Page 1

glasilo ObÄ?ine Mokronog - Trebelno, december 2013, leto VII

SreÄ?no 2014

26


2

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Dober dan!

Občini Mokronog-Trebelno se izteka drugi mandat. Če je Mokronog pred drugo svetovno vojno veljal za industrijsko središče Mirnske doline in se je lahko pohvalil z za takratne čase dobro stoječo tovarno, s 14 gostilnami, 8 trgovinami, velikim številom prebivalstva, se je z izgradnjo ceste bratstva in enotnosti, ki je kraj obšla, in po letu 1958, ko se je dotedanja Občina Mokronog priključila Občini Trebnje, zgodba o uspehu končala. Mokronog je izgubil usnjarno in funkcijo upravnega središča, tudi število trgovin in obrtnikov je vse hitreje upadalo, domačini pa so začeli iskati možnosti za zaposlitve in bivanje izven Mokronoga. Ko smo se pred leti odločali za samostojno pot, smo verjeli, da bo to prava odločitev. Odločitev, ki bo prinesla našim občanom boljše razmere za življenje. Nismo se zmotili. S posluhom za malega človeka, ki so mu vrata občinske uprave vedno na stežaj odprta, in z dobrim sodelovanjem s sosednjimi, tudi na novo ustanovljenimi občinami, smo v sedmih letih uresničili marsikatero dolgoletno željo. Leta 2007 smo v Mokronogu obnovili trško jedro, 2009 zgradili nov vrtec, 2010 smo namenu predali več kot dva kilometra povsem prenovljene lokalne ceste, ceste Sv. Peter– Drečji Vrh, v naslednjih letih pa obnovili številne odseke drugih občinskih cest. Izgradili smo večnamenski dom na Trebelnem in uredili njegovo okolico. Dve leti že uporabljamo športni park s prekrasno športno dvorano ob njem, obnovili smo več kot 6 kilometrov cevovoda 45 let starega vodovodnega omrežja, izgradili 250 kubični vodohran, obnova skoraj 7 kilometrov vodovodnega omrežja pa je v teku. V zadnjih dveh letih smo uspešno vodili medobčinski projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, v katerega je bilo vključenih sedem občin. 8. novembra smo svečano proslavili letošnje »uspehe«. Namenu smo predali štiri pridobitve. S prvo smo otrokom in šolskim delavcem pregnali strah pred večjim dežjem in snegom, saj so z energetsko sanacijo šole dobili urejene, tople, svetle in predvsem suhe prostore, v katerih se bodo lahko posvetili vzgojno-izobraževalnemu procesu. Z drugo pridobitvijo smo stopili vsem našim občanom naproti, s sodobnejšo podobo Upravno-kulturnega središča Mokronog, v katerem so sedež občine, knjižnica, novi prostori pošte in prenovljena kulturna dvorana, z vso sodobno tehnično opremo. Želim si, da bi ta moderno opremljen in tehnično dovršen hram kulture služil svojemu namenu, da bi se v njem dobro počutili vsi ustvarjalci in ob njihovem nastopu uživali obiskovalci. Za oba projekta je naša občina na prvem javnem razpisu ministrstva za infrastrukturo in prostor za sofinanciranje energetske OBČINA MOKRONOG-TREBELNO Pod Gradom 2 SI-8230 Mokronog Tel: 07/ 34-98-260 Fax: 07/34-98-269 Spletna stran: www.mokronog-trebelno.si OBČINSKI SVET Tomaž BRZIN, Puščava 4, 8230 Mokronog, 041/454-142, ZinniBrzin@gmail.com Peter DEU, Stari trg 3, 8230 Mokronog, 041/620-074, gostisce.deu@siol.net Franc DRAGAN, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 Trebelno, 031/611-301, franc.dragan@gmail.com. Rafael ERŽEN, Velika Strmica 3, 8231 Trebelno,

sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti skupaj pridobila 545 tisoč evrov, 900 tisoč evrov pa bo zagotovila občina sama. Obe stavbi je v desetletjih obstoja močno načel zob časa, nekatere poškodbe smo opazili šele, ko smo začeli prenovo, a v želji po celoviti, kakovostni in dolgotrajni obnovi smo nenačrtovane pomanjkljivosti sprejeli kot izziv. Strošek se je zato sicer povečal in ga ne bomo v celoti odplačali letos, a zaradi zadovoljstva, da je delo temeljito opravljeno in da bosta stavbi v sedanji podobi služili svojemu namenu še nekaj desetletij, bomo ob posluhu občinskega sveta ugriznili tudi v to jabolko. Tretja pridobitev je prenovljena zobozdravstvena ordinacija in nakup zobnega aparata z rentgenom, kar je plod dobrega sodelovanja z Zdravstvenim domom Trebnje. Prav tako velika pa je četrta letošnja pridobitev. Tu gre za novo lokacijo in na novo urejene prostore Pošte Mokronog. Tudi pri uresničevanju tega projekta, ki je plod večletnega načrtovanja, gre za dobro sodelovanje med Občino Mokronog-Trebelno in Pošto Slovenije, konkretno s pošto Novo mesto in njenim direktorjem Cvetkom Sršenom. Dokazali smo, da s posluhom za pričakovanja drugega ter skupnim ciljem, zmoremo. Zmoremo najti pot do uresničitve želja, ki jih vodi misel o zadovoljnem uporabniku storitev, našem občanu. Z malo nostalgije izkoriščam to priložnost, da se tudi na tem mestu zahvalim vsem tistim, ki so pred mnogimi leti v Mokronogu gradili večnamensko stavbo z udarniškim delom. Še posebej pa gre zahvala domačinki Mici Koračin, edini še živeči od štirih mladih prostovoljcev, ki so v okviru povojne Obnovitvene zadruge, ki jo je vodil Peter Deu starejši, v gradnjo te stavbe vložili vsak po več kot 4000 ur prostovoljnega dela. Prvotni objekt z imenom Zadružni dom so uradno odprli in predali svojemu namenu pred devetinpetdesetimi leti. Po skoraj šestih desetletjih je tako imenovani Zadružni dom prenovljen. V bodoče ga bomo imenovali Upravno kulturno središče Mokronog. Ob koncu uspešnega leta 2013 iskrena hvala članom občinskega sveta, ki vse prepotrebne projekte podpirajo, hvala vsem izvajalcem del, zunanjim sodelavcem in mojim sodelavcem v občinski upravi. Hvala tudi vam, spoštovane občanke in cenjeni občani, za vso podporo pri uresničevanju naše skupne vizije. Hvala je čudežna beseda. Hvaležnost je pozitivna osebnostna lastnost in kdor je hvaležen, se zaveda, da nič ni samoumevno. Ob koncu leta vsem vam, ki boste pokukali v rubriko Dober dan in tudi tistim, ki teh besed ne bodo brali, želim srečno NOVO LETO 2014. Zaključujem z mislijo, ki naj nam bo vodilo tudi za prihodnje izzive: »Zahvali se in to pomnoži s tistim, kar je dobrega. Na slabo pozabi in pojdi naprej.« In Občina Mokronog-Trebelno gre naprej.

041/802-283 Alojz KOCJAN, Gorenje Laknice 40, 8230 Mokronog, 041/732-985, monter.kocjan@siol.net Milica KOROŠEC, Češnjice pri Trebelnem 37, 8231 Trebelno, 041/455-033, milicakorosec@gmail.com Marko KOSTREVC, Trebelno 2, 8231 Trebelno, marko.kostrevc@gmail.com Stanislav RAJER, Slepšek 21, 8230 Mokronog, 041/217-705, stane.rajer@siol.net Marjan STARIČ, Ornuška vas 12, 8231 Trebelno, 041/760-156, marjan.staric@renault.com Gregor ŠKOPORC, Hrastovica 35, 8230 Mokronog, 040/439-837, gregor.seki@gmail.com Elizabeta ŽLAJPAH, Stari trg 29, 8230 Mokronog, 041/319-578, zlajpah.elizabeta@zd-tr.si

Anton Maver, župan UPRAVA Mojca Pekolj, direktorica E-pošta: mojca.pekolj@mokronog-trebelno.si SPREJEMNA PISARNA: Jožica Samide 07/34 98 260 SPLOŠNA SLUŽBA in GOSPODARSTVO: Marija Sitar  PRAVNA SLUŽBA: Saša Hahn FINANCE IN KMETIJSTVO: Marijana Jereb KOMUNALA IN INFRASTRUKTURA: Vlado VIDAKOVIČ OKOLJE IN PROSTOR: Mateja Podgoršek 07/34 98 264 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Brigita KALČIČ, tel. (07) 349 82 67 DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Mateja Vrabec


3

leto VII., številka 26, december 2013

Anton Maver, Zvonka Kostrevc, Vera Rozman in Boris Novak

Zbor OŠ Mokronog

Plesalci s Trebelnega

Mokronožci

Glasbena šola Trebnje

Upravno-kulturno središče

Nepozaben dan

8. november je bil pomemben dan. Na dopoldanski prireditvi, pred polno dvorano obiskovalcev, so simbolno predali namenu štiri velike letošnje pridobitve. S pokom balonov so zaključili uradno slovesnost, ki je sledilo druženje na ploščadi ob okusnem praženem krompirju z mesno prilogo.

Šola

Uredništvo ODSEVA se zahvaljuje dopisnikom za sodelovanje in bralcem za prijazno naklonjenost. Vsem iz srca želimo, da se jim v novem letu uresničijo tudi tiste želje, ki se zdijo nemogoče.

Srečno 2014

Na prireditvi so prepletli besedo, pesem in glasbo. Glasbena šola Trebnje je z izborom mladih glasbenikov dogodku dala slavnostni pečat, škratje Mokronožci so s hudomušnimi in iskrivimi domislicami poskrbeli za dobro voljo, osnovnošolci (posebej najmlajši) pa za vzdihe naklonjenosti in spontan aplavz številne publike, ki so jo nagovorili tudi župan Anton Maver, rav-

Župan in direktorica OU Mojca Pekolj

Zobna ordinacija

Pošta

“HO-HO-HO, JELENČKI, LE URNO NA POT, SO PISMA PRISPELA OD VSEPOVSOD. ZA TISTE, KI PRIDNI ČEZ LETO SO BILI, SEM LEPA DARILA NALOŽIL NA SANI.”

Dragi otroci, k vam bom prišel v četrtek, 26. 12. 2013 in sicer na TREBELNO v večnamenski dom ob 11. uri in v MOKRONOG v kulturno dvorano ob 14. uri. Vsi, ki boste prejeli vabilo domov, pridite in me pocukajte za brado, jaz pa bom našel lepa darila za vas. Vaš Dedek Mraz


4

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno nateljica Osnovne šole Mokronog Zvonka Kostrevc, direktorica Zdravstvenega doma Trebnje mag. Vera Rozman in generalni direktor Pošte Slovenija mag. Boris Novak. Prireditev, ki se je začela s posnetki starega Mokronoga in sklenila s projekcijo fotografij štirih novih prireditev, je povezovala Petra Krnc. Gre za energetsko sanirano osnovno šolo, energetsko sanirano stavbo Upravno-kulturnega središča Mokronog vključno s prenovljeno in sodobno opremljeno dvorano, prenovljene prostore zobozdravstvene ordinacije in novega zobnega aparata z rentgenom v Zdravstveni postaji Mokronog in novih prostorov pošte. Štiri letošnje pridobitve so skupaj vredne 1,84 milijona evrov. Za energetsko sanacijo Upravno-kulturnega središča Mokronog in popolno prenovo odra in dvorane ter sodobno tehnično opremo v njej bo občina odštela dobrih 751 tisočakov, na razpisu ministrstva za infrastrukturo in prostor za sofinanciranje energetske sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti pa je za sanacijo uspela pridobiti 175 tisočakov. Objekt je bil zgrajen leta 1954 in od takrat le nekoliko obnovljen, tokrat prvič celovito. Stroški ogrevanja UKS Mokronog se bodo znižali za nekaj manj kot sedem tisoč evrov letno. Šolstvo v Mokronogu ima več kot 200-letno tradicijo. Sedanjo stavbo šole so slovesno odprli 4. septembra 1976 in jo dogradili ter obnovili leta 1996. Po slabih dveh desetletjih je tako 2500 kvadratnih metrov strehe dobilo novo izolacijo in novo kritino, 1100 kvadratnih metrov fasade pa novo zunanjo podobo, ki se lepo poda z leta 2009 odprtim vrtcem Mokronožci in dve leti kasneje namenu predano športno dvorano in športnim parkom ob njej. Za naložbo bo občina odštela skupaj skoraj 694 tisoč evrov, pri čemer je iz razpisa ministrstva za infrastrukturo in prostor za sofinanciranje energetske sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti prejela nekaj več kot 370 tisoč evrov. Ogrevanje in priprava tople sanitetne vode v šoli bosta na letni ravni cenejša za nekaj manj kot 14 tisoč evrov. Zdravstveni dom Trebnje (in občine soustanoviteljice) je poskrbel za prenovo zobne ordinacije v Mokronogu, ki je opremljena tudi z novim zobnim aparatom z rentgenom. Poslovalnica Pošte Slovenija pa je dobila nove, svetle, moderno opremljene prostore v pritličju Upravno-kulturnega središča Mokronog. Vse nove pridobitve so velik finančni zalogaj za investitorje, hkrati pa pomembne za vsakodnevna opravila vsakega od občanov, od tistih najmlajših, ki obiskujejo osnovno šolo, bolnikov, ki se morajo napotiti k zobozdravniku, tistih, ki se željni dušne hrane odpravijo na prireditev, do tistih, ki še prisegajo na klasično pošiljanje pošte ali plačevanje položnic na poštnem okencu. P. K.

Mici

Kadar se oglasim pri Mici (kateri? Koračinovi, seveda!) vedno dobim vsaj rezinico njene bogate potice. Vseeno od kje in v kateri smeri steče pogovor, na nekem križpotju vedno steče v mokronoške tirnice, se na pravem postajališču ustavi in takrat zadiši kot je včasih iz Kraljeve pekarne zadišalo po vročih žemljicah. "Lepo so te počastili!" "V jok so me spravili. Sprva sploh nisem hotela iti. Noge so nekaj skregane s stopnicami, pa jih raje ne silim. Toda Mirjam je vztrajala: brez tebe se ne smem pojaviti! Ja, kar zajokala sem, ko mi je župan dal šopek. Veš koliko spominov je v trenutku pritisnilo. Nekje so morali ven." "Pa si jih še prepoznala pod novo obleko?" "Dvorana je res samo še v nekih obrisih prepoznavna. Čudovita je. Še Ljubljana bi jo bila vesela! Zato sem še bolj in res iskreno hvaležna vsem, ki so se v tem slavnostnem trenutku spomnili, da je pred šestimi desetletji ogromno mladih rok, med njimi tudi moje, udarniško prenašalo kamenje, opeko, sejalo pesek, mešalo beton in delalo kar so mojstri ukazali. Morda smo se tudi zaradi tega, zaradi občutka, da so v temeljih, zidovih, na odru, v strešni kritini in v tlakovcih tudi naši žulji, tako radi družili v zadružnem domu, kot smo mu rekli takrat. Študirali smo igre, pripravljali proslave, prepevali, uživali v kino predstavah, organizirali veselice in plesali. Verjel ali ne, tudi na žvižganje in na glavnik, če je muzikant umanjkal. Pa niti ni bilo tako romantično, kot se morda sliši. Če smo na primer mladinci organizirali ples, smo punce drugi dan poribale oder in dvorano, fantje pa poskrbeli, da je bilo drugje vse na svojem mestu. Če se pošalim, tudi takrat ni bilo nič zastonj. Dvomim pa, da bi bilo danes kaj takega in na tak način še mogoče organizirati." "Drugačni časi, drugačni ljudje." "Že res. Takrat ni bilo avtomobilov, prenosnih telefonov, računalnikov in vseh teh aparatov z gumbki in raznobarvnimi lučkami. Lahko bi rekla, da smo se takrat preprosto morali družiti, se imeti radi in prepirati, si pomagati in nagajati, delati udarniško in se veseliti uspehom. Tako je bilo življenje. In bilo je, v to sem prepričana, bolj v sožitju z naravno. Kot sem prepričana, da se v tem smislu narava ni kaj dosti spremenila. Sprašujem pa se, če je to naravno, da si z neko škatlico povezan s celim svetom, nimaš pa časa za soseda. Mislim, da ni!" "Mici, tudi sam tako mislim. Hvala za tole rezinico." Stane Peček

Za uporabo javnih površin potrebno pridobiti dovoljenje

V Občini Mokronog-Trebelno je pričel veljati Odlok o občinski taksi. Z odlokom se urejajo obveznosti uporabnikov, ki uporabljajo oz. zasedajo ali izvajajo kakršnokoli dejavnost na javni površini v občini ali pa imajo na njih nameščene predmete. Tako bo moral vsakdo, ki uporablja javne površine, pridobiti dovoljenje občine, s katerim se bodo določili pogoji glede uporabe javne površine. Vloga za uporabo javne površine se nahaja na spletni strani občine oz. v sprejemni pisarni občine. Skupna občinska uprava Mirnska dolina Medobčinski inšpektorat in redarstvo


5

leto VII., številka 26, december 2013 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TREBNJE ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE Goliev trg 5, 8210 Trebnje t: 07 34 82 252, f: 07 34 82 270, www.upravneenote.gov.si/trebnje/, e: ue.trebnje@gov.si

E-prijava stalnega prebivališča

V Upravni enoti Trebnje v zadnjem času zaznavamo povečanje števila strank za prijavo stalnega oz. začasnega prebivališča, zato želimo stranke opozoriti na možnost e-prijave stalnega oz. začasnega prebivališča, ki vam omogoča lažjo in hitrejšo opravljeno storitev. Posameznik mora prijaviti stalno prebivališče ali spremembo naslova stanovanja upravni enoti, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja. Posamezniku, mlajšemu od 18 let, ter posamezniku, ki ni poslovno sposoben, prijavijo stalno prebivališče ali spremembo naslova stanovanja starši ali skrbniki oziroma tisti, pri katerih stalno prebiva. V primeru, ko živijo starši ločeno, otroka prijavi tisti izmed roditeljev, ki izvršuje roditeljsko pravico in pri katerem otrok stalno prebiva. Pri tem pa velja izjema pri posameznikih, ki so mlajši od 18 let, vendar starejši od 15 let, in so po drugih predpisih pridobili popolno poslovno sposobnost. Za te posameznike namreč velja, da morajo sami prijaviti stalno prebivališče. Posameznik mora prijaviti naslov stalnega prebivališča ali spremembo naslova stanovanja stalnega prebivališča v roku osmih dni od naselitve oziroma od vročitve dovoljenja za stalno prebivanje tujca. To lahko stori osebno na katerikoli upravni enoti na območju Republike Slovenije ali preko enotnega državnega portala e-uprava s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Prijavo prebivališča posameznika lahko z njegovim pooblastilom opravi tudi tretja oseba. Za e-prijavo stalnega prebivališča potrebujete veljavno kvalificirano digitalno potrdilo (SIGEN-CA, AC-NLB, Poštar-CA, HALCOM-CA), ki omogoča, da je vloga elektronsko podpisana. Vlogo oddate preko spletne strani E-uprava (http://e-uprava. gov.si), ki vas preko storitev javne uprave, ki so razvrščene po življenjskih dogodkih, vodi do spletne strani E-storitve (http://e-uprava.gov.si/storitve/), kjer najdete elektronsko vlogo za prijavo stalnega prebivališča. Ko izpolnjujete vlogo za e-prijavo stalnega prebivališča,

Živimo zdravo v naši občini

V mesecu novembru smo v občini Mokronog-Trebelno pričeli s sklopom 10. delavnic katerih namen je izboljšanje zdravja preko zdravega življenjskega sloga, krepitvijo dobrega počutja ter telesne kondicije. Delavnice se odvijajo vsak četrtek ob 18. uri zvečer v stari telovadnici OŠ Mokronog. Da smo omogočili obisk delavnic vsem prebivalcem, smo edini v Sloveniji omogočili tudi varstvo otrok za čas delavnic. Zelo nas veseli, da ste se tako zelo dobro odzvali našemu povabilu, saj je povprečen obisk posamezne delavnice okoli 50 ljudi. V naslednjem letu pričnemo 9. januarja, ko bomo prisluhnili pridelavi sadja in zelenjave na naših vrtovih, se pogovarjali z dr. med., specialistko družinske medicine, Marto Pančur ter prisluhnili predavanju o zgodnjem odkrivanju raka. Zanimivo bo in poučno, zato toplo vabljeni. Koordinatorka v Občini Mokronog-Trebelno, Mateja Vrabec

aplikacija najprej zahteva identifikacijo z digitalnim potrdilom. Po identifikaciji z digitalnim potrdilom se vaši osebni podatki samodejno prenesejo iz Centralnega registra prebivalstva, zato morate v vlogi le navesti novi naslov stalnega prebivališča. K vlogi je potrebno priložiti še skenirano dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki ga posameznik prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico prebivanja na naslovu, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna ali podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta, pri čemer soglasja lastnika ni potrebno overjati. Če ste lastnik nepremičnine na izbranem naslovu in imate urejen vpis v Zemljiški knjigi, potem vam ni potrebno prilagati dokazil, saj upravna enota to dejstvo lahko sama preveri v uradnih evidencah. V primeru, da prijavljate stalno prebivališče za mladoletno ali drugo osebo, morate izpolniti vlogo »e-prijava stalnega prebivališča za mladoletno ali drugo osebo«. V vlogo je potrebno ročno vnesti podatke o otroku oziroma o drugi osebi. V primerih, ko živijo starši na različnih naslovih ali se z otroki seli samo en starš, je potrebno priložiti skenirano soglasje drugega starša. Če pa prijavljate drugo osebo, ki vas je pooblastila za prijavo prebivališča, pa je potrebno k vlogi priložiti skenirano podpisano pooblastilo. Enak postopek je v primeru prijave začasnega prebivališča, le da pošljete elektronsko podpisano in izpolnjeno vlogo »e-prijava začasnega prebivališča« oz. »e-prijava začasnega prebivališča za mladoletnega otroka ali drugo osebo«. Po prejemu elektronske vloge upravna enota preveri identiteto posameznika na podlagi upravnih evidenc, pravilnost naslova, ustreznost dokazil o pravici do prebivanja na prijavljajočem naslovu ter za tujca tudi veljavnost dovoljenja za prebivanje. Poleg tega preveri še veljavnost elektronskega podpisa. Upravna enota po uspešnem evidentiranju prijave stalnega oz. začasnega prebivališča izda posamezniku potrdilo o prijavi stalnega oz. začasnega prebivališča ter mu ga pošlje po redni pošti. Po spremembi stalnega prebivališča mora posameznik v določenem roku urediti tudi vpis te spremembe v identifikacijske dokumente oziroma jih zamenjati, kot to določajo področni zakoni (osebna izkaznica in potni list: najkasneje v 30 dneh, orožne listine: v 8 dneh, prometno dovoljenje: v 15 dneh, vozniško dovoljenje: v 30 dneh).


6

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Kratka informacija o novem odloku

Kakšne in čigave so odgovornosti za zdravo pitno vodo Lokalne skupnosti so med drugim zadolžene za zagotavljanje ustrezne pitne vode na svojih območjih. Za to so najpogosteje pooblaščene posebne javne službe, kot so komunalna podjetja itd. Vsi subjekti, ki nastopajo kot upravljavci vodnih sistemov, so odgovorni za zagotavljanje ustreznosti pitne vode. To pa hkrati pomeni zahtevno strokovno usposobljenost pooblaščenih oseb ali najem ustreznih zunanjih izvajalcev, saj je zagotavljanje higienske ustreznosti vode zapleten strokoven proces. Poleg tega upravljavce vodovodnih sistemov zavezuje cel niz zakonov, ki jih je treba poznati in upoštevati. Oskrbo s pitno vodo, ki je obvezna gospodarska javna služba, na območju naše občine natančno opredeljuje Odlok o izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v Občini Mokronog-Trebelno. Navedeni odlok je

Občinski svet sprejel letos, v mesecu oktobru. Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe preko svojega javnega podjetja Komunala Trebnje d. o. o. na vseh poselitvenih območjih, kjer je javni vodovod. Upravljavec javnega vodovoda tako zagotavlja normalno obratovanje javnega vodovoda ter zdravstveno ustrezno pitno vodo. Poleg tega je njegova skrb tudi vzdrževanje celotnega omrežja in vseh naprav, s katerimi upravlja. Na vseh teh območjih, kjer je javni vodovod, je priključitev nanj obvezna. Poleg tega pa v stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Lastna oskrba s pitno vodo je možna le v naseljih, kjer občina te javne službe ne zagotavlja. Se pa mora ta zasebni vodovod upravljati v skladu s predpisi. Odlok natančno določa ta naselja,

ki so: Bogneča vas, Velika Strmica, Srednje in Gorenje Laknice, Čužnja vas, Brezje, Roje, Češnjice, Češnjice-Reber, del Drečjega Vrha, Ornuška vas, Podturn in Štatenberk. Ustrezni predpisi sankcionirajo nepravilnosti, nedoslednosti in druge pomanjkljivosti pri upravljanju javnega vodovoda. Ravnanje in upravljanje s pitno vodo nadzorujeta zdravstvena in okoljska inšpekcija. Odgovornost pa ni zgolj na strani neposrednega upravljavca, pač pa tudi na strani odgovornih in pooblaščenih oseb v lokalni skupnosti. Navsezadnje pa je za to, da imamo zdravo pitno vodo, odgovoren vsak posameznik, ki bi kakor koli prispeval k onesnaženju vira vode. Kot je bilo že velikokrat napisano in slišano, je voda javna dobrina, zato moramo zanjo skrbeti vsi. Jerneja Dragan

OBVESTILO za kmetijska gospodarstva, ki bodo morala s 1. januarjem 2014 začeti voditi računovodstvo Predvidevamo, da ste do 31.10.2013 vsa kmetijska gospodarstva, ki boste s 1.1.2014 začela voditi računovodstvo, na DURS oddali izpolnjen obrazec »Priglasitev davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in določitev nosilca dejavnosti«. Tisti, ki ste se za leto 2014 odločili za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, morate na DURS do 31.12.2013 poslati »Prijavo za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register« in »Izračun predvidene davčne osnove, višine akontacije ter obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ob začetku opravljanja dejavnosti«.

Tisti, ki boste v letu 2014 davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, pa morate do 31.12.2013 na DURS poslati »Prijavo za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register« in »Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje od 1.1.2014 do 31.12.2014«. Predvsem pa je potrebno čimprej razmisliti, komu boste zaupali vodenje poslovnih knjig, saj lahko računovodja z dobrim poznavanjem vaše dejavnosti pripomore k uspešnosti vašega poslovanja. S tem, kdo vam bo vodil poslovne knjige, morate v »Obvestilu o načinu vodenja poslovnih knjig« DURS seznaniti do 31.12.2013. Mateja Zajc, KGZS – Zavod Novo mesto

Spremembe pri rabi gnojil za boljše varovanje pitne vode

Nove spremenjene časovne omejitve pa so sedaj sledeče:

V letošnjem januarju je bila sprejeta nova uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.l. RS 5/2013), ki živinorejskim kmetijam med drugim prinaša tudi nove časovne in količinske omejitve pri razvozu živinskih gnojil. Spremenjene zahteve je potrebno upoštevati kljub temu, da so v priročnikih za izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti za kmetijska gospodarstva, navedene še stare zahteve. Poleg spremenjenih prepovedi razvoza je bistvena tudi sprememba, ki prepoveduje gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili na tleh, prekritih s snežno odejo, ne glede na njeno debelino. Seveda pa še vedno velja tudi prepoved rabe gnojil na poplavljenih, razmočenih in zamrznjenih tleh. Gnojenje strmih zemljišč, kjer obstaja nevarnost odtekanja tekočih organskih gnojil, je treba omejiti na največji odmerek, ki ne presega 80 kg dušika/ha. To pomeni, da se v enkratnem odmerku lahko gnoji z največ 40 m3 goveje gnojnice na hektar ali 20 m3 goveje gnojevke na hektar, ob pogoju, da rastline to dejansko potrebujejo v tistem času. Pridelava na strmih terenih ob uporabi gnojil bolj ogroža pitno vodo in površinske vodotoke, zato je treba izvajati še dodatne varnostne ukrepe: njivo razmejiti s prečnimi ozelenjenimi pasovi, med njivo in vodotokom mora biti najmanj 15 m širok pas zemljišča, ki je porasel z zeleno odejo in njiva mora biti preko zime tudi prekrita z zeleno odejo.

Vrsta gnojila na vrsti zemljišč

Časovna prepoved rabe

Tekoča organska gnojila na kmetijskih zemljiščih (gnoj- 15. 11.–15. 2. nica, gnojevka, bioplinska gnojevka ali digestat) Tekoča organska gnojila na kmetijskih zemljiščih nad 15. 11.–1. 3. 800 m nadmorske višine Hlevski gnoj za potrebe na njivah, razen če vremenske in talne razmere omogočajo zimsko obdelavo in je hle- 1. 12.–15. 2. vski gnoj zaoran najpozneje v treh dneh. Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik (ne velja za rastli- 15. 11.–1. 3. njake) Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, za potrebe ozimin 1.12.–15. 2.

Medtem ko glede prostorskih omejitev oz. prepovedi vnosa gnojil v tla ni sprememb, je treba upoštevati nove zahteve na področju začasnega shranjevanja uležanega hlevskega gnoja, ki se lahko začasno shranjuje na kmetijskem zemljišču, a ne dlje kot 2 meseca (do sedaj je veljalo pol leta), z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Dokazila na kmetijskih gospodarstvih so potrebna, kadar se uporablja kupljena ali drugače pridobljena živinska ali druga organska gnojila. Kot dokazila se izkažejo izpolnjeni obrazci, in sicer količina prejetih in oddanih živinskih gnojil. Dokazila se hranijo najmanj 5 let. Pripravila: Mateja Strgulec, KGZS Zavod Novo mesto


7

leto VII., številka 26, december 2013

ZIMSKA SLUŽBA Na Komunali Trebnje d.o.o. smo v letu, ki se izteka, prevzeli izvajanje rednega vzdrževanja lokalnih cest in dela javnih poti na območju občin Trebnje, Mokronog-Trebelno in Mirna ter na območju krajevne skupnosti Trebnje. Zimska služba je tisti del rednega vzdrževanja cestnega omrežja, ki ga uporabniki in uporabnice v zimskem obdobju najbolj občutite, zato smo vložili veliko truda v temeljito pripravo na prihajajočo zimsko sezono. Zimsko službo bomo izvajali deloma sami, deloma s pogodbenimi podizvajalci. Če bi prišlo do morebitnih neljubih sprememb v načinu izvajanja na posameznem odseku, vas prosimo za strpnost. Ob tem je treba tudi vedeti, da je v skladu z zakonskimi normativi prevoznost lokalnih cest zagotovljena, če višina snega ne presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme. Vsa vaša opažanja lahko sporočite na telefonsko številko dežurne službe 031 609 557, ki je za vas dosegljiva 24 ur na dan, vse dni v tednu. V času zimske službe se lahko obrnete tudi neposredno na morebitnega pogodbenega izvajalca, ki je zadolžen za izvajanje zimske službe na posameznem območju. Območja ter podatki o posameznih izvajalcih so objavljeni na naši spletni strani www.komunala-trebnje.si.

NOVOSTI NOVEGA ODLOKA O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI Pred kratkim je bil sprejet nov Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki bo ob upoštevanju veljavne zakonodaje celovito uredil področje ravnanja s komunