme na vikendot be{e ne{to podobra, no i ponataka presolena. Toa se odnesuva i na supata, iako ponekoga{ se slu~uva taa da e dobra. Na sostanokot jas iznesov deka nekolku pati na siot glas protestirav

219


poradi presolenata hrana i uka`av deka toa ne e zdravo, no bez rezultat. Iako ponekoga{ mo`at da se slu{nat protesti i od drugite, tie ne se dovolno ostri kakov {to e ostar vkusot na presolenite jadewa. Zatoa na sostanokot odlu~ivme ovoj na{ revolt pismeno da se prenese do odgovornite. Na sostanokot jas go povtoriv i ona {to pove}epati go demonstrirav vo trpezarijata. Mojot recept protiv ova zlo se sostoi vo toa, vo presolenoto jadewe da se sipe ~ajot. Rezultatot od toa e odli~en, se dobiva eden sladuwav specijalitet. Da se napravi ne{to vakvo treba da se poseduva barem malku istra`uva~ki duh. No, za `al nikoj ne go slede{e mojot primer. Vo idnina go o~ekuvam toa. Otkako Zapisnikot ednoglasno be{e usvoen, zapo~na sostanokot. Ladislav konstatira deka se prisutni 19 stanari od Vilata, a potoa pobara nekoj da predlo`i za {to da raspravaat na sostanokot. Otkako molkot potraa, toj se po~uvstvuva neprijatno. No, ne za dolgo. Tokmu molkot koj nastana mu se nametna kako odli~na tema za rasprava. "Mol~eweto na sostanocite e stara bolka", re~e. "Zatoa denes dobro bi bilo da progovorime tokmu za toa - mol~eweto", dodade. Nekolkumina glasno se slo`ija, pove}emina molkum. "Mislam", zapo~na toj, a otkako napravi kratka pauza dodade, "deka prvo treba da gi najdeme pri~inite zo{to se mol~i, a potoa da iznajdeme kako da se aktiviraat site ~lenovi na zaednicata. Vedna{ otkako dojdov tuka, sfativ deka celta na socioterapiskata zaednica e na{eto me|usebno drugaruvawe, no i drugaruvaweto so onie koi se gri`at za nas. Zatoa mislam deka socioterapiskiot tim mo`e da ni pomogne da se oslobodime od osamenosta vo kakva mnogumina od nas bile pred da dojdat tuka. No, ne e toa se'. Na sostanocite treba da progovorime i kako da si go napravime `ivotot tuka poudoben." "Vo pravo si Ladislave", re~e Sofija. "Navistina nekoi postojano mol~at, no zatoa nekoi pak postojano govorat. Jas predlagam onie koi postojano govorat, a ponekoga{ se spremni so saati toa da go ~inat, pomalku da zboruvaat za onie koi postojano mol~at, duri i gi premol~uvaat rabotite koi se odnesuvaat na samite niv, da se ohrabrat i da po~nat da zboruvaat. Jas navistina malku zboruvam, no taka sum se odnesuvala siot vek, a poslednite godini, koga samotijata sosema me obzede, se slu~uva{e so denovi, nedeli da ne progovoram nitu zbor, tuku samata so sebe da si razgovaram vo du{ata." Sofija kako {to odnenade` po~na da zboruva, taka i prestana. Site bea iznenadeni. Taa nikojpat ne se javuva{e za zbor na sostanocite, no i vo sekojdnevnite slu~uvawa mnogu malku zboruva{e. Nekolkumina ja pofalija Sofija za hrabrosta i se slo`ija so nejzinite zabele{ki. Po nea pove}emina zboruvaa kako go minale vikendot. Najglasni bea onie koi imale poseta od svoite bliski. Potoa zboruva{e Nada. Taa, otkako ja pofali i ohrabri Sofija, govore{e voop{teno, osobeno kako se spazuva higienata, a me|u drugoto go spomna i nedostigot na toaletna hartija za vreme na vikendot.

220


Ladislav zadovolno se sme{ka. Toa be{e eden od retko uspe{nite sostanoci. "Da ne go falime denot sekojpat po utroto. Ne sekoga{ po utroto se poznava denot", re~e {egobijno, aludiraj}i na molkot so koj zapo~na sostanokot. A potoa dodade: "Vo Kniga na spomeni }e imam mnogu {to da zabele`am." Site bea iznenadeni kolku brzo odmina vremeto odredeno za sostanokot, no nikoj ne zapra{a za kakva Kniga na spomeni zboruva Ladislav. Koga izlegoa od Boravokot-fri`ider gi presretna prijatnata mirizba na varenoto grav~e koe se slu`i sekoj ponedelnik.

27.

Kniga na spomeni

Knigata na spomeni Ladislav ja be{e zamislil kako bele`nik vo koj }e gi zapi{uva najinteresnite slu~uvawa vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Kako vremeto odminuva{e, Knigata na spomeni napreduva{e. Eden den mi podade edna crvena papka na koja so golemi bukvi pi{uva{e Kniga na spomeni. Ja otvoriv. Vo nea ima{e pove}e listovi napi{ani so negoviot kaligrafski rakopis. So vnimanie po~nav da gi ~itam.

Den pred noviot milenium Posledniot sostanok na socioterapiskata zaednica za 1999 godina se slu~i pred nejzinoto zaminuvawe. Novata 2000 godina {to doa|a{e ne be{e obi~na. So nea doa|a{e Noviot vek i Noviot milenium. Retko se slu~uva toa. Vo podgotovkite za do~ek na Golemiot Den u~estvuvaa site. Vilata na krajot od alejata na lipite izgleda{e prekrasno. Osobeno ubavo doterani bea trpezarijata i boravokot. Do televizorot visoko ispravena stoe{e na{ata elka. Mnogu spomeni vo site nas razbudi taa. Se prika`uvaa interesni i vozbudlivi prikazni. Jas si pripomniv za bo`i}nata elka i mojot {kolski drugar Jano{, i povtorno istata taga i bolka gi po~uvstvuvav vo du{ata. Pred da po~ne ~estvuvaweto za Novata 2000 godina, jas vo imeto na site stanari stanav da ka`am nekolku zbora. "Milo mi e {to imam mo`nost od imeto na site stanari i od moe li~no da ja iska`am na{ata golema blagodarnost do vrabotenite vo Vilata na krajot od alejata na lipi za nivnata gri`a i golema trpelivost kon nas na koi ne samo starosta, tuku i bolestite ni nate`nale na grbot." Se slu{na silen apklauz. Ekna pesna. A potoa zapo~na ~estvuvaweto.

221


Imendenot na Jovan Vo ~est na na{iot Jovan sostanokot na terapiskata zaednica na 20 januari mu go posvetivme nemu. Toj den se praznuva golem hristijanski praznik Sobor na svetiot Jovan Krstitel koj pravoslavnite hristijani go slavat na 20 januari, a katolicite dve sedmici porano. Na toj znamenit den se slu~ilo kr{tevaweto na Isus Hristos vo rekata Jordan od Svetiot Jovan. Jovan be{e mnogu vozbuden. Na sostanokot toj govore{e za Golemiot den i ne ja krie{e radosta {to go nosi imeto na Isusoviot predvesnik. Na krajot site mu go ~estitavme imendenot, a toj iako vozbuden iznao|a{e ubavi zborovi da se zablagodari. Potoa sleduva{e malo iznenaduvawe. Nekolku stanarki so sadoperkata ispr`ija mekici. Bea mnogu vkusni. No, ne pomalku ne' iznenadi i Jovan. Toj ne' po~asti site so ekleri i sok koi gi pora~a vo kantinata. A potoa se pee{e na siot glas. I Jovan pee{e. Ovaa raspeana veselba ne pottikna da se dogovorime vo idnina da go odbele`uvame rodendenot i imendenite na site stanari vo Vilata. Pokraj toa se dogovorivme i da formirame muzi~ka sekcija. "Se nadevam", rekov, "koga se razdeluvavme deka }e bide po onaa narodnata pogovorka, koj pee zlo ne misli."

Partizanot Vane Vane, siten, no se' u{te krepok starec, prvoborec e od 1941 godina. Negovoto partizansko ime e Janu{. Mnogu saka da govori za svojata minatost bogata so do`ivuvawa. I navistina ima mnogu {to da ka`e, najpove}e za godinite pred vojnata koga zemjata bila okupirana, za godinite pominati vo zatvor, za izma~uvawata i zakanite so strelawe. No toa e samo uvertira po koja sleduvaat stravotiite na vojnata. Koga govori za toa, Vane gi poka`uva luznite od ranuvawata, mestoto kade {to kur{umot vlegol, a kade izlegol, kade par~eto granata ostavilo dlaboka traga. Govori i za porazite i pobedite, za osloboduvaweto na zemjata i {to se slu~uvalo po vojnata. So gordelivost zboruva za poznati komandanti vo vojnata i funkcioneri po nea so koi bil blizok prijatel. No, koga so zborot }e stigne do sega{nosta golema taga go obzema, a mislite mu se nepodredeni. "Mnogu zaboravam", veli,"a ponekoga{ ne znam ni koe vreme e, nitu kade se nao|am." Ispreturano raska`uva za bolnata }erka koja ne mo`e da se gri`i za nego, za astmata koja go gu{i, za parite koi nedostasuvaat, iako penzijata e visoka. I povtorno so sredeni misli se vra}a na minatosta. Raspolo`enieto sekoj ~as mu se menuva od taga so solzi, do solzi radosnici. "Starost", veli,"nikoj ne ja saka, ako bila arna i Gospod }e ja posakal".

222


Doktor Dolores Vedroto raspolo`enie na nekoj od stanarite vo Vilata na krajot od alejata na lipi im dava posebna ubavina na sostanocite. Navistina toa ne se slu~uva ~esto, iako site se slo`uvame deka {to pove}e smea, tolku poarno za site nas. Na posledniot sostanok za toa se pogri`i doktor Bisera, so prekar Dolores. Be{e toa golemo iznenaduvawe. Dotoga{ tivkata i mol~eliva Dolores napravi vistinsko {ou. Toa se slu~i vaka. Atmosferata na sostanokot be{e mra~na. Pove}e naobla~eni likovi molkum gledaa vo prazno. Toa bea glavno onie koi go koristea vikendot da pojdat kaj svoite bliski. Iako od porano zabele`av ne{to neobi~no, ovojpat rabotata mi stana sosema jasna. Mnogumina od onie koi najpove}e insistiraat vikendot da go pominat doma, (kako da e toa edinstvenoto za {to treba da se `ivee), zaminuvaat od Vilata so dobro zdravje i raspolo`enie, a se vra}aat ~estopati so lo{o, duri katastrofalno naru{eno zdravje i raspolo`enie. Se razbira deka se slu~uva{e, mnogu poretko, nekoi da se vratat so nasmevka na liceto i veselost vo du{ata. No, po tivkiot xagor koj potraa, i se zakanuva{e sostanokot molkum da pomine, se slu{na glasot na doktor Dolores. "Vino pie{ i rakija, ima{ pamet na axamija!", mu dovikna taa na Blagoja koj kako i sekoga{ ne{to mrmore{e. "Poarno e da si pijan odo{to star!", i' vozrati toj so ostar glas i nasmevka na liceto. "Pijaniot dva pati pobrzo staree od trezniot!", izvika Dolores. "Ne gleda{ li Doktorke deka i jas so alkoholot i ti bez nego stasavme do starosta". "Taka e, na starosta nikoj ne mo`e da i' izbega", so vesel glas re~e taa. "No mene taa ne mi pre~i", dodade. "Bogami i na mene koga sum pijan", re~e Blagoja i silno se zasmea. Smeata se prenese na site nas.

Starost: bolest ili karakter "Vedna{ posle dijalogot pome|u doktor Bisera i Blagoja, na sostanokot na socioterapiskata zaednica stana zbor za odnesuvaweto na starite lu|e, osobeno dali nivnata netrpelivost i agresivnost se posledica na bolest ili na nivniot karakter. "Sakam jasno da se razdeli bolesta od karakterot kaj starite lu|e", rekov na samiot po~etok. I dodadov: "Kaj nekoi stari lu|e, pokraj lo{ite naviki koi gi nosat od mladosta vo starosta mo`e da dojde do mizantropija. Taka tie pretpladne se mrazat samite sebe, a popladne celiot svet. I za volja na vistinata, navistina nikade ne mo`e da se sretnat tolku mizantropi odo{to vo grupata stari lu|e. Na ova osobeno insistiram zatoa {to mnogu ~esto mo`am od medicinski lica da slu{nam

223


kako velat: "Takva mu e bolesta" ili "Takva i' e bolesta". Takviot zaklu~ok ne e to~en. Mo`ebi toj ima nekakov efekt vo spre~uvaweto na kontraagresijata kaj mizantropite, no ne im pomaga na `rtvite od nivnata primarna agresija. Koga za ova govoram, mislam pred se' na verbalnata agresija. Nea "belite mantili" umeat uspe{no da ja razre{at na sostanocite na socioterapiskata zaednica, no kako da se postapi koga agresijata dejstvuva me|u nas stanarite vo Vilata, vo otsustvo na avtoritetite", zapra{av! Iako mnogu se govori za toa, jas dosega ne sum go slu{nal vistinskiot odgovor. Na krajot zaklu~iv deka nego i go nema; bolesta mo`e da se izlekuva, no grdite crti na karakterot nikoj ne uspeal da gi izlekuva. Tie vo mladosta mo`e da se zamaskiraat vo nekoe drugo ruvo, no zatoa vo starosta so seta jasnotija se javuvaat na videlina." Natka se slo`i so mene deka agresivnosta e premnogu prisutna me|u nas starite lu|e i kako site da sme zaboravile na ubavoto odnesuvawe vo mladosta. Potoa javno se zalo`i za neagresivnost vo bilo kakov oblik i pobara konkretni preventivni merki da se spre~i agresivnosta. Na krajot site se slo`ivme deka odnesuvaweto na starite lu|e i nivnata agresivnost ne se posledica na bolest, tuku na karakterot. "Zo{to govorime za agresivnosta na starite, a ne za agresivnosta na mladite kon starite", se pobuntuva Blagoja. Malkumina go slu{naa. Pove}eto ve}e bea stanati i brzaa kon trpezarijata.

Golata Maja Bogata so interesni slu~uvawa be{e no}ta pome|u {esnaesettiot i sedumnaesettiot den od mesecot oktomvri, pome|u sabota i nedela. Se nadevam deka ne gre{am. "Da ne be{e toa no}ta pome|u petok i sabota", mi doa|a odnenade` na um. Znam, siguren sum vo toa deka ne be{e toa no} koga preku denot ima vizita. No, ne e bitno. Se' zapo~na vo rana mugra. Stanarkata od sobata br.6, Maja }e ja nare~am, ja otvori vratata vo na{ata soba br. 4. Jas toa vedna{ ne go zabele`av, no mojot cimer S.P., {umar, koj vo sklad so svojata profesija spie kako zajak, pa se budi na sekoj {um, prv go zabele`al toa i vedna{ me razbudi. Iako e novodojdenec vo Vilata i ne gi poznava site stanari, v~era{niot den koga za prvpat ja zapozna Maja, proceni deka no}ta {to doa|a od spieweto nema da bide ni{to, nitu za nego, nitu za mene zatoa {to i jas se budam vedna{ koga sijalicata vo sobata }e se zapali. Vo 03 ~asot i 23 minuti Maja vleze vo na{ata soba i ja zapali sijalicata. S.P. vedna{ se obide da i' objasni deka ova ne e nejzinata soba. No, naprazno. "Ostavete me na mir", izvika taa lutito. Stanav i jas. I dvajcata se obidovme da ja vratime vo nejzinata soba. No, naprazno. Taa se sprotivstavi. Maja deluva{e sosema zagubena vo prostorot i vremeto.

224


"Ostavete me na mir", povtori u{te nekolku pati. Ne be{e agresivna, no mi se stori deka na{ite zborovi ne dopiraa do nea. Sepak na krajot uspeavme da ja odneseme vo nejzinata soba i da ja smestime vo krevetot. No, nabrgu sleduva{e sosema neo~ekuvana promena. Od pravecot na sobata broj 6 vidovme deka doa|a Maja, no sega vo poinakva garderoba, vsu{nost vo Evin kostum. Be{e sovr{eno gola i bosa, vo studenata no}. I ponataka dostoinstvena i ~ista. Navistina ubava. Vleguva{e vo site sobi. Od nejzinoto odnesuvawe mo`e{e da se zaklu~i deka svojata soba i svojot krevet ne gi saka. Imav vpe~atok deka bara ne`nost i qubov. Takviot moj vpe~atok ima{e osnova zatoa {to vo eden mig koga se najde pokraj mene, i' dozvoliv so prstite od nejzinite dve dlanki da napravi jamka okolu mojot vrat. Go napravi toa so golema vnimatelnost i ne`nost. "Dedence!", re~e milozlivo kako da dovikuva do svojot mil dedo. "Sakam da umram", vedna{ dodade potoa so trauren glas. So krajni napori se sovlada da ne zapla~e, no vokalnata mimika uka`uva{e na nejzinata dlaboka iskrenost. Toga{ u{te pove}e mi stana mila na du{ata. Ja zasakav. Ja do`iveav kako peperutka koja mo`e da umre od najmala grubost. Sepak nekakvo pret~uvstvo mi govore{e da bidam vnimatelen i deka ovaa ne`na peperutka mo`e da se pretvori i vo tigrica, ako ne{to ja navredi nejzinata du{a. Nesfatlivo, kolku ne`nost, tolku i agresija bea zbrani vo nejziniot pogled. Vo toj mig vo sobata vleze Blagorodna, edna blagorodna `ena vo godini, za koja slu{nav deka bila partizanka. Toa go potvrdi taa i ovaa ve~er, odnesuvaj}i se mnogu hrabro, kako da ne znae za strav. "So Maja ne smee da se postapuva grubo!", re~e. Be{e ubavo da se slu{ne kako taa go re~e toa, no u{te poubavo da se vidi {to napravi potoa Blagorodna. Milozlivo ja pregrna i so golema ne`nost ja povede vo nejzinata soba dodeka taa postojano povtoruva{e: "Ostavete me na mir. Ostavete me na mir..." Ostana pokraj nejziniot krevet se' dodeka Maja ne zaspa. Navistina plemenito. Onie koi se gri`ea za nas ne slu{naa {to se slu~i ovaa neobi~na no}, koga temninata na no}ta zaminuva{e otstapuvaj}i i' go mestoto na svetlinata na zorata koja doa|a{e. Maja be{e sredove~na `ena i boleduva{e od Alchajmerova bolest.

Parlament Pome|u Parlamentot na Republika Makedonija i sostanocite na socioterapiskata zaednica vo Vilata na krajot od alejata na lipite ima mnogu sli~nosti, se razbira i mnogu razli~nosti. Malku od sostanocite na Parlamentot zapo~nuvaat taka to~no kako {to zapo~nuvaaat na{ite. No, zatoa i vo Parlamentot, i na na{ite sostanoci ne se po~ituva koga nekoj zboruva drugite da mol~at, i se razbira da slu{aat.

225


Xagorot od me|usebnite razgovori na prisutnite, dovikuvawata, protestite, se zaedni~ki. Neodamna mi dojde misla vo sklad so rabotata na Parlamentot i parlamentarnata demokratija, da predlo`am eden od sostanocite na terapevtskata zaednica da go posvetime na postavuvawe pra{awa na stanarite na koi trebaa da odgovaraat vrabotenite. Site se slo`ija. Pred da zapo~ne sostanokot konstatiravme, so golemo zadovolstvo, deka e prisuten terapevtskiot tim i drugite vraboteni. "Parlamentarcite" ednoglasno prifatija deka }e postavuvaat edno, vo retki slu~aevi, najpove}e dve. "Parlamentarcite" vo imeto na demokratijata dadoa zbor deka }e vnimavat pri iznesuvaweto na problemite i deka nema da se slu`at so navredi, deka }e ja kontroliraat verbalnata agresivnost i nema da se odnesuvaat kako parlamentarcite vo Parlamentot na Republika Makedonija. Prva za zbor se javi Natka. Taa sekoga{ vo se' saka da bide prva. "Zo{to redot i higienata vo kujnata ne se onakvi kakvi {to treba da bidat?", zapra{a. Glasot na higieni~arkata Danica se slu{na vedna{. "Zatoa {to onie koi treba da vnimavaat na redot i higienata ne go pravat toa", re~e lutito. Blagoja kako i sekoga{ po~na da se buntuva. "Vo {to e rabotata?", go pra{uvam pred da mu dadam zbor. "Kontrareplika", veli toj. "Na kogo?", pra{uvam jas. "Na dvete", so buntoven glas veli toj i prodol`uva da zboruva."Nitu eden od nas ne vnimava na redot i higienata vo trpezarijata, a bogami se gleda i na Dan~e i' e dosadeno postojano da ~isti." "Taka e!", viknaa stanarite sednati od desnata strana na boravokot i na siot glas se smeat. Edvaj uspeav samiot sebe da si dadam zbor. "Treba da se ispita i da se pronajdat pri~inite za neredot vo trpezarijata", velam. "Jas znam deka e toa poradi dvosmerniot soobra}aj vo sosema tesnoto grlo - vleznata vrata - kade se sudruvaat onie koi vleguvaat i onie koi izleguvaat od trpezarijata." So mene se slo`uvaat stanarite od levata strana na boravokot i nekolkumina od desnata strana. "Zo{to vo boravokot e studeno kako vo fri`ider", pra{a Vane partizanot. "Zatoa {to nema nafta", odgovori hausmajstorot. Ama ~ekajte lu|e", veli Sofija, "ne dobivme odgovor na prvoto pra{awe, a sega za sosema drugo zboruvame." "Odgovor Natka i Blagoja }e dobijat po pismen pat", vika niz smea Voskresija. Vo smeata i' se pridru`uvaat pove}emina. I taka se redea pra{awa i po nekoj odgovor.

226


"Sekoe zo{to ima svoe zatoa!", velam na krajot. Sostanokot zavr{i. Mi doa|a misla deka dobro pomina, podobro i od samiot Republi~ki parlament.

Preventivna demokratija Nekoi od slu~uvawata vo Vilata na krajot od alejata na lipite i na terapiskata zaednica, baraat odr`uvawe na ramnote`a me|u nositelite na semeto na Zloto i Dobroto za da ne dojde do vistinski haos, nadvladuvawe na silite na Zloto. Toa da se postigne, ne e lesna i ednostavna rabota. Se slu~i (ne samo edna{) koga jas se obiduvav eden od stanarite da go za{titam, toj da se nafrli na mene kako da sum jas negov neprijatel. U`as. Taka A.K., kogo na prethodniot sostanok so pravo go kritikuvav poradi negovata insinuacija sprotivna od vistinata, na dene{niot sostanok, iako so pofalni zborovi, rekov kako toj so golemo vnimanie vo hodnikot im pomaga na onie koi te{ko se dvi`at, se nafrli vrz mene so silen glas sakaj}i da mi go odzeme zborot. Toj kako da ne mo`e da zamisli deka pokraj kritika isto taka mo`e i da oddadam priznanie na nekogo ako toa go zaslu`uva. No ne go pravi toa samo toj. Blagoja znae ~estopati da organizira kavga i koga nema soodveten rival za toa. Koga ponekoga{ toj zboruva zborovi koi iako ne se navredlivi, odnosno premnogu uvredlivi, toj umee da gi izgovara provokativno ili zapovedni~ki, {to dobro bi do{lo vo nekoi momenti na radio drama, no za dobar radioglumec, a ne i za nego, i za na{ata terapiska zaednica.Taa grda intonacija ponekoga{ i od negrdite zborovi predizvikuva mnogu problemi. ]e go zemam za primer negovoto obra}awe do onie, kako gi narekuva toj neprisutnite ili izmisleni lica, vo stil na monodrama od tipot na {ou, pa ne e jasno dali toj niv gi navreduva ili na eden licemeren na~in navreduva nekogo od prisutnite. No, mora da mu se priznae deka i pokraj retori~kite kvaliteti toj e i vreden rabotnik. Toj, kako nikoj drug se gri`i za zeleniloto okolu Vilata vo alejata na lipi i ureduvaweto na cvetnata gradina. No, neretko pomaga i vo ~isteweto na hodnikot. No, da doobjasnam u{te ne{to pred da zboruvam za Preventivnata demokratija. Toa {to gi voznemiruva site e silnoto vreskawe na Blagoja, polno so revolt, sekade i na sekoe mesto, a najpove}e vo prepolnetata trpezarija koga se deli hranata. E, tokmu poradi toa, na sledniot sostanok na socioterapiskata zaednica }e predlo`am da govorime i da ja primenime preventivnata diplomatija, za da se spre~i nepotrebnata verbalna agresivnost. Toa {to go govoram ne va`i samo za Blagoja, toa se odnesuva na site, se odnesuva i na mene kako pretsedatel na zaednicata, koga go govoram i go ~itam ona {to sum go zabele`al. Treba me|usebno da se po~ituvame. Navistina, da se premol~at bitnite negativnosti ne smee nikako da se slu~i, toa ne e vo sklad so etikata. No, treba da se znae deka da se iznesuvaat samo lo{i raboti mo`e, da bide vo potpoln nesklad so najnovite principi na preventivna diplomatija koja govori deka vo sekogo

227


mo`e da se iznajde i ne{to pozitivno, skoro bez isklu~ok. Ovaa supernauka vleze niz {iroka porta vo na{ata dr`avna politika koga se rasprava{e za pra{aweto na vojna ili mir vo Makedonija, i taa za prv pat odigra uspe{na uloga vo istorijata na ~ovekoviot rod. Veli~enstveno. Mnogu{to od taa supernauka mo`e da se primeni vo rakovodeweto i so sosema mala grupa, i mnogu pomala od na{ata terapiska zaednica. A toa zna~i da im se posveti zna~ewe na site i so site ednakvo da se razgovara.

Lunapark Mnogu ~esto pred da zapo~nat sostanocite vo boravokot, se slu{a silen xagor od prisutnite. Toa doa|a od monolozi, dijalozi, trialozi, polialozi i taka nataka. Toa ponekoga{ prodol`uva i dodeka go ~itam Zapisnikot od prethodniot sostanok. Pa taka, onie koi sakaat da slu{nat ne mo`at zatoa {to gi popre~uvaat glasnogovornicite. I pokraj moite energi~ni opomeni, xagorot ne stivnuva. Pomrdnuvaweto na stolicite na razni strani ja pravi vrevata u{te ponesnosna. Toga{ mi doa|a na um da predlo`am namesto sostanokot da go odr`uvame vo boravokot, da pojdeme vo Luna park, pa tamu sekoj mo`e da pravi {to saka, kako roditelite, taka i decata. No predlogot mi se stori premnogu slo`en, zatoa {to ne znam koj kogo od nas vo Luna parkot }e vodi, a kogo }e go vodat.

Karneval Koga terapiskiot tim e prisuten na sostanocite, tie se mnogu posodr`ajni. Toa se slu~i i ovojpat. Stana zbor za pretstojniot praznik Pro~ka i karnevalot koj bi mo`ele da go organizirame vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Sekoj treba{e da ja ka`e svojata `elba kako bi sakal da se oble~e. Ima{e mnogu interesni predlozi. Natka saka{e da bide princeza, Vane partizan, Jovan svetec, Dane da ima kostum vo vid na lekovita bilka... Predlogot na Blagoja be{e mnogu interesen. "Bi bilo mnogu ubavo na karnevalot da si gi zamenime ulogite", re~e so zagado~en glas i vedna{ dodade. "Nie }e ja oble~eme oblekata na onie koi se gri`at za nas, a tie na{ata." Predlogot na Blagoja be{e do~ekan so silen aplauz. Silna smea go ispolni boravokot. Na krajot jas ka`av edna {ega koja ja slu{nav od mojata baba Tereza. "Edna Yvezda na neboto ja zapra{ale pod kakva maska saka taa da se skrie. Taa odgovorila "crna" za da mo`am malku da se odmoram." Vo ubavo raspolo`enie sostanokot zavr{i.

228


Crno-belo - Belo-crno Edna radio emisija izminatata nedela ni go privle~e vnimanieto nam nekolkumina, dodeka sedevme vo boravokot, i re{ivme za toa da progovorime na sostanokot na socioterapiskata zaednica. Kako se dogovorivme taka i napravivme. Posle usvojuvaweto na Zapisnikot od prethodniot sostanok, prv za zbor se javiv jas. "Op{ta praksa na masmediumite, posebno Radio Televizija Skopje 1, e za Domot za stari lica "Zloku}ani" da zboruva samo dobro i ubavo", rekov. "Dali navistina tokmu taka stojat rabotite? I tuka, kaj nas, na socioterapiskite sostanoci nekoi go govorat istoto. Jas se slo`uvam so toa, zatoa {to pove}eto od nas nekolkupati sme bile tamu na poseta. No, sega jas sakam da uka`am na crnata strana. A znaete li {to e crno? Toa se onie 9000, odnosno 9300 denari koi se pla}aat za eden mesec od trieset ili trieset i eden den. Tradicionalno se zami`uva na ova "crno vo crno", pa na penzionerite so penzii dlaboko pod toa im se sovetuva da zaminat vo Zloku}ani. A kako da se dojde do onie 9000, odnosno 9300 denari, ve pra{uvam jas. Receptot tolku pati e daden do sega i sekoj od nas go znae napamet - Doplata! Doplata!... koja treba da ja platat decata za svoite roditeli ili nekoj blizok. Od ovaa obvrska koja se bara da se ispolni, ponatamu ni{to ne se govori, kako da e zabraneto da se misli pove}e. A deka vakvoto pobaruvawe }e predizvika golem teret na potomstvoto nikoj ne misli! I ne{to drugo. [to da pravat onie kletnici koi nemaat penzija, a im ostanala samo nekakva ku}i~ka ili stan. Tie lesno mo`at, od nemajkade, da se "nasankaat" i da se li{at od svojot imot, a toga{ koga }e gi pu{tat da pojdat na pro{etka vo Skopje, mo`e da mokrat bilo kade na ulica zaedno so glutnicite ku~iwa, zatoa {to nemaat deset denari za vo klozet. Toga{ vi e `ivot li{en od ~ovekovoto dostoinstvo. Zatoa velam rabotata e belo-crna - crno-bela.

Telefonskite razgovori poskapuvaat Sostanokot na koj raspravavme za poskapuvawe na telefonskite razgovori se razlikuva{e od drugite po ostrinata na diskusiite na pove}eto stanari vo Vilata. Site se slo`ivme deka telefonskite uslugi postojano rastat, a na{ite karti~ki so koi razgovarame se' pobrzo se tro{at. Vo razgovorot za dol`inata na telefonskite razgovori na otvoreniot telefon vo Vilata na koj mo`at da ne baraat na{ite najbliski, se vklu~ija i pove}emina od terapiskiot tim. Iako toj problem e poinakov, ne' zasega skoro site. Nekoi bespotrebno se zadr`uvaat mnogu dolgo vo razgovorot, za razlika od drugi koi se brzi i efikasni. Po mnogu burna rasprava, padna predlog tie koi zboruvat predolgo da platat kazna vo zaedni~kata kasa od koja go pla}ame zaedni~koto kafe. Predlogot be{e prifaten so aplauz.

229


Moeto rodno mesto Na sostanocite mnogupati se bara od mene da predlagam za {to }e zboruvame, ili pove}epati da se javam za zbor. Od toa mo`am da zaklu~am deka drugite malku zboruvaat. ^esto razmisluvam kako da se nateraat drugite pove}e da zboruvaat, imaj}i go vo vid dosega{noto iskustvo so mol~eweto. Mi doa|a na um deka zainteresiranosta na prisutnite zavisi od temata za koja se govori, no ne sum siguren vo toa. Na posledniot sostanok predlo`iv pove}e temi za koi bi mo`ele da govorime. "Da govorime za ona {to sme rabotele vo `ivotot, za na{ata profesija, za na{eto rodno mesto", rekov. Ili da razgovarame za ona {to go okupiralo na{eto vnimanie vo minatosta, za nekoe na{e hobi. Ili sekoj od nas da raska`e nekoja interesna slu~ka vo `ivotot ili bilo {to drugo, mo`ebi ne{to {to sme pro~itale, slu{nale, a ni ostavilo silen vpe~atok. No, zo{to ne bi zboruvale za sega{nosta, za ona {to ni se slu~uva, ili mo`ebi za na{ite nade`i vo idninata. Vistinski se iznenadiv koga mnogumina pobaraa da govorat za rodnoto mesto. Prv za zbor se javi mojot prijatel Dane, odli~en poznava~ na lekovitite bilki, no i na prekrasnite prostori vo Makedonija. Govore{e za rodnoto Mariovo, za prekrasnite predeli, visokite planini, cvetnite livadi, bistrite vodi, za stadata ovci, ov~arite i vernite ku~iwa, no najpove}e za Itar Pejo. Zboruvaj}i za negovata itrina i {egite, toj vnese golema vedrina vo sostanokot. Se iznenadiv koga zabele`av deka nekoi od prisutnite, iako vnimatelno sledea {to govori Dane, ostanaa nekako indiferentni. Vo izrazot na nivnite lica nema{e nikakva veselost. Pomisliv deka tie zaboravile da se smeat i da se raduvaat. Toa mnogu me zagri`i. Si postaviv zada~a da napravam se' na ovie moi sostanari da im go povratam dobroto raspolo`enie i smeata so nego. Po Dane, govorea u{te nekolkumina za svoeto rodno mesto. Sostanokot zavr{i mnogu uspe{no, iako temata ni pribli`no ne be{e iscrpena. Zatoa donesovme zaklu~ok na sledniot sostanok da prodol`ime.

