Page 1

Št.35

03.12

I N T E R V J U

ALJA N. VIRYENT (16) OD ČIPKE DO DŽINSA (32) FLAMENKO

(26) NA POTI – HONGKONG (36) PRIVILEGIJI


Novi BMW serije 3

www.bmw.si/serija3

6ÄœJUFLWWPÄœOKJ

& ;BWFĂ?JOGPSNBDJKPOPWFN BMW serije 3 skenirajte QR kodo BMJQPLMJĂ?JUFOB

A-Cosmos CelovĹĄka cesta 182 1000 Ljubljana Tel.: 01 58 33 540 bmw@a-cosmos.si

"WUP4FMFDU Industrijska cesta 9 5000 Nova Gorica Tel.: 05 33 06 060 info@avtoselect.si

"WUP4FMFDU 7PKLPWPOBCSFÄœKF 6000 Koper Tel.: 05 66 32 000 info-kp@avtoselect.si

.BLPNB BrĹĄljin 2 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 34 200 bmw.prodaja@makoma.si

.BLPNB 1&"WUPWBM Pod jelĹĄami 2 1290 Grosuplje Tel.: 01 78 11 300 avtoval@makoma.si

.BMHBK Ulica Mirka Vadnova 2a 4000 Kranj Tel.: 04 28 11 400 bmw.kranj@malgaj.com

4FMNBS Mariborska cesta 119 3000 Celje Tel.: 03 42 44 011 info-ce@selmar.si

4FMNBS Ptujska cesta 83 2000 Maribor Tel.: 02 82 80 100 info-mb@selmar.si

km do 7,9 l/100 km. Kombinirane emisije CO2: od 109 g/km do 186 g/km. DN3_1.indd 1

24.02.2012 2/14/12 15:36:0010:00 Uhr AM


()

03.12 Dišave

14

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

K A Z A L O

Na poti – Hongkong

Omamni opoji Serga Lutensa

26

Vročica azijskih noči

Flamenko

32

Ognjevita strast telesa in duha

(42) Avto – eko je moderno, pa še splača se (46) Na motorju – Kaj je, lepotica, se greš vozit z motorjem? (52) Ragbi – moška igra (64) V stanovanju

20

V & O Alja Novak Viryent

Vrtoglave seksi pete samo za Diners Club

(30) DC Travel (36) Privilegiji (40) Posebnosti (50) Na obroke (60) Okusno (68) Zanimivosti (72) Nova prodajna mesta

DN3_2_3.indd 2

24.02.2012 15:29:31 Uhr


()

Diners Club Magazine Slovenija

U V O D N I K

Urednik: Aleš Čakš Sodelavci: Nataša Bolarič, Iva Gruden, Nataša Jelič, Hermina Kovačič, Nela Malečkar, Novica Mihajlović, Stela Mihajlović, Mladen Miković, Miloš Milač, Darija Stanković, Dragica Sušnik, Marjana Virant Lektorici Tatjana Habinc, Julija Klančišar (DC vsebine) Oblikovna zasnova Mojca Zavolovšek

Prihodnost – čas za presežke

Tehnična urednica Tina Malovrh Urednica fotografije Irena Herak Obdelava fotografij Borut Sever Diners Club Magazine, Dunajska 129, 1000 Ljubljana; telefon: 01 589 61 18; telefaks: 01 589 61 49; urednistvo@dcmagazine.si Informacije

• 080 13 45

Oglasno trženje Anja Jurič, s. p. telefon: 01 309 15 14 telefaks: 01 309 15 75 gsm: 041 823 159 anja.juric@dcmagazine.si Izdajatelj: Diners Club SLO, d. o. o., Dunajska 129, 1000 Ljubljana; direktorja: Anton Horvatič, Saša Pušnik  Produkcija: Časnik Finance, časopisno založništvo, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana; direktor: Peter Frankl Tisk: Gorenjski tisk storitve, Kranj

Naklada: 55.000 izvodov Distribucija: Pošta Slovenije, d. d. ISSN 1581-9892 Vse pravice so pridržane. Kopiranje ali ponatis vsebine sta dovoljena le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. Diners Club Magazine prejmejo člani Diners Cluba štirikrat na leto brezplačno.

Urednik Diners Club Magazina | A leš

Č akš

Š

e malo, samo še malo in vzbrstela bo pomlad. Dnevi bodo vse daljši, ljudje, upajmo, vse bolj nasmejani, v naša življenja bo posijalo več sonca.

Gospodarski časi niso rožnati, a kaj bi obupavali. Pravzaprav to res nima smisla, ker potem ne moremo biti ustvarjalni, ne moremo pokazati vsega, kar znamo. V ljudeh pa brbotajo ideje, projekti, volje za delovne, kreativne in inovativne presežke je dovolj. Treba je temeljito premisliti, globoko zadihati in – iti naprej. Alja Novak Viryent, modna oblikovalka čevljev, bo ekskluzivno za Diners Club izdelala nekaj parov čevljev zanjo in zanj. V projekt bo vložila vse svoje ideje, znanje in domiselnost. Ni je strah novega izziva. V pogovoru mi še ni zaupala vseh podrobnosti o novi in ekskluzivni mini kolekciji čevljev, a glede na nekaj njenih novejših izdelkov lahko pričakujemo presežek. Presežni družabni (vele)dogodek bo tudi aprila – in spet bo vanj vpleten Diners Club International. Znova namreč lahko pričakujemo obisk vrhunskega zvezdnika iz svetovnega šovbiznisa, samo za imetnike črne kartice Diners Club. Ta hip še ni znano, kdo bo ta oseba, ampak presenečenje bo veliko. Pripravite se … Manjši preporod doživlja tudi revija, ki jo berete. Diners Club Magazine je prvič stiskan na ekološkem papirju, zanj je tiskarna, ki ga tiska, prva v Sloveniji prejela certifikat FSC CoC. Kaj to pomeni? Da je tudi Diners Club International okoljsko ozaveščeno podjetje, ki ga zanimajo varovanje okolja, trajnostni razvoj, trajno gospodarjenje z gozdom kot obnovljivim in hkrati zelo ranljivim naravnim virom. Kaj še pomeni FSC? Podjetje, ki ga ima, uporabnikom sporoča, da je izvor lesa in lesnih izdelkov sledljiv, predvsem pa, da je podjetju mar za prihodnost gozdov. Ob vsem tem boste v novi izdaji revije Diners Club Magazine izvedeli marsikaj, kar vam lahko vsaj za nekaj trenutkov polepša življenje, morda tudi za ves dan, teden, mesec … Recimo: kako lahko z vožnjo na harleyju davidsonu prevetrite svoje življenje, kako lahko sodobno in uporabno uredite manjše stanovanje, kaj vse lahko doživite, če se odločite za pot v Hongkong, zakaj je flamenko ples strasti, pa tudi, pomenljivo, kako je kartica Diners Club rešila našo kolumnistko iz zagate.

Foto: Irena Herak

DN3_2_3.indd 3

24.02.2012 15:29:36 Uhr


() slad k o Pripravila | N a t aša Foto | ar h i v p r o iz

ž i v l j en j e B o lari č v a j alce v

Ko se klasika meša z ekscentričnostjo

Pomladne cvetlice v steklenički

D I N E R S

C L U B

Rože so glavni element ustvarjalcev modne hiše Givenchy. Takšen je tudi novi vonj Le Bouquet Absolu, kjer prevladujejo sadne in cvetne note, obogatene z vaniljo in jasminom. Novi parfum je svež in lahkoten, njegova posebnost pa so izvlečki divjih jagod. Razveselile se ga bodo čutne ženske, ki s kančkom parfuma rade poudarijo svojo očarljivost.

Aktiven moški bo dišal po karibskem lesu Justin Timberlake je vsestranski umetnik in obraz novega športno-elegantnega Givenchyjevega vonja Play Sport. Parfum bo všeč samozavestnim in aktivnim moškim, ki imajo radi sveže, lesne vonje. Posebnost mu daje les amiris, ki izvira s Karibskih otokov in ga domačini imenujejo tudi bakelni les, saj zaradi visoke vsebnosti olja zelo dolgo gori in se dolgo ohrani na koži. Posebnost je tudi steklenička, ki združuje klasično estetiko in moderne linije digitalnih trendovskih naprav.

DN3_4_13.indd 4

24.02.2012 16:47:06 Uhr

BVLGARI.COM

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Orientalski parfum CH Men iz modne hiše Carolina Hererra bo razveselil moške, ki ljubijo drzne vonje. Po eni strani je klasično eleganten, po drugi nekoliko ekscentričen. V steklenički se združujejo vonji bergamotke in lupine grenivke, unikatnega ga dela ščepec dragocenega žafrana, mehkobo pa mu dajejo jasmin, vanilija in vonj usnja.


BVLGARI.COM

tHE nEw BVLGARI GEM EVEREt IntERnAtIOnAL d.O.O. 路 LEskO拧kOVA CEstA 9E 路 1000 LjuBLjAnA www.EVEREt-GROup.COM

DN3_4_13.indd 5

24.02.2012 16:47:12 Uhr


() slad k o

ž i v l j en j e

Znamenita krema v sodobni preobleki Nova, tehnološko izpopolnjena krema je namenjena negi razpokane, hrapave in poškodovane kože. Blaži in pomirja rdečico ter odpravlja manjše praske in odrgnine. Marelično obarvana je brez vonja in primerna za vsak dan. Uporabljajo jo mnogi zvezdniki, lepotni strokovnjaki in umetniki ličenja, saj je do zdaj prejela že več kot 40 nagrad.

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Legendarna zaščitna krema, ki jo je kozmetična gurujka Elizabeth Arden ustvarila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je dobila posodobljeno različico. O kremi Eight Hour Cream Skin Protectant s hitro vidnimi učinki je bilo že veliko povedanega, o njej pa kroži tudi legenda. Ta pravi, da jo je ena izmed zvestih strank uporabljala za nego poškodovane in odrgnjene kože na kolenih svojega otroka in po osmih urah se je koža vidno zacelila.

S serumom do večne mladosti Leta 2006 je ekipa Shiseidovih znanstvenikov odkrila delovanje proteina serpina B3, ki pospešuje staranje kože. Več ga je, bolj so prizadete njene obrambne sposobnosti, kar preprečuje ohranjanje zdravega videza kože. Na podlagi tega odkritja so zdaj znanstveniki izdelali obnovitveni serum, ki znižuje raven serpina in s tem upočasni staranje kože. Ta se zato hitreje obnavlja ter postane sijoča in odpornejša pred zunanjimi vplivi.

Preprečuje nastanek gubic, hrani in obnavlja Kozmetični izdelki Lotique prinašajo izpopolnjeno formulo za zaviranje staranja kože. Intenzivni gel proti staranju učinkuje kot botoks. Posebnost vlažilne kreme je, da preprečuje nastanek mimičnih gubic, nočna krema kožo obnavlja in preprečuje nastanek pigmentnih madežev, vitaminska pa jo nahrani s potrebno količino C-vitamina.

DN3_4_13.indd 6

24.02.2012 16:47:17 Uhr

OGLAS B


Prava prednost je predanost. S Popolno pisarno se lahko svojemu poslu posvetite bolj kot kadarkoli, saj nudi vse, kar potrebujete za svoj posel, na enem mestu.

Telefonija

Internet

Poslovne rešitve

Naprave

Pošljite »SVETOVALEC« na 030400450 za naš klic in ponudbo, prilagojeno vašemu podjetju. 5DěHMENQL@BHIM@www.simobil.si/popolnapisarna. Si.mobil d.d., Šmartinska c. 134b, SI-1000 Ljubljana.

DN3_4_13.indd 7 OGLAS BIZNIS FEB12 205x275.indd 1

24.02.2012 16:47:18 2/23/12 2:30Uhr PM


() slad k o

ž i v l j en j e

Nova kolekcija, ki jo v trgovine pošilja New Yorker, narekuje nekaj modnih smernic za letošnjo pomlad in poletje. Pastelne barve, neonski dodatki, velikanski klobuki in mornarski slog bodo razveselili nežnejši spol. Moške kolekcije so v znamenju rocka. Veliko je usnja in njegovih posnetkov, težkih verižic in motorističnih dodatkov. Letošnja zapoved je tudi vsaj en kos oblačila v živo rdeči barvi.

Srajca je lahko tudi lepo darilo močnejšemu spolu za dan mučenikov. Pomladna kolekcija srajc znamke Invidiauomo je obarvana s svežimi, pomladnimi odtenki. Ljubitelji klasike bodo lahko našli tudi večne enobarvne srajce, medtem ko drznejši lahko izbirajo med bolj ekstravagantnimi kroji in barvami.

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Podarimo srajco mučenikom

Pastelne barve, retro in usnje

Marc Jacobs izziva z neonskimi barvami Oblikovalec Marc Jacobs letošnje torbice namenja drznim in pogumnim ženskam. Izhodišče so neonske barve, med katerimi prevladujejo zelena, modra, rumena in ciklamna. V nekoliko bolj umirjenih različicah so uporabljene le na detajlih, drugje so v ospredju kombinacije divjih barvnih odtenkov.

DN3_4_13.indd 8

Za Jacobsom ne zaostajajo niti oblikovalci čevljev in oblačil. Pomladna moda bo namreč v znamenju svobodnega, na prvi pogled nezdružljivega spajanja različnih slogov, barv in oblik. Pri tem pa vseeno velja, da žive neonske dodatke nosimo k bolj umirjenim, preprosto krojenim in enobarvnim oblačilom.

24.02.2012 16:48:20 Uhr


DN3_4_13.indd 9

24.02.2012 16:48:39 Uhr


(10)slad k o

ž i v l j en j e

Halle Berry je nova Deichmannova muza

03.12

Št.35

Tako kot je to pred leti storila Cindy Crawford, se je zdaj v oblikovanju čevljev pri nemški znamki Deichmann preizkusila oskarjevka Halle Berry. Ustvarila je kolekcijo čevljev, ki so primerni za vsako žensko, udobni in cenovno dostopni. Kakovostno poletno linijo čevljev in sandalov z imenom 5th Avenue sestavlja 40 modelov, 46-letna Halle pa jim je nadela pridih elegance in ženskosti. Čevlji bodo stali od 36 do 49 evrov. Za Deichmann so do zdaj oblikovala tudi dekleta iz skupin Pussycat Dolls in Sugababes.

M A G A Z I N E

Nogavice kot druga koža

D I N E R S

C L U B

Novosti v Polzelini pomladno-poletni kolekciji sledijo predvsem inovacijam, čim bolj prijaznim do uporabnic. Take so denimo hlačne nogavice, izdelane v posebni 3D-tehniki. Njihova velika prednost je, da se zanke ne morejo trgati v nedogled. Druga inovacija so samostoječe nogavice, ki so kot druga koža. So izredno prosojne, elastične in zračne. Na področju oblikovalnega perila so ustvarili hlačke, ki zmanjšujejo obseg pasu ter oblikujejo in dvignejo zadnjico. Material je obdelan z ginkom in kofeinskim pripravkom, kar izboljšuje prekrvitev in omogoča večjo vitalnost kože.

Obujmo Ronaldove čevlje Po lanski pošiljki nogometnega copata Mercurial Superfly, posvečenega Cristianu Ronaldu, na trg Nike prvič predstavlja celotno kolekcijo CR7, namenjeno inovativnemu treningu. Oblikovalci so upoštevali zvezdnikovo ljubezen do belih športnih copatov in legendarno številko sedem na njegovi moštveni majici. Obutev iz kolekcije je tehnološko dovršena ter omogoča dober oprijem in vrhunske hitrosti. Oblačila so iz organskega bombaža, na voljo pa so v rdeči, beli in modri barvi.

DN3_4_13.indd 10

24.02.2012 16:48:50 Uhr


Opatija Rivijera #    

!#! $ "($ "( !$  (    

         

! 

#"







 

 

!#! $ ! ! $ %  '$$

!#! $ (!$  % '









   &"  !&###!

DN3_4_13.indd 11

24.02.2012 16:48:50 Uhr


(12) slad k o

ž i v l j en j e

Za fotografe popotnike, športne navdušence in ljubitelje koncertov

Coolpix S6300, ki ga je pri nas že mogoče kupiti za 199 evrov, je kombinacija elegantnih oblik in naprednih tehnologij. Fotoaparat je preprost za uporabo in priročen za prenašanje. Njegova posebnost je fotografiranje v tridimenzionalni (3D) tehniki. Omogoča združevanje dveh fotografij, posnetih z različnih položajev, v 3D-sliko, ki jo lahko predvajamo po televizorju ali računalniku.

Mini v britanskem slogu

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Kompaktnost, zmanjševanje tresljajev v objektivu in snemanje kakovostnih videoposnetkov so prednosti, s katerimi se ponašata nova Nikonova fotoaparata. Namenjena sta predvsem za fotografije in videoposnetke na terenu. Coolpix S9300 odlikujeta tanko ohišje in posebna tehnologija za prikaz čistih barv, ki omogoča preprosto kadriranje posnetkov. Na domačih prodajnih policah bo na voljo sredi marca v rdeči, srebrni, črni in modri barvi za 329 evrov.

Tudi nova, posebna izdaja minija cabria highgate je zasnovana v značilnem angleškem slogu, avto pa se imenuje po enem izmed najbolj ekskluzivnih stanovanjskih predelov Londona. Highgate je namreč s svojo arhitekturo in odprtimi zelenimi površinami na severni strani britanske prestolnice postal dom številnim znanim osebnostim iz sveta zabave.

D I N E R S

Novi mini bo imel štiri različice motorjev, ki jih bodo zgolj omejen čas proizvajali v tovarni v Oxfordu, na trg pa bo zapeljal spomladi. Mini cabrio highgate bo zbudil pozornost predvsem pri ljubiteljih nenavadnih kovinskih barv, ekstravagantnih podrobnosti in velikih hitrosti.

Z grafitom nad steklenico šampanjca Moët & Chandon Rose Imperial, ki je visoko na lestvici ljubiteljev šampanjca, je bil vir navdiha za umetnika grafitov Andréja. Ta je sodeloval pri omejeni izdaji šampanjca iz rdečih sadežev, z aromo vrtnic in pikantnim priokusom. Kupiti ga je mogoče skupaj z darilno vrečko, ki so ji priloženi rožnat flomaster in nalepke. Tako lahko preizkusimo svojo umetniško nadarjenost in ustvarimo individualno sporočilo v slogu grafitov.

DN3_4_13.indd 12

24.02.2012 16:49:03 Uhr


m Pridruži se nau na Facebook

Wellness Orhidelia

Razvajanje v mističnem svetu termalnih užitkov.

Za popolno sprostitev PODARIMO 50% POPUST drugi osebi ob rezervaciji kateregakoli 3-dnevnega paketa/2x polpenzion v Hotelu Sotelia**** ali v Hotelu Breza**** ! Pohitite, saj ponudba velja le v terminu od 27.2. do 6.4.2012!

Razvajanje v mističnem svetu termalnih užitkov. Wellness Orhidelia je nov svet termalnih užitkov, kjer se boste lahko v bazenih potopili v čudoviti vodni svet in sprostili v objemu vodnih kapljic, v savna centru pa boste ogreli svoje telo in srce. NOČNO KOPANJE IN NOČNA SAVNA – vsak petek in soboto, od 20.00 do 24.00 ter FKK NOČNO KOPANJE - vsak petek od 22.00 do 24.00 ure.

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

DN3_4_13.indd 13

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek, Slovenija T 03 829 70 00, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com 24.02.2012 16:49:04 Uhr


(14) diša v e

Omamni opoji Serga Lutensa Č a k š S erge

L u t ens

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Avtor | A leš Foto | ar h i v

S

erge Lutens je svojevrsten in samosvoj umetnik. Že vse življenje, od leta 1942, ko se je rodil v francoskem mestu Lille, išče svoj prvi in pravi jaz, svoje umetniške talente, kreativne poti. Je fotograf (njegove fotografije so bile razstavljene tudi v muzeju Guggenheim v New Yorku leta 1973), filmar (dobitnik nagrad na marketinškem filmskem festivalu v Cannesu), frizer, modni oblikovalec in – parfumar, po čemer je v svetu tudi najbolj znan. Ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja obiskal Maroko, se

DN3_14_15.indd 14

je zaljubil v tamkajšnje omamne dišave, ki so dale močan pečat njegovim močnim in obstojnim parfumom. Še zdaj živi v Maroku. Leta 1980 ga je najela japonska kozmetična znamka Shiseido, za katero je potem 12 let razvijal reklamne kampanje, embalažo izdelkov … in parfume. Bil je prvi, ki je izdelal nadvse preprosto stekleničko za parfumske opoje. Namreč, kot pravi, pomembna je vsebina, ne zunanjost. Njegovi parfumi so univerzalni, z njimi se zato dišavijo tudi moški; zanje je recimo zelo primeren Serge Noire, najbolj prodajan pa je

Feminite du Bois, močan vonj, katerega osnovna sestavina je les. Leta 1990 je v Parizu odprl hišo parfumov Les Salons du Palais Royal, leta 2000 je ustanovil znamko Parfums-Beaute Serge Lutens. Njegovi parfumi se bodo v Sloveniji prodajali v veleblagovnici Maxi. Med njimi bo tudi Lutensova najnovejša parfumska stvaritev: L’Eau de Serge Lutens ali, kakor ji pravi Lutens, antiparfum. Zakaj? Ker odstopa od tradicije, pravi, ne temelji na močnih esencah, temveč na svežini in spominja na sveže oprano prerilo. Na čisti koži bo njegova »voda« dišala kot vdih svežega zraka.

24.02.2012 16:50:24 Uhr


Wellness Park Laško****Superior

Razvajam se ...

Termalni Center Wellness Spa Center Kongresni Center

Informacije in rezervacije: Thermana Laško, Zdraviliška 6, 3270 Laško 080 81 19 | 03 423 2100 info@thermana.si | www.thermana.si

DN3_14_15.indd 15

24.02.2012 16:50:25 Uhr


(16) m o da

Čipke, mini krila, metuljček in džins K o v a č i č Vi v anc o ,

arhi v

p r o iz v a j alce v

03.12

Št.35

Avtor | H ermina Foto | M arian o

M A G A Z I N E

K

D I N E R S

C L U B

ruh, ljube­ zen in lepota po italijan­ sko – tako sta eno iz­ med svojih kolekcij za pomlad in poletje opisala Domenico Dolce in Stefano Gabbana, ki sta nav­ dih zanjo našla v tipični va­ sici na jugu Italije. Kolekcijo prevevajo veselje do drobnih užitkov, svetle plati življenja in veliko praznovanja – pred­ vsem ženskosti, zapeljivosti in elegance.

Emporio Armani v večni črno-beli eleganci

DN3_16_19.indd 16

Zdi se, da so modni oblikovalci naveličani tarnanja o krizi in njenih posledicah ter depresivnega razglabljanja, kako se ne znamo in ne zmoremo izvleči iz nje. Namesto meniško spokornih oblačil nam ponujajo obilje in razkošje v materialih in potiskih ter veselje v močnih barvah. To pa od sodobne ženske zahteva negovano postavo, da jo bo lahko ujela v tope, ki razkrivajo trebuh, mini krila, ki zahtevajo popolne noge, sandale in natikače z visokimi

petami, h katerim pristajajo le prsti iz pedikure, ter povečini tajlirana oblačila, ki poudarijo vitkost.

Gurmanska petdeseta leta

A če se vrnemo k Dolce & Gabbani: glavna diva kampanje te blagovne znamke je Monica Bellucci, ki nikoli ni bila suhica. Ženski je sicer dovoljeno biti izpopolnjena na pravih mestih, a ravno prav, da se bo lahko stlačila v vse tiste popolne oblekice močnih barv in potiskov. Kar utegne biti težko, če se pustimo zapeljati sredozemskim dobrotam, na katere v svoji kolekciji namiguje slavna italijanska oblikovalska dvojica. Čez dan delovno dekle, gospodinja in mati, ki se bo odela v obleko v slogu petdesetih let, torej močno preščipnjeno v pasu, kot je to imela rada kakšna Marilyn Monroe. A tista blondinka ni znala kuhati, medtem ko Domenicove in Stefanove dame znajo. Zato so njune obleke potiskane z živahnimi rdečimi pekočimi paprikami in paradižniki, vijoličnimi jajčevci,

24.02.2012 16:25:13 Uhr


(17)

DN3_16_19.indd 17

24.02.2012 16:25:21 Uhr


D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

(18) m o da

Diesel: drzna kombinacija elegantnega temnega suknjiča in svetlo rjavih hlač iz džinsa

DN3_16_19.indd 18

24.02.2012 16:25:30 Uhr


(19)

Burberry Prorsum: ko se ujamejo vijoličasti in modri odtenki.

zelenimi bučkami in čebulo, ki ni ne temno rdeča ne vijolična; vsa ta zelenjava pa poleg pašte različnih oblik visi tudi z uhanov. V petdeseta leta prejšnjega stoletja, a z manj gurmanskega pridiha so se vrnili tudi drugi oblikovalci, ki, kar zadeva časovne kapsule, brskajo še po divjih dvajsetih letih, zaznamovanih s čarlstonom, medtem ko so se obleke svetile v odtenkih zlata in geometrijskih vzorcih, z njih pa so visele resice. Sodobni oblikovalci imajo radi tako zlato kakor tudi mnogo potiskov – tako v obliki geometrijskih likov kakor cvetlic, pik, živali in njihovih kožuščkov, črt, listov, pack in mnogih domišljijskih vzorcev. K veselju do življenja pripomorejo številne barve, ki so grele že to zimo (na žalost v Sloveniji niso bile najbolj uspešne, vztrajali smo pri tradicionalni črnini). Poleg nežno pastelnih in rjave v vseh odtenkih kraljujejo prav vsi odtenki modre, rdeče, zelene, rumene, fuksije, vijoličaste, oranžne. Tu so še črna, bela in zlata. A najbolj zaželeni so potiski, ki zahtevajo nekaj pazljivosti pri kombiniranju – čeprav boste pri predlogih stiliranja nekaterih znanih oblikovalcev, kot smo jih videli na modnih stezah, dobili občutek, da so ušli z verige dobrega okusa.

DN3_16_19.indd 19

Diesel Black Gold: spominja na dobo čarlstona.

Vroči kosi

Med najbolj vroče kose poletja so se zapisale kratke hlače in kratki topi, ki precej razkrivajo, medtem ko je pri krilih izbira popolnoma vaša. Modne so kar tri dolžine: mini, srednja (pod koleni) in dolga. Poleg igračkanja z barvami in vzorci se lahko pomerite tudi v iskanju pravih razmerij med minimalistično ukorjenimi kosi in tistimi z volančki, naborki, pliseji, gubami, resicami, pentljami pa bleščicami in kamenčki. Precej je tudi prosojnosti in čipk, ki mamo, gospodinjo oziroma delovno dekle zvečer spremenijo v strastno zapeljivko. K vsemu temu sodijo visoke pete, lahko so tudi polne, če s koničastimi ne bo šlo.

Popolni tudi moški

Hugo Boss: črno-bela kombinacija za hlače in suknjič, ki je moderna izpeljava klasičnega fraka.

Dolce & Gabbana: vzorec na vzorec do peta; navdih so svilene rute, iz katerih je tudi obutev.

Pri moških so še vedno moderni tajlirani suknjiči in hlače, ki se prilegajo nogi. Od močnejšega spola se zahteva le malo več domišljije pri stiliranju. Na kratke hlače jim je dovoljeno obleči suknjič in srajco, ki vedno ne potrebuje kravate (lahko jo nadomestite z rutico ali tankim šalom); prav tako so zanimivi predlogi, da si k džinsu nadenete metuljčka in suknjič, ki spominja na smoking ali celo frak. Spet so se vrnile jakne iz tankega usnja, pa lakasti čevlji in takšni iz džinsa. Prenekateri oblikovalec pa moškemu še vedno v roke potiska velikanske torbe, vredne zbirke še tako izbirčne modne navdušenke.

Boss Black: v rumenem tudi za slovesne prireditve

24.02.2012 16:25:38 Uhr


D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

(20) V & O

DN3_20_23.indd 20

24.02.2012 16:51:32 Uhr


(21)

Vrtoglave seksi pete samo za Diners Club Avtor | A leš Č a k š Foto | I rena H era k

Ž

e v rani mladosti je Alja Novak Viryent v dedkovi delavnici opazovala, kako so v mojstrskih rokah nastajali čevlji. Sama si je želela postati industrijska oblikovalka. Po končanem študiju na oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Univerze v Ljubljani (ALUO) je dobila idejo, da bi tradicionalni čevljarski obrti dodala pridih sodobnega oblikovanja – da bi čevljarsko obrt, ki izumira, popeljala v svet unikatnih modnih izdelkov.

Kako je na vaše delo vplivala družinska tradicija?

S skrivnostmi ročne izdelave čevljev sem se seznanila že v otroških letih, zaupal mi jih je moj dedek Rado Virjent, ki

DN3_20_23.indd 21

je bil čevljar. Malih skrivnosti velikih mojstrov ga je naučil njegov oče Jakob, moj praded, ki je bil prav tako čevljar, svojo obrt pa je začel leta 1919.

Kdaj ste izdelali svoj prvi čevelj?

Že v prvem letniku študija na ALUO sem z dedkovo pomočjo naredila svoj prvi par čevljev. To je bilo pred 14 leti. Seveda znam čevlje izdelati sama, od začetka do konca.

Kakšni estetiki sledite, kakšne so značilnosti vaših izdelkov?

Moja temeljna filozofija je: kar delaš, delaj s srcem. Najbolj se posvetim svetovanju stranki, kakšni čevlji bi bili primerni zanjo in za priložnost, za katero bodo izdelani. Jasno je, da morajo pristajati tudi obleki. Večinoma oblikujem unikatne čevlje, ki so ročno izdela-

ni, za vsako stranko posebej, natančno po njenih merah. Možnosti so skoraj neomejene; pri meni si lahko stranke naročijo čevlje skoraj vseh velikosti, tudi take, ki zahtevajo ortopedsko notranjost in lep zunanji videz.

Ekskluzivna kolekcija čevljev Alje Novak Viryent. Slišati je vznemirljivo … Kaj, kdaj, kako?

Gre za zelo ekskluzivne kose obutve, kolekcija bo unikatna. Oblikovala bom nekaj parov čevljev za lastnike črne kartice Diners Club. Sledila bom konceptu čevljev z nakitom, ki sem jih lani predstavila na dogodku Luxury, please na Dunaju. S sodelovanjem na tej prestižni prireditvi se je tudi začela moja predstavitev v tujini, na katero sem se z novo kolekcijo pripravljala dalj časa. Na Dunaju sem se

po sejmu povezala z znano dunajsko oblikovalko oblačil za posebne priložnosti in zdaj poslovno sodelujeva.

Koga v industriji čevljev najbolj občudujete in zakaj? So za marsikoga čevlji Louboutina, Blahnika, Chooja res tako dobri ali gre za dobre trženjske strategije?

Večkrat obiščem trgovine teh znamk in pomerjam njihove čevlje. Po mojem mnenju večina čevljev iz njihovih kolekcij ne sledi načelu udobja, pogosto so to kosi, ki so videti dobro in drugače, izdelani pa so iz neudobnih, trdih materialov. Christian Louboutin je razvil svojo teorijo, zakaj nekatere ženske rade nosijo neudobne visoke pete. Vsekakor gre pri njih za zelo dobro dodelane trženjske strategije, sploh ko vidiš vrste pred

24.02.2012 16:51:32 Uhr


03.12

Št.35

(22)V & O

V barvah zlata in še višje: 15-centimetrske

C L U B

trgovinami, ko je napovedan prihod nove kolekcije. Ženske kupujejo imidž, ne čevljev. Zame so vsi omenjeni oblikovalci vredni občudovanja, saj vsi zelo dobro vedo, kaj delajo, kako je treba nastopati na trgu, kako komunicirati z javnostjo in kako pridobivati nove stranke.

D I N E R S

Kaj menite o družinskem podjetju oziroma imperiju Salvatoreja Ferragama iz Firenc?

Salvatore Ferragamo je moj vzornik. Predstavil je nešteto izumov, med drugim pero, to je kovinski lok v notranjosti čevlja, zaradi katerega lahko danes nosimo vrtoglave pete. Vsem ljubiteljicam visokih pet priporočam branje njegove avtobiografije Shoemaker of Dreams. Zdaj njegove ideje živijo naprej, čeprav določenih načel njegovi potomci, žal, ne upoštevajo več. Alja Novak Viryent za izdelavo čevlja od začetka do konca potrebuje približno 40 ur. Svoj razstavni prostor s čevlji ima tudi na Dunaju (www.viryent.com).

DN3_20_23.indd 22

Koga med izdelovalci čevljev cenite pri nas in kje pravzaprav smo v čevljarski industriji? Vse skupaj

pete in š

je namreč videti precej uborno …

Žal je bila v Sloveniji tudi čevljarska industrija v rokah negospodarnih in nesposobnih posameznikov, ki so uničili tako rekoč vse. Dovolili so, da je propadla Planika, medtem ko je njen obrat v Turnišču zelo uspešen, ker ga vodijo sposobni menedžerji. Sicer pa vidimo, da so uspešna tista podjetja, ki se zavedajo dodane vrednosti izdelkov, ki jo prinaša oblikovanje, kot denimo Gorenje.

}

w•Œ‹

„–ê ‡ˆ„ „—’ê “’‡ –•ˆ‡ „™„ ’‡Š’ “’‡ ˜–—•ˆ {„Ž’ Œ‘‰’•

Kako se znajdete v vaši panogi v teh negotovih gospodarskih razmerah?

Vztrajno iščem nove poslovne priložnosti, prirejam tečaje oblikovanja čevljev, usmerjam se v tujino. Kot univerzitetna diplomirana industrijska oblikovalka sem usposobljena za oblikovanje tudi drugih izdelkov. Žal pa naša država omogoča ustvarjanje tudi samooklicanim »oblikovalcem« in »stilistom«, medtem ko tistim, ki prihajajo z akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ne da priložnosti.

24.02.2012 16:51:53 Uhr

w•’’†Œ–Ž’ê–“’•’:Œ’ê

M A G A Z I N E

Črni lakasti čevlji so spet moderni.

tˆ‡ “’–ˆ w„Žˆ Üê ’ “’–’ —ˆ•ê– ‘„‡ ’…–ˆ i’‘ ‘Œ–’ê „‹Ž

SPARKAS


pete in štirje centimetri platforme

Črni glamur: 13 centimetrov visoke pete in dva centimetra debela platforma

}ꓒ–’™‘ˆê–™ˆ—˜êˆê:„–ꇈ‘„•­ w•Œ‹•„‘Œ—ˆêŠ„êê•„OŒ•ˆ‘’ê“’‘˜‡…’ê…„‘Žˆêz“„•Ž„––ˆê„ê“’‡ˆ—„­ „–ê Œ‘ê ‡’–—’“‘’–—ê ‰Œ‘„‘:‘Œ‹ê –•ˆ‡–—ˆ™ê –—„ê ˆ‡ê ‘„“’ˆ…‘ˆOŒŒê ‡ˆ„™‘ŒŽŒê“’–’™„‘„ê“’‡ˆ—„­ê}ꅄ‘ŽŒêz“„•Ž„––ˆê–ˆê’…ˆ‹ê‡’…•’Ꝅ™ˆ‡„’±ê „—’ꖒꝇ•˜WŒŒê†ˆ’–—‘’ê“’‘˜‡…’ê…„‘:‘Œ‹ê–—’•Œ—ˆ™ê–ê–—’•Œ—™„Œê‹:ˆ•Œ‘–ŽŒ‹ê “’‡ˆ—Œêz“„•Ž„––ˆêsˆ„–Œ‘Šêz±êŽŒê“’‘˜„êꉌ‘„‘†Œ•„‘ˆêŒ‘™ˆ–—Œ†ŒêŒ‘ê’…•„—‘Œ‹ê –•ˆ‡–—ˆ™ê—ˆ•êzêÀêm„†—’•Œ‘Š±ê:ŒŠ„•ê“’‘˜‡…„Ꝅˆ„ê–—’•Œ—™ˆê‰Œ‘„‘†Œ•„‘„êŒ‘ê „™„•’™„‘„ê—ˆ•„—ˆ™­êê’…’Š„—ˆ‘’ê“’‘˜‡…’ê‘„ê™–ˆê™„Oˆê‰Œ‘„‘:‘ˆê“’—•ˆ…ˆê ’‡Š’™’•Œ’êê’‡Œ™‘ŒêŒ‘ꌑ‡Œ™Œ‡˜„‘Œê–™ˆ—’™„‘ˆê—˜‡Œê‘„ê–ˆ‡ˆW˜ê™„OˆŠ„ê “’‡ˆ—„±êŽˆ•ê™„–ê’…ŒO:ˆê’…Œ‘Œê‰Œ‘„‘:‘Œê–™ˆ—’™„ˆ†êŒ‘Ꙅê“•ˆ‡–—„™Œê ˜–—•ˆ‘’ꌝ…Œ•’ꉌ‘„‘:‘Œ‹ê–—’•Œ—ˆ™ê“’ꐈ•Œê™„OˆŠ„ê“’‡ˆ—„­ê}–ˆêŒêˆ‘ˆê•’Žˆ­ê {„Ž’ê “•Œ‹•„‘Œ—ˆê ‡•„Š’†ˆ‘ê :„–ê —ˆ•ê –ˆê Œ’Š‘ˆ—ˆê ’‡™ˆ:‘ˆ˜ê “’–•ˆ‡’™„‘˜ê Œ‘‰’•„†Œ­

w•’’†Œ–Ž’ê–“’•’:Œ’ê

metrske

(23)

tˆ‡ê “•’‡˜Ž—Œê …„‘Žˆê z“„•Ž„––ˆê „ê ‹Œ—•’ê Œ‘ê ˜:Œ‘Ž’™Œ—’ê “’–’™„‘ˆê ‘„ê “’–ˆ…ˆê’ˆ‘Œ’ê“’–’™‘Œê“„Žˆ—êw„•—‘ˆ•±ê‘„ˆ‘ˆ‘ꐄ‘OŒê“’‡ˆ—ˆ­ê w„Žˆ—ê ™Ž˜:˜ˆê —„Ž’ê Œˆ‘’™„‘Œê |‡’…‘Œê “’–’™‘Œê •„:˜‘ê ê ™Œ–’Ž’ê ª±¢¢ê Üê ’…•ˆ–—‘’ê ˆ•’ê „ê ‡’…•’Œˆ—ˆê ‘„ê —•„‘–„Ž†Œ–Žˆê •„:˜‘˜­ê ê ‘Œê “’–’™‘ˆê–—•„‘Žˆê“•ˆ“•’–—’ꌑꓕˆŠˆ‡‘’ê“’–˜ˆ’ê“•ˆŽê–“ˆ—„ꄏŒê—ˆˆ‰’‘„ê —ˆ•ê–ê“’–’™‘ŒŒêŽ„•—Œ†„Œêihêt„ˆ–—•’ꌑêt„–—ˆ•j„•‡­êw•„™ê—„Ž’ê™ê“’‘˜‡…Œê ‘„‡ˆ—ˆê “„Žˆ—ê w„•—‘ˆ•ê w˜–±ê ‘„ˆ‘ˆ‘ê “’‡ˆ—ˆê ê ‘ˆŽ’ŒŽ’ê ™ˆ:Œê ’…–ˆŠ’ê“„:Œ‘ˆŠ„ê“•’ˆ—„­êzˆ–—„™‘Œê‡ˆê’…ˆ‹ê“’–’™‘Œ‹ê“„Žˆ—’™êˆê—˜‡Œê i’‘˜–ê•„:˜‘±êŽŒêˆê“•„™ê“’–ˆ…ˆ‘Ꙅ•:ˆ™„‘Œê•„:˜‘±ê‘„ꎄ—ˆ•ˆê–•ˆ‡–—™„ê ‘Œ–’Ꙉ„‘„ꌑꖒꖗ•„‘ŽŒê‘„ê™’’ê™ê™–„Žˆê—•ˆ‘˜—Ž˜­êk™ŒŠŒêŒ‘ê“’’ŠŒê–ˆê „‹Ž’ê ’“•„™„’ê “’˜…‘’±ê Žˆ•Ž’Œê Œ‘ê Ž„‡„•Ž’Œ­ê z•ˆ‡–—™„ê –’ê “•Œ™„:‘’ê

SPARKASSE_205x137_dc03.indd 1 DN3_20_23.indd 23

’…•ˆ–—’™„‘„ê Šˆ‡ˆê ‘„ê ™ŒOŒ‘’ê –—„‘„ê ‘„ê •„:˜‘˜±ê Ž„•ê “’ˆ‘Œ±ê ™ŒOˆê Ž’—ê ˆê –—„‘ˆê‘„ê•„:˜‘˜±ê™ŒOŒêˆê…’‘˜–ê‘„ê’…•ˆ–—‘’ꐈ•’­ w’–’™‘„ê“„Žˆ—„Ꙅê’’Š’:„—„ê“’“’‘’„ê–„’–—’‘’ê“’–’™„‘ˆ­êw•ˆŽê ‡’–—’“„ꇒꈏˆŽ—•’‘–Žˆê…„‘ŽˆêŒ„—ˆê™“’Šˆ‡ê™ê–—„‘„ꎕˆ‡Œ—’™êŒ‘ꊄ•„‘†Œ±ê Ž„•—Œ:‘’ê“’–’™„‘ˆ±ê“•ˆŠˆ‡ê‡ˆ“’Œ—’™êŒ—‡­ê„ê…’êŽ’“ˆŽ–‘ˆê‰Œ‘„‘:‘ˆê “’–ˆê’‡ê‰Œ‘„‘†Œ•„‘„±êŒ‘™ˆ–—Œ•„‘„±ê’‡Ž˜“„ê—ˆ•„—ˆ™ê‡’Ꝅ™„•’™„‘„꓄Ꙅê ˆê™ˆ‡‘’ê‘„ê™’’ꙄOꉌ‘„‘:‘Œê–™ˆ—’™„ˆ†­êê i„‘Ž„êz“„•Ž„––ˆê‘„ꖏ’™ˆ‘–Žˆê—•Š˜ê‡ˆ˜ˆê“’‡ê–’Š„‘’ê¹k•˜Š„:‘„ê …„‘Ž„º­êv‡ê‡•˜ŠŒ‹ê…„‘Žê™êz’™ˆ‘ŒŒê–ˆê•„ŒŽ˜ˆê“’ê“•Œ–—’“˜ê‡’ê–—•„‘Ž±êŽŒê ˆê„‘Š„WŒ•„‘±ê’–ˆ…ˆ‘ꌑꖙˆ—’™„ˆ‘­ê}ꊒ–“’‡„•–—™’ê—„Ž’ꑈꙖ—’“„ꏈê–ê “•Œ„Š’‡Œ™ŒŒê‰Œ‘„‘:‘ŒŒê•ˆOŒ—™„Œ±ê—ˆ™ˆ:êê’‡Š’™’•Œ±êŽŒê“’–ˆŠ„’ê‘„ê™–„ê “’‡•’:„ê “’–’™„‘„±ê –ê :Œˆ•ê “’„Š„ê “’‡ˆ—ˆê ‘„ê “’—Œê ‡’ê ˜•ˆ–‘Œ:Œ—™ˆê “’–’™‘Œ‹ê†Œˆ™­ }ˆ:ꌑ‰’•„†Œê’ê“’‘˜‡…Œê‘„‡ˆ—ˆê‘„ê–“ˆ—‘Œê–—•„‘Œêššš­–“„•Ž„––ˆ­–Œ­

24.02.2012 9:37:08 Uhr 24.02.2012 16:52:08 Uhr


(24)

K O L U M N A

Avtor | N ela M ale Ä? kar Foto | I rena H erak

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Ĺ t.35

Nakupovalna Ä?akra

K

aj naj storim?ÂŤ z zaskrbljenim glasom vpraĹĄam po telefonu prijatelja. Zgodaj zjutraj je ĹĄe, oÄ?itno sem vso noÄ? nekaj premlevala.

ÂťKupi!ÂŤ izstreli kot iz topa. ÂťAmpak dvoje?ÂŤ ÂťNujno. Tudi jaz se vÄ?eraj nisem mogel upreti plaĹĄÄ?u in puloverju. Hotel sem sicer kupiti le Ä?evlje, pa ‘mojih’ ni bilo veÄ?. Zgrabila me je panika, da bodo drugi odnesli ĹĄe pulover s tako drobnim karom, da ga komaj vidiĹĄ.ÂŤ

DN3_24_25.indd 24

OÄ?itno se nama je nakupovalna Ä?akra hkrati odprla. SproĹži se plaz radostnih besed o novostih, ki bodo prinesle spremembe, nove barve in polet v vsakdanje Ĺživljenje. Kljub recesiji in lekcijam o varÄ?evanju, ki zdaj deĹžujejo z vseh strani in vsak stroĹĄek spreminjajo v obÄ?utek krivde, imam na sreÄ?o zaveznika, ki ne trobi v isti rog in mi v teh Ä?asih (a so bili kdaj sploh lahki?) daje moralno oporo. Saj vem, kako pomemben in celo nujen za preĹživetje je samonadzor, a biti ves Ä?as le strogo racionalen in stiskaĹĄki je dolgoÄ?asno. ÂťJe Ä?as pridobivanja in Ä?as zapravljanja.ÂŤ Na vsem lepem zgrabim neko stvar kot ĹĄnavcer in je ne izpustim. SrÄ?ni utrip se poveÄ?a in po Ĺžilah vznemirjeno plapola kri, dokler ÂťnajdbaÂŤ ni doma, na varnem. Nakupi, ki se zgodijo mimogrede in nenaÄ?rtovano, so najboljĹĄi. NajdeĹĄ nekaj, Ä?esar sploh nisi iskal. In potem brez tega sploh ne moreĹĄ veÄ? Ĺživeti. A ni to Ä?udno? Budisti to razlagajo takole: ÂťNehajte iskati

in naĹĄli boste. ÄŒe pa ne boste naĹĄli, vam bo vseeno, ker ne iĹĄÄ?ete.ÂŤ In ta budistiÄ?ni nauk velja tudi za tako banalno zadevo, kot je nakup oÄ?al. Nakupovalna Ä?akra se vÄ?asih v monotonih okoliĹĄÄ?inah potuhne za tako dolgo, da Ĺže mislim, da je izumrla. NiÄ? mi ni prav, niÄ?esar si ne zaĹželim, niÄ? me ne razveseli. Bojim se, da izgubljam veselje do Ĺživljenja. Toda stopiti moram le Ä?ez mejo in Ä?akra je spet budna. Tako je bilo tudi nekoÄ? zadnji dan poÄ?itnic precej na jugu Italije, ko je kreditna kartica Ĺže povedala svoje in ÂťobmolknilaÂŤ, nekaj prihranjene gotovine pa je moralo ostati v Ĺžepu za pot nazaj. Iz izloĹžb so me vabili in klicali Âťprodotti tipici italianiÂŤ, ki bi jih morala vzeti s seboj Ĺže zaradi kulturnih in etnoloĹĄkih razlogov. Prijateljica je to opazila in dejala, naj si dam duĹĄka, ker je njej ostalo ĹĄe kar nekaj denarja in mi ga lahko posodi. Tako sem porabila vse do zadnjega centa, in ko sva odrinili na pot, sem ĹĄe videla, kako je denarnico odloĹžila na streho

avtomobila, medtem ko je potiskala kovÄ?ek v prtljaĹžnik. Prevozili sva pol Italije, ko sta nama lakota in Âťarea di servizioÂŤ prekriĹžali pot. Na blagajni pa – pred seboj sva potiskali zvrhano poln pladenj dobrot in penaste kapuÄ?ine – je prijateljica prebledela. Njene denarnice ni bilo v torbi in ni je bilo v roki. Ostala je na strehi avtomobila. Kaj zdaj? Naj s kratkimi grabeĹžljivimi prsti zloĹživa vso hrano nazaj? Kako lahko sploh greĹĄ brez plaÄ?ila mimo cestninskih postaj? Ujeta sredi avtocest, sem se spomnila na Dinersovo kartico, ki sem jo v svoji nekdanji sluĹžbi dobila in tisti trenutek pozabila nanjo. Dve leti je leĹžala popolnoma pozabljena v skritem Ĺžepu denarnice in ne vem, po kakĹĄnem Ä?udeĹžu je ravno takrat – ko sem jo najbolj potrebovala – kot reĹĄilni Ä?oln priplavala do moje zavesti. Nahranila me je in dvignila vse zapornice na poti domov. Brez nje konec te zgodbice sploh ne bi bil sreÄ?en. Da tega, kako zelo dobro se razume z nakupovalno Ä?akro, niti ne omenjam.

