Issuu on Google+

Alternativni viri energije Izkoristite kar vam daje narava

Peletni gorilnik Sreda, 11 Januar 2012 21:20 | Prispeval Administrator | | | V naslednjem članku je opisan postopek samogradnje peletnega gorilnika, ki ga je konstruiral in naredil Jernej Iskra. Če se vam bo postavilo kakšno vprašanje in bi ga želeli postaviti ali če želite pokazati svoj izdelek bomo debato razvijali na forumu (klikni) T U K A J. Gorilnik lahko montiraš na vsako peč na drva. V vratih izrežeš odprtino in priviješ gorilnik. Če imaš navpična vrata boš pritrdilno ploščo privaril pravokotno na gorilno cev (jaz imam vrata pod kotom). Plašč gorilnika je narejen iz kotlovne pločevine debeline 4 mm. Notranjost je obložena s šamotno opeko debeline 3 cm. Dobiš jo v skoraj vsaki gradbeni trgovini. Format opeke je 25 x 12.5 x 3 cm. Za gorilnik potrebuješ 6 opek. Cena ene je okoli 3 EUR. Med plaščem in šamotom je dober centimeter zraka, ki hladi kovinski plašč obenem pa se segreje preden se vpiha v kurišče. Priključne cevi za zrak in vsipanje peletov imajo notranji premer 6 cm. Dobiš jih v trgovini PRIT d.o.o. v Ljubljani, ali v trgovinah z lesno obdelovalnimi stroji,… Načrt si lahko snamete tukaj DOWNLOAD je pa v .dwg formatu. Za ogled pripororčamo dwg viewer. Cev v kateri je cevni grelec, ki ogreje zrak ta pa vžge pelete, je dolga 16 cm in navrtana. Približno 15 lukenj, premera 6 do 8 mm. Tako zrak vedno piha v kurišče skozi to cev. Ko grelec deluje je zrak vroč in vžge pelete, ko pa grelec ne deluje ga zrak hladi. Tako je grelec hladen tudi ko gorilnik dela s polno močjo. Zato je življenjska doba grelca precej večja kot če bi se ves čas delovanja gorilnika pregreval zaradi vročine plamena. Tudi ko gorilnik doseže