Krajot deloto go krasi Za vreme na godi{nite odmori ne se odr`uvaat sostanoci na socioterapiskata zaednica, no toa ne zna~i i potpolno prekinuvawe na aktivnostite vo Vilata. Pokraj razgovorite vo malite spontano oformeni grupi, ~esto pravime zaedni~ki pro{etki. Na pottik na del od socioterapiskiot tim na koj i jas se priklu~iv kako pretsedatel na socioterapiskata zaednica, uporno rabotevme za da ja osmislime sodr`inata za novata "sezona". Taa "sezona" me potseti na vremeto koga rabotev vo Makedonskata opera. Vo podgotovkite za novata sezona, mnogu zna~ajno be{e pred se' da se napravi analiza na rabotata vo periodot koj

230


izminal. Vo razgovorite zaklu~ivme deka nekoi raboti mo`eme da gi izmenime, a drugi da gi dopolnime. Me|u drugoto se postavi pra{aweto koi od temite se pointeresni, slobodnite ili tematskite. Na krajot se slo`ivme deka posledniot sostanok od minatata "sezona" be{e mnogu uspe{en i deka taka treba da prodol`ime. "Krajot deloto go krasi", rekov vo mojot poznat stil. Za slednata sezona se dogovorivme da ima u{te pove}e anegdoti, {egi, {egobijni prikazni, no tie da bidat i pou~ni. Konstatiravme deka dobro bi do{lo da vovedeme i gatanki, a mo`ebi i kviz. Taka rabotno i so mnogu nade`i o~ekuvavme da stigne novata "sezona".

Pekol Na na{iot prv sostanok po godi{nite odmori sama od sebe se nametna temata za razgovor: Kako pominaa juli i avgust. Site nie koi za seto vreme ostanavme vo Vilata bevme slo`ni deka kolku {to studeniloto vo zima e neprijatno, letnata gore{tina e vistinski u`as. Nekolkumina toa i go obrazlo`ija so nepobiten dokaz deka vo zimno vreme e mo`no da se vovle~eme pod pokrivkata i da se zatoplime, a od letnata omornina i gore{tina nema nikakov spas. Isto taka, site se slo`ivme deka ve~ernite pro{etki vo krugot na Vilata, koga dnevnata `e{tina }e papsa{e, bea najprijatniot del od denot. Vsu{nost kako {to doktor Dolores poetski se izrazi, ovie pro{etki bea mo`ni samo koga son~evite zraci vo odnos na planetata Zemja miruvaat. Jas predlo`iv, a Dane vedna{ me poddr`a, za vreme na ve~ernata ladovina koga sedime na klupite vo dvorot da pravime gimnastika. Idejata be{e prifatena, no taa ne be{e obvrzuva~ka za site, tuku gimnastika pravea samo onie koi toa go sakaa i se ~uvstvuvaa sposobni za toa. Be{e toa edna poinakva gimnastika, }e ja nare~am "stare~ka gimnastika", ili mo`ebi poto~no "gimnastika za stari", koja odgovara na zdravstvenata sostojba vo tie godini. Toa vsu{nost be{e sosema blago pokrenuvawe na muskulite i zglobovite dehidrirani od `e{tinata. Koga toa go predlo`iv, a i nekoi po~naa da go praktikuvaat, mislev na zborovite na astronomot koj vele{e: "Dvi`eweto e `ivot, a nedvi`eweto smrt!" Pred da dojde do ovaa ideja, kletnikot so denovi sedel pod ogromniot astronomski reflektor nabquduvaj}i se' {to se dvi`i vo kosmosot. Sedel se' taka dodeka ne mu zakr`lavelo celoto telo, site muskuli i zglobovi, pa pove}e ne mo`el da se dvi`i. Za ova uznav od eden nau~nofantasti~en roman. Kako i da be{e, nie go pre`iveavme stra{niot leten pekol, kako i onie koi ne bea tuka.

231


Za "vko~anetiot glas" Spored pravilata na socioterapiskata zaednica, sekoj nov stanar od Vilata treba da se pretstavi pred drugite ~lenovi. Koga novodojdenata Mirna treba{e da se pretstavi, ja obzede silna vozbuda, a glasot i' zatreperi. Iskusnite stanari znaea deka treba ne{to da prezemat. Apostol, so partizansko ime "Bula~ki", vedna{ intervenira{e, taka {to raska`a edna {egobijna anegdota od vremeto na vojnata za odnesuvaweto na tuku{to dojdenite partizani. Po nego zbor zede Dolores. Taa so svoeto golemo iskustvo vo horskoto peewe, dade eden interesen i mnogu pragmati~en sovet so samo tri zbora, no so pro{ireno zna~ewe, povrzano so posebnite merki za ambientalno relaksirawe. "Mol~eweto koe se praktikuva pred na{ite sostanoci, isto onakvo kako i sega, ja umrtvuva atmosferata. A vo nea mo`at da se vidat samo vko~aneti pogledi, zategnati muskuli koi nalikuvaat na armijata koga }e slu{ne komanda "Mirno!", namesto da se razlabaveni kako "Na mesto slobodno! "Toa doveduva", re~e Dolores do vko~anetost i na glasot. Zatoa vokalnite solisti znaat za {to slu`i "raspevaweto" pred probite i nastapite, za da mo`e glasot da se oslobodi od vko~anetosta. A podglas se podrazbira sekako i peewe i govorewe", zavr{i doktorkata Dolores so nasmevka na liceto. Odedna{ atmosferata na sostanokot se izmeni. Mirna ja prifati vedrata atmosfera i nakratko raska`a za sebe. Potoa taa se raspolo`i, stana govorliva i ne ja krie{e `elbata da se zapoznae so site. Nema{e pove}e ni traga od "vko~anetiot glas".

Dve sprotivni prokletstva Ona {to e postojano aktuelno i urgentno za stanarite vo Vilata na krajot od alejata na lipite, se dvete sprotivni prokletstva koi gi progonuvaat starite lu|e, prolivot i zapekot. Se traga za sredinata me|u ovie dve zastra{uva~ki krajnosti, no so slabi izgledi za uspeh, se' dodeka ne se iznajdat pri~initelite, a ne samo da se le~at posledicite. Po moe dlaboko ubeduvawe, pri~inata le`i vo vlezot, a ne vo izlezot, a tuka glavna uloga ima hranata. Sega }e go spomnam samo lebot, iako pri~inata za dvete sprotivni prokletstva zavisi od pove}e raboti. Lebot koj ni se dava, tri pati na den, ~estopati pove}e odo{to i treba, e eden edinstven; bel leb, to~no onoj koj e osloboden od celulozata, potpolno nesvarliva i kako takva efikasen regululator na vareweto na hranata. A beliot leb ne sodr`i i drugi mnogu korisni sostojki koi gi ima integralniot leb. Taka, pokraj vi{okot na belata sol vo jadewata i vi{okot na beliot leb, tuka mnogu malku gri`a se vodi za nutricionizmot. A bi trebalo. "Ne e ubavo se' {to e belo; ponekoga{ crnoto ima prednost nad beloto!"

232


Alternativna medicina Sostanokot zapo~na so moeto vovedno izlagawe za alternativnata medicina. Toa pobudi golem interes kaj stanarite i terapiskiot tim vo Vilata. Vo raspravata u~estvuvaa mnogumina i site tie pridonesoa na{ite soznanija za alternativnata medicina da se zbogatat. Osobeno se govore{e za lekovitite bilki od site aspekti. Tuka Dane ima{e glaven zbor. "U{te od damnina, so sozdavaweto na ~ove{tvoto, lu|eto po~nale da gi koristat lekovitite bilki, i tie ne prestanaa toa da go ~inat niz vekovite se' do deneska, re~e toj. Potoa govore{e za mnogu delikatnoto pra{awe - kako i kade lekovitite bilki treba da se ~uvaat otkako }e se soberat. Na krajot od svoeto izlagawe, zaklu~ok: deka bilkata ima lekovit efekt i e mnogu zna~ajno pravilnoto nejzino podgotvuvawe, no i sovetite na bilkarot. Me|u mno{tvoto lekoviti bilki za koi toj govore{e, stana zbor i za bilkite protiv dvete sprotivni prokletstva, prolivite i zapekot. Pritoa, kako edna od pri~inite za poremetuvawata so vareweto se navede i brzoto goltawe na neso`vakanata hrana, no i golemiot rizik da pritoa nastane i zagu{uvawe so hrana. Na krajot na sostanokot jas predlo`iv i na slednite sostanoci da prodol`ime so razgovori povrzani so lekuvaweto. Elena predlo`i na sledniot sostanok da zboruvame za lekovitite bawi. Predlogot be{e prifaten so aklamacija.

Katlanovska Bawa Kako {to i se dogovorivme minatiot pat, sostanok treba{e da go posvetivme na lekovitite bawi. I se slu~i toa na eden mnogu interesen na~in. Na golemo iznenaduvawe na site nas, terapiskiot tim organizira sostanokot da se odr`i vo Katlanovska Bawa i toa zaedno so korisnicite od Domot za stari lica vo Zloku}ani, na{ite prijateli od Gerijatriskiot klub. Be{e prekrasno. Otkako so avtobusot pristignavme, ja razgledavme bawata i hotelot-bolnica kade {to bea smesteni pacientite. Potoa vo letnata bav~a na Penzionerskiot dom si po~inavme i go ispivme utrinskoto kafe. Na zadovolstvo na site, tuka se odr`a i sostanokot na socioterapiskata zaednica. Be{e toa prv pat eden sostanok na zaednicata da se odr`i nadvor, vo priroda. Pove}emina govorea za lekovitite bawi, najpove}e za bawata vo Katlanovo. Potoa se zboruva{e voop{teno za lekovitosta na bawite, no be{e re~eno deka izborot na bawata, na~inot i dol`inata na lekuvaweto treba da gi odredat lekarite, osobeno koga stanuva zbor za bawskoto lekuvawe na starite lica koi imaat najrazli~ni bolesti. Elena govore{e kako si pominala koga pred pove}e godini prestojuvala vo Katlanovska Bawa, no i vo Kumanovskata. Za `al ne i' se zboruva{e mnogu, pa seto go ka`a samo vo nekolku re~enici.

233


Na krajot zaklu~ivme deka sostanokot be{e mnogu uspe{en, no i deka vo idnina treba se' po~esto da pravime pro{etki i izleti vo priroda.

Hranata kako lek Temata na sledniot na{ sostanok be{e "Hranata kako lek i kako opasnost za ~ovekovoto zdravje". Vo moeto vovedno izlagawe jas mnogu govorev za hranata kako lek i pritoa osobeno zboruvav za ovo{jeto, zelen~ukot i vitaminite sodr`ani vo niv, no i drugite korisni prehrambeni produkti. Na krajot od moeto izlagawe posvetiv vnimanie i na opasnostite od nekoi vidovi hrana. Vedna{ se razvi diskusija. Priznavam deka ne be{e lesno da se slu{a kakvi se' opasnosti za zdravjeto se krijat od lo{ata ishrana i kakvi se' bolni sostojbi mo`e da predizvika nesoodvetnata hrana. Stana zbor i za trite najopasni beli supstanci koi gi konsumirame katadnevno: rafiniraniot {e}er, solta i beloto bra{no. Koga diskusijata se raz`e{ti, intervenira{e doktor Dolores so namera da ja osvetli i drugata strana na medalot. Taa govore{e deka e dobro da se govori za hranata kako lek, istovremeno i za {tetnosta na hranata, no deka taa ne treba da go okupira seto na{e vnimanie, osobeno za mo`nite lo{i posledici od hranata {to mo`e da dovede i do fobija. Vakvoto nejzino izlagawe be{e prifateno od site. Na krajot od sostanokot stana zbor za pravilniot na~in na prigotvuvawe na zimnicata. Pokraj higienata pri podgotovka na ovo{tieto i zelen~ukot taa sugerira{e i dobra higienska obrabotka na teglite, a za najzdrava podgotovka na zimnicata ja prepora~uva{e termi~kata. "I dobro izbranata hrana, i dobro podgotvenata, mo`at da bidat {tetni za organizmot ako se zema vo golemi koli~ini", re~e taa. "Umerenosta e najdobriot lek", dodade. "Doktor Dolores znae da dade dobri soveti, iako poodamna e penzionirana", rekov. No, zaboravi ne{to mnogu va`no, deka hranata treba dobro da se soxvaka, a da ne se jade kako kaj nas vo trpezarijata "na juri{", rekov. Site veselo ja prifatija mojata {ega. Be{e toa eden od najuspe{nite sostanoci na socioterapiskata zaednica.

Vitaminoterapija Na dene{niot sostanok stana zbor za vitaminite. Se zboruva{e za vitamini od grupata B, S, D, E i toa so mnogu poedinosti: vo {to se' tie se sodr`ani, kakvi zaboluvawa predizvikuva nivniot nedostig vo organizmot, no i kakvi pote{kotii proizleguvaat ako se zemaat otpove}e. I ovojpat stana zbor za golemoto zna~ewe na zelen~ukot i ovo{jeto za zdravjeto na lu|eto, za potrebata site namirnici da bidat

234


sve`i i pravilno podgotveni za vitaminite da ne bidat uni{teni. Jas zabele`av deka voop{tto ne be{e spomnat vitaminot A. "Dali nekoj znae {to e toa "koko{kino slepilo" i nedostigot na koj vitamin go predizvikuva?", zapra{av. No, ne ~ekav nikoj da odgovori. Najnapred objasniv deka nedostigot na A vitaminot predizvikuva kaj lu|eto slepilo pri poslaba svetlina. "Se razbira deka toa mnogu im pre~i na lu|eto", rekov,"no, ne i na koko{kite koi si legnuvaat rano kako nas", dodadov. Site se smeea.

Moeto omileno jadewe Na pove}eto od sostanocite, koga }e go pro~itav Zapisnikot i }e zapra{av, dali nekoj se javuva za diskusija, glavno site mol~ea. Iako jas toa go sfa}av kako pozitiven odgovor, odnosno potvrda deka se' e v red, sepak posakuvav ponekoga{ da se razvie diskusija, zatoa {to moite Zapisnici ne se samo ednostavno zabele`uvawe na slu~uvawata od prethodniot sostanok, tuku ~estopati tie se dopolneti so moi komentari i drugi dodavki kako aneksi na samiot Zapisnik. Ovojpat za zbor se javi Paraskeva. Vistinski se izraduvav. "Sakam da predlo`am na dene{niot sostanok da govorime za na{eto omileno jadewe i kako toa se prigotvuva", re~e taa. Site so radost go prifatija nejziniot predlog, a se razbira deka toa go storiv i jas. Paraskeva ni raska`a kako taa go prigotvuva nejzinoto najomileno jadewe, musaka so modri patlixani. Po nea govorea pove}emina, no nema{e dovolno vreme site da progovorat za svoeto omileno jadewe i kako toa tie go prigotvuvaat. Na moe golemo iznenaduvawe, ne pomalku aktivni od `enite bea i ma`ite. Na krajot od sostanokot jas za desert raska`av kako mojata baba Tereza ja prigotvuva{e nezaboravnata torta od portokali, moeto najslatko jadewe.

^aj bez vkus na ~aj Nastanaa mali promeni vo odr`uvaweto na sostanocite. Se dogovorivme tie namesto vo ponedelnik, da se odr`uvaat vo ~etvrtok i da zapo~nuvaat polovina ~as porano, odnosno vo 11 ~asot. Jas so golema zadovolstvo go primiv ova pomestuvawe na terminot porano, zatoa {to vaka sostanocite mo`ea da traat polovina ~as pove}e, na golema moja radost, a pritoa da ne se remeti redot za ru~ekot. Na sostanokot govorevme kako da napravime `ivotot vo Vilata da ni stane u{te poudoben. Ima{e pove}e predlozi. Nekoi od niv bea prifateni so preporaka tie vo najskoro vreme da se realiziraat. Kako

235


prvo, se govore{e za maliot broj ~asovnici poradi {to be{e naru{ena mo`nosta za vremenska orientacija, iako eden ~asovnik vo foajeto pred trpezarijata postojano i to~no rabote{e. Vtoro za {to zboruvavme bea golemite varijacii na vremeto vo koe ne' budea nautro, a koe zavise{e od de`urniot personal. Se dogovorivme vo idnina toa da se slu~uva to~no vo 06 ~asot. Kako treto, site bevme ednoglasni deka ~ajot koj go ima vo izobilstvo vo ovie studeni zimski denovi, pove}e nalikuva na oboena topla voda otkolku na vistinski ~aj. Zatoa re{ivme vo idnina, ili centralnata kujna od kade {to go dobivame ~ajot da go podobri kvalitetot, ili vo na{ata kujna nie samite da go prigotvuvame. Jas na krajot predlo`iv da vovedeme natprevar vo koj }e bidat nagraduvani onie koi najbavno jadat, so {to bi se obidele da stavime kraj na brzoto goltawe na hranata. Na moja golema radost, koga sostanokot privr{i, sve~eno be{e odbele`an mojot 77 rodenden.

Televizija Posetenosta na sostanocite na socioterapiskata zaednica e standarna. Prose~eniot broj na prisutni e dvaeset i dva i pol. Prosekot e takov zatoa {to ima nekoi koi to~no doa|aat na vreme, nekoi podocna doa|aat, nekoi pak prerano si zaminuvaat. Za onie koi doa|aat podocna, kako i onie koi predvremeno si zaminuvaat od sostanokot, iako imam mnogu zabele{ki, ne gi prekoruvam. Sepak i toa e demokratski. No, ovaa preciznost od edna polovina ja zabele`uvam vo Zapisnikot zatoa {to e blisku do vistinata i deluva {egobijno, iako mnogumina ne go zabele`uvaat toa. Seedno, jas uporno se obiduvam na sostanocite da vnesam humor za~inet so malku satira, zatoa {to veruvam deka toa ima vospitno vlijanie. Tokmu poradi toa i nastojuvam sekoj na{ sostanok da zavr{i so nekoja anegdota. Po iscrpuvaweto na temata okolu hranata, nekako sama od sebe se nametna temata kako go pominuvame na{eto slobodno vreme. So toa razgovorot za sledeweto na televiziskata programa stana neizbe`en.Se razvi `estoka rasprava. Koga jas uka`av na lo{ata navika nekoi da sedat na rastojanie pomalo od eden metar do ekranot na televizorot i so toa se izlo`uvaat na {tetno zra~ewe, a zgora na toa drugite koi sedat na pristojna oddale~enost od televizorot mo`at samo da gi gledaat nivnite glavi koi go pokrivaat ekranot, nekolkumina se pobunija deka toa go pravat poradi toa {to slabo gledaat i slabo slu{aat i deka nikoj ne treba da se gri`i za nivnoto zdravje za koe od poodamna i samite dignale race. So vakvoto nivno reagirawe se sozdade edna mnogu napnata i ma~na atmosfera. Prokletstvoto na rasejuvaweto na semeto na omrazata, se ra{iri brzo. Sega ima{e edni koi go tvrdea ednoto, drugi drugoto, no ne bea malkumina onie koi sedea sosema indiferentno i nezainteresirano bez da ka`at bilo {to. Za mene sekojpat vakvite lu|e koi mol~at i gledaat

236


samo kako drugi se raspravaat, predizvikuvaat pogolema odbojnost otkolku onie koi me|usebno polemiziraat. A zo{to? Zatoa {to mnogumina me|u niv podmolno se solidariziraat so drugite, a mo`e da se slu~i i so vas, vo zavisnost koi sili }e nadvladeat vo raspravijata. Tie koi "sakaat da lovat vo matno", ja seat samo omrazata na osnova na staroto pravilo,"Deset pati povtorena laga stanuva vistina". Se razbira deka tie mo`at da gi privle~at samo onie koi ne mislat so svojata glava. A takvi gi ima nasekade, pa i tuka vo Vilata na krajot od alejata na lipi. Tuku{to duhovite malku se smirija, povtorno se v`e{tija koga stana zbor za toa {to treba da se gleda i na koja televiziska programa. Kavgata prodol`i i za vreme na ru~ekot.

Propadnatiot izlet za Matka Podolgo vreme se dogovaravme da pojdeme na izlet. Ima{e mnogu predlozi kade se' mo`eme da pojdeme, no na krajot se dogovorivme deka e dobro da pojdeme vo Matka. Mene ovoj predlog mnogu mi se bendisa. Vo Matka sum bil pove}e pati, no mnogu odamna. Po zemjotresot, koga so golem broj muzi~ari bev smesten vo Saraj ~esto pravevme pro{etki vo Matka i sekojpat se voshituvav od ubavata priroda. No, za `al, rabotite ne se odvivaa onaka kako {to nie sakavme. Koga se' be{e spremno da pojdeme, se rasipa minibusot. Se dogovorivme toa da se slu~i idnata nedela. Vremeto be{e son~evo i mnogu prijatno. No, denta koga treba{e da pojdeme na izlet, neboto se naobla~i i po~na da do`di. Do`d vrne{e cel den i slednite dva dena. Taka propadna na{iot izlet vo Matka. Mo`ebi eden den i toa }e se slu~i.

28.

U~itelot i u~enikot

Otkako Ladislav dojde vo Vilata na krajot od alejata na lipite Ilija Pejovski be{e negov redoven posetitel. U~enikot ne be{e zaboravil na svojot u~itel, kako {to u~itelot nikoga{ ne zaboravi na svojot u~enik. Nekakva neraskinliva ni{ka gi povrzuva{e dvajcata vqubenici vo pijanoto i dobrata muzika. Nivnite sredbi sekoga{ bea mnogu srde~ni i nalikuvaa na sredbi na dvajca prijateli koi kako tuku{to da se razdelile, iako so meseci pred toa se nemaa videno. Prostornata i vremenska razdelenost za niv nema{e nikakvo zna~ewe. Otkako }e si isprika`ea za se' i se{to, doa|a{e redot na muzikata. A za nea sekojpat imaa mnogu {to da si ka`at. Vo tie razgovori ne sekoga{ se slo`uvaa. A koga toa }e se slu~e{e, zapo~nuva{e edna interesna polemika vo koja sekoj dr`e{e do svoite ubeduvawa. Epilogot od tie polemi~ni razgovori sekoga{ be{e neizvesen. Ponekoga{ misleweto na edniot nadvladuva{e nad drugiot, no ponekoga{ sekoj

237


ostanuva{e na svoeto. I pokraj se', tie sekojpat bea prepolni so pofalbi edniot za drugiot, a osobeno koga go iska`uvaa svoeto mislewe pred drugite. Ilija Pejovski sekojpat so voodu{evenost govore{e i govori za genijalnosta na svojot u~itel, osobeno za tehnikata so koja toj vladee so belo-crnite klavi{i na pijanoto. Toj voshit vo nego se be{e za~nal koga za prvpat zabele`al kako prstite na u~itelot virtuozno podigruvaat po klavijaturata, a do nego pristignuvaat prekrasni tonovi. Kako vremeto minuvalo, se' pove}e i pove}e voodu{evenosta rastela vo nego. "Negoviot superprstored e sovr{en. I sega koga Laci gi dopira klavi{ite, od nego zra~i ~udesna energija polna so emocii", mu veli Ilija Pejovski na akademskiot slikar Vladimir Georgievski, golem obo`avatel na muzikata na Ladislav Palfi, dodeka edno popladne sedea vo boravokot. Pottiknat od razgovorot, Vladimir go zema blokot. Saka da go ovekove~i toa na hartija. Na crte`ot gi prika`uva ispru`enite dlanki na genijot na klavijaturata i ~udesnata igra na prstite. Golemiot umetnik Georgievski na hartijata ja prenesuva voodu{enosta na u~enikot za u~itelot na metafori~en na~in, i namesto pet prsti na dlankite na maestro Evgenij Ladislav Palfi toj naslikal po {est." "Toa e {estiot prst koj jas go nemam majstore", re~e so nasmevka Ilija Pejovski. I Ladislav se nasmevna, no ni{to ne dodade, iako od crniloto na levata zenica potekoa mnogu zborovi. Vo migot koga toa se slu~i, ne znam zo{to, si pripomnav {to mi Ladislav re~e eden den: "^uvawe na profesionalnata tajna e sprotivna so etikata. Vo muzi~kite {koli ne treba da rabotat onie koi gi ~uvaat svoite soznanija samo za sebe ili samo za svojata klasa. Pedagogot, ako ne e na potrebnoto eti~ko nivo, e samo takanare~en pedagog koj go otkriva samo ona {to e op{topoznato. Toa va`i posebno i za najdobriot standarden prstored za pijano. Superprstoredot ne e poznat na {irokata muzi~ka javnost. Nego jas go sozdadov i se' u{te go usovr{uvam, a toa pak podrazbira deka spremam u~ebnik za superprstored. Toj se zasnova na sosema poinakvi principi od standardnite, duri bi mo`elo da se re~e i sprotivni. Il~o e mnogu voodu{even od toa, iako se' u{te ne znae {to vo posledno vreme sozdadov. Iako prstoredotot go usovr{uvam na Orsinot, mnogu od toa e primenlivo i na standarnoto pijano. Osobeno se pou~ni primerite koi ne mo`at da se izvedat so najdobrite standarni prstoredi. Ako tempoto e brzo, demonstriraweto i poukata mora da e vo bavno tempo, kako na zabaven film." Georgievski zapo~na da go slika portretot na Palfi. "Tvoite sistemi za mentalni ve`bi so koi postignuva{ golema koncentracija se neverojatni, Laci", re~e Ilija. "Voljata zdru`ena so razumot pravi ~uda. I denes se' u{te napreduvam", vozvrati Ladislav. Georgievski go zavr{i portretot na Ladislav. Il~o se zagleda vnimatelno vo crte`ot naslikan so pastelni boi, kako da se obiduva da vidi dali umetnikot uspeal da ja prika`e genijalnosta na negoviot u~itel. Toj postojano za Laci zboruva so golem pietet, ne samo kako genijalen muzi~ar, tuku i kako ~ovek so {iroki poznavawa i na drugite nau~ni oblasti koi

238


navidum se mnogu daleku od muzi~kata umetnost, kako hemijata, fizikata, astronomijata, arhitekturata, parapsihologijata... Impresioniran e i od negoviot kaligrafski rakopis i negovite sovr{eni notni zapisi. ^esto prika`uva za negovite originalni govorni i muzi~ki stenogrami koi edinstveno samo toj mo`e da gi de{ifrira. Se nadeva deka eden den }e bide objaveno i negovoto nau~no delo Superprstored za pijano. I Ladislav so mnogu pofalbi zboruva za svojot u~enik. Osobeno e voshiten od nego kako xez-pijanist. "Smetam deka vo sovr{enata interpretacija od golema pomo{ mu e i toa {to toj istovremeno e i vrven aran`er i kompozitor. Tokmu poradi seto toa, Il~o e vo sostojba da napravi i vistinska improvizacija", go slu{nav neodamna kako govori. Koga toa go re~e, vedna{ dodade deka najva`no vo improvizacijata e da ne se udri nitu eden ton koj harmonski ne se slo`uva." A potoa se rasprika`a. "Ilija Pejovski e redok primer na sovr{ena ~esnost. Onamu kade {to drugi ~estopati se pretstavuvaat kako avtori pri izvedbata ili na pe~ateniot noten zapis, toj se deklarira samo kako aran`er. Ako pak Il~o koristel motiv i od samo nekolku tonovi na nekoj drug avtor, go naveduva i negovoto ime. Toa se slu~i i na negoviot nezaboraven solisti~ki pijano koncert pred desetina godini vo izlo`benata sala na Rabotni~kiot univerzitet vo Skopje. Za razlika od nego i malkumina drugi, pove}emina se potpi{uvaat i se najavuvaat kako edinstveni avtori, ponekoga{ i koga celokupnata melodija do posleden ton e narodna." Iako u~itelot i u~enikot ne sekoga{ se istomislenici, tie neograni~eno si veruvaat edniot na drugiot. Ilija Pejovski postojano povtoruva deka Ladislav Palfi go priznava zasekoga{ kako svoj u~itel, a Ladislav deka na Il~o }e gi mu gi predade site svoi dela koga }e dojde vreme za toa. "Il~o e mojot naslednik. Toj eden den }e gi izvede moite novosozdadeni dela", re~e na krajot, so cvrsta verba deka toa eden den }e se slu~i.

29.

^udesniot ORSIN

Od denot koga Orsinot pristigna vo Vilata na krajot od alejata na lipite, Ladislav ne se razdeli od nego. Be{e toj negoviot veren drugar, prijatel, `ivoten sopatnik. I kako {to obi~no se slu~uva me|u bliskite i srodni du{i, tie me|usebno si podaruvaa mnogu ubavini. Ladislav ne`no go miluva{e i katadnevno otkriva{e se' nekoja nova igra so belo-crnite klavi{i, a i ~udesniot Orsin ne ostanuva{e ramnodu{en na toa. Odvreme navreme znae{e toj da go iznenadi svojot prijatel so nekakov voshituva~ki ton so koj beskrajno }e mu ja izraduva{e du{ata na svojot prijatel. Nivnata bliskost katadnevno se zbogatuva{e, a dvajcata znaea deka imaat u{te mnogu {to da si re~at edniot na drugiot.

239


Eden den vistinski se iznenadiv koga gi zateknav dvajcata prijateli kako molkum sedat eden pokraj drug. Ladislav odvreme navreme }e se zagleda{e vo nego, }e go pomiluva{e ne`no, a toj }e mu odgovore{e molkum. Tokmu koga sakav da go zapra{am {to se slu~ilo, go slu{nav glasot na Ladislav. "Vo ~udesen tvore~ki zanes me zatekna v~era Ilija Pejovski. Kako i sekoj pat mu se izraduvav. No, ne mo`ev tuku taka da se razdelam od Orsinot so kogo samo mig pred toa, tolku ubavo si razgovarav. Dodeka go privr{uvav razgovorot so Orsina, mi dojde na um deka posetata na Il~o se slu~uva vo vistinskiot mig, kako sudbinata toa da go predodredila. Koga poglednav na brojkite na ~asovnikot, malku se zagri`iv zatoa {to tie poka`uvaa deka ne{to neubavo }e se slu~i. No, ne vodej}i gri`a za toa, bev cvrsto re{en da go storam ona {to poodamna sakav da go napravam, da gi zapoznam niv dvajcata, moite najmili prijateli. Osobeno sakav na Il~o da mu gi pretstavam site ubavini i ~udesa so koi e nadaren Orsin. No, koga so voshit po~nav da mu zboruvam za nego, se slu~i ne{to sosema neo~ekuvano za mene. "Orsinot e samo edna igra~ka", re~e Il~o. Ne mo`ev otsevte da sfatam dali toj se {eguva ili navistina go misli toa {to go re~e. No, i pokraj seta moja zbunetost, zabele`av deka Il~o re~e igra~ka, duri ne re~e nitu muzi~ka igra~ka. Toa kako da mi ka`a deka Il~o ne se {eguva. Vo istiot ~as na um mi dojdoa zborovite na [erlok Holms, tatkoto na dedukcijata vo kriminalistikata, koj mu gi upatil na svojot prijatel, doktor Vatson: Va{ite pogre{ni zaklu~oci, drag moj prijatele, mi pomagaat da go iznajdam vistinskoto re{enie! I navistina ne{to dlaboko vo mene me pottikna da napravam edna sporedba pome|u klasi~noto-akusti~no pijano i elektronskite instrumenti so klavi{i, a posebno onie so dve nizi klavi{i za race i treta za nozete, odnosno za nogata koga drugata noga e zafatena so dinamikata (regulacijata na ja~inata na zvukot), taka {to imame dva manuala i pedala so sosema poinakva funkcija otkolku pedalot na pijanoto. Za edna vakva rasprava imav navistina premnogu argumenti za da dadam razlo`en odgovor i do temel da go urnam vakvoto tvrdewe na Il~o deka Orsinot e samo igra~ka za deca." Izrazot na liceto na Ladislav dobi profesorska serioznost i toj so otse~en glas ja zapo~na svojata tirada. "Pijanoto otsekoga{ magi~no me privlekuva{e. Ne samo {to na nego svirev cel eden vek, tuku go zapoznav sekoj del od negovoto telo i du{a. I na moe golemo zadovolstvo nau~iv mnogu negovi tajni. Ne be{e lesno da se dopre do niv. Za toa da se slu~i, po~nav da go prou~uvam od samiot po~etok na negovoto sozdavawe. Doznav deka pijanoto e sozdaden od pove}e tvorci vo razli~ni zemji koi rabotele nezavisno edni od drugi, no najdobar me|u niv, na kogo mu se pripi{uva ovoj ~udesen izum bil Bartolomeo Kristofori od Firenca. Poradi toa {to na ovoj instrument na Kristofori mo`elo so dopir da se sozdava pijano ili forte, mu go dale imeto fortepijano. Vo po~etokot na devetnaesettiot vek imeto mu go promenile vo pijanoforte. Pronajdokot na Kristofori brzo se pro{iril i zatoa imalo pove}e izrabotuva~i vo Anglija i Germanija. Vo London se pojavil poinakov tip

240


pijana, a podocna i vo Pariz, a site tie imale opseg od pet oktavi. Germancite koi vedna{ go sfatile zna~eweto na pronajdokot na Kristofori, zapo~nale da izrabotuvaat svoi sopstveni instrumenti. Golemiot Gotfrid Zilberman, prvenstveno poznat kako graditel na orguqi, isto taka eksperimentiral so pijana. J.S. Bah, koga go posetil dvorecot na Frederik Veliki vo Berlin, za prvpat slu{nal muzika na pijano. Na Bah ne mu se dopadnal noviot intrument, no vo Germanija fortepijanoto se naselilo zasekoga{. Ne se znae dali pijanoto bilo poznato vo Salcburg koga Mocart bil mom~e, no koga toj bil vo Augsburg ja posetil rabotilnicata na [tajn. Nekolku dena podocna toj so voshit mu pi{uval na tatka si za noviot instrument. Pijanata na [tajn bile so prefineta i stakato tehnika na izveduvawe, koja mladiot Mocart ja pretpo~ital nasproti Betoven, koj pretpo~ital da go tretira pijanoto na eden krajno legato na~in, skoro kako orguqite. Denes, se smeta deka modernoto pijano po svojata struktura, a osobeno po oblikot, e posolidno izgradeno otkolku negoviot predok od osumnaesettiot vek, no so tekot na vremeto prefinetosta, suptilnosta i poezijata na fortepijanoto bile `rtvuvani za smetka na silinata na tonot." Ladislav malku zdivna i vedna{ potoa prodol`i. "Otkako se zapoznav so Orsinot, se obiduvam i nego vistinski da go raspoznaam. Toj vsu{nost e sostaven od dva instrumenta: sintesajzer i orguqi koi ovozmo`uvaat neverojatni mo`nosti. Katadnevno, svirej}i i komponiraj}i na nego, gi doznav negovite prednosti vo odnos na pijanoto. Klasi~noto pijano ima samo edna osnovna boja na tonot, a kaj Orsinot toa e neograni~eno zaedno so site drugi osobini na tonot. Zgora na toa toj mo`e da ima i memorija, i promena na brzinata na memoriziraniot zvuk, bez da se menuva visinata na tonot {to kaj magnetofonite vo princip e nevozmo`no da se postigne. Orsinot mo`e da proizveduva i efekti koi ne spa|aat vo muzikata, tuku vo zvukot, no mo`at impresivno da se slo`at so muzikata." Odedna{ izrazot na liceto na Ladislav se izmeni. "A sega povtorno da se vratam na klasi~noto-akusti~no pijano. Toa vo osnova e zavr{en muzi~ki instrument. Iako nesovr{en, toj go zavr{i svojot pat, dodade so triumfalna nasmevka na liceto. Pijanoto e na slep kolosek koj ne vodi nikade, mo`ebi ne{to napred, ne{to nazad, no napred samo do odbojnikot. Pri~inata za toa e mehani~kiot princip na proizveduvawe na zvukot, koj kaj pijanoto go sozdava udarot na ~ekanot vo `icata. Taka ne e mo`no da se odi napred, da se napreduva ni so ~ekanot, ni so `icata, ni so ednoto, nitu so drugoto. Ne mo`at tie da se natprevaruvaat so elektronite i subatomskite ~esti~ki, kako {to brzinata na zvukot ne mo`e da se natprevaruva so brzinata na svetlinata, ni pol`avot so mlazniot avion." [eretskata nasmevka ne se simnuva{e od negovoto lice. "Sega }e ti raska`am edna interesna basna. Eden pol`av posakal da se iska~i na edno visoko steblo za da stigne do lisjata. Za toa mu trebal eden cel mesec. No, tokmu koga stasal do zelenata kro{na, se liznal i

241


padnal dolu. Otsekoga{ smetav deka ne e dobro premnogu da se brza, se prekoril samiot sebe. Ladislav glasno se nasmea. No, nabrgu potoa serioznosta se vrati na negovoto lice. "No, ima i ne{to drugo", re~e. "Golemiot poznava~ na pijanata, mojot prijatel Aco, be{e sosema vo pravo koga zboruva{e za opasnostite koi gi krie pijanoto vo sebe. Toa se poka`a pove}epati, osobeno na zastra{uva~ki na~in za vreme na edno tonsko snimawe. Od ~ist mir pijanoto se zatrese, a taa ogromna i te{ka masa kako nekakov monstrum vo istiot mig se ras{tima. No, toa ne e najlo{oto ne{to {to mo`e da mu se slu~i na pijanoto. Ogromni sili na napon vladeat vo negovata vnatre{nost, poopasna od dveste i dvaeset voltnata naizmeni~na struja so koja se napojuvaat elektri~nite i elektronskite klavi{i. "Rezonatorot na pijanoto pod visok napon e isto {to i zategnat indijanski lak za streli", mnogupati slikovito toa go objasnuva{e Aco i be{e potpolno vo pravo. I najdobrata rezonantna kutija, ako ne e pod napon, slabo go prezema, slabo go zasiluva i slabo go obogatuva tonot koj go sozdava udira~ot na ~ekanot na pijanisti~kata mehanika vo `icata. Sekoja `ica ja opteretuva ramkata nare~ena pancir. A sekoe pijano ima mnogu pove}e `ici otkolku tonovi. I bez ponatamo{no objasnuvawe, ova e dovolno da se pretpostavi kakva opasnost se krie vo toj instrument. Ako na toa samo se dodade deka sekoja `ica sosema e blisku da prsne, {to mnogu ~esto se slu~uva pri {timaweto, koga mo`e da otskokne i so iglestiot vrv na mestoto na prskaweto i da go pogodi pravo vo oko {timerot, mo`e da se razbere kolku pijanoto e opasen instrument. No, pukaweto na `ica mo`e da se slu~i i pri svireweto, i toa ne sekojpat na najsilniot udar, {to mo`e da dovede i do vistinski debakl na samiot koncert." Otkako go ka`a seto toa, so re{itelen glas re~e: "Vo prognoziraweto za idninata na pijanoto, ne treba da se me{a bitnoto so nebitnoto. A nekoi pijanisti, me|u niv i mojot Il~o, vsu{nost go pravat toa. Ona {to vle~e napred so sekavi~na brzina, go proglasuvaat za igra~ka. Idninata e pred onie koi gledaat napred. Orsinot e navistina muzi~ka igra~ka, no mnogu posovr{ena i od najdobroto dosega sozdadeno pijano, zatoa {to retu{ot vo Orsinot ni{to ne go menuva. Vistinskata idnina e onaa koja se postavuva na novi osnovi. Osobeno posakuvam, i bi mi bilo milo na du{ata, koga mojot prijatel Il~o, koj znae mnogu pove}e za pijanata od pove}eto pijanisti, da go smeni svoeto mislewe." Ladislav povtorno zamol~e. Kako da po~uvstvuva deka nekade daleku zatalkal i posaka pobrzo da se vrati nazad. "Sepak pijanoto, kako i Orsinot se mnogu umni i mnogu zagado~ni su{testva. Spored mene, pijanoto popoleka zaminuva vo muzejot za trajni vrednosti na ~ove{tvoto. Mnogumina mo`ebi ne se slo`uvaat so mene, no nema da odmine mnogu vreme koga }e sfatat deka sum vo pravo. I mene, mo`ebi pove}e od mnogumina pijanisti, mi pa|a te{ko na du{ata koga }e pomislam na toa, jas koj celiot vek go pominav so nego i mnogu ubavini zaedno do`iveavme, no toa e taka". Glasot mu be{e trauren, no odlu~en i nepokolebliv.

242


30.

Muzi~ki mozaik

Nabli`uva{e 13 Noemvri, Denot na osloboduvaweto na Skopje, a vremeto se' u{te be{e toplo. U{te potoplo be{e vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Seto vnimanie be{e svrteno kon Ladislav. Toj dve sedmici go podgotvuva{e koncertot so koj treba da nastapi vo ~est na praznikot, vo zgradata za humanitarni dejsnosti Dare Xambaz. Be{e malku vozbuden otkako se slo`i javno da nastapi. Mnogu godini bea izminale od negoviot posleden koncert. No, i pokraj toa, kako ne{to odvnatre da mu {epna deka treba ovojpat da prifati i toa da go stori. Edno popladne, vo pauzata na podgotovkite, mu navrea spomenite za Skopje. "So gradot pokraj Vardar pominav mnogu ubavini, no bev so nego i vo negovite najte{ki denovi. Si pripomnuvam za denovite koga se slu~ija golemata poplava i stra{niot zemjotres." Na liceto mu se gledaat tagata i bolkata koi posle tolku godini povtorno voskresnale vo nego. "Noemvri 1962 godina be{e mnogu do`dliv. Nekolku dena do`dot ne prestana. Nebeskoto crnilo ne vleva{e nade` deka nekoga{ do`dot }e sopre. Razbesnatite vodi na Vardar nosea se' pred sebe i nemilosrdno se zakanuvaa da go poplavat gradot. Nekade vodata po~na da se izleva. Drvenoto mov~e bespomo{no se ni{ka{e pod udarot na razbesnetata reka. Edni govorea deka treba da se urne za da mo`e zbesnatata voda polesno da prote~e, drugi ne mislea taka. Vodata stasa do visinata na za{titniot yid na Vardar vedna{ do teatarot. Iako site stravuvavme, sepak nikoj ne saka{e da poveruva deka }e se slu~i najlo{oto. Nade`ta navistina posledna umira. Be{e sabota, 17 noemvri. Vo teatarot zabrzano te~ea poslednite podgotovki za Lu~ija di Lamermur od Gaentano Doniceti. Operata na slavniot kompozitor, koja za prvpat be{e postavena vo Makedonskiot teatar na 20 septemvri 1956 godina, e obnovena. Se' be{e spremno za ve~ernata pretstava. I scenografijata be{e postavena. A toga{ razbesnetata voda, kako neskrotliva furija po~na da se izleva od koritoto i da navleguva vo teatarot. Nikoj ne o~ekuva{e deka seto toa tolku brzo }e se slu~i. Sepak se slu~i. Site bevme izbezumeni. So golemi napori prisutnite se obiduvaa da spasat se' {to mo`e da se spasi od matnata voda. Gletkata be{e stra{na, morni~ava. No, u{te postra{no be{e vo Radio Skopje. Tehni~kite uredi, pijanata i golemoto i neprocenlivo bogatstvo - fonotekata, bea zagrozeni. Fonotekarot Mi{ko, gazej}i vo nadojdenata voda gi spasuva{e magnetofonskite lenti i gi prenesuva{e od prizemjeto na spratot. Za sre}a, nadojdenata voda nabrgu ja izgubi silata. Da potrae{e samo u{te malku }e be{e u{te postra{na i od katastrofalniot zemjotres koj se slu~i slednata godina. Mi{ko gi zaslu`i site pofalbi. Bravo Mi{ko! Toj so golema qubov ja vr{e{e rabotata fonotekar so godini. Blagodarenie na nego bea so~uvani mnogu tonski snimki, spaseni od zlostornicite koi uni{tuvaa se'. Uspeva{e Mi{ko da gi spasi najvrednite snimki i koga od nego se bara{e da se izbri{at magnetoskopskite lenti za na istite tie da se snima ne{to

243


drugo. Naj~esto toa bea nekoi sosema bezvredni raboti, nasproti snimenata muzika na lentite koja be{e so trajna vrednost. Zatoa jas velev, dr`ava protiv dr`ava. Dr`avata ne odobruva{e devizi za nabavka na potrebnata koli~ina magnetoskopski lenti, a poradi nivnata neophodnost se uni{tuva{e mnogu vreden arhivski materijal koj mo`e{e samo da i' slu`i na ~est na Makedonija. No, so toj sistemski zlostor, vo Radio Skopje bea kaznuvani osobeno nekoi sorabotnici i pritoa ne se vode{e gri`a za golemata vrednost na nivnite snimki. A tvorcite na takvite magnetofonski snimki povtorno i povtorno tvorea. Vo takvite snimawa u~estvuvav i jas zaedno so ton majstorite. Be{e toa vo stilot na pticata feniks, no istovremeno i sizifova rabota zatoa {to povtornoto snimawe posle sekoe uni{tuvawe nema{e kraj. A toa potraa dolgo vreme, pove}e od edna i pol decenija." Mol~i. Siot e ispolnet so taga. "Ne pomina ni cela edna godina po stra{nata poplava, se slu~i katastrofalniot zemjatres na 26 juli 1963 godina, to~no vo 5 ~asot i sedumnaeset minuti. Gradot se' u{te spie{e. Be{e toa straoten grom od vedro nebo. Mnogu {to mo`e da se ka`e za te{ko ranetiot grad. Zgradata na teatarot e te{ko povredena. Prekrasnata ubavica za samo eden mig se stori bespomo{na starica. A {to da se ka`e za zaginatite, povredenite, nesre}nite lu|e. Me|u zaginatite nekolkumina se od Makedonskiot teatar, me|u niv i Blagoja Petrov - Kara|ule nenadminatiot Papageno i Figaro. No, `ivotot prodol`uva ponatamu. Eden del od lu|eto od teatarot se smestuvaat pod {atori vo Gradskiot park. Na pogolemiot del vo Saraj e izgradena naselba od {atori. Me|u drugite, vo Saraj se smestiv i jas so moeto semejstvo. ^udno vreme be{e toa. I pokraj seta maka prodol`ija ve`bite. Se slu{a{e muzika pod otvoreno nebo. Se pravat podgotovki za nastapi. Idejata be{e tie da se odr`uvaat na otvoren prostor i da bidat besplatni. I se slu~i toa. Po sekoj nastap aplauzite dolgo ne stivnuvaa. Iako {irokiot prostor gi sti{uva, tie se gromoglasni. A potoa zapo~nuva eden poinakov `ivot." Poln e so spomeni, ima mnogu {to da ka`e. Izrazot na liceto postojano mu se menuva, a tagata i veselosta se brkaat me|usebno. "Denovive ~estopati se pra{uvav kako posle tolku godini se slo`iv javno da nastapam. I pokraj mnogute razmisli, vistinskiot odgovor ne go znam. No, znam deka za Skopje me vrzuvaat mnogu nezaboravni spomeni. Mo`ebi e seto ova samo skromen podarok vo ~est na sakaniot grad." Ladislav e pred kraj na podgotovkite za nastapot. Se prigotvuva i oblekata so koja }e nastapi. Poodamna se' e podgotveno kako Orsinot da se odnese vo Dare Xambaz. Se odbrojuvaat poslednite ~asovi. Golemata sala vo Dare Xambaz e prepolna. Vo prviot red se po~esnite gosti od gradot. Najnapred nastapuvaat korisnicite od Dnevnata bolnica Prolet so edno~inkata Muva. Izvedbata e na visoko profesionalno nivo. Smeata na publikata ne stivnuva. Po kratok molk, povtorno gromoglasen aplauz. Najaven e nastapot na Evgenij Ladislav Palfi. Se pojavuva na binata. Dostoinstveno izgleda. Oble~en e isto onaka kako pri negoviot

244


nastap vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Temno sino sako i sivi pantolani. Od maliot xeb na sakoto veselo se sme{ka crvena roza. Temniot pulover ja prekriva belata ko{ula na ~ija jaka besprekorno e zategnata crna peperu{ka ma{na. Muzi~kiot mozaik koj go izvede izmami mnogu aplauzi. A potoa site brzaat da se pozdravat so nego, da mu ~estitaat. Se' nalikuva na edno poodamna izminato vreme.

31.

Muzi~ko-produkcisko studio, kabinet br. 9

Be{e krajot na proletta. Lipite tuku{to rascutea. Omajnata mirizba se me{a{e so muzikata koja doa|aa{e od Orsinot. ^udesna pastoralna muzika be{e toa. Ladislav se ~uvstvuva{e ubavo. No nenadejno, kako grmotevica od ~isto nebo, sostojba mu se vlo{i. No}ta na 17 maj prvo po~uvstvuval silni bolki vo stomakot. Podocna tie malku mu stivnale, no povtorno se javile. Rano utroto se ~uvstvuva{e sosema malaksan. Gr~ot na negovoto lice poka`uva{e kolku bolkata e silna, a blediloto na liceto kolku sostojbata e seriozna. Itno be{e prefrlen vo Gradskata bolnica. Lekarite konstatiraa vospalenie na slepoto crevo. Vedna{ be{e operiran. Za~udo, i pokraj odminatite godini mnogu brzo zakrepna. Mo`ebi vinovna za toa e negovata pregolema `elba da se vrati vo Vilata na krajot od alejata na lipite i povtorno da se sretne so svojot golem prijatatel, vol{ebniot Orsin. Se slu~i toa na 1 juni. Lipite se' u{te cutea. Koga Ladislav pristigna vo Vilata, vedna{ pojde vo boravokot da se pozdravi so Orsinot i drugite svoi prijateli. Sedna na stol~eto do elektri~nite orguqi i zasviri. Prekrasna pastoralna muzika zayuni. Dve sedmici taa im nedostasuva{e na site, duri i na po`oltenite yidovi. Otkako po~uvstvuva kako snagata mu papsuva pojde da prilegne. Poodamna be{e jasno deka uslovite vo koi Ladislav sviri i tvori ne se dobri. Koga Orsinot pristigna vo Vilata, toj be{e postaven vo boravokot. A vo nego sekojpat ima{e po nekoj od stanarite koi tuka sedea ili gledaa televizija. Iako pove}eto od niv se obiduvaa da bidat vnimatelni dodeka Ladislav svire{e i komponira{e, sepak tivko xagorea i go remetea mirot. No, ima{e i takvi koi ne vodea gri`a, duri nekoi od niv se buntuvaa koga nekoj }e gi opomene{e da bidat potivki. Poradi toa, poodamna se za~na idejata da se najde nekoj pogoden prostor vo koj Ladislav i Orsinot bi mo`ele da se smestat i tie nesmetano, vo ti{ina da mo`at da si drugaruvaat. Edna prostorija vo Vilata se poka`a kako idealno re{enie za toa. Otkako taa be{e renovirana vo nea se semestija Orsinot i Ladislav. Sega toj mo`e{e vo mir da raboti preku denot i preku no}ta. Nabrgu potoa tri kasetofoni i dva stari magnetoskopi bea nabaveni. Be{e toa skromnata tehnika so koja Ladislav mo`e{e da ja snima muzikata koja ja sozdava{e na Orsinot. Eden den To{e pop Simonov mu donese klavijatura koj elektronski ja povrza so kompjuter i druga sovremena tehnika. Ladislav gleda i kako da ne

245


mu se veruva deka toa {to se slu~uva e stvarno. So brzi dvi`ewa na vozbudeno dete go prou~uva sistemot. Udira po crno-belite klavi{i i se sme{ka. To{e mole`livo bara od nego da zasviri ne{to od Rahmawinov. Ladislav sednuva na stol~eto do klavijaturata i gi razmrduva prstite nagrdeni so reumatoidni ~vorovi. Pogledot mu zabegal nekade daleku vo potraga po ~udesnite notni zapisi, ili melodijata koja ostanala zapi{ana vo negovata du{a. Seto trae samo mig. Na vol{eben na~in minatosta se povrzuva so sega{nosta. Sviri. Starite prsti veselo poigruvaat po klavijaturata, a voshituva~kite, no potresni tonovi go ispolnuvaat prostorot. Toa e Rahmawinov. Ladislav sviri vo nekakov ~udesen zanos. Odnenade` zastanuva. Imam vpe~atok kako da se budi od nekoj damne{en son. Prekrasen son. To{e e voodu{even. Bravo maestro, veli. Majstorot si ostanuva majstor, genijalnosta e besmrtna, mi doa|a pomisla. To{e doa|a do komjuterot i pritiska na edno od kop~iwata. Na ekranot se gleda noten zapis. Ladislav e odu{even. "Toa e zapisot na tvojata izvedba na Rahmawinov, maestro Palfi", veli To{e. Ladislav, na kogo tehnikata sekoga{ mu bila bliska, brzo razbira za {to stanuva zbor. Sepak kratko dodava: ^udesa. "Svirite maestro, tvorete, se' }e ostane zabele`ano. Samo napred", veli To{e. Detska radost blika od celoto bitie na Ladislav. "Sega mo`e da po~ne so rabota Muzi~ko-produkciskoto studio, kabinet br.9", veli Ladislav i glasno se smee. Gledam vo starecot, a somne` mi ja nagrizuva du{ata. Ednostavno ne mo`am da veruvam na ona {to toj postojano go govori. "Mo`am da istvoram mnogu pozna~ajni muzi~ki dela od bilo koga dosega i da otsviram so ne pomala virtuoznost i denes kako i nekoga{." Negovite prijateli, vistinski poznava~i na tajnite na muzikata, ne se somnevaat deka muzi~kiot genij e kadar toa da go stori. Zo{to da se somnevam jas.

32.

Inovator

So golem elan Ladislav se zafati so rabota. Od Muzi~koprodukciskoto studio, kabinet br. 9 se slu{aat prijatni tonovi. Koga vratata od Kabinetot br. 9 e otvorena, muzikata go ispolnuva dolgiot hodnik vo Vilata na krajot od alejata na lipite, no ne stignuva do boravokot. I pokraj golemata zafatenost so muzikata, Ladislav sekojpat to~no navreme doa|a{e na sostanocite na socioterapiskata zaednica. Vnimatelno gi zabele`uva{e interesnite do`ivuvawa vo Knigata za spomeni. No, kako vremeto odminuva{e, vo boravokot se ~uvstvuva{e kako ne{to nedostasuva. Nabrgu site znaea deka toa e ~udesnoto drugaruvawe na Ladislav i Orsinot. I navistina, posle nivnoto zaminuvawe vo Muzi~koprodukciskoto studio pove}e ne se slu{a{e onoj prekrasen {epot pome|u

246


Ladislav i Orsin. A znaea tie mnogupati, vo bilo koe vreme od denot da {epotat, a na krajot od sostanocite i glasno da porazgovaraat, na golemo zadovolstvo na site. No, taa ~udna praznina koja se sozdava{e ne ja po~uvstvuvaa samo drugite, tuku i Ladislav i Orsin. Sega site znaea deka treba ne{to da se prezeme. Otkako za toa glasno se progovori na eden od sostanocite, Ladislav veti deka toj }e stori se' da najde re{enie kako toa da se nadmine. Sledniot sostanok toj dojde so negovoto idejno re{enie. So golema preciznost Ladislav objasni kako Orsinot }e stane podvi`en i }e mo`e da prestojuva vo boravokot, i povtorno da se vra}a vo Muzi~ko-produkciskoto studio, kabinet br. 9, vo ti{ina da ja prodol`at zaedni~kata rabota. Site bea zadovolni i ostana samo idejata da stane stvarnost. Nekolku dena potoa, to~no na vreme kako {to se bevme dogovorile, Ladislav vleze vo sobata. Kako i sekojpat gi nose{e svoite rekviziti: sina papka, flomasteri, penkala. Otkako sedna i se raskomoti, go izvadi od raka ~asovnikot. Ne se razdeluva{e od nego. Toj ne mu be{e tolku za da mu poka`e kolku e ~asot, tuku na koja brojka strelkata se na{la koga ne{to pomisli. Be{e opsenat od igrata na brojkite. Tie za nego bea magi~niot klu~ za razbiraweto na kosmi~kata harmonija i predvesnik na dobrite i lo{ite raboti. Vele{e deka sekoj broj ima svoe simboli~no zna~ewe i deka nad niv se potpira muzikata, poezijata, astrologijata, arhiktekturata, umetnosta. Be{e vqubenik vo Pitagora. "Sakam ne{to da ti pro~itam", re~e Ladislav. "Pove}e od toa sakam da vidam kakov vpe~atok na tebe }e ostavi ona {to }e go slu{ne{", dodade. "Odli~no", rekov, "spremen sum vnimatelno da te islu{am, no i da go sledam izrazot na tvoeto lice", mu vozvrativ Po~na da ~ita so dikcija na iskusen akter.

Teatar na idninata Za izgradbata na nov teatar, ist onakov kakov {to be{e stariot, predzemjotresen, mnogu se govori, iako toa pretstavuva vistinska utopija. No, ako sepak toa se slu~i, vistinsko proma{uvawe bi bilo da se rekonstruira so istiot kapacitet za publikata koj go ima{e predzemjotresniot teatar. I vo ona vreme, koga Skopje be{e mnogu pomalo od denes, teatarot nema{e dovolno mesto da gi primi site qubiteli na operskite i dramskite pretstavi, a ne pak denes. Go podigna pogledot za da vidi kakov vpe~atok ostavil po~etokot. So vidlivo zadovolstvo prodol`i da ~ita. Dali rekonstrucija ili ne? Umetnosta koja se ostvaruva vo teatarot bara ne{to pove}e otkolku betonski blokovi na dene{niot Makedonski teatar, bara barem ne{to od ~udesniot i magi~en stil na tradicionalniot teatar, kako pri samiot vlez vo zgradata, kako bi se odvoilo zdanieto na fantazijata od sivata katadnevnica vo

247


armiranobetonskite gradovi. Takva arhitektonska umetni~ka koncepcija na dene{niot teatar, dijametralno e sprotiven so vistinskite estetski vrednosti. No, ne samo toa, za eden teatar, osobeno opera, mnogu zna~ajna e akusti~nata izolacija. Za toa da se ostvari, treba da se anga`iraat vistinski stru~waci za akustika. Koga Visokata muzi~ka {kola se preseli vo prostoriite do noviot teatar, toga{ se utvrdi deka tamu ne mo`e da se raboti. Od pijanata kako da izvira{e vistinski haos, ne samo poradi zvu~nosta od drugite pijana od drugite prostorii, tuku i od odbivaweto na zvu~nite talasi vo istata prostorija. Zatoa jas postojano govorev, go velam toa i sega, deka od golemo zna~ewe e re{avaweto na akustikata. Povtorno, skoro nezabele`itelno go podigna pogledot. Vo istiot mig se promeni i izrazot na negoviot lik. ]e go iznesam svoeto mislewe za izgradba na nov teatar - teatarot na idninata, vo soglasnost so novinite vo arhitekturata vo odnos na binata, funcionalniot del od teatarot, mestoto kade se slu~uva dramata i se slu{a muzikata. Koga Lovro Mata~i} dirigira{e, izrazot na negovoto lice be{e impresiven. Koga muzikata gi izrazuva{e silnite naplivi na qubovta izrazot na negovoto lice bolskote{e angelska li~otija. No, koga treba{e da se prika`at grdite ~uvstva, toa angelsko lice se pretvora{e vo lik-razbojnik koj ubiva so svojot pogled. No, {to od toa koga publikata ne mo`e ni{to od toa da vidi. Publikata vo Skopje, no i vo site pova`ni operski centri vo Jugoslavija, doa|aa pokraj drugoto i da go vidat nepovtorliviot Lovro Mata~i} kako dirigira. A {to mo`ea tie da vidat. Samo negoviot grb i ne{to od negovite race. Poradi toa smetam deka na~inot kako dirigentot e postaven kon publikata, e svetska katastrofa na site vremiwa. Zatoa i predlagam vo noviot teatar vo Skopje publikata sosema poinaku da bide postavena za da mo`e da gleda vo dirigentot, i taka skopskiot teatar da stane prv teatar vo svetot, onaka kako toj treba da bide vo idninata. Ima{e ne{to triumfalno vo negoviot pogled pred da prodol`i da ~ita. Pri negovata gradba treba da se napravi i sinteza na minatosta, sega{nosta i idninata, a pritoa prostorot da bide sovr{en za operata, baletot i dramata, kako i za koncerti, solisti~ki i vo pro{iren sostav od simfoniski orkestar, simfoniski xez, koi vo poln sostav baraat mnogu pove}e prostor. No, kako da se re{i katastrofalniot odnos vo postavenosta na dirigentot nasproti publikata vo svetski razmeri i na site vremiwa, dolgo sum razmisluval. Najednostavnoto re{enie za simfoniskiot koncert e dirigentot da e zad orkestarot, so liceto svrteno kon publikata, so poinakov raspored na orkestarot. No, ako sakame da go

248


zadr`ime standarniot raspored na orkestarot, sosema novi mo`nosti dava sistem na ogledala i bioskopski ekrani za televiziska proekcija. So panoramnoto ogledalo pozadi scenata, i ne{to nad, mo`e da se postigne da se gleda celiot orkestar. Taka }e se gleda i dirigentot od prednata strana, i vo slu~aj da e svrten so grbot kon publikata, a zgora na toa }e se gleda zgolemeno kako i ~lenovite na orkestarot. So vakviot nov priod re`ijata na operata, baletot i dramata se zbogatuvaat so nevideni mo`nosti. Koga gi izre~e poslednite zborovi, od pogledot mu bolskote{e ~udesna svetlina. [to se odnesuva do kupolata na noviot teatar, na nea bi trebalo da bide naslikan Lovro Mata~i} so visok umetni~ki, no originalen stil, koj }e bide avtenti~en na operite vo izminatite vremiwa, no i sovremeno obogaten. Ne znam kakov vpe~atok na Ladislav ostavi izrazot na mojot lik dodeka go ~ita{e tekstot, no znam deka mnogu misli i pra{awa mi se isprepletkaa vo umot, a na mnogu od niv ne go znaev odgovorot. No, vo edno bev siguren, deka vo seto toa ima{e mnogu fantazija na edno dete koe kako {to miluva mo`e da ru{i i presozdava se' {to }e mu dojde na um.

33.

Harmonski osnovi na xezot

Edno pretpladne vo Kabinet br. 9 Ladislav mi podade nekolku listovi hartija napi{ani so negoviot kaligrafski rakopis i pritoa re~e: "Kako vremeto odminuva, se' pove}e iznao|am nekakvi sli~nosti pome|u Ilija Pejovski-Il~o, mojot prijatel, i sebe. Iako razlikata vo godini pome|u nas e mnogu golema, i dvajcata kako deca bevme daleku od onie koi razmisluvaat onaka kako {to drugite go baraa toa od niv. Taka i toj i jas so odnesuvaweto bevme vo ras~ekor so drugite, ili na sprotivnata strana od barikadata. Toa sosema soodvetstvuva so ona {to Il~o go zabele`uva vo vovedot na svojata kniga Harmonski osnovi na xezot. Toj so pravo pra{uva: Ako ja sledite modata ili trendot, kade e va{ata individualnost kako avtor...?" Toga{ za prvpat doznav deka Ladislav so golemo zadovolstvo se zafatil da napi{e recenzija za deloto na svojot golem prijatel Ilija Pejovski. I dodeka ja dr`ev vo racete tuku{to ispe~atenata kniga, prodol`i da govori. "Na{eto golemo prijatelstvo poteknuva u{te od vremeto koga Il~o be{e moj student vo Visokata muzi~ka {kola vo Skopje po predmetot pijano."

249


Odnenade` podzastana so zborot, kako mislite da mu `uborea od mnogu izvori, a toj ne znae po koe te~enie da prodol`i. "Navistina nema poplodonosno prenesuvawe na znaeweto, iskustvoto, umetnosta, otkolku {to e toa pome|u prijateli. Vistinskiot prijatel sekoga{ iznao|a {to e najbitno za prijatelot, a toga{ nivnata poraka ima nekakvo posebno, ~udesno dejstvo. Od mnogu odamna Il~o dobro proceni kolku e golema mojata `elba da se specijaliziram i vo xezot, i napravi najdobro {to mo`e da se stori za mene: me zatrpa so specijalni podaroci od Italija. Bea toa xez-noti do koi tuka ne mo`ev da dojdam. Go napravi toa po svoj izbor, po negovite kriteriumi, koi i vo toa vreme bea na mnogu visoko stru~no nivo. Sekoga{ koga zboruvam za mojot mlad prijatel, za negovoto golemo stru~no poznavawe na xez-muzikata, negovata izvonredna interpretacija, sekojpat na um mi doa|a i negovata visoka eti~nost koja osobeno ja raspoznav koga katadnevno, bez isklu~ok na ~asovite po pijano go vode{e mojot slep student Mita{ev. Navistina plemenito." Povtorno podzastana so zborot, no nabrgu prodol`i da zboruva. "So decenii na{eto golemo prijatelstvo se prodlabo~uva{e, a sorabotkata dosega{e do novi nepoznati dlabo~ini. Kako xez-pijanist Il~o go koristi super-prstoredot, koj ovozmo`uva kvalitetna izvedba i na onie fakturi za koi se ~ini deka desette prsti se premalku. A vladeeweto na pijanoto na toa nivo pridonesuva i vo xez tvore{tvoto na solo pijano. Ete taka, na{ata dolgogodi{na prijatelska sorabotka dava{e i se' u{te dava rezultat. No Il~o e i kompleten muzi~ar. Kako dirigent na golemiot zabavno-reviski i xez orkestar na Makedonskata Radio Televizija, Il~o direktno gi pretvora partiturite na svoite aran`mani i originalni kompozicii vo tonski snimki. Negoviot kompakt disk Gale` e silen dokaz za negovoto voshituva~ko znaewe vo oblasta na orkestracijata i tonskoto snimawe. Negoviot teoriski i analiti~ki pristap na muzikata e izvonreden, posebno vo oblasta na xez-harmonijata, kade i osnovnite znaewa se komplicirani." Ladislav vnimatelno ja otvori knigata, ja prolista pred da prodol`i so zborot. "Vo Harmonski osnovi na xezot mo`e da se sledi i istra`uva~kata rabota na Il~o. Knigata e obrabotena na eden virtuelen na~in. Paralelno so vertikalnata visokogradba obrabotena e i horizontalnata postavka. I ednoto i drugoto e storeno na visoko stru~no nivo. Mnogumina toa mo`ebi i ne }e go zabele`at, duri i nekoi od dobrite poznava~i na osnovnata muzi~ka terminologija, poradi visokostru~niot i kompleksen priod na Il~o. A toj, dosegaj}i gi viso~inite pod nebeskiot svod, te{ko mo`e da se simne vo podno`jeto na ednostavnoto, duri i ne mo`e da sfati deka ona za {to pi{uva toj i {to za nego e razbilivo samo po sebe, za drugite ne e." So golema voodu{evenost zboruva za svojot prijatel. Ne e toa ~ovek koj samo tuku taka bi ka`al ubavi raboti, pa makar toa bil i na nekoj negov mnogu blizok, ako navistina ne e taka. "Za seto ova pi{uvam vo recenzijata. Sakam site da slu{nat ne samo kakvo e moeto mislewe za knigata Harmonski osnovi na xezot, tuku i za

250


nejziniot avtor, mojot prijatel Il~o. Ne mi be{e lesno da go ubedam vo svoeto idno izdanie na knigata da vnese eden prilog koj bi dal objasnuvawe {to vo negovite xez harmonii se krie vo me|uredovite. Duri toga{ bi se zgolemil brojot na onie koi ovaa izvonredna kniga so razbirawe bi ja prostudirale. Navistina, kako pomo{ na ~itatelite vo knigata ima delovi od muzi~koto tvore{tvo na avtorot i crte`i koi {ematski nudat objasnuvawa, no mi se ~ini deka tie se sepak nedovolni avtorot celosno da bide sfaten. Zatoa {to navistina vo tvore{tvoto na Ilija Pejovski e sodr`ano fascinantno znaewe. A toa e vramnote`eno so inventivnost, dlaboka inspirativnost i ubavina, no i ekstremno silna, kontrastna, potresna do stepen na zastra{uva~ka, dramatika. Poetot-xezer bi mo`el da ka`e: Negovata muzika e za klikeri vo glavata i za srce; vo isto vreme i klikera{ka. I dlaboko ~uvstvitelna. A taa preminuva i vo inter`anrovskata oblast, vo malkupoznatiot Tret bran, {to zna~i fuzija na xezot i serioznata muzika - prvenstveno sovremenata. Na krajot sakam da ka`am deka posakuvam mojot izvonredno golem prijatel, mojot student i sorabotnik Ilija Pejovski-Il~o, koj me priznava za svoj u~itel, i den denes i vo idninata }e bide istovremeno i moj u~itel vo edna oblast na muzikata, vo koja toj ja nadgradi osnovata do takvi viso~ina, {to potsetuva na oblakoder ~ii posledni katovi se nevidlivi. No, kakva i da e taa materijalna veli~enstvenost, vo sporedba so duhovnata blagodet e ni{to`na, zatoa {to ednata e smrtna, a drugata besmrtna. Tokmu zatoa deloto na Ilija Pejovski-Il~o, Harmonski osnovi na xezot pretstavuva neproceneto, trajno duhovno bogatstvo." Ladislav go re~e seto toa vo voshituva~ki zanes dodeka ~udesen bolskot bolskote{e od crniloto na negovata leva zenica. Koga ostanav sam, so golemo qubopitstvo po~nav da ja ~itam recenzijata koja toj ja napi{a za knigata na svojot prijatel.

34.

Promocija

Studot ne papsuva{e, iako zimata kalendarski treba{e tivko da si zamine. Na vedroto nebo veselo treperea nebroeni svetilki. Odev kon Muzejot na grad Skopje za da prisustvuvam na promocijata na knigata Harmonski osnovi na xezot od Ilija Pejovski. Mu vetiv na Ladislav deka }e prisustvuvam na promocijata i }e mu prenesam se' {to }e se slu~i. Toj se koleba{e dali da prisustvuva ili ne. Sepak odlu~i deka se' u{te ne e doviolno zakrepnat. Utroto po promocijata go sretnav Ladislav vo hodnikot na Vilata na krajot od alejata na lipite. Me pozdravi so voobi~aen glas, iako znaev deka e netrpeliv da slu{ne kako pominala promocijata. Ne ~ekav da zapra{a, tuku vedna{ po~nav da mu raska`uvam otkako vlegovme vo Kabinet br. 9.

251


"Mnogu svet se be{e zbral, Ladislave. Site poznati xez-muzi~ari i mnogu qubiteli na xezot. Promocijata ja otvori Belopeta. Otkako gi pozdravi site prisutni, re~e: "Pred da zboruvam za knigata na Ilija Pejovski Harmonskite osnovi na xezot, sakam da vi raska`am edna anegdota. Vo u~ilnicata nezabele`livo vleguva profesorot Ladislav Palfi. Odnenade` zastanuva. Negoviot u~enik Ilija Pejovski na pijanoto sviri xez-muzika. "Ilija sviri go Betoven", veli toj. "Go sviram Betoven profesore", odgovara Ilija Pejovski. Site rakopleskaat. Ladislav se sme{ka. "Nabrgu po doa|aweto vo Skopje, vo 1948 godina, pokraj mnogute drugi anga`mani, bev i profesor vo Osnovnoto, a potoa i vo Srednoto muzi~ko u~ili{te. Rabotev pove}e od deset godini. Podocna vo 1966 godina stanav redoven profesor na Visokata muzi~ka {kola, a vo eden period bev {ef na otsekot po pijano. Bev prviot redoven profesor na Visokata muzi~ka {kola vo Skopje. Prviot indeks be{e na Ilija Pejovski", glasno si pripomni Ladislav. Dodeka toa go govore{e, si pripomnuvam na nekoi interesni anegdoti koi profesorot Ilija Pejovski im gi raska`uval na svoite studenti za tie damne{ni vremiwa. "Kako pedagog profesorot Ladislav Palfi ima{e ~uden odnos kon studentite. Se se}avam na eden od ~asovite, toj mi veli: "Ilija, pred da sedne{ do pijanoto, zamisli si deka vozi{ avion. Vo avionot ima 300 patnici i ako pilotot pogre{i, toj }e padne. Tvoeto pilotirawe e svireweto na pijano. No, pilotot i ako pogre{i, se' u{te ima vreme da napravi ne{to, no pijanistot ne. Pijanistot raboti so mikrodelovi od sekundata. Sre}a e {to koga pijanistot }e pogre{i, nikoj nema da zagine!" "Sekojpat koga profesorot Ladislav Palfi }e me vide{e deka ne sum podgotven za ~as, }e mi re~e{e: "Ilija, imate 9 sekundi, ako sakate svirete!" Jas se razbira za 9 sekundi ni{to ne mo`ev da napravam; }e stanev i }e si otidev. Takvi bea metodite so koi rabote{e mojot po~ituvan profesor Ladislav Palfi. Zatoa toj za mene va`e{e i se' u{te va`i kako golem mistik. Toj ne zboruva{e za svojata rabota tuku rabote{e. Be{e vistinskiot pedagog koj znaeweto go prenesuva{e isto onaka kako {to guruto go u~i svojot u~enik vo jogata, da ~uvstvuva. Na eden od ~asovite po pijano mi re~e: "Ilija, onoj moment koga }e go dopre{ pijanoto, toa stanuva del od tebe i koga nekoj drug na drugiot del od pijanoto }e tropne, treba da te zdoboli!" "[to se slu~i potoa?", zapra{a Ladislav ovojpat ne mo`j}i da si go prikrie netrpenieto. "Po prigodnite i pofalni zborovi na Belopeta, za Harmonskite osnovi na xezot zboruva{e eden muzi~ki kriti~ar koj knigata ja oceni kako golem pridones vo teorijata na muzikata ne samo vo na{ata zemja, tuku i po{iroko na balkanskite prostori. A potoa Qubomir Bran|olica ja pro~ita tvojata recenzija."

252


Koga toa go rekov, skri{um poglednav vo Ladislav. @elbata da slu{ne {to se slu~ilo vreska{e vo nego. Pobrzav da mu go ka`am toa. "Koga Qubomir Bran|olica go spomna tvoeto ime, silen, mnogu silen i dolg aplauz go ispolni prostorot vo Muzejot na grad Skopje. Xez muzi~arite i site qubiteli na muzikata, kako vo migot da posakaa da te nagradat za mnogute godini pominati so tvojata prekrasna muzika." "Imam ~uvstvo kako da bev prisuten na promocijata", re~e Ladislav so glas koj trepere{e od vozbuda. "Pri~ekaj, Ladislave, da go slu{ne{ krajot", rekov i vedna{ prodol`iv. "Sepak najsilniot aplauz sleduva{e koga Bran|olica go pro~ita krajot na tvojata recenzija: "Posakuvam, veli Ladislav, na krajot da ka`am deka mojot izvonredno golem prijatel, mojot student i sorabotnik Ilija Pejovski-Il~o, koj me priznava za svoj u~itel i den denes i vo idninata, i toj }e bide istovremeno moj u~itel vo edna oblast na muzikata, vo koja toj ja nadgradi osnovata do takvi viso~ina, {to potsetuvaat na oblakoder ~ii posledni katovi se nevidlivi. No, kakva i da e materijalnata veli~enstvenost, taa vo sporedba so duhovniot blagodet e ni{to`na, zatoa {to ednata e smrtna, a drugata besmrtna. Tokmu zatoa deloto na Ilija Pejovski-Il~o Harmonski osnovi na xezot pretstavuva neprocelivo, trajno duhovno bogatstvo." "Aplauzot dolgo, mnogu dolgo ne stivnuva{e Ladislave", rekov i vidov deka mnogu ~uvstva go preplavija. Toj kako da saka{e {to poskoro da se oslobodi od niv, pa zapra{a dali Il~o na krajot od promocijata otsviri ne{to." "Da", odgovoriv. "Bev zagri`en za negovata raka, re~e. Denta pred promocijata mi se po`ali deka ~uvstvuva silni bolki. Znam deka toa e mnogu neprijatna rabota. Go sovetuvav ako bolkata potrae, da se otka`e od nastapot vo ramkite na promocijata. No, ete ovojpat ne me poslu{a", dodade. "I ne zgre{i {to ovoj pat ne go poslu{a svojot profesor, otsviri sovr{eno", rekov. Ladislav glasno se nasmea.

35.

Pijanist so legendarni dimenzii

Be{e sredina na letoto. Neprijatna omornina ja ispolnuva{e Vilata na krajot od alejata na lipite. Osobeno toa be{e nepodnoslivo vo popladnevnite ~asovi. Ladislav snemogna. Dvi`ewata mu stanaa bavni. Ja nema{e pove}e vo niv onaa detska `ivost, iako nabli`uva{e kon osumdesettata godina od `ivotot. No, vedrinata vo negovata du{a ostana negibnata. Svetlinata vo zenicata na levoto oko bolskote{e. Ne be{e toa ~ovek koj lesno se predava. Ne gleda{e toj nanazad, vo minatosta, kon zajdisonceto, tuku napred vo izgrejsonceto, vo idninata. Po kratkiot prestoj vo bolnica toj brzo zakrepna. Ispituvawata poka`aa deka e toa

253


poradi primena na lekarstvata protiv reumata koja nesopirlivo napreduva{e. Eden den go zabele`av zadlabo~en vo vesnikot pred nego. Sednav na stolicata nasproti krevetot. Me pozdravi so pogledot. Vedna{ potoa po~na vnimatelno da go prelistuva vesnikot. Mi se stori deka bara ne{to vo nego {to saka da mi go poka`e. I ne zgre{iv. Mi go podade vesnikot poka`uvaj}i mi eden napis. Vnimanieto mi go privle~e slikata na na{iot mlad pijanist Simon Trp~eski. So golemi bukvi nad nea pi{uva{e:

Pijanist so legendarni dimenzii So vnimanie go pro~itav napisot. Vo nego bea preneseni vpe~atocite na Ves Blomster vo amerikanskoto muzi~ko spisanie Dejli Kamera. Spored nego, makedonskiot pijanist, i pokraj negovata mladost, go sporeduva so Rubin{tajn i so Vladimir Horovic. ^itaj}i zabele`av deka nekolku reda se potcrtani so crven moliv. Be{e toa odgovorot na na{iot mlad, no mnogu poznat pijanist, na pra{aweto od kriti~arot {to mo`e toj da ka`e za svojata pijanisti~ka interpretacija. "Mnogu pove}e vnimanie i' posvetuvam na muzi~kata interpretacija, otkolku na tehnikata. Sekako, prvenstveno mora da se ras~isti so site tehni~ki problemi, no muzi~kata interpretacija e najva`na za izvedbata da bide inspirativna i specijalna". Koga ja podignav glavata od tekstot, zabele`av deka Ladislav vnimatelno me sledi {to ~itam. "Tokmu taka! Tokmu taka!", re~e. "Sovr{eno se slo`uvam so Simon Trp~eski. Toj, iako ima samo 24 godini, visokointelegentno govori za najbitnoto vo pijanisti~kata izvedba. Sine qua non za uspehot na eden vrven pijanist e interpretacijata. Imav mo`nost da go slu{nam Simon Trp~eski i navistina sum odu{even od negovata interpretacija. Toj e golem pijanist, rasko{en talent. Proglasen e za najdobar mlad umetnik vo Velika Britanija za isklu~itelnite dostignuvawa vo oblasta na serioznata muzika vo 2002 godina, od presti`noto Kralsko filharmonisko zdru`enie. Ne e toa mala rabota." Se zamisli. Imav vpe~atok kako poroj misli da mu `uborat vo umot. "Sega sakam ne{to drugo da ka`am. Mnogu ~esto mo`ev da pro~itam vo minatosta kako poznatite muzi~ki kriti~ari pi{uvaat ili zboruvaat za reproduktivnite muzi~ki umetnici. Toj termin e navredliv zatoa {to reproduktivnite muzi~ki umetnici, kako gi narekuvaat tie, ne se papagali koi samo imitiraat, tuku golemi muzi~ki talenti koi go o`ivuvaat grafi~kiot zapis na muzikata. Bez niv muzikata bi ostanala ne~ujna, {to prakti~no zna~i kako taa i da ne postoi. I najdobrata i najubava muzika stanuva nepodnosliva ako izveduvaweto e lo{o. Pokraj toa, muzi~kite interpretatori vnesuvaat vo muzikata ne samo izveduva~ki, tuku i tvore~ki elementi. Tie se individualni, niv kompozitorot ne mo`e da gi zapi{e ili

254


grafi~ki da gi zacrta vo notite zapisi. Koga toa bi se obidel da go napravi, bi trebalo da dade op{irni objasnuvawa so slo`ena terminologija od fizikata na dinamikata i se razbira na agogikata. Kako na primer deka gorniot ton od akordot vo levata raka, treba da e pojak od basoviot ton za 50 decibela, a sredniot ton treba da bide poslab od nego za 8 decibela. A so agogikata bi bilo mnogu pokomplicirano zatoa {to taa bara za objasnuvawe i terminologija od aritmetikata. No, da ne dol`am mnogu. Vo sekoj slu~aj voop{to ne se slo`uvam so terminot reproduktiven muzi~ki umetnik, koj za `al i denes mnogu se upotrebuva, a treba da glasi muzi~ki umetnik interpretator. Ottamu, ako namesto starata terminologija reproduktiven muzi~ar se vovede terminot muzi~ki interpretator, mo`e lesno da se podrazbere deka interpretatorot ne e samo reproduktiven umetnik, tuku i kreativen. Navistina, koga stanuva zbor za kreativnosta na kompozitor rabotite se mnogu pojasni. Terminolo{ki toa e onoj koj ja sostavuva muzikata od tonovi. No, toa asocira deka komponiraweto ne e samo edna granka od muzi~kata umetnost, tuku e i nauka. Idealno bi bilo koga edna li~nost bi bila i tvorecot i interpretatorot; toga{ tie bi bile nerazdelivi kako {to se nedelivi teloto i du{ata. Spored mene, tokmu tie i gi sozdadoa najdoblesnite dela vo muzikata. Kompozitor koj ne e vo dovolna mera i pijanist, poto~no e invalid, toj e postojano vo potraga po pijanistite bez koi ne mo`e da se slu{ne ona {to go sozdal." Ona {to Ladislav go re~e mi dovle~ka vo umot mnogu misli na golemiot muzi~ki umetnik, interpretator Simon Trp~eski. Edna{ koga eden novinar mu be{e rekol deka serioznata muzika ne dozvoluva improvizacii, a toj sepak na sekoja svoja izvedba i' dava li~na nota, mu odgovoril: "Na koncertite i' se predavam na publikata i i' ja prenesuvam emocijata. Va`ni se i tehnikata i emociite, koi treba da bidat usoglaseni. Umetnikot vsu{nost ja gali publikata so svoite emocii. Mora da se znae da se vospostavi fluid so publikata, a koga taa }e go po~uvstvuva toa, znae da go nagradi. U`ivam, lebdam, i' se prepu{tam na atmosferata. Dozvoluvam toa da mi se vre`e vo glavata i da me motivira za vo idnina." Toa {to Simon Trp~eski go be{e rekol, navleguva mnogu dlaboko vo zagado~nata sfera na transcedentnoto. Muzi~kiot umetnik interpretator od notniot zapis ja prenesuva do slu{atelite sodr`inata na avtorovata zamisla, no i emociite koi toj gi ~uvstvuval vo svojata du{a dodeka ja sozdaval. Radosta, tagata, gnevot... na vol{eben na~in se prenesuvaat preku tonovite. A tokmu emociite koi gi prenesuva muzi~kiot umetnik interpretator ima magi~no vlijanie na slu{atelite. Tie voznesuvaat, oplemenuvaaat, ja galat publikata. Treba da se ima mnogu {to vo sebe za da mo`e da im se podari na drugite. Simon Trp~eski umee da daruva. Zatoa publikata vo pove}e od trieset dr`avi kade {to toj svirel so presti`nite filharmonii ili simfoniski orkestri, e voodu{evena od iskrenosta i od dlabokata intuitivnost na Trp~eski. Nekoi kriti~ari pi{uvaat deka Trp~eski e eden od onie pijanisti koi ne se potpiraat samo na svojata razrabotena tehnika, tuku go promisluvaat i intelektualno go

255


do`ivuvaat svireweto. Kolku tie imaat pravo za prvoto, za vtoroto, {to se odnesuva do toa deka toj intelektualno go do`ivuva svireweto, e sosema neto~no. Vo vistinskata interpretacija intelektot, razmislata, otkako }e si ja zavr{at svojata rabota na scenata, stapuva intuitivnoto. Intelektot e edno, a emociite sosema drugo. Kako {to eden slikar, pisatel saka da ja pomine barierata na zdravorazumnoto i da stasa do rajskata gradina na arhetipskoto i emocionalnoto, taka i muzi~kiot interpretator koga }e dosegne do ovie nesogledlivi dlabo~ini na du{ata, e onoj vistinskiot muzi~ki umetnik interpretator. Tokmu toa e ona ~udesnoto, magi~noto, doblesnoto {to go poseduva Simon Trp~eski. I ne samo toa, toj umee na vol{eben na~in toa {to go ~uvstvuva vo svoeto bitie da i' go prenese na publikata i so nea da komunicira. Zatoa toj i veli: "Muzikata ne se opi{uva so zborovi, taa e magija..."

36.

Ohridskiot Stenvej

Napisot za Pijanist so legendarni dimenzii i razgovorot so Ladislav za Simon Trp~eski, gi voskresna vo mene se}avawata za Ohridskiot Stenvej. Se slu~i toa pred Ladislav da go fatat bolkite vo stomakot. Vo pi{anite i elektronskite mediumi se otvori polemika za baraweto na Simon Trp~eski pijanoto Stenvej od Ohrid da se donese vo Skopje za na nego da go odr`i svojot koncert vo Univerzalnata sala. Kako {to obi~no se slu~uva kaj nas, otkako edna novinarska stra~ka }e zaxavka, nabrgu okolu nea }e se soberat mnogu od istiot rod, no i mnogu gavrani so poinakvi razmisli. I toga{ zapo~nuva edno disharmoni~no xavkawe. So denovi se govore{e, pi{uva{e za nekoe sosema nebitno pra{awe. Edni tvrdea deka Simon Trp~eski so pravo bara pijanoto od Ohrid da se donese vo Skopje, a drugite, potkrepeni so misleweto na lu|eto od muzi~kiot svet, tvrdea deka filharmonijata poseduva kvalitetni pijana i deka mladiot, no priznat vo svet pijanist, mo`el koncertot da go odr`i na eden od niv i toa vo Makedonskiot naroden teatar, kade {to se odvivaat site zna~ajni muzi~ki nastani. Taa polemika dobi takva dimenzija, {to lai~kiot svet (kako obi~no {to biduva) se podeli, edni zastanaa na ednata strana, a drugi na drugata, nudej}i sekakvi i semo`ni argumenti. Za toa bunilo od sprotivstaveni gledi{ta sakav da go zapra{am Ladislav {to misli toj za toa, no pove}e raboti me spre~uvaa toa da go storam, iako qubopitnosta ne mi dava{e mir. No, go fatija bolkite vo stomakot i toj be{e odnesen vo bolnica i dade Bog se vrati. I ete sega, koga mi go podade vesnikot i koga porazgovaravme za mladiot, no golem muzi~ki umetnik interpretator mi dojde pomisla da go zapra{am {to misli toj za toa. Koga Ladislav go slu{na moeto pra{awe, me pogleda nekako zagado~no. Se po~e{a so pokazalecot na desnata raka po liceto, kako ~ovek koj e vo dvomisla dali da ka`e ne{to ili da premol~i. No, taa neodredenost

256


na mislite, taka vpe~atlivo otslikana na negoviot lik nabrgu is~ezna i toj re~e: "Ohridskiot Stenvej go poznavam mnogu dobro. Samo jas i velemajstorot za pijana, najdobriot klave{timer Aleksandar TrpkovskiAco, go znaeme nego i negovata du{a podobro od bilo koj. No, dolga e taa prikazna." So golemo netrpenie o~ekuvav da slu{nam {to Ladislav }e mi raska`e. Toj nebare go po~uvstvuva toa i vedna{ po~na da govori. "Po zemjotresot vo 1963 godina odgovornite lu|e vo Makedonskata Radio Televizija, koja be{e smestena vo barakite pokraj Vardar, mi predlo`ija da pojdam vo najrenomiranite fabriki za pijana vo svetot koi se nao|aa vo London, Hamburg i Wujork, za da odberam koncertno pijano za studisko snimawe. Ja prifativ ponuda, no pod uslov so mene da dojde i Aleksandar Trpkov-Aco, vistinski velemajstor vo poznavaweto na proizvodstvoto na pijana. Mojot predlog be{e prifaten. No, nabrgu ni be{e javeno deka ne mo`eme da gi posetime site tri grada, na dva kontinenta, zatoa {to politi~ko-finansiskite faktori odobrile devizi samo za Zapadna Germanija. Taka toga{ se re{avaa rabotite. Aco smeta{e deka najdobrite pijana od Listov format, ne se vo Hamburg, tuku vo London. No, i pokraj site obidi da go objasni toa, politi~ko-finansiskite stru~waci ostanaa na svoeto. Zaminavme vo Hamburg. Bevme primeni mnogu srde~no od gospodinot Verte{, me|unarodniot impresario na fabrikata koja gi proizveduva{e poznatite vo svet pijana Stenvej. Po dolgite razgovori, osobeno otkako majstor Aco im go demonstrira{e prakti~no najdobriot sistem za montirawe na `icite vo pijanoto, mnogu poinaku od onoj kakov {to tie dotoga{ go praktikuvale vo fabrikata, i poka`a kako treba da se usovr{i glavata na pijanoto so site ~ivii, a jas kako pijanist poka`av kako koncertnoto pijano treba da se testira, gospodin Verte{ i negovite sorabotnici ne go krieja svoeto zadovolstvo od ona {to go slu{naa i vidoa. Nabrgu avtoritetot na majstor Aco tolku narasna, {to se pretvori vo vistinski voshit kaj najodgovornite lu|e vo edna od najrenomiranite fabriki za pijana vo svetot. No, ona {to toga{ se slu~i, mo`ebi na nekogo }e mu prozvu~i kako izmislena prikazna, ili mo`ebi ubav son na eden me~tatel, ako ne go ka`am i ova. Aleksandar Trpkov-Aco be{e vistinski velemajstor vo poznavaweto na proizvodstvoto na pijana i odli~en pijano{timer. No, vo ona kontroverzno vreme, vo koe partiskoto ednoumie be{e nad se', se slu~uvaa mnogu nesfatlivi raboti i se propu{taa golemi mo`nosti. Tokmu zatoa vo Makedonija ne se napravi edna skromna fabrika, ako sakate rabotilnica za pijana, zatoa {to Aleksandar Trpkovski-Aco be{e vistinska dragocenost so svoite poznavawa na ovoj instrument i edinstveniot ~ovek koj mo`e{e taa pretenciozna zamisla da ja pretvori vo delo. Vo Novi Sad, kade toj mnogu ~esto ode{e i sorabotuva{e so tamo{nite pijano{timeri, toj iznajde specijalno prirodno, so decenii su{eno drvo koe du{a dava{e za izrabotka na pijana, poradi rezonansata so plemenita boja na zvukot. Aco toa im go objasni na onie koi trebaa da ja donesat odlukata dali da se formira takva rabotilnica za pijana vo Makedonija ili ne, no

257


tie partiski lu|e, totalni laici za muzika, go odbija i naredija od toj plemenit materijal da se napravat drveni stolici. Kakva glupost, kakov apsurd. Znaej}i kakvo drvo e potrebno da se napravi kvalitetno pijano, toj zatoa insistira{e i se obiduva{e bezuspe{no da im objasni na svoeglavite partiski golemi umovi, deka e podobro da zamineme za London odo{to vo Hamburg, zatoa {to logikata na umot govore{e deka od viorot na Vtorata svetska vojna, vo Germanija se uni{teni i magazinite vo koi so decenii su{enoto specijalno drvo za pijana, koe e od ogromno zna~ewe za tonskite kvaliteti, go nema i deka nabrzina ve{ta~ki su{enoto drvo nikako ne mo`e da go zameni ona prirodno su{enoto, deka rezonatorot na napravenite pijana e nestabilen i pod naponot na site `ici pijanoto samo od sebe spontano se ra{timuva, ponekoga{ duri i za vreme na samoto {timawe. Ete, so ovie dodatni soznanija za velemajstorot Aco mo`e da se potvrdi kakvo voodu{evuvawe predizvika toj vo hambur{kata fabrika za pijana koga im go re~e seto toa i koga spretno gi zategnuva{e `icite na pijanoto na svoj na~in. Na krajot sepak odbravme dve najdobri koncertni pijana, so tret orgelpunkt pedal, izvonredno retki i komplicirani vo funkcioniraweto. Ona vtoroto be{e nameneto za Ohridsko leto." Bev prijatno iznenaden od ona {to Ladislav mi go ka`a. Sosema nenadejno, od edna slu~ka vo sega{nosta se vrativme ~etirieset godini nanazad. "A {to sega da ka`am?", re~e Ladislav, koga na um mu dojde ona za {to go zapra{av. "Nemam dovolno podatoci za razlo`en odgovor. Mnogu godini izminaa ottoga{ do denes. Kvalitetnoto pijano e mnogu va`no vo izvedbata na eden pijanist. Kolku pijanistot dosegnal do vrvnite viso~ini vo sovladuvaweto na tehnikata i bogatstvoto na interpretacijata, toa za nego ima se' pogolemo zna~ewe. Na Ohridskiot Stenvej sum svirel pove}e pati. No, kako i najdobrite pijana, taka i toj e mnogu ~uvstvitelen pri transport, a i sekoga{ posle bilo kakvo prenesuvawe od edno na drugo mesto, bara da bide {timan i toa od vistinski dobar {timer. Povtorno se zamisli. Kako dobar pedagog koj na krajot na ~asot go rezimira prethodno ka`anoto, re~e: "Ako Simon Trp~eski posakal da sviri na Ohridskiot Stenvej, toa treba da mu se ovozmo`i zatoa {to toj toa i go zaslu`uva. Ponekoga{ psihologijata e mnogu pova`na od bilo {to drugo. Da se veruva vo pijanoto na koe se nastapuva e golema rabota." Po ne znam koj pat mi se nametna soznanieto deka Ladislav go krasi edna sinteti~ka seopfatnost vo razmisluvaweto. Znae{e toj da zatalka vo razni prostori, vo razli~ni vremenski distanci, od negovoto detstvo do sega{nosta, vo semo`ni filozofski viduvawa i site tie da gi sobere vo edna celina. No, ona {to ovoj pat najpove}e me iznenadi, be{e negovoto vnimatelno sledewe na sega{nosta.

258


37.

Ptica zlokobnica

Edno toplo martovsko pretpladne vo Vilata na krajot od alejata na lipite dojdoa Sotir Golabovski, na{iot poznat kompozitor i muzikolog koj ~estopati go posetuva{e Ladislava. Ovojpat so nego be{e i Naum Bajo, novinar od vesnikot Nova Makedonija. Ladislav qubezno gi primi. Srde~no go pozdravi Sotir, stariot prijatel, a Nauma so kurtoazna u~tivost. Po doa|aweto na Ladislav vo Vilata, pove}e novinari go posetija so namera da napravat intervju so nego, no site niv toj qubezno gi odbi. Obi~no vele{e deka se' u{te ne e spremen da govori za ona {to sega go raboti i deka koga }e bide gotov, }e gi pobara. Tie go gledaa pomalku zbuneto i vo nedoumica se obiduvaa da mu objasnat deka tie sakaat da pi{uvaat za negovata minatost, za negoviot genij koj ostavil dlaboka traga vo makedonskata muzika. Nekojpat Ladislav }e im odgovore{e ne{to neodredeno, a ponekoga{ }e re~e{e glasno i jasno deka negovata minatost ne go interesira. Novinarite si zaminuvaa sosema zbuneti i pove}e ne se vra}aa. Si pripomnuvam deka istoto se slu~i koga eden poznat kompozitor, so isto taka poznat televiziski re`iser, dojdoa da se dogovorat so Ladislav da napravat edna televiziska emisija so koja na gleda~ite }e i' go pretstavat muzi~kiot genij Ladilav Palfi. Tie imaa prigotveno i scenario za toa. Ladislav so vnimanie gi islu{a, porazgovara so niv, no na krajot qubezno gi odbi velej}i im deka se' u{te ne e podgotven, no koga toa }e se slu~i }e gi pobara. Tie u~tivo go zamolija da razmisli nekolku dena, a potoa definitivno da im odgovori. Negoviot odgovor ostana nepromenet. Ladislav gi primi Sotir Golabovski i Naum Bajo vo Muzi~koprodukciskoto studio, kabinet broj 9. Naum, iznenaden od tehnikata i Orsinot, go zamoli Palfi da otsviri ne{to. Toj se koleba{e, no sepak se slo`i. Sedna na stol~eto do Orsinot, gi namesti pedalite i po~na da sviri. Be{e toa negovata ~udesna kompozicija Pojot na pti~kite vo prolet, vo koja ima{e delovi od interesni improvizacii na Bumbaroviot let na Korsakov. Naum Bajo i Sotir Golabovski bea voodu{eveni. Nastana kratka pauza po koja, na moe golemo iznenaduvawe, Ladislav stana od stol~eto, se ispravi i so dramati~en glas na iskusen akter najavi:

Ptica zlokobnica Simfoniska poema, Nekoga{ i denes; Mir - Vojna - Mir Tekst, muzika i izvedba Evgenij Ladislav Palfi Ladislav sedna na stol~eto i po~na da sviri. Muzikata koja dopira{e do nas go menuva{e tonalitetot i silinata: od tivka, uspokoitelna i raspeana, do silna, zastra{uva~ka i morni~ava. I dodeka svire{e, govore{e:

259


"Prvi Maj. Sve~en mar{ na Armijata na Titova miroqubiva Jugoslavija. Se gradi bratstvo me|u narodite i narodnostite vo Jugoslavija. E~i Titovata poraka: "^uvajte go bratstvoto kako zenicata vo okoto svoe!" Go slu{aat site. Titovite zborovi se kako svetost. Molk. Zlokobna ti{ina. Kratka pauza koja se ~ini trae cela ve~nost. Se slu{a muzika. Akterot prodol`uva da govori. No, pod pepelot `ar. Kako podmolen otrov toj razjaduva. Nacionalizmi maskirani kako nacional-romantizmi 'rtat. A potem zbuvnaa {ovinizmi. Titoviot glas e kako pisok vo gluva pustina, kako veli~enstven mement na osamen prorok. Nikoj ne go slu{a. Pticata Zlokobnica! Zlokobnica ptica! Muzikata tre{ti kako razulavena i potresuva do solzi. Tito pove}e go nema. "I po Tito Tito" Ne za dolgo Semeto na zloto ra|a otrovni plodovi. Lagi, kletvi. Deset pati povtorena laga stanuva vistina. Se raspa|a Armijata. Se raspa|a Jugoslavija. Zemjata e vo ru{evini. Vo krv obleana. Grdi zlostori. Bratoubistveni vojni. Masovni grobnici na zaginati. Masovni grobnici na strelani. Pticata Zlokobnica! Zlokobnica ptica! Sleduva dolg muzi~ki del koj go simbolizira dosega ka`anoto. Na samiot kraj muzikata poinaku prozvu~uva. Povtorno se slu{a glasot na akterot, otsevte tivok, edvaj ~uen, a potoa gromoglasen: Grobna ti{ina. Zastra{uva~ki molk. A potoa mir.

260


Novo vreme. Nova nade`. Ili samo utopija. Ptica zlokobnica! Zlokobnica ptica! Silen aplauz go ispolnuva Muzi~ko-produkciskoto studio, kabinet broj 9. Ladislav so nasmevka gi prima ~estitkite. Stanav i si zaminav.

38.

