Page 1

glasilo ObÄ?ine Mokronog - Trebelno, marec 2011, leto IV

15


2

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Dober dan! Kar smelo smo že zakorakali v leto 2011 in z njim v nov mandat. Občinski svet je kljub manjšim »porodnim nevšečnostim« že sprejel proračun za leti 2011 in 2012 in s tem omogočil občinski upravi, da nadaljuje z delom, tako na že začetih projektih, kot na novih programih. Večjim projektom, ki so že v izvajanju, to so (Preboj Radna vas, Športna dvorana Mokronog) se je februarja že pridružil vodovod Mokronog. Zelo blizu je pričetek gradnje odprtega širokopasovnega omrežja. To omrežje se bo gradilo v sklopu skupnega projekta, ki vključuje poleg naše občine, ki je nosilka projekta, še občine Šentrupert, Trebnje, Žužemberk, Mirna Peč in Sevnica. Računamo, da bodo dela v celoti končana v 18 mesecih. Širokopasovno omrežje bo omogočilo uporabo interneta povsod tam, kjer to danes ni možno. Na cestnem področju je tudi v letošnjem letu kar precej sredstev namenjenih za vzdrževanje nekaterih cestnih odsekov, tako na javnih poteh, kot tudi na lokalnih cestah. Najtežji zalogaj bo terjala ureditev križišča in obnova cca 450 m lokalne ceste v Ornuški vasi. Posebej zahtevno delo, pa nas čaka v letošnjem in prihodnjem letu na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Tu še vedno ni jasne vizije, kako ravnati z njimi, predvsem pa ni jasno, kam bomo v bodoče odpadke odlagali. Vse občine, ki še nimamo tega problema rešenega, pričakujemo, da bo pri tem pomagala država in Ministrstvo za okolje in prostor. V tem času športna dvorana dobiva končno podobo. Računamo, da jo bodo učenci OŠ Mokronog lahko pričeli uporabljati z mesecem aprilom. Z gradnjo športnega parka pa bo izbran izvajalec Trimo Trebnje, pričel predvidoma v naslednjih dneh, oziroma takoj, ko bo razmočen teren to dopuščal. Čeprav smo šele na začetku meseca marca, pa se vseeno lahko pohvalimo, da so za nami tri prekrasne prireditve: Srečanje bradačev, »(ah), TE ORGLICE« in pustni karneval. Organizatorjem in vsem, ki so na prireditvah sodelovali, še posebej pa tistim, ki so vložili v pripravo prireditev ogromno svojega časa, volje in lastnega znanja, izrekam osebno zahvalo in zahvalo v imenu Občine Mokronog-Trebelno. Vam, drage ženske in drage matere, pa ob vašem prazniku, tako ob 8. marcu, kot ob materinskem dnevu, ki prihaja, iskreno čestitam in želim vse najboljše na vaši poti v prihodnosti. Naj bo ta pot spremljana z veliko ljubezni, spoštovanja, razumevanja in zdravja. Prenesite te svoje želje tudi svojim prijateljicam in svojim sorodnicam, ki tega prispevka ne bodo brale. Anton Maver, župan

Občina Mokronog-Trebelno Pod Gradom 2 SI-8230 Mokronog Tel: 07/ 34-98-262, GSM: 041/669-210 Fax: 07/34-98-269 E-pošta: mojca.pekolj@mokronog-trebelno.si Spletna stran: www.mokronog-trebelno.si Uradne ure ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 8. do 13. ure SPREJEMNA PISARNA: Jožica Samide 07/34 98 260 ŽUPAN: Anton Maver, 07/34 98 261, 041/641-647 DIREKTORICA OBČINSKE UPRAVE: Mojca Pekolj, 07/34 98 262, 041/669-210 SPLOŠNA SLUŽBA in GOSPODARSTVO: Marija Sitar  07/34 98 270

Prestavitev lokalne ceste – preboj Radna vas

Rok za dokončanje ceste skozi preboj Radna vas v dolžini cca 700 m se podaljšuje za eno leto. Ideja o prestavitvi dela odseka lokalne ceste Ornuška vas–Poljane se je pričela uresničevati poleti 2008. Kljub temu da je marsikdo dvomil v realizacijo tega projekta, je vendarle prišel dan, ko so se dela končno pričela. Rok za izvedbo izgradnje ceste je bil z izvajalcem Gradis skupina G d. d. iz Ljubljane, ki je bil izbran na javnem razpisu, kot najugodnejši ponudnik, določen za dobo štirih let, to je do pomladi 2012. Občina je z zbranim izvajalcem zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti razdrla pogodbo. Sklenila pa je novo pogodbo s podizvajalcem, podjetjem Rekon d. o. o., ki je do sedaj opravljalo vsa zemeljska dela na tem odseku in se je dokazalo kot zaupanja vreden partner. Zaradi tega, ker se je iz preboja do sedaj odpeljalo manj materiala, kot je bilo sprva planirano, in glede na to, da je zimski čas gradbeništvu nenaklonjen, za kar se je pričakoval tudi manjši odvzem materiala, se je pokazala nuja, da se rok za izvedbo izgradnje podaljša za vsaj eno leto. Do sedaj je bilo večina materiala odpeljanega na traso avtoceste odsek Pluska–Ponikve. Ker pa so se dela zaključila, je tudi povpraševanje po materialu veliko manjše. Zaradi krize v gradbeništvu in finančne nediscipline pa je tudi zelo rizično prodajati material nezanesljivim kupcem. Hkrati s prestavitvijo ceste skozi preboj je predvidena tudi rekonstrukcija ceste od Ornuške vasi do Poljan; le-ta je že sedaj v izredno slabem stanju. Glede na to, da je kriza prizadela predvsem gradbeno dejavnost, občani doline Radulje upamo, da bo maj 2013 res dokončni rok, ko bo stekel promet po novem odseku skozi preboj in obnovljeni cesti od Ornuške vasi do Poljan. Jerneja Dragan

PRAVNA SLUŽBA: Saša Mežnaršič, 07/34 98 268 FINANCE IN KMETIJSTVO: Marijana Jereb, 07/34 98 263 OKOLJE IN PROSTOR: Uroš Pikl, 07/34 98 264 KOMUNALA IN INFRASTRUKTURA: Davorin Fink,  07/34 98 265 DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Mateja Vrabec, 07/34 98 266 Mojca Pekolj Direktorica občinske uprave SVET OBČINE MOKRONOG-TREBELNO Tomaž Brzin, Puščava 4, 8230 Mokronog, 041/732985, monter.kocjan@siol.net Peter Deu, Stari trg 29, 8230 Mokronog, 041/620-074, gostisce.deu@siol.net Franc Dragan, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 Trebelno, 031/611-301, dragan.franc@siol.net Rafael Eržen, Velika Strmica 3, 8231 Trebelno,

041/802-283 Alojz Kocjan, Gorenje Laknice 40, 8230 Mokronog, 041/732-985, monter.kocjan@siol.net Milica Korošec, Češnjice pri Trebelnem 37, 8231 Trebelno, 041/455-033, milicakorosec@gmail.com Marko Kostrevc, Trebelno 2, 8231 Trebelno, 051/351422, marko.kostrevc@gmail.com Stanislav Rajer, Slepšek 21, 8230 Mokronog, 041/217705, stane.rajer@siol.net Marjan Starič, Ornuška vas 12. 8231 Trebelno, 041/760-156 Gregor Škoporc, Hrastovica 35, 8230 Mokronog, 040/439-837 Elizabeta Žlajpah, Stari trg 29, 8230 Mokronog, 041/319-578, zlajpah.elizabeta@zd-tr.si


3

leto IV., številka 15, marec 2011

3. redna seja Občinskega sveta Občine MokronogTrebelno je bila v torek, 14. decembra 2010.

Na dnevnem redu je bilo 10 točk. Prisotnih je bilo 9 članic in članov Občinskega sveta Občine Mokronog-Trebelno, dva sta bila opravičeno odsotna. 1. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je obravnaval predlog proračuna za leti 2011 in 2012. Prvi je na račun gradnje odprtega širokopasovnega omrežja visok 19,3 milijona €, drugi pa 13,2 milijona €. Predlog proračuna za prihodnji dve leti je pravzaprav ocena prihodkov in odhodkov na podlagi letošnje realizacije in vrednosti posameznega projekta. Proračuna sta izjemno visoka, ker je Občina Mokronog-Trebelno nosilka projekta izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja. Gre za skupni projekt šestih občin (poleg nosilne še Sevnica, Šentrupert, Trebnje, Mirna Peč in Žužemberk) in vse finančne transakcije bodo prihodnji dve leti potekale preko proračuna občine Mokronog-Trebelno. Realni proračun za prihodnje leto (brez projekta GOŠA) je 5,6 milijona €, za 2012 pa 3,8 milijona €. Kar 60,24 % (skoraj 4,1 milijona €) bo prihodnje leto investicijskih odhodkov, pri čemer večino predstavlja gradnja nove športne dvorane (1,6 milijona €) in športnega parka ob njej, rekonstrukcija vodovoda Mokronog, odplačati pa je treba še zadnji del rekonstrukcije ceste sv. Peter–Drečji Vrh. V letu 2012 naj bi za investicijske odhodke občina namenila 33,52 % (1,36 milijona €) proračuna. 2. Občinski svet je sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilu avtorskih honorarjev in nadomestilu za delo odgovornega urednika, namestnika odgovornega urednika, lektorja in članov uredniškega odbora glasila »ODSEV«. 3. Sprejet je bil Sklep o načinu financiranja političnih strank v Občini MokronogTrebelno, na podlagi katerega se politični stranki, ki je kandidirala kandidatke oz. kandidate na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, dodelijo finančna sredstva iz proračuna občine sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. 4. Sprejet je bil Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mokronog-Trebelno za leto 2011. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Mokronog-Trebelno za leto 2011 znaša (0,002011126) 0,002011 €/m2. 5. Občinski svet Občine MokronogTrebelno je obravnaval in sprejel Usklajen predlog OPPN »Stanovanjsko območje ob Florijanski cesti« v Mokronogu v drugi obravnavi.

S tem prostorskim aktom se načrtuje urejanje območja ob Florijanski cesti, na severnem robu ureditvenega območja naselja Mokronog. Lokacija je v prostorskih aktih občine namenjena stanovanjski gradnji, pri čemer je predhodno potrebno sprejeti izvedbeni prostorski akt. Urejanje območja je predvideno z namenom, da se detajlno določijo pogoji za gradnjo in oblikovanje parcel novih stanovanjskih stavb – enodružinskih hiš, pogoji za gradnjo in urejanje prometnega omrežja, ostale infrastrukture ter zelenih površin. Predhodno so bile, v sklopu idejne zasnove za stanovanjsko območje ob Florijanski cesti v Mokronogu, izdelane variantne rešitve, ki se med seboj razlikujejo po zasnovi pozidave in poteku cestnega omrežja ter razmestitvi zelenih pasov s pešpotmi in z igrali. Izbrana varianta predstavlja podlago za pripravo OPPN.

4. redna seja Občinskega sveta Občine MokronogTrebelno je bila v sredo, 19. januarja 2011.

Na dnevnem redu je bilo 13 točk. Prisotnih je bilo 9 članic in članov Občinskega sveta Občine Mokronog-Trebelno, dva sta bila opravičeno odsotna. 1. Osrednja točka dnevnega reda je bila sprejem proračuna občine za tekoče, tj. leto 2011, in za prihodnje leto. Letošnji realni proračun občine predvideva 5,6 milijona evrov prihodkov in nekaj manj kot 6,8 milijona evrov odhodkov, za prihodnje leto pa proračun predvideva 3,8 milijona evrov prihodkov in 4 milijone evrov odhodkov. 2. Občinski svet je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih denarnih pomočeh iz sredstev proračuna Občine Mokronog-Trebelno. V preteklem obdobju so se skozi vodenja postopkov pokazale nekatere pomanjkljivosti in nejasnosti odloka; le-te se s predlaganimi spremembami določil odloka odpravi. Popravki se nanašajo na spremembo cenzusa za dodelitev denarne pomoči, ki se ga poenoti s cenzusom, ki je določen v Zakonu o socialnem varstvu, posploši se namen denarne pomoči, spremeni se ugotovitveni postopek v delu, ki nalaga, da je v postopku potrebno pridobiti pozitivno mnenje strokovnega tima delavcev centra za socialno delo in doda določba, da se občinske denarne pomoči upravičencem nakazujejo do porabe sredstev v proračunu, česar sedaj veljavni odlok ni navajal. Po veljavnem odloku je posameznik oziroma posamezni družinski član upravičen do občinske denarne pomoči, če dohodek posameznika oziroma družinskega člana ne presega cenzusa za denarno socialno pomoč po Zakonu o socialnem varstvu za več kot 80 %. Glede na porast vlog vsako leto se kaže, da je ta oblika pomoči postala vse bolj prepoznavna in da

ljudje, ki so v stiski, oddajo vlogo za uveljavitev enkratne denarne pomoči. Nižanje cenzusa se na prvi pogled zdi neumestno, saj se vse več ljudi obrača na občino s prošnjo po dodelitvi pomoči. Vendar je potrebno vedeti, da ima občina omejena sredstva in bo z izenačenjem cenzusa s cenzusom za denarno socialno pomoč, ki ga določa Zakon o socialnem varstvu, pomoč lahko dodelila večjemu krogu upravičencev. Zavedajoč se naštetih dejstev, predvsem pa višine novega predlaganega cenzusa, je v drugem odstavku 14. člena predlagana dikcija, da se za upravičence, ki presegajo minimalni dohodek za posameznega družinskega člana po zakonu o socialnem varstvu, denarna pomoč dodeli največ do višine 50 % osnovnega zneska. Denarna pomoč je namenjena za kritje drugih stroškov in izdatkov za premostitev trenutne materialne ogroženosti. 3. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je obravnaval in izdal Soglasje k sistemizaciji delovnih mest Vrtca Mokronožci za šolsko leto 2010/2011. Sistemiziranih je skupno 17,69 delovnih mest, ki so oblikovana na podlagi normativov, ki jih določa Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. 4. Občinski svet je potrdil in sprejel noveliran Investicijski program (IP) za športno dvorano OŠ Mokronog. Zaradi sofinanciranja športne dvorane s strani Ministrstva za šolstvo in šport in v skladu z veljavno zakonodajo je bilo potrebno izdelati novelacijo IP športne dvorane, ki temelji na dejanskih površinah, ki je v skladu z normativi osnova za sofinanciranje, podatkov glede dejanske izvedbe same investicije kot tudi vseh ostalih stroškov, ki so potrebni in nujni za realizacijo izgradnje športne dvorane. V novelacijo IP so upoštevani novi pravilni podatki (normativni del) o površinah telovadnice (po PZI), vrednost sofinanciranja MŠŠ z ustrezno dinamiko izplačil, vrednost investicije ter deleži ostalih sofinancerjev, za katere občina že ima pisna zagotovila o sofinanciranju. Novelirati pa je bilo potrebno tudi postopke in termin načrtovanega odkupa telovadnice (normativni del) in izbris stavbne pravice zasebnega partnerja na tem delu. 5. Članice in člani OS so sprejeli Letne programe športa, socialnega varstva in kulture v Občini Mokronog-Trebelno za leto 2011. 6. Občinski svet se je seznanil tudi z Letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Mokronog-Trebelno kot najvišjim organom nadzora javne porabe v občini. 7. Občina Mokronog-Trebelno je pooblastila JP Komunala Trebnje d. o. o., da izvede vse pripravljalne aktivnosti za širitev II. etape I. faze odlagalnega polja odlagališča nenevarnih odpadkov Globoko. Direktorica Občinske uprave Mojca Pekolj