najvišjo temperaturo lahko cevni grelec, ko ga potegnem iz navrtane cevi, držimo v roki. Elektroniko sem kupil v SIOP elektronika (155 EUR + ddv). Ventilator je od stare plinske peči (39 W, 85 m3/h, 230 Pa). Polža z reduktorjem sem dobil rabljenega na Bolhi (premer vijačnice 45 mm, korak vijačnice 40 mm, 2,5 vrtjaja na minuto, moč elektromotorja 180 W). Vžigalno napravo (cevni grelec), dobiš v podjetju VIMOSA iz Velenja (dolžina 15 cm, premer 1 cm, moč 250 ali 300 W, cena okoli 40 EUR, boljši bi bil malo večji ki ima premer 12.5 mm in je lahko nekoliko večje moči). Ne kupuj cevnega grelca drugje ker drugi ne zdržijo. Sam sem jih preizkusil kar nekaj in so vsi pregoreli po nekaj vžigih. Celoten gorilnik skupaj s krmilno elektroniko me je stal manj kot 350 EUR. Že narejen komplet s polžem, motorjem in reduktorjem pa stane po mojih podatkih okoli 300 EUR. Kakšna je moč gorilnika ne vem. Da ogreje našo 130 m² veliko hiško mora pozimi gorilnik delovati približno 4 do 5 ur na dan. Približno dve uri potrebuje zjutraj, da ogreje zalogovnik, nato pa še štiri do petkrat na dan preko dneva. Res pa je da niti slučajno ni nastavljen na največjo moč. En cikel je sestavljen iz osmih sekund doziranja peletov (delovanje polža) in petnajstih sekund pavze. To razmerje se lahko poljubno nastavlja. K peči imamo priklopljen 800 litrski zalogovnik za vročo vodo. Tako je število vklopov gorilnika zelo majhno, kadar pa deluje, deluje dlje časa. To je bila tudi moja želja. Izkoristek gorilnika in življenska doba je veliko boljši če deluje manjkrat po več časa, kot pa da se velikokrat prižiga, segreva in ohlaja. Podobno kot bi se z avtom dvajsetkrat peljal po 10 km ali pa petkrat po 40 km. Res je, da je zaradi velikosti zalogovnika in nekaj metrov več cevi za povezavo, tudi nekaj več izgub. Zato je pri nas kurilnica topla in vse obleke sušimo v kurilnici. Tako sušilni stroj uporabljamo le še za sušenje plenic najmlajšega sina in včasih za sušenje spodnjega perila. Jaz imam staro peč na pirolizo (Bolha), s cevnim izmenjevalcem pred dimnikom. Imam kar dober izkoristek prenosa toplote saj je temperatura dimnih plinov na vhodu v dimnik okoli 110 stopinj, v kurišči pa od 950 do 1050 stopinj. Zaradi tako visoki temperatur v gorilniku sem se tudi odločil za šamotno oblogo v kurišču. Šamot ima tališče pri 1600 stopinjah kar je veliko višje kot jeklo. Z jeklom imam namreč slabe izkušnje, ker se na takšnih temperaturah zvija in zgori. Drugače pa je peč lahko kakršnakoli na drva. Če je mogoče gorilnik vgradi tako, da lahko s kakšno ploščo v kurišču še dodatno podaljšaš pot dimnih plinov. Do lanskega leta (sezona 2009-2010) smo se ogrevali s plinom in je bil račun vedno okoli 1.300 EUR na sezono ob ne preveč topli hiši. Lansko zimo (2010-2011) smo pelete še kupovali in v celi sezoni porabili 2.700 kg peletov (velikost hiše 130 m2, 12 cm izolacije, nova okna, 35 cm izolacije v mansardi). Račun zanje je bil okoli 660 EUR. Kupovali smo posamezne vreče po nekaj 100 kilogramov naenkrat. Že to je bil občuten prihranek. Pridelali smo dve vreči pepela. Po teži je to okoli 0.5% pepela. Toliko kot je v lesu mineralnih snovi pepela, ki ne zgorijo. Letos sem pelete naredil sam in so me stali 150 EUR (50 EUR elektrika za izdelavo treh ton peletov, 100 EUR za nekaj kubičnih metrov smrekovega žaganja, ki ga dodajam mojemu žaganju iz mizarske delavnice). Elektronika ki vodi peletni gorilnik je profesionalna. Lahko jo najdeš na veliko gorilcih, ki se prodajajo v Sloveniji in tujini. Omogoča krasno nastavitev zgorevanja. Velika večina peči na pelete in peletnih gorilcev, razen tistih najdražjih (Hertz, KWB, Froling,...) pri peletih nimajo lambda sonde. Lambda sonda je veliko bolj potrebna v primeru drv in sekancev kjer imaš zelo velik razpon v kvaliteti in vlažnosti kuriva. Pri peletih pa lahko, zaradi konstantne vlažnosti peletov in tudi zelo izenačene kvalitete (razen smeti – kasneje žlindre), z lahkoto nastaviš gorilnik na zelo kvalitetno izgorevanje. Če želiš peč opremiti z lambda sondo lahko pri SIOP elektronika kupiš tudi to. Je pa sistem kar drag. Jaz osebno mislim, da je lambda sonda marketinški magnet za kupce, ki pa je zelo drag. Celo pri pečeh na drva lahko dosežeš zelo kvalitetno izgorevanje če imaš drva pred kurjenjem pripravljena in sušena vsaj dve leti (tako kot danes vsi svetujejo).


Dimnik je dober vsak, ki se uporablja za peč na drva. Lahko ima veliko slabši vlek kot za peč na drva pa bo še vedno dovolj dober. Delovanje peči na pelete je drugačno kot peči na drva. Pri peči na pelete moramo isto količino dimnih plinov potisniti skozi dimnik v veliko daljšem času kot pri kurjenju drv. Poleg tega so "špice" veliko nižje. Pri drvih mora dimnik v eni uri posesati 100% plina in nato stoji. Pri peletih pa konstanto nekaj ur na dan sesa 40% plina. To je le približna primerjava. Poleg tega se dimnik pri peči na drva med enim in drugim kurjenje pogosto ohladi, tako se mu zmanjša vlek. Pri peči na pelete pa je dimnik vedno topel (izjema so prehodna obdobja, še posebej če imaš prigrajen zalogovnik - jaz ga priporočam). Lahko si ogledate tudi delovanje gorilnika:


Alternativni viri energije