Crnilata od vojnite

Simfoniskata poema Ptica zlokobnica ostavi na mene silen vpe~atok. Ne znam {to pove}e me trogna: muzikata ili zborovite. No, ona {to vistinski me voshiti be{e sovr{enata harmonija me|u niv. "Koga li ja sozdade?", mi dojde promisla koga se povlekov vo svojata soba. Vedna{ po nea za`uborea se}avawata. Si pripomniv deka Ladislav povremeno zboruva{e za muzi~ko-govornoto delo koe go tvori, no toa bea pove}e nekakvi negovi idei, razmisli. I na sostanocite na socioterapiskata zaednica pove}epati go zagatnuva{e pra{aweto za slu~uvawata vo Jugoslavija i nejziniot raspad. "Na XIV Konkres na SKJ e donesena smrtna kazna za Jugoslavija. I slepec mo`e{e toa da go vidi. No, ona {to osobeno me trogna, be{e odnesuvaweto na armijata i vojskovodcite", si pripomniv kako govore{e. Potoa podzastana malku, dobro se se}avam, a vedna{ potoa prodol`i. "U{te kako dete ne gi podnesuvav proslavite za zlostorni~kite vojuvawa i osvojuvawa, kako i nivnite vojskovodci. Ne znam zo{to Napoleon se slavi na site strani, iako poradi nego nastradaa mnogu lu|e. Za toa najpove}e se vinovni istori~arite. Te{ko mi pa|a soznanieto deka [uman napi{a odli~na muzika za grozomorniot tekst vo koj Napoleon se veli~a. No, toj ne e edinstveniot me|u muzi~arite koj go veli~e{e. Sli~no napravi i Betoven koga svojata Treta simfonija - Eroika mu ja posveti na Napoleon. No, dobro e {to podocna posvetata za imperatorot ja uni{ti, no ne e dobro zatoa {to toa go napravi ne od eti~ki pri~ini, tuku zatoa {to vo pokanata koja mu ja upatil Napoleon za eden priem, pobaral od nego da se pojavi so lakirani ~evli~ki, {to silno go povredilo genijalniot muzi~ar." "I Dostoevski vo negovoto delo Zlostorstvo i kazna, preku glavniot junak Raskoqnikov zboruva za toa. Toj mnogumina proslaveni imiwa vo minatosta, vojskovoci i dr`avnici pred i posle Napoleon, koi se zakiteni so oreolot na slavata, gi narekuva zlostornici", si pripomniv deka rekov. "Tokmu taka, ne e vo pra{awe samo Napoleon; mnogumina odgovorni za nebroeni `rtvi na vojnite se veli~aat kako heroi, a ni{to ne se govori za bezbrojnite stradalnici od vojnite", prodol`i da govori Ladislav.

261


Pra{aweto e mnogu poslo`eno, no ona za {to jas se zalagam e umetnosta da se distancira od onie koi istorijata gi veli~a i pokraj stradawata na mnogu lu|e, im podiga spomenici, a za stradalnicite ni{to ne zboruva. Zatoa dolgo rabotev na govorno-muzi~koto delo Kamen ostrov, za heroizmot na onie mnogubrojni nesre}nici koi vo 1948 godina, za vreme na Informbiroto, bea zlostavuvani i ubivani na Goli Otok. Za `al, poradi sklop na pove}e okolnosti ova delo se' u{te go nemam zavr{eno." Nekoj zatropa na vratata. Se iznenadiv koga Ladislav vleze. Koga poglednav na ~asovnikot, zaklu~iv deka vremeto neverojatno brzo izminalo. Od moeto zaminuvawe od Muzi~ko-produkciskoto studio be{e pominal eden ~as. Sedna. Iako se obiduva{e, ne mo`e{e da ja skrie vozbudata. "Dadov intervju", re~e. Iako bev iznenaden, ne rekov ni{to, no bev netrpeliv da gi doznaam pri~inite poradi koi toa go stori, znaej}i gi silnite otpori koi gi ima{e kon novinarite. Ne treba{e dolgo da ~ekam. "Ova e prvpat nekoj novinar da se interesira za mojata sega{nost, za ona {to jas sega rabotam. Mnogu sum mu blagodaren na Bajo poradi toa", re~e. "Da", potvrdiv, a vo istiot mig rabotata po~na da mi se razjasnuva. "So kakvo vnimanie slu{aa", pro{epoti. "Bea odu{eveni", rekov. "I muzikata, i tekstot, i seta izvedba bea sovr{eni", dodadov. "Dolgo razgovaravme za se' i se{to, no najpove}e za ona {to sega rabotam. Naum Bajo }e pi{uva za toa. " Se zamisli. Mi se stori deka se koleba da go ka`e ili ne ona {to mu e pri misla. "Mo`ebi }e bidam i vo izborot za nagradata na Zdru`enieto na kompozitori na Makedonija "Trajko Prokopiev" za ona {to dosega sum go storil vo muzikata, no i za ova {to sega go tvoram", re~e. Sonceto silno bolskote{e.

39.

Minatost, sega{nost, idnina

Koga Ladislav gi ka`a poslednite zborovi, negovata vokalna mimika poka`uva{e vnatre{na rastreperenost. Nabrgu se sozede. "Ima{e pove}e pri~ini zo{to dosega odbivav da dadam bilo kakvo intervju, ili da dozvolam da slikaat ili snimaat bilo kakva emisija za mene. Site novinari i lu|e od umetnosta koi dojdoa tuka, gi interesira{e samo mojata minatost, ona {to pred godini sum go pravel i tvorel. Za toa mnogu e govoreno, pi{uvano. Tatko mi Eugen sobira{e se' {to be{e objaveno za mene. Podocna eden period i samiot go pravev toa, a potoa krenav race od seto toa. Sega nemam nitu eden napis ili bilo {to drugo so~uvano. Za toa se vinovni mnogumina, no najpove}e onie koi vo kontejnerite frlija se' {to najdoa vo mojot stan. Edinstveno za toa ne im se lutam. Ne mi e `al za

262


minatosta, taa malku mi zna~i. Denes koga treba za nea da govoram, se ~uvstvuvam kako nekoja voso~na figura, kamena statua koja i' pripa|a na minatosta, a koja novinarite sakaat da i' ja pretstavat na generaciite koi ne me poznavaat. Toa e glupava rabota, kako da stanuva zbor za mrtov ~ovek. Jas ne samo {to sum se' u{te `iv, tuku rabotam, tvoram, sozdavam." Za mig kako da se koleba{e koj pat da go fati. "So Il~o ne se slo`uvam koga toj go citira T.S. Eliot koj veli: Sega{nosta e mnogu minato i malku idnina... Mnogu misliteli (osobeno egzistencijalistite) go tvrdat sprotivnoto. Tie smetaat deka vra}aweto nanazad vo minatosta e poodamna apsolvirano pra{awe i deka toa vo Svetoto pismo e prezentirano so mitot za Lotovata `ena. Kletnicata, i pokraj predupreduvawata na svojot ma` deka ne smee da se svrti nanazad i da vidi {to se slu~uva so Sodoma i Gomora, taa sepak se svrtela nanazad. I {to se slu~ilo? Se pretvorila vo skameneta, solena statua. Mitot za Lotovata `ena, velat tie, jasno ni poka`uva deka vra}aweto nanazad, osobeno na tvorecot na ubavoto, e odnapred osudeno na neuspeh. Minatosta za niv e zavr{ena rabota. Jas so toa sosema se slo`uvam." Si pripomniv deka mnogu odamna, nabrgu po doa|awe na Ladislav vo Vilata na krajot od alejata na lipite, toj ne{to govore{e za minatosta, sega{nosta i idninata, no bea toa nekoi rascepkani misli. Sega mi se stori deka e vistinskoto vreme za toa da progovorime. "Rabotite ne se taka ednostavni", rekov. "^udesni i zagado~ni se ni{kite koi gi povrzuvaat minatosta, sega{nosta i idninata. Zatoa ima i tolku razli~ni mislewa, duri i sosema sprotivni. Nekoi misliteli smetaat deka na istoto pra{awe odgovorite se poinakvi, vo zavisnost od toa na koja vozrast se nao|aat onie koi go tvrdat ednoto ili drugoto. Jas potpolno se slo`uvam so toa. Tvrdeweto na T.S. Eliot e mnogu poprifatlivo za povozrasnite otkolku za mladite lu|e. Od minatosta tie so sebe nosat golemo bogatstvo: iskustvoto, znaeweto, promislenosta, mudrosta i mnogu {to drugo vo svojata sega{nost. No, da se oddale~ime malku od li~noto i da pogledneme malku po{iroko, da prozborime za znaewata, iskustvata koi zad sebe gi ostavaat generaciite niz vekovite. Ete, koga stanuva zbor za narodniot folklor i izvornata narodna muzika i nejzinoto vlijanie na sega{nosta i idninata. Folklornite vrednosti poka`uvaat deka tie pretstavuvaat neprocenlivo i neodminlivo bogatstvo. Ova e osobeno zna~ajno za makedonskiot narod, koj vo dolgotrajnata borba za opstanok, za so~uvuvawe na svojot identitet, cvrsto se vrzuval za nacionalniot folklor i narodnite pesni. Makedonskite narodni pesni, rodeni i odgledani na tloto na Makedonija, pretstavuvat najprepoznatliv znak na site osobenosti i vrednosti koi go karakteriziraat makedonskiot narod", rekov vo eden zdiv. Prestanav da zboruvam iako imav u{te mnogu {to da ka`am. No, edna misla koja neodamna ja slu{nav i koja postojano mi se pletka{e vo umot dodeka zboruvav, morav da ja ka`am. "Idninata e minatost, rekov, no kako toa jas go sfa}am, moram da go doobjasnam. Stariot ~ovek ne mo`e da najde svetla to~ka vo idninata, zatoa vo nea ja turka minatosta, koja navistina go nema vistinskiot sjaj, no toj so

263


voshit gleda vo nea i si veli: Ete, poradi ovie svetilki kako yvezdi na neboto mojot `ivot ima{e smisla." "Iako seto toa ubavo zvu~i i vo nego ima mnogu vistina, jas ne se slo`uvam so toa zatoa {to na rabotite poinaku gledam. Ete, iako jas nabli`uvam kon osumdesettata godina od `ivotot so seto moe bitie sum svrten kon idninata", re~e Ladislav so re{itelen glas i prodol`i da zboruva. "Jas sakam da gledam napred vo izgrejsonceto, vo idninata. Ednostavno sakam da go izminam siot moj vek rabotej}i, sozdavaj}i ne{to. Poodamna mi dojde misla deka na mnogu umni lu|e im pominal siot nivni vek vo vakva ili onakva istra`uva~ka rabota, nau~na ili mo`ebi taa bila samo nekakva nivna fikcija, i na krajot zaklu~ile deka od toa {to tie zamislile ni{to ne biduva. I vo migot koga po~na da me opsednuva teskobnost, zatoa {to i pokraj tolku vreme i trud tie ni{to ne postignale, vistinski se izraduvav koga pomisliv deka i pokraj toa {to tie ni{to novo ne mu podarile na ~ove{tvoto, napravile golema rabota. Navistina tie po golemata maka ne se izraduvale, no na lu|eto koi }e istra`uvaat po niv im poka`ale po koj pat ne treba da vrvat. Znam, Sizifova rabota e toa, no pove}e sakam do zadniot ~as da rabotam, da tvoram, iako mo`ebi utre nikoj nema da ka`e nitu eden pofalen zbor za toa, otkolku da ~maam. Toa e, pokraj drugoto, i potragata po sopstvenata invidualizacija koja prodol`uva i koja edinstveno smrtta mo`e da ja sopre. Ne znam dali i taa toa mo`e da go stori." Negovite posledni zborovi dlaboko me zamislija. Stana, no vedna{ se premisli i povtorno sedna. Pomisliv deka pove}e od se' saka razgovorot da go zavr{i so nekoja anegdota, se}avawe, ubava misla, do slednata na{a sredba. Be{e toa samo edna tro{ka od negovata ingenioznost. "No, site stari lu|e ne razmisluvaat taka. Duri i pove}eto od niv na starosta gledaat kako na besmisleno ~ekorewe kon smrtta. Vo edna kniga pro~itav deka edna vozrasna `ena na svojot 65 rodenden, se~ej}i ja rodendenskata torta vo prisustvo na svoeto semejstvo, traurno velela deka toa e nejziniot posleden rodenden. Site ja ubeduvale vo besmislata na ka`anoto, zatoa {to taa ubavo izgledala za svoite godini, no taa ne samo {to bila uporna vo svoeto tvrdewe, tuku i vistinski veruvala vo toa. Toa se slu~ilo i slednata, i slednite godini potoa. "Ova e mojot posleden rodenden", prodol`ila da povtoruva. I zamislete, do`iveala 95 godini. Kletnicata polni trieset godini ja o~ekuva smrtta, a taa kako za inaet ne doa|ala." "Site nie sme razli~ni", rekov. No, sepak edni od nas se nepopravlivi optimisti, a drugite nepopravlivi pesimisti, a zavisno od toa tie imaat poinakvi pogledi na `ivotot", dodadov. [egobijno se prika`uva deka koga eden pesimist }e pogledne vo {i{eto so viski koe e isprazneto do polovina, so taga zaklu~uva deka u{te malku ostanalo vo nego. Naprotiv od nego optimistot veselo zaklu~uva deka u{te mnogu viski ostanalo za piewe." "@ivotot treba da go pomineme so seta polnotija", re~e Ladislav i zasviri na Orsinot.

264


"Navistina, Ladislav po mnogu {to e osoben ~ovek", mi dojde na um. I dodeka ovaa misla kako mnoguzvu~no eho mi se povtoruva{e, toj prodol`i da sviri i ne zabele`uvaj}i go moeto prisustvo.

40.

Se natprevaruvam so minatosta

Utredenta vo vesnikot Nova Makedonija be{e objaven napis za Ladislav Palfi. Avtorot na tekstot, novinarot Naum Bajo, so golema emotivnost ja opi{uva sredbata so muzi~kiot genij i bla`estvoto koe se vsaduva vo du{ata od zvucite na pijanoto, gi citira i zborovite na Ladislav Palfi za negoviot sega{en tvore~ki mig. "Toa e novo delo, tuku{to sozreano vo mene. Go nosev so denovi i no}i, me ma~e{e, me gone{e. Idejata mora brzo da se transformira vo noten zapis. So mojata govorna i muzi~ka stenografija go storiv toa. Iako navlegov vo osudesettata godina od `ivotot, se ~uvstvuvam vo sebe kako mom~e - muzi~ko mom~e. Se natprevaruvam so sopstvenoto minato. Go nadgraduvam, go oblikuvam, go zbogatuvam...." So Ladislav go pro~itavme napisot nekolku pati. Radosen e. Nasmevka mu rascutila na liceto. Vo pogledot, vo zborot, vo dvi`ewata nalikuva na dete. ^ovek da ne veruva. I pokraj naplastenite godini, deteto ne prestanalo da `ivee vo nego. No, poinakvo dete e toa. Kako da go nare~am? Mo`ebi starec-dete. Si pripomnuvam koga mi govore{e za toa kako negoviot sakan ~i~ko Lali, dodeka bil dete go narekuval maliot starec. Kakva ~udesna transformacija. Mudrosta i vozrasta se isprepletile, nekoi ne{ta se izmenile, nekoi ostanale negibnati. Ogromnata energija i zastra{uva~ka volja ostanale vo nego. Otkako e vo Vilata na krajot od alejata na lipite postojano ja gledam taa straotna upornost koja go turka da stasa do sakanata cel. Vo svojot tvore~ki zanes toj mo`e da raboti neprekinato so denovi, no}i. Se slu~uva{e ponekoga{ dlaboko vo no}ta da raboti, osvetluvaj}i gi belite listovi hartija ili notnata tetratka so xebnata lampa. Negovata volja, cvrsta i nepokolebliva, ponekoga{ nalikuva{e i na tvrdoglavost na dete koe saka da bide onaka kako {to toa zamislilo i nikako poinaku. Koga toj se zalaga{e za nekoja od svoite idei, bilo da e taa za muzikata, op{tata kultura, religijata, politikata..., be{e nepopustliv. Vedna{ stanuva{e mnogu ~uvstvitelen koga nekoj }e mu se sprotivstave{e na nekoi od negovite idei. Be{e nepokolebliv optimist koj postojano gleda napred kon sopstvenata cel. "^estopati im velam na moite prijateli: Ne znam koga bev podobar vo minatosta ili sega. Pove}eto me gledaat zbuneto. Vo nedoumica se. Gi slu{am kako si velat vo sebe: [to mo`e starecov sega koga mnogu odamna go pomina svojot zenit. Malkumina od niv mi veruvaat. Me|u niv e mojot

265


prijatel Il~o. Toj vistinski go ceni ona {to go pravam. Ponekoga{ vakvoto mislewe na drugite go prifa}am spokojno, no ponekoga{ sum silno lut. Si velam, }e vi poka`am na site deka ne ste vo pravo. I }e go storam toa. No, moram u{te mnogu raboti da privr{am. Sakam da se napravi sporedba na moite sega sozdadeni muzi~ki dela so onie od minatosta. Sakam da napravam sporedba na mojata izvedba denes na Orsinot so onie od minatoto na klasi~noto pijano. Dobro znam, siguren sum deka sega sum posilen, podobar od porano. Eden den }e im poka`am na site deka sum vo pravo." Koga vo po~etokot mi go govore{e toa, somne` mi ja nagrizuva{e du{ata. No, kako vremeto odminuva{e, se' pove}e i pove}e po~nav da mu veruvam. "[to mislat za toa muzi~kite avtoriteti?", ~estopati se pra{uvav. A tie mudro mol~ea. Edinstveno site se slo`uvaat deka Evgenij Ladislav Palfi e muzi~ki genij. A tokmu toa mi govori deka ne znam {to se' u{te mo`e toj da stori. Poodamna veruvam deka vremeto ne mo`e da ja uni{ti genijalnosta. Stana da si odi. Koga dojde do vratata, se svrte. "Mo`ebi do{lo vistinskoto vreme koga povtorno }e mu se pretstavam na muzi~kiot svet. Sakam toa da bide poseben nastan", re~e. [iroka nasmevka povtorno mu rascuti na liceto.

41.

Nagrada

Be{e po~etokot na april. Jorgovanite tuku{to rascutea, a lastovi~kite zacrcorea donesuvaj}i ja radosnata vest vo Vilata na krajot od alejata na lipite: Sojuzot na kompozitori na Makedonija za 2004 godina mu ja dodeluva nagradata "Trajko Prokopiev" na Evgenij Ladislav Palfi za `ivotno delo. Be{e toa golem den za Ladislav i za site nas vo Vilata. ^estitkite stignuvaa od site strani. Vedna{ zapo~naa i podgotovkite za pre~ek na lu|eto koi }e mu ja dodelat nagradata. Toa se slu~i pretpladneto na 9 april 2004 godina. Denot son~ev, prekrasen, kako {to dolikuva pred veligdenskoto praznuvawe, na voskresnuvaweto na Evgenij Ladislav Palfi. To~no vo zaka`anoto vreme vo Vilata dojdoa Sotir Golabovski i Qubomir Bran|olica. Tretiot ~len na `irito za dodeluvawe na nagradata, Aleksandar Xambazov, ne dojde. Sredbata na Ladislav so Sotir i Bran|olica be{e mnogu srde~na. Vozbudata koja ponekoga{ znae da gi skameni ~uvstvuvawata, i ovojpat mo`e{e da se zabele`i. Ladislav gleda vo Bran|olica, a toj vo nego. "E, moj Laci!", nekolkupati povtori Bra|olica. "E, moj Branxo!", nekolkupati vozvrati Ladislav. Godini se naplastile od nivnata posledna sredba. Izminale to~no deset. Poslednata sredba se slu~ila vo 1994 godina. Be{e toa golem nastan za muzi~kite slu~uvawa vo Skopje. Vo produkcija na Qubomir Bran|olica Makedonskata Radio Televizija ja izdade plo~ata Ladislav Palfi - pijano.

266


Na nea, pokraj solo izvedbite na muzi~kite dela od poznati svetski imiwa: Klod Debisi, Sergej Rahmawinov, Robert [uman, Zoltan Kodaq, Ladislav Palfi ja izveduva i svojata poznata kompozicija Piesa za pijano 13,13. Vo eden razgovor Ladislav mi napomna: "Otsekoga{ veruvav deka sekoja pesna, melodija, umetni~ko delo kako i sekoj ~ovek ima svoja sudbina. Mojata Piesa za pijano 13,13 ili Elegija za razdelba, kako jas miluvam da ja nare~am, se vrati od svetot na zaboravot, blagodarenie na Bran|o. Prikaznata kako se slu~i toa e interesna. Snimenata kompozicija ja ostaviv vo svojot orman bez da ja vovedam vo slu`benata dokumentacija na tonskata produkcija na Radio Televizija Skopje. Mnogu podocna, pri arhiviraweto na materijalot, Bran|olica ja prona{ol i deloto go vovel vo slu`benata dokumentacija. Taka mojata Elegija se vrati od temninata i be{e nagradena od Zdru`enieto na muzi~ki umetnici. Deloto podocna se najde i na mojata plo~a." Sotir Golabovski e posmiren. ^estopati za izminatite godini navratuva{e vo Vilata da go poseti Ladislav. Radosta mu se gleda vo nasmevkata. Vo boravokot se' e podgotveno za sve~eniot ~in. Otkako prvi~nata vozbuda malku stivna, mislite polesno se preto~uvaat vo zborovi. Bran|olica stanuva od stolicata ne ispu{taj}i ja od raka luksuznata crna kutija vo koja se nao|a plaketata. "Od imeto na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija imam ~est da mu ja dodelam ovaa nagrada na maestro Ladislav Palfi kako potvrda za negovata visokoprofesionalna rabota i muzi~kite dela koi toj gi sozdade i sozdava", re~e toj na po~etokot. Vo kratkata beseda Bran|olica govore{e za golemiot pridones na Ladislav Palfi vo afirmacijata na makedonskata muzika voop{to, za negovite virtuozni interpretacii na pijano, za voshituva~kata pijano pridru`ba na najeminentnite muzi~ki imiwa od zemjata i svetot, za negovoto muzi~ko tvore{tvo, no i za negovata pedago{ka rabota." Na krajot na svojot pozdraven govor Bran|olica ja otvori luksuznata kutija od koja bolsna pozlatenata plaketa i mu ja podade na Ladislav. Koga taa se najde vo racete na slavenikot, ekna silen aplauz. Potoa prof. d-r Sotir Golabovski govore{e za golemiot muzi~ki genij Ladislav Palfi. "Prof. Ladislav Palfi e brilijanten muzi~ar. Toj kako desetgodi{no dete nastapuva so golem uspeh so Zagrebskata filharmonija i taka na mocartovski na~in ja zapo~nuva svojata kariera i go svrtuva vnimanieto na sebe kako na svetsko pijanisti~ko ime. So doa|aweto vo Skopje, prof. Palfi razvi {iroka muzi~ka aktivnost. Negovoto kompozitorsko tvore{tvo e bogato i raznoliko, glavno pod znakot na pijanoto. Vo svoeto tvore{tvo toj gravitira kon rapsodi~en improvizaciski stil, ponekoga{ vrz osnova na pateti~na dramatika, a ponekoga{ toa poprima elementi od zabaven `anr, a vo seto toa se prisutni i folklorni elementi. Ladislav Palfi sozdade kamerni dela, orkestarski,

267


dela za solo pijano, no i muzika za dokumentarni i kratkometra`ni filmovi. Ona {to ne' raduva site e toa {to toj i sega se' u{te tvori." Poslednite zborovi na prijatelot go orosi liceto na Ladislav so nasmevka. Znam deka se raduva na pofalbite od minatosta, no u{te pomili mu se onie koi doa|aat za sega{nata negova rabota. Znae{e toj pove}epati da re~e: Koga slu{am {to sum storil vo minatosta imam vpe~atok kako toa da ne se odnesuva na mene tuku na nekoj drug." Potoa prof. Golabovski nekolkupati ja istakna virtuoznata interpretacija na Ladislav, no ne zaboravi da progovori i za vrvnata pedago{ka rabota kako profesor po pijano. Otkako Golabovski zavr{i i stivna aplauzot na prisutnite, stana Ladislav. So odbrani zborovi se zablagodari. Potoa pojde kon Orsinot. Koga dojde do nego, se svrti kon prisutnite i dlaboko se pokloni. Pojot na pti~kite vo prolet, re~e so glas na konferansie. Sedna i po kratka pauza, po~na da sviri. Silen aplauz go do~eka krajot na izvedbata. Ladislav povtorno stana i ja najavi slednata izvedba. Be{e toa simfoniskata poema Ptica zlokobnica. Izvedbata be{e sovr{ena. Muzikata i tekstot ostavija silen vpe~atok na prisutnite. Aplauzot dolgo trae{e. Pove}e pati se slu{na bis, bis, no Ladislav ne otsviri ni{to pove}e. Se vrati na svoeto mesto pomalku umoren, pomalku zbunet. Imav vpe~atok kako da ne e dovolno svesen za ona {to mu se slu~uva, kako fantazijata i stvarnosta da se izme{ale vo nego. Mnogumina se sobraa okolu nego. Site sakaat da mu ja stegnat cvrsto rakata, da mu ~estitaat, u{te pove}e da mu zablagodarat za prekrasnata muzika. Zapo~na i skromnata zakuska. Vozbudata koja se ~uvstvuva{e pred toa sosema papsa. Opu{tenosta na site im gode{e. Istovremeno pove}emina zboruvaa. Vo toj haos od zborovi sekoj odbira {to saka da slu{ne. Vo eden moment Bran|olica bara malku ti{ina. Koga site gi vperuvaat pogledite kon nego, toj so rakata zasega vo vnatre{niot del na sakoto. Za mig eden bel plik se najde vo negovata raka. "Laci, }e ja zaboravev najva`nata rabota, pari~nata nagrada koja pokraj plaketata ja dodeluva Zdru`enieto na kompozitori na Makedonija. Taa navistina ne e visoka, no dobro }e ti dojde", pomalku {egobijno veli toj. Ladislav se sme{ka. No, pred da dojde plikot vo negovte race, Bran|olica mu dava znak da sedne do nego. "Da gi prebroime parite", veli so istata vokalna mimika kako i pred toa. "Nema potreba", mu vozrati Ladislav. "Ne, koga parite se vo pra{awe se' treba da bide ~isto!" Bran|olica gi vadi parite od plikot i po~nuva glasno da gi broi banknotite. Koga tie povtorno se najdoa skrieni vo beliot plik, Bran|olica po~nuva da raska`uva edna anegdota koga vo nekoe odamna minato vreme, toj mu pozajmil pari na Ladislav. "Ne e taka Bran|o, mnogu raboti si dodal samiot", se buntuva Ladislav.

268


Dolgo potoa dvajcata ostanuvaat na svoeto. Od minatosta sekoj so sebe si ja ponel svojata prikazna. Nikoj ne saka da se otka`e od svojata, no nitu na edniot, nitu na drugiot mu doa|a na um da se naluti poradi toa. Naprotiv, i dvajcata se raduvaat na vremeto odamna izminato. "Da ne ka`e{ deka ne e vistinska i anegdotata so drugarkata Malinska i traurnata muzika koga po~ina Mo{a Pijade", veli provokativno Bran|olica. "Mnogumina i' dodadoa na vistinata po ne{to", mu vozvrati Ladislav. "Deset pati ka`ana nevistina stanuva vistina", dodava. Se smeat i dvajcata i site onie okolu niv koi znaat za {to stanuva zbor. "Znae{, Laci, deka jas otsekoga{ vistinski im se voshituvam na tvoite intelegentni i duhoviti zabele{ki, iako vo sebe tie sodr`at pomalku cini~no-satiri~ni bocki", prodol`uva Bran|olica so svojata provokativnost. Ladislav se sme{ka, no ne e toa nasmevka koja go odobruva ona {to go govori sogovornikot. No, Bran|olica kako toa da ne go zabele`uva i prodol`uva da se prisetuva. "Znae{, Ladislave, {to se' se slu~i na promocijata na tvojata plo~a koja ja prigotvi Milica [perovi}-Ribarska, vo moja produkcija?" "Znam", veli otse~no Ladislav. "Blagodarenie na tebe voskresna i mojata Piesa za pijano 13,13, koja tebe ti ja posvetiv. No, koga sakav da zboruvam i da ja iska`am mojata javna blagodarnost na po~ituvanata Milica [perovi}-Ribarska, ne mi be{e dozvoleno." "Ajde Laci", veli Bran|olica, kako da saka da re~e "za toa }e govorime nasamo drug pat." Vo razgovorot se vmetnuva Sotir Golabovski. Go potsetuva Ladislav za edna slu~ka koga toj bil urednik na muzi~kata programa vo Radio Skopje, a saka da slu{nat i drugite. "Zabrzano rabotevme na eden proekt i ostanavme docna vo no}ta vo zgradata na Radio Skopje. Odnenade` snema struja. Vo crnata temnina ne znaevme {to da pravime. Ladislav ja pobara svojata golema ta{na od koja retko se razdeluva. Otkako taa se najde vo negovite race, nabrgu bolsna svetlina. Ne be{e taa silna kako onaa {to doa|a{e od elektri~nata struja, no dovolno silna za da mo`e da se gledame. Be{e toa svetlina koja doa|a{e od zapalena sve}a. Palfi vo svojata ta{na ima{e se', me|u drugoto i sve}a i kibrit. Ni{to ne mo`e{e da go iznenadi pedantniot Ladislav", ja zavr{i Sotir anegdotata. Razdelbata be{e mnogu srde~na. "Samo da me poslu`i zdravjeto, }e se vidime povtorno na 90-tiot rodenden, a toga{ }e vi gi otsviram moite novi dela", re~e Ladislav. Toj veruva vo toa pove}e otkolku drugite. Mi doa|a misla deka se' e mo`no koga e vo pra{awe Ladislav.

269


42.

Du{ata ne staree

Edno pretpladne, nabrgu po ubavite slu~uvawa vo Vilata, so Ladislav molkum sedevme na edna od klupite od alejata na lipite prepu{taj}i i' se na prekrasnata prirodna ubavina okolu nas. Lipovite lisja tivko {umolea raznesuvaj}i ja omajnata mirizba na cvetovite. Nedaleku od nas, rozovite cvetovi na jabolknicata se kapea na proletnoto sonce. Ne`nozelenata treva, rasposlana nasekade i' dava{e vol{ebna ubavina na gletkata. "Vististinski i' se izraduvav na nagradata", re~e Ladislav prekinuvaj}i go molkot. "Za toa ima pove}e pri~ini. Me raduva zatoa {to toa e nagrada od Zdru`enieto na kompozitorite na Makedonija. No, u{te pove}e me raduva {to nagradata mi e dodelena ne samo za mojot pridones vo muzi~koto tvore{tvo vo minatosta, tuku i vo sega{nosta. Najpove}e pak me raduva {to toa se slu~i tokmu tuka, vo Vilata na krajot od alejata na lipite." Koga gi re~e poslednite zborovi, izrazot na liceto mu se izmeni. Do nego dotekuvaa mnogu ~uvstva. "Vilata na krajot od alejata na lipite ne treba da zna~i kraj na na{eto postoewe, re~e. Nekoi doa|aat tuka, drugi si zaminuvaat i nikoga{ pove}e ne se vra}aat. Nekoi pak povtorno se vra}aat, a drugi tuka umiraat. I vo toa nema ni{to ~udno. No, ne znam zo{to lu|eto, naj~esto na{ite najbliski, ne' zamisluvaat kako su{testva koi samo vegetiraat vo pretsmrtnata gradina. Toa go gledam vo pogledite na onie koi doa|aat tuka na poseti. Se razbira ne kaj site. Mnogu ~esto mi doa|a da viknam: "Lu|e {to vi e, koj |avol vlegol vo vas pa predvreme ste ne' otpi{ale. Sakam da im objasnam deka i nie imame svoi misli i nade`i, vakvi ili onakvi, koi mo`at da vi se bendisaat ili ne, koi mo`ete da gi razberete ili ne, no tie se na{i misli, misli i ~uvstvuvawa na `ivi lu|e." Dlaboko vozdivna. "Sakam da im ka`am deka i nie se' u{te umeeme da se raduvame, taguvame, da se lutime, veselime, da qubime... No znam, {to i da re~am, moite zborovi nema da doprat do niv, tie se gluvi za vakvite zborovi koi samo mo`at da im ja razbudat sovesta koja dlaboko ja zakopale vo sebe." Samo za mig podzastana pred da prodol`i. "Nabrgu otkako dojdov tuka go po~uvstvuvav seto toa, no i sfativ deka tuka vo Vilata na krajot od alejata na lipite mo`e i da se sozdava, tvori. Po pet godini naporna rabota sozdadov novi dela za koi, pokraj drugoto, i ja dobiv vrednata nagrada." Eden ~udesen bolskot blesna od crniloto na negovata zenica. Vo zborot, u{te pove}e vo du{ata, mu se izme{ale radosta i tagata. "Vo `ivotot dobiv pove}e nagradi i priznanija me|u koi: 11 Oktomvri, Kliment Ohridski, Kiro Burovski - nagrada na Zdru`enieto na muzi~kite umetnici na Makedonija, Orden na trudot so zlaten venec i drugi, no ovaa nagrada mi e najmila zatoa {to se slu~uva sega, vo ovoj mig

270


koga sum vo osumdesettata godina od svojot `ivot. Se nadevam deka nema da mi bide i posledna." Mislata koja vo toj ~as mu dojde na umot rascuti na negovoto lice. "[to ako imam osumdeset godini?", re~e. Ne znaev dali mene me pra{a, ili pak toa mu be{e voved za tiradata koja mu be{e na um. Vedna{ potoa zapo~na negoviot monolog. "[to ako imam osumdeset godini", povtori." Da sedam bespomo{no i da razmisluvam za Starosta, Samotijata i Smrtta. Ne sakam da i' se predadam na taa troglava a`daja, iako so seta sila mi se zakanuva. Znam deka nikoj ne uspeal da im izbega na Starosta i Smrtta, no siguren sum deka }e ja pobedam Samotijata. Edna moja prijatelka od mladosta, filozof po vokacija, vele{e: "Koj ne saka da bide star, neka se obesi mlad". Navistina zvu~i cini~no, no na Starosta nikoj ne uspeal da i' pobegne. Vo mladosta site ja posakuvaat Starosta i kako na vistinski dobrodetel i' se raduvaat, a nasproti niv onie koi ja dosegnale, pa vo nea gledaat zlostornik na kogo sakaat da mu se sprotistavat. A {to mo`at da izmislat? Taa e gluva i slepa. Si go vrvi patot nesopirlivo, ne podzastanuva nitu zdiv da zeme. Zatoa, velam jas, ostavete gi takvite gluposti, zaboravete na niv i raduvajte mu se na zemniot `ivot koj vi preostanal." Otkako progolta edna surija misli prodol`i. "No, ona {to me zbunuva e {to site koga govorat za Starosta sekoga{ zboruvaat za starosta na teloto, a ni{to ne govorat za du{ata. "Ej, lu|e moi, ~esto si velam, {to ste zapnale toa pa toa. Dali ne ja ~uvstvuvate du{ata va{a? Ili mo`ebi za nea ni{to ne znaete? Poglednete si vo nea kako {to na ogledalo si go gledate likot i }e vidite ~udo nevideno. Jas mnogupati se zagleduvam vo mojata du{a i veruvajte mi, taa e isto onakva mlada kako i nekoga{. Taa i sega tolku silno vreska, {to mi se ~ini posilna od bilo koga." Gledam filozofot ima u{te mnogu {to da ka`uva, no se premisluva da go stori toa ili ne. "Da sedam i da ja ~ekam Smrtta?", re~e. "Glupost!" "Da raspravam za nea?" "U{te pogolema glupost!" "Mnogu umnici se obidele da raspravaat za Smrtta. Napi{ani se mnogu knigi, no naprazno. Tie na nikogo ne mu pomognale, najmalku na samite sebe da ja izbegnat nea. Ima i takvi koi velat deka Smrtta treba da se prifati kako dobrodojdenec, duri i da se nau~i taa da se qubi, a na krajot izbezumeni od nea sami i' se turkaat vo nejzinata pregratka. Sekoj koj ima tro{ka um, znae deka razgovorot so nea e bespolezen. Taa sekojpat pravi onaka kako {to naumila i sekojpat izleguva kako taa toa go zamislila. Zatoa ne sakam da razmisluvam nitu za Starosta, nitu za Smrtta, zatoa {to tie se neminovnost protiv koi ne mo`e ni{to da se stori." Otkako si ja goltna pluva~kata, prodol`i. "No, ima ne{to za {to vredi da se razgovara, a toa e Samotijata. Nea ja poznavaat i mladite, no taa e nerazdeliv pridru`nik na starite. No, za

271


razlika od Starosta i Smrtta, taa mo`e da se sovlada. So godini sedev doma zatvoren vo ~etiri yida. Rabotev, tvorev, no se slu~uva{e so meseci da ne progovoram so nikogo, iako na um ne mi doa|aa nitu Starosta, nitu Smrtta. A potoa se slu~i ona {to se slu~i. Sega tuka se dru`am, razgovaram, se raduvam, taguvam, se lutam. Iako tvore{tvoto vle~e kon Samotija, sega znam deka ~ovek ne smee dolgo da bide sam zatoa {to mu se zakanuva ludilo." Patalecot povtorno prestana da zboruva. No, ne za dolgo. "Ne znam {to se' }e ka`at drugite lu|e koga }e slu{nat {to jas velam (iako nivnoto mislewe nikoga{ mnogu ne mi zna~elo) deka tuka vo Vilata na krajot od alejata na lipite se ~uvstvuvam mnogu ubavo i deka tuka gi pominav najubavite godini od svojot `ivot. So niv edinstveno mo`am da gi sporedam godinite na moeto detstvo koga `iveev vo Subotica, se' do moeto zaminuvawe vo Zagreb. Vremeto pominato tuka me potsetuva na tie ranodetski godini koga site bevme zaedno: roditelite, mojata sestra Lonti, papa Jano{ i mama Ana, baba Tereza i moite tetki Etu{ i Margita, mojot sakan ~i~ko Lali. Tuka, na eden vol{eben na~in gi prepoznavam i se ~uvstvuvam kako povtorno da sum me|u niv, zatoa {to site nie tuka sme kako edno semejstvo." Se slu{na vikawe od Vilata na krajot od alejata na lipite. "Tamara po~ina", re~e so nata`en glas sestra Tereza.

43.

Tamara

@ivotot na Tamara gasne{e tivko kako sve}a. I pred da padne i da si go skr{i kolkot, i potoa, taa ne poka`uva{e tronka zagri`enost od Smrtta koja be{e na dopir na nejzinata ispru`ena leva raka. Le`e{e spokojno vo postelata o~ekuvaj}i go posledniot ~as. Ponekoga{ na nejzinoto lice mo`e{e da se zabele`i blaga nasmevka na svetica, a ponekoga{ ~udesna svetlina bolskote{e okolu nejzinata glava. Site vo Vilata na krajot od alejata na lipite ja po~ituvaa poradi ~udeseniot mir i blagost koi zra~ea od nea. Iako ima{e seriozni praznini vo pamteweto, toa ne i' pre~e{e da bide bliska so drugite. Ponekoga{ }e progovore{e i za odamna izminatite vremiwa na koi besprekorno se se}ava{e. Pove}emina vo Vilata so vnimanie ja slu{aa i ja znaea nejzinata `ivotna prikazna. Tamara se be{e rodila vo edno od onie planinski sela od Zapadna Makedonija do koe mnogu te{ko se stignuva, no zatoa od nego, vo minatosta, mnogu ~esto se zaminuvalo na pe~alba {irum svetot. Vo seloto, sega zapusteno, nekoga{ nemalo ku}a od koja vo tu|ina ne zaminal barem eden ma`, mnogu po~esto se slu~uvalo da zaminat i nekolkumina od ista ku}a. Nejziniot tatko Lazar, nabrgu otkako se o`enil, zaminal na gurbet ostavaj}i ja mladata nevesta trudna. Po tri godini koga Lazar se vratil pred ku}niot prag go do~ekala negovata `ena Angelina so ma{ko dete na race. Mu se izraduval na detuleto i na `enata, no taa mu se storila nekako tu|a.

272


Ostanal vo seloto tri godini pred povtorno da zamine na pe~alba. Angelina povtorno za~nala i rodila `ensko dete. Iako otsekoga{ redot bil kumot da mu go dade imeto na deteto, a toj naj~esto go imenuval spored praznikot koga toa se rodilo, ovojpat Lazar poital i i' go dal imeto Tamara na svojata tuku{to rodena }erka. Na toa ne se sprotivstavil nitu kumot, nitu pak nekoj vo ku}ata, iako na site im bilo ~udno zo{to pokraj tolku ubavi makedonski imiwa, Lazar ja narekol svojata }erka Tamara. Se slu{nale mnogu muabeti, se isprele i nekoi prikazni, za nekoi od niv slu{nale Lazar i Lazaroica, no toa ne ja poremetilo nivnata sloga. Po tri godini Lazar povtorno do{ol. Koga si zaminal, ja ostavil Angelina so tri deca, dvata sina i }erkata Tamara. Posledniot pat koga Lazar do{ol, nalikuval na starec. Navasan pove}e od maka odo{to od godinite, ostanal vo seloto za tuka da si gi ostavi koskite. Do{ol redot da ja ma`i Tamara. Na denot na svadbata, Lazar kako nikojpat dotoga{ prepil od vinoto. Se zamaal od nego i za golemo ~udo na site, se rasplakal kako dete koga Tamara si zaminala od negoviot dom vo ku}ata na mlado`enecot, iako taa bila na nepove}e od dveste kra~ki od negovata. Solzite na Lazara site gi protolkuvale deka se od premnogu ispienoto vino i brzo zaboravile na niv. No, ne zaboravil i Lazar. Mnogupati navra}al na niv, no ne mo`el to~no da odgatne otkade tolkava taga mu se rodila vo du{ata, ta i solzite ne mo`el da si gi sopre za }erka si Tamara. Edinstveno vo {to toj bil siguren, bilo deka toa ne se slu~ilo poradi prepienosta od vinoto. Nabrgu potoa Lazar po~inal i ne stasal da ja vidi sudbinata na Tamara, pa da uznae zo{to tolku solzi proleal za nea. Tamara izrodila ~etiri sina. Po eden na sekoi dve godini. Tuku{to go rodila najmaloto, ma`ot i' po~inal. Ja ostavil mlada vdovica so ~etiri deca, ednoto na drugoto do ramewa, site so bistri pogledi i prgav um. Koga na najstariot nejzin sin Teofil mu do{lo vremeto za sredno u~ili{te, go ispratila Tamara da se {koluva vo grad, iako parite i' nedostasuvale za da se prehranat drugite sinovi. I pokraj toa {to Tamara bila rabotliva, so maka vrzuvala kraj so kraj i koga nekoj }e i' pridadel po ne{to. Nabrgu i vtoriot sin zaminal vo grad, so `elba i toj da zavr{i golema {kola. Teofil si go pribral bratot vo svoeto izajmeno odaj~e da si bidat blisku edniot do drugiot ne samo kako bra}a, tuku kako prijateli i verni drugari. Koga tretoto po red dete na Tamara stasalo za u~ili{te, taa re{ila so nego i so najmaliot svoj sin Damjan da se preselat v grad, da bidat site zaedno. Onie {to ostanale vo seloto so neverba gledale po nea koga si zaminuvala, no site do eden i' se voshituvale na nejzinata hrabrost. Site maki gi izdr`ala majka Tamara. [to se' jadnata ne rabotela, po tu|i ku}i sluguvala, ponekojpat otkako pretpladneto }e is~istela edna ku}a, popladneto vo druga }e pojdela. Samo Bog znae od kade tolku sila nao|ala, iako teloto i' bilo malo i nejako. Ne zboruvala mnogu, no sekojpat iznao|ala umni i dobri zborovi da progovori. Tie ne gi birala za so niv da im se umilkuva na drugite, tuku taka od du{ata i' navirale. Lu|eto toa go ~uvstvuvale i site bile privrzani kon nea, a pove}eto od niv se obiduvale da i' pomognat. A sinovite nejzini kako {to rastele i tie pomagale, rabotej}i bilo {to za da dojdat do nekoja para. No, {koloto sekojpat im bilo na prvo

273


mesto. I zavr{ile studii, i na golema radost na majka Tamara se vrabotile. Kako otsekoga{ bil redot vo nejzinoto rodno selo, najnapred najstariot da se odomi i od nego da se do~eka prvo vnu~e, taka i bidnalo. A potoa, kako {to redot im doa|al, spored godinite, se odomuvale. Nabrgu stanale ~etiri za po~it domovi. Majka Tamara si kroela planovi vo mislite, no za toa na nikogo ne ka`uvala, da ostane da `ivee so Damjana, svoeto najmalo ~edo, kako od vek vekum bil redot. No, ne malku Tamara se iznenadila koga nabrgu po negovata svadba, edna ve~er se sobrale ~etvoricata nejzini sinovi za da i' ka`at {to odlu~ile tie. "Majko", po~na Teofil da zboruva, no podzastana kako zborovite da mu go za~epile grloto. "Majko", povtori so nejak glas, "nie, sinovite tvoi, se dogovorivme kade }e `ivee{ ti ponatamu. Godinata ima dvanaeset meseci i ~etiri godi{ni vremiwa, a ti majko ne' ima{ nas ~etiri sinovi, pa taka otsevte tri meseci }e bide{ kaj mene, kako najstaro tvoe ~edo, a potoa po red, sekoj po tri meseci }e te gleda i neguva, se' taka do koga Gospod ti go odredil smrtniot ~as" Dodeka toj zboruval, taa pravo vo o~i go gledala, a mnogu misli i' se premetkale vo glavata, no ni{to ne progovorila. I bez da saka, pogledot i' zaskital po sinovite i se zadr`al na nivnite o~i. Vo niv go videla istoto {to i' go govorele i o~ite na Teofila. "Mo`ebi sinovite moi se vo pravo", i' do{lo na um. "Mo`ebi sekoj od niv saka da posedam i vo negoviot dom za da mi zablagodari za ona {to go storiv za nego, iako jas ni{to drugo ne sum napravila, tuku ona {to sekoja majka posakuva da go napravi za svoeto ~edo", i' se nadovrzale mislite. Otkako molkot potraal znaela taa deka taa treba da ka`e ne{to. "A {to da im ka`am jas koga tie, moite deca, ve}e re{ile {to da pravat so mene", i' do{lo na um. "Dobro, sinovi moi, pravete kako {to ste naumile, belki taka }e e najdobro za vas." I' do{lo vo misla da dodade "i za mene", no ne{to ja soprelo i zborovite i' ostanale vo du{ata. U{te istata ve~er Tamara si gi sobrala svoite pqa~ki i so Teofila si zaminala vo negoviot dom. To~no na tri meseci, taa povtorno si gi sobrala svoite drebolii i so Teofila zaminala kaj svojot vtor po starost sin. I se' taka po red, od edna ku}a vo druga, od vtora vo treta, od treta vo ~etvrta, od ~etvrta vo prva, se selela majka Tamara se' dodeka ne i' se svrtel umot, pa ne mo`ela da se snajde kade se nao|a, dali vo ku}ata na Teofila, ili vo ku}ata na Damjana, kade bila postavena kujnata, kade bawata, kade krevetot nejzin. Koga Tamara po~nala da gi gre{i imiwata, otsevte na snaite, a nabrgu i na sinovite svoi, povtorno se sobrale sinovite vo ku}ata na Damjana od kade taa otsevte zapo~nala da se vrti vo ~udnata vrtele{ka {to ja izumile tie. I re{ile ~etvoricata sinovi {to da napravat so Tamara. No, ovojpat Teofil nemal sila toj toa da i' go re~e na majka si, pa zatoa Damjan, vo ~ij dom taa se nadevala deka }e `ivee zasekoga{, progovoril: "Tamaro majko, nie sinovite tvoi gledame deka ma~no ti e da se snao|a{ vo na{ite domovi, pa zatoa re{ivme da te smestime vo edna Vila koja se nao|a na krajot od edna aleja od lipi, kade dobri lu|e }e te gledaat i

274


neguvaat, a nie, sinovite tvoi, }e te posetuvame, i toa sekoj od nas }e doa|a edna{ nedelno, po istiot red kako {to ti po tri meseci doa|a{e kaj nas." "Pravete kako ste naumile, sinovi moi, vie podobro znaete otkolku jas, kutrata va{a izlapena majka", im vozvratila Tamara. I navistina, sinovite na Tamara doa|aa vo Vilata na krajot od alejata na lipite da ja posetat, onaka kako se bea dogovorile, sekoj od niv edna{ nedelno. I' nosea ponuda, ponekoga{ sukan komat. Taa, otkako }e kasne{e dva-tri kasai, }e se nasmevne{e i so bolskot vo o~ite }e pogledne{e vo sinot pred sebe, }e go fate{e za raka, dolgo }e mu ja miluva{e i najsetne }e mu ja bakne{e dlankata. Toj zbunet ne znae{e {to da napravi, se obiduva{e da si ja povle~e rakata, no taa cvrsto ja dr`e{e. "Fala ti, tatko Lazare za site dobrini", vele{e, seedno miluvajki mu ja rakata. "Ne sum majko, Lazar, tatkoto tvoj, Damjan sum majko, sinot tvoj" }e i' vozvrate{e toj i so nasolzeni o~i }e si zamine{e, otkako }e ja pomiluva{e so rakata po pobelenata kosa. Po tri meseci umot na Tamara malku i' se izbistri, po~na da zboruva, povremeno da si potpevnuva i za~udo, sekojpat koga pee{e drobni solzi rone{e. Glasot i' be{e milozliv, no mnogu trauren. Koga Ladilav za prvpat ja slu{na i' re~e deka e nadarena so ~udesen glas koj pobuduva mnogu ~uvstva. Taa ni{to ne re~e, no u{te poglasno zapea. Ottoga{ sekojpat koga Ladislav }e ja zamole{e da zapee nekoja od starite makedonski pesni, taa nikojpat ne go odbiva{e. Koga Tamara padna i go skr{i kolkot, vedna{ dojdoa nejzinite sinovi. Dlaboka taga im se gleda{e vo o~ite, nebare taa da `ubore{e od nivnite du{i. "Kako si, majko Tamaro?", seedno ja pra{uvaa. "Dobra sum", vele{e taa so nasmevka na liceto. Kako vremeto minuva{e i taa tivko gasne{e, ~udesna svetlina bleska{e okolu nea. Taa ne zgasna i koga mrtva le`e{e vo postelata.

44.

Nad-~ovek

Kako vremeto odminuva{e, se' pove}e zapoznavav nekoi osobini na Ladislav. Ponekoga{ ostanuvav vistinski zbunet koga }e zabele`ev kako nekoja od tie osobini dosegaat do dve sprotivni krajnosti. Taka toj poka`uva{e neverojatna pedantnost i krajna nemarnost. Vo tvore~kata i instrumentalnata kreativnost, Ladislav cvrsto veruva{e deka mo`e da ja dosegne perfekcijata. Be{e protivnik na improvizacijata. Iako be{e vqubenik vo xezot, ne gi saka{e slobodnite improvizacii. Saka{e i vo xezot da vospostavi red, da stigne do sovr{ena izvedba kako i pri muziciraweto na nekoe delo od Betoven. U{te kako dete za vreme na ve`baweto na pijano stoperkata ja povrza so metronomot so cel sekoja izvedba da trae ni sekunda pove}e, ni sekunda pomalku, tuku tolku kolku {to

275


avtorot odredil vo notniot zapis. Toa negovo nastojuvawe kon besprekorna sovr{enost ostana zasekoga{ vo nego. No, i koga }e se zafate{e so nekoi drugi raboti koi nemaa bliskost so muzikata, toj opsesivno se dr`e{e za nekoi svoi utvrdeni {abloni. Toa mo`e{e da se zabele`i i koga gi prave{e podgotovkite za sostanocite na socioterapiskata zaednica, koga istite gi vode{e, koga gi pi{uva{e zapisnicite... I koga govore{e vnimava{e na sekoj zbor, no i kako govorat sogovornicite. Dikcijata mu be{e sovr{ena kako na iskusen akter. Rakopisot mu be{e sovr{en, vistinski krasnopis. No, taa opsesivnost kon perfekcija sosema is~eznuva{e koga ~ovek }e se najde{e vo prostorot vo koj toj `ivee{e i tvore{e. Vo Kabinetot br. 9 vladee{e golem nered. Sobira{e se' i se{to, naj~esto semo`na ambala`a: {i{iwa, plasti~ni }esi, kartonski kutii, stari vesnici... Taa svoja opsesija toj ja narekuva{e kontrakultura. Ovoj zbor go opfa}a{e negovoto veruvawe deka ne treba ni{to da se uni{tuva i deka od vetvite raboti mo`at da se napravat mnogu korisni ne{ta. Uni{tuvaweto silno go lute{e. Iako ne mo`e{e so sigurnost da se potvrdi od koga i poradi {to kontrakulturata se be{e za~nala vo nego, mo`e{e da se naseti deka nea ja nosi so sebe od ranoto detstvo i deka uni{tuvaweto na prirodata, u{te pove}e ~ovekovata destrukcija se 'rtulcite od koi e za~nata ovaa negova opsesija. Posebno impresivni bea negovite straotna upornost i nepresu{na energija. Mo`e{e da se zabele`i kako so meseci, den i no} e posveten na nekoja muzi~ka kreacija. Preku no}ta, za da ne im dodeva na drugite od sobata, so xebnata lampa si go osvetluva{e tekstot dodeka pi{uva{e. Negovata upornost vo tie tvore~ki migovi be{e straotna. Ponekoga{ taa nalikuva{e na detska tvrdoglavost. Vo tie migovi na zanes, ako nekoj na bilo kakov na~in se obide{e da go raskoleba, stanuva{e pre~uvstvitelen. Toa se slu~uva{e ne samo koga ja slede{e svojata tvore~ka ideja vo sferata na muzikata, tuku i vo bilo koja oblast na ~ovekovoto znaewe i umeewe, vklu~uvaj}i ja tuka i fizikata, hemijata, astronomijata, medicinata... Sekojpat gleda{e napred. A vo toa negovo videnie ima{e ne{to proro~ko, svojstveno na prorocite. Vo toa negovo ~ekorewe pred vremeto vo idninata, bolskote{e rozova svetlina svojstvena na najtvrdokornite optimisti. No i pokraj toa, mo`e{e ponekoga{ da se slu{ne kako veli: Jas sum roden so reaktivna depresija poradi mnogu gubitoci. Koga }e go slu{nev kako go veli toa, vistinski se zbunuvav. Ne mo`ev vo migot da sfatam kako od rozoviot optimizam zapa|a{e vo crn pesimizam. "Za kakvi gubitoci zboruva toj koga tolku mnogu ne{ta napravi vo `ivotot i se' u{te tvori", se pra{uvav. "Dali e toa mo`ebi poradi negovata ogromna glad za vnimanie, qubov, po~it...?", mi se tutna eden glas vo mislite. "Zar prekrasnata muzika koja yuni od pijanoto pod negovite prsti, zar prekrasnite kompozicii koi yunat od negovata du{a, nekoga{ i denes, ne mo`at da ja ispolnat ogromnata bezdna koja zjae vo nego", prodol`i toj glas da vreska vo mene. Negovite postignuvawa vo minatoto kako da ne mu zna~at ni{to. Ne saka{e da se vra}a nanazad i da u`iva so lovorikite koi niz `ivotot gi sobira{e. Postojano traga{e po ne{to novo, epohalno, besmrtno, nenadminlivo.

276


^estopati toa be{e nekakva kompilacija na se' i se{to, me{avina na nekoi realni i do realni razmisli, najpove}e nekakvi tvorevini na negovata fantazija. Bez ovaa iluzija se ~uvstvuva zbunet, izguben. Postojano proniknuvam od pepelta, kako Feniks, vele{e ~estopati. No, Feniksot vo koj toj proniknuva od ni{taviloto mo`e{e da nalikuva na onoj prethodniot, no i da bide sosema razli~en. I veli~ieto na Boga mu pre~e{e. Opsenat be{e so idejata za kosmopolitskoto, univerzalnoto. Sekidnevnoto, lokalnoto ne go interesira. Toa ne be{e dovolno da go ispolni. Iako ~esto zboruva{e deka se natprevaruva samiot so sebe, so svojata minatost, toj vsu{nost vojuva{e so site, vo sega{nosta, no i so onie neznanci koi trebaa da pristignat vo idninata. Fantazijata mu be{e nepresu{na. Koga }e se po~uvstvuva{e neinventiven, vo muzikata se prefrla{e, na ne{to sosema drugo, no posebno zadovolstvo mu pretstavuva{e da raboti istovremeno na pove}e ne{ta. Saka{e da eksperimentira: so fizikata, elektronikata, hemijata, farmakologijata, medicinata... ^udesen alhemi~ar be{e toj. Mnogupati se pra{uvav dali ovie osobenosti koi se inkorporirani vo negoviot karakter se fikcija na eden me~tatel koj ne{to zamislil vo svojata glava, ili se pak osobenost na genijalec. Otkako site ovie razmisli mi pominaa niz umot, drugi nadojdoa kako poroen do`d sred leto, koga neboto nesopirlivo do`di. Prvo na {to pomisliv be{e deka ponekoga{ znae{e so pogledot da zamine nekade daleku. Pred toa da se slu~i, govorot mu be{e te~en i odnenade` }e podzastane{e so zborot, potoa }e pojde{e po nekoja poinakva mislovna pateka i }e prestane{e da govori. Molkot koj zjapa{e be{e mnogu neprijaten. Koga toa nekolkupati se povtori, prvo na {to pomisliv be{e deka toa mo`ebi mu se slu~uva koga do nego `uborat pove}e razli~ni misli, a toj se koleba koj pat da go fati. Vedna{ potoa mi dojde primisla deka toj vo tie migovi mo`ebi razmisluva da zboruva ili ne za ona {to mu do{lo na um, ili mo`ebi ne{to go spre~uva da go ka`e toa {to go naumil. Mi se stori i deka toj sudija ponekoga{ e mnogu strog i nepopustliv, a ponekoga{ mnogu povozdr`an. Od nego zavise{e kako }e prodol`i na{iot razgovor. Se slu~uva{e da se razdelime so molk, ili poretko do mene da doprat samo nekoi zagado~ni zborovi. A tokmu tie budea golema qubopitnost vo mene. Mi se stori deka vo niv se krie nekoja dlaboka tajna. Iako posakuvav da uznaam {to se zatskriva zad seto toa, dolgo ne rekov nitu zbor, zatoa {to imav pret~uvstvo deka treba da pri~ekam dodeka ne dojde vistinskiot ~as, koga Ladislav samiot }e posaka da mi ka`e za toa. No, mojata qubopitnost ponekoga{ be{e neskrotliva. Se slu~i nekolku pati da go zapra{am {to zna~i toa, no toj }e mi vozvrate{e deka ne saka da zboruva za toa. Toga{ pomisliv deka mo`ebi vo toa ima ne{to dlaboko intimno, ne{to na {to sekoj ~ovek ima pravo da si go za~uva za sebe, da go zaklu~i vo nekoja odaja na svojata du{a i za toa na nikogo da ne mu ka`e ni{to. So ovaa primisla qubopitnosta kako malku da papsa vo mene. No nabrgu, otsevte vozdr`ano, potoa mnogu pojasno toj mi dade do znaewe deka tie negovi tajnoviti ne{ta se povrzani za nekoi negovi sposobnosti koi dosegaat i do kosmi~ki viso~ini.

277


Eden den, koga go spomnav imeto bo`jo, toj me zapra{a dali ja znam tretata bo`ja zapoved. Iako gi znaev Desette bo`ji zapovedi, ne znaev to~no koja od niv e pod brojot tri. I dodeka jas razmisluvav koja bi mo`ela da bide go slu{nav negoviot glas. "Ne go izgovaraj naprazno imeto na Gospoda tvojot Bog". Go svrtev pogledot kon nego i zabele`av deka izrazot na negovoto lice oddava{e stroga serioznost. Bev pomalku zbunet, no go rekov ona {to vo istiot ~as mi dojde na um. "Jas mnogu ~esto go izgovaram imeto bo`jo", rekov. "Osobeno koga nekoi raboti ne mi se do kraj poznati. Toga{ velam, toa najdobro go znae na{iot Gospod Bog", dodadov. "Jas nikoga{ ne go spomenuvam Boga!", re~e so glas koj sosema soodvestvuva{e na negoviot seriozen lik. "[to li treba da zna~i ova", pomisliv, no ni{to ne rekov. Na um mi dojdoa pove}e razmisli. Si pripomniv za Ve~niot Ogan, za Kongregacijata, za Dogmite i zabranite, za Du{evnite ve`bi... za koi toj mi zboruva{e. Si pripomniv i deka edna{ se obidov da progovoram so nego za negovite razmisli za Gospod Bog, no edinstveno {to od nego slu{nav be{e, deka postoi razlika vo Bogot vo koj toj nekoga{ veruval i pretstavata koja ja imal za nego i ona vo {to denes veruva. Znaev deka i ovojpat treba da bidam trpeliv dodeka samiot toj ne odlu~i da mi zboruva za tie negovi tajnoviti razmisli me|u koi i samiot Gospod Bog go be{e spletkal. No, ne treba{e da ~ekam. "Postoi li Nad-~ovek na planetata Zemja?", me zapra{a toj. Vistinski se zbuniv. Ne znaev {to da re~am. Namesto jas da mu postavuvam pra{awa, se slu~i obratnoto. I pred da ka`am bilo {to, eden glas mi pro{epoti: Za bogo-~ovekot li misli? Za genijot nad site genii? Za ...?" I bez da sakam vo mislite mi se tutna Ni~e. Slu{av kako na siot glas vreska vo mene. "Za Nad-~ovekot ve u~am. ^ovekot e ne{to {to treba da bide nadrasnato. [to ste storile vie da go nadrasnete? [to e majmunot za ~ovekot? Potsmev i ma~en sram. Tokmu toa treba i da bide ~ovekot za Nad~ovekot; potsmev ili ma~en stram... Nad-~ovekot e smislata na zemjata... Nad-~ovekot: toj e onoj grom, toj e taa ludost! ^ovekot e ja`e optegnato me|u `ivotnoto i Nad-~ovekot, - ja`e nad bezdna... Ah, ve}e sum prezasiten od tie najvisoki i najdobri! Bi sakal od taa viso~ina da odam nagore, nadvor, ponatamu kon Nad-~ovekot!"23 "Postoi", go slu{nav povtorno glasot na Ladislav. Zbunetosta ne se istava{e od mene. Dodeka se obiduvav da nasetam na {to misli toj, Ni~e prodol`i da govori. "Bog e mrtov; Bog umre od svojata somilost kon lu|eto... Vi ka`uvam za ona {to e najprezlivo: a toa e Posledniot ~ovek." "Ja pronajdovme sre}ata" velat poslednite lu|e i trepkaat so o~ite... Mnogu mi se dopa|aat i

23

Fridrih Ni~e, Taka zboruva{e Zaratustra, Skopje, Makedonska kniga, 1978. (kurziv V.V.)

278


siroma{nite po duh: go pomagaat sonot. Tie se bla`eni, a posebno koga tvrdime deka sekoga{ imaat pravo." Bunilo. Ko{marni misli. Nevideni paradoksi. Koga go slu{am Ni~e, se ~uvstvuvam kako koga go ~itam Svetoto pismo.

45.

Genij nad site genii

"Nad-~ovekot postoi, no treba da se stigne do nego", re~e Ladislav. "Kamenot treba da se izdelka. Za toa e potrebna silna volja i ostar um. No, samo tie ne se dovolni da se stigne do prosvetluvaweto. Pred toa da se slu~i du{ata treba da se oslobodi od bilo kakva tiranija. Toa e kruna na site napori. A toga{ portite na ve~nosta zasekoga{ se otvoreni." Nekakva ~udna svetlina bolskoti od negovoto oko. "Genijalnosta e eden posto vdahnovenie, a devedeset i devet posto pot, veli Edison i jas se slo`uvam so nego. No, da se dosegne genijalnosta, neohodno e i ednoto i drugoto. Ako vdahovenieto se stavi na edniot tas od vagata, a rabotata na drugiot, mo`e da se slu~i jazi~eto da poka`e deka ednakvo te`at. Nemo`noto ponekoga{ e mo`no. Toa ti e Alhemija. Treba duhot da se izvle~e od sirovata materija. A toa da se postigne, treba da se sfati ~udesnata povrzanost na Makrokosmosot-Univerzumot i Mikrokosmosot-^ovekot. Zborot ima golema magi~na sila. Muzikata isto taka. Poznavaweto na tonovite, ritmite, harmonijata i nivniot odnos, pomagaat da komunicirame so harmonijata na povisokite svetovi. Muzi~koto zna~ewe na broevite e vistinsko vol{ebstvo. Geometrijata ja krie tajnata na seta kosmogonija. Kako splet na mnogu ne{ta vo edno. No, da se stigne do toa, mora da se svrti ~ovekot kon sopstvenite sili, a ne da ~eka prosvetluvawe od Boga." Mnogu misli mi se pletkaat vo glavata. "Toj e mistik, toj veruva deka e izbraniot, deka umee da dosegne do nat~ulnoto, da go iznajde bo`enstvenoto vo sebe, zaronuvaj}i vo mra~nite dlabo~ini na svoeto bitie. Toj veruva vo ~uda, vo nadarenosta deka mo`e da gi otkrie site tajni i transcedentno da komunicira so kosmosot", govori eden glas vo mene. Govori vo nekakov zanes i ne go zabele`uva moeto prisustvo. "Na plamenata yvezda ~ii pet kraci go pretstavuvaat ~ovekot, vo sredina stoi golema bukvata G. Taa go ozna~uva genijot. A toj ~udotvorec izdignat visoko go posvetil `ivotot za slava i dobrini vo svetot. Za `al, politi~kiot moral se' pove}e papsuva zatoa {to mo}ta gi vodi kon demagogija. Nau~niot moral se' pomalku i pomalku se temeli na prirodnite fenomeni, a filozofskiot moral poodamna se otka`al da vospostavi ramnote`a pome|u Dobroto i Zloto." "Genijot te{ko mo`e da se razbere", si velam. Go podigam pogledot kon nego i gledam kako dlaboko vozdivnuva. Vo sledniot mig gledam pred sebe kako Ladislav meditira i pravi joga ve`bi. Ne znam privid li e, ili vistina. Bes~ujno go izdi{uva siot vozduh. Stomakot mu e sosema vovle~en.

279


Potoa tivko i ne~ujno gradite mu se izdigaat, a vozuhot mu gi ispolnuva belite drobovi do samiot vrv. I povtorno po istiot red. Go ~ini toa lesno, bez napor, ne~ujno. Potoa negovoto slabo, no cvrsto telo po~nuva da se previtkuva vo nemo`ni polo`bi. Gi ve`ba asanite: Sarvangasan, Halasana, Matsyasan, Pashchimatansana, Bhujangasana, Salabhasana, Dhanurasana, ArdhaMatsyendrasana, Sirsasana, devet na broj. So nasmevka na liceto mi veli: "Jogata zna~i edinstvo na bitieto. Toa se slu~uva koga umot i materijata }e se soedinat vo edno. Golema gre{ka e da se zanemari duhot. ^ovek koj saka da stasa do nadrealnoto, mora da zagospodari so fizi~koto, mentalnoto i duhovnoto vo sebe. Da se di{e zna~i da se `ivee. Ako pravilno di{eme teloto ni se zacvrstuva, a radosta izleguva na videlina. Glasot ni stanuva blag i melodi~en. Celoto telo se pro~istuva, a duhot lesno se koncentrira. I nikoga{ ne treba da se zaboravi na ~udesniot misteriozen zbor OM." Od mislovrte`ot se odvojuva eden glas vo mene: "Genijot ne umee da `ivee kako obi~en ~ovek, ludiloto polesno go razbira." "Ladislave, mo`e{ li da napi{e{ za site ovie raboti koi mi gi ka`uva{, te{ko gi razbiram", velam. "Nemo`no e toa, imam premnogu da ka`am, so denovi da zboruvam." "Mo`ebi za triesetina tajnoviti ne{ta da progovori{", dodavam. "Do trista", "veli, no najdobro e neograni~eno, beskone~no", dodava. Pogledot mu bolskoti. Gleda vo viso~ina, a potem nadolu. Mi se ~ini deka go ~uvstvuva Nad-~ovekot vo sebe. Veruva vo toa. I mu se raduva. Se pra{uvam, dali navistina Nad-~ovekot e vo nego? I vo eden mig do mene dopiraat pove}e glasovi koi kako mnoguzvu~no eho povtoruvaat: Genij! Genij! Genij! Da, si velam, toj e genij, no toa za nego ne zna~i mnogu, toj saka da bide genij nad site genii. "Nad-~ovekot e stvarnost", dopira do mene negoviot glas. "Toa e Lunkralot na no}ta. Ludo! Ludo mo`ebi? No, jas pove}e sakam da slu{nam kako {epotat "Ludak". A toga{ do mene dopira eden silen glas koj dovikuva: Videte go, vozi kako ludak!" Tolku mnogu sum zbunet. Ne znam {to da mislam. [to se krie vo nego, se pra{uvam. Genij, slu{am eden glas, a potoa eho od pove}emina poznati muzi~ki imiwa. Veruvam vo toa, no znam deka ima i ne{to drugo.

46.

Harmonija na ti{inata

Od Muzi~ko-produkciskoto studio, kabinet broj 9 katadnevno se slu{a{e glasot na Orsin. Ponekoga{ razbranuvan kako proletno zelenilo, ponekoga{ ednoli~en kako letnoto `oltilo, ili rasko{en kako esenskoto {arenilo, ili tivok kako zimsko belilo toj razbuduva{e vozdi{ki. Ladislav go tvore{e svoeto govorno-muzi~ko delo Godi{nite vremiwa. "Kru`noto dvi`ewe ne sopira", re~e edna prikve~erina koga pojdovme na pro{etka. "Site godi{ni vremiwa imaat svoja ubavina. Vo niv e

280


sodr`ana tajnata na ra|aweto, `ivotot, smrtta i povtornoto ra|awe. Eleusinskite misterii i mitot za Feniks otsekoga{ go privlekuvaa moeto vnimanie. Navistina e vol{ebno da se vidi kako od mrtvoto zrno se ra|a `ivot, za potoa povtorno da se vrati vo mrtviloto, vo ve~noto kru`no dvi`ewe. Istoto se slu~uva koga od pepelta se ra|a Feniks i kako ptica lesnokrila se izvi{uva vo nebesnata nedoglednost kako simbol na noviot `ivot", re~e ne spu{taj}i go pogledot od nebo. "Dali ~ovekot e vo sostojba da ~ekori po tie ~udesni pateki?", zapra{a i prodol`i da govori. "Za toa da se slu~i, ~ovek pred se' treba da znae {to o~ekuva od `ivotot i {to se' treba da stori na patot do nemo`noto. Toa e te`ok pat. Te`ok e opstanokot. Treba najnapred da se izvrvi zemjata, vodata, vozduhot i ognot. A toa da se slu~i, ~ovek treba pred toa da se zapoznae samiot sebe, da gi zapoznae ~uvstvata na pette setila: vidot, dopirot, sluhot, vkusot i mirisot. Pritoa prirodata treba da mu bide najdobriot u~itel zatoa {to vo nea se zbrani site ne{ta, i dobrite i lo{ite, no vo ~udesna harmonija. Te{ki se isku{enijata teloto da se oslobodi od ne~istotijata. No, negovoto is~istuvawe zna~i i is~istuvawe na du{ata. Koga toa }e se slu~i, taa mo`e da se naso~i kon se' ona {to e dragoceno, vozvi{eno i polno so milosrdie. Toa se odnesuva na site lu|e, bez ogled na rasa, narod, zemja, religija." Po dolgata pro{etka Ladislav pojde kon klupata pod golemiot rascuten bagrem. ^estopati pro{etkite vo samrakot mu zavr{uvaa dotuka, osobeno koga bagremot cute{e. Opojniot miris podobro se ~uvstvuva vo temnina, znae{e mnogupati da re~e. Se zagleda vo golemata kro{na ispletena od lisja i beli cvetovi koi se kapea na svetlinata od polnata mese~ina. "Akacijata e ~udesno drvo", re~e i sedna na klupata. "Taa gi sokriva site tajni i tajnata na Hiram." Povtorno go podigna pogledot kon nebesnite viso~ini. "Vo `ivotot mi be{e mnogu va`no da doznaam od kade doa|am? Za da odgovoram na ova pra{awe mi bea potrebni silna volja i izostren um. Istrajnosta i budnosta mi pomognaa mnogu. Uznav deka doa|am od vol{ebnata temnina narosena so nebroeni sitni svetilki. Od haosot e roden kosmosot kako {to od dete se sozdava ~ovek. No, golema gre{ka e koga se veli deka od ni{toto se sozdava ne{to. I vo ednoto i vo drugoto e sodr`ano se'. Makrokosmosot i mikrokosmosot se nerazdelni, no treba toa da se do`ivee i pre`ivee." Te{ki kako olovo se negovite zborovi. Popoleka go spu{ta pogledot kon stebloto. "Koj sum? Dolgo go barav odgovorot i na ova pra{awe. No, doznav. Jas sum Sizif. No, jas ne taguvam od napornata rabota, naprotiv, se raduvam na nea. Navistina te{ka rabota e iska~uvaweto na golemiot kamen kon strmniot rid, no vo nea ima ne{to veli~estveno. Patem, postojano se obiduvam da ja najdam ramnote`ata na sprotivnostite koi vodat boj vo mene. Verbata deka koga }e ja dosegnam viso~inata, }e se slu~i ne{to mnogu golemo, mi dava veli~enstvena sila. I stasuva radosniot mig. Toj za mene e

281


kako ve~nost. Znam deka tuka ne e krajot. Trkalaweto na kamenot nadolu e polesniot del od rabotata, no i radosta e pomala. No, koga seto {to se slu~uva i se sleva vo edno ja ~uvstvuvam harmonija. Taa navistina e prekrasna, iako znam deka ne e onaa sovr{ena harmonija koja ja baram, taa doprva doa|a." Bavno go spu{ta pogledot kon zemjata. "Na prvite dve pra{awa poodamna go najdov odgovorot. No, tretoto i posledno pra{aweto postojano mi yune vo umot: Kade odam? Kade odam?... Ponekoga{ mi se ~ini deka go znam odgovorot, no ponekoga{ ne sum siguren. Ne e ednostavno da se odgovori {to }e se slu~uva so mene posle smrtta, iako taa nikoga{ ne me zagri`uvala. Koga po~nav da go sozdavam moeto posledno muzi~ko delo, mislite me vratija na samiot po~etokot Po rasko{nata prolet, bleskavoto leto, plodnata esen, dojdov do ti{inata na zimskata belina. A koga site se sobraa vo edno, vidov silen bolskot od svetlina i slu{nav ~udesna melodija od tonovi zbrani vo ti{ina. Tuka, na edno mesto se bea zbrale notite od razbranuvanoto proletno zelenilo, od ednoli~noto letno `oltilo, od rasko{noto esensko {arenilo i zimskoto belilo. Toga{ uznav deka vo ti{ina se krie seta tajna." "Nekoi velat deka ti{inata e nadvor od umot!?", rekov. Ne re~e ni{to. Ne go ni podigna pogledot. Prodol`i da govori kako i da ne me slu{na. "Mo`ebi toa be{e sovr{enata harmonija koja otsekoga{ ja barav. Nalikuva{e na ti{inata koja e po~etok i kraj, kraj i po~etok na se'. Vo ti{inata se zbrani tagata i radosta, qubovta i omrazata, dobroto i zloto, `ivotot i smrtta... " Nekade od dale~ina do mene dopre prekrasnata muzika na Klod Debisi. Ja prepoznav. Toa e negoviot Preludium koj Ladislav sovr{eno go izveduva na pijano. Se nae`iv. "Kakov predznak e toa? Vo {to saka da me vovede stariot mudrec", se zapra{av. Vo magijata na semo}nosta i besmrtnosta, ili mo`ebi ...", dopre do mene glas. Mi se stori deka toa be{e eho na negovite misli. Stanav i si zaminav.

282


EPILOG Edno tmurno eseno popladne Ladislav si zamina od Vilata na krajot od alejata na lipite. Si zamina kako voin, (kako) nesopirliv tvorec na ubavoto. Zamina zatoa {to taka mora{e da bide. Ne be{e toa negova `elba. I pokraj toa si zamina bez taga vo du{ata, iako ~estopati govore{e deka tuka vo Vilata na krajot od alejata na lipite gi minal najubavite godini od `ivotot koi edinstveno gi sporeduva{e so onie ranodetski godini pred da zamine vo Zagreb. Ja prifati realnosta kako delo na sudbinata. Saka{e da veruva deka zaminuvaweto od Vilata e samo u{te edna etapa od negoviot `ivot. Znae{e {to ostava zad sebe, iako najmalku saka{e da gleda vo minatosta. Se hrabre{e i pottiknuva{e deka idninata }e mu donese novi predizvici. Dolgo gi sledev stapkite na Ladislav. Vo taa potraga po vistinata se izrodija mnogu razmisli i pove}e pra{awa. Od kade li poteknuva taa silna nepresu{na `elba da se odi napred, napred, nesopirlivo do beskone~nosta? Od kade izrtuva toj straoten poriv koj ne mu dava nitu eden mig spokoj? Dali e toa ne{to {to doa|a od vnatre ili odnadvor? Dali...? bea samo eden mal del. Znaev deka kodovite preneseni preku genite ja snosat del od vinata. I genijalnosta e del od niv. No, toj pove}e im veruva{e na kosmi~kite sili. Za slu~uvawata dlaboko vo nego be{e pove}e nesvesen otkolku svesen. Kako i da be{e niz dolgiot izminat `ivoten pat, vo nego opstana deteto koe ima{e silna potreba da ja iska`uva i da ja doka`uva svojata genijalna nadarenost, da gi voodu{evuva drugite, no ne toa da go ~ini tuku-taka, tuku sekoga{ da bide prv. Mo`ebi vo pravo be{e negoviot tatko Eugen koj ne edna{ mu be{e rekol: Ti Laci, moj si kako sinot na onoj car koj bil presre}en zatoa {to znael da sviri na {upelka, a ne se raduval {to celoto carstvo nemu mu pripa|a. Otkako sozna deka muzikasta ne e negovata vistinska `elba, tuku `elba na negovite roditeli koi toa go o~ekuvaa od nego, taa stana samo del od negovata seopfatna imaginacija. Toga{ posaka da gi razotkrie site tajni, zemni i vonzemni. Znae{e deka toa mo`e da go postigne ako hrabrosta, ma`estvenosta pred se', ovladeat vo nego i toj nikoga{ ne potklekne pred ~uvstvoto {to se narekuva strav. Lun - kralot na no}ta, Nad-~ovekot, stana negov idol. Se vpu{ta{e vo nevozmo`ni potfati vo koi realnoto se me{a{e so irealnoto, stvarnoto so nestvarno, no i pokraj se' ne se otka`a od muzikata koja go dr`e{e za zemnite prostori. Vo migot koga sosema se izgubi vo dale~inata na horizontot me obzede taga. No, ne trae{e taa dolgo. Znaev deka negovata prikazna tuka ne zavr{uva.

283


ESEI

Rasprava za genijalnosta i ... Za genijalnosta pi{uvale: Demokrit, Platon, Aristotel, Ciceron, Paskal, Erazmo Roterdamski, [openhauer, Oto Vajninger, Volter, Jaspers, Hajdiger, Kant, Sartr, Frojd, Karl Gustav Jung... Platon vo svoite poznati Dijalozi, osobeno vo Sokratovata odbrana i Ion, se obiduva da go objasni ovoj slo`en du{even fenomen. Vo Sokratovata odbrana toj ni raska`uva kako Horofont, Sokratoviot u~enik i prijatel, eden den mu gi prenel na svojot sakan u~itel zborovite na Pitija, golemata proro~ica od Delfi, koja zapra{ana koj e najmudriot ~ovek na svetot odgovorila: "Mudar e Sofokle, pomudar e Evripid, a od site lu|e najmudar e Sokrat!" Zborovite na Pitija dlaboko go zamislile umniot Sokrat i go pottiknale da ja odgatne zagatkata zo{to tokmu toj e najmudriot ~ovek me|u site lu|e. Otkako pominal kaj site onie koi gi smetal za mnogu umni, i tie poka`ale golemo znaewe i mudrost, na krajot gi zapra{al od kade doa|a taa mudrost vo niv. Sokrat mnogu se iznenadil koga nitu eden od niv ne bil vo sostojba da mu odgovori na pra{aweto. Toa go nateralo mudrecot da zaklu~i deka tie ona {to go peat, govorat i pravat, ne e plod na nivnata mudrost, tuku priroden dar ili bo`estveno vdahnovenie. Toga{ toj ja iska`al onaa poznata misla, Sega znam deka ni{to ne znam. Aristotel, Platonoviot u~enik vo svoeto delo Poetikata24 sestrano pi{uva za umnosta i umetnosta. Toj ja istaknuva ontolo{kata nekoherentnost na Platonovoto u~ewe za ideite. Ako se prifati Platonovoto sfa}awe za svetot na ideite i svetot na stvarite, toga{ me|u niv se eliminira kauzalitetot, tvrdel toj. So toa, spored nego, stanuva jasno deka delata na umetnicite ne poteknuvaat od nekakva ognena iskra {to doa|a od neboto, tuku so poddr`uvawe, osmisluvawe i oblagoroduvawe na prirodata so koja umetnosta e nerazdelivo povrzana. Prirodata go ima principot na svoeto dvi`ewe vo samata sebesi, dodeka pak umetnosta principot na svoeto dvi`ewe, odnosno prviot podvi`nik, go ima vo du{ata i rakata na umetnikot,25tvrdel toj vo svojata Metafizika. Za Aristotel umetnosta ne go otkriva samo realnoto, tuku i potencijalnoto. Mimesis-ot26 e spored nego eden dinami~en proces, energija koja ne otslikuva, tuku tvore~ki oblikuva. Aktivniot element koj denes go narekuvame tvore~ka imaginacija Aristotel go narekuval tvore~ka izmislica.27 Ottuka za nego umetnosta e prakti~na, biolo{ka, ontolo{ka, mitolo{ka stvarnost. 24

Aristotel, Za poetikata, Kultura, Skopje, 1990 Aristotel, Za poetikata, Kultura, Skopje 1990, G. Stardelov, Aristotel ili estetikata na mimesis-ot 26 podra`avawe 25

284


Rene Dekart vo svoeto poznato delo Metafizi~ki meditacii, pravej}i dlaboka psiholo{ka autopsija na sebe, doa|a do soznanieto deka bo`enstvenoto vdahnovenie ne se nao|a nekade nadvor od nego, tuku vo negovata du{a i }e zaklu~i: Mo`no i vo mene da postoi nekakva sposobnost ili mo} kadra da gi proizveduva ovie idei bez pomo{ na nikakvi nadvore{ni ne{ta, bez ogled {to jas u{te ne ja poznavam." So ovoj tajnovit, vnatre{en nepoznat tvorec, Dekart }e go navesti ona {to Karl Gustav Jung mnogu godini podocna }e mu go razotkrie na svetot kako kolektivno nesvesno. Dekartovoto soznanie e ostro kritikuvano od negoviot mnogu pomlad sovremenik, bogobojazniot Blez Paskal. Toj }e re~e: Ne mo`am da mu prostam na Dekart, sekako deka toj bi sakal, vo seta svoja filozofija da mo`e da pomine bez Gospod; ama ne mo`e da se dodr`i da ne mu priznae deka Toj so lesno potturnuvawe so prstot go stavil svetot vo dvi`ewe: po ona, {to }e mu e Gospod." Erazmo Roterdamski vo svoeto delo Pofalba na ludosta }e upati ostra kritika na filozofskite misliteli koi nastojuvaat da gi dostignat bo`estvenite viso~ini. Toj, kako i Aristotel, smeta deka umetnosta proniknuva od prirodata i e nerazdelna od nea. Dvojno gre{i onoj, koj sprotivno na prirodata ja {minka doblesta i svojata prirodna darba ja pretstavuva poinaku,28 veli toj. Volter smeta deka genijalecot go sozdava svoeto delo instiktivno, kako {to pticite go gradat svoeto gnezdo. So toa Volter potvrduva deka umetni~koto delo doa|a do umot na tvorecot od bo`enstvenoto vdahnovenie, onaka kako {to veli Platon, ili od nekoi tainstveni delovi na duhot, za koi nie se' u{te ne znaeme, kako {to tvrdi Dekart. Ova Volterovo mislewe }e go prifatat podocna mnogu zna~ajni filozofski imiwa, kako i psiholozi koi go prou~uvale fenomenot kako nastanuvaat genijalnite dela vo site sferi na umetnosta. Kant, koj se obidel da gi dovede vo harmonija materijalizmot i idealizmot, zboruvaj}i za ubavata umetnost zaklu~il deka e toa umetnost na genijalnite lu|e. Toj genijalnosta isklu~ivo ja povrzuva so umetnosta, a ne i so naukata. I toj, kako i drevnite filozofi, tvrdel deka genijalecot ne e vo sostojba da objasni kako go sozdal svoeto delo, nitu kako tie sodr`ini doa|aat do nego. "Homer ili Viland, veli toj, ne se vo sostojba da poka`at kako nivnite fantasti~ni, a istovremeno mislovni idei se usoglasuvaat vo nivnata glava, poradi {to i samite ne se svesni za toa..." Kant nastojuva da ja razjasni genezata na poimot genij, zbor koj verojatno proizleguva od genius, {to zna~i poseben duh koj mu e daden na ~ovekot pri ra|aweto i od ~ie vdahnovenie poteknuvaat genijalni dela. Hegel isto taka go prou~uval ~udesniot fenomen nare~en genijalnost. Vo svojata Filozofska enciklopedija toj }e zabele`i: "Poetot e nekoj dlabok duh koj ja sogleduva supstancata koja ja sodr`i vo sebe, a koja {to ja ima i nekoj drug, no taa ne dopira do negovata svest." 27

Aristotel, Za poetikata, Kultura, Skopje 1990, G. Stardelov, Aristotel ili estetikata na mimesis-ot 28 Erazmo Roterdamski, Pofalba na Gluposta, Skopje, Detska radost, 1996, 34.

285


Najdlaboko vo raspravata za genijalnosta stignaa Artur [openhauer i Oto Vajninger. [openhauer, koj vo svojot esej Za genijot }e napravi seopfatna analiza na fenomenot na genijalnosta. Spored nego, intelektot vo negovata prvobitna i prirodna sostojba e pot~inet na voljata, a so toa toj i' slu`i na voljata. So osloboduvawe na intelektot od voljata i postignuvaweto na objektivnoto soznanie, se ra|a nau~noto i umetni~koto delo. A toa da se slu~i, ideata da se sfati i da navleze vo svesta, treba da nastanat promeni. Toa zna~i intelektot da ja nadvladeal voljata so isklu~uvawe na ~uvstvata. Vo ~istoto soznanie, oslobodeno od voljata, se stignuva taka {to svesta za drugite ne{ta stignuva dotamu i is~eznuva svesta za samite tvorci. Na toj na~in se postignuva sostojba na ~isto objektivno zabele`uvawe. Ottamu [openhauer }e zaklu~i: "...Ona {to nie go gledame samo na slikata ili vo pesnata, nadvor e od mo`nosta na bilo kakov odnos prema na{ata volja, zatoa {to samo po sebe postoi ednistveno soznanieto i toa neposredno mu se obra}a nemu." Ova [openhauerovo viduvawe se dobli`uva do Sokratovoto vo koe toj govori deka poetite tvorat bez da bidat svesni za svoite dela, kako {to i prorocite gi iska`uvaat svoite misli, no namesto bo`estvenoto vdahnovenie, toj vo fokusot na genijalnosta go stava intelektot. Da se dostigne toj stepen na sloboda na intelektot, smeta toj, e svojstvena samo na genijalniot um i ottamu genijalnite dela go izrazuvaat op{toto, a so toa i su{testvenoto. "Punctum saliesns na sekoe ubavo delo, na sekoja golema i dlaboka misla e sosema objektivnoto zapazuvawe. No, takvata percepcija sekojpat e uslovena so potpoln molk na voljata, koja go ostava ~ovekot kako ~ist subjekt na soznanieto. Sposobnosta takvata sostojba da nadvladee e vsu{nost genijalnosta. No, so nestanokot na voljata od svesta se ukinuva i individualnosta..." [openhauer vo svojata rasprava za genijalnosta zboruva i za talentot, i pritoa pravi jasna distinkcija pome|u nego i genijalnosta. Talentiraniot ~ovek li~i na strelec koj ja pogoduva celta koja drugite ne mo`at da ja pogodat, a genijot na strelec koj ja pogoduva celta koi drugi duri ne mo`at i da ja dosegnat. Talentiraniot ~ovek misli pobrzo i poto~no od drugite, negoviot um e elasti~en i jasen , no vo ramkite na sfatlivite normalni umni granici, a genijalecot ne go gleda svetot kako {to toa go gledaat drugite lu|e, toj gleda mnogu podaleku i zatoa toj ne mo`e da u~estvuva vo normalniot kulturen razvoj na svoeto vreme, negovite dela mo`e da gi sfati samo vremeto koe treba da dojde. Delata na genijalecot mo`at da bidat od oblasta na muzikata, filozofijata, slikarstvoto ili poezijata. Toj pravi i edna interesna sporedba pome|u deteto i genijalecot i pritoa veli: Sekoe dete vo izvesna merka e genij, a sekoj genij vo izvesna merka e dete. Pokraj [openhauer so pra{aweto na psihologijata na genijot se zanimaval i Oto Vajninger. Toj, kako i [openhauer, pravi razlika pome|u talentot i genijalnosta, sprotivstavuvaj}i se na javnoto mislewe koe ovie dva fenomena gi poistovetuva. "Genijot nikojpat ne e superlativ na talentot; niv gi razdeluva cel eden svet..." Iako postojat raznovidni

286


stepeni na genijalnost, site tie nemaat nikakva vrska so takanare~eniot talent. Toj smeta deka razbiraweto na fenomenot na genijot i genijalnosta kaj ~ovekot, mo`e da bide razotkrieno edinstveno psiholo{ki i deka genijalniot ~ovek e mnogu pokomplikuvan, i mnogu pobogat od bilo koj drug ~ovek, zatoa {to vo sebe gi soedinuva site lu|e. So ova svoe viduvawe toj povtorno se dobli`uva do [openhauerovoto gledawe za op{toto, sinteti~koto i univerzalnoto kaj genijalcite, nasproti individualnoto kaj obi~nite lu|e. Ako Platon vo centarot na genijalnosta go postavi bo`estvenoto vdahnovenie, [openhauer intelektot, Vajninger go istaknuva izvonrednoto pametewe. Kompozitorot koj ne znae napamet niedna svoja pesna, nieden svoj stav, poetot koj ne znae napamet nieden svoj stih, nikoga{ ne stvoril, vo toa nema somnevawe, ni{to vistinski vredno, veli toj. Kako i Kant, i toj smeta deka za genijalni umovi mo`at da se nazna~at samo golemite umetnici i golemite filozofi. Ni lu|eto so silna volja, nitu golemite nau~nici go nemaat pravoto da se nare~at genii, pa makar nivnoto ime da e Wutn, Darvin, Kopernik... Ova viduvawe na Vajninger korespondira so viduvawata na Suzuki, no mnogu izostreno. Toj veli: Dodeka nau~nikot ubiva, umetnikot nastojuva povtorno da sozdade. Toj znae deka stvarnosta ne mo`e da se dosegne so disekcija. Zatoa toj go upotrebuva platnoto, ~etki~kata i boite, i se obiduva da stvara od nesvesniot del na svoeto bitie. Koga taa nesvesnost iskreno i vistinski se identifikuva so kosmi~kata nesvesnost, umetni~kite dela ne se patogeni. Toj navistina ne{to sozdal; negovoto delo ne e kopija; toa postoi samo po sebe. Umetnikot slika cvet, koj ako procutuva od negovata nesvesnost, }e bide nov cvet, a ne imitacija na prirodata."29 Umetnikot mora da navleze vo ne{tata, veli toj, odvnatre da gi po~uvstvuva i da go `ivee negoviot `ivot...; za razlika od nego, nau~nikot ne{tata gi tretira objektivno, odnosno povr{no... Se' {to ne mo`e da se svede na koli~inska merka, nau~nicite go otfrlaat kako nenau~no ili nadnau~no..., a nesvesnosta e von poleto na nivnoto prou~uvawe.30 Vo prou~uvaweto na ~ovekovata kreativnost, analiti~kata psihologija navlezle dlaboko. Frojd vo svoeto delo Od kulturata i umetnosta, na fenomenot nare~en kultura gleda od mnogu po{irok aspekt. Vo svojot esej Neugodnoto vo kulturata toj nedvosmisleno }e gi iska`e svoite soznanija za kulturata. Spored nego, sublimacijata na nagonite pretstavuva osobeno istaknata karakteristika na razvojot na kulturata, taa gi ovozmo`uva povisokite psihi~ki dejnosti nau~ni i umetni~ki, koi imaat zna~ajna uloga vo kulturniot `ivot. Ako mu se prepu{time na prviot vpe~atok, mo`e da re~eme deka sublimacijata pretstavuva sudbina na nagonite {to e iznudena od strana na kulturata..., i dodava: Ne e lesno da se razbere kako e mo`no nekoj nagon da bide li{en od zadovoluvawe. Toa ne e bezopasno; dokolku ne se kompenzira 29 30

D.T. Suzuki, E. From, Zen budizam i psihoanaliza, Nolit, Beograd,1977, 37. D.T. Suzuki, E. From, Zen budizam i psihoanaliza, Nolit, Beograd,1977, 38.

287


ekonomski, mo`e da dovede do seriozni pre~ki. Vakva teza za sublimacijata na nagonite, za nivnoto odvlekuvawe od vistinskata nivna dadenost, izroduva mnogu problemi i posledici i zatoa Frojd se trudi da ja doobjasni: Neodamna `enite se sprotivstavija na kulturnite struewa... istite onie koi na po~etokot, so barawe na svojata qubov, ja postavija osnovata na kulturata. @enite gi zastapuvaat interesite na semejstvoto i na seksualniot `ivot; kulturnite dejnosti se' pove}e stanuvaat ma{ka rabota, i toa im postavuva na ma`ite se' pote{ki zada~i, gi prinuduva da gi sublimiraat nagonite... Zatoa {to ~ovekot ne raspolaga so neograni~eni koli~ini na psihi~ka energija, a toj mora da gi re{ava zada~ite, toa mora da go pravi so nagonska podelba na libidoto. Ona {to go iskoristuva za kulturniot `ivot, vo najgolem del go odzema od `enata i od seksualniot `ivot; postojano komunicira so ma`i i zavisnosta od odnosite so niv prakti~no go otu|uvale od negovite zada~i na soprug i tatko. Na toj na~in, poradi barawata na kulturata, `enata se ~uvstvuva potisnata na zaden plan i sozdava neprijatelski odnos kon kulturata. Ottamu veli Frojd: Seksualniot `ivot na kulturniot ~ovek e mnogu o{teten i ostava vpe~atok na zaostanata funkcija... Frojdovoto tolkuvawe za sublimacijata na seksualniot nagon be{e poddr`ano od pove}emina negovi sledbenici, osobeno od Stekel i Oto Rank, no naide na ostra osuda od strana na nau~niot svet, osobeno od lu|eto od kulturata i umetnosta, nejzinite tvorci i po~ituva~i. Protiv Frojdovoto tolkuvawe na izvornite koreni na kulturata i umetnosta silno se sprotivstavi i negoviot u~enik i sorabotnik Karl Gustav Jung. Jung vo svojot esej Za odnosite na analiti~nata psihologija sprema poetskite i umetni~kite dela, pred se' uka`uva na granicata do kade psihoanaliti~kata misla mo`e da dopre vo tolkuvaweto na kulturnite i kreativnite dostreli na ~ovekoviot um, a ~ija kruna pretstavuvaat delata na genijalnite lu|e. Toj veli: Samo onoj del od umetnosta, koj postoi vo procesot na umetni~koto oblikuvawe, mo`e da bide predmet na psihologijata, no ne i onoj del koj ja ~ini vistinskata su{tina na umetnosta. Ovoj drug del, kako pra{aweto {to e umetnost, nikoga{ ne mo`e da bide predmet na psiholo{koto, tuku samo na estetsko-umetni~koto posmatrawe... Ona {to psihologijata mo`e da go utvrdi za umetnosta, se ograni~uva na procesot na umetni~kite dejnosti i nikoga{ nema da se odnesuva na vnater{nata su{tina na samata umetnost. Ako toa ne bide taka, veli Jung: Nezabele`livo pritoa se odvlekuva interesot od umetni~koto delo i toa se gubi... i poetite stanuvaat klini~ki slu~aj, eventualno i koj znae kakov primer za onaa seksualna psihopatija. So toa i psihoanalizata se odvojuva od svojot objekt i ja prenaso~ila diskusijata na podra~jeto koe e op{to~ove~ko i koe za umetnikot ni vo najmala merka ne e spesifi~no, a za negovata umetnost sosema nebitno. Jung ponatamu }e zabele`i: Umetni~koto delo ne e delo na ~ovekot, tuku toa e ne{to nadli~no... Pravoto umetni~ko delo ima osobena smisla ba{ poradi toa {to uspeva da se oslobodi od tesnotijata i }orsokakot

288


na li~noto, i daleku zad sebe da go ostavi ona {to e minlivo i kratkotrajno vrzano za ona {to e samo-li~no. Mnogu slikovito toa ni go prika`uva Suzuki31 koj veli: Koga ~etki~kata {eta po platnoto, toa ne go ~ini umetnikot, tuku ~etkata e vo racete na nesvesnoto. Kako rakata na umetnikot da ja vodi nekakva "telepatska" intuicija. Jung vo svojot esej Psihologija i poezija pravi jasna granica pome|u onie dela koi toj }e gi nare~e psiholo{ki, i onie koi }e gi nare~e vizionerski. Spored nego, vizionerskite dela se oblikuvani od pramaterijata i poteknuvaat od sferata na op{to~ove~koto, od negovite povtoruvani stradawa i radosti, tie se sodr`ina na op{tata ~ovekovata svest... Tokmu za toa, veli toj, genijalnite dela izleguvaat od peroto na avtorot pomalku ili pove}e kako gotova rabota, edna celina koja e vo potpolno opremena, kako Atina Palada koja ja sogleduva svetlinata na denot poroduvaj}i se od Zevsovata glava. Takvite dela naprosto mu se nametnuvaat na avtorot, negovata raka kako na nekoj na~in da e opsenata, negovoto pero gi ispi{uva ne{tata koi negoviot duh gi prima so za~uduva~ka zbunetost... Jung kako genijalni dela vo literaturata gi smeta: Geteoviot Faust, vtor del, Danteoviot Pekol, a osobeno Ni~evoto delo Taka zboruva{e Zaratustra. Zboruvaj}i za avtonomnite kompleksi, so koi gi ozna~uva site psihi~ki tvorevini koi se razvivaat potpolno nesvesno, a genijalnite dela kako vistinski nivni egzemplar, veli deka tie vo svesta stignuvaat vo migot koga }e go dostignat pragot na svesnost, a tokmu vo toj ~as zapo~nuva tvore~kiot proces. No iako svesta toa go zabele`uva avtonomnite kompleksi ne mo`at da bidat pot~ineti na nea zatoa {to tie se nezavisni. So vakvoto tolkuvawe na avtonomnite komleksi, Jung pove}e od bilo koj }e se dobli`i do kreativniot ~in na genijalnite lu|e. Vo Jungoviot esej Psihologija i poezija toj veli: Du{ata e majka i izvor na site nauki, kako i na sekoe umetni~ko delo. Naukata za du{ata spored toa bi trebala da bide vo sostojba da poka`e i da ja objasni psiholo{kata struktura na umetni~koto delo, od edna strana, i psiholo{kite postavki na ~ovekot koj umetni~ki stvara, od druga strana. Dvete ovie zada~i vo osnova se so sosema razli~na priroda. Vo prviot slu~aj se raboti za namerno oblikuvan produkt na komplicirani du{evni dejstva, a vo vtoriot za samiot du{even aparat. Vo prviot slu~aj, objekt na psiholo{kata analiza i tolkuvaweto e konkretnoto umetni~ko delo, a vo vtoriot ~ovekot tvorec vo oblik na edinstvena li~nost. Iako dvata objekta stojat vo najintimni odnosi i vo neraskinlivo me|usebno deluvawe, sepak ednoto ne mo`e da go objasni ona drugoto. Potoa, zboruvaj}i za tvorecot }e re~e: Sekoj ~ovek-tvorec e dualitet ili sinteza na paradoksalni osobini. Od edna strana, toj e ~ovek li~en, a od druga strana e bezli~en, tvore~ki proces. Kako ~ovek toj mo`e da bide zdrav ili bolen; negovata li~na psihologija zatoa mo`e i 31

D.T. Suzuki, E. From, Zen budizam i psihoanaliza, Nolit, Beograd,1977, 46.