4

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja postaja resničnost

Za sofinanciranje projekta »Gradnja, upravljanje in vzdrževanje širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij« v lokalnih skupnostih na območjih belih lis je Občina Mokronog-Trebelno, kot prijaviteljica, v imenu šestih občin, prejela sklep za 14,6 mio evrov. Med petimi prijavitelji, ki so na razpisu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izpolnjevali vse pogoje, je bil projekt našega Konzorcija najbolje ocenjen, saj je od 100 možnih točk dobil kar 93,11 točk. Na podlagi podpisane pogodbe bo nosilna občina pridobila možnost črpanja sredstev ESRR za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja, ki ga bo zgradil ter nato tudi upravljal in vzdrževal izbrani soinvestitor, podjetje GVO d. o. o. V vseh šestih občinah (še Šentrupert, Mirna Peč, Sevnica, Žužemberk in Trebnje) je skupaj 5.585 gospodinjstev, ki so na območju belih lis, od tega 602 v občini Mokronog-Trebelno. Naložba je vredna 31,5 milijonov evrov, pri čemer bo del sredstev zagotovil izbrani izvajalec, to je družba GVO, sicer hčerinska družba Telekoma Slovenije, del sredstev pa občine same (neupravičene stroške). Ker je bil idejni projekt (IDP) narejen že za prijavo, bo na tej podlagi GVO pripravil projekt za izvedbo del (PZI). Vsaka občina bo morala pripraviti tudi služnostne pogodbe, ko pa bo PZI potrjen in sprejet, se bodo začela dela na terenu, predvidoma maja letos, projekt pa mora biti realiziran v 18 mesecih od podpisa pogodbe z visokošolskim ministrstvom. Tehnična rešitev, ki je bila izbrana na javnem razpisu občin, je optično omrežje FTTH (fiber to the home), kar omogoča najhitrejši in najbolj zanesljiv prenos podatkov do končnih uporabnikov. Omrežje bo omogočalo vse telekomunikacijske storitve: telefonijo, visoko zmogljivi internet ter IP televizijo. V vseh udeleženih občinah bo potrebno položiti več kot 1.000 km optičnih kablov. Za uspešno izvedbo projekta bo potrebno

sodelovanje vseh prebivalcev v naseljih, kjer se bodo dela izvajala. Za boljše informiranje bodo posamezne občine že zgodaj spomladi organizirale zbore krajanov, kjer bomo predstavili podrobnosti izvedbe, za morebitni priklop pa se bodo morali odločiti tudi prebivalci. Omrežje je namreč zasnovano tako, da z njim pokrijemo vsa območja, ki so upravičena do izgradnje tako, da se z omrežjem objektov približamo na ne več kot 200 metrov razdalje. Sam priklop od hrbteničnega omrežja do objektov pa bodo

Evropski denar za vodovod Mokronog

morali naročiti uporabniki sami. Izvedba priklopa bo stala 200 evrov (z DDV) in jo poravnajo prebivalci sami. Poleg tega morajo prebivalci zagotoviti tudi podpis in overitev služnostne pogodbe za potek omrežja po njihovem dvorišču do objekta. Na samih zborih krajanov se bodo zato razdelile prijavnice, ki jih boste občani izpolnili, če se boste želeli priključiti na omrežje.

Na podlagi predloga strokovne komisije so bile izbrane naslednje formalno popolne, vsebinsko ustrezne in pozitivno ocenjene vloge, ki se jim dodelijo sredstva: Zap. št.

Prijavitelj

Občine v konzorciju Mokronog-Trebelno, Trebnje, Mirna Peč, Šentrupert, Žužemberk, Sevnica Sežana, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Komen

Število občin v konzorciju

Upravičeni stroški v EUR

Skupno število točk

6

14.649.041,00

93,11

4

10.499.765,63

89,39

1

Občina MokronogTrebelno

2

Občina Sežana

3

Občina Pivka

Pivka

1

2.830.800,00

87,38

4

Občina Mozirje

Mozirje, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Luče, Ljubno, Solčava, Vransko, Prebold, Polzela, Tabor, Apače

11

6.029.920,00

74,26

5

Občina Slovenske Konjice

Slovenske Konjice

1

2.776.745,83

65,18

23

36.786.272,46

SKUPAJ Vir: spletna stran MVZT

Ker bo omrežje odprto, bodo na njem storitve ponujali različni ponudniki, zato se boste lahko končni uporabniki prosto odločali, kdo bo vaš ponudnik storitev, seveda pod pogojem, da ta ponudnik na omrežju storitve ponuja. S tem bo zagotovljena večja konkurenca in boljši nabor storitev za končne uporabnike. Vodja projekta, Mojca Pekolj

Občina Mokronog-Trebelno je pričela z gradbenimi deli na projektu »Obnova vodovoda Mokronog«. Za izgradnjo novega vodohrana v Križnem Vrhu, zamenjavo 6,5 km azbestnih cevi z novimi in obnovo vodovodnih sistemov v odsekih Most–Hrastovica, Beli Grič–Martinja vas in v predelu Škarpe bo Občina Mokronog-Trebelno prejela 901.000 € evropskih sredstev. Sklep je občina prejela konec decembra 2010. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 1,5 mio evrov. Obnovljeni vodovodni sistem Mokronog bo prebivalcem na tem območju zagotavljal konstantno in boljšo oskrbo s kakovostno pitno vodo. Na podlagi projektne dokumentacije in treh gradbenih dovoljenj, ki so bila pravnomočna že ob prijavi na razpis, je občina v letu 2010 izvedla postopek javnega naročila za izbor izvajalca del, pogodba z izbranim izvajalcem, podjetjem Korbar Gradnje iz Trebnjega, pa je bila podpisana po sprejemu Sklepa Službe vlade RS za lokalno in regionalni razvoj, to je bilo v mesecu januarju. V okviru investicije se bo zgradil 250 m3 velik vodohran v Križnem Vrhu, ki bo od sedanje lokacije zgrajen dobrih 20 m višje. Zamenjalo se bo 6,5 km azbestnih cevi z novimi ductilnimi, in sicer krak Beli Grič–Martinja vas, krak Beli grič–Log do meje z občino Trebnje, krak vodovodnega sistema Most–Hrastovica, obnovil se bo tudi vodovodni sistem zaselka Škarpa, kjer bo zgrajena tudi hidroforna postaja.

Mojca Pekolj, direktorica OU


5

leto IV., številka 15, marec 2011

Športni park bo gradil Trimo Občina Mokronog-Trebelno je izvedla postopek javnega naročanja za izbiro izvajalca »Večnamenske športne dvorane – 2. faza (ŠPORTNI PARK). Do datuma oddaje ponudb je na naslov naročnika prispelo sedem (7) ponudb, od katerih je bila po izvedenem postopku pogajanja najugodnejša ponudba podjetja TRIMO d. d. iz Trebnjega. Vrednost vseh pogodbenih del torej znaša 369.130,40 €, skupaj z DDV-jem. Projekt »Večnamenska športna dvorana – 2. faza (ŠPORTNI PARK) poteka kot samostojni projekt. Občina Mokronog-Trebelno je v mesecu avgustu 2010 projekt prijavila na javni razpis UKREP 322; Obnova in razvoj podeželja in 18. 1. 2011 prejela Odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja o sofinanciranju projekta Športnega parka, in sicer v višini 327.582,28 €. • Sofinancira se izgradnja stadiona s tribuno in tekaško progo, dovozna cesta, pešpot in otroško igrišče. • Izgradnjo tenis igrišča, odbojkarskega igrišča, met krogle in ostalo pa se v celoti financira iz občinskega proračuna. Predmet izgradnje je ureditev športnega parka, ki je predviden kot 2. faza ureditve okolice večnamenske športne dvorane OŠ Mokronog. V sklopu športnega parka se uredi športna igrišča, otroško igrišče, parkirišča in dovozna cesta z avtobusnim obračališčem. ŠPORTNA IGRIŠČA Predvidi se izgradnjo igrišča za tenis, odbojko na mivki, meta krogle, skoka v daljino, otroškega igrišča, atletske steze ter igrišča za rokomet in dveh igrišč za košarko. Tenis Na zahodnem delu parcele se predvidi izgradnja igrišča za tenis. Igrišče iz umetne trave se bo nahajalo pred športno dvorano in je dimenzij 15.97 m x 31.78 m ter obdano z žičnato ograjo višine 4 m. Igrišče bo razsvetljeno z reflektorji na 4 kandelabrih. Odbojka na mivki Ob avtobusnem obračališču se predvidi izgradnja igrišča za odbojko na mivki. Igrišče je dimenzij 12.0 x 20.0 m in je obdano z lovilno mrežo. Met krogle Med igriščem za odbojko na mivki in atletskim stadionom je predvideno igrišče za met krogle. Prostor, namenjen metu krogle, je stožčaste oblike, dolžine 21.0 m. Igrišče je brez naklona in se zatravi. Med metališčem za kroglo ter otroškim igriščem se namesti ograjo višine 2 m.

Atletski stadion Na severnem delu parcele se predvidi atletski stadion iz umetne mase. Stadion bo imel na sredini rokometno igrišče dimenzij 20.0 x 40.0 m; pravokotno na rokometno igrišče sta predvideni dve košarkarski igrišči dimenzije 15.0 x 20 m. Okoli rokometnega igrišča poteka atletska steza; le-ta ima dve progi širine 1.20 m. Dolžina notranje proge je 150.0 m.

Na zahodnem delu stadiona ob dovozni cesti se predvidi še dodatni 2 stezi širine 1.20 m, ki bosta namenjeni teku na 60 m. Na južnem delu dodatnih stez se predvidi izgradnja prostora za skok v daljino. Prostor za skok v daljino se izvede v dimenzijah 2.5 x 5.0 m Med atletskim stadionom in Gubčevo ulico se predvidi izgradnja tribune, ki bo sprejela do 120 ljudi. Igrišče za otroke Med atletskim stadionom in obstoječo osnovno šolo se predvidi otroško igrišče, ki je namenjeno otrokom nižjih razredov. Na igrišče se predvidi podlaga iz gume, ki zagotavlja varno igro otrok. Na igrišču za otroke se predvidi postavitev petih igral, in sicer: • igralo višine 130 cm, vhod na ploščad preko plezalne stene, izhod preko tobogana iz nerjaveče pločevine dolžine 235 cm na dveh straneh; polietilenska zaščita služi kot ograja; • peskovnik; • vzmetno gugalo s polietilenskima stranicama v različnih oblikah s sedežem, držalom in naslonjalom za noge; • vrtiljak dimenzij fi 180 cm; • vzmetna gugalnica za dva otroka, višine 60 cm. Občina je konec januarja podpisala pogodbo s podjetjem TRIMO, inženiring in proizvodnja montažnih objektov, d. d., Prijateljeva cesta 12, 8210 Trebnje, ki mora dela zaključiti najkasneje v štirih mesecih od podpisa. Direktorica občinske uprave Mojca Pekolj

Vaške vodovode bo treba urediti do konca leta 2015

Na območju občine Mokronog-Trebelno je 20 vaških vodovodov, ki oskrbujejo približno 42 odstotkov vseh prebivalcev. S temi sistemi upravljajo vaški vodovodni odbori, kakovost vode pa dvakrat letno s testi nadzoruje novomeški zavod za zdravstveno varstvo. Te vodovode so na območjih, kjer v preteklosti za ustrezno vodo oskrbo ni bilo poskrbljeno, gradili večinoma kar občani sami. Kakovost vode se spreminja glede na vremenske razmere in letni čas, opozarjajo na zavodu in dodajajo: voda v večini vaških vodovodov je zdravstveno neustrezna. Direktor ZZV Novo mesto Dušan Harlander tako opozarja, da je zaradi možnosti črevesnih bolezni in prisotnosti fekalnih oziroma koliformnih bakterij v večini vzorcev treba vodo pred uporabo obvezno prekuhavati. Višji svetovalec za komunalno in cestno infrastrukturo na Občini MokronogTrebelno Davorin Fink je pojasnil, da bo eden prvih večjih ukrepov v vaških vodovodnih sistemih uvedba sistema HACCP, dolgoročno za nekatere uvedba filtracije in kloriranja vode, za večino pa priključitev na večje vodovode. S tremi vodovodnimi sistemi (Mokronog, Trebelno in Radulja) v občini sicer upravlja JP Komunala Trebnje. Direktor mag. Štefan Velečič pojasnjuje, da bi lahko iz vodovodnega sistema Mokronog oskrbovali naselje Bruna vas. Iz vodovodnega sistema Trebelno bi lahko oskrbovali Drečji Vrh in Blečji Vrh, kjer je omrežje že zgrajeno, a prebivalci niso priključeni, prav tako vasi Čužnja vas, Češnjice in Bogneča vas ter Bitovska gora, ki še nima nobenega vodovoda. Iz vodovodnega sistema Radulja se danes oskrbujejo naselja Radna vas, Bitnja vas in Cerovec, lahko pa bi se še naselja Brezje, Ornuška vas, Podturn, Štatenberk in Roje pri Trebelnem. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS št. 35/2006, 33/2007 – ZPNačrt, 41/2008) sicer določa, da morajo občine do konca leta 2015 zagotoviti na poselitvenem območju z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot pet prebivalcev na hektar površine opremljenost z enim funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan. P. Krnc


6

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TREBNJE ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE Goliev trg 5, 8210 Trebnje t: 07 34 82 252, f: 07 34 82 270, www.upravneenote.gov.si/trebnje/, e: ue.trebnje@gov.si

Vpis smrti oseb, ki so življenje izgubile ob koncu druge svetovne vojne ali med njo, je od 11. 1. 2011 ponovno omogočen

Vse državljane obveščamo, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matičnem registru, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 106/2010 z dnem 11. 1. 2011 ponovno omogočil vpis smrti za vse osebe, ki so življenje izgubile ob koncu druge svetovne vojne (predvsem žrtve množičnih povojnih pobojev) in njihova smrt še ni bila evidentirana v matičnih knjigah oziroma v matičnem registru. Postopki ugotavljanja in vpisa smrti ne bodo več vezani na rok oziroma časovno omejeni, saj se z njimi uveljavljajo pravice na podlagi Zakona o popravi krivic in Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki pa nimata določenih rokov za vlaganje zahtevkov. Za podrobnejše informacije in pojasnila smo na voljo na sedežu Upravne enote Trebnje, Oddelku za upravne notranje zadeve, kjer je na razpolago tudi vloga za vložitev predloga za uvedbo postopka ugotovitve in vpisa smrti v matični register.

Spremembe Uredbe o upravnem poslovanju

V Uradnem listu RS št. 101/2010 z dne 13. 12. 2010 je bila objavljena Uredba o spremembah Uredbe o upravnem poslovanju, ki je stopila v veljavo naslednji dan po objavi. Sprememba uredbe prinaša dve bistvene novosti na področju ugotavljanja kakovosti poslovanja organov državne uprave s strankami in ukinja splošno obveznost poslovanja upravnih enot vsako prvo soboto v mesecu. Organi, ki poslujejo s strankami, so bili do sedaj dolžni najmanj enkrat letno izvesti postopke ugotavljanja kakovosti storitev glede načina poslovanja javne uprave s strankami, in sicer v obliki anketiranja strank. Zaradi racionalizacije poslovanja organov državne uprave se s spremembo uredbe podaljšuje časovno obdobje za izvajanje enoletnih ugotavljanj kakovosti poslovanja s strankami na dve leti. Naslednje anketiranje naj bi se ponovno izvedlo v letu 2012. Druga novost na področju ugotavljanja kakovosti pa je ukinitev mesečnega

ugotavljanja zadovoljstva strank t. i. barometer kakovosti. Slednji je določal, da organi državne uprave strankam omogočajo dostopnost do posebnega vprašalnika na sedežu organa, kot tudi da v postopkih, ki so začeti na zahtevo stranke, vprašalnik skupaj z aktom, s katerim se je postopek zaključil, in ovojnico, pošljejo vsakemu uporabniku upravnih storitev. Nadalje se zaradi nezadostnega povpraševanja po storitvah ukinja splošna obveznost poslovanja upravnih enot vsako prvo soboto v koledarskem mesecu oz. drugo soboto, če pride prva na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan. V kolikor se ugotovi, da je v določenih lokalnih okoljih izvajanje sobotnega dela še potrebno, pa uredba omogoča, da zaradi zadovoljitve povečanega povpraševanja po upravnih storitvah, predstojniki teh organov, še vedno organizirajo delo v sobotah. V Upravni enoti Trebnje se glede na zelo majhen obseg povpraševanja sobotno delo ukinja, v kolikor pa se bodo v prihodnje pokazale potrebe (npr. večje število zamenjav osebnih dokumentov), pa se bo delo organiziralo tudi ob sobotah.