24.02.2012 17:33:09 Uhr





 $   " # "%  ' ! 


 #!$"$'$ %!$%1'!%  #  .-/          

 '% %"%"# 213 ! !$ $ ! #"%!"# 213 % !$   %" %'# " '  !1 #! !  ! !% %3$ ( #" " % !2  $ !#  $ #"$ "##  !  %" 2 ! "% "#!$#$!  #" ' '!3 !' #   $ #$ % ##!" "#"# '!#!1 " !!#$'! !!#!#2% !2%% "# !#3  !%'$"#!''! %"#213

ZraÄ?na bambusova prevleka z oblazinjenjem Comfort

7 consko leĹžiĹĄÄ?e iz naravnega lateksa

 .-/   "

Visoko leĹžiĹĄÄ?e za maksimalno udobje

+%"'%%)+++%  '%%"'%%&(&+*%  !!! 

'%$ #  

# !# !# !" $  "%"213 %'%%'#"#  "#

      #& ! 

  !#!

,.-/ # - / /  

3#"#"1#%)*.+)0,)) !' 3#% "  1#

 /*/$!%"#*-$! DN3_24_25.indd 25

info@dollar.si

www.dollar.si 24.02.2012 17:33:09 Uhr


(26) na

p o t i

h o ng k o ng

vročica azijskih noči

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Avtor in foto | I v a

G ruden

Z

delo se mi je, kot da se sprehajam po katerem izmed severnoameriških mest. Vrat me je že bolel od oziranja po nebotičnikih, zabaval me je pogled na zaskrbljene in hiteče bančnike z mobilnim telefonom v eni in aktovko v drugi roki, niz butičnih trgovinic, frizerskih salonov, restavracij in barov se kar ni nehal. Nato sem se z metrojem zapeljala nekaj postaj severneje. Izstopila sem sredi mravljišča poševnookih in črnolasih, ki so se v nakupovalni mrzlici sukali v kraljestvu neonskih luči. Ne, tole je Azija. Tole je Hongkong. Posebno kitajsko ozemlje Hong­ kong sestavlja več (pol)otokov in otočkov, pa tudi več svetov. Na eni strani so ultramoderna nakupovalna središča, na pa­ metne telefone prilepljena mla­ dež in stekleno-jeklene orjaške stolpnice v nastajanju, na drugi spokojne odmaknjene vasice, v pisanih kamninah ohranjenih več milijonov let zgodovine, kramljajoči ostareli prodajalci sveže ujetega morskega živeža, ustavljen trenutek v igranju ki­

DN3_26_29.indd 26

tajskega šaha. Tam je vse in vse hkrati. Zenbudistične pagode z vegetarijanskimi restavraci­ jami, a obdane z betonskimi nebotičniki in vedno gosto obiskanimi nakupovalnimi središči. Vlak smrti sredi enega od teh, nato »križev pot« mimo deset tisoč bud do duhovnega čaščenja na vrhu hriba. Vse pa povezuje bolj ali manj eno bo­ žanstvo: nakupovanje.

Zahodnjaški videz, zahodnjaške cene

Prvi stik turistov, prihajajočih s hongkonškega letališča, z de­ želo je ponavadi istoimenski otok Hongkong, ki bi se lahko predstavljal kot mali Manhat­ tan. Območje Lan Kwai Fong je zbirka prestižnih restavracij z »ekobrunch« meniji, žurerskih pivnic z živo glasbo in petičnih butikov z evropskimi cenami, le s kitajskim imenom. Mozaik ozkih uličic, ki se pnejo v hrib – pomislite lahko tudi na San Francisco –, sekajo najdaljše tekoče stopnice na svetu. Belci so za v banke, Filipinci in Indo­ nezijci za k šanku, za v kozme­ tične salone, hotelske recepcije, lokalci povsod vmes. A to je le ena stran. Vmes, tako kot znajo le Azijci, živijo vzpo­ redna vesolja. Kolonizatorske­

mu obdobju izpred več stoletij se klanjajo s spominskimi kipi velikim generalom. Pod mo­ stom pred postajo Causeway Bay iz dlani prerokujejo ženice. Na tržnici vzdolž ulice Graham med ribarnicami, pekarnami, prodajalnami spodnjega peri­ la in sveže skuhanega sojinega mleka vijugajo avtomobili in avtobusi, budistični verniki za­ žigajo nepravi papirnati denar. Toda življenje – in tudi turisti – se menda vse bolj vztrajno premika na sever, na s Kitaj­ sko spojen polotok, ki združu­ je Kowloon in Nove teritorije. Okoli postaj podzemne žele­ znice Yau Ma Tei, Hung Hom in Tsim Sha Tsui nastajajo med seboj prepleteni mikrokozmo­ si, kjer kraljujejo dnevne in zla­ sti nočne tržnice. Pravzaprav je ves predel, če smo odkriti, ena sama velika trgovina. Naprodaj je vse – in s tem mislim res vse: od nebes Hello Kitty, spolnih pripomočkov, zlatih ribic v plastičnih vrečkah in drugora­ zrednega kiča do ponarejenih Fendijevih torbic, najmoder­ nejše elektronike in slastno ka­ dečih se žlikrofov. In če vendarle v Hongkongu ne najdete dovolj zabave, naku­ povalnih središč in blišča, je z eno uro vožnje s trajektom od­

daljen Macao, tako imenovani azijski Las Vegas. Trajekti med otokoma s podobnim statusom v kitajski politični ureditvi vo­ zijo 24 ur na dan; vsake četrt ali pol ure.

Pobeg v zen

A brez skrbi. Ob predoziranju z modernostjo in mestnim vr­ vežem takojšnjo rešitev ponuja bližina podzemne železnice. Možnosti je več, ena so Novi te­ ritoriji tik pred Kitajsko. Po ure­ jenih pohodniških in kolesar­ skih poteh se ob koncih tedna valijo trume lokalcev. Na obali pristaniškega mesteca Sai Kung je veriga restavracij z akvari­ ji, v katerih plavajo prihodnje večerje: vse vrste rib, rakov, drugih kleščarjev, mehkužcev, skatov in preostalih prebival­ cev sveta pod morsko gladino. Z njimi, ki so jih iz akvarijev pogumno potegnili natakarji, se fotografirajo vriskajoče tu­ ristke. Čas se ob srkanju oolong čaja in mlaskanju Jakobovih pokrovač ustavi in prometnofinančno-nakupovalni vrvež se zdi ne le nekaj postaj, temveč nekaj planetov stran. Nič čudnega, da so Kitajci Hongkong želeli in ga leta 1997 spet pridobili – zase. Trgovino se pač znajo iti.

24.02.2012 16:53:33 Uhr


(27)

DN3_26_29.indd 27

24.02.2012 16:53:38 Uhr


(28)na

p o t i

h o ng k o ng Kako in kam v Hongkongu

Nakupom v posameznih »panogah« so v Kowloonu posvečene celotne ulice oziroma že kar avenije. Svoj cestni odsek imajo športna oblačila in pripomočki, rože, ptice, zlate ribice, ribiška oprema, ure, budistična bižuterija, spodnjice velikosti XL in flanelaste pižame, daljinski upravljalniki za klimatske naprave, sončna očala ali zgolj samo okvirji brez stekel, kar je sploh zelo moderno. Vmes prodajalke z brezžičnim mikrofonom vneto prodajajo vodne filtre, odtoke ali rezalnik za zelenjavo. In za ženske – kot da ne bi česa zase našle že drugje – je tu še ženska tržnica. Da pa vse skupaj ne bi bilo videti preveč ceneno, se skrajno južna obala z otokom Hongkong spogleduje z najbolj zvezdniškimi trgovinami in tudi avenijo filmskih zvezd – podobno tisti v kalifornijskem Hollywoodu, le da sta tu navadnemu zahodnjaškemu turističnemu očesu znani najbrž samo dve: Bruce Lee in Jackie Chan.

V Hongkong se iz Evrope leti zelo preprosto, ne pa tudi po­ ceni, sploh iz Ljubljane. Vozov­ nica v povprečju nanese okoli tisoč evrov. Splača se preveriti ponudbe letalskih družb Sre­ dnjega vzhoda (Oman Air, Qa­ tar Airways, Emirates, Etihad), seveda s kombinacijami s pre­ stopi v Bangkoku, Kuala Lum­ purju ali Singapurju. Cenejše, a morda časovno zamudnejše, je potovanje z nizkocenovnikom Air Asia, ki iz Pariza ali Londo­ na leti v Kuala Lumpur, od tod pa vsepovsod. Pogosto je ceneje leteti tudi v bližnji Macao, tam pa sesti na trajekt do Hongkon­ ga (povezave so utečene, tako da težav s prestopanjem ni). Stroški so v Hongkongu zelo različni. Nikakor ne pričakuj­ te tipično nizkih azijskih cen, načeloma pa velja: več bo za­ hodnjakov okoli vas, bolj za­ hodnjaške bodo cene. Povsem osnovni, čisti, urejeni hoteli stanejo okoli sto evrov na noč, cenejši so hostli, približno 15 evrov na noč – vendar so spo­ dobni, udobni in snažni precej redki. Je pač stiska s prostorom, ljudi pa ogromno. Za značilen hitri obrok v mimobežnih re­ stavracijah (juha z rezanci, ri­ ževe jedi) boste odšteli dva evra in več, pivo ima enako ceno kot pri nas. Premikanje s podze­ mno železnico je izjemno hitro in učinkovito, splača si omisliti povratno kartico Octopus (ho­ botnica), ki deluje po sistemu vnaprej zakupljenega posojila.

Novi teritoriji so druga podoba te azijske bančniško-finančne meke. Neizkoriščene plaže – večina Azijcev sploh ne zna plavati – kar kličejo po namakanju v topli vodi. Morje, sonce, veter zbujajo veličastne občutke – in nobene misli. Nič. Plovba vzdolž kanala Tolo je en sam zen.

DN3_26_29.indd 28

24.02.2012 16:53:41 Uhr


(29)

Fotoseanse suhljatih Azijk v poročnih oblekah in vratolomnih petah sploh niso tako redko na ogled. Vse krhke in smejoče lahko pozirajo tudi med pomarančnimi olupki in že prebranimi časopisnimi stranmi pred pločevinastimi stojnicami tistega dne že zaprte sadne tržnice. Lepota jim sicer ogromno pomeni, če gre soditi po oglasih za botoks, hujšanje in povečavo oprsja. Ti oglasi namreč vztrajno spremljajo potnike po hodnikih podzemnih železnic.

Ko ste v Hongkongu, ne pozabite na njegovo kulinarično stran. Veliko zahodnjakov zagotavlja, da ne boste ostali brez svojih najljubših gurmanskih hramov, prepustite pa se tudi lokalni ponudbi. Kaj pravite na jeguljo z rižem in zelenjavo, slastno zapečeno v glineni posodi?

Vsak dan podzemna železnica prepelje približno pet milijonov potnikov; Hongkong ima sicer nekaj več kot sedem milijonov prebivalcev. Prizori nehumane gneče, ki šokirajo zahodnjaške gledalce v filmčkih na portalu Youtube, so zlahka resnični. Zlasti ob konicah drug čez drugega stopajo japonke, zloščeni poslovni čevlji, visoke petke, otroški čeveljci in pošvedrane turistične tevice. Minikrila se drgnejo ob obleke in havajske hlače. Prizori, kot je tale v eni izmed nobel kavarn v Kowloonu, so zato prestiž.

DN3_26_29.indd 29

24.02.2012 16:53:49 Uhr


(30)D C

t r a v e l

Marina d’Or: Costa Azahar, Obala pomarančevcev

D I N ER S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Najbolj privlačna je zaradi svoje klime, prijaznih domačinov, dobre hrane in pestrega podmorskega sveta

V

deželi onstran Pirenejev, deželi kitar in nageljnov, eksotični, nenavadni, romantični Španiji, se skriva prav poseben kotiček, imenovan Costa Azahar ali Obala pomarančevcev. Nasadi pomaranč se vrstijo drug za drugim in pokrajino barvajo v zlato barvo. Njihove nežne vonjave se mešajo z vonjem po

DN3_30_31.indd 30

modrem morju, ki se nevidno pretopi v nebo. To je pravi raj in pravo mesto za sproščajoče počitnice ob morju.

Tarragona: odprto in veselo mesto

Costa Azahar je obala v pokrajini Castellon med mestoma Tarragona in Valencia. Tarragona je drugo največje središče v Kataloniji, ki velja za eno najprivlač-

nejših večjih mest na katalonski obali. Rimljani so v 3. stoletju prestolnico Tarraconensus uporabljali kot utrdbo ob obrambi polotoka. Je odprto, veselo, v nekaterih delih prijetno moderno mesto, hkrati pa ima nekaj najlepših rimskih ostankov v Španiji. Tarragona je bila glavno rimsko mesto na ozemlju današnje Španije in iz tega obdobja je ohranjenih veliko spomenikov:

rimsko gledališče, arheološki park, forum, rimsko obzidje, v bližini mesta pa je ostanek rimskega akvadukta.

Valencia: mesto rož in paelle

Valencia je eno izmed največjih in najbolj živahnih mediteranskih središč s številnimi vrtovi, ki so ji prislužili ime »mesto rož«. Je tretje največje špansko

24.02.2012 16:54:18 Uhr


(31)

mesto in prestolnica Levanta. Je pa tudi mesto najbolj znane španske jedi – paelle. Sestavlja jo moderni del, ki je urbano celoto spremenil v eno najmodernejših evropskih mest, ter staro jedro. Želja, da bi vzpostavili učinkovito povezavo med starim in novim, se je uresničila z izvedbo načrtov najpomembnejšega arhitekta iz Valencie, Santiaga Calatrave. V modernem delu so na bregovih nekdanje reke Turie postavili mogočen kompleks, ki nima le estetskega, ampak povsem praktičen značaj, saj so tam dobili prostor muzej znanosti, palača umetnosti, oceanografski muzej in še bi lahko naštevali. Stari del mesta pa se lahko pohvali s katedralo z osemkotnim zvonikom, simbolom mesta. Druge znamenitosti so še Puerto del Real, Puerto de la Trinidad in Puerto de la Serranos ter živahne ulice v Barrio del Carmen.

za odrasle in otroke, največjim znanstvenim morskim letoviškim centrom v Evropi, zabavo s čarovniki, komiki, glasbenimi skupinami, številnimi športnimi dejavnostmi ter delavnicami za vse starosti. Ima veliko trgovinic in zelenih površin, namenjenih sprostitvi in zabavi. Tu je tudi pestra ponudba lokalov in restavracij, kjer lahko poskusite odlične mesne jedi, ribe, testenine in jedi z rižem, značilne za to območje.

Uživajte skupaj s Španci

Seveda pa je največji ponos čudovita peščena in deloma travnata plaža, ki se razgrinja ob Sredozemskem morju. Mediteransko podnebje z milimi zimami, prijetnimi pomladnimi dnevi ter vročimi in suhimi po-

letji daje pravo zagotovilo za lepe počitniške dni brez grozečih črnih oblakov. Povprečna dnevna temperatura v aprilu in maju je približno 21 stopinj, morja pa okoli 20 stopinj, tako da je to prava odločitev za preživljanje prvomajskih počitnic. Kaj je lepšega kot poležavanje na plaži, brez skrbi in v dobri družbi! Prepustite se uživanju, saj ste vendar v Španiji in Španci vedo, kako uživati. Resnično ljubijo življenje in vse, kar je povezano z uživanjem. Uživajo v hrani, pijači, zabavi, bikoborbah, nogometu ter vseh velikih in malih radostih, ki jih ponuja življenje. Malo je takih, ki jih ta strastna dežela s svojo neverjetno energijo ne začara, dovolite, da tudi vas. Fotografije | arhiv Kompas

Marina d'Or: novo moderno letovišče

Costa Azahar se lahko pohvali z bogato turistično in gostinsko ponudbo. Najbolj pa je privlačna zaradi svoje klime, prijaznih domačinov, dobre hrane in pisanega podmorskega sveta. Kraji na Obali pomarančevcev so znani po prekrasnih plažah ob Sredozemskem morju ter pristaniščih s pestro ponudbo restavracij z lokalno hrano. Prav v središču Coste Azahar, ob mestu Oropesa del Mar, leži Marina d'Or, novo moderno letovišče, ki je ena najbolj priljubljenih destinacij te vrste v Evropi. To je središče s štirimi parki

DN3_30_31.indd 31

Hotel Gran Duque****, www.marinador.com Je eden izmed petih hotelov v turističnem središču, na voljo pa so še številni apartmaji. Lega: 330 metrov od peščene plaže letoviškega središča, 200 metrov od središča letovišča ter 1,5 kilometra od mesteca Oropesa del Mar (povezava z avtobusom ali prijeten 20- do 25-minutni sprehod). Sobe: moderno opremljene, kopalnica (kad/tuš, sušilnik za lase), TV, telefon, klimatska naprava, sef, mini bar, balkonom s pogledom na letovišče. Prehrana: na podlagi polpenziona (samopostrežni zajtrk in večerja) z vključeno pijačo pri obrokih (vino, voda, pivo, brezalkoholne pijače).

• ODHODI: 25. aprila, 2. in 9. maja 2012 • ČAS POTOVANJA: 8 dni | 7 noči • ČAS ZA PRIJAVO: do 30 dni pred odhodom • NAJMANJŠE ŠT. POTNIKOV: 20 • PRODUKT: 71616DC • Cena na osebo: 699 EUR (za odhod 25. aprila), 669 EUR (za odhoda 2. in 9. maja), letalski prevoz Ljubljana– Reus–Ljubljana, letališke in varnostne pristojbine, avtobusni prevozi po programu, 7 dni polpenzion, ogled Tarragone, DDV, stroški organizacije in vodenja potovanja • SAMO ZA ČLANE DC: brezplačni izlet v Valencio v vrednosti 35 EUR. • MOŽNA DOPLAČILA (ob prijavi): enoposteljna soba 89 EUR, izlet v Barcelono: 38 EUR; izlet v Pobllet: 35 EUR (pri prijavi najmanj 15 potnikov); (vodniku na poti): vstopnine od 30 do 40 EUR. • POPUST: 15 odstotkov za otroka od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama. • S plačilno kartico Diners Club možnost plačila do 12 obrokov (najmanjši znesek obroka je 100 evrov). • Na prodajnih mestih Kompasa, d. d., ob plačilu s kartico Diners Club ponujajo dodaten popust za navedeni program. • Več informacij: poslovalnice Kompasa, d. d., in Kompasov rezervacijski center 01/2006 111.

24.02.2012 16:54:28 Uhr


D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Ĺ t.35

(32) f lamen k o

DN3_32_35.indd 32

24.02.2012 16:54:56 Uhr


ognjevita strast telesa in duha

(33)

Avtor | N a t aša J eli ć Foto | M ir o M ajcen , D arja Š t ra v s Tisu , s h u t t ers t o c k , S T E P H A N I E P I S T E L

F

lamenko je umetnost. Slog in izražanje življenja. Pretanjen in iskren pogovor med ljudmi. Ognjena, strastna, elegantna, zapeljiva in romantična poezija glasbe, petja in plesa. Lahko je vesel, drzen, otožen ali tako silovit in strasten, da je včasih videti, kot da se bo sprevrgel v brezmejni obup, ki pa ga, k sreči, venomer obrzda njegova stroga ritmična struktura. Flamenco puro ali čisti flamenko sestavljajo trije osnovni elementi – vokal, kitara in ples –, ki se ponašajo z neskončno bogatim repertoarjem pesmi (palos) in plesov (danzas). Pevca ali pevko spremlja eden ali več kitaristov in glasbeniki, ki skrbijo za ritem s ploskanjem z rokami (palmas), ritmičnim potrkavanjem z nogami ob tla ter z različnimi ročnimi tolkali (denimo cajon). Poleg številnih pesemskih slogov – siguiriyas, soleares, fandangos – flamenko pozna še tri šole petja ali cantes: cante chico, cante intermedio in cante jondo. Najbolj znano je cante jondo ali globoko petje, s katerim lahko resnično briljanten vokalist doseže tako imenovani duende, to je tran-

DN3_32_35.indd 33

scendentalno in skoraj mistično povezavo z občinstvom, v kateri privre na dan vsa strast in z njo tudi odrešitev njegove magične in trpke pesmi.

Čutnost

Gibi plesalcev ponazarjajo besede in čustvovanja pevcev ali sledijo zvoku glasbila (tudi nasprotno, saj lahko pevci ali kitaristi sledijo gibalnemu izrazu plešočega). Ob veseli pesmi telo plesalke ali plesalca zažari kot sonce, v strastnih, ljubezenskih ritmih pa pogosto ponazarjata svoja velikokrat nasprotujoča si čustva. Z značilnim gibanjem rok in zgornjega dela telesa izražata predvsem boj s samim seboj, s svojo senco, medtem ko njuno virtuozno ritmično pritrkavanje s petami spominja na topot konjskih kopit. Pri plesu je pomemben celoten videz plesalke ali plesalca. Obleka, šal (manton), čevlji, roke, pahljača in obraz.

Izvor: Andaluzija

Ognjeni flamenko naj bi nastal v 16. stoletju v južni španski provinci Andaluziji. Na razvoj sloga, ki je sočna mešanica arabske, judovske, andaluzijske in ciganske glasbene tradicije, so močno vplivala številna

ljudstva, katerih usode so se zaradi številnih osvajalskih vojn za vedno prepletle na Iberskem polotoku. Po nekem izročilu naj bi beseda flamenko izvirala iz arabskih besed felag in mengu (prebegli kmet), po drugem pa sta spet v igri nemara še bolj zanimivi besedi flamingo (ptica z rožnato ali rdeče obarvanimi krili) in flamma (ogenj). Kakorkoli že, v stoletjih po nastanku flamenka je bil skoraj v izključni domeni andaluzijskih ciganov (gitanos), ki so njegovo tradicijo skrbno ohranjali in ga razvijali v flamenko, kakršnega poznamo še zdaj. Svoj prvi pravi razcvet je doživel sredi 19. stoletja. Od leta 1869 pa vse do španske državljanske vojne se je bohotil v številnih cafes cantantes po vsej Španiji. Takrat je v ospredje stopila tudi edinstvena flamenko kitara, narejena posebej za bleščeče glisande in bravurozno delo prstov (mimogrede, kastanjete, prvotno egipčanski inštrument, so v Španiji poznali že v 2. stoletju). Konec tega obdobja je bila izumljena tudi snemalna tehnologija, ki je lahko mojstrstvo najboljših interpretov z začetka 20. stoletja zabeležila za večnost. In prav v tem času je strastni ljubitelj flamenka, veliki španski pesnik Federico

Garcia Lorca v sodelovanju s slovitim skladateljem Manuelom de Fallo namenil delček svoje genialnosti zbirki in posnetkom priljubljenih pesmi Coleccion de Canciones Populares Antiguas, ki so še zdaj neprecenljiv navdih za številne umetnike flamenka.

Novi flamenko

V letih po državljanski vojni so svoj vzpon doživela tablaos ali gledališča, sodobne različice nekdanjih cafes cantantes, ki so kmalu pomembno vplivala na razvoj flamenka kot umetniške zvrsti. Šestdeseta leta prejšnjega stoletja so s seboj prinesla njen ustvarjalni upad, saj se je pogosto znašla v nevarnem objemu pogrošnih šovov za turiste. V sedemdesetih, po smrti diktatorja Franca, je flamenko spet zajadral na krilih silovitega ustvarjalnega preporoda, h kateremu je nemalo pripomogel tudi kultni pevec Camaron de la Isla. V barvah svoje nove zlate dobe je zažarel v osemdesetih. Takratna generacija glasbenikov, med katerimi so bili opaznejši Ketama in Pata Negra ter Paco de Lucia in Tomatito, je v flamenko začela zlivati prvine džeza, bluza, rocka in celo reggaeja ter tako ustvarila nuevo flamenco.

24.02.2012 16:54:56 Uhr


(34) f lamen k o Flamenko z Joaquinom

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Cortesom

Med plesalci, ki so s svojo izraznostjo in virtuoznostjo ponesli slavo te izvirne umetnosti prek meja svoje dežele, sta se v zadnjih desetletjih prav gotovo najbolj vtisnila v spomin veliki plesalec, umetnik flamenka Antonio Gades ter kontroverzni in v devetdesetih letih prav gotovo najbolj opevani, pregrešno privlačni flamenko baletnik Joaquin Cortes. Oba sta očarala tudi v filmu Carmen slovitega španskega režiserja Carlosa Saure. In prav njegov zadnji film Flamenco, Flamenco predstavlja zvezde flamenka nove generacije. Med njimi so plesalki Eva Yerbabuena in Sara Baras, plesalci Israel Galvan, Farruquito, Rafael Estevez

Vito Marenče Group in Ana Pandur bosta 27. marca nastopila v etno klubu Zlati zob v Ljubljani. in Nani Paños, pevki Estrella Morente (ki smo ji lahko lani jeseni prisluhnili tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani) in Niña Pastori ter pevec Miguel Poveda. V filmu pa seveda blestijo tudi slavni kitaristi Paco de Lucia, Manolo Sanlucar, Tomatito in mnogi drugi.

In flamenko v Sloveniji?

Kako strasten pa je flamenko v Sloveniji? Kar nekaj je tistih, ki ga pri nas gojijo. Po številu so v ospredju plesalke, nekaj je tudi glasbenih zasedb in – kar je pomembno – flamenko kitaristov. Avtorskega flamenka pa se lotevajo celo tako priljubljene pevke, kot je Vesna Zornik. Društev, delavnic in pedagogov je prav tako dosti. A flamenko v Sloveniji gotovo

ne bi bil tisto, kar je zdaj, brez balerine Jelene Markovič, ki je to enkratno izpovedno umetnost z veliko ljubeznijo prinesla k nam že pred 20 leti. »Še zdaj,« pravi, »srečujem udeleženke svoje prve plesne šole flamenka in številnih seminarjev na poletnih plesnih šolah.« Neizmerno vesela je, da jih je tako veliko ostalo zvestih flamenku. In zvesta mu vsekakor ostaja tudi sama, saj ga pleše, poučuje in z njegovim gibom še vedno požlahtni tudi kakšno odrsko delo. »Za dušo,« nam zaupa, »ker me pristni, andaluzijski flamenko resnično osrečuje.« Med njenimi nekdanjimi učenkami je opaznejša Ana Pandur, ki se je odločila, da flamenko ne bo postal le

Vas mika tečaj flamenka? Po osnovno in tudi poglobljeno znanje flamenka se lahko odpravite v PKD Flamenko na Celovški ulici 143b v Ljubljani. V društvu deluje pet skupin, v katerih plešejo plesalke in plesalci z različnim znanjem. Vaje so dvakrat na teden, najbolj zagnani plesalci in plesalke pa lahko obiščejo tudi kakšno vajo več. Cena mesečnega tečaja je 65 evrov oziroma 60 evrov za študente.

DN3_32_35.indd 34

24.02.2012 16:55:02 Uhr


(35) Joaquin Cortes Leta 1969 v Cordobi rojeni gitano je tisti vznemirljivi baletni plesalec, v čigar izklesanem in na odru pogosto osupljivo razgaljenem telesu se prepletajo žile flamenka, klasičnega baleta in številnih sodobnih plesnih izrazov. Že od prvega nastopa je bilo jasno, da flamenko pleše in doživlja povsem drugače. Plesu, ki je po njegovih besedah, »njegova ženska, njegova nežna žena«, se je posvetil z dušo, telesom in za vse življenje. Najprej v Španskem nacionalnem baletu in nekaj drugih skupinah, potem pa še v lastni skupini Joaquin Cortes Flamenco Ballet, s katero se je lotil drznega premikanja meja flamenka. Med zvezde sta ga najprej izstrelila nastopa v Almodovarjevem filmu Roža moje skrivnosti (La flor de mi secreto) ter v Saurovem Flamencu, nato pa še zdaj ena njegovih najuspešnejših turnej Pasion Gitana (Ciganska strast). Z njo se ni uveljavil le kot plesalec, marveč tudi kot uspešen koreograf in umetniški vodja. Sledili so mnogi drugi dokumentarni in celovečerni filmi, uspešne turneje in nastopi po vsem svetu, na katerih je s svojim strastnim plesom osupljal žensko in moško občinstvo. Zato ni nič čudnega, da je bilo njegovo ime nemalokrat pospremljeno z opisi, kot so seks na nogah ali seksi božanstvo. Pa tudi to, da so mu v devetdesetih pripisovali intimna razmerja s takšnimi znanimi imeni, kot so Naomi Campbell, Giorgio Armani in Mira Sorvino. njena ljubezen, marveč tudi njeno življenje. Po znanje se je za nekaj let odpravila v Španijo in tam končala priznano plesno akademijo Amor de Dios. »Madridska umetniška scena in še zlasti njen avantgardni flamenko sta me takrat povsem prevzela,« prizna. Na njen umetniški credo je vplivalo ogromno ljudi. »Največji pečat,« razmišlja, »pa mi je gotovo vtisnila moja učiteljica in

DN3_32_35.indd 35

tudi ena najsijajnejših plesalk flamenka Merche Esmeralda.« Ko se je Pandurjeva vrnila domov, je končala še študij iz filozofije in španščine ter se flamenka kot plesalka, pedagoginja, koreografinja in umetniška vodja plesno-kulturnega društva (PKD) Flamenko lotila po svoje. »Zame je flamenko neskončna možnost izražanja in eksperimentiranja,« pravi. »Poskušam ga čim

bolj ponotranjiti, saj lahko le tako ustvarim nekaj povsem novega in predvsem svojega.« Svojega plesa ne more z gotovostjo opredeliti. Tisto, kar privre iz nje, je tako tradicionalni kakor tudi sodobni flamenko, pa balet, ki je na njenem telesu in rokah pustil poseben pečat. Poleg pedagoškega dela s številnimi plesalkami (in tudi kakšnim plesalcem), s katerimi ustvarja zanimive predstave

flamenka, se kot profesionalna plesalka flamenka občinstvu predstavlja tudi v različnih glasbenih zasedbah. V zadnjem času predvsem z vrhunskim flamenko kitaristom in komponistom Vitom Marenčejem in njegovo odlično flamenko-džezovsko zasedbo, ki jo ta hip sestavljajo saksofonist Jaka Kopač, basist Jošt Drašler in legendarni slovenski tolkalec Nino Mureškič.

24.02.2012 16:55:04 Uhr


(36)p r i v i l e g i j i

D I N ER S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Moški in kupovanje daril

Z

akaj se zdi marsikateremu moškemu iskanje pravega darila za njegovo drago pravi izziv in zakaj se ženskam včasih zazdi, da se moški sploh ne potrudijo? To seveda ne drži. Nekaj namigov za moške, kako ob posebnih praznikih razveseliti svojo najdražjo, in prijetno branje za ženske, ki bi k vsebini zanesljivo lahko še kaj dodale.

Obdarovati žensko ni preprosto

On se je maksimalno potrudil, ona pa je razočarana. In potem se oba čudita. »Draga, mislil sem nate in na tvoje želje,« pravi, na nežnem obrazu pa utripa užaljena mišica. Je dobila kuhinjski pripomoček ali predpasnik? Nekaj, s čimer si bo pomagala pri hišnih opravilih? Še posebno občutljive zaradi (ne)ustreznega darila so ženske takrat, ko gre za posebne praznike: rojstni dan, dan žena, božični čas, obletnica poroke. Bog pomagaj, če moška polovica na obletnico popolnoma pozabi. Tudi lepe besede in komplimenti ne bodo oprali ugleda pozabljivega krivca. Poleg daril seveda obstaja še veliko drugih lepih načinov izražanja spoštovanja, razumevanja, zahvale, ljubezni … A tokrat to ni tema veselega branja. Raziskujemo tista prava darila.

DN3_36_37.indd 36

Ne hodite brez darila

Morda vaša partnerka, žena ali prijateljica ni zahtevne sorte. Na njene praznike pa kljub temu ni pametno hoditi brez darila z izgovorom, zakaj ga ni. Tega vam globoko v sebi ne bo odpustila, tudi če tega ne pove. Niti apokalipsa ni dovolj dober razlog, da v času trka s kometom ne ujamete letečega vulkanskega kamna z lesketom kristalov in ji ga podarite. Pomemben je trud in obred obdarovanja, ne samo darilo. Slaba rešitev so tudi hitra, instant darila, ki jih na poti iz službe vzamete na črpalki ali v bližnji cvetličarni. Bolje je, da na poti do doma pri sosedu oskrunite njegov grm z vrtnicami in pridete opraskani. No, šalo na stran – lepa misel na kosu lepega papirja je lahko rešitev.

Obred obdarovanja

Ne morete priti domov, na hitro oddati paketa in zamenjati teme. Darilo mora biti pravo, obred obdarovanja pa mora trajati. Naj raje traja toliko kot peturna gledališka predstava, ne pa toliko kot natakanje goriva v avtomobil.

Idealne ženske obstajajo

Redke so idealne ženske, zato so redka tudi idealna darila. Idealna ženska bo jasno in glasno povedala, kaj si želi, predvsem pa dovolj zgodaj, da ima moški nekaj mesecev časa za iskanje.

24.02.2012 16:55:45 Uhr


(37) Pametne raje zapišejo GPS-koordinate izbranega butika z želenimi stvarmi, kot da se pustijo presenetiti. Srečen je tisti moški, ki ima idealno žensko. Morda idealnih v resnici ni.

Najbolj hvaležne so mame

Ne glede na starost in status obdarovanke – pa naj bo mama, žena, prijateljica, hčera, nečakinja, soseda ali prijateljičina prijateljica – je večina žensk istega mnenja. Darilo naj izraža njo in naj bo v veselje prav njej. Najbolj hvaležne obdarovanke so naše mame. Vedno bodo veselo prikimale in rekle »hvala«, čeprav so prejele nov likalnik, ki jih bo priklenil za likalno mizo. Zahvalile se bodo za novo vazo, ki je nimajo kam postaviti, za komplet kuhinjskih krp z brezizraznim vzorcem ali za zaveso, ki je ni možno oprati v pralnem stroju. Skrb za družino je za mamo na prvem mestu, osebne želje na zadnjem. Tudi hčere so prijetne obdarovanke. Dovolj zgodaj napišejo dolg seznam želja, vsaj ena od teh bo za očeta tudi uresničljiva. Taktično, a popolnoma upravičeno. Kdo pa ga je silil, da se je leta in leta preoblačil v Božička.

nje je zelo enostavno. Ampak jaz itak take ne potrebujem …« Več kot dovolj podatkov za izbiro darila v obliki semiš jakne. Še en primer: »Dragi, soseda je šla na liposukcijo, kokoš. Še vedno ima nepravilno postavo, bolje bi bilo, če bi malo shujšala in telovadila. Sicer se nimam za debelo, ampak raje tečem po parku, kot da mi popravljajo obliko telesa. A si videl, kupila sem nama nove tekaške čevlje, zdaj potrebujeva še dobre vetrovke. No, in ko je zadnjič prišla na obisk, se je prav neumno smejala. Stavim, da ji je žal, da je zapravila toliko denarja.« Vaša partnerka bi v tistem salonu zanesljivo našla nekaj zase, darilni bon je pravo darilo, ne vetrovka.

Barva vnaša harmonijo

Če se boste kdaj spraševali, kakšne barve naj bo idealno darilo za vašo žensko, tudi barva je pomembna, si pomagajte z njeno

garderobno omaro. Na stežaj odprite vsa vrata in proučite, katera barva se v njej največkrat pojavlja. Naj vas pri tem početju raje ne vidi, ker ga boste težko razložili. Potem poglejte, katera barva v omari izstopa, štrli iz povprečja. To je plan B. Tretje možnosti skoraj ni.

Zakaj moški žensk ne razumejo najbolje

Darila, obred obdarovanja, barve in embalaže moških dostikrat prav nič ne obremenjujejo. Mogoče ženske pri obdarovanju razume samo najboljši prijatelj z dobro plačo. Bolj kot darilo pa je moškim pomemben dober razlog za druženje z najdražjimi in prijatelji ne glede na to, ali gre za rojstni dan, selitev v drugo stanovanje, prodajo avtomobila, nakup avtomobila, popravilo avtomobila, razmišljanje o menjavi avtomobila …, moški ne komplicirajo.

Iznajdljivi moški

Preden se spopadejo z nakupom darila za svojo izbranko, iznajdljiveži naredijo raziskavo. Štirinajst dni pred njenim rojstnim dnevom pozorno poslušajo, o čem govori, katere so nove in nenavadne teme. To je pot do njenih želja! Gre pa približno takole … »Dragi, zadnjič sem v trgovini stala v vrsti za damo, ki je imela semiš jakno. Videti je bila topla, saj veš, da me vedno zebe. Semiša niti ne maram, ampak ni bilo videti slabo. Ne moreš verjeti, podobno jakno sem videla še v trgovini X, Majdina sodelavka pa ima enako. Tudi čišče-

DN3_36_37.indd 37

razvajajmo najdražje Vsakomur je težko kupovati, če želimo najdražjo osebo presenetiti, a si ne vzamemo dovolj časa niti nimamo volje. Imejmo se radi in se razvajajmo s presenečenji, z ljubeznijo drug do drugega in po svojih močeh. Če vam bo raziskovanje na temo daril kdaj delalo preglavice, lahko vedno podarite darilno kartico Diners Cluba – v njej so zbrane številne ugodnosti in vsa darila tega sveta. Vse tri generacije imajo svojo različico: mladi Diners Club – StartUp, aktivni poleg klasične še kartice življenjskih slogov in poslovno kartico ter naši najstarejši Diners Club – ZDUS. Pa naj uživajo v stvareh, ki jih imajo najraje.

24.02.2012 16:55:55 Uhr


(38) K O L U M N A

Joj, zlorabili so mi kartico! Avtor | M laden M iko v i ć Foto | I rena H erak

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

prišla do svojega denarja. Srečen konec, vendar pogosto se ne izteče dobro.

G

otovo poznate vsaj enega človeka, ki vam je potožil o zlorabi svoje plačilne kartice, ali pa se je to morda zgodilo celo vam. Sam se najbolj spomnim prijateljice, ki je bila ob kar zajetno vsoto denarja – na srečo zgolj za kratek čas. Na krajšem dopustu pri naših zahodnih sosedih je namreč nič hudega sluteč dvignila gotovino na enem izmed bankomatov. Tik pred koncem dopusta jo je presenetil klic iz njene banke z vprašanjem, ali je nakupovala tudi v Moskvi. Ker ni mogla biti na dveh koncih hkrati in ker je bila poraba na tako oddaljenih krajih sumljiva tudi banki, je očitno šlo za zlorabo. Kartico so ji preklicali, a do takrat ji je na tej zmanjkalo že nekaj tisoč evrov. Končalo se je tako, da je prijateljica – potem ko je morala večkrat obiskati svojo banko in tudi večkrat vzkipeti – po nekaj tednih vendarle

DN3_38_39.indd 38

Po drugi strani se mi ne zdi smiselno pretiravati. Tako niti ne pomislim, da bi dvigoval gotovino zgolj v bančnih poslovalnicah namesto na bankomatih, kakor to iz previdnosti počnejo nekateri. Če že potrebujem gotovino, ki je, žal, ponekod še vedno edino plačilno sredstvo, stopim k bankomatu. Pazim le toliko, da ni v kakšni zakotni ulici ali na črpalki, temveč v trgovini ali ob poslovalnici katerekoli banke. Hkrati poskušam prej preveriti, ali ni morda na bankomatu nameščena naprava za snemanje magnetnega zapisa (skimming). Sicer nisem prepričan, da bi jo odkril s prostim očesom ali na dotik, tudi če bi bila, toda previdnost ni odveč, pa čeprav zgolj zaradi osebnega zadovoljstva. Namreč, tudi moje kartice so že bile zlorabljene. Ali zdaj ravnam drugače z njimi? Seveda, postal sem pazljivejši. Ni več tako samoumevno, da imam do svojega denarja ali kreditnih kartic zagotovljen dostop samo jaz. Nekaj lahko naredimo tudi sami. Denimo, se pozanimamo, ali in do kolikšne vsote smo zavarovani ob morebitni zlorabi, kraji ali tudi izgubi kartice. Za tako zavarovanje ni škoda odšteti nekaj evrov na mesec. Če že

ni vključeno v nadomestilo, ki ga plačujemo za uporabo kartice, ni odveč razmisliti o tem. Še bolj mi je všeč SMS-obveščanje o vsaki porabi. Zanj pa se splača odšteti vsak evro. Tako imam že nekaj let svojo porabo pod še večjim nadzorom, omenjena prijateljica, ki se je prav tako odločila za to možnost, pa mirneje spi. Toda čeprav dobim SMS za (skoraj) vsako transakcijo, povezano z računom ali porabo na kateri izmed kartic, sem opazil, da včasih tako obveščanje odpove. V tujini ne pričakujte, da boste obveščeni o vseh porabljenih zneskih. Utegne se celo zgoditi, da dobite obvestilo o odtegljaju, ki ga v resnici ni bilo. Kot se je pred tedni pripetilo meni v neki slovenski trgovini. Iz neznanega razloga mi je bilo plačilo s kartico zavrnjeno, sledilo pa je obvestilo o porabi. Na klicnem centru so mi povedali, da je bila transakcija opravljena in hkrati – stornirana. Tudi sami niso vedeli, zakaj. Če bi dobil obvestilo o zavrnitvi, mi ne bi bilo treba telefonsko preverjati prvega sporočila. Še ena dobra stran SMS-sporočil je, da te spomnijo na že pozabljen, a opravljen nakup. Zgodilo se mi je namreč, da sem med spanjem dobil obvestilo o porabi, a se mi ni niti sanjalo, za kaj in kdaj naj bi znesek porabil. V klicnem centru, kamor sem se obrnil, so mi pojasnili, da

sem dober teden pred tem nakupoval prek spleta, transakcija pa je bila opravljena pozneje. In ko že omenjam splet: v zadnjih desetih letih sem zaradi spletnih nakupov dvakrat zamenjal kreditno kartico, ker sem na obračunskem listu opazil zneske, ki jih nisem mogel pripisati svojim nakupom. Prvič sem počakal do naslednjega meseca, misleč, da se ne bo ponovilo. A se je. Pri drugi kartici, pred poldrugim letom, je spet šlo za majhen znesek, vendar sem takoj ukrepal. Preklical kartico in zahteval novo. Seveda so mnogi bentili nad tem, kako je spletno nakupovanje s karticami nevarno. Nekateri to počnejo še danes, a ni mi mar za njihove pripombe in opozorila. Kvečjemu po tej poti kupujem še več. Spletno nakupovanje ima namreč toliko prednosti, je tako preprosto, cenejše in z neskončno več ponudbe kot v trgovinah okoli nas, da vzamem v zakup tudi morebitno manjšo zlorabo kartice. In vse možne časovne in denarne nevšečnosti, ki jih potegne za seboj. Kakorkoli, prepričan sem, da večina »zlorabljenih« nič manj ne uporablja kartic. Ste pa gotovo bolj pozorni. Dovolj je že kanček več pozornosti, zato pazite, komu zaupate svoje plastične »prijateljice« in kje. Tudi na spletu. Več o spletnih nakupih pa prihodnjič.

24.02.2012 16:57:11 Uhr

Nak odli

so

se ene okv

za

ob obre

je grad

od viso

so gled

je nag 201 livin

Že

Vila z luk mes Avto Pod stan ume


Nakup stanovanja v Vili Urbana je tudi odlična naložbena priložnost saj: so stanovanja energetsko varčna, se je Vila Urbana uvrstila v razred energetsko najbolj varčnih gradenj v okviru projekta OPET Slovenija,

Posebna ponudba za zadnjih 6 luksuznih stanovanj.

zagotavljamo 24 urno varovanje, objekt stoji na ekskluzivni legi na obrežju Ljubljanice, je objekt arhitekturni, funkcionalni in gradbeni presežek, odlična izvedba objekta zagotavlja visoko kakovost bivanja, so v neposredni bližini opera, gledališča, filharmonija, muzeji in tržnica, je Vila Urbana dobitnica mednarodne nagrade »Best development Slovenia 2010« britanskega medija Overseas living.

Že od 3.500,00 eur/m2 Vila Urbana je nov večnamenski kompleks z luksuznimi stanovanji, 280 parkirnimi mesti in s 4.600 m2 poslovnih površin. Avtor projekta je priznani arhitekt Boris Podrecca. Vhodna avla in obe stopnišči stanovanjskega dela sta opremljeni z umetniškimi mozaiki Marka Rupnika.

DN3_38_39.indd 39

Najboljša stanovanja Najboljša lokacija Najboljša cena Investitor: Mons, d. o. o. Kontakt: prodaja@kranjska-id.com +386 51 600 663 (Maja Šorn) +386 31 634 578 (Jaka Zadnikar) +386 31 644 881 (Jože Peharc) www.kidholding.com www.premium-nepremicnine.com

24.02.2012 16:57:11 Uhr


(40)p o s e b n o s t i

D INE R S

C L U B

M A G A Z INE

03.12

Št.35

POSLOVNA KARTICA DINERS CLUB – PAMETNA REŠITEV

D

iners Club ima izreden posluh za okolje, v katerem posluje. Kartice ZDUS – Diners Club, Start Up, Fashion & Style – so le nekatere, ki ciljajo na posamezne skupine ljudi, ki z izbrano kartico uveljavljajo popuste tam, kjer nakupujejo.

Sprememba Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku konec prejšnjega leta je povzročila precejšnje razburjenje med slovenskimi poslovneži. Za dobavljeno blago in opravljene storitve se lahko pravnim osebam in osebam, ki opravljajo dejavnost, v gotovini plačuje le do zneska 50 evrov. Ponujamo vam rešitev, ki bo vaše poslovanje razbremenila, vam omogočila boljši nadzor nad stroški in hkrati ponudila številne popuste pri nakupih ter posledično prihranke. Da o znamenitem Nagradnem katalogu ne pišemo ... Eleganten odgovor na novo zakonodajo je poslovna kartica Diners Club! Uporabniki Poslovne kartice Diners Club lahko slednjo prvo leto preizkušajo brezplačno. Vsakega člana obravnavamo individualno in se željam prilagodimo. Prav zato so okviri porabe prilagodljivi. Stroške poravnate na želeni datum enkrat na mesec. Spletne storitve omogočajo pregled porabe kadarkoli in kjerkoli, prav tako lahko vključite »varnostni SMS«, ki ga prejmete po vsakem opravljenem nakupu. Tako je varnost vašega poslovanja večja, hitreje zagotovljena in preglednejša.

DN3_40_41.indd 40

Poslovna kartica Diners Club ponuja še druge ugodnosti, kot so: • nagradni program (za vsak porabljen evro dobite eno nagradno točko, zbrane točke pa nato izkoristite za ugodnosti iz Knjige prihrankov). Omogočili smo tudi naročanje izdelkov iz nagradnega programa prek spleta (https://katalog.dinersclub.si/), • udobje letaliških salonov v več kot 450 letališčih po vsem svetu. Umaknite se, da v miru prelistate časopise, opravite klice ali napolnite svoj mobilni telefon. Osvežite se s prigrizki in pijačo – vse to brezplačno omogoča kartica Diners Club, • nakup na obroke (enostavno, hitro in le s podpisom do večjih nakupov). Večja varnost, boljše nadziranje stroškov in preprostejše knjigovodstvo so cenjene prvine sodobnega poslovanja. Diners Club postavlja te lastnosti prav v vrh svojega delovanja ter podjetjem in družbam omogoča pridobitev poslovne kartice Diners Club, ki nosi ime podjetja ter ime posameznega lastnika. Kartica Diners Club je v državah OECD ključna kartica v poslovnem življenju. Naj bo tako tudi v vašem!

Naš svetovalni center vam je na brezplačni telefonski številki 080 13 45 na voljo 24 ur na dan.

24.02.2012 16:57:35 Uhr


www.scurek.com DN3_40_41.indd 41

24.02.2012 16:57:35 Uhr


(42) A V T O

Eko je moderno, pa še splača se

E

M ila č r o iz v a j alce v

kologija je sicer pozno, a vseeno dodobra prežela naše misli in dejanja, tudi ko gre za nakup avtomobila. Še pred desetletjem je bilo frajersko voziti

velik in požrešen avto, zdaj končno postaja priljubljen energetsko učinkovit oziroma ekoavto. Oznaka »eko« pa ni posebej natančna. Avtomobilisti jo zelo pogosto uporabljajo za

trženjske namene, včasih pravilno, spet drugič ne najbolj. Tudi avtomobile težko označimo kot ekološke in neekološke, saj tudi povsem električni avtomobili na našem planetu pustijo ogljični odtis – sicer manjši kot klasični avti –, če

že ne pri sami uporabi, pa vsaj pri njihovi proizvodnji, pri proizvodnji električne energije zanje. Ta seveda ne pride zgolj iz sončnih elektrarn, ampak tudi iz termoelektrarn in nukleark. Potem so tu še baterije, treba jih je izdelati

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Avtor | M il o š Foto | ar h i v p

Volkswagen passat z bencinskimi motorji, čeprav so ti učinkoviti, ni nikoli prav zaživel. Pravi passat je dizel 2.0 TDI? Ni res, če iščete ekorazličico. Pravi passat je mali dizel 1.6 TDI bluemotion s sicer skromnimi 77 kilovati, a tudi skromno porabo 4,1 litra in nižjo ceno.

DN3_42_45.indd 42

24.02.2012 16:59:14 Uhr


(43)

Renault je pred leti gradil ugled varnih avtomobilov, potem je krpal načeti sloves zanesljivosti, zdaj pa je pospešil v ekosmer. Dokazi so tu: osveženi megane 1.5 dCi porabi le 3,8 litra, bencinski 1,2-litrski turbo pa 5,3 litra goriva na sto kilometrov. in, kar je še teže, razgraditi brez škode za okolje, kar je zdaj še nemogoče.

Hibridi odlični v teoriji, v praksi ne vedno

Ko gre za hibride, imajo ti večji ugled, kakor si ga zaslužijo. Nji-

hova učinkovitost je dobra na papirju, v resnici pa so se doslej izkazali le Toyotina ekološka zvezda prius in njena tehnična bratranca auris hybrid in lexus CT200h. Večji hibridi – lexus, BMW, mercedes-benz in drugi – po porabi in izpustih ne mo-

rejo enakovredno tekmovati z dizelskimi tekmeci, niti pod streho lastne hiše.

Razvoj gre v pravo smer

A kljub vsemu – razvoj v smeri manjših izpustov pozdravljamo, hvalili pa ga bomo,

ko bo dejansko prinesel velike prihranke za okolje in uporabnike. To pa zdaj, in to vse bolj, uspeva le klasičnim motorjem na notranje zgorevanje – torej dizlom in bencinarjem z nešteto sistemi, ki izboljšujejo njihovo ekološko bilanco.

Volkswagnov golf že od časov sarajevskih golfov slovi kot varčnež. Zdaj je varčen tudi ekogolf – dizelski s porabo pod štiri litre ali bencinski z manjšim 1,2-litrskim motorjem in porabo dobrih pet litrov.

DN3_42_45.indd 43

24.02.2012 16:59:19 Uhr


(44)A V T O Zato trdimo, da so klasični avtomobili še vedno najboljša rešitev, sploh ko gre za njihove ekorazličice, ki poleg manjše porabe ponujajo še vrsto drugih prihrankov za dokaj razumno ceno. Če si pogledamo ponudbo na trgu, denimo za drobnoprodajno ceno okoli 20 tisoč evrov, je izbira velika.

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Pravi prihranki pri klasičnih motorjih

V kompaktnem razredu za 15 do 20 tisoč evrov dobite najučinkovitejše dizelske in bencinske različice najbolj priljubljenih modelov na trgu – poudarjamo jih kot primere, ne kot edine reference: volkswagen golf, renault megane, opel astra, ford focus, škoda octavia, hyundai i30. V tem razredu še zlasti blestijo dizelski stroji, vsak izmed zgoraj omenjenih modelov ponuja takšnega z dovolj moči in s hkrati zelo ugodno porabo goriva okoli štiri litre plinskega olja na sto prevoženih kilometrov. Večina teh modelov ima tudi posebne, še varčnejše različice, denimo bluemotion pri Volkswagnu, econetic pri Fordu in ecoflex pri Oplu, ki zmanjšajo porabo večinoma še pod štiri litre za nekaj sto evrov doplačila. Bencinski stroji zdaj doživljajo novi razcvet. Na tem področju je bil spet pionir Volkswagen s serijo motorjev TSI. V golfu je ta motor le 1,2litrski, a je s 77 kilovati dovolj zmogljiv in v povprečju porabi dobrih šest litrov bencina na sto kilometrov. Renault mu bo v mesecu dni odgovoril z enako velikim meganom 1.2 TCE in, upamo, podobno ugodno porabo v praksi, Ford pa bo kmalu na trgu s komaj litrskim motorjem in porabo pod petimi litri – po tovarniških obljubah.

DN3_42_45.indd 44

Prednost forda mondea econetica ni v tehniki – podobno ali še boljšo imajo tudi tekmeci –, ampak v dostopni ceni dobrih 21 tisočakov za dobro opremljen avto in v varčnem dizlu s porabo 4,3 litra.

Skromne želje so bogato poplačane

Podobno je pri enoprostorcih, tudi poslovnih avtomobilih, ki vas bodo v solidno opremljenih in dobro motoriziranih različicah sicer stali nekaj več kot manjši kompaktni avti. Denimo ford mondeo econetic – poudarjamo ga zaradi dostopnosti njegove tehnologije – s ceno dobrih 21 tisočakov (tržna cena z odbitimi popusti, ceniki pač niso več realni) ponuja dovolj vsega, seveda pa ne v izobilju: 85-kilovatni 1,6-litrski turbodizelski motor, solidno opremo in predvsem rešitve, ki pripomorejo k skromnejši porabi goriva. Take rešitve so sistem start & stop, ki ob postankih ugaša motor, pnevmatike z nizkim kotalnim uporom, oblečen trebuh avtomobila, ki pomaga zračnemu toku, da manj ovirano teče mimo – posledica je manjši upor in seveda manjša poraba, po tovarniških podatkih le 4,3 litra na sto kilome-

trov. Bencinskega mondea boste sicer dobili nekaj tisočakov ceneje, tudi navaden dizelski je cenejši, a cena nikakor ne sme biti edino merilo pri izbiri novega avtomobila. Podobno je pri škodi superb greenline, passatu 1.6 TDI bluemotion, BMW 320d efficientdynamics edition in še pri kakšnem drugem »poslovnežu«.

Doplačilo se povrne, vsaj po nekaj letih

Prav cena teh ekorazličic je vselej nekaj sto evrov ali celo tisočaka višja od cene navadnih dizelskih (le pri prestižnih znamkah so ekorešitve serijske, je pa osnovna cena teh avtomobilov višja), še višja pa od cene bencinskih različic. A prav na to razliko je treba pri nakupu pogledati drugače – kot na naložbo. Prednosti ekorazličic so številne, poleg očitnih (manjša poraba, nižji stroški vožnje, manjše onesnaževanje okolja) so tu še dolgoročni prihranki,

večja družbena sprejemljivost in boljša likvidnost naložbe. Res je, zelo varčen avto je cenejši za vzdrževanje, pri točenju goriva, pri zamenjavi gum in še čem. Zato je kot rabljen bolj zaželen in tudi več vreden.

Kaj je za vas pomembno pri rabljenem avtu?

To že zdaj potrjujejo razmere na trgu rabljenih avtomobilov, saj vrednost najbolje ohranjajo varčne različice, pa naj gre za dizelske ali že nekatere redke, zelo sodobne bencinske, ki so se znašle na trgu rabljenih avtomobilov. Podobna usoda bo doletela mondea econetica, pa passata bluemotiona, še zlasti pa večje limuzine ali luksuzne terence, ki jih s požrešnimi bencinskimi motorji skoraj ni mogoče prodati, saj bo njihova varčnost še bolj pomembna za kupce rabljenih avtomobilov – ti so cenovno oziroma stroškovno precej bolj občutljivi kot kupci novih.

24.02.2012 16:59:21 Uhr

Untitled-6


Merkur, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo

Untitled-6 1 DN3_42_45.indd 45

20.02.2012 16:59:21 14:58:50 Uhr Uhr 24.02.2012


(46) na

m o t o r j u

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

»Kaj je, lepotica, se greš vozit z motorjem?«

Sončni zahod v ozadju in fetiš v ospredju – Harley

DN3_46_49.indd 46

24.02.2012 17:00:43 Uhr


(47)

greš

Avtor | D ari j a S t ank o v i č Foto | o sebni ar

h i v

P

onosno je pomignil proti »harleyju«, parkiranemu pred trgovskim središčem, in zrasel za deset centimetrov. Čudoviti dvokolesnik je mimoidočim kradel poglede, neznanka pa nič. Začel je premetavati po svoji vrečki, kot bi hotel pravkar nabavljeno hrano zložiti v kovčke motorja in jo povabiti na enomesečni izlet v neznano. Motocikel, ki se je bleščal na soncu, bi lahko izvabil vsaj kompliment. A njemu se je stemnilo.

Neznanka se je zavihtela na mrcino in mimo gneče odpeljala proti križišču. Še dolgo za tem je po parkirišču lovil pomaranče in jogurtove lončke iz razcefrane vrečke. Ni bilo jasno – mu je vrečka padla iz rok, ko je Harley Davidson Sportster z odprtim izpušnim sistemom popolnoma razparal ozračje, ali pa mu je njegova dama, prihajajoča iz pisanih trgovinic, prilepila klofuto. Vrnimo se spet k njej, k tisti na motorju. V poznem poletnem soncu ji je pihljalo skozi raztrgane kavbojke in napol odpeto jakno, izdelano iz tankega usnja in prešito z znaki Ladies of Harley. V njej je razbijalo srce, polno sreče. Lahka čelada ni ovirala v vetru razpuščenih las. Sončna očala so ščitila njene oči brez pretiranih ličil. Na tačkah sta slonela škornja z visoko peto. Samo krepki podplati so razkrivali razliko med modnim škornjem in tistim za pohoditi plin.

Harley lady

Nikoli me ni zanimala tehnika, še manj strojništvo in podobna matematika, fizika mi je bila odveč.

DN3_46_49.indd 47

24.02.2012 17:00:49 Uhr


(48) na

m o t o r j u

Harley Davidson je znamka, ki te lahko spremlja od najstniških let do pozne starosti.

D I N E R S

Moj svet so bili umetnost, oblikovanje, moda in zbirka elegantnih čevljev s peto – polna omara barvitih odtenkov in oblik. Zazrla sem se v kos kovine v mojih rokah, ki sem ga ravno kupila na eni izmed barvitih motostojnic. Po spletu okoliščin sem se naučila, kako predelaš motor, kako kupuješ rezervne dele, osnov barvanja kovine, kako deluje motor in najpomembnejše: fizika je znanost, ki ti rešuje življenje. Vsako motosezono se lahko odmaknem od dnevnih lepil naše družbe, slinastih vrednot in lažnivih obrazov. Vsako sezono se spomnim, kaj me žene, kaj mi daje energijo, kaj veseli in koga ljubim. Sovražim konfuzna pravila, ki jim na koncu popustimo. Iščem ceste priložnosti, možnosti, iznajdljivosti, poguma, odločitev in iskrenega veselja.

Zaljubljeni v znamko Harley Davidson

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Eden največjih motoklubov z več kot milijonom članov po vsem svetu je Harley Owners Group, klub lastnikov motociklov znamke Harley Davidson, ki so svojo pot začeli leta 1903.

Avstrijska vasica, meka za ljubitelje »harleya«

DN3_46_49.indd 48

Ko avstrijsko vasico Faak am See v samo nekaj dneh obišče okoli sto tisoč motoristov in ljubiteljev motorjev, še gluhemu postane jasno, v čem je čar. V ropotu, ki sredi sončnega dne uprizarja grmenje, v vonju dima, ki sredi lepega dne pomeni omamno onesnaženost. Družiš se z neobremenjenimi ljudmi; zgodbam o potovanjih, odkrivanju sveta in ljudi ni videti konca. Eden največjih motoklubov z več kot milijonom članov po vsem svetu je Harley Owners Group, klub lastnikov motociklov znamke Harley Davidson, ki so svojo pot začeli leta 1903. Še vedno ohranja veselje do umirjene vožnje, organizira redna druženja in poudarja skrb za svoje člane. Ne glede na to, kaj ti je pri »harleyju« najljubše – njegov imidž, predelava, zvok in oblika ali ljudje, ki ga vozijo, je Harley Davidson znamka, ki te lahko spremlja od najstniških let do pozne starosti.

24.02.2012 17:01:13 Uhr


(49)

Goli jezdeci, zaljubljeni v ÂťharleyjaÂŤ

Druga plat medalje

VÄ?asih je zabavno, vÄ?asih boleÄ?e, ko nasprotniki motoristov svoje negodovanje izraĹžajo z besedami: divjaki, nevarni ljudje. Divjaki obstajajo, a so v majhnem ĹĄtevilu. Divjaki so povsod, tudi med peĹĄci. VoĹžnja motorja zahteva celega Ä?loveka in popolno koncentracijo, motorist v vsakem trenutku predvideva situacijo. Ni tipkanja po mobilniku, telefonarjenja ali klepetanja in obraÄ?anja k sovozniku. Motoristka si med voĹžnjo ne popravlja liÄ?il v ogledalu. Vedno bo spremljala promet okrog sebe, ne le pred sabo. Motoristi niso divjaki!

Vsak ima svoj zaÄ?etek

Stara le nekaj let sem sedela za dedkovim hrbtom, ki je s svojo teĹžo pravega stotaka krivil ogrodje majhnega rdeÄ?ega mopeda. In tako sva se vse poletje prevaĹžala od trgovine

DN3_46_49.indd 49

do kavarne, od prijateljev do doma in spet po novih opravkih. DrĹžala sem se za ĹĄtrleÄ?e Ĺžepe dedkovih hlaÄ?, razpeta kot Kristus, ker sem bila premajhna, on pa preĹĄirok. Veter naju je skuĹĄtral, Ä?elade takrat niso bile obvezne. PraĹĄne ceste so se mi vtisnile v spomin in v srce. Nikoli nisva vedela, kam greva in kdaj se vrneva, vedela sva le to, da se imava fajn.

DrugaÄ?ni ljudje, drugaÄ?en svet

Motorizem je vrhunski ĹĄport, priloĹžnost za potovanje ali nekaj tretjega. Ne veĹĄ, kaj te Ä?aka, vsak dan je nov izziv in vsako jutro v priÄ?akovanju nove avanture. IzkuĹĄnje se mnoĹžijo, otroĹĄkost pa ostane. Motoristi Ĺživijo za trenutek, za sedanjost. ÄŒe ĹĄe nimate Ĺživljenjskega ventila, se pridruĹžite svetu, v katerem nikoli nisi sam.

1D9UDQVNHPL]YDMDPRSURJUDP GRGDWQHJDXVSRVDEOMDQMD]D YR]QLND]DÄ€HWQLNDNDNRYRVWQR GLQDPLÄ€QRLQVWURNRYQR

3RNRQÄ€DQHP XVSRVDEOMDQMXYR]QLNX ]DÄ€HWQLNXSRGDULPR RVQRYQRÄ€ODQVWYR $0=6

24.02.2012 17:01:53 Uhr


(50)N A

O B R O K E

V Centru za nego telesa dr. Riba se boste prepričali, da je naravna pot edina sprejemljiva pot do zdravja. Rezultat vidite in občutite takoj, brez obljub in čakanja. V njihovem salonu boste imeli res veliko razlogov za dobro počutje. Ponujajo vam pestro izbiro izdelkov za osebno rabo na naravni osnovi – to so konopljini izdelki in izdelki iz Piranskih solin. Terapija z ribicami Garra rufa vam bo izboljšala cirkulacijo (mikromasaža), sprostila mišice ter očistila lojnice in znojnice. Odločite se lahko za pedikuro, manikuro, piling celega telesa in razne masaže telesa. Opravljajo pa tudi terapije za psoriatike. Vse to v Centru dr. Riba opravijo na naraven način brez umetnih preparatov in brez poškodb zdravih celic.

Center za nego telesa dr. Riba Maribor Piškova ulica 7, Orehova vas Tel.: 030 259 283 E-pošta: info@garufa.si www.garufa.si

Burya Superauto club – svet supercar užitkov Burya superauto club RPM d. o. o. Stegne 3, Ljubljana Tel.: 01/6200 700 E-pošta: info@burya.eu www.burya.eu

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Center dr. Riba – naravna pot do zdravja

Najbrž ga ni, ki si ne bi želel vsaj enkrat zapeljati s ferrarijem ali porschejem. Take sanje lahko izpolni Burya Superauto club. Z njimi boste uživali v vožnji po cesti ali na zaprtih površinah, najbolj vešči in navdušeni pa na evropskih dirkališčih. Tak užitek je lahko odlično darilo ali močna motivacija za zaposlene. V garaži Burya na vas čakajo različna vozila oziroma bolje rečeno različne vozniške zgodbe z enim samim namenom – doseči vaš popolni vozniški užitek. Vsi preostali stroški, povezani z vzdrževanjem in zavarovanjem teh vozil, pa so breme Burya Superauto cluba. Če se boste odločili za najbolj ekskluzivno ponudbo, tako imenovano članstvo v Buryi, boste lahko samostojno uživali za volanom vseh super športnih vozil iz garaže Burya. Sami ali v dvoje – to odločitev pa prepuščamo vam.

DN3_50_51.indd 50

24.02.2012 17:04:10 Uhr


(51) Po parket v paviljon Scarabej V hiši parketov in vrtnega pohištva Scarabej v Ljubljani (Zupančičeva jama) je razstavljena pestra paleta različnih parketov, ladijskih podov, stopnic, lesenih teras in fasad ter vrtnega pohištva in drugih dodatkov za dom. Kupljene izdelke stranki dostavijo in vgradijo, po potrebi pa jih po vgradnji tudi vzdržujejo. Njihova želja je stranki čim bolje svetovati in ji pomagati pri nakupu. Na podlagi večletnih izkušenj, strokovnega svetovanja in servisa tudi po opravljenem nakupu oziroma vgradnji bodo lahko nedvomno zadovoljili vse želje in potrebe kupcev.

Scarabej skupina, d. o. o. Topniška ulica 54, Ljubljana Tel.: 059 03 33 66, 031 369 557 Faks: 059 03 33 69 E-pošta: info@scarabejskupina.si www.scarabejskupina.si

Breitling for Bentley – samo v Draguljarni Malalan Breitling. Bentley. Nekoč sta bili dve znamki, ki sta imeli veliko skupnega. Povezovali so ju enaka strast do fine mehanike, enaka kombinacija prestiža in zmogljivosti, enaka dediščina odličnosti. Nekega dne sta se njuni poti prekrižali in tako se je rodila kolekcija izjemnih kronografov. Breitling for Bentley je linija, ki združuje najboljše iz obeh svetov. Eleganco na eni strani ter strokovno znanje in izkušnje na drugi. Britansko uglajenost in švicarsko tradicijo. Oblikovana je, da ugaja poznavalcem kakor tudi tistim, ki ljubijo redke, ekskluzivne izdelke. Breitling for Bently, samo v Draguljarni Malalan, specializirani trgovini za prodajo nakita in ur prestižnih blagovnih znamk. Draguljarna Malalan Mestni trg 21, Ljubljana Tel.: 01 421 77 40 E-pošta: draguljarna@malalan.si www.malalan.eu

DN3_50_51.indd 51

24.02.2012 17:04:17 Uhr


igra

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

(52) m o š k a

Ragbi, šola življenja, pri nas praznuje abrahama DN3_52_55.indd 52

24.02.2012 17:51:24 Uhr


(53)

DN3_52_55.indd 53

24.02.2012 17:51:35 Uhr


(54)m o š k a

igra

Avtor | N o v ica M i h a j l o v i ć Foto | rugb y k lub l j ubl j ana ,

rugb y

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

M

ineva 50 let od prve ragbijske tekme, odigrane v Sloveniji. Moštvena igra, ki je v svetu doživela silovit razvoj, pri nas še vedno sloni na ramenih entuziastov. Ragbi pri nas poznajo redki, čeprav sodi med najbolj priljubljene moštvene športne igre na svetu. Predsednik svetovne ragbijske zveze Bernard Lapasset je nekoč izjavil, da je ragbi šola življenja, in kdor se je od blizu seznanil s tem športom, se z omenjeno trditvijo lahko strinja. Preberite, zakaj. Kar berete, ni objektivna zgodba. Kot nekdanji dolgoletni aktivni igralec ragbija sem dobil »nalogo« opisati šport, ki sem mu posvetil skoraj pol življenja, in to bom storil, kot najbolje znam. Subjektivno, seveda.

Prezir do nogometa rodi nov šport

Čeprav možate igre, podobne ragbiju, ki temeljijo na osvajanju terena, že stoletja poznajo mnogi narodi, od Ircev do

DN3_52_55.indd 54

k lub

be ž igrad

Ragbisti so se slekli za dobrodelni koledar.

Italijanov in Gruzincev, zgodovinarji začetke modernega ragbija postavljajo v sredino 19. stoletja. Takrat je namreč v angleški šoli v mestecu Rugby dijak William Webb Ellis, naveličan dolgočasne nogometne igre, v roke prijel žogo ter na splošno presenečenje in kmalu v splošno zabavo soigralcev stekel proti nasprotnikom.

Pravila so sveta, sodnik je kralj

Takoj po Webb Ellisovem izpadu so dijaki zapisali pravila na novo izumljenega športa; ta so se skozi zgodovino spreminjala in prilagajala. Moštvo sestavlja 15 igralcev, z žogo ovalne oblike pa ekipa osvaja nasprotnikov teren, vendar si igralci žogo lahko podajajo

le nazaj, zgolj z brcanjem je dovoljeno žogo poslati naprej na nasprotnikov del igrišča. Čeprav ta na videz groba in kaotična igra izvira iz kršenja pravil nogometa, na ragbijskih igriščih ne boste videli prerekanja igralcev s sodniki o sodniških odločitvah, kar je stalen prizor na nogometnih igriščih.

