VRHUNSKA LETALA SVETA
North Anlerican X-15 Še danes, skoraj štirideset let po nastanku, je letalo X-15 pojem in izreden dosežek za letalstvo. Z njim se je običajno letenje prevesilo v astronavtsko, prispevek tega letala v človekovem prodiranju v vesolje in njegove skrivnosti pa je neprecenljiv. redi druge svetovne vojne so že številna propelerska bojna letala S hitrosti med strmoglavi mi leti. Te hidosegla visoke trosti pa so velike težave, predvsem zaradi stisljivosti obzvočne
povzročale
zraka ob propelerju. Hitrost propelerja pa niso mogli zmanjšati zaradi takratne tehnologije gradnje reduktorjev. Slednji bi bil za izpolnjevanje takšnih zahtev celo večji od motorja. Toraj obratno kot danes. Prihajali so tudi novi turboreakcijski in raketni motorji, ki so zlahka omogočali še večje hitrosti. V ZDA se je s tem vprašanjem ukvarjal Nacionalni svetovalni komite za aeronavtiko (NACA, predhodnik današnje Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje - NASA). Neposredno se je s tem ukvarjal dr. William F. Durand, predsednik Posebnega komiteja za reakcijske pogone. Na njegov predlog so Kopenska vojska in Vojna mornarica ZDA, NACA in letalska industrija 18. decembra 1943 združile znanje in sredstva v skupni raziskovalni program novega letala za visoke obzvočne in nadzvočne hitrosti. Kasneje je prišlo med omenjenimi kar do nekakšnega rivalstva in začela se je tekma, v kateri so vsi hoteli prvi preseči hitrost zvoka. Letalske sile ZDA so financirale projekta Bell X-I in X-2, Vojna mornarica ZDA paje financirala Douglasova projekta D-558-1 in D-558-2; pri vseh projektih pa je sodelovala NACA. Prva sta projekt X-I končala Bell in Letalske sile ZDA. X-I je prvič vzletel potem, ko so ga spustili z višine 8.230 m izpod trebuha Boeingovega B-29 nad PinecastIe Fieldom na Floridi. To se je zgodilo 19. januarja 1946; X-I je vzletel brez pogona. Prvič pa so na tem letalu vžgali rakete motorje XLR-II-RM-3 med dvanajstim poletom Il. aprila 1947. Samo tri dni kasneje je prvič vzletel turboreakcijski Douglas D-558-1 Vojne mornarice ZDA. Med tema dvema si je največjo slavo pridobil X-I, predvsem zaradi 31. poleta, v katerem je stotnik Charles E. Yeager dosegel hitrost 1,06 macha 13.106 m nad Muroc Fieldom, kasnejši bazi Edwards v kalifornijski
20
puščavi Mojave. Ta dogodek povsem napačno prikazuje znani film The Right Stuff, saj je bil to Yeagrov dvanajsti in ne prvi polet. Tema dvema pionirskima raziskovalnima projektoma je februarja 1948 sledil Douglasov D-558-2. Sprva ga je poganjal turboreakcijski motor, potem po oktobru 1949 turboreakcijski in raketni motor, končno pa po septembru 1950 samo še močnejši raketni motor. Julija 1951 muje sledil X~ID, potem junija 1952 prav tako Bellov X-2, februarja 1953 X-lA, septembra 1954 X-lB in decembra 1955 XlE. Zmogljivosti teh letal so nenehno izboljševali in vojaški piloti ter piloti NA CA so lahko dosegali višje in višje hitrosti: z X-I so 26. marca 1948 dosegli 1,45 macha, z Douglasovim D-558-2 dne 7. avgusta 1951 že 1,88 macha in končno so 20. novembra 1953 prvič presegli dvakratno hitrost zvoka (2,005 macha). X-I Aje 12. decembra 1953 dosegel hitrost 2,44 macha, X-2 pa 23. julija 1956 hitrost 2,78 macha. Trikratno hitrost zvoka je prvič presegel stotnik Milbum Apt z X-2 27.septembra 1956, dosežek pa plačal z žiVljenjem. Preizkusni piloti pa so leteli tudi vse višje in z X-2 dosegli 7. septembra 1956 rekordnih 38.376 m. Cena teh dosežkov pa je bila visoka: poleg stotnika Milbuma Apta sta življenje izgubila še dva pilota, od 14 raziskovalnih letal (šest X-I , dva X-2 in šest D-558) pa so jih 6 uničili. Junija 1952, deset mesecev po nastanku drugega prototipa D-5882 in kar 17 mesecev preden so presegli dvakratno hitrost zvoka, pa je NACA dala pobudo za razširitev programa na raziskovanje letalnih značilnosti pri hitrostih od 4 do 10 machov in na višinah od 20.000 do 80.000 m. Ta ambiciozni program je presegal finančne
Pogled na X-15 iz nosilnega-matičnega letala BN-52. Preden so namestili X·15 pod velikega boeinga, so opravili vrsto preizkusov v vetrovniku, da bi se prepričali, če lahko nosilno letalo ponese X-15 dovolj visoko za polet. Piloti preizkuševalnega X·15 so sedeli v katapultnem sedežu, delujočem pri hitrostih do 4 mache.