O B V E S T I LO UDELEŽBA NA PROGRAMU VOZNIKA ZAČETNIKA Dne 30.12. 2010 je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o voznikih (ZVoz), ki bo pričel veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se bo pričel 1. julija 2011. Zakon o voznikih predvideva spremembe v vsebinah sedaj veljavnega programa za voznike začetnike, ki v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) določa, da mora voznik začetnik opraviti program dodatnega usposabljanja. Program vsebuje vožnjo odličnosti, vadbo varne vožnje ter skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Z zakonom o voznikih, ki bo nadomestil sedaj veljavni ZVCP-1, se ukinja vožnja odličnosti pri dodatnem usposabljanju voznika začetnika. Ker se Zakon o voznikih prične uporabljati šele 1. julija 2011, se do navedenega datuma vozniki začetniki, ki žele opraviti program za voznika začetnika, usposobijo po sedaj veljavnem programu. To pomeni, da lahko po najmanj dveh mesecih od pridobitve vozniškega do-

voljenja opravijo prvi del vožnje odličnosti, od tega časa dalje po najmanj dveh mesecih vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa ter po zopet najmanj dveh mesecih drugi del vožnje odličnosti. Po 1. juliju 2011 vozniki začetniki opravijo program na podlagi ZVoz, kar pomeni, da opravijo program dodatnega usposabljanja voznika začetnika ( samo vadba varne vožnje ter udeležba na skupinski delavnici o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa), v času do poteka veljavnosti njihovega vozniškega dovoljenja za voznika začetnika.

Pridobitev dodatnega potnega lista

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potnih listinah, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 10/2011 in je pričel veljati 5. marca 2011, omogoča pridobitev drugega potnega lista. Ta sprememba je dobrodošla novost za tiste državljane, ki iz poslovnih in drugih razlogov pogosto potujejo v države z vizumskim režimom in države Bližnjega vzhoda, kjer lahko žig ene države v potnem listu povzroči težave pri vstopu v drugo državo. Izdaja drugega potnega lista bo mogoča le za državljane, ki bodo ob vložitvi vloge izkazali upravičen interes, in sicer: • s potrdilom delodajalca o napotitvi državljana v države Bližnjega vzhoda (predvsem Izrael, Egipt, Jordanija) oziroma države z vizumskim režimom ali • z izjavo posameznika, da opravlja delo, zaradi česar nujno potrebuje dodatni potni list. Državljan bo za izdajo drugega potnega lista zaprosil na upravni enoti, dodatni potni list pa se bo izdal po enakem postopku, veljavnosti in ceni, kot to velja za izdajo prvega potnega lista. Novost sprememb zakona je tudi možnost vročitve potne listine pri izdelovalcu, ko sta hitra izdelava in vročitev nujno potrebna. Trenutno se lahko potni list vroči le pri pristojnem organu ali po pošti, način vročitve pa izbere državljan ob vložitvi vloge. Z možnostjo vročitve potnega lista pri izdelovalcu bo potni list v nujnih primerih (bolezen in zdravljenje v tujini, smrt sorodnika v tujini, nujni službeni opravki ..) mogoče pridobiti v najkrajšem možnem času.


7

leto IV., številka 15, marec 2011

Ekskluzivni semafor – reševanje krize na

10. VELIKEM MEDNARODNEM PUSTNEM KARNEVALU v Mokronogu

Priznanje za poslovno odličnost

Priznanje poslovna odličnost je najvišje državno priznanje RS na področju kakovosti in odličnosti poslovanja. Nagrada vzpodbuja doseganje odličnih rezultatov organizacij na vseh področjih delovanja države – od poslovnega sektorja, zdravstva, šolstva do javne uprave. Prejmejo ga organizacije, ki v procesu ocenjevanja dosežejo najvišje število točk v svoji kategoriji in so izbrane izmed finalistov, vrha poslovne odličnosti. Upravna enota Trebnje že vrsto let sistematično skrbi za celovito obvladovanje kakovosti poslovanja. Z različni pristopi je vzpostavila visoke standarde in cilje upravnega in drugega dela. V postopkih ocenjevanja PRSPO sodeluje že od leta 2004, kjer je kot ena izmed 14 organizacij prvič sodelovala na razpisu pilotnega projekta PRSPO za javni sektor. V letu 2006, 2009 in 2010 pa je sodelovala na rednem razpisu PRSPO in dosegala pomembne uspehe. V letu 2006 je prejela bronasto diplomo v kategoriji organizacij na področju javnega sektorja, v letu 2009 pa srebrno diplomo ter bila uvrščena v ožji izbor kandidatov (finalist) na področju javnega sektorja in zato prejela posebno diplomo. Upravna enota Trebnje se je v letu 2010 že drugo leto zapored uvrstila v ožji izbor kandidatov za priznanje (finalist) v kategoriji organizacij na področju javnega sektorja in zato prejela posebno diplomo. Prav tako pa je prejela srebrno diplomo za sodelovanje v procesih ocenjevanja PRSPO za leto 2010 v kategoriji organizacij na področju javnega sektorja. Priznanje je v Kongresnem centru Brdo 12. januarja 2011 iz rok predsednika vlade prevzel mag. Milan Rman, načelnik UE Trebnje.

Poleg reševalcev iz domačih logov so delovali še reševalci krize iz Tržišča, Novega mesta, Pijavic, Rake, Ponikev, Bohinja, Ivančne Gorice, Ljubljane … Prireditev sva vodili leva in desna sestra Grdomila Škarposlava Mokronoška in Cecilia Wilhelmina Rudolf Hranovška. Veliki pustni karneval, ki je letos potekal pod okriljem TD Mokronog že 10. leto, je otvoril predsednik TD Alojz Gregorčič. Za protokolarnim delom se je zvrstilo 24 skupin, ki so na svojstven način prikazale probleme in nakazale rešitve. Tako je na koncu zagorel zeleni semafor, škoda, da je le pustni.

PGD Mokronog in gostje iz Ljubljane – ČRNO DELO, PGD Mokronog – NOVA POKOJNINSKA REFORMA, PGD Mokronog – KRIŽI IN TEŽAVE MALEGA ČLOVEKA, PGD Mokronog in gosti z Grma – ČISTA LOPATA, PGD Mokronog z gosti iz Tržišča, z Mirne in iz Ivančne Gorice – KURSADŽIJE, PGD Mokronog in gostje iz občine Bohinj PGD Koprivnik, občine Šenčur in občine Ivančna Gorica – INDIJANSKO PLEME HITRA NOGA, POGLAVAR BELI OREL, Sveti Vrh – (ZA)PRAV(LJE)NA DRŽAVA, Turistično društvo Lovrenc Raka – SREČANJE HRVAŠKE PREMIERKE JADRANKE KOSOR IN

Za vrtenje glasbe je skrbel Denis Šuštaršič. “Prepustimo se danes čarovniji in fantaziji. Naj nam ne bo nerodno, če smo že odrasli. Nasmejmo se svojim napakam, predvsem pa napakam, ki jih delajo drugi. Bodimo danes dobre volje, saj je jutri, žal, nov dan.”

PREDSEDNIKA VLADE BORUTA PAHORJA, PGD Sveti Križ – MAVRIČNA VLADA, PGD Sv. Križ – MENZA SAMO ZA IZBRANCE, PGD Trebelno – VEGRAD: POLAGANJE OPTIČNEGA KABLA, Društvo mladine Trebelno – TREBEUN ‘MA TALENT, PGD Ponikve – SLOVENSKA PATRIJA, Hrast Tržišče – SAVEL KALIN PRIHAJA NA POMOČ, Hrast Tržišče – PRIHOD AL CAPONA, Mirjam s prijatelji – NOETOVA BARKA IN NJEGOVE LJUBKE ŽVAUCE, Hrast Tržišče – MARŠAL TITO VSTANE IN REŠUJE KRIZO, Sokolski dom Novo mesto – RUDOLFOVO VSTAJENJE. Prireditev so poleg pustnih navdušencev omogočili: OBČINA Mokronog-Trebelno, MONTER Kocjan, KAMNOSEŠTVO Meglič, SEP Mokronog, DOREMA Mokronog, TESAPACK Brestanica, KOVINOPLASTIKA Zajc, PGD Sv. Križ in PGD Mokronog, DRUŽINA Alojza Gregorčiča, PEKARNA Mokronog. Lučka Dreža, Foto: Stane Rajer

PROGRAM: V protokolarnem delu so se zvrstili znameniti prapor mokronoške larfarije, tradicionalna trebanjska godba z mažoretami in olarfani škrat Mokronožec. Zgodbe so pripovedovale skupine: Vrtec Mokronožci – REŠIMO SLOVENIJO, OŠ Mokronog, učenci podružnične šole s Trebelnega in razredne stopnje – S ŠPORTOM PROTI RECESIJI, Jahalna šola Viktorija – MISIJA NEMOGOČE, Valter Virant (Pijavice) – NI JE ČEZ PR IDNE KR ANJSK E ČEBELICE, PGD Mokronog – EKSKLUZIVNI SEMAFOR, PGD Mokronog z gosti z Grma –MOKRONOŠKI ZAPORI,


8

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Janez Mejač

zgodba večja od enega samega življenja Na svečanem baletnem večeru, 13. februarja, v Cankarjevem domu, pod pokroviteljstvom predsednika države, dr. Danila Türka, je Društvo baletnih umetnikov Slovenije podelilo strokovno nagrado LYDIA WISIAK plesalcu, dolgoletnemu vodji ljubljanskega baleta, pedagogu, koreografu in režiserju Janezu Mejaču. V utemeljitvi nagrade za življenjsko delo je komisija med drugim zapisala, da je izjemno zaznamoval slovensko baletno umetnost v drugi polovici 20. stoletja. Ko ga je voditeljica povabila, smo vsi (prepričan sem!) v Gallusovi dvorani začutili, da prihaja na oder »plemenita plesna zgodba, ki je večja od enega samega življenja« (Ivo Svetina v monografiji Janez Mejač), zaradi katere je »Pino Mlakar upravičeno poimenoval Janeza Mejača danseur noble.« (kot prima balerina za ženske) Stane Peček: Janez, iskrene čestitke! Janez Mejač: Moram priznati, da res nisem pričakoval toliko čestitk in dobrih želja, kot sem jih bil deležen ob podelitvi nagrade Lydie Wisiak za življenjsko delo. Moram pa – kot sem že večkrat – poudariti, da to priznanje doživljam tudi kot spoštljiv poklon izvrstni plesalki in pedagoginji gospe Wisiak in njeni popolni predanosti plesni umetnosti, ki je bila skoraj nalezljiva. Menda se tega danes dosti bolj zavedam kot takrat, ko sem bil še njen učenec. S. P.: Priznam, zelo godi ploskati vrhunskemu slovenskemu umetniku, ko stoji na tako bleščečem odru in se verjetno tudi sam čudi statistiki: 84 solističnih baletnih vlog kot prvi solist ljubljanskega baleta, 62 koreografij v dramskih gledališčih, snemanja za TV, dvajsetletno vodenje baletnega izobraževanja za mlade v Trstu, predavatelj za odrski gib in zgodovinske plese na Akademiji za glasbo v Ljubljani, dva mandata vodja ljubljanskega baleta …, kljub temu pa še vedno Mokronajzar. J. M. Rad se vračam v Mokronog. V spominih in tistih prijetnih druženjih v krogu družine moje nečakinje Pie Žlajpah, kjer me vedno »prime«, da bi še kaj iztrgal iz svojega spomina. Že pot do Mokronoga, pa pogled na Žalostno goro, na staro hišo, kjer sem preživel svoja prva leta življenja, pa na reko Mirno kar kličejo po obujanju spominov. V otroštvu se resnično piše prvotno besedilo življenja in najbrž je res vse drugo le beseda več na popisanem papirju. Če bi znal slikati, bi do potankosti še danes lahko naslikal Mevžljev travnik za našo staro hišo, naslikal bi šotore, ki so jih razprostrli Italijani in pred njimi čistili svoje instrumente, potem pa maširali ob zvokih glasbe, ki jo še danes slišim. Naslikal bi pašnik na Loščah, kjer sem pasel našo edino kravo, pa Arnico in fante, ki smo za kratko smuko dolgo »štanfali«. Čutim, da bi našel prave barve tudi za Mirno, v kateri bi skoraj utonil, ko sem kar skočil noter, misleč, da plavanje, ki so ga nekateri starejši povsem obvladali, sploh ni nič posebnega. Bilo je to tudi otroštvo mnogih nevarnih iger. Vojna je pustila na vsakem koraku toliko vznemirljivih »igrač«. Povsod je bilo polno streliva in topovskih granat. Razdirali smo jih, tolkli ob kamen in tako pridobivali smodnik. Mnogi otroci jo, žal, niso tako dobro odnesli. Ko se danes ob različnih priložnostih vračam v Mokronog, kljub vsem obnovam in prenovam začutim nekaj tiste domačnosti, tistih medčloveških bližin in radostnih druženj ljudi, ki jih velika mesta ne poznajo. In sem še vedno srečen, da sem otroštvo preživel daleč

od vsega, kar je ali hoče biti veliko, bleščeče in čemur so že včasih pravili »beli svet«. Z Mirnsko in Temeniško dolino me povezuje tudi Rastoča knjiga, ta občudovanja vreden projekt, ki zdaj že lahko reče, da tudi Dolenjci nismo kar tako. Rastoča knjiga to iz leta v leto znova dokazuje. Vesel sem vabil na prireditve, ki dokazujejo, da Dolenjci dobro vemo, da človek ne živi samo od kruha, čeprav jim je bil v zgodovini tako skopo odmerjen. No, tisti, ki ste bliže dogajanju, ste morda bolj kritični, imate več pomislekov na račun kulturnega delovanja. Pa boste že našli skupni jezik, v to verjamem, da le ne bo preveč zamer in hudih besed. Ko besede postanejo orožje, si kaj hitro stojijo nasproti sovražniki. Tega pa si za svoj Mokronog, za svojo Dolenjsko ne želim. S. P. Vezi z rojstnim krajem si ohranjal tudi z oblikovanjem vsebine odmevne kulturne prireditve KRESNA NOČ, ene redkih v Sloveniji, če ne kar edini, ki je v letih med 1973 in 1990 vključevala v sporede klasični balet. Ne samo to, nastala sta tudi dva izvirna baleta Vidov ples in Sejem. Še vedno mi je žal, da Sejem ni posnet. J. M.: Tudi meni. Morda pa mi je še bolj žal, da se ta prekrasna ideja, da na nekoliko nenavaden način proslavimo kresno noč, ni ohranila. Vem, da je za takšne reči vedno potreben kakšen zanesenjak, kakršna je bila moja sestra Polonca, ki je dolgo mlela in mlela idejo, da bi se tudi v Mokronogu naredilo kaj »posebnega«. Tvoj scenarij je dal vsem enkratno priložnost: plesalcem ljubljanskega baleta, pa izvrstni kostumografinji Mileni Kumar, in seveda Ladu Jakši, ki je s svojo odlično glasbo pričaral nikoli do kraja doumljene skrivnosti kresne


9

leto IV., številka 15, marec 2011

noči. Z veseljem sem se lotil koreografije, s še večjim veseljem sem se pripravljal na vaje, saj sem čutil, da bo vsa »zadeva« tudi po volji sicer zahtevnih Mokronajzarjev. Spominjam se, da je tiste kresne noči lilo, pa so plesalci kar plesali in bili res pravi mokronožci, ljudje pa se tudi niso kaj dosti zmenili za dež. Morda pa se ta ideja oživi, morda pa še imava toliko moči in volje, da se spustiva kakšnim čarom kresne noči naproti. V meni je še kar nekaj volje in moči za takšne podvige. V tebi pa sploh! S. P.: Nič ne rečem, dokler ne pomislim na finance. Pa pustiva za kdaj drugič! Pred kratkim je na mokronoškem in trebanjskem odru Urša Vidmar očarala gledalce s tvojimi koreografijami treh zborovskih pesmi, ki jih je pel moj ženski zbor Zimzelen z Mirne. Iz pogovorov po dogodku sem izluščil, da se je veliko gledalcev sploh prvič v živo srečalo z baletom. Ob tem sem se spomnil baletnih koncertov, ki si jih organiziral po Sloveniji in v zamejstvu. J. M.: Spomin na te koncerte vsekakor sodi v tisti predal z najlepšimi spomini. Res se je prav na teh koncertih, ki smo jih mnogokrat organizirali v zadružnih domovih, vojašnicah, prirejenih prizoriščih pod kakšnim kozolcem, v kakšnem borjaču … mnogo ljudi prvič srečalo z baletno umetnostjo. Trudili smo se, da v program vtkemo baletne odlomke, ki so, poleg tega da so tehnično dovršeni, tudi dovolj zgovorni, da pripovedujejo neko zgodbo. Vesel sem, da zdaj to uspešno nadaljuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije. Pred leti so gostovali tudi v Trebnjem in Mokronogu. Dvorani res nista pokali po šivih, prišlo pa je več ljudi, kot sem pričakoval. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da balet ni neka množična kultura in da je nenazadnje povezan tudi z mnogimi predsodki. Zlasti na račun baletnikov jih je veliko. Po drugi strani je pa tako kot za vsako stvar ljudi tudi za balet treba počasi in nevsiljivo navdušiti. In tako navdušenje sem začutil tudi ob nastopu zbora Zimzelen. Pesmi, ki sem jih koreografiral za Uršo Vidmar, so sicer že po melodični in vsebinski plati zelo bogate, a jim gib prinese – če rečem v današnjem jeziku – dodano vrednost. Opazoval sem občinstvo, pa v pavzi malo vlekel na ušesa in bil sem resnično prijetno presenečen nad res lepim odzivom. In tudi to je nekaj, kar bi kazalo občasno gojiti, saj so danes mnoge »koreografije« pevskih zborov res kar preveč cenene in mnogim dobrim zborom marsikaj odvzamejo.

S. P.: Gibanje in govorica telesa sta človekova nuja kot dihanje. Naš vzgojno-izobraževalni sistem, se mi zdi, gleda na to zelo ozko. Seveda nismo vsi rojeni za umetniški ples, mislim pa, da bi ga morali vsaj bolje poznati. Peter in volk, Pepelka, Trnuljčica, da ne naštevam, so baleti, ki bi jih moral v živo videti vsak otrok. J. M.: Strinjam se, da sta gib in govorica telesa človekova nuja kot dihanje. Zdaj morda še bolj poglobljeno kot včasih se mi zastavlja vprašanje: V čem si močnejši od svojega nasprotja, to je od mirovanja, od koder si izšel in kamor se iztekaš? No, glede poznavanja baletne umetnosti bi pa rekel, da je vse odvisno od učiteljev, pa tudi od staršev. Mnogi starši bi dali vse, da bi njihova hčerkica (fantom je s tem na srečo ali žalost bolj prizaneseno) postala balerina. Raznih tečajev in šol po Sloveniji kar mrgoli. Dosti manj pa se poglabljamo v vprašanje, kako že otrokom približati tudi to zvrst umetnosti. Saj je nekaj poskusov, že mi smo obiskovali šole in predstavljali ta poklic, a kaj ko je bila tudi takrat v ospredju želja postati balerina, ne pa uživati v baletnih predstavah. Ob vsem tem pa je problem tudi v pedagoškem kadru, kjer se ljubezen do baleta začne in konča z Labodjim jezerom. S. P.: Vojko Vidmar, baletni umetnik, Prešernov nagrajenec, ti je v monografijo zapisal »…plesalci so srečni ljudje. Žal se vsi tega niso sposobni zavedati. Janeza vsekakor ni med njimi. Janez je srečen človek. Zelo jasno nosi v zavesti dar blaženosti in privilegija časa, ko se mu je dogajala odrska – plesna čarovnija. Čarovnija človeških čustev in človeških odnosov, prepletenih z glasbo in božanstvom plesnih sposobnosti človeškega bitja. Janez je celo dvakrat srečen človek. Svojo izkušnjo čarovnije, in s tem tudi sebe, je prepletel s celotnim gledališčem, s prostorom, ki bi se verjetno moralo imenovati svetišče.« Bi kaj dodal? J. M.: Gledališče sem vedno doživljal kot nek poseben svet, lahko bi rekel kot svetišče. Odnos do tega svetišča sem poskušal izkazovati s trdim delom, z disciplino, nenehnim iskanjem ne le novih tehničnih, pač pa tudi izpovednih prvin. Nenazadnje, v moji generaciji nikomur ni prišlo na misel, da bi šel čez oder, ne da bi se odkril, tudi požvižgavali nismo v tem svetišču. Ja, večkrat slišim: Ti si srečen človek … Janez je srečen človek … Morda bi si ob razmišljanju na rob sreče še najbolj pomagal z naslovom zadnjega dela dragega mi, spoštovanega Pina Mlakarja: Srečne zgodbe bolečina … Sicer pa, največja sreča je najbrž res v hoji za srečo. Jaz še vedno hodim za njo. S. P.: Janez, naj ti to še dolgo, dolgo uspeva! Stane Peček


10

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Bradači so spet tekmovali

Zmagovalci, sodnici in vodstvo prireditve. Foto Stane Rajer

Turistično društvo Mokronog je v soboto, 15. januarja 2011, v kulturnem domu priredilo 11. srečanje bradačev iz vse Slovenije in tujine. Dva bradača sta

prišla iz Nizozemske. Na večerni prireditvi so razglasili mistra brade, njegova spremljevalca, podelili nagrado za najbolj izvirno preobleko,

razglasili najmlajšega bradača, izmerili najdaljšo brado in izkazali čast Naj bradi po izboru bradačev. Komisijo za izbor naj bradačev je vodila Angelca Likovič. V zabavnem programu so nastopili jodlarka Tina Drole, žongler Jakob Bergant, plesna skupina Mlade žurerke (vsi Slovenija ima talent) in ansambel Šantej. Program je povezovala Petra Krnc. Mister brade je postal Boris Primožič iz Medvod, prvi spremljevalec Martin Kavšek iz Ljubljane, drugi spremljevalec pa Darko Cilenšek iz Velikega Gabra. Najbolj izvorno preobleko je predstavljal Janez Rozman v vlogi Primoža Trubarja. Naj bradač po izboru bradačev pa je postal Andrej Prešeren, drugo mesto je osvojil Franc Jerman, tretje mesto pa Boris Primožič. Najdaljšo brado, dolgo neverjetnih 122 centimetrov, je imel Sašo Kotnik iz Ajdovščine, najmlajši bradač je Primož Pasar (letnik 1985). Vse 11. Srečanj pa se udeležil Ivan Rozman iz Mokronoga.

Hvala za priznanje

Dedek Mraz na Trebelnem

V nedeljo dopoldne, 26. 12. 2010 je otroke s Trebelnega obiskal Dedek Mraz. Otroci in njihovi starši so se zbrali v večnamenskem domu na Trebelnem, kjer so si najprej ogledali predstavo Staneta Pečka DVA SNEŽAKA. V režiji Polonce Bartolj jo je odigrala lutkovna skupina Mokre tačke iz Mokronoga (Polona Kralj Zupančič, Polonca Bartolj, Andreja Oštir, Bojana Gregorčič). Po končani predstavi so otroci z glasnim vzklikanjem priklicali dobrega moža, ki je vsakemu, ki je bil priden, podaril darilo. Otroci so bili darila zelo veseli in so Dedku Mrazu obljubili, da bodo prihodnje leto še bolj pridni. Milena Hvastija

Triindvajsetega februarja 2011  je bil zbor članov Društva upokojencev Mokronog-Trebelno. Na njem sem prejela priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije za prostovoljno delo v društvu, za literarno dejavnost. Prisrčna hvala za priznanje. Veliko mi pomeni. Potrjuje, da moje  pisanje ni šlo neopazno mimo. Zakaj pišem? Že dolgo me vznemirja naslednje:  otrok, družina, zemlja, odnosi med ljudmi. Zakaj otrok? Kot drobna vejica je. Za rast potrebuje zdravo okolje, družinsko toploto, veliko dobrih zgledov, pogovora. Pa tudi pravljic in pripovedi, ki naj vsebujejo snov za sanjarjenje, za upanje. Otroštvo je dragocen napoj, v njem so postavljeni temelji razvoja. Odrasli bi morali v sebi ohraniti vsaj malo otroka. Družina pa je zame velik cvet, ki bi moral pognati tisočeren sad. Včasih je bila nekaj trdnega, varnega, danes marsikje vodeni, razpada, družinske vezi se rahljajo. In zemlja? Odnos do zemlje je ogledalo nas samih. Zemlja je marsikomu v breme. Rodovitna zemlja izginja, zarašča se, na njej zidajo. Vendar je to beseda, ki nosi v sebi neizčrpen vir življenjske sile, včasih pa tudi pogubne strasti; vez je med predniki in zanamci, daje občutek trdnosti. Močno se spreminjajo človeški, družinski in družbeni odnosi. Čudna so razpotja današnjih dni. V ljudeh se zato porajajo stiske, boleči notranji pretresi. Umirajo stare vrednote. Izgubljajo se kamenčki naše kulturne dediščine. Vsaj nekaj tega bi rada iztrgala iz pozabe. Pišem približno štirideset let. Za menoj je osem knjig in skoraj tri tisoč črtic, zgodbic liričnih zapisov o zasanjani lepoti dolenjskih gričev. Z veseljem se vključujem v delo skupine za samopoč Mokronožice. Vsako leto izdamo brošurico UTRINKI. Vse članice rade primejo za pero. Snov za pisanje se ponuja na vsakem koraku;  beseda pa je tako dih duše, izgovorjena misel, delček sanj. Še enkrat najlepša hvala! Anica Zidar


11

leto IV., številka 15, marec 2011

Praznik kulture

Pred leti so se na nivoju županstev domenili, da bo osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, s slavnostnimi govorniki vred, kolobarila po novonastalih občinah Mirnske in Temeniške doline. Letos je bila v kulturnem domu v Trebnjem. Po scenariju Staneta Pečka, s pomenljivim naslovom »Prijat'lji«, so vsebino prispevale izbrane skupine iz vseh občin. Iz naše občine je sodelovala lutkovna skupina Mokre tačke. Iz naše občine je bil tudi slavnostni govornik, župan Anton Maver, ki je med drugim povedal: »Naloga nas, ki na tem območju odločamo, je zagotoviti prostor, v katerem bomo lahko gostili večje orkestre, ansamble; organizirali kulturne prireditve, ki pritičejo temu lokalnemu prostoru. Naloga nas je zagotoviti oder, na katerega bomo lahko povabili kateregakoli ustvarjalca brez strahu, da bi bil oder premajhen, tehnika preslaba, stolov premalo. Z ustanovitvijo občine Mirna se vzpostavlja nov partner pri soustvarjanju društvom prijaznega lokalnega okolja. Ob tem pa se moramo odgovorni vseh treh občin in tudi društva zavedati, da je članstvo treba pomlajevati, da je treba najti načine, kako v aktivno preživljanje prostega časa pritegniti mladostnike. V osnovni šoli je večina vključena v različne zbore in krožke, z odhodom v srednjo šolo pa se ta vez pretrga in zdi se, da se ponovno začne vzpostavljati šele po srednji šoli ali po končanem študiju … A če jim lokalni prostor ne zagotovi možnosti, da se vrnejo, da si tu ustvarijo družine, potem so tudi pričakovanja, da bi se vključili v društveno življenje znotraj domačega okolja, neupravičena.« Iz njegovih ust v občinske programe! s. p.

Tavžentrože spet navdušile

V nedeljo, 26. 12. 2010 je v cerkvi Sv. križa na Trebelnem potekal že drugi božično – novoletni koncert. Pod zanesljivo roko zborovodkinje Gabrijele Cedilnik so Tavžentrože pričarale čarobno vzdušje tega časa, še posebej sta navdušila, še posebej sta navdušila solista Jernej Žagar in Ivica Kocjan Anderlič. Za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Tomaž Cedilnik. Za nadaljevanje izjemno dobrega počutja tudi po koncertu so poskrbele kar pevke same, saj so pred cerkvijo za vse pripravile pogostitev s pecivom in toplim čajem. Milena Hvastija

Zgodilo se je Dogodek Gledališka predstava za odrasle: Končno srečna, Desa Muck Gledališka predstava za odrasle: Duohtar pod mus, SNG Nova Gorica Koncert “Štirje letni časi« Mešanega pevskega zbora DU Šentrupert Predstava za otroke: Bobek in Barčica, Dramska skupina Žvrgolišče Šentjernej “(ah), TE ORGLICE” 12. mednarodni festival ustnih harmonik

Kraj

Datum

Trebelno

16. 1. 2011

Mokronog

29. 1. 2011

Trebelno

18. 2. 2011

Mokronog 24. 2. 2011 Mokronog 26. 2. 2011

Kursađije /original beograjska verzija/

Mokronog

8. 3. 2011

Predstava za otroke: Pomladna, Teater za vse Jesenice

Mokronog 24. 3. 2011

Mokronoška ekipa: Stane Peček, Mitja Sluga, Toni Bulc, Alojz Gregorčič, Marija Kos, Drago Kastelic, Pavel Železnik in Franci Žibert

Saj lepše rož'ce ni na svet'

Četrtega marca, v prelepem sončnem vremenu, je kombi z ekipo Vinogradniškega društva Mokronog, pridruženo članico iz Aktiva kmečkih žena in enim kulturnikom, po kratkem turističnem raziskovanju Maribora le našel pravi prehod na Lent in se tik pred začetkom svečanega dogodka pridružil množici oboževalcev najstarejše trte na svetu. Fantje so hitro razvili vinogradniški prapor, nadeli zelene predpasnike, se pokrili z vinsko rdečimi kapami in že so jih zgrabili zvoki fanfar, ki so oznanili začetek tradicionalne prireditve REZ NAJSTAREJŠE TRTE NA SVETU, 32. po vrsti. Za pospešeni utrip moških src sta takoj na začetku poskrbeli dve vinski kraljici, mariborska Ksenja Arbeiter in slovenska Simona Žugelj. Pa ne samo z lepoto, tudi z izbranimi besedami sta očarali. V to očarljivost sta vstopila mariborski župan Franc Kangler in mestni viničar Stanislav Kocutar in po slavnostnem nagovoru podelila cepiče z ustreznimi certifikati. Čast prvega prejemnika je letos doletela Občino Mokronog-Trebelno. Verjetno ne naključno, saj so Mariborčani hvaležno potrdili, da je bil Viktor Grčar, njihov prvi slovenski župan, rojen v Mokronogu. Predsednik Vinogradniškega društva Mokronog,Toni Bulc, ki je cepič sprejel, je v zahvali dejal, da bi bilo to zanimivo zgodovinsko dejstvo lahko dobra iztočnica za še kakšno novo zgodbo. Cepič te več kot 440 let stare trte so dobile še Občina Kolan (otok Pag, Hrvaška), Občina Bled, Občina Makole, Občina Starše in že drugič Občina Novo mesto. Prvi cepič je namreč z delitvijo občine Novo mesto dobil novo skrbnico. Nadaljevanje tega pomembnega protokolarnega in kulturno-zabavnega dogodka je potekalo v karnevalskem vzdušju. Nastopili so Branko Brumen, vodja Kurentovanja 2011 in predsednik FECC Slovenija, letošnji Princ ptujskega karnevala Baron Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovški z gardo, Koranti Petovijo, Rusa, Pokači, Karnevalska godba Pepi krulet in Folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce. Nadaljevanje tega dogodka v Mokronogu bo verjetno v drugi polovici aprila. s. p., Foto Stane Rajer


12

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Prvovrsten kulturni dogodek

S skladbo Franza Liszta Consolation No. 1, ki so jo izvrstno izvedli Tamburjaši, Pritrkovalci in kvintet ustnih harmonik Maske, pod dirigentskim vodstvom Vlaste Lokar Lavrenčič, se je festival spoštljivo spomnil 200. rojstva tega velikega madžarskega skladatelja. Vladimir Hrovat, ki je skladbo priredil prav za to priložnost, jo je zaključil z zanimivo domislico, ko je največjemu zvonu za konec napisal 12 umirjenih udarcev in s tem simbolično zaključil 12. festival »(ah), TE ORGLICE«. Festival se je odvrtel v dveh delih. Čez dan je pred strokovno žirijo preverilo svoje igranje na temo Ljudska glasba 15 posameznikov in 4 skupine iz Slovenije in Hrvaške. Podeljenih je bilo 5 priznanj za sodelovanje (A. Poljanec, F. Furlani, I. Strajnar, B. Malič, duet D. Klarić in V. Prodan), 6 bronastih (J. Markovič, Septet Strune, A. Randić, Trio Sora, družinski trio KUD Vezilo, ans. Gregor Gramc s prijatelji), 7 srebrnih (P. Jeršin, S. Meglič, E. Žagar., I. Bergant, Mario Kontošić, ans. Pelikan, ans. Tihožitje). Zlato priznanje je z rezultatom 87,78 % točk osvojil Vlado Gramc iz Krškega. V strokovni žiriji so bili Tatjana Mihelčič Gregorčič, ravnateljica trebanjske glasbene šole, Miro Dizdarevič, prof. glasbe, in Vladimir Hrovat, skladatelj in koncertni