289


treba da bide li~no objasneta. No kako umetnik, toj mo`e da bide sfaten samo vrz osnova na svoeto istvoreno delo... zatoa {to umetnosta e vo nego vrodena kako nekakov nagon koj go obzema i go pretvara vo instrument. Ona vo nego prisutno barawe, vo krajna linija ne e ~ovekovo, tuku na umetni~koto delo. Na vakviot Jungov dualizam, vo koj deloto se odvojuva od tvorecot, Frojd }e zabele`i: Eden moj prijatel, kogo pregolemata `ed za nauka go vturna vo najneobi~en eksperiment, taka {to stana ekspert, me uveruva{e deka so joga-ve`bi, so otfrlaweto na nadvore{niot svet, so naso~uvaweto na vnimanieto kon telesnite funkcii, so specifi~niot na~in na di{ewe, mo`e da razbudi novi ~uvstva i raspolo`enie, za koe toj smeta deka pretstavuva regres kon prastarite odamna skladirani sostojbi na du{evniot `ivot. Vo niv toj gleda edna taka nare~ena fiziolo{ka osnova na mnogu misti~ni mudrosti. Blizu do ova bi bile odnosite kon nekoi mra~ni modifikacii na du{evniot `ivot, kakvi {to se transot i ekstazata. Samo {to i mene nekoga{ mi doa|a da izvikam kako [ileroviot nurka~: "Se raduva sekoj {to di{e na rozova svetlina." Jung, koj podlaboko od bilo koj navlegol vo ovaa kompleksna, te{ko razre{liva enigma nare~ena kolektivna ~ovekova riznica do koja dlabo~ina tvorecot stignuva, go citira C. G. Karus koj veli: Osobeno so ova se objasnuva ona {to go narekovme genij, zatoa {to takov vo pogolema merka nadaren duh, na ~udesen na~in se odlikuva tokmu so toa {to pri svojata sloboda i jasnotija na svojata egzistencija, otsekade e zagraden so nesvesnoto, misteriozniot bog vo nego. Vo nego se javuva videnie - a toj ne znae otkade doa|a, so nego vladee nekoj nagon za tvorewe, a toj ne znae poradi {to.

I ... ludiloto Ludiloto e tolku ra{ireno me|u genijalnite lu|e, {to ~ovek so zdrav razum me|u niv bi bil ne{to ne normalno. Blez Paskal

Genijalnosta i ludiloto, kako dva ekstrema na prose~niot ~ovekov um, otsekoga{ go privlekuvale vnimanieto na u~eniot i lai~kiot svet, najpove}e poradi kompleksnosta i nere{livosta na enigmata vrzana za ovie dva fenomena. I pokraj mnogute prou~uvawa za genijalnosta i ludiloto kako psiholo{ki fenomeni, site dosega{ni soznanija se nedore~eni, nedovolno eksplicitni, mnogupati kontradiktorni. Zatoa, ako se progovori so jazikot na poetskata retorika, mo`e da se ka`e deka da se stigne do genijalnosta, treba da se poleta kon nesogledlivite nebesni viso~ini, kade nikojpat ne

290


mo`e da dostigne prose~niot ~ovekov um, u{te pomalku da go sfati ona {to genijalecot, na{iot sovremenik go ka`uva. Od druga strana, da se govori za ludiloto, toa zna~i da se zaroni vo nesogledlivite dlabo~ini, podlaboko i od posledniot devetti krug na Danteoviot pekol, kade vo temninata e smesteno ludiloto od praistorijata do denes. Ottuka, da se govori za genijalnosta i ludiloto kako posebni du{evni fenomeni, pretstavuva mnogu slo`ena i delikatna rabota, osobeno taa stanuva mnogu pokompleksna koga treba da se napravi korelacija pome|u ovie dva ekstrema na ~ovekoviot prose~en um, da se pobaraat ni{kite koi gi povrzuvaat, no da se ozna~i i seto ona {to gi razdeluva, a pritoa da se ima na um Heraklitovata misla: Za onie koi ne me slu{aat mene, tuku logosot, mudro e da se slo`at deka se' e edno. Drevnite filozofi prvi zabele`ale deka genijalnite lu|e mnogu ~esto poka`uvaat umna poremetenost. Demokrit velel deka zdrav smrtnik ne mo`e da bide vdahnovet poet i deka toe e delo na tvore~kiot impuls na manijata. Platon tvrdel deka poetot ne mo`e da tvori koga negovata du{a e smirena i koga vo nea vladee razumot, a koga nea }e ja obzeme bo`enstveniot zanes, poetot tvori dela koi go predizvikuvaat na{iot voshit. Ova Platonovo viduvawe korespondira so Sokratovite zborovi deka poetite tvorat kako {to prorocite gi iska`uvaat svoite misli. Aristotel zabele`al deka mnogu du{evno poremeteni lu|e stanuvaat poeti. Ciceron zabele`al deka site genijalni lu|e se ta`ni i melanholi~ni. Paskal32 tvrdel: Genijalnosta se grani~i so ludiloto, a tolku e ra{ireno me|u genijalnite lu|e, {to ~ovek so zdrav razum me|u niv bi bil ne{to nenormalno! Erazmo Roterdamski, iako nastojuva da se oslobodi od Platonoviot dualizam, sepak toa ne mo`e da go napravi do kraj. Toj veli: ... se' dodeka du{ata dobro im slu`i na telesnite organi, se veli deka e zdrava. [tom gi raskine okovite i se obide da se oslobodi, kako da pomisluva da izbega od toj zatvor, i toga{ velime deka du{ata e bolna. Ako e toa slu~ajno, poradi bolest ili poradi nekoj nedostatok na organite, site vedna{ se soglasuvame deka e toa bezumie. A nie sepak gledame deka vakvite lu|e ja prorokuvaat idninata, znaat jazici i nauki, {to pred toa nikoga{ ne gi u~ele i voop{to, kako da imaat ne{to bo`evno vo sebe. Nema somnevawe deka toa se slu~uva poradi toa {to du{ata pomalku se oslobodila od dopirot so teloto i po~nuva da ja projavuvuva svojata vrodena mo}.33 I dodava: No i ova e del na Ludosta, koja so promenata na `ivotot ne propa|a, tuku stanuva sovr{ena. Zatoa, lu|eto na koi im e dadeno da go po~uvstvuvaat ova (a na malkumina im e dadeno), do`ivuvaat ne{to mnogu sli~no na ludosta; zboruvaat ne{to nepovrzano, ne kako lu|e, tuku ispu{taat nekakvi bezslovesni zvuci, odedna{ go menuvaat izrazot na liceto, ~as se veseli, ~as se o~ajni, ~as pla~at, ~as se smeat, ~as vozdivnuvaat, so eden zbor, navistina kako da se sosema von sebe. A koga }e si dojdat na sebe, velat deka ne znaat kade bile, dali vo teloto ili von nego, dali bile budni ili sonuvale. Ne se se}avaat 32 33

Paskal, Misli, Kultura, Skopje, 1996 Erazmo, Pofalba na Gluposta, 154

291


{to videle, {to slu{nale, {to zboruvale, ni {to pravele; se' im e kako niz magla i son. Znaat samo deka bile izvonredno sre}ni, dodeka bile taka beslovesni; `alat {to se osvestile i posakuvaat toj vid bezumie da im trae ve~no...34 Ovaa zbunuva~ka ekspresija koja na okolinata ja ostavaat Prorocite so svoeto odnesuvawe i nerazbirliv govor, ja zabele`uva i Lajbnic vo svoeto delo Novi ogledi za ~ovekoviot um, citiraj}i go Sveti Pavle: ...deka bo`jata mudrost e bezumie pred lu|eto, a toa e zatoa {to lu|eto sudat za rabotite samo vrz osnova na svoeto krajno ograni~eno iskustvo i se' {to ne se slo`uva so toa, im se ~ini besmisleno.35 I vo Svetoto evangelie spored Jovana, nevernicite }e se posomnevaat vo zdraviot razum i na samiot sin Bo`ji koga toj }e im propoveda. Toga{ Judejcite Mu odgovorija i rekoa: "Ne zboruvame li pravo, deka si Ti Samarjanin i deka bes ima vo Tebe?"...Toga{ Judejcite Mu rekoa: "Sega razbravme deka vo Tebe ima ne~ist duh: Avram umre, i prorocite, a Ti veli{, koj }e gi zapazi zborovite moi, smrt nema da vidi doveka." 36 Avstriskiot psiholog i filozof, bolniot genij Oto Vajninger koj svoeto najzna~ajno delo Pol i karakter, go istvoril pome|u svojata dvaesetta i dvaeset i treta godina za neposredno potoa da si go odzeme `ivotot, vo dramati~en suicid, so istrel vo srceto i toa vo Betovenovata ku}a vo Viena, razmisluval na eden poseben na~in za genijalnosta i ludiloto. Toj nasproti Platonovata bo`estvenata vozvi{enost, na drugiot negativen kraj na ~ovekovoto su{testvo go staval ludiloto. Kako i Platon, i toj so krajna rezignacija zboruva za ludiloto koe go stava na poslednoto skalilo, podolu i od samiot zlostor. Samo suroviot zlostornik i ludak voop{to ne se interesiraat za bilo kogo od svoite bli`ni, a `iveat kako da se tie edinstveni na svetot, ne ~uvstvuvaj}i go prisustvoto na drugite.37 Na Vajninger mu e poznat i faktot deka mnogu od genijalnite lu|e mu podlegnuvaat na ludiloto i zatoa toj nastojuva da go objasni ovoj fenomen. Toa se onie, veli toj, na koi tovarot im stanal premnogu te`ok, kako na Atlas na svoite ple}i da go nosat celiot svet... Genijalecot koj stanuva ludak nema pove}e da bide genij. Toj namesto moralnost saka - sre}a. Zatoa {to sekoe ludilo postoi samo od nepodnostlivosta na bolkata vrzana za sekoja svesnost. So toa Sofokle najdlaboko go nazna~il motivot za{to ~ovekot mo`e da go posakuva i ludiloto, koga negoviot Ajant, ~ij duh isto taka na krajot se pomra~il, veli:"Zatoa {to vo razumot nikako ne se sodr`i najprijatniot `ivot." 38 Celata umetnost vo isto vreme e povr{ina i simbol. Onie {to }e navlezat pod povr{inata, vleguvaat vo opasnost na sopstven rizik. Onie {to }e go pro~itaat simbolot, isto taka vleguvaat vo opasnost na

34

Erazmo, Pofalba na Gluposta, 160-161 Lajbinc, Novi ogledi o ljudskom razumu, Filozofska biblioteka, Beograd, 1995, 419 36 Noviot Zavet,Sveto evangelie spored Jovana,117, 8-48,52. 37 Weininger, Pol i karkter Knjizevne novine, Beograd, 1986, 250 38 Weininger, Pol i karkter Knjizevne novine, Beograd, 1986, 253, 254. 35

292


sopstven rizik, veli Oskar Vajld i dodava: Umetnosta ima za cel da ja otkrie umetnosta, a da go skrie umetnikot. Vo Tragedijata na genijalnite lu|e39 avtorot govori za poznatite li~nosti koi stradale od mentalni naru{uvawa. Me|u niv se nao|aat biografiite na mnogu znameniti li~nosti, pisatelite: Dante Aligieri, Torkvato Taso, Vilijam [ekspir, Molier, Volter, [iler, Bajron, Gete, Svift, Flober, Tolstoj, Gogoq, Pu{kin, Lermontov, Dostoevski, Edgar Alan Po, Balzak, Viktor Igo, Emil Zola, Bodler, Ni~e..., slikarite Mikelanxelo, Vinsent van Gog, Tuluz-Lotrek, Arnold Berklin..., muzi~arite Mocart, Ludvig van Betoven, Doniceti, [uman, Smetana, [open, Hektor Berlioz, Rihard Vagner, Petar Ili~ ^ajkovski ... Genijalniot Mocart zapo~nal da sviri na pijano vo svojata treta godina, a da komponira vo svojata petta godina. Napi{al nad 600 tvorbi me|u koi se i negovite operi: Svadbata na Figaro, Don Xovani, Taka pravat site. Vo svojot kratok `ivoten vek Mocart stradal od manija na gonewe i halucinacii. Poznato e deka toj bil mnogu somni~av. Poradi toa ponekoga{ patuval inkognito, pretstavuvaj}i se so imeto Tracom, {to vsu{nost bilo negovoto ime naopaku. Toj ~esto korespondiral so vid kriptogram, poradi diskrecija. Poslednite godini od `ivotot bil opsenat od edna neobi~na vizija vo koja negoviot progonitel go prisiluval da go komponira sopstveniot rekviem. Mocart }e zabele`i: Nepreknato go gledam pred sebe, toj me prisiluva, me potsetuva bez prekid i me progonuva da go komponiram, nasproti mojata `elba. Ako se obidam da ne go pravam toa, odmorot me zamora i pritesnuva pove}e otkolku rabotata.40 Betoven, slavniot germanski kompozitor koj gi napi{a nekoi od najveli~enstvenite simfonii na svetot, svoite posledni osum godini gi pomina sosema gluv. Negoviot opus opfa}a devet simfonii, sonati i operata Fidelio. Osobeno veli~estvena e negovata Devetta simfonija poznata kako Oda na radosta. Otkako publikata so ovacii ja soslu{a negovata Petta simfonija, a toj ne mo`e{e toa da go slu{ne, gorko zaplaka. Za vreme na `ivotot toj poka`uval golemi promeni na raspolo`enieto, od krajna veselost, do krajna poti{tenost. Negovoto promenlivo raspolo`enie bilo me{avina od mno{tvo naviki i ~udni postapki. Vo negoviot stan vladeel genijalen nered. Vo toj vistinski haos od semo`ni raboti, toj sepak uspeval vedna{ da go pronajde ona {to mu trebalo. Ne gi podnesuval onie koi se gri`ele za redot i ~istotata. Sprema niv poka`uval krajna nedoverlivost. Stradal od hipokondrija, melanholija, mizantropija, tvrdokoren pesimizam i alkoholizam. Ja sakal osamenosta, iako pove}e od bilo {to se pla{el od nea. Govorel deka pove}e pati mu do{lo na um da posegne po svojot `ivot, a toa ne go storil edinstveno poradi muzikata. Hektor Berlioz svirel na pove}e instrumenti. Negovata majka bila vistinski verski fanatik i barala od nego, vo imeto na Boga da se odre~e od 39

40

Vladimir Stojanovic, Tragedija genija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, 1972. Robine Landon, Mocart - Zlatnite godini 1781-1791, Skopje, Kultura, 1995.

293


muzikata. Toa tolku silno vlijaelo na nego, {to ostavilo dlaboka traga vrz negovata li~nost. Nadaren so bogata fantazija, misti~nost i romanti~nost, poka`uval golem interes za crkvata i crkovnite rituali. Kako druga krajnost na negoviot karakter e {to toj u{te vo pubertetot poka`uval silna erotska vozbuda i sakal na sekoj na~in da ja poka`e svojata ma{kost. Ubavite `eni go vozbuduvale. Koga }e videl nekoja ubavica, ~uvstvuval kako da go pogodil grom. Povremeno dobival neskrotliva prisila nekade da odluta. I go pravel toa. Bil odu{even od Geteoviot Faust i [ekspiroviot Hamlet. Negovata muzi~ka nadarenost i negoviot `ivot ispolnet so mnogu stradawa, se prepletuvaa na ~udesen na~in vo negovata muzika. Muzikata me frla vo treska i gi potresuva moite nervi, velel toj. Muzi~kite kriti~ari mo`ebi se vo pravo koga velat deka muzikata koja ja sozdava Berlioz ostava neprijatno ~uvstvo na ne{to bolno i deka vo nea ima nekakva me{avina na ne{to ekstravagantno i bizarno. Slavniot germanski kompozitor, muzi~ar, poet, dramaturg i pisatel Rihard Vagner, vo svoeto delo Idnata umetnost gi iznesuva svoite viduvawa na umetnosta, koja spored nego mo`e da bide ostvarena samo vo edno besklasno dru{tvo. Toj smetal deka idninata na umetnosta e vo muzi~kata drama, vo soedinuvaweto na zborot, muzikata i gestovite, vo soedinuvaweto na dramata, muzikata i koreografijata vo edna edinstvena celina, po primerot na anti~kata tragedija. Spored nego, muzikata go pretstavuva `enskoto na~elo i taa bi trebala da bide oplodena od poezijata koja go pretstavuva ma{koto na~elo. Negovite biografi }e zabele`at deka Vagner bil so paranoiden karakter i deka poka`uval manija na veli~ina i misti~nost, maglovita filantropija, anarhizam, besno buntovni{tvo. Za vreme na `ivotot si izgradil sam za sebe nadgroben spomenik vo gradinata na svojata vila Bajrota. Avtor e na poznatoto delo Religija i umetnost vo koe pi{uva za mnogute sli~nosti pome|u religijata i umetnosta. Pred krajot na `ivotot go zavr{il svoeto posledno delo Za `enskoto na~elo vo ~ovekot. [uman od mladi godini stradal od fobija, halucinacii, manija na gonewe, fiksni idei. Koga bil pod vlijanie na halucinacii, veruval deka muzi~kite motivi koi poteknuvale vo negoviot mozok doa|aat od angelskite glasovi i od [ubert i Mendelson. So denovi sedel zad rabotnata masa i gledal vo notnata sveska pred sebe, o~ekuvaj}i so bla`enstvo vo du{ata kakva muzika }e stigne do nego. Umrel vo du{evna bolnica vo maloto grat~e Endenah, vo blizinata na Bon. Golemiot ~e{ki kompozitor, dirigent i pijanist Smetana, vo svojata petta godina svirel na violina, vo {estata na pijano, a vo osmata ve}e komponiral. Vo svojata pedesetta godina go izgubil sluhot i po~uvstvuval du{even zamor. Podocna zapadnal vo samra~na sostojba. Bil smesten vo du{evna bolnica kade i umrel. Poznat e po svojata opera Prodadenata nevesta.

294


Starosta i genijot "Genijalnite lu|e pominuvaat niz periodot na starosta, isto onaka kako {to niz nego pominuvaat i obi~nite lu|e, isto onaka kako {to decata pominuvaat niz pubertetot, a mom~iwata niz adolescencijata. Krizata na identitetot koja se slu~uva vo mladosta, poradi promenite na teloto i psihologijata, se slu~uva isto taka i vo starosta. Za da se izvle~at od krizata na identifikacija, starite lu|e treba iskreno da ja priznaat svojata nova slika", veli Simon de Bovoar. A od taa nova slika nekoj od genijalnite lu|e se zgrozuvaat, a drugi se odu{evuvaat. Solon, eden od sedumte atinski mudreci, velel: "Jas ne prestanuvam da u~am, iako se' pove}e staream". Toj vo svoite zakoni im ja dodelil seta vlast na starite lu|e vo Atina. Nasproti nego Sofokle, velel deka koga lu|eto }e ostarat, razumot popoleka po~nuva da im gasne, a nivnite postapki stanuvaat besmisleni, a gri`ite zaludni. Toj vo tragedijata Edip na Kolon izvonredno go prika`al karakterot na osumdeset i devetgodi{niot Edip, koj e ~udesen prototip na [ekspiroviot izlapen Kral Lir. "Srceto ne staree i nemu mnogu mu e te{ko da se smesti vo urnatinata na teloto...", veli Volter. "Tokmu taka! Tokmu taka! Potpolno se slo`uvam", izvika Ladislav. "Jas postojano zboruvam za toa. [to e teloto nasproti onoj silen vnatre{en poriv koj klokoti od vnatre." Flober pak pi{uva: "Posakuvam da crknam {to e mo`no pobrzo zatoa {to sum gotov, prazen i postar otkolku da imam sto godini... Vo moive godini ~ovekot ne po~nuva od po~etokot, toj zavr{uva ili poto~no propa|a." Andreja @id veli: "So golemi napori uspevam da se ubedam sebe si deka imam tolku godini, kolku onie koi nekoga{, koga bev mlad, mi izgledaa tolku stari... Ne gi ~uvstvuvam svoite izminati godini i zatoa vo sekoj moment preku denot povtoruvam: "Star kletniku, navistina ti odyvonile 73 godini." Sviftovata odvratnost prema svetot i `ivotot bila taka silna, {to na proslavata na svojot sedumdesetti rodenden so gor~ina rekol: "Jas sum samo svojata sopstvena senka". Zatoa pak Gete gi odu{evuval svoite sovremenici so svojata vitalnost. Toj nikoga{ ne bil tolku eleganten kako vo {eesettite godini. Na 80 godini ne stradal od nitu edna bolest, a memorijata ne mu bila zasegnata. Tolstoj na 67 godini nau~il da vozi velosiped. Ponekoga{ znael i po tri ~asa neprekinato da kosi. Veselo go proslavil svojot sedumdesetti rodenden. Preku celiot den se zanimaval so nega na svoeto telo; pravel pro{etki i toa se' podolgi, povtorno po~nal da pravi gimnastika, da java. Fontenel smetal deka najsre}niot period od `ivotot e od {eesettite do osumdesettite godini. Spored nego, vo tie godini ~ovekot ve}e go utvrdil svojot status i nema pove}e ambicii, ne saka pove}e ni{to i u`iva vo ona {to go poseal. "Toa se godini koga ja sobirame `etvata", veli toj.

295


Golemiot gurman Onore de Balzak velel: "Starecot e ~ovek koj go zavr{il svojot ru~ek i gleda kako drugite u`ivaat vo jadeweto". "Simon de Bovoar vo nejzinata prekrasna kniga Starost ni govori za toa. Iako vistinska retkost e nekoj nau~nik da otkrie ne{to vo starosta, sepak ima i takvi primeri. Galilej vo svojata 74 godina go napi{al svoeto najzna~ajno delo Matemati~ki raspravi i dokazi. Bifon pome|u svojata 6781 godina gi napi{al sedumte posledni tomovi na svojata Prirordna istorija. Franklin pome|u 78-80 godina gi izmislil bifokalnite o~ila. Laplas vo svojata 79 godina ja dovr{il svojata Nebeska mehanika, a Pavlov vo svoite docne`ni godini gi prodol`il i obogatil svoite trudovi koi gi zapo~nal vo svojata mladost. Zo{to starosta sepak pretstavuva hendikep za nau~nikot, se obidele da odgovorat pove}e istra`uva~ite. "Nau~nikot ne e avanturist, toj go prezema nasledstvoto na svoite prethodnici. Patot koj go minuva e ve}e prokr~en, a na nego mu se pridru`uvaat i drugi nau~nici... Ottamu e razbirlivo deka do svoite novi otkritija, nau~nikot naj~esto doa|a vo mladosta ili vo po~etokot na svojata zrelost koga toj vladee so celokupnoto soznanie", se slo`uvaat pove}eto. Zatoa Ba{lar }e re~e deka golemite nau~nici se korisni za naukata vo prvata polovina od svojot `ivot. Na toa Ajn{tajn }e dodade: "Starite istra`uva~i imaat te{kotii pri prilagoduvaweto na novite mislewa, a toa se problemi so koi se sudiraat sekojpat lu|eto koi gi nadminale pedesettite godini." Antonina Valentin, na koja Ajn{tajn ~esto i' gi otkrival svoite matemati~ki maki, zabele`uva deka starecot-nau~nik koj ostanal vo minatosta, e kako stena na sredinata na patot koj prodol`uva; negovata drama e pred se' drama na ~ovek koj sprotivno na negovite godini, tvrdoglavo i ponatamu odi se' pove}e po pustiot pat, dodeka site negovi prijateli, site mladi okolu nego, tvrdat deka toj pat ne vodi nikade i deka toj po{ol kon }orsokak. Zatoa, za da mo`e da odi napred, stariot ~ovek-tvorec treba neprekinato da se osloboduva od minatosta, dodava taa." Za razlika od nau~nicite, starosta im godela na filozofite. Pokraj prednosta na sinteti~kiot na~in na razmisluvawe, so koja se zbogatuvale so stareeweto, tie se i vo golema prednost od nau~nicite zatoa {to ne ~uvstvuvaat potreba na nikogo da mu polo`uvaat smetka za svoite idei. Zatoa i se veli postoi edna nauka, a mnogu filozofii. Kant vo svojata 57 godina od `ivotot ja objavil Kritika na ~istiot um. Na 66 godini ja napi{al Kritikata na mo}ta na sudeweto. Bil u{te postar koga ja napi{al Religijata vo granicite na prostiot um. Za pisatelite se veli deka tie ne stareat. I navistina, nekoi tvorat i vo dlaboka starost. Sofokle go postavi na scena Edip na Kolon vo 89-ta godina od `ivotot. Volter gi stvori svoite najzna~ajni dela vo poslednite dvaeset godini od svojot `ivot, a `iveel 84 godini. Isto taka, i Gete gi ispeal svoite najubavi pesni vo svoite posledni 25 godini od `ivotot. Od toa vreme poteknuva negovata Poezija i vistina i vtoriot del na Faust. Viktor Igo isto taka bil mnogu ploden vo starosta i postojano povtoruval deka uspeva da napi{e samo eden mal del od ona {to go nosi vo sebe. Lav

296


Nikolaevi~ Tolstoj na svojata sedumdeset godi{na vozrast napi{al pove}e raskazi, dve teatarski pretstavi, edna rasprava vo koja `estoko go kritikuval [ekspir. Sekako deka ne e taka kaj site. Anri Bernsten, poznatiot francuski dramaturg, velel: "Ona {to se pi{uva posle {eesettata godina edvaj ne{to vredi, toa e kako ~ajot koj povtorno se pravi so istata bilka." Ruso vo svojata 64 godina so gor~ina vo du{ata zabele`al deka mu opa|a tvore~kata sposobnost. Toa go tvrdel i Andreja @id koj zabele`al deka vo starosta se' po~esto se navratuva na ve}e napi{anoto. Romanot kako kni`even rod najmalku im odgovara na starite pisateli. Defo gi napi{a site svoi romani posle {eesettite godini od svojot `ivot, a Servantes imal 68 godini koga go zavr{il vtoriot del na Don Kihot. Starosta ne pretstavuva zna~ajna pre~ka za likovnite umetnici. Poznato e deka Renoar, iako od svojata {eesetta godina bil delumno paraliziran, sepak prodol`il da slika se' do svojata smrt vo 78 godina od `ivotot. Postojano imam vpe~atok deka napreduvam i toa mi pri~inuva golemo zadovolstvo, velel toj. Poznato e isto taka deka nekoi od poznatite slikari svoite remekdela gi sozdale vo svoite posledni godini od `ivotot. \ovani Belini gi naslika svoite najgolemi dela pome|u 75 i 86 godina od `ivotot; Ticijan vo svojata dlaboka starost naslika isto taka mnogu vredni platna. Rembrant imal ne{to pove}e od 60 godini koga gi naslika svoite posledni sliki, vistinski remek dela. Edgar, Mone, Renoar, Sezan... samite sebe se nadminaa vo poslednite godini od svojot `ivot. Za Goja starosta ne bila samo vozdignuvawe kon se' pogolemo tvore{tvo, tuku i postojano obnovuvawe. Toj vo podocne`nite godini od svojot `ivot po~nal da gi prekriva yidovite so svoite pro~ueni crni sliki, kade ne vodej}i gri`a za publikata, i' dozvolil na svojata fantazija da rascuti do kraj. Od toa vreme mu e i poznatoto delo Hron go golta deteto. Toj vo svoite posledni godini osobeno ja obrabotuval temata na starosta. Bodler zabele`al deka na krajot na karierata, vidot na Goja tolku mnogu mu oslabel {to morale da mu gi ostrat molivite. No, toj i vo toa vreme napravil zna~ajni litografii, veli~enstveni crte`i, silni sliki i minijaturi. Mikelanxelo smetal deka stariot ~ovek e vo golema prednost, ako bide anga`iran vo rabota se' do krajot na svojot `ivot. Toj vo svoite pisma i pesni zabele`al deka tvoreweto mnogu mu pomognalo da se spravi so idejata za smrtta koja go progonuvala u{te od mladosta. Toj prodol`il da raboti i vo dlaboka starost i uspeal da ja izdelka svojata najubava Pjeta. Imal 88 godini koga smrtta go spre~ila da go vidi zavr{uvaweto na kupolata na crkvata Sveti Petar. Za muzi~arite mo`e da se re~e deka se kako vinoto: kolku se postari, se' se podobri, a nivnite dela posovr{eni. Za niv tvoreweto kako da pretstavuva ~ekorewe kon slobodata. Stariot Bah vo starosta gi sozdal svoite najdobri dela. Betoven sam sebe se nadminal so poslednite kvarteti. Monteverdi imal 75 godini koga go napi{al Krunisuvaweto na Popeja. Verdi na 72 godini ja sozdal veli~estvenata opera Otelo, a vo 76 godini go

297


komponiral Falstaf. Stariot Stravinski lesno i bez te{kotii se prilagodil na novite muzi~ki oblici. Nekoi pijanisti, violinisti i drugi instrumentalisti, i vo dlaboka starost se' u{te bile aktivni i slavni. Pablo Kazals vo devedesettite godini go so~uval svoeto bujno zdravje i izvonredna interpretacija. Toj sekoj den stanuval rano, odel na pro{etka, a potoa polovina ~as go svirel Bah na svoeto pijano, pred da zapo~ne so ve`bata na violon~elo koja traela tri ~asa.41

41

Podatocite se koristeni od knigata na Simon de Bovoar, Starost, Beograd, 1986.

298


Za Evgenij Ladislav Palfi rekoa: Prof. d-r Sotir Golabovski Prof. Ladislav Palfi e brilijanten muzi~ar koj na mocartovski na~in ja zapo~nal svojata kariera i go svrtel vnimanieto na sebe kako na svetsko pijanisti~ko ~udo. Negovata kompozitorskata dejnost e bogata i raznolika, iako glavno e pod znakot na pijanoto. Vo svoeto tvore{tvo toj gravitira kon rapsodi~en, improvizaciski stil, ponekoga{ vrz osnova na pateti~na dramatika, a ponekoga{ toa poprima elementi od zabaven `anr, a vo seto toa se prisutni i folklorni elementi. Ladislav Palfi i vo osumdesettata godina na svojot `ivot e muzi~ki aktiven, sviri i tvori.

Milica [perovi}-Ribarski Ladislav Palfi e fascinantna li~nost. Negoviot odnos so muzikata, a osobeno so pijanoto, e misti~en i transcedenten: toj zapo~nuva so negovoto {timawe na pijanoto, a zavr{uva so nivno zaedni~ko predavawe. Ottamu negoviot pijanizam se odlikuva so fenomenalna sposobnost za mignovno osoznavawe na muzi~kata partitura, neretko i nejzino transponirawe, po potreba i za kvarta, vo direktna, `iva izvedba na podiumot; so bleskav virtuozitet, so strastveno ponirawe vo tajnite poraki na muzikata i nejzinoto fantasti~no predavawe. Pokraj genijalnata nadarenost na golemiot muzi~ki umetnik, toj ne samo kako izvonreden pijanist, tuku i golem kompozitor, dirigent i korepetitor. So svoeto delo, Ladislav Palfi prerasnuva vo `iva legenda na makedonskata muzi~ka kultura."

Prof. d-r Dragoslav Ortakov Prof. Ladislav Palfi e pijanist-virtuoz kogo go krasi sovr{ena pijanisti~ka tehnika. Toj e golem pedagog. Negoviot pridones vo raste`ot na makedonskata muzika e mnogu zna~aen.

Tomislav [opov Ladislav Palfi ne samo {to e genijalen muzi~ar: pijanist, kompozitor, pedagog, tuku toj e i izvonreden prijatel, drugar. Toj znae sekogo da go ohrabri, da go pottikne na rabota. Toj zbunuva so svojata skromnost.

299


Aleksandar Xambazov Vo `ivotot zapoznav trojca genijalni lu|e. Eden od niv be{e Ladislav Palfi.

Qubomir Bran|olica Ladislav Palfi e osoben ~ovek, virtuozen pijanist i nadaren muzi~ar. Genijalen e.

Dragan \akonovski-[pato Ako jas sum Jupiter, Ladislav Palfi e Jupiter na kvadrat.

Vladimir Georgievski Za mene Ladislav Palfi e muzi~ki ~udotvorec. Otsekoga{ u`ivav vo negovata muzika i interpretacija; toa isto ~uvstvo go imam i denes.

Ilija Pejovski Godinite voop{to ne go izmenija Laci. Toj be{e i ostana sosema istiot. Genijalecot ne staree, toj samo se zbogatuva. Negoviot superprstored e sovr{en. I sega, koga Laci gi dopira klavi{ite na klavi{ot, od nego zra~i ~udesna energija polna so emocii. Negovite mentalni ve`bi so koj postignuva golema koncentracija se neverojatni. Laci, ne samo {to e genijalen muzi~ar, tuku i ~ovek so {iroki poznavawa i na drugite nau~ni oblasti koi navidum se mnogu daleku od muzi~kata umetnost, kako {to se: hemijata, fizikata, astronomijata, arhitekturata, parapsihologijata... Impresioniran sum od negoviot kaligrafski rakopis i negovite sovr{eni notni zapisi. Negovite originalni govorni i muzi~ki stenogrami, koi edinstveno samo toj mo`e da gi de{ifrira, se mnogu zna~ajni. Se nadeva deka eden den }e bide objaveno i negovoto nau~no delo Superprstored za pijano. Kako pedagog, profesorot Ladislav Palfi ima{e ~uden odnos kon studentite. Vo taa rabota toj za mene be{e i ostana golem mistik. Toj ne zboruva{e za rabota tuku rabote{e. Go prave{e toa kako {to guruto go u~i svojot u~enik, da ~uvstvuva.

300