24.02.2012 17:51:38 Uhr


Kri, znoj in solze za skupni uspeh

V tem nenavadnem športu se najde igralno mesto za vsakogar, ne glede na njegovo postavo. Čeprav so igralne vloge jasno določene, ima vsak igralec možnost za svoje moštvo prispevati točko. Filozofija tega športa, šole življenja, kot ji pravi Lapasset, uči popolnega zaupanja v soigralce, igralec ragbija lahko v vsaki sekundi tekme, ki traja 80 minut, računa na podporo svojih soigralcev. In nasprotno: dobro ragbijsko moštvo je sestavljeno iz posameznikov, ki so v vsakem trenutku tekme pripravljeni narediti vse za vsakega izmed soigralcev, da bi skupaj slavili zmago. Do zmage pa podobno kot v drugih športih ni bližnjic. Brez ogromno trdega dela, veliko bolečine, kakšne poškodbe in kupa razočaranj ni uspeha.

Daleč je Rio za slovenske ragbiste

Na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru bosta premiero doživela nova olimpijska športa – golf in ragbi, natančneje ragbi 7. To je bolj dinamična različica ragbija, ki jo igra po sedem igralcev na igrišču klasičnih nogometnih dimenzij, kjer se v običajnem ragbiju za žogo podi 15 ljudi na vsaki strani. V Sloveniji se ragbi igra od leta 1962, imamo tri klube in tri igrišča v Ljubljani in eno v Mariboru. Kljub tako majhnemu naboru igralcev je slovenska reprezentanca dostojen tekmec reprezentancam v regiji s precej večjim številom igralcev. Toda uvrstitev na olimpijske igre je za Slovenijo približno tako neverjetna kot uvrstitev na svetovno prvenstvo. Lani je na svetovnem prvenstvu v ragbiju zmagala reprezentanca Nove Zelandije.

DN3_52_55.indd 55

Dobri tekmi sledi dobra zabava

Medtem ko so igralci najboljših reprezentanc na svetu odlično plačani profesionalci, ragbi pri nas še vedno sloni na dobrem starem amaterizmu. V slovenskih ekipah najdete študente, obrtnike, podjetnike, delavce in uradnike. Ti ne glede na siceršnje medsebojne osebnostne, socialne in še kakšne razlike na igrišču garajo drug ob drugem za skupni cilj. Vsaka dobra tekma se konča z dobro zabavo. Pivo, sicer tradicionalni napoj za rehidracijo ragbistov, pri profesionalcih zdaj ne teče tako gladko kot pri amaterjih, če sodimo po posnetkih iz slačilnice Novozelandcev po osvojenem svetovnem prvenstvu. Bajno plačani zvezdniki v črnih dresih so si podajali pokal, napolnjen s pivom, in kar nekaj jih je ponujeno pijačo zavrnilo ali pa so pokal nagnili z očitnim odporom. Takega prizora v slačilnici amaterskih ragbistov ni mogoče posneti.

Če ni denarja, se pa slečemo

Kot obrobni šport, ki ga mediji komaj opazijo, ima ragbi stalne težave s financiranjem. V gospodarski krizi čutijo krizo tudi bolj priljubljeni športi, toda v razmerah finančne krize slovenski ragbi deluje že 50 let. Pomanjkanje nujnih sredstev poskušajo klubi premagovati po najrazličnejših poteh. Rugby klub Ljubljana je ob koncu prejšnjega leta s fotografom Luko Gorjupom posnel in izdal akt koledar. Celotno naklado skupaj s ponatisom so razprodali, del izkupička namenili financiranju dela z mladimi ragbisti, del izkupička v znesku 1.500 evrov pa nakazali centru za Downov sindrom – Planetu 47.

24.02.2012 17:51:39 Uhr


la

car t e

Kdo so pisci izjemnih kulinaričnih zgodb?

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

(56) a

DN3_56_59.indd 56

24.02.2012 17:54:57 Uhr


(57) Janez BratovĹž, restavracija JB, Ljubljana

O Janezu BratovĹžu gre Ĺže dolgo glas, da je eden najboljĹĄih kuharjev. ÄŒisto in prefinjeno ĹĄe vedno ostaja vodilo tega kuharskega velemojstra, ki se je kalil doma in v Evropi ter je lastnik restavracije JB. Njegova kuhinja je kombinacija mediteranskega z globalnimi vplivi, ves Ä?as pa spoĹĄtuje izroÄ?ili visoke francoske in domaÄ?e slovenske kuhinje. Ĺ e vedno odhaja vsako jutro na trĹžnico in sam izbere sestavine. JB so leta 2010 uvrstili na seznam 50 najboljĹĄih restavracij na svetu. ÂťDobrih je veliko, a nima vsak tiste pike na i. Jaz vsak dan ĹĄe vedno premiĹĄljujem in sanjam, kaj bi ĹĄe novega in boljĹĄega naredil. Ves Ä?as se moraĹĄ dokazovati. Pri meni je bil eden najboljĹĄih italijanskih kuharjev in rekel mi je, naj mu dam samo

dve, tri jedi na mizo. Ko je priĹĄla na mizo peta, je dejal, da se mu sploh nikamor ne mudi, da Ĺže dolgo ni tako dobro jedel!ÂŤ K temu pa doda: ÂťK meni marsikdo hodi gledat, se uÄ?it. Ampak tega, kar imam jaz v teh treh prstih, ga ne morem nauÄ?iti!ÂŤ Prisega na filozofijo, da je pomembnejĹĄi okus kot videz. ÂťKorenje mora imeti okus po korenju,ÂŤ je naÄ?elen. ÂťNajboljĹĄe stvari so zelo preproste.ÂŤ Kot kuhar je potoval po vsem svetu, od Tokia do ZDA in po vsej Evropi. Ĺ e zlasti plodovitih se mu zdi zadnjih ĹĄest let. ÂťVeliko ljudi mi je reklo: tebi se res vidi, da rad kuhaĹĄ! In to drĹži, ĹĄe po vseh teh letih. Tudi Ä?e ne bi postal kuhar in bi poÄ?el kaj drugega, vem, da bi Ĺželel delo opravljati najboljĹĄe.ÂŤ Spominja se, da so vÄ?asih rekli, da Ä?e ti v ĹĄoli ne bo ĹĄlo, boĹĄ ĹĄel pa za kuharja. ÂťNo, zdaj v tem poklicu nimaĹĄ kaj iskati, Ä?e ne govoriĹĄ vsaj dveh jezikov in Ä?e nisi razgledan. Ves Ä?as moraĹĄ spremljati, kaj se dogaja v tvojem poklicu, se izpopolnjevati.ÂŤ Pravi ĹĄe, da je zdaj v najboljĹĄem obdobju. V njegovi kuhinji dela 12 kuharjev, med njimi je tudi Japonec. Verjamemo, da bomo od Ä?loveka, ki je pred 20 leti v svoji takratni gostilni pogumno uvedel karpaÄ?o, ko so le redki sploh vedeli, kaj to je, prejeli ĹĄe veliko odliÄ?nega.

Avtor | D ragica S uťnik Foto | ar h i v Pr o menada , J B , Z em o n o , Vila B led , D ean D ub o k o v i ć

K

aj je skupnega ĹĄtirim vrhunskim domaÄ?im chefom, o katerih piĹĄem? PrviÄ?, oboĹžujejo jih gosti, dobivajo domaÄ?e in mednarodne nagrade, laskajo jim v medijih. DrugiÄ?, glede na poklic, ki ga opravljajo, so neverjetno vitki. In zakaj jim ne uspe, da bi ob izvrstni hrani postali obilni? ÂťZato, ker delamo! Sproti gre vse ven in dostikrat nimamo niti Ä?asa jesti, poleg tega smo po 12 ur v ‘savni’ in se maĹĄÄ?oba topi,ÂŤ v smehu razloĹži eden izmed njih, Bine VolÄ?iÄ?, chef Promenade. In tretjiÄ?, nikakor ne menijo, da Ĺženske kuhajo slabĹĄe, Ä?eprav je veÄ?ina chefov v svetu moĹĄkih. ÂťZa tem, da so chefi predvsem moĹĄki, tiÄ?ijo drugi razlogi: v tem poklicu so nujni fiziÄ?na in psihiÄ?na stabilnost, hitri gibi, odzivi, dela se v nenormalnih razmerah, vroÄ?ini in stresu, kar moĹĄki veliko bolje prenaĹĄamo.ÂŤ

DN3_56_59.indd 57

            

                                                        !       " !        " #     

      $                                %    &           '      (                 )                   

*            %       $                              !                                    !                               %            &          )                       !           +      '         (      ,      ' &                      )           

- . / . - 0 1 #  % )  2 & # . 1 0 3 & # 4 3 5 #

      

 ,

67

868

97

:;

             '   4   76:<33 7666 +  

24.02.2012 17:55:04 Uhr


(58) a

la

car t e

Igor Jagodic je vodja kuhinje v restavraciji Vila Bled. Kuharsko znanje je na začetku nabiral pri kuharskem velikanu Andreju Goljatu, preden je prišel v kuhinjo Vile Bled, pa je delal v Grand hotelu Toplice. Med drugim ga je navdihovala šola slovitega kuharja Alaina Ducasseja, pri katerem je v Parizu leta 2008 preživel teden dni. Poleg Ducasseja je njegov vzornik iz tujine še Thomas Keller, med domačimi pa je naštel Andreja Kuharja, Janeza Dolška, Danila Kozarja in druge. Redko se zgodi, da bi nekdo že od mladih nog vedel, kaj bo po poklicu, ampak Jagodic pravi, da je že kot otrok vedel, da bo kuhar. Kaj naredi vrhunskega kuharja? »Več stvari: od talenta, smisla za estetiko, ustvarjalnosti, ljubezni do kuhanja. Poleg vrlin so zelo pomembne še razmere, ki so nam ponujene za delo, možnosti izobraževanja doma in v tujini. Kuharija je slog življenja, a kdor to jemlje le kot poklic, službo, ne bo vrhunski.« Tudi Jagodičevi kuharski kolegi imajo 36-letnika zelo v čislih in ga omenjajo kot

najboljšega kuharja v Sloveniji. Kaj mu take oznake pomenijo? »Vsaka takšna oznaka je potrditev za dozdajšnje delo. Zelo sem ponosen, da so tako mene kakor tudi restavracijo Vilo Bled v izboru Nedelovih gostiln 2011 uvrstili med najboljše v Sloveniji. Ponosen sem tudi na vsa priznanja, ki sem jih dobil na kuharskih tekmovanjih, največ med njimi pa mi pomenijo medalje s kuharske olimpijade.« Skrivnost odlične jedi se, pravi, skriva v izvirnosti, vrhunskih sestavinah, pravilni pripravi, pravšnji meri začimb. In kaj lahko v restavraciji Vile Bled pričakujemo spomladi? »Na jedilniku bodo zanesljivo šparglji, pa sestavljena solata z mariniranimi šparglji, pirejem zelene solate in mehko kuhanim rumenjakom; čemaž – na primer čemažev kapučino; pa jagode z bezgom – to je mousse jagode in bezga, žele jagode, jagodni pire z bezgom v ovoju bele čokolade, espuma bele čokolade, sorbet bezga in prah bele čokolade.«

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Igor Jagodic, Vila Bled

Bine Volčič, Promenada, Bled

V prvem razredu osnovne šole je bil Bine Volčič že lastnik kuharske knjige. Zanimivo je, da v družini prej ni bilo nobenega kuharja. Spomni pa se, da je gledal v pečico, v kateri je pekla mama, tako kot drugi otroci v televizor. Tudi njegov okus je bil za tista leta že izbran: telečja jetrca. Triletni kuharski šoli je sledila zaposlitev v Eurestu, kar ni bilo naključje, saj je iskal francosko podjetje, ker si je zapičil v glavo, da se hoče naučiti kuhanja po francosko. Nato je zamenjal še nekaj služb, dve leti je vodil kuhinjo v hotelu Livada v Prekmurju, sledilo je vabilo v Promenado. »Tu mi bolj ustreza, hotelski sistem je zame prevelik, nisem imel toliko možnosti za kreativno izražanje.« Večina gostov se prepusti njegovemu kulinaričnemu vodstvu, kar ga zelo veseli. »Intuicija pri kuhanju mi pomeni ogromno. Naša kuhinja je kot nekakšen atelje oziroma ustvarjalni laboratorij. Tu se jedi razvijajo vsak dan,« pove Volčič, ki trdi, da hrano, ki se pripravlja, dobesedno sliši. Prizna, da razmere niso vedno rožnate: »Zdaj sem imel nekaj časa obdobje, ko sem imel v glavi popoln ustvarjalni mrk. Potem se navdihujem z različnimi stvarmi – z gledanjem kuharskih oddaj, branjem receptov, brskanjem po internetu. Včasih pride navdih v sanjah. Prav to noč se mi je sanjalo o novi sladici. Take kulinarične sanje imam pogosto. Takoj v kuhinji preizkusim, kako se sla-

DN3_56_59.indd 58

dica obnese v resnici, že marca pa bodo kombinacijo ajde, kave, pasijonke in bele čokolade lahko poskusili še gosti.« Tako razlaga Volčič, medtem ko na mizo pride prva predjed, pire črnega korena s peteršiljevim pestom, kraljevim rakom, svežimi zelišči, vse skupaj pa dimljeno in okronano z rezinami čipsa. »Vsak element zase ima svoj okus, vse skupaj pa da tisto želeno polnost,« pravi 31-letni chef Promenade, ki od naših kuharjev najbolj čisla Igorja

24.02.2012 17:55:12 Uhr


(59) Jagodica, prav tako pa ne more prehvaliti svoje ekipe, zlasti Branka, ki je njegova desna roka in s katerim delata skupaj že pet let. Zelišča so Volčičev podpis, podpis jedi, saj zelo veliko uporablja sveža zelišča. Rad se igra tudi z začimbami, zdaj odkriva nove vrste poprov. V njegovih jedeh se pogosto znajdeta timijan in lovor. »Moj slog kuhanja je precej ‘premešan’; ne omejujem se, vse, kar mi pade na pamet, skuham in ponudim gostom. Rad se spogledujem tudi z azijsko kuhinjo, odkrivam nove in pozabljene sestavine.« Vseeno pa ostaja francoska kuhinja temelj, na katerem gradi kulinarične zgodbe. Iz francoske kuhinje so tudi postopki, ki jih uporablja. Leta 2007 je Bine Volčič namreč odšel v Pariz, tam je diplomiral na sloviti mednarodni gastronomski šoli Le Cordon Bleu, nato pa še dobro leto ostal v francoski prestolnici, kjer je delal v več restavracijah s po dvema ali tremi Michelinovimi zvezdicami. Toda stalni gosti, ki se vračajo, so za Volčiča več vredni kot vsaka zvezdica.

Tomaž Kavčič, Pri Lojzetu, Zemono

Tomaža Kavčiča hvalijo doma in v tujini. Ampak tisto, s čimer sogovorniku najbolj priraste k srcu, so njegova ljubeznivost, skromnost, neposrednost, toplina in zgovornost. Kuhanju in svojim gostom se predaja s strastjo in energijo. Januarja letos je njegova gostilna Pri Lojzetu prejela naziv najboljša restavracija srednje in vzhodne Evrope v letu 2011. Tako pravijo pri priznanem madžarskem kulinaričnem vodniku Dining Guide, izbor pa je potekal v desetih državah. Kavčič je odraščal v eni najbolj znanih kulinaričnih družin, gostilna Pri Lojzetu pa letos praznuje 110-letnico delovanja. Dobitnik prestižnega italijanskega priznanja cuoco d’oro (zlati kuhar) – zdaj je predstavnik četrte generacije družinskih kuharjev – se spominja svojih otroških dni, ko se je pri štedilniku motal okoli nog mame in none, ki sta otroško trmo takoj znali ukrotiti z domačim sladoledom: »Tako kot vsak otrok sem v kuhinjo prišel, ko sem bil lačen. Glede na okoliščine je bila kuhinja zame velikokrat dnevna soba in tudi spalnica. Obstajali sta le dve možnosti: da se mi kuhinja upre do konca življenja ali pa me vonjave prevzamejo in pritegnejo k stoletnemu družinskem poslu. Zgodilo se je drugo.«

DN3_56_59.indd 59

»Če želiš stopiti iz povprečja, si moraš najprej zares želeti biti dober,« meni Kavčič o kuharstvu. »Da bi bil kuhar dober, je treba trdo delati in spoštovati vse zakonitosti poklica. Po logiki stopnjevanja in poklicnega napredovanja lahko dober, nadarjen kuhar z veliko odrekanja, predvsem pa z nepopustljivo doslednostjo postane tudi odličen mojster.« Pravi, da je ob vsej človeški toplini, na kateri je zgrajena več kot stoletna tradicija družinskega posla, to kljub vsemu zahtevno delo. »Med poglavitne cilje mojega delovanja sodi tudi inovativnost, ki ne zapostavlja topline domačnosti. Trajno zviševanje kakovosti, oplemenitenje lokalnih vipavskih vsebin z globalnimi izzivi.« Nekatere že znane tehnike je v kuhinji izpopolnil in nadgradil. Med najpomembnejšimi omenja solni žar. »Ta kristalizira mojo filozofijo čistosti okusov in iskanje novih razsežnosti kreativne kulinarike na podlagi najkakovostnejših sestavin. Zame je najpomembnejša tehnika tista, s katero ohranim bistvo določene hrane.« Na vprašanje, v čem je skrivnost odlične jedi, v smehu odgovarja: »To naj ostane skrivnost.« A vseeno razloži: »Največja skrivnost je preprostost. Da z obdelavo hrane ne prekrivaš okusov, marveč jih poudarjaš in povezuješ v še ne odkrite in neokrušene celote.«

24.02.2012 17:55:26 Uhr


(60)o k u s n o Gostilna Čad – prijetno kulinarično doživetje nedaleč od središča prestolnice

Osnova kuhinje je žar, ki v svoji prvinski obliki z uporabo pravega oglja daje gostilni prepoznaven pečat. Sočna pleskavica s kajmakom, ražnjiči, čevapčiči, žrebičkovi medaljoni, dimljena vešalica, pečena paprika in nepogrešljivi prebranec so le del gostinske ponudbe, ki je z leti postala tradicionalna. Ponujajo tudi juhe, sarmo, slano gibanico, različne zelenjavne jedi in solate. Ob sobotah in nedeljah pečejo odojka na ražnju, celotno ponudbo pa zaokrožajo izvrstne domače sladice.

Gostilna Čad, d. o. o. Cesta na Rožnik 18, Ljubljana Tel.: 01 251 34 46 E-pošta: info@gostilna-cad.si WWW.gostilna-cad.si Odprto vsak dan od 11. do 23. ure.

Izmed vin se k žaru lepo poda carica milica, ki s svojo svežino lepo dopolni okuse. Sicer pa imajo v ponudbi vina vseh treh slovenskih vinorodnih dežel.

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Gostilna Čad je ena izmed najstarejših ljubljanskih gostiln. Ponaša se s 120-letno tradicijo in lepo lokacijo v mirnem okolju pod Rožnikom. Pričakujejo vas v čudoviti naravi, kjer lahko poleti obedujete v senci stoletnih kostanjev, pozimi pa se pogrejete ob prasketajočem ognju v kaminu.

V Elementu od jutra do poznega večera Restavracija Element se nahaja v novi poslovni hiši Domus Aurea v ljubljanskih Spodnjih Črnučah. Čeprav pri vodilni niti skupaj z vonjavami in okusi ostajajo zvesti Kavalovi zgodbi in njeni kuhinji s pridihom Toskane, Mediterana in Provanse, se je tu zgodil nov element – tu se srečata vzhod in zahod ter okusi, ki prihajajo iz delov sveta, kjer se združi vseh pet elementov.  V Elementu lahko začnete svoj dan s hranljivim zajtrkom, ga nadaljujete z vitaminsko malico, polnovrednim kosilom in sklenete z izborno večerjo v prijetni družbi. Razvajali se boste lahko pozno v noč. Bodite v ELEMENTU! Počutite se kot v ELEMENTU! Bodite PETI ELEMENT!

Restavracija Element (Kaval group) Šlandrova 4, Ljubljana Črnuče Tel.: 05 904 92 90, 031 354 459 E-pošta: element@kaval-group.si Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 10. do 22. ure, sobota: od 12. do 22. ure, nedelja in prazniki: zaprto.

DN3_60_61.indd 60

24.02.2012 17:08:01 Uhr


(61) Moysushi – japonske specialitete sredi Ljubljane Moysushi bar & take away Mestni trg 17, Ljubljana Tel.: 05 99 35 540 www.moysushi.si Delovni čas: od ponedeljka do srede in sobota: od 11. do 22. ure, četrtek in petek: od 11. do 23. ure. Že leto dni v starem jedru prestolnice deluje japonska restavracija Moysushi, kjer lahko poskusite vrsto odličnih japonskih specialitet. Ob vsakem letnem času pripravijo posebno sezonsko ponudbo. V zimskem in prazničnem prednovoletnem času so denimo glavni poudarek dali mehurčkom in mlademu vinu v kombinaciji z lososom in brancinom. Vsak dan med 12. in 16. uro ponujajo pripravljena kosila, od ponedeljka do petka med 11. in 12. uro ter med 16. in 17. uro pa imajo happy hour po sistemu 2 + 1 = 2 (ob nakupu treh barvnih krožnikov vam najcenejšega podarijo). Dobrote iz njihove ponudbe lahko odnesete tudi s seboj. Sprejemajo naročila za zaključene družbe, vaše druženje pa nadgradijo v dogodek s predstavitvijo zgodovine sušija. Japonski kuharski mojstri vam demonstrirajo tudi malo šolo sušija.

Azur osvaja sladokusce z razvajenimi brbončicami AZUR tratorija s picami C. na Brdo 33, 1000 Ljubljana Tel.: 423 2 423 E-pošta: azur@telemach.net www.azur-tratorija.si

Za zidovi Azurjeve kuhinje se drobci skrivnosti, izkušnje ter vedno sveže in kakovostne sestavine že dobro desetletje spajajo v edinstvene jedi, katerih okusi osvajajo sladokusce z razvajenimi brbončicami. Že dolgo niso več znani le po bogato obloženih picah, temveč gosti radi posežejo po izvrstni hrani italijanskega in mediteranskega pridiha. Izbirate lahko med pisanimi mesnimi, zelenjavnimi in morskimi rižotami ter ravno tako številnimi testeninami »al dente«, raznimi mesnimi dobrotami, pa tudi za ljubitelje rib se kaj najde. Njihovi vonji in okusi vas bodo prevzeli. V Azurju vas razvajajo tudi s slastnimi sladicami.

DN3_60_61.indd 61

24.02.2012 17:08:19 Uhr


p r o M o c I j a

Lahkotna radost razstrupLjanja

program čiščenja telesa v termah Šmarješke toplice

V

Avtor | V L a d o

k a d u n e c

erjetno bo že res, kar pravi star kitajski pregovor – namreč da se prvo polovico življenja trudimo uničiti zdravje, drugo polovico pa si ga na vse pretege poskušamo popraviti. zato morda niti ni tako nenavadno, da je največ tistih, ki se v termah krka v Šmarjeških toplicah odločijo za program razstrupljanja organizma, starih 35 ali nekaj več let. V Šmarjeških Toplicah so program VitaDetox razvili že pred dobrim desetletjem, na podlagi izkušenj in spoznanj pa ga ves čas nadgrajujejo in izboljšujejo. Program razstrupljanja je pod

krka.indd 2 DN3_62_63.indd 62

budnim očesom zdravnikov in strokovnjakov za prehrano naravnan tako, da pospešuje učinkovito izločanje zdravju škodljivih snovi iz telesa in izboljša njegovo energijsko ravnovesje. Petdnevni program, ki ga z namestitvijo in strokovnim vodstvom v Šmarjeških Toplicah omogočajo za dobrih 500 evrov, temelji na prehranskem razstrupljanju s postom, prilagojeni telesni dejavnosti in sklopu drugih naravno naravnanih postopkov za razstrupljanje.

V objemu narave, stran od vsakdana

Ker sem se v svoji režiji že večkrat postil v domačem okolju, se mi je zdela možnost, da to storim

tudi pod strokovnim vodstvom v drugem okolju, zanimiva in nova izkušnja. V vrtincu vsakodnevnih službenih in drugih opravil, ko sem nenehno v stresni situaciji, je tako čiščenje organizma zame že podvig, za katerega je potreben dodaten napor. Hipen občutek delnega razstrupljanja doživim že, ko iz mestnega betona vstopim v z naravo obdane Šmarješke Toplice. Obvezni sprejemni zdravniški pregled je zaradi varnosti in zdravja seveda dobrodošla previdnost, ki pokaže na morebitne zadržke in potrebne prilagoditve programa.

Prebavila na počitnicah

»Z vnašanjem strupov, ki so v industrijsko pridelani hrani, se rav-

novesje v našem organizmu poruši, kar je vzrok za večino bolezni sodobnega časa. Z našimi programi pospešimo izločanje škodljivih snovi, čiščenje s postom pa je odličen način vnovičnega vzpostavljanja ravnovesja v organizmu. Da se izognemo morebitnim zdravstvenim težavam, ga je dobro izpeljati previdno in pod strokovnim nadzorom,« mi pravi primarij Tomislav Majič, dr. med., spec. interne medicine, ko ob rahlem obedu pripravljam telo na post. Da organizem ne doživi šoka ob nenadnem zmanjšanju vnosa energije v telo, živila opuščamo postopoma. Najprej tista z beljakovinami, ki tudi vsebujejo največ strupenih snovi, nato še ogljikove hidrate. »Idealno je, da

24.02.2012 11:12:11 Uhr 24.02.2012 17:08:54 Uhr

krka.indd


1:12:11 Uhr

NapoVedujeMo: Mesec Lepote V terMah krka Spoznajte novosti na področju lepote, zdravja in sprostitve. Prisluhnite predavanjem izkušenih strokovnjakov in izkoristite ugodnosti. Marec je vaš mesec – očarajte s svojo lepoto! • 9.–11. marec 2012, Terme Šmarješke Toplice Predstavitev programov razstrupljanja in hujšanja; kako z izsledki genske analize ohranite zdravje z vam prilagojeno prehrano in vadbo. Tel.: 07/38 43 438 • 16.–18. marec 2012, Terme Dolenjske Toplice Predstavitev ambulante za lepotne posege – kako do lepo oblikovanega telesa brez maščobnih oblog in celulita z novim aparatom Raylife; akcijske cene z do 30 % popusta. Tel.: 031/342 250

kakšen dan pred popolno opustitvijo trde hrane jemo le sadje in zelenjavo, med postom pa je zelo pomembno še to, da popijemo veliko tekočine, ki strupe odplavlja iz telesa,« mi razloži strokovnjakinja za prehrano Janja Strašek, medtem ko kasneje jem (z žlico) svoj prvi tekoči obrok iz sveže stisnjenega sadja.

Globinsko čiščenje

Moj jedilnik v naslednjih dneh je sestavljen izključno iz sveže stisnjenih sadnih sokov, puste juhe in čajev, seveda brez sladkorja. Sveže stisnjeni sadni sokovi nevtralizirajo presežek maščobnih kislin, ki se med postenjem izločajo iz maščobnega tkiva. Čutila za okus se neverjetno okrepijo, vsaka žlica tekočine ima božanski okus.

krka.indd 3 DN3_62_63.indd 63

Prva večja kriza lahko pride običajno tretji dan. Pojavi se rahel glavobol. Telo ob pomanjkanju hrane energijo išče po vsem organizmu, tudi v debelem črevesju, kjer so v blatu strupi, ki povzročajo glavobol. Zato je izrednega pomena, da si med postom redno in dobro očistimo črevesje, da se odplaknejo ostanki prebavljene hrane, v katerih so skoncentrirani strupi. Tako očiščeno črevo nato bolje vsrkava hranila in uredi tudi prebavo.

Ko post postane užitek

Ko se ti po prvih dneh posta želodec zaradi manjšega vnosa hrane močno skrči, občutek nenehne lakote počasi izgine, morebitne misli na hrano pa zlahka prežene druženje z novimi prijatelji v Termah Šmarješke Toplice. Zanimiva so srečanja in izmenjava izkušenj tudi s številnimi tujci, ki se nekateri že vrsto let redno vračajo sem. Pravijo, da so prijetno okolje, strokovnost, vedno za pomoč pripravljeno ljubeznivo osebje in rezultati tukajšnje terapije tisto, zaradi česar radi pridejo. Osebni trener pred začetkom športnih dejavnosti opravi analizo sestave telesnih tkiv, kardiotest pa pokaže stopnjo telesne pripravljenosti. Tako dobiva tudi podatek, na kateri stopnji obremenitve srčnega utripa bo moje telo naj-

• 23.–25. marec 2012, Talaso Strunjan Obiščite pravi talasoterapevtski center in začutite darove morja: morsko blato, morske kopeli, mediteranske masaže in nege. Tel.: (05) 67 64 472 Predstavitve v soboto in nedeljo ob 11. in 16. uri. Več informacij na www.terme-krka.si

»Z našimi programi pospešimo izločanje škodljivih snovi, čiščenje s postom pa je odličen način vnovičnega vzpostavljanja ravnovesja v organizmu,« pravi primarij Tomislav Majič, dr. med., spec. interne medicine. hitreje srkalo energijo maščobnih oblog, ki so se mi vsiljivo nabrale predvsem okoli pasu. Opremljen s temi podatki, mi trener pripravi prilagojen program vadbe. Jutranja vodna aerobika v termalnem bazenu, kardiovadba, pilates, nordijska hoja po svežem zraku ali pa višinski trening v posebni komori, ki simulira pogoje na nadmorski višini do štiri tisoč metrov, mi naslednje dni prijetno polnijo čas. Tokrat je postenje lahkotno, skorajda užitek, vsakovrstne dejavnosti pa izvajam v prijetnem druženju z drugimi udeleženci programa. Po telesnih naporih

so na voljo raznovrstna sproščanja, ki ublažijo stresni odziv, od savnanja do masaž, tu je limfna drenaža, piling ali pa počitek z oblogo zdravilnega mineralnega blata, ki dodatno črpa strupe iz telesa. Tako zapolnjeni dnevi hitro minejo brez posebnih težav. Lahkotnejšega telesa in umirjene duše v svojo vsakdanjost odidem s (ponovnim) načrtom, da bom odslej prijaznejši do svojega telesa. Informacije: Terme Šmarješke Toplice, tel.: 07/38 43 400, www.terme-smarjeske.si

24.02.2012 17:08:55 11:12:19Uhr Uhr 24.02.2012


(64) v

stanovanju

umirjeni posegi in barve za prijazna bivališča Avtor | S T E L A M I H A J L O V I Ć Foto | arhiv p roizvajalcev

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

*

V notranjem opremljanju

so dovoljeni

živobarvni poudarki, neobičajne kombinacije in kontrasti

T

renutne modne smernice v notranjem opremljanju so pisane na kožo časom, v katerih živimo. Ker je večina ljudi primorana ostati tam, kjer živijo, je v delno uteho vsaj udobno opremljeno bivališče, katerega nov lesk lahko dosežemo s premišljeno izbrano in elegantno opremo. Namesto novega stanovanja si lahko privoščimo vsaj razkošnejše eksotične materiale, edinstvene barvne kombinacije, preproste in izčiščene linije pa bodo šle z roko v roki s kakšnim bohotnejšim kosom opreme. Pri izbiri barv si lahko privoščimo nekaj več drznosti; dovoljeni so živobarvni poudarki, neobičajne barvne kombinacije in kontrasti. Neonske odtenke zelene, rumene ali rožnate uravnotežimo z nev-

tralnima belo in sivo, ki bosta zmehčali celotno podobo. Ljubitelji bolj umirjenega interiera bodo kombinirali črno s sivo ali srebrno, svetlo modro s sivo, turkizno bodo omilili z belo, prav tako bodo mehki beli odtenki prizemljili bahavo zlato ali barvo sivke. Letošnja uspešnica je barva mandarine, poudarjeno toplino in ravnotežje ji lahko doda nekaj svetlo rjave in črne.

Omejitev skoraj ni

Dovoljeno je mešanje slogov, denimo minimalistično opremo poudari zofa ali stol iz obdobja secesije, v nevtralni črni, barvi cimeta ali rjavem žametu. Edinstvenost svojega bivalnega okolja bomo dosegli z nenavadnimi kombinacijami – plastmi svile in volne, nerjaveče jeklo se druži z lesom, okrasje iz naravnih materialov pa lahko dopolnimo z vpadljivo plastiko.

Občutek razkošja bomo dosegli z žametnimi okrasnimi blazinami. Popestritev prinašajo tudi svetleči materiali ter gladke in svetleče se površine, tudi stenske tapete znova uživajo milost pri notranjih oblikovalcih. Izdelovalci navdih za * vzorce jemljejo iz narave, na tapetah je veliko stiliziranega zelenja, cvetja, vejevja, v naravnih, a svetlih odtenkih. Prosto pot svoji domišljiji lahko prepustimo z »odštekanimi« svetili, zaželena so velika ogledala, podobo pa zaokrožijo stekleni okrasni predmeti priznanih oblikovalskih imen.

Izbor tlorisa in fotografij smo pripravili v sodelovanju z arhitektkama Marjetico Ilich Štefanec in Nežo Oman Sršen iz biroja MD2, delav­ nica bivanja. Stanovanje, ki smo ga opremili, je veliko približno 40 m2. *

DN3_64_67.indd 64

24.02.2012 17:09:39 Uhr


(65)

*

Kuhinja Twelve, Varenna Poliform Luster, Ljubljana Linje sestava Twelve so čiste, minimalistične in tehnološko dovršene, elementi pa polni multifunkcionalnih enot.

*

Jedilna miza Airport, Calligaris Maros, Ljubljana Cena: 1.143,24 evra Dodana vrednost mize Airport je teleskop­ ski sistem, s katerim jo lahko dvakratno podaljšamo, s čimer pridobimo prostor za deset ljudi. Okvir je narejen iz kovine, plošča in njeni podaljški pa iz črnega stekla.

Stoli Wien, Calligaris Maros, Ljubljana, Celje Cena: 212,52 evra Stoli Wien – v različnih barvnih kombinacijah, iz prosojne­ ga ali neprosojnega materiala – nam prikličejo spomin na legendarne Thonetove stole. Odločili smo se za kombinacijo jantarne in črne barve.

Luč Agatha, Luzifer Lamps Strle svetila, Ljubljana Cena: 743 evrov Agatha je prefinjena viseča svetilka španskega oblikovalca Luisa Eslave, ročno narejena iz tankih furnirjevih listov. Oblikovana v koncentričnih plasteh nas spominja na oblike, kakršne najdemo v naravi – cvetje, drevesa.

*

DN3_64_67.indd 65

24.02.2012 17:09:41 Uhr


(66)v

stanovanju Postelja Tea Time Bed, Molteni & C Luster, Ljubljana Cena: od 2.400 do 4.400 evrov (cena je odvisna od velikosti postelje in kategorije tekstila ali usnja)

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Spalnica v stanovanju je razmeroma majhna, a zadošča za udobno posteljo, ki jo je oblikoval Arik Levy. Oblečena je v prevleko iz blaga oziroma usnja, ki se lahko v celoti odstrani. Vzglavje izraža veliko skrb za detajle, od žepkov za telefone, daljinske upravljal­ nike, knjige do natančnih šivov.

*

Dnevni prostor lepo dopol­ njuje ročno tkana preproga iz stoodstotno naravne kono­ plje. Je trpežna, preprosta za čiščenje, konopljina vlakna pa niso alergena.

Tapeta Fornasetti, Cole & Son Naročilo po spletu Namesto barvnega poudarka smo za eno steno izbrali tapeto v toplih rjavkastih tonih, v modni kombinaciji z belo in črno.

*

DN3_64_67.indd 66

*

Preproga Hemp, Calligaris Maros, Ljubljana, Celje Cena: 629 evrov

Stenski sestav Volani BoConcept, Kasa Plan, Zagreb Cena: 24.804 kun (3.235 evrov) Robustne in prenatrpane dnevne sobe so že dolgo pretek­ * lost. Elementi stenskega sestava danskega oblikovalca Mortena Georgsena nam ponujajo neštete možnosti, da si po svoje uredimo del bivalnega prostora. Na nevpadljivih kosih boste za­ man iskali kljuke.

24.02.2012 17:09:45 Uhr


(67) Viseči stenski regal Randomito, MDF Italia Arredamenti Dorligo, Trst Cena: 490 evrov Z umikom nočne omarice na steno pridobimo prostor; v regalu bo dovolj prostora za knjige, spominke in druge dragocene malenkosti.

Keramične ploščice Casa Mood Krisma, Ljubljana Cena: 144,27 evra za kvadratni meter Kopalnica ni prav velika, zato marsikakšno razkošje, ki bi si ga radi omislili, ne pride v poštev. Pa naj bodo namesto tega vsaj zlate ploščice.

Sedež Lowseat, Moroso Luster, Ljubljana Cena: od 1.632 do 2.084 evrov (cena je odvisna od kategorije tekstila) Sedeži so lahko postavljeni vsak zase ali pa jih združimo v eleganten kavč – v blagu ali usnju.

DN3_64_67.indd 67

24.02.2012 17:09:56 Uhr


(68)Z A N I M I V O S T I

Politiki, diplomati in gospodarstveniki so tekli na smučeh

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Foto | Š d

DN3_68_69.indd 68

strelica

D

iners Club je bil že večkrat podpornik tekme v smučarskih tekih na Pokljuki. Gre za smučarski tek politikov, diplomatov in gospodarstvenikov, ki ga vsako leto organizira Športno društvo Strelica. Prireditev se zgodi zadnjo soboto v januarju, v izrednih primerih pa tudi eno soboto prej. Letošnjega jubilejnega dvajsetega teka se je udeležilo večje število diplomatov, slovenskih in tujih predstavnikov politike in slovenskih gospodarstvenikov. Vsi prijavljeni udeleženci so se pomerili na tekmovalni progi, ki ni bila daljša od pet kilometrov, in sicer v prosti in klasični tehniki. Po tekmovanju je sledilo druženje, kjer so podelili nagrade za prva tri mesta. Najhitrejši funkcionar je bil Boštjan Vasle iz Umarja, najhitrejša diplomatka pa Leena Jerončič s finskega veleposlaništva v Ljubljani. Božena Lipej iz Poslovnih storitev in Matej Ažbe iz Vevance tehnologij pa sta slavila kot najhitrejša gospodarstvenika. Pokal je lep spomin na uspešno pretečeno tekmovalno progo, za še boljše vzdušje pa so poskrbeli prijetni zvoki domačega ansambla in slovenske jedi. Vsekakor je druženje tako prijetno, da se število udeležencev vsako leto veča, podpornikov in slovenskih medijev pa ob tem dogodku nikoli ni preveč.

Tudi slepi so lahko vrhunski športniki V prejšnji številki Diners Club Magazina smo lahko občudovali trdno voljo in neizčrpno energijo športnika, trenerja, poslovneža in manekena Alena Kobilice, ki je po operaciji čez noč oslepel in vstopil v svet teme. Slogan Vidim cilj, s katerim se na nas obrača z oglasnih panojev po Sloveniji, predstavlja Center za pomoč slepim športnikom, katerega ambasador je in s katerim je naslovil zbrane na AmChamovem zajtrku 12. januarja. »Slep ni tisti, ki je izgubil vid, ampak tisti, ki nima vizije.« Namen centra je ponuditi pomoč pri snovanju in uresničevanju osebnih in športnih ciljev ter zagotavljanje strokovne pomoči pri izvedbi treningov in udeležbi na tekmovanjih. »Tudi slepi so lahko vrhunski športniki; ne potrebujejo vašega sočutja, temveč spoštovanje in ponos,« zagotavlja Alen, ki se namerava letos udeležiti zimskih paraolimpijskih iger v Londonu. Diners Club SLO ima že dolga leta posluh za posebne projekte, posebne ljudi in humanitarno dejavnost. S to donacijo vabimo tudi vas, da pomagate po svojih najboljših močeh ter prispevate za razvoj infrastrukture za slepe športnike in jih tako spodbudite, da se zaženejo v šport. Sredstva lahko nakažete na TRR: SI56 2900 0005 0245 469 pri Unicredit banki. Prosimo vas, da v polje namena nakazila vpišete besedo SEZNAM, če želite biti navedeni na seznamu donatorjev. Najlepša hvala!

24.02.2012 17:10:22 Uhr


DN3_68_69.indd 69

24.02.2012 17:10:23 Uhr


(70) f es t ival

l j ubl j ana

bÉjart ballet bo pika na i

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Avtor | M ar j ana V iran t Foto | irena h era k

K

er je letos na voljo manj denarja, moramo biti izjemno inovativni in kreativni, pri oblikovanju programa pa selektivni,« poudarja direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek. Festival, ki ga umetniško vodi že 20 let, letos praznuje 60-letnico, enak jubilej pa slavi tudi evropsko festivalsko združenje (EFA), katerega predsednik je že dva mandata. Kako z manj sredstvi v jubilejnem letu ustvariti več programa?

Na kaj ste ob 60-letnici festivala še posebej ponosni?

Na zadnje desetletno obdobje, ko nam je uspelo redno uprizarjati prireditve na najvišji umetniški ravni, z ansambli, kot so milanska Scala, Bolšoj teater, Mariinsko gledališče, Béjart Ballet ter londonski, newyorški in münchenski filharmoniki. V mali evropski prestolnici smo ustvarili velik festival, ki je eden najstarejših evropskih festivalov.

Bo program zaradi jubileja bogatejši?

Festival se bo začel 20. junija s koncertom orkestra Dunajskih filharmonikov in sirom

DN3_70_71.indd 70

Simonom Rattlom, sklenili pa ga bomo 13. septembra s predstavo Odisej gledališča Ulysses Radeta Šerbedžije. Dogodkov bo nekoliko več kot lani. Imamo tudi nove programske sklope (MusMA), pri katerih sodeluje deset izjemno pomembnih evropskih festivalov. Ti mladim evropskim skladateljem naročajo nove skladbe, ki se potem izvajajo na festivalih. Lani je bila predstavitev v Granadi, letos bo v Ljubljani. Posebnost tega štiridnevnega festivala v festivalu je snemanje koncertov za evropsko radijsko mrežo (EBU), prek katere jih bo lahko spremljalo dva milijona poslušalcev po vsej Evropi.

Druge novosti?

V sodelovanju z evropskim festivalskim združenjem med 14. in 20. oktobrom v Ljubljani pripravljamo program Atelje za mlade festivalske direktorje, ki bodo izmenjali izkušnje s svetovno znanimi avtoritetami na festivalskem področju, kot so direktor edinburškega festivala Jonathan Mills, ustanovitelj festivala v Avignonu Bernard Faivre d’Arcier in dolgoletna direktorica berlinskega festivala Nele Hertling.

Kaj lahko pričakujemo v osrednjem delu festivala?

Festival Ljubljana praznovanju

namenja vse leto. V ta sklop sodijo tudi 27. slovenski glasbeni dnevi, ki jih 12. marca v CD odpiramo s koncertom ob stoti obletnici rojstva Bojana Adamiča z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Žarkom Prinčičem. Ker je letos na voljo manj denarja, moramo biti izjemno inovativni in kreativni, pri dogodkih pa selektivni. Ljubljanski festival je v zadnjih letih programsko rasel in tudi letos bo tako. Nastopilo bo nekaj izjemnih orkestrov: poleg Dunajskih filharmonikov še sanktpeterburška filharmonija z Jurijem Temirkanovim in orkester Mariinskega gledališča z Valerijem Gergijevim, na sporedu pa bo tudi koncert opernih arij z Leom Nuccijem in Invo Mula ter Slovensko filharmonijo.

Kaj pa bodo »bonboni«?

Recimo gostovanje slovitega Béjart Balleta iz Lozane s Posvečenjem pomladi Igorja Stravinskega. Avgusta bomo izvedli več predstav muzikala Jesus Christ Superstar produkcijske hiše Bronowski iz Londona. Z Mestnim gledališčem ljubljanskim sodelujemo pri koprodukciji muzikala Čarovnice iz Eastwicka, z ljubljansko Opero pa pri izvedbi novega dela Janija Goloba Kapital in ljubezen.

Skupaj z RTV Slovenija bomo na Kongresnem trgu 21. junija uprizorili Poletno noč, s katero bomo počastili 50 let slovenske popevke. Občinstvu bomo ponudili tudi bogat dramski program. Poleg Odiseja bo na odru poletnega gledališča 6. in 7. septembra uprizorjena Medeja v režiji Tomaža Pandurja. Gre za koprodukcijo dubrovniškega in ljubljanskega festivala, HNK Zagreb in Pandur Theaters. V začetku festivala, 26. junija, bo v Križankah gostoval Atelje 202 s predstavo Gospoda Glembajevi Miroslava Krleže z Borisom Cavazzo v glavni vlogi.

Kakšen bo proračun festivala?

Letošnji proračun bo v primer-

24.02.2012 17:10:45 Uhr


(71)

Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek

javi z lanskim, ko je festival stal 2,5 milijona evrov, manjši vsaj za 500 tisoč evrov. Predračun programskih stroškov je za zdaj 1,7 milijona evrov. Ustvarjamo sinergije in zelo pazimo, čemu namenjamo denar. Letos si ne moremo privoščiti opernega gostovanja Mariinskega gledališča, ki stane 600 tisoč evrov. Koprodukcijska sredstva bomo vložili v sodelovanje z ljubljansko Opero, saj je tudi domača ustvarjalnost izjemno pomembna.

Z znižanjem cene vstopnic ste lani dosegli večji prihodek. Kakšni so letošnji načrti?

Cena vstopnic bo na lanski ravni, veliko prireditev pa bo tudi brezplačnih. Lani smo

DN3_70_71.indd 71

uvedli nov model prodaje vstopnic in predprodajo podaljšali do dneva pred posamezno prireditvijo. Na dan prireditve so bile vstopnice dražje za 50 odstotkov oziroma so bile cene na ravni iz leta 2010. Rezultat tega je bila več kot 90-odstotna prodaja vstopnic do dneva pred prireditvijo. Ker se je ta model pokazal kot uspešen, ga bomo nadaljevali tudi letos. Predprodajo vstopnic bomo začeli aprila.

Katera letošnja prireditev bo najdražja?

Odprtje festivala z Dunajskimi filharmoniki in gostovanje Béjart Balleta zaradi števila vaj in postavljanja scene. O tem, ali bo predstava v Gallusovi dvorani CD, se še odločamo. Lani

smo za najem dvorane v času festivala plačali več kot 170 tisoč evrov. Čeprav je to edina primerna dvorana, bomo zaradi zniževanja stroškov letos kakšno predstavo morali preseliti tudi v Križanke.

Koga bi si še želeli pripeljati v Ljubljano?

Vsa gostovanja, ki jih načrtujemo, tudi izpeljemo. Že nekaj let pa si prizadevamo povabiti orkester Simona Bolivarja iz Venezuele, ki je zelo razprodan. Orkester, ki je nastal kot socialni projekt za nekdanje brezdomce, je prav zato nekaj posebnega.

Kakšen ugled ljubljanski poletni festival uživa v tujini?

Festival Ljubljana, ki je od leta 1978 član evropskega festivalskega združenja, uživa velik ugled. Glede na zdajšnje razmere in nenehno zniževanje bonitetnih ocen pa se naši državi in tudi festivalu ugled v tujini lahko zmanjša.

Mandat predsednika evropskega festivalskega združenja vam poteče prihodnje leto, mandat direktorja Festivala Ljubljana pa konec leta 2014. Boste še kandidirali za obe funkciji?

Vsekakor se vidim na Festivalu Ljubljana tudi v prihodnje, o vnovični kandidaturi za predsednika evropskega festivalskega združenja pa še razmišljam.

24.02.2012 17:10:50 Uhr


(72)N O V A

P R O D A J N A

M E S T A

Odprta je največja trgovina z Applovimi izdelki v Sloveniji

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

EPL, d. o. o., ki Applove izdelke pri nas prodaja že od leta 1999, se je s stare lokacije na Tržaški cesti preselil v središče Ljubljane, na pred kratkim povsem prenovljeni Kongresni trg. Poleg trgovine s statusom Apple Premium Reseller, ki je urejena po natančnih Applovih oblikovalskih smernicah in ponuja edinstveno izkušnjo nakupovanja, je na istem naslovu tudi največji servis Applovih izdelkov. EPL je namreč tudi pooblaščeni serviser za izdelke Apple (Apple Authorised Service Provider) z več kot 10-letnimi izkušnjami. Nova trgovina ponuja celoten nabor računalnikov Mac, revolucionarne iPade, predvajalnike iPod in pametne telefone iPhone ter dodatno opremo Appla in drugih proizvajalcev. Trgovina EPL in njeno strokovno usposobljeno osebje omogočajo prav posebno doživetje blagovne znamke Apple, edinstveno nakupovalno izkušnjo in svetovanje tistim, ki se za izdelke Apple šele odločajo. Ogledati in preizkusiti je mogoče vse najnovejše Applove izdelke, od najnovejših namiznih in prenosnih računalnikov iMac, MacBook Air in MacBook Pro s tehnologijo Thunderbolt, vse različice iPada, najbolj zaželeni telefon na svetu iPhone ter glasbene predvajalnike družine iPod. Bogat izbor dodatne opreme bo zagotovil, da bo vsak kupec v trgovini našel to, kar potrebuje.

EPL d. o. o. Apple Premium Reseller Kongresni trg 15, Ljubljana Tel.: 01 2561320 E-pošta: info@epl.si www.epl.si

prebudil se je Gredič Na Ceglem sredi Goriških brd je majhen grad, gradič, Gredič. Po letih spanja se je nedavno, kakor se v pravljicah pač zgodi, prelevil v hotel z vrhunsko restavracijo in bogato vinsko kletjo. Prenova in nova vsebina Grediča nista povišali, napihnili, razširili ali pozlatili, zrasel pa je v globino in se napolnil navzven in navznoter. Zdaj pripoveduje zgodbe o svojem kraju, o vinih, ki so ga omogočila, hrani, ki je tu doma, ljudeh, ki mu dajejo življenje. Pozorni obiskovalci bodo v njem veliko izvedeli in se vrnili po še več.

Restavracija Gredič Avenanti, v kateri priznani chef Cristian Avenanti na svoj način interpretira tradicionalno briško kuhinjo s pridihi Mediterana, vas bo presenetila s svojo sodobno podobo, bogato paleto že skoraj pozabljenih prvinskih okusov ter veliko izbiro jedi in vin. Ob prekrasnem pogledu na Brda in v udobju, ki ga ponuja restavracija, se bo še tako formalen poslovni obed spremenil v nepozabno kulinarično doživetje. Gredič, d. o. o. Ceglo 9, 5212 Dobrovo v Brdih Tel.: 05 82 80 121 GSM: 040 477 817 E-pošta: info@gredic.si www.gredic.si

DN3_72_73.indd 72

Na območju Brda/Collio najdete veliko zanimivih vinskih kleti in vsaka ima svojo razburljivo, vznemirljivo, posebno zgodbo o vinih, vinski filozofiji in strasti, s katero vinarji v teh krajih ustvarjajo svoj »izdelek«. Redko pa boste naleteli na klet, ki vam bo ponudila skoraj popoln izbor najrelevantnejših vin z vsega območja in kjer bi bili enakovredno zastopani vinarji z obeh strani meje. Dodajmo, da lahko pri njih vsa ta vina kupite po cenah, ki so enake kot pri vinarjih. Seveda lahko v Grediču vina tudi poskusite, ponudijo vam jih v vrhunskih, ročno izdelanih kozarcih prestižne avstrijske manufakture Zalto, zraven pa postrežejo hišni prigrizek. Odprti so vsak dan v tednu.

24.02.2012 17:11:29 Uhr


(73) Glasbeni centri Čurin – v ritmu z vami Glasbeni centri Čurin so vodilni slovenski trgovec z glasbili. Poslovalnice imajo v Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti in na novi lokaciji v Ljubljani na Masarykovi ulici 14. Pri izbiri glasbil, glasbene in studijske opreme vam bodo svetovali strokovnjaki za studijsko tehniko in kakovostni glasbeniki. Ponudba zajema tako programe za začetnike kot tudi za zahtevnejše glasbeni-

GC Glasbeni centri d.o.o. Partizanska 44, 2000 Maribor Masarykova 14, Ljubljana Lendavska 76, Murska Sobota Trstenjakova 5a, Ptuj Meškova ulica 9, Slovenj Gradec Tel.:02 22 81 600 www.glasbeni-center.com

ke. Posebno so ponosni na lasten proizvod, harmoniko znamke Alpen, s katero uspešno prodirajo tudi na evropske trge, ter na zastopništva svetovno priznanih znamk. Spletna stran in profil na družbenem omrežju Facebook omogočata spletne nakupe in licitacije glasbil tudi po izklicnih cenah, hkrati pa spodbujata promocijo glasbenikov.

TEOAEL – optimalna forma in zdravje povečujeta življenjski elan Na podlagi vlaganja v izobraževanje, strokovnosti in humanosti se je TEOAEL – akademija športa in sprostitve v sedmih letih obstoja razvila v ustanovo, kjer optimalna forma in zdravje vadečim dolgoročno povečujeta njihov življenjski elan. Pri njih najdete najbolj kvalificirane inštruktorje body tehnike (tm), ki se učijo in delajo pod nadzorom master body inštruktorice Barbare Tavčar. Tehnika je edinstvena, saj je strokovno in znanstveno dokazano, da ob majhnem vložku časa vpliva na vse komponente zdravstvenega fitnesa, in to skozi ponudbo individualnih in skupinskih tretmanov. Če želite lepo oblikovano telo, je body tehnika pravi odgovor, saj jo priporočajo tako rekreativcem kot tudi vrhunskim športnikom in pri rehabilitaciji.

Barbara Tavčar je začetnica body tehnike v Sloveniji in edina master body inštruktorica pri nas.

DN3_72_73.indd 73

TEOAEL – akademija športa in sprostitve, d. o. o. PBS center športne odličnosti Kranj Britof 292, Kranj Tel.: 040 784 131 E-pošta: barbara@teoael.si http://teoael.si facebook.com/teoael

24.02.2012 17:11:49 Uhr


(74)K U L T U R N I Pripravila | mar j ana

 +

K O L E D A R v irant

MAREC â&#x20AC;˘ V Narodnem Mariâ&#x20AC;˘ Na program ljubljanskega Koloseja 1. marca prihaja bio- domu bor bo v sredo, grafska drama Ĺ˝elezna lady z Meryl Streep v glavni vlogi.

11. aprila, ob 20.30 nastopil energiÄ?ni jazz-rockovski kvartet Get the Blessing iz Bristola.

â&#x20AC;˘ PreĹĄernovo gledaliĹĄÄ?e Kranj bo med 27. marcem in 11.

Ĺ t.35

aprilom gostilo Teden slovenske drame.

â&#x20AC;˘ V

03.12 M A G A Z I N E C L U B D I N E R S

  % !

â&#x20AC;˘ V Gallusovi dvora-

ni CD bo v petek, 2. marca, ob 19.30 premiera opere Marija Kogoja Ä&#x152;rne maske v reĹžiji Janeza Burgerja in z dirigentom UroĹĄem Lajovicem.

â&#x20AC;˘ V Kosovelovi dvorani CD in Kinodvoru bo med 23. in 30. marcem 13. festival dokumentarnega filma.

â&#x20AC;˘ V KoroĹĄki galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu do

dunajskem Muzeju moderne umetnosti (MUMOK) si do 28. maja lahko ogledate razstavo Claesa Oldenburga The Sixties.

A. 0 .$ +,

  4$ -& - )



â&#x20AC;˘ V okviru zlatega abonmaja bo v Gallusovi dvorani CD 18. aprila ob 20. uri nastopil Zbor ruske drĹžavne kapele pod taktirko Valerija Poljanskega.

â&#x20AC;˘ V Leopoldovem muzeju na Dunaju bo do 27. avgusta na ogled razstava Gustava Klimta Up Close and Personal.

1. aprila predstavljajo izbrana dela iz beograjske zbirke Zepter.

APRIL â&#x20AC;˘ Cankarjev dom bo med 2. in 6. aprilom prizoriĹĄÄ?e 6. med-

 

narodnega festivala gorniĹĄkega filma.

â&#x20AC;˘ Na koncertu oranĹžnega abonmaja Orkestra Slovenske fil-

'

harmonije pod vodstvom dirigenta Emmanuela Villaumeja bosta 5. in 6. aprila v Gallusovi dvorani CD nastopila sopranistka Sabina Cvilak in baritonist Marcos Fink.











 DN3_74_75.indd 74

24.02.2012 17:12:47 Uhr


. , -*+, )*-.$0*)  +*-. '% +, *-.'$($' C$BD$   !  # #   ! /.0   0 #%! #  !  % # ! # #. 0 ! "! !"

!!/#% 0*) (% ,/- +,B$ ) (*, %*)- '$.$).$' ,"$%-& * '0 4"*,)%  +, 0' &  + +, +, D/%   $ -  ,40$'  ))% %, 0' &*'#&*./$-)( . $)+, +,*-.**+ , . 

! " A. 0$') B./$% -*+*&4' - -+'$)0*)$#+*-. '%# 0-+)%/*,D%*$)+, ( .0%*40 ., .%$)$()%&*. .$-.$&$-+$%*)&'-$D) (' C$BD/'0)$,4'*"4.*",  +,$+$-.$ )&*( ,)$,4+*, $.0$+,$.$-&). '*

 !!" "$" # *)  +*-. '%  $.+/, -* $4 ')  4 *"*0*,)*-.%* * 4,0 " $) &&*0*-.) " -+) +*,'%(* -(* +,0*0,-.) &&*0*-.) (. ,$' 4,$&. ,$#- 0*)  +*-. '% $.+/,/0,BD%*0, ($/(,4, -+)%*)* +*-. '%* '#&* +, $4&/-$.  0 +') ( -./$/ $.+/, &% , 0( *(* ./$ *"*0*,$'$ ) 0- 0B 0+,B)% $) 0( -.,*&*0)* -0 .*0'$ *-. '%* 0( *(* , 4+'D)* +,$+ '%'$)*($)%*/-., 4)*)( -.$'$/$+*)&/+/ 0(*(*4)B$($-.*,$.0($0*&0$,/87' .) ",)$%  0- ' %)0*'%*

!!" ,0 +*- )* '"* % ) 0+'$0 $( 0*) +*-. '% 0 4$(-& ( D-/ -% -$ '#&* . (+ ,./,* 0*) " % , 0 -&'/--0*%$($C '%($$)+*., ($+*.*+'*.$)-.0$.  -($*+'*.&$%**%0*)*% ,**.)*-+,*BD )+ .*-.0($B$#$)*' D$) 0#,./$4"$) %*

(*0*)+*-. '%'$0B*- )$ '') -- ). , Posebna ugodnost samo za Ä?lane Diners Cluba

<6*.)$+*+/-.40- $4 '& $.+/,$)$. 24C 4)$C)$($ )($ 876+*+/-.)0- $4 '& $4, )  +*)/ $.+/,$)$. 2  *976+*+/-.40*) +*-. '% $.+/,, ($/(2'/-$0 

)'&%# ! 4D')  $) ,- '/

*)+*-. '%$.+/, , ($/(2'/-$0

*C)*-.)&/+)89*,*&*0 4'$D)$+*+/-.$$)&$% - ( -*) - B. 0%*

10 let

garancija

5 let

garancija na grelce

TVĂźUVZ[ VIYVČ?ULNH WSHČ?PSHIYLa VIYLZ[P

IYLaWSHČ?UH in hitra TVU[HĂźH

* ' ) 4$

- 0&'%/D )*0 )*5, 4*+'D$'

8=729779772997( 98@@77 /,*0

&'$)$ ). , '*-,-(++'$)!* 0$.+/,-$1110$.+/,-$ *?*8?/, 0-**.**8;/,

 !"!" !$

,$*,/,*+,&*+ ,$) '% ') ./B ' )%  ' %+,&

 !$

%/'%)  /,-&**.   $.3,)%5') ./B0) )*,*B& (

 !"!" %/'%)   DN3_74_75.indd 75

0!%0!# ! #%## !!"

),*D$'*&.'*"+*&'$D$. ). ' !*)-&*B. 0$'&* 7:><>8;;7$)+*-''$0("*(*C )-' )%$) 24.02.2012 17:12:47 Uhr


(76) k ul t

ura

Pripravila | mar j ana

v iran t

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Spoj arhitekture in revolucionarne tehnologije Konec septembra 2009 je bila na nadmorski višini 2.883 metrov v bližini Zermatta v Švici odprta nova planinska koča Monte Rosa SAC. Ta inovativni projekt je bil izpeljan pod pokroviteljstvom priznane arhitekturne in inženirske šole ETH iz Züricha in švicarskega alpskega kluba (SAC). Novo planinsko kočo odlikuje združitev izjemne arhitekture in revolucionarne tehnologije, s čimer se napoveduje nova doba v trajnostni gradnji. Razstava z naslovom Nova koča Monte Rosa SAC, ki je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na gradu Fužine v Ljubljani na ogled do 1. aprila, prikazuje zapis načrtovanja, gradnje in inovacij ter raznovrstne dokumente, povezane s tem projektom.

Novo planinsko kočo Monte Rosa SAC odlikuje združitev izjemne arhitekture in revolucionarne tehnologije.

Poslastica z začimbami Indije Čarodej slide kitare Višva Mohan Bhat in skupina Divana iz Radžastana bosta poskrbela za posebno glasbeno doživetje z okusom najboljših indijskih začimb. Nekdanji učenec Ravija Šankarja slovi kot pretanjen skladatelj in izjemen improvizator, iznašel pa je tudi glasbilo mohan veena. Gre za kitaro, ki spaja lastnosti indijskih tradicionalnih brenkal in severnoameriške slide kitare ter ustvarja presunljiv, nestvaren zvok. Projekt Desert Slide bo v okviru abonmaja Glasbe sveta v Linhartovi dvorani CD predstavljen 14. marca ob 20.30.

Čarodej slide kitare Višva Mohan Bhat in skupina Divana iz Radžastana bosta pripravila pravo glasbeno poslastico.

Varljiva podoba newyorškega poslovneža Film Sramota prikazuje psihološko izostren portret spolnega odvisnika.

DN3_76_80.indd 76

Na redni spored Kinodvora 8. marca prihaja drugi celovečerec britanskega režiserja in vizualnega umetnika Steva McQueena Sramota. Gre za estetsko dovršen in psihološko izostren portret spolnega odvisnika ter študijo svobode v času neomejenih možnosti. Brandon je mlad in uspešen newyorški poslovnež. Pod videzom urejenega in privlačnega moškega pa se skriva spolni odvisnik, ujet v začarani krog avantur za eno noč, brezupnih romanc in internetnega seksa. Michael Fassbender je spet osupnil občinstvo in kritike ter si z vlogo Brandona prislužil nagrado za najboljšega igralca na zadnjem beneškem festivalu.

24.02.2012 17:13:19 Uhr


DN3_76_80.indd 77

24.02.2012 17:13:21 Uhr


(78) k ul t

ura

Slovenski oblikovalci v Milanu V oblikovalskem muzeju Triennale v Milanu bo do 1. aprila na ogled razstava Silent Revolutions, ki je del širše predstavitve Slovenije. Gre za izbor sodobnih slovenskih oblikovalskih izdelkov, ki so nastali v prvih dveh desetletjih mlade evropske države. Pod žaromete so postavljeni pomembni izdelki velikih podjetij, ki so razvila lastne prepoznavne blagovne znamke, in posebni predmeti iz omejenih serij, ki so jih izdelali sami oblikovalci.

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Sodobno slovensko oblikovanje s črnimi češnjami v milanskem Triennalu zastopa tudi slovenska oblikovalska zvezdnica Nika Zupanc.

Novi projekt portugalske pevke Nekdanja pevka znamenite portugalske zasedbe Madredeus Teresa Salgueiro bo v Kinu Šiška v torek, 27. marca, ob 21. uri predstavila svoj novi solo projekt. Pevka se je lani avgusta skupaj s štirimi vrhunskimi glasbeniki umaknila v gorski samostan Arrábida, kjer so v mističnem okolju posneli 17 novih avtorskih skladb. Rodil se je album O Mistério, ki bo uradno izšel tik pred ljubljanskim koncertom.

N

Teresa Salgueiro bo v Kinu Šiška predstavila svoj novi album O Mistério.

Dolžina sto igel

Predstave slovitega koreografa madžarskega rodu Josefa Nadja, ki že leta živi med Orleansom v Franciji, kjer vodi koreografsko središče, in rodno Kanjižo v Vojvodini, kjer je ustanovil kreativni atelje, so svojevrstno doživetje. Gre za izviren gibalni izraz z nenavadno odrsko magijo, ki prostoru daje nove razsežnosti, predmetom pa novo podobo in vsebino. Njegovo tokratno predstavo Dolžina sto igel, katere naslov je povezan s starim madžarskim pregovorom, plesalci ustvarjajo v sodelovanju z jazzovskim ansamblom, z gibi pa rišejo kot slikarji akcije. Na sporedu v Linhartovi dvorani CD 12. aprila ob 20. uri. Predstavo Josefa Nadja Dolžina sto igel odlikuje nenavadna odrska magija, ki prostoru daje nove razsežnosti.

DN3_76_80.indd 78

24.02.2012 17:13:27 Uhr

DC_Maga


diners club – golf card

narocite svojo

Najboljša najboljši prihranki za najlepše igre. 3ULYDUĈXMWHLQXçLYDMWHVNDUWLFR'LQHUV&OXE²*ROI&DUGLQSRVHEQRL]GDMR NDWDORJDJROIVNLKSULKUDQNRY*2/) Posebna izdaja

3ULYDUĈXMWHLQXçLYDMWH,QIRUPDFLMHLQQDURĈLODQD080 1345DOLgolfcard@dinersclub.si

DC_Magazin_oglas_NPGolf_205x275mm.indd 1 DN3_76_80.indd 79

7.2.2012 12:29:00 24.02.2012 17:13:28 Uhr


(80) k ul t

ura

Knjižne novosti

D I N E R S

C L U B

M A G A Z I N E

03.12

Št.35

Pri založbi Učila je izšla biografija o Stevu Jobsu, enem največjih računalniških vizionarjev, ki je z Applom ustvaril kultne digitalne blagovne znamke. S svojo genialnostjo in samozavestjo je kljub gospodarski in osebni krizi dosegel, da je obgrizeno jabolko postalo sinonim inovativnosti in vizije.

Avtor knjižne uspešnice Vatikan, d. d., raziskovalni novinar Gianluigi Nuzzi, se je v svoji najnovejši knjigi Metastaza, ki je pravkar izšla pri založbi Modrijan, lotil slabo raziskanega področja: razraščanja kalabrijske mafijske združbe ‘Ndrangheta v severni Italiji. Gre za kriminalno združbo, o kateri je zaradi njenega skrajno prikritega delovanja malo znanega.

Odprimo okna, zažgimo stare cunje je naslov najnovejše knjige Matjaža Hanžka, ki je v zbirki Čas misli izšla pri Cankarjevi založbi. Nekdanji varuh človekovih pravic in eden vidnih predstavnikov slovenske povojne avantgarde se v njej loteva neoliberalnega koncepta, ki je pripeljal do tega, da razen denarja nima vrednosti nič drugega.

DN3_76_80.indd 80

V okviru projekta Knjige za vsakogar so pri Študentski založbi pravkar izdali paket petih knjig. V Obrisih senc Amitav Ghosh mojstrsko prepleta dve vzporedni zgodbi: prvoosebno pripoved dečka, ki si v svoji domišljiji ustvari živo podobo sanjskega Londona, in zgodbo o vrnitvi dečkove babice v rodno Dako ter njenih spominih na čase, preden je ta postala del vzhodnega Pakistana. V Slepem oknu avtorice Leene Krohn spoznamo 50-letnega filozofa, ki si kupi komoro za lebdenje na vodi, da bi tako laže razmišljal. Pet avtorjev knjige Dan zmage – Goran Vojnović, Suzana Tratnik, Dušan Čater, Mojca Kumerdej in Andrej E. Skubic – je ustvarilo pet kratkih zgodb, v katerih potujemo od vasice na Kozjanskem do televizijskih studiev resničnostnega šova. Učna ura kaligrafije prinaša tri najbolj znana kratkoprozna besedila Mihaila Šiškina, v katerih se zgodovinska in avtobiografska proza prepletata s številnimi citati. Hanif Kureishi pa v zbirki kratkih zgodb Polnoč ves dan opisuje življenje ljudi iz londonskih umetniških krogov.

24.02.2012 17:13:38 Uhr


Novi BMW serije 3

www.bmw.si/serija3

6Ä&#x153;JUFLWWPÄ&#x153;OKJ

453"45;."(6+& 7P[JUF[NBHPWBMDB/PWJ#.8TFSJKFVUFMFÄ&#x2030;BTUSBTUEPUFIOPMPHJKF WSIVOTLFHBPCMJLPWBOKBJOVÄ&#x153;JULBW WPÄ&#x153;OKJCPMKJ[SB[JUPLPULBUFSPLPMJESVHPWP[JMPWSB[SFEV;NPHMKJWJJOFLPMPÄ&#x2030;LJ5XJO1PXFS5VSCPNPUPSKJ ter barvni Head-Up prikazovalnik so le nekateri izmed mnogih primerov napredka, ki ga predstavlja OPWJ#.8TFSJKF*[CFSJUFOBKMKVCÄ&#x2030;PJ[NFEUSFIOPWJIW[OFNJSMKJWJIJ[WFECQSJTWPKFNOBKCMJÄ&#x153;KFN QPPCMBÄ&#x2030;Ă?FOFNUSHPWDV[WP[JMJ#.8BMJOBwww.bmw.si/serija3.

;BWFĂ?JOGPSNBDJKPOPWFN BMW serije 3 skenirajte QR kodo BMJQPLMJĂ?JUFOB

/07*#.84&3*+& A-Cosmos CelovĹĄka cesta 182 1000 Ljubljana Tel.: 01 58 33 540 bmw@a-cosmos.si

"WUP4FMFDU Industrijska cesta 9 5000 Nova Gorica Tel.: 05 33 06 060 info@avtoselect.si

"WUP4FMFDU 7PKLPWPOBCSFÄ&#x153;KF 6000 Koper Tel.: 05 66 32 000 info-kp@avtoselect.si

.BLPNB BrĹĄljin 2 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 34 200 bmw.prodaja@makoma.si

.BLPNB 1&"WUPWBM Pod jelĹĄami 2 1290 Grosuplje Tel.: 01 78 11 300 avtoval@makoma.si

.BMHBK Ulica Mirka Vadnova 2a 4000 Kranj Tel.: 04 28 11 400 bmw.kranj@malgaj.com

4FMNBS Mariborska cesta 119 3000 Celje Tel.: 03 42 44 011 info-ce@selmar.si

4FMNBS Ptujska cesta 83 2000 Maribor Tel.: 02 82 80 100 info-mb@selmar.si

PHGQDURGQRHYURSVNRDPDWHUVNRSUYHQVWYR]DĂŤHQVNH VORYHQLMD

Kombinirana poraba goriva vozila BMW serije 3: od 4,1 l/100 km do 7,9 l/100 km. Kombinirane emisije CO2: od 109 g/km do 186 g/km. DN3_II_III.indd 1 BMW OGLAS 2-1 SERIJE 3 L2012 410x275.indd 1-2

DC_Magazin_oglas_Ladys Championship_210x280mm.indd 1

7.2.2012 12:31:41 24.02.2012 15:35:23 Uhr 2/14/12 10:00 AM

Diners Club Magazine - Št. 35  

Diners Club Magazine - Št. 35

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you