Štirje letni časi

mojster na ustni harmoniki. Večerni gala koncert je imel dve smiselni dejanji. Prvo so odigrali orgličarji in skupine po izboru strokovne komisije (Vlado Gramc, Polona Jeršin, Trio SORA, ans. TIHOŽITJE) in zlati orgličarji iz prejšnjih let (družinski Trio GOLE, septet osnovnošolcev STRUNE iz Hrvaške, Branko Banovec, Robert Ivačič, ansambel KOSCI); v drugem delu pa so muzicirali PRITRKOVALCI iz Lokavcev pri Ajdovščini (skupino vodita Nada Blažko in Beti Babič), tamburaški orkester TAMBURJAŠI iz Vipave (dirigentka Vlasta Lokar Lavrenčič) s samostojnimi točkami in v družbi s solisti na ustnih harmonikah: Mirom Božičem, Vladimirjem Hrovatom, Marjanom Urbanijo, Dinkom Hrabičem in ženskim kvintetom ustnih harmonik Maske. Bilo je kaj slišati, od slo-

so se 18. februarja 2011 odvrteli v večnamenski dvorani na Trebelnem. Vrteli so jih pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Šentrupert. Zborovodkinja Duška Lah Peček, sicer Mokronožanka, je domiselno povezala ustrezne ljudske pesmi v letni ciklus in ustvarila dopadljiv enourni spored, ki je nekajkrat hvalevredno presenetil s kakšno že kar pozabljeno pesmijo. Dogajanje je bilo začinjeno tudi z nekaj gledališkimi, resda sramežljivimi, vendar tudi zaradi tega simpatičnimi vložki, ki so na naiven ljudski način nekako po Gasparijevo ilustrirali prehode iz enega letnega časa v drugega, da bi na koncu skupaj z obiskovalci pristali v čisto pravi domači kulinariki. Gostje pevskega večera so bile pevke Tavžentroža Društva podeželskih žena Trebelno z zborovodkinjo Gabrielo Cedilnik ob spremljavi Primoževe harmonike. Nastopajoče sta pozdravila župan Anton Maver in poslanec Državnega zbora mag. Franc Žnidaršič. Koncert so omogočili Občina Mokronog-Trebelno, JSKD Trebnje in Zveza kulturnih društev Trebnje. s.p., Foto Mojca Femec

venske, ruske, hrvaške, črnske, romunske ljudske pesmi, večno zelenih melodij, do Kodrovega Cvetja v jeseni, Offenbachovega Can cana, bluz improvizacij in t. i. klasike. Scenarij in režija sta bili v rokah Staneta Pečka. Večer je imenitno vodila Petra Krnc ob asistenci škrata Mokronožca Čakca, ki ga je dobesedno oživela Polonca Bartolj. Koncert lahko brez zadrege, tudi po mednarodnih standardih, ovrednotimo kot prvovrstni kulturni dogodek. Tudi ne prvi v organizaciji festivala, ki ga vodijo Stane Peček, Vladimir Hrovat in Mojca Femec. Lani se je na mokronoškem odru zgodila Gershwinova zgodba Porgy and Bess, s solistom Mirom Božičem, pianistom Blažem Puciharjem in izvrstno glasbeno skupino, pa izjemen koncert s Simfoniki RTV in dirigentom Markom Munihom v Celju ob 250-letnici rojstva W. A. Mozarta, ki je bil ponovljen tudi v mednarodnem parku v Rustu (Nemčija). Ali pa koncerti v Kosovelovem domu v Sežani, Metliki, Novem mestu, Trebnjem in Gala koncert ob malem jubileju festivala 29. februarja 2004, ko so male orglice prvič nastopile skupaj z »resnimi« glasbili v Veliki dvorani Slovenske filharmonije, svetišču slovenske glasbe.


13

leto IV., številka 15, marec 2011

Ta zgodovinski dogodek je nekdanjega Mokronožana, zdravnika Franca Marolta, vzpodbudil do predloga, da bi ta dan izbrali za Dan slovenskih orgličarjev. Če ne bo kakšnih birokratskih ovir, se bo to zgodilo naslednje leto. Seveda ni odveč spomniti, da so bili vsi ti koncerti izvedeni tudi na mokronoškem odru, resnici na ljubo, včasih z manjšimi spremembami v sporedu. Toliko bolj pretreseno je zato vodstvo festivala po letošnjem dogodku razmišljajoč o dejstvu, da je bilo med obiskovalci, reci in piši, deset občanov občine Mokronog-Trebelno. Med temi niti enega tistih, ki so jih

Župan Anton Maver odprl razstavo v Trebnjem V preteklih dveh letih je Galerija likovnih samorastnikov Trebnje organizirala dva tabora in več razstav. Na Taborih so sodelovali umetniki, ki so prihajali iz desetih različnih držav. Obiskovalci Galerije likovnih samorastnikov Trebnje so lahko v tem času pobliže spoznali slikanje na platno, iverno ploščo, vezenje na slikarsko platno, vžiganje v leseno površino recikliranega zaboja, slikanje na steklo, akvarele … Po končanih taborih je galerija svoj fond obogatila z osemnajstimi deli, ostala pa so v zbirko podarili ustvarjalci in drugi posamezniki. Vsa dela, ki so obogatila zbirko v letih 2009 in 2010, sedaj predstavljamo na razstavi Nove pridobitve Galerije likovnih samorastnikov Trebnje v 2009 in 2010. Razstavo 29 del je 27. februarja 2011 odprl župan Občine Mokronog-Trebelno, gospod Anton Maver. Spregovoril je o pomenu galerije kot stičišču likovne umetnosti v vseh svojih pojavnih oblikah. V njej se ustvarjalci srečujejo in se

navdihujejo z deli velikih imen naivne umetnosti. »Zato tudi ne preseneča, da številni, ki ustvarjajo ali ustvarjate na mednarodnem taboru likovnih samorastnikov ali razstavljajo na priložnostnih razstavah, svoja dela podarijo galeriji.

Utrinek z odprtja razstave

Nekateri dobrotniki so galerijo celo prepoznali kot fond storitev, ki so ga želeli obogatiti s svojim prispevkom.« Zahvalil se je vsem donatorjem in umetnikom. V svojem govoru pa se je spomnil tudi pred kratkim preminulega dolgoletnega člana najprej umetniškega sveta, potem

polna usta visoke kulture. Nekdo je pripomnil, da je bila napaka, ker je bilo objavljeno, da bo dogodek snemala RTV SLO in bodo dogodek raje doživeli iz foteljev. No, tudi to je nekaj! Če le ne tiči vzrok kje drugje. Recimo v tem, da je tudi to okolje že nažrla rja pogrošnega komercialnega zabavljaštva. Žal! Festival sta pozdravila župan občine Gračišće iz Hrvaške in župan občine Mokronog-Trebelno Anton Maver. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom Občine Mokronog-Trebelno, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Območne izpostave JSKD Trebnje. Podprli so jo Radio Krka, Knjižnica Pavla Golie Trebnje, PGD Mokronog, Cvetličarna Barbara, Borut Dvornik, Studio 5 Mirna, Gostilna Deu, Okrepčevalnica Vinkl, Papris Trebnje in Vinogradniško društvo Mokronog, ki je bilo vinar večera. s. p., Foto Studio 5, Mirna

pa Strokovnega sveta Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, gospoda dr. Mirka Juterška. Razstava Nove pridobitve je na ogled do 15. maja 2011. V naslednjih mesecih v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje načrtujemo nadaljevanje razstavnega programa in drugih dejavnosti. Tako vas 22. marca ob 17. uri v sklopu CVŽU Dolenjske, Točke vseživljenjskega učenja, vabimo na predavanje Helene Rožman, muzejske svetovalke, zaposlene v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, z naslovom Kaj je kulturna dediščina. 13. aprila bo ob 18. uri diplomsko delo predstavila Mateja Kosec, 26. aprila ob 18. uri pa vas vabimo na vodstvo po razstavi Nove pridobitve. Osrednji dogodek v maju pa bo otvoritev razstave Jožeta in Konrada Peternelja. Odprtje razstave njunih del bo v četrtek, 19. maja. Zapis in fotografije: Andrejka Vabič Nose


14

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Izpostava Trebnje Temeniška pot 1, 8210 Trebnje

Pester začetek leta tudi v mokronoški knjižnici

Za prijeten in otroško brezskrben zaključek leta 2010 je v Krajevni knjižnici Mokronog poskrbela pravljičarka Staša Tajana Grgovič, ki je otroke navdušila z lutkovno pravljico. Otroci so med poslušanjem pridno sodelovali, se o zgodbi pogovarjali in na koncu veselo zaplesali. V leto 2011 smo krenili bolj resno in se 20. januarja z dolgoletnim tabornikom Denisom Šturmom pogovarjali o preživetju v naravi. Predstavil je različne aktivnosti v naravi - od osnov, ki jih mora obvladati vsak, ki se odpravi v naravo, do različnih tehnik preživetja, ki nam pomagajo v izrednih situacijah. Predavatelj je s seboj prinesel tudi najnujnejšo opremo, ki jo mora imeti v nahrbtniku vsak, ki se odpravi v naravo, kjer so pogoji lahko nepredvidljivi. Predstavil je načine netenja ognja in jih nekaj tudi praktično prikazal. Predavanje je bilo zanimivo še posebej za vse pustolovce in tiste, ki radi hodijo v naravo in na prostem preživijo tudi marsikatero noč. Po predavanju se je tako razvil prijeten pogovor, ki je obiskovalcem ponudil odgovor na marsikatero še ne pojasnjeno vprašanje.

Staša Tajana Grgovič v elementu

V Krajevni knjižnici Mokronog je v mesecu marcu na ogled tudi razstava slik Olge Pirih, ki se ukvarja z arhitekturo, pisanjem in slikanjem. Slike so v resnici pismenke, ki označujejo različne preseke univerzalne celote. Pirihova je 10. marca predstavila tudi kratko ilustrirano zgodbo Marié Pierré Na drugi strani, napisano za odrasle in mladostnike. Predstavitev je potekala ob glasbeni spremljavi tolkalista Tomaža Valhoviča, ki je igral na pojoče posode. Vljudno vabljeni na potopisno predavanje Okus Afrike, kjer nam bo Leon Palčar predstavil svojo pustolovščino, ko je s kolesom obiskal Etiopijo z njenimi plemeni in otroki, ki za turisti veselo mečejo kamenje, Kenijo z obupnimi cestami, Ugando, kjer človek doživi pragozd in ekvator in Ruando, kjer še vedno »diši« po genocidu! Odhod v Afriko bo 7. aprila 2011, ob 19.00, iz Krajevne knjižnice Mokronog. Najmlajši bralci še naprej pridno prihajajte na ure pravljic, ki v Krajevni knjižnici Mokronog potekajo vsak drugi četrtek ob 17.00. Skupaj beremo zanimive in poučne pravljice, se pogovarjamo in ustvarjamo. Bliža se tudi zaključek Jurčkovega nahrbtnika, ki traja še do konca marca. Pohitite, za pridno risanje in branje boste otroci tudi letos nagrajeni! Irena Zadel, Knjižnica Pavla Golie Trebnje

Tel.: (07) 346 06 75, fax: (07) 346 06 73 E-pošta: amezan@siol.net Splet: www.kmetijskizavod-nm.si

Kdaj in kako se registrirajo predelovalci primarnih kmetijskih proizvodov rastlinskega kot tudi živalskega izvora, ki svoje izdelke tržijo končnemu potrošniku na tržnici?

Veliko je nejasnosti in posledično vprašanj, kako in kdaj lahko prodajamo na tržnici? Kdaj registracija ni potrebna? Kdaj se dejavnost registrira, kje in kako? V luči zaupanja potrošnika v hrano na slovenskih trgovskih policah posveča Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posebno pozornost zagotavljanju varne in kakovostne hrane. Ta vključuje tako postopke pridelave na kmetijah kot tudi predelave živil. Ker se pridelava varne hrane začne že na njivah in hlevih, je poseben poudarek dan veterinarskemu nadzoru, proizvodnji kakovostnih in varnih krmil. Le tako je mogoče zagotoviti proizvodnjo zdravstveno neoporečnih kmetijskih in živalskih proizvodov ter živil. Kdaj registracija dejavnosti ni potrebna? Ta ni potreba le v primeru, ko gre za aktivnosti predelave primarnih kmetijskih proizvodov rastlinskega in živalskega izvora za zasebno domačo uporabo ter domačo pripravo, ravnanje z živili ali njihovo skladiščenje za zasebno domačo porabo. Prav tako ni potrebno registrirati obrata, kadar gre za priložnostno prodajo na tržnicah (npr. vaška prireditev ob določenem prazniku enkrat ali največ dvakrat letno). Registracija dejavnosti je potrebna, kadar izdelke, ki jih predelamo doma, ne porabimo izključno za domačo porabo, ampak jih damo tudi na trg. Takšno dejavnost na kmetiji lahko registriramo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji ali kot gospodarsko družbo (s.p., d.o.o.). Obrati za predelavo primarnih živil rastlinskega izvora se morajo registrirati tudi pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo (MKGP), obrati za predelavo živil živalskega izvora pa se morajo registrirati pri Veterinarski upravi Republike Slovenije (VURS). Po prejemu odločbe oz. vpisa v register obratov se lahko prične z aktivnostmi in s tem posledično prodajo končnemu potrošniku - doma na kmetiji, na lokalni tržnici ali stojnici. Kadar gre za občasno, pa vendar stalno ponavljajočo se aktivnost (npr. vsako tretjo sredo proizvajalec prodaja živila živalskega ali rastlinskega izvora na lokalni tržnici oziroma na določenem prodajnem mestu, ki zahteva določeno organiziranost – npr. prodaja medu in drugih čebeljih pridelkov, prodaja kruha, peciva, prodaja mlečnih izdelkov,…), mora biti to prodajno mesto zavedeno na Vlogi za registracijo živilskih obratov in spremembo podatkov o obratu, Priloga 2, tabela: Aktivnosti, ki jih izvaja obrat (pod točko 9). Stojnice, na katerih proizvajalec občasno prodaja živila, sodijo med premične obrate, ki jih je potrebno prav tako navesti v obrazcu Vloga za registracijo živilskih obratov in spremembo podatkov o obratu, Priloga 2, tabela: Aktivnosti, ki jih izvaja obrat (pod točko 12). Organ, pristojen za registracijo, je prav tako MKGP, za uradni nadzor pa Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, IRSKGH. V skladu z 9. členom Uredbe o izvajanju delov določenih uredb skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Ur. l. RS, št. 72/2010) nosilci navedene živilske dejavnosti posredujejo vlogo za registracijo obrata najmanj 15 dni pred pričetkom obratovanja obrata, praviloma z izpolnitvijo elektronskega obrazca, objavljenega na spletnem naslovu http://mkgp.gov.si, ali pisno na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. KGZ NM – Izpostava Trebnje, Anja Mežan, univ.dipl.ing.zoot.


15

leto IV., številka 15, marec 2011 Izpostava Trebnje Temeniška pot 1, 8210 Trebnje Tel.: (07) 346 06 70, fax: (07) 346 06 73 E-pošta: ana.moder@siol.net Splet: www.kmetijskizavod-nm.si

Obvestilo kmetovalcem KGZS zavod Novo mesto izpostava Trebnje, obvešča vse kmetovalce, da poteka rok za oddajo kmetijskih subvencij od 1. marca 2011 do 6. maja 2011. Vse vlagatelje subvencijskih vlog naprošamo, da se držijo termina, ki ga dobijo po pošti. Vabljenje poteka po abecednem vrstnem redu vasi. Vse, ki vabila ne boste prejeli do 31. aprila 2011, vas prosimo, da se takoj sami zglasite na sedežu izpostave v Trebnjem. KGZ NM – Izpostava Trebnje, Ana Moder, univ.dipl.ing.zoot.

Delo PGD Mokronog v preteklem obdobju januar 2.1. –  redne društvene vaje, pregled vozil in njene opreme 7.1. – začetek nadaljevalnega tečaja za gasilca, ki je potekal v PGD Mokronog (9 gasilcev iz PGD Mokronog) 13.1. – pranje strehe na športni dvorani 16.1. – posvet predsednikov, poveljnikov in namestnikov poveljnikov na GZ Trebnje 16.1. – udeležba na pogrebu v Štatenberku      

Dejavnost Krajevne organizacije Rdečega križa Mokronog v letu 2011 Tudi v letu 2011 bo Krajevna organizacija Rdečega križa Mokronog aktivna na številnih področjih. Že v mesecu februarju smo v sodelovanju z OŠ Mokronog organizirali akcijo JAZ tebi – TI meni, kjer smo zbirali predvsem zimska oblačila za otroke in mladino. Iskrena hvala vsem, ki ste se vabilu odzvali in prispevali oblačila ter tudi obutev. Zagotavljamo vam, da je velik del oblačil že v pravih rokah. V mesecu maju, natančneje 8. 5. 2011 med 8 in 11 uro bodo v prostorih KO RK Mokronog potekale brezplačne polne meritve (sladkorja, holesterola in krvnega tlaka), zato vabljeni v čim večjem številu. Skozi vse leto obiskujemo tudi jubilante in jih presenetimo z drobno pozornostjo, najmanj 2 x letno obiščemo naše občane v Domu za starejše v Trebnjem, jim v sodelovanju z učenci, ki so vključeni v krožek Rdečega križa, pripravimo kratek program ter jih razveselimo z majhnim darilom. V OŠ Mokronog poteka krožek Rdečega križa, ki ga vodi mentorica Marica Tratar. Učenci, ki obiskujejo krožek, spoznavajo pomen in poslanstvo pomoči sočloveku in solidarnosti. V načrtu pa imamo tudi sprejem mladih članov Rdečega križa, ki bo predvidoma v mesecu maju. Prav tako si želimo tudi v letošnjem letu organizirati enodnevni izlet, izpeljati projekt Drobtinica in morda še kaj. Sredstva, ki jih zberemo s pobrano članarino, tako namenimo za dejavnosti, ki jih izvajamo: pomoč socialno ogroženim otrokom (sredstva nakažemo na šolski sklad), pomoč občanom pri premagovanju materialnih stisk (predvsem v obliki prehrambenih paketov), organizacija izleta za starejše in socialno šibkejše, obdaritev starostnikov v DSO. V letu 2011 se bo pobirala članarina v višini 3 € in z zbranimi sredstvi bomo pomagali našim občanom, zato nam izkažite podporo in prispevajte za dobrobit tistega, ki je ta trenutek pomoči najbolj potreben. Nikoli ne vemo kdaj bomo pomoč potrebovali tudi sami. Mateja V.

Občni zbor

Eksplozija in požar na Sv. Vrhu

20.1. – ogled nadgradnje prikolice za GVM-1 v PGD Veliki Cirnik in PGD Telče 29.1. – občni zbor PGD Mokronog februar 3.2. – udeležba na pogrebu v Šentrupertu za Ivanom Gačnikom 6.2.  – redne društvene vaje 11.2. – gašenje travniškega požara na Priči 17. 2.  – pranje sejmišča 24.2. – gašenje požara dimnika v Dolenjih Laknicah, sodelovalo je 15 gasilcev 26.2. – redarstvo na prireditvi »(ah), TE ORGLICE« marec 5.3. – redne društvene vaje, kjer smo uredili filtracijo komprimiranega zraka za napajanje GVC 16/25 in GVC 24/50 5.3. – dobili dva izolirna dihalna aparata Auer 6.3.  – sodelovali na pustnem karnevalu, kjer smo imeli 9 točk 7.3. – požar stanovanjske hiše na Sv. Vrhu; lastnik je tragično preminil.


16

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Ocenjevanje vin v vinskih goricah Bitovska gora in Reber 29. januarja letos so se vinogradniki vinske gorice Bitovska gora zbrali na srečanju vinogradnikov te vinske gorice, ki je postalo že tradicionalno, saj je letos potekalo že osmo leto. Na srečanju so razglasili najboljša pridelana vina letnik 2010 in okronali kralja cvička in cvičkovo princeso. Zbranih je bilo 36 vzorcev različnih vin: cvička, dolenjskega belega vina ter sortnih vin, kot so modra frankinja, žametna črnina, rumeni muškat, kernar. Prvo ocenjevanje vin je potekalo leta 2004 na pobudo nekaj vinogradnikov, ki so menili, da so vina v vinski gorici Bitovska gora dovolj dobra, če že ne odlična, in da si vinogradniki za svoj trud in dobro vino zaslužijo tudi priznanje ostalih vinogradnikov. Prvič se je ocenjevalo 21 vzorcev vin, število le-teh pa se je vsako leto povečevalo. Vsako leto se zbere največ vzorcev cvička, zato se tudi okrona kralja cvička in cvičkovo princeso. Najvišjo oceno med cvički in naziv kralja cvička vinske gorice Bitovska gora je prejel Albin Vrščaj. Drugo mesto je pripadalo Franciju Grlici, cvičTuristično društvo Mokronog vabi vse ljubitelje romantičnih potovanj z vlakom

v nedeljo, 3. aprila 2011,

na izlet v Postojno in okolico.

V jutranjih urah – ob 6.00 uri – se bomo odpravili z železniške postaje na Puščavi. Železna cesta vodi preko Mirne, Trebnjega in Ljubljane do Postojne. Le tri kilometre od Postojne proti Pivki se bomo preko znane reke Pivke pripeljali v drevesnico Štivan. V prelepem, z gozdom obdanem okolju, na deset hektarih površine vzgajajo številne rastline. Razkazali nam bodo drevesnico, možen bo tudi nakup. Po ogledu drevesnice se bomo vrnili v Postojno. Naš glavni »cilj« je ogled Postojnske jame. Postojnska jama je ena najlepših in najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v svetu in Evropi. Na leto jo obišče več kot 500 000 ljudi. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Dolga je 20.570 m; njena največja globina je 115 m. Stalna temperatura jame se danes giblje med 8 in 10 stopinj Celzija. Jama slovi tudi po človeški ribici. Leta 1872 so bili postavl-

kova princesa pa je postalo njegovo dekle Suzana Kramžar. Druženje se je po razglasitvi rezultatov nadaljevalo ob pogostitvi, za katero je bil jeni železniški tiri, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci, danes pa vlak poganjajo manjše električne lokomotive. Sedaj je v Postojnski jami na obisku tudi celovški Minimundus – Svet v malem. Imamo enkratno priložnost, da si ogledamo nekatere znamenitosti sveta na enem mestu. Prevzeti od vseh lepot se bomo okrepčali v Jamskem dvorcu, kjer nas bo čakalo nedeljsko kosilo. Zatem se bomo odpeljali še do ene znamnitosti, vredne ogleda. To je Predjamski grad, simbol nezavzetosti, zavetje drznega, svojeglavega in upornega viteza Erazma Predjamskega. Ob 17.00 uri se bomo z vlakom odpeljali proti domu. Informacije in prijave: Anka Zajc 041 614 835 Irena Florjančič 031 232 938 Darka Janežič 031 293 870 Mici Koračin 07 34 99 031 Organizacijski odbor za izlete pri TD Mokronog: Jožica Prah, Anka in Darka Zajc Darka Zajc

kot vsako leto zadolžen izbrani vinogradnik. Manjkal pa ni niti zvok harmonike, ki je poskrbel za veselo vzdušje do zgodnih jutranjih ur. Veselo pa je bilo tudi v vinski gorici Reber. Ob Valentinovem so vinogradniki Češnjic iz te vinske gorice že osmič zapored ocenjevali pridelana vina. Letos so zbrali 30 vzorcev vina letnik 2010 ter prav tako kot v vinski gorici Bitovska gora okronali kralja in princeso cvička. Najvišjo oceno med cvički in naziv kralja cvička vinske gorice Reber je prejel Alojz Zarabec, drugo mesto pa je pripadalo Jožici Dragan, ki je tako postala cvičkova princesa. Večina vinogradnikov vinske gorice Reber je iz vasi Češnjice, kjer imajo tudi mlad ansambel Češnjev cvet, ki je poskrbel za veselo vzdušje po razglasitvi rezultatov ocenjenih vin. Namen ocenjevanja vin v obeh vinskih goricah je predvsem druženje, skupno veselje ter izmenjava izkušenj. Jerneja Dragan

Društvo sladka grenčica

Društvo sladka grenčica Trebelno je bilo ustanovljeno maja 2008. Trenutno šteje 58 članov iz različnih krajev. Namen delovanja društva je obuditi poznavanje zdravilnih rastlin in priprava pijače Sladka grenčica. V preteklosti so se ljudje pogosto zatekali k naravi in si sami pripravljali razne čaje in tinkture, v zadnjih letih pa je tega vse manj, saj se vse tako ali tako dobi v lekarnah ali specializiranih trgovinah. Seveda pa so med nami posamezniki, ki se pomena zdravilnih zelišč še vedno zavedajo in tako so svoje ideje združili in ustanovili Društvo Sladka grenčica. Vsi člani aktivno sodelujejo v društvu in se udeležujejo raznolikih izobraževanj. K sodelovanju pogosto povabijo mag. farmacije Jožeta Kukmana, ki jih popelje tudi na ekskurzije, da vidijo razne rastline kar na terenu. Člane društva boste prepoznali po znaku, ki ga sestavljajo trobentica, pelin in rožmarin. V društvu si želijo, da bi bilo vse več ljudi, ki bi želeli spoznavati zdravilne rastline, zato ste vabljeni prav vsi. Saj veste, kako je rekel slavni dedek Kosobrin: »Za vsako bolezen rož'ca raste«. Milena Hvastija


17

leto IV., številka 15, marec 2011

PGD Sveti Križ

Prostovoljno gasilsko društvo Sveti Križ je predstavilo svojo opremo, predvsem pa novo gasilsko vozilo GVV-1, ki so ga dobili letos. Občina Mokronog-Trebelno je sofinancirala nakup novega vozila v višini 45 tisoč evrov, ki jih bo zagotovila v dveh letih. Sicer pa je novo gasilsko vozilo GVV-1 stalo približno 70 tisoč evrov, še dodatnih 30 tisočakov pa je moralo društvo s pomočjo sponzorjev, donatorjev in prostovoljnih prispevkov krajanov zbrati za opremo. Ob tem se predsednik Rudi Zupančič iskreno zahvaljuje vsem, ki so se prošnji za finančno pomoč odzvali. Slovesnost ob prevzem novega vozila bo

Nova pridobitev

v soboto, 23. julija 2011 pred gasilskim domom na Belem griču. 60 gasilcev in gasilk – od najmlajših do najstarejših in najbolj izkušenih – ima sicer

Rudi Zupančič in predsednik gasilskega društva iz Gračišća (Hrvaška) Ivan Mijandrušić

pod svojim okriljem devet vasi: Beli Grič, Slepšek, Pugled, Ribjek, Križni Vrh, Gorenjo vas, Ostrožnik, Log in Bačje. P.K.

Program dela občinske organizacije borcev za vrednote NOB Sedemindvajsetega februarja 2011 je potekala redna letna skupščina OO borcev za vrednote NOB Mokronog-Trebelno. Na skupščini je bil sprejet program dela za tekoče leto, ki obsega: • udeležbo na proslavi v Dražgošah 9. 1. 2011, • udeležbo treh delegatov na skupščini Združenja borcev NOB Trebnje v Šentrupertu, • dokončanje ureditve spominskega obeležja prvega strela Milana Majcna v Mokronogu, • udeležbo na proslavi v počastitev 70. obletnice OF na Mirni 17. 4. 2011, • udeležbo na proslavi na Malkovcu konec meseca aprila, • udeležbo na proslavi v Radohovi vasi koncem meseca aprila, kjer so pokopani trije mokronoški talci, • udeležbo na prvomajski proslavi na Debencu ali Javorovici, • namestitev spominske plošče o delovanju organizacije SKOJ na Žlajpahovi hiši do 25. 5. 2011 ob zagotovitvi vseh pogojev (sredstva, soglasje), • ureditev spomenika na pokopališču Sveti Vrh nad Mokronogom do 26. 6. 2011, • organizacijo in udeležbo na proslavi v počastitev Mokronoške čete, XII. SNOUB in Gubčeve brigade na Trebelnem 4. 9. 2011, • udeležbo na proslavi ob ustanovitvi SPZŽ v Dobrniču 16.10. 2011 in • organizacija izvedbe komemoracije v Mokronogu 1. 11. 2011. Poleg navedenih nalog organizacija skozi celo leto skrbi za pridobivanje novih članov, obiskovanje ostarelih članov ter njihovo obdaritev. Nameni in cilji organiziranja in delovanja organizacije temeljijo na določbah statuta Združenja borcev za vrednote NOB Trebnje, katerega članica je tudi mokronoška organizacija, in seveda na tradicijah slovenskega odporništva, v boju za narodni obstoj, svobodo in samostojnost, ki se je najneposredneje in najdoslednejše izrazilo v boju za severno mejo, v narodno osvobodilnemu boju 1941–1945 in v osamosvojitveni vojni 1991. leta. Pri svojem delu člani te organizacije gojimo in utrjujemo domoljubna, uporniška in protifašistična izročila slovenskega naroda ter se zavzemamo za vsestranski razvoj domovinske zavesti državljanov, posebej mladine. Skrbimo za ohranjanje, razumevanje

in posredovanje zgodovinske resnice o narodnoosvobodilnem boju in vseh demokratičnih pridobitvah tega boja. Med drugim skrbimo za ohranjanje in vzdrževanje pomnikov, spominskih obeležij in grobišč NOB. OO borcev za vrednote NOB Mokronog-Trebelno je odprta organizacije za vse, ki v sebi nosijo in spoštujejo vrednote, pridobljene v vseh treh vojnah. V zadnjem obdobju je bilo v organizacijo včlanjenih več občanov mlajše populacije, ki bodo nadaljevali delo borcev in poskrbeli, da se le-ti niso borili in umirali zastonj. Vodstvo organizacije poziva zainteresirane za delovanje v naši organizaciji, naj se oglasijo in pristopijo v naše vrste ter nam tako pomagajo pri ohranjanju vrednot, pridobljenih v vojnah, naših prednikov, kakor tudi pri uresničevanju drugih nalog naše organizacije. Za vstop v našo organizacijo je potrebno izpolniti izjavo z osebnimi podatki, o samem sprejemu v članstvo pa odloča vodstvo organizacije. Vodstvo organizacije je dosegljivo na telefonu 040 796 475 in 031 232 938. Na koncu bi se radi zahvalili predstavnikom podjetij (Plasta iz Šentruperta, Kmetijska zadruga Trebnje, Dana Mirna in Vini Mokronog), ki so omogočili obdaritev naših članov. Predsednik OO borcev za vrednote NOB Mokronog-Trebelno Miroslav Hrovat

Na Trebelnem tudi letos program Izzivi podeželja

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje na Trebelnem že drugo leto zapored izvaja brezplačni program Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Izzivi podeželja. Udeleženke programa so ponovile pravila slovenskega pravopisa, osvežile znanje angleščine, spoznale osnove klasične masaže, izdelovale so ogrlice s servietno tehniko, telovadile na uri pilatesa, pletle skrinjice iz šibja in se udeležile še ostalih zanimivih in poučnih delavnic. Program je potekal v prostorih Večnamenskega doma na Trebelnem, katerega brezplačno uporabo nam je omogočila občina Mokronog-Trebelno, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. CIK Trebnje


18

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Pgd Trebelno

Prostovoljno gasilsko društvo Trebelno je bilo ustanovljeno že leta 1913 in od takrat aktivno deluje na področju Trebelnega in okoliških krajev. Trenutno šteje 104 člane, od tega 75 članov ter 29 pionirjev in mladincev. V letu 2010 so se udeležili naslednjih aktivnosti in tekmovanj: - februar: obisk gasilske brigade v Ljubljani - 30 gasilcev; - 17. april - 38 članov sodeluje pri vseslovenski čistilni akciji ; - 1. maj – kresovanje za vse gasilce; - 22. maj - pionirsko mladinsko tekmovanje na Ponikvah - 4 ekipe; - 23. maj – intervencija: iskanje govedi na območju Zabukovja; - 29. maj - otvoritev večnamenskega doma z gasilskimi garažami in prevzem novega gasilskega vozila za gašenje gozdnih požarov (GVGP 1); - 17. junij - intervencija na lokalni cesti Drečji vrh-Trebelno: čiščenje ceste po neurju; - 26. junij - pomoč pri organizaciji tradicionalnega kresovanja pri Sveti Rozaliji; - 18. avgust - občinska vaja v Zabukovju: preverjanje odzivnega časa; - 16. oktober - društvena vaja v mesecu požarne varnosti; - 17. oktober - predstavitev gasilstva za učence osnovne šole, podružnice Trebelno; - 19. oktober vaja OGP Mokronog-Trebelno, ki je potekala v prostorih osnovne šole na Trebelnem; - december: obisk gasilske brigade v Kopru - 5 gasilcev; - vsako 3. soboto v mesecu – redne mesečne vaje. Tudi za leto 2011 imajo v Prostovoljnem gasilskem društvu kar nekaj načrtov, za katere upajo, da jih bodo kakovostno izpeljali. S ponosom pa se že pripravljajo na leto 2013, ko bo društvo praznovalo stoto obletnico delovanja. Takrat želijo prevzeti novo vozilo avtocisterno 16-25, saj je obstoječe staro 40 let in dotrajano. Ker pa je vozilo zelo drago (cca 150.000 – 200.000 eur), bodo člani izvedli akcijo in prosili prebivalce za prostovoljne prispevke. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Trebelno se zahvaljujejo občini Mokronog-Trebelno za korektno sodelovanje, pomoč pri doseganju zadanih ciljev, obenem pa si želijo čim boljše delovanje društva v primeru intervencij.

Gledališka predstava v angleščini

Učenke sedmih, osmih in devetih razredov OŠ Mokronog smo za sošolce od 4. do 9. razreda skupaj z učiteljico Cilko Zupančič pripravile gledališko predstavo v angleščini z naslovom Christmas Carol. Učenci so si jo lahko ogledali zadnji šolski dan v letu 2010. Igra govori o starem skopuhu Scroogeu, ki ga pred božičem obišče duh pokojnega službenega partnerja Jacoba Marleya. Opozori ga, da mu bo njegovo sovražno življenje po smrti prineslo veliko hudega. Nato ga obiščejo še trije duhovi (duh preteklosti, sedanjosti, prihodnosti), ki mu ravno tako poskušajo prikazati njegovo napačno stran. Scrooge se nato zares spreobrne in postane boljši mož. Igri se je pridružil še pevski zbor Jelke Gregorčič Pintar z božičnimi pesmimi. Učenci 9. a pa so se pod vodstvom Mateje Avbar predstavili s pesmijo, zapeto v nemščini. Tako je nastala zanimiva glasbeno-dramska igra, ki je polepšala zaključek koledarskega leta 2010. Alja Suljić, 7. r.

Rojstni dan malo drugače

Bil je ravno dan po kulturnem prazniku, ko nam je gospa Mateja Zajc, Timova mamica, pripravila malce drugačno praznovanje. Predstavila nam je življenje in delo pesnika Franceta Prešerna, potem pa smo skupaj zamesili tradicionalno belokranjsko pogačo, poskusili domači jabolčni sok ter se posladkali še s kroglicami, ki si jih je vsak pripravil po svojem okusu.

Podarimo otrokom pravljično urico

je naslov projekta, ki je v prazničnih dneh decembra potekal v starejši skupini vrtca. Projekt so sooblikovali starši, ki so otrokom v dopoldanskih urah pripovedovali in prebirali pravljice. Naš pravljični mesec se je končal z obdarovanjem z rabljenimi knjigami, pri čemer so otroci spoznali, da je tudi stara knjiga lepo darilo in da so pravljice v njih brezčasne.

Kulturni dan

V sredo, 15. 12. 2010, smo imeli učenci sedmih razredov Osnovne šole Mokronog kulturni dan pod naslovom Dan s knjigo. Obiskali smo knjižnico Pavla Golie, kjer so nam predstavili spletno stran ter program Cobiss, program za iskanje knjig, revij ter člankov po knjižnicah Slovenije. Nato smo si ogledali še prostore knjižnice Pavla Golie Trebnje, ena izmed knjižničark pa nam je pokazala ter razložila, kako najdemo kakšno knjigo v knjižnici. Pred koncem ogleda smo imeli učenci priložnost odgovarjati na nagradna vprašanja, ki so nam prinesla knjižne nagrade. Po koncu predstavitve je vsak izmed učencev prejel knjižno darilo v okviru projekta Rastem s knjigo, in sicer Majnice Toneta Pavčka, poleg tega pa še darilo trebanjske knjižnice (nogavičko za mobitel). Zatem smo se vrnili v šolo, kjer smo si še podrobneje pogledali knjige Majnice (Tone Pavček), Hotel sem prijeti sonce (Tone Partljič) ter Slišal sem, kako trava raste (Tone Partljič). Nato smo se o njih pogovorili ter v skupinah izdelali čudovite plakate in ilustracije. (Pre)kmalu se je naš kulturni dan končal. Zaključili smo ga s predstavitvami svojih plakatov ter z novim znanjem o nekaterih piscih in njihovih delih, ki so nas pritegnila v branje novih knjig. Alja Suljić, 7. b


19

leto IV., številka 15, marec 2011

Družinski dan

Fotout r inki iz v r tc a

V sredo, 15 . 12 . 2010, smo imeli devetošolci družinski dan. Nismo vedeli, kaj pričakovati, a na koncu smo bili vsi prijetno presenečeni. Prvo šolsko uro nam je gospod Srečko Ožek, učitelj na Srednji zdravstveni in kemijski šoli Novo mesto, predstavil droge. Izpostavil je cigarete, marihuano in alkohol, ker smo po njegovem mnenju tem drogam najbolj izpostavljeni. Izvedeli smo nekaj novih dejstev, ki so še bolj podkrepila našo odločitev, da bomo zmogli reči NE. Naslednji dve šolski uri smo, razdeljeni v skupine, preživeli s svetovalnimi delavkami Andrejo Jaklič in Marto Mencin ter Marijo Kovač. Pogovarjali smo se o družini, pomenu le-te in o reševanju konfliktov. Nato smo dobili prijeten obisk družine Gačnik iz Trebnjega. Obiskali so nas 4 člani sicer petčlanske družine. Oče in mama sta na kratko predstavila družino. Zatem pa so nam odgovarjali na že prej pripravljena vprašanja. Izkazali so se kot res simpatična družina, ki ceni vrednote. Sestri sta povedali, da kar krepko večino opravil postorijo skupaj, starša pa sta dodala, da je pogovor zelo pomemben. Tako je šolska ura minila zelo hitro. V skupinah smo z učiteljicami izmenjali mnenja o družini. Ves dan se je vse vrtelo okoli družine, a vedno smo povedali nekaj novega. Rešili smo še kratke vprašalnike o praznikih in sebi čez 30 let, kar je bilo hkrati zanimivo in težko. Vsi smo se strinjali, da nam prazniki predstavljajo druženje, vir zabave. Spoznali smo tudi, da je težko napovedati prihodnost, vendar upamo, da bomo dosegli cilj. Tako smo zaključili družinski dan in s pozitivnimi vtisi odšli domov. Tina Zupančič, 9. b Osnovne šole Mokronog

V odsevnih brezrokavnikih

NLB Vita, življenjska zavarovalnica, je z donacijo 50 odsevnih brezrokavnikov, ki jih je poklonila otrokom Vrtca Mokronožci, omogočila bolj varno pot na sprehodih in izletih. Malčki se bodo tako ob slabši vidljivosti in krajših dnevih brezskrbno podajali novim izzivom na proti in pri tem opozarjali voznike na večjo previdnost. S kratkim, simpatičnim programom so predšolski otroci s svojimi vzgojiteljicami popestrili donacijo NLB, ki jo je izročila gospa Renata Turk. Ob slovesni priložnosti so nastale tudi simpatične fotografije, ki kažejo zadovoljstvo otrok in vzgojiteljic. Polona Kralj Zupančič


20

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Prešeren in sodobni čas

Pesnik France Prešeren je s svojimi deli navdih za mnoge upodobitve na odrskih in filmskih deskah. Za uprizarjanje je še vedno najljubša njegova pesnitev Povodni mož, ki smo jo letos izbrali tudi na OŠ Mokronog. Nastopajoči učenci predmetne stopnje so omenjeno balado predstavili v obliki novejše, moderne igre po literarni predlogi sodobnega slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika in igralca Andreja Rozmana Roze. Kratka prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je potekala v petek, 4. februarja, v večnamenskem prostoru novega vrtca pri OŠ Mokronog. Oder je bil slavnostno okrašen – manjkali niso niti slovenski simboli in cvetje. Dramatizacija sodobne Prešernove balade Povodni mož je potekala za senčno zaveso, kar je dalo predstavi dodaten čar. Nasmeh na obrazu pa se je vsem zarisal, ko sta se lepa Urška in povodni mož odpeljala z motorjem v neznano. Dogajanje je popestril mladinski pevski zbor s solistkami z zapetimi slovenskimi popevkami. Prijetna prireditev za uho in oko se je zaključila z nagovorom ravnateljice Zvonimire Kostrevc. Jelka Gregorčič, prof. glasbe

Starejši dečki OŠ Mokronog področni prvaki v odbojki V sredo, 5. 1. 2011, je v Žužemberku potekalo šolsko področno prvenstvo v odbojki za starejše učence. Učenci OŠ Mokronog so se po zmagi nad ekipo iz Črnomlja 2:0 in iz Novega mesta 2:0 uvrstili v finale. Tam so po hudi borbi premagali ekipo iz Žužemberka z rezultatom 2:1 ter tako postali najboljša ekipa na Dolenjskem. Naslov področnih prvakov so pod vodstvom Mateja Dreže osvojili: Teo Brzin, Uroš Erpič, Jure Klemenčič, David Renko (kapetan), Jan Jankovič, Martin Urigelj, Tim Kolenc (libero), Rok Pugelj, Anže Ban Virant, Ivan Vrhovšek in Matevž Hočevar. Ekipa se je s tem tudi uvrstila na državno prvenstvo – četrtfinale.

Darilo vrtcu Mokronožci

Dušan Skerbiš, direktor novonastalega podjetja M Tom v Mokronogu, ki izdeluje oblazinjeno pohištvo, je vodji vrtca Mokronožci Poloni Kralj Zupančič, izročil otroško sedežno garnituro, ki je njihov inovativni izdelek. Gre za ultralahko sedežno garnituro, s poudarkom na ekologiji. Otroci vrtca so se darila razveselili in ga bodo z veseljem uporabili pri svoji igri.

OŠ MOKRONOG, VRTEC MOKRONOŽCI vabi k vpisu predšolskih otrok v 1. in 2. starostno obdobje v starosti od 11 mesecev do vstopa v šolo s pričetkom 1. septembra 2011.

Vpis bo od 8. 4. 2011 do 15. 4. 2011. Prenovljene obrazce za vpis boste dobili v tajništvu šole ali na spletni strani OŠ Mokronog – www.osmokronog.si. Izpolnjene obrazce morate v času vpisa vrniti osebno ali po pošti na naslov: OŠ Mokronog, vrtec Mokronožci, Gubčeva cesta 4, 8230 Mokronog. Prenovljeni vpisni list morate izpolniti tudi vsi, ki ste že oddali prošnjo in ustrezate navedenim pogojem. Če imate priporočilo centra za socialno delo, ga priložite k vlogi. Z veseljem pričakujemo vašo vlogo.

Starejši dečki OŠ Mokronog v polfinalu državnega prvenstva osnovnih šol

V sredo, 10. 2. 2011, je v OŠ Stranje pri Kamniku potekalo šolsko državno četrtfinale v odbojki za starejše učence. Na turnirju so sodelovale štiri šole : OŠ Stranje, OŠ Orehek (Kranj), OŠ Jožeta Moškriča (Ljubljana) in OŠ Mokronog. Učenci OŠ Mokronog so tekmovanje zaključili brez poraza in se zasluženo uvrstili v polfinale državnega prvenstva, ki bo 10. 3. 2011 v Logatcu.

Rezultati: OŠ Mokronog : OŠ Orehek 2 : 1 OŠ Mokronog : OŠ Jožeta Moškriča 2 : 1 OŠ Mokronog : OŠ Stranje 2 : 0 Mentor: Matej Dreža

KEMIČNO ČIŠČENJE OBLAČIL

se je približalo Mokronožanom in okoličanom z odjemnim mestom v trgovini PETKA.


21

leto IV., številka 15, marec 2011

Zanimivo potovanje Odseva

Rekreacijska liga odbojke v Novem mestu Ekipa »VINI Mokronog« je uspešno nastopila na turnirju v rekreacijski ligi v Novem mestu, kjer je sodelovalo 9 dolenjskih ekip. V prvem delu tekmovanja je po razburljivih srečanjih zasedla odlično drugo mesto, takoj za favoriti tega tekmovanja, ekipo lekarne »NOVAK« iz Novega mesta. Zadnji turnir je bil odigran 30. 1. 2011. Prve štiri ekipe so se nato pomerile v t. i. play offu, kjer je ekipa »VINI Mokronog« dominirala in pripravila veliko presenečenje. Obe tekmi je suvereno odigrala, vsi igralci so igrali zelo borbeno, tako v polju kakor na mreži, in niso pustili nasprotnikom, da bi prevzeli pobudo. Tako je zasluženo zmagala in slavila prvo mesto v dokaj močni rekreacijski ligi. Tako se je v vitrini ekipe »VINI Mokronog« pojavil še en prekrasen pokal. Rezultata obeh odigranih

tekem na zaključnem turnirju, ki je potekal 27. 2. 2011 v športni dvorani Marof:

VINI Mokronog : BVC Novo mesto – 2:1 (22:25, 25:22, 15:8) in VINI Mokronog : Lekarna Novak – 2:0 (25.20, 25:21) KONČNA LESTVICA : 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

VINI MOKRONOG LEKARNA NOVAK BVC NM SAMOPLAČNIKI D. O. O. SEMIČ MOK KRKA MLADI NEUIGRANI KLUB MAROF 103 RGT

Mišo Hrovat

LESTVICA PO REDNEM DELU: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

LEKARNA NOVAK VINI MOKRONOG BVC NM SAMOPLAČNIKI D. O. O. NEUIGRANI KLUB MAROF 103 MOK KRKA MLADI SEMIČ RGT

tekme 8 8 8 8 8 8 8 8 8

zmage 8 7 5 4 4 3 3 1 1

Porazi 0 1 3 4 4 5 5 7 7

16 15 11 8 9 7 6 4 6

razl. nizov : 4 : 2 : 7 : 9 : 9 : 11 : 11 : 15 : 14

točke 16 15 13 12 12 11 11 9 9

Pokljuški maraton v teku na smučeh ▶ V soboto, 5. 2. 2011, so se učenci Osnovne šole Mokronog skupaj s svojima mentorjema (Jerneja Gabrič, Matej Dreža) ponovno udeležili maratona v teku na smučeh. Tekmovanje je potekalo na Pokljuki, v biatlonskem centru na Rudnem polju. Učenci so tekmovali v teku na smučeh na 2 in 5-kilometrski razdalji. Vsi učenci so uspešno premagali to razdaljo in bili po tekmovanju tudi vidno utrujeni. Ogledali so si tudi delo Gorske reševalne službe, Slovenske vojske in policije, se spoznali z gradnjo igluja in se preizkusili v biatlonu. Vsi so dobili spominske medalje. Bili smo si enotni, da se drugo leto ponovno udeležimo tega tekmovanja v še večjem številu. Mentorja: Matej Dreža, Jerneja Gabrič

Oglejmo si zanimivo potovanje enega izvoda, na katerem ga prebere kar nekaj bralcev, ki nas preteklost in sedanjost še vedno povezujeta z dogajanji v občini Mokronog-Trebelno. Izvod Odseva pošlje občina tudi v Ljubljano na moje ime, vendar vedno pride na naslov Jožeta, mojega brata. Na tem naslovu požira novice najprej Jožetova žena Draga, ki je bila doma v Martinji vasi. Ko ga prečešejo še ostali v tej družini, ga Jože prinese k meni, kjer se prebiranje vedno zanimivega občinskega glasila veselo nadaljuje. Nato ga jaz ob priložnosti odnesem v dom upokojencev na Vrhniko, kjer ga že z nestrpnostjo pričakuje Tone Oblak, velik oboževalec Mokronoga, kraja njegove mladosti. Oblakova družina je živela med drugo svetovno vojno v Mokronogu, kjer je bil oče zaposlen v Kalinovi tovarni usnja, ki so jo nemška letala leta 1943 uničila z bombami. Ob tem dogodku so tudi Oblakovi ostali brez strehe nad glavo. Ker je bila naša hiša v Martinji vasi tedaj prazna, saj smo živeli v Ljubljani in smo prihajali v vas le občasno, da smo obdelovali polje, so se Oblakovi ob nastali stiski vselili v našo hišo. Prijateljstvo, ki se je na ta način stkalo v tistih hudih vojnih časih med dvema družinama, nas povezuje še danes. Tako vsak izvod vašega vsebinsko in oblikovno lepega glasila opravi svoje poslanstvo tudi izven meja občine, zvesti bralci pa smo hvaležni za zanimive in bogate vsebine in srčno navijamo za nadaljnji razvoj občine Mokronog-Trebelno. Obenem se zahvaljujemo za pozornost, ki nam jo s pošiljanjem Odseva izkazujete, saj nam naredi veliko veselja. Tone Marenče


22

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Na Trebelnem skrbimo za umsko in fizično zdravje

Kdor pravi, da se na Trebelnem nič ne dogaja, ni na tekočem. To lahko povemo obiskovalke različnih delavnic, vadb in predavanj. Že v novembru se je začela aerobika, pod vodstvom odlične Vanje Longar iz Trebnjega, ki nam omogoča ohranjati fizično kondicijo v zimskih dneh. Da pa razmigamo tudi naše možgane, so poskrbeli na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje, ki za nas že drugo leto izvajajo program Izzivi podeželja, kjer smo se naučile osnov angleščine, izdelovanja voščilnic, pravopisa… Kdo bi si mislil, da bomo usvojile tudi spretnosti rokodelstva. Dokazale smo, da nismo od muh, in na delavnici »Zgodbe iz skrinje« čisto same spletle čudovito skrinjico iz šibja, ki smo jo nato odnesle domov. Nad izbiro in pestrostjo vsebin, za katero skrbi trebanjski CIK, smo zares navdušene, zato se jim zahvaljujemo. Seveda pa tako kakovostnih druženj ne bi bilo brez naše čudovite mentorice Polone Tratar Božič, s katero smo postale že kar prave prijateljice. Zahvaljujemo se tudi občini Mokronog – Trebelno, ki nam je omogočila prostor v večnamenskem domu na Trebelnem.

Spet kuhamo … tokrat na žlico Mrzlo februarsko sobotno dopoldne so članice Društva podeželskih žena Tavžentroža izkoristile za kuharski tečaj. Zbrale so se v učilnici mokronoške osnovne šole, kjer so pod mentorstvom Betke Verščaj skuhale nekaj preprostih, a izjemno okusnih jedi, za katere niso potrebne drage sestavine, a so še kako slastne. V prvi pomladanski številki tako kuhamo ŠKOFJELOŠKO MEŠANICO za štiri osebe. Potrebujemo: 150 g fižola

250 g kislega zelja 150 g ješprenja 200 g prekajenega mesa 4 g maščobe 5 g čebule sol, lovor In kako pripravimo to jed na žlico? Fižol in ješprenj namočimo, nato pa kuhamo skupaj s prekajenim mesom. Medtem posebej skuhamo zelje in na maščobi prepražimo čebulo. Ko sta ješprenj in fižol napol kuhana, dodamo zelje in čebulo, po okusu solimo in skuhamo do konca.

Želimo si, da bi druženje nadaljevale tudi v naslednjem šolskem letu in še enkrat hvala vsem, ki skrbite, da nam je lepo. Zadovoljne udeleženke Vsaki okusni enolončnici pripada tudi sladica. Tokrat bomo pogledali na jug in pripravili sladico TUFAHIJE. Za 5 oseb potrebujemo: 5 jabolk 2 dl mleka 200 g sladkorja sok ene limone 100 g orehov 2 zavitka vanilijevega sladkorja 1 dl sladke smetane Nadev: Sladko smetano segrejemo malo pod vreliščem in s tem poparimo mlete orehe. Maso dobro premešamo, ji dodamo sladkor (lahko tudi med).

In kako pripravimo jabolka? Najprej jih olupimo in izdolbemo pečke. Premažemo jih z limoninim sokom in jih »poširamo« v vodi, ki smo ji dodali nekaj sladkorja. Tako omehčana jabolka vzamemo iz tekočine in jih zložimo v ognjevarno posodo. V vodo, v kateri so se prej kuhala jabolka, dodamo jabolčne olupke, preostali sladkor in vanilijev sladkor. Tekočino nato kuhamo do želiranja, jo precedimo in z njo polijemo jabolka, ki jih pred tem napolnimo z nadevom. Jabolka za 20 minut postavimo v pečico in serviramo kot hladno sladico, okrašeno s stepeno smetano. Recepta povzela P. K.


23

leto IV., številka 15, marec 2011

Rezultati programa Svit v letu 2010 Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. Namenjen je populaciji v starosti od 50 do 69 let. Koordinira in izvaja ga v sodelovanju s partnerji Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Program je zastavljen kot učinkovito sredstvo za zmanjševanje raka na debelem črevesu in danki. Odzivnost v Sloveniji na program Svit se izboljšuje, saj je bila v lanskem letu 56,99 %. Breme raka na debelem črevesu in danki je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, kar je razvidno iz visokega števila novo odkritih oseb za tem rakom vsako leto. Pogosto se bolezen dolgo razvija brez očitnih znakov, zato je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno. V letu 2007 je bilo na novo odkritih 1392 primerov, napoved za leto 2010 pa je 1479 novo odkritih primerov. Rak debelega črevesa in danke je 4. najpogostejši rak pri moških, 3. najpogostejši rak pri ženskah in 2. najpogostejši vzrok smrti med

rakavimi obolenji. Letno zaradi te vrste raka umre 775 ljudi. Zelo nizek je tudi odstotek raka debelega črevesa in danke, odkrit v zgodnji fazi in znaša le 12-14 %. Relativno 5 letno preživetje bolnikov z rakom debelega črevesa in danke namreč znaša, če je rak

odkrit v omejeni obliki 95 %, če pa je rak odkrit v stadiju, kjer so prisotni že oddaljeni zasevki, pa le to znaša 8 %. Analiza odzivnosti po zdravstvenih regijah za leto 2010 je pokazala najvišjo odzivnost v program Svit v zdravstveni regiji nova Gorica

Odzivnost vabljenih v Program Svit v občinah zdravstvene regije Novo mesto, obdobje 1.1.2010 do 31.12.2010 skupaj in po spolu Občina Semič Dolenjske Toplice Straža Novo mesto Šentrupert Črnomelj Metlika Trebnje Šentjernej Mirna Peč Mokronog-Trebelno Šmarješke Toplice Kostanjevica na Krki Žužemberk Krško Škocjan Novo mesto

Skupaj 72,97 70,28 64,99 64,06 63,86 62,94 62,65 60,24 59,66 59,41 58,55 57,83 55,16 54,45 52,85 52,68 60,51

spoznajmo se Leopold Sever je v Klasju, glasilu občine Ivančna Gorica, objavil članek, za katerega se mi je zdelo, da bi bil zanimiv tudi za bralce Odseva. Ljubeznivo ga je odstopil za objavo in dodal še nekaj uvoda, ki pa sem ga precej skrajšal in upam, da mi tega ne bo zameril. Tičnica pri Mokronogu Naši prazgodovinski predniki iz obeh kovinskih dob, bronaste in železne, niso imeli močnih držav, ki bi jih znotraj in zunaj varovale pred nevarnostmi, zato so se samodejno organizirali v skupnosti, kar jim je omogočalo preživetje. Osrednja sestavina takih združb je bilo gradišče, ki je poleg obrambne imelo še gospodarsko in duhovno funkcijo. K slednji sodijo predvsem lokacije, imenovane TIČNICE. Za naše prednike je bil bog duh, ki je vsemogoč in povsod pričujoč. Najpogosteje so si ga zamišljali kot svetlobo ali kako drugače v razpršenem stanju. Njegovo delo je bilo stvarjenje narave, ki so ga zategadelj po božje častili. Gradiščarji so bili potemtakem pristni naravoverci. Njihovi nazori o življenju in smrti so skoraj identični nekaterim današnjim gledanjem: življenje je božji dar in ima dve sestavini – telo in dušo, ki se ob smrti loči od telesa. Ljudi je že od davna mučilo konkretno vprašanje, kako duša sploh pride v onostranstvo. Staroveški predniki so za njihove prenašalce »zadolžili« krilate živali, predvsem ptice, tedaj TICE. Da pa bi krilati prenašalci duš rajne čim prej pospremili v večno življenje, so (p)ticam ob primernem obredju dajali darove in molili. Seveda so za to izbrali tudi primerne lokacije – TIČNICE. Starodavna oblika pomoči trpečim dušam na oni svet se je vse do danes ohranila v krščanstvu, kjer so vlogo ptic prevzeli krilati angeli. Priče o slovenskem praznoverju v starem veku še naprej prihajajo na plano. Eno izmed novih dokazil je tudi Tičnica pri Mokronogu. Nekdanja sestavina gradiške skupnosti leži zahodno od Mokronoga, točneje med

Odzivnost (%) Moški 67,92 63,88 60,14 59,26 58,79 59,65 56,19 53,14 53,67 54,42 51,32 52,97 56,85 47,60 47,31 47,06 55,16

Ženske 77,93 77,14 69,33 68,54 68,86 66,48 69,31 68,33 66,22 64,65 66,83 63,27 53,50 62,69 58,78 59,26 66,05

(61,56 %), sledili sta zdravstvena regija Kranj (60,77 %) in Novo mesto (60,51 %). Najnižja odzivnost je bila zdravstveni regiji Murska Sobota (50,69 %) in Maribor (52,03 %). Opaziti je tudi razlike med spoloma, ženske se v vseh regijah bolje odzivajo na program Svit kot moški. Če primerjamo občine v zdravstveni regiji Novo mesto, je odzivnost najvišja v občini Semič, Dolenjske Toplice in Straža, najnižja pa v občini Škocjan, Krško in Žužemberk. Da bi bil lahko Program Svit uspešen na ravni populacije, se ga mora aktivno udeležiti vsaj 70 % povabljenih – še bolje pa več! Zato se ne bojte sveta tam znotraj in sodelujte v programu, v katerega boste povabljeni! Program Svit rešuje življenja – lahko ga reši tudi vam. S skupnimi močmi lahko dosežemo, da bo Svit uspešen! Za vse dodatne informacije si lahko pogledate tudi spletno stran www.program-svit.si . Napisala: Doroteja Kuhar, dr.med.,

specializant javnega zdravja Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto

vasema Slepšek in Beli Grič. Vzpetina v vseh pogledih ustreza doslej odkritim duhovnim postojankam iz davnine: obla in ne preveč visoka vzpetina, nenaseljena, porasla z gozdom in obdana z drugimi srednjeveškimi pritiklinami. Ima pa tudi nekaj posebnosti. Tičnica, na primer, je povsem blizu gradišča, ki je sorazmerno majhno, ima pa dobro hranjene okope. Po nekaterih znamenjih bi sodil, da je bila prvotna utrdba širša in da je vključevala tudi Tičnico, kar se v drugih primerih večinoma ni dalo slutiti. Nekateri pisani viri Tičnico pri Mokronogu imenujejo tudi Božji grob, kar dodatno potrjuje, da gre za starosvetno duhovno postojanko. V širši okolici sta še dve vzpetini s starodavnima imenoma: Straža in Roje. Pomen Roj je v okviru gradiške infrastrukture še dokaj nejasen in bi ga bilo treba temeljiteje raziskati. Posebnost te razpotegnjene dvoglave vzpetine je nadvse zanimivo nekdanje ime Bela leblanca in po njej poimenovana vas Bela Leblanca. Ime je vredno pozornosti zategadelj, ker neposredno potrjuje nastanek imena Ljubljana (dolenjsko narečno Leblena), ki imensko prav tako temelji na lebastih, krušnih (h)lebom podobnih vzpetinah. Da gre za etimološko homologna izraza, potrjuje tudi sedanje ime Bela Ljubljana, ki ga nosi naše stolno mesto. Celo več: v narodni pesmi je prav tako imenovana s pomanjševalnico (Stoji, stoji Ljubljanca …). Beseda »bela« je dodana še nekaterim drugim oronimom in toponimom na Slovenskem in ni povsem pomensko razvozlana. Vsekakor bi bilo treba imetnike tega pridevnika obiskati v naravi in na podlagi skupnih potez utrditi pomen in izhodišče. Ime mokronoškega »belega hriba« in »bele vasi« je doživelo čudno usodo. Ko so v vasi Bela Ljubljanica pred nekaj stoletji postavili cerkev svetega križa, so vas in vzpetino »pokristjanili« v Sveti Križ. Po končani drugi svetovni vojni je nova oblast ime spet spravila pod »naravoverje« in vas poimenovala Beli Grič, ki velja še danes. Imenu »Ljubljanica« so se izognili, da ne bi prihajalo do zamenjav z našim glavnim mestom. Ponekod je starosvetni leb (lёb, lob, lub …) imensko prešel v hrib, v konkretnem primeru pa v grič. Mogoče je k preimenovanju pripomoglo naravno preoblikovanje prvotno oblaste (lebaste) vzpetine. Železnodobna poselitev teh predelov je izdatno potrjena tudi z arheološkimi raziskavami. Leopold Sever


ODSEV ISSN 1855-3443 Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog Uredniški odbor Stanislav Peček, Ulica Talcev 10, 8230 Mokronog, odgovorni urednik 031 296 111, peceks@volja.net Petra Krnc, Sokolska 12, 8233 Mirna, namestnica urednika 031 513 462. krnc.petra@gmail.com Jerneja Dragan, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 Trebelno, 041 302 620. jerneja.dragan@gov.si.  Miroslav Hrovat, Rožna ulica 10, 8230 Mokronog, 040 796 475 Mojca Pekolj, direktorica Občinske uprave Milena Hvastija, Čilpah 21, 8231 Trebelno, 031 626 491 Vesna Magovec Regent, Hrastovica 24, 8230 Mokronog, lektorica, 031 861 836 Grafična realizacija: Tomograf, Novo mesto Naklada: 1200 izvodov ODSEV dobijo vsa gospodinjstva v občini Mokronog-Trebelno brezplačno. Uredništvo si pridržuje pravico da ne objavi, delno objavi ali krajša prispevke v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Nenaročeni in nedogovorjeni prispevki so lahko dolgi do 1500 znakov, skupaj s presledki, in morajo biti podpisani s polnim imenom in priimkom. Na izrecno željo uredništvu znanega avtorja prispevka, se ime in priimek le-tega lahko tudi ne objavi. Uredništvo si v skladu z Odlokom o izdajanju občinskega glasila Odsev pridržuje pravico, da neprimerne in žaljive vsebine ne objavi. Fotografije, prilepljene v word, zaradi slabe kakovosti ne bodo objavljene. Fotografije za to številko so prispevali: Stane Rajer, Petra Krnc, Marko Kapus, Mojca Femec, OŠ Mokronog, OK Mokronog, PGD Mokronog, Občina Mokronog-Trebelno Zgornja fotografija na naslovnici Studio 5 Mirna, spodnja Stane Rajer Prispevke lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: urednistvo.odsev@siol.net ali na naslov uredništva: ODSEV, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog. Tu dobite tudi informacije o oglaševanju.

Prispevke za naslednjo številko do 11. junija 2011.

Pustne norčije v Mok ronog u foto: Stane Rajer

Odsev 15, leto 4  

Glasilo Občine Mokronog-Trebelno

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you