Jadralno letalo A 9 so razvili iz slovite
rdeče
fronte 7 Olega Antonova
in Pavle Crnjanski, člana skupine Deveti, s Komarjem. Prva tri mesta so zasedli Nemci, Poljak Mynarski in Nemka Hanna Reitsch sta preletela 351 km, Poljak Zabski je dosegel višino 3259 m, Avstrijec Frena pa trajanje nekaj nad 19 ur. Poljaki so na tem prvenstvu dokazali, da je njihovo jadralno letalstvo treba šteti med najboljše na svetu. Če bi prizadevanja do leta 1925 šteli nekako za pionirske čase, potem pomenijo leta do 1940 dobo zorenja in temeljitih razvojnih spoznanj. Jadralstvo je tudi v okviru letalskih dejavnosti postalo samostojna panoga s konstrukcijskimi, organizacijskimi, pedagoškimi, meteorološkimi ter seveda športnimi izkušnjami in uspehi.
Na olimpiadi v Berlinu (1936) so predstavniki FAI že sodelovali kot opazovalci (med njimi tudi jugoslovanski jadralec A. Stanojevic z rhonbussardom) in na igre 1940 v Tokiu je bilo jadralstvo uvrščeno med redne olimpijske discipline. Na žalost, zaradi druge svetovne vojne iger v Tokiu ni bilo, niti štiri leta pozneje v Londonu ne. Čakati smo morali skoraj 50 let, da bo jadralstvo spet enakopravno drugim športom.
Jadralna letala na 1. mednarodnem jadralskem tekmovanju na Wasserkuppe, 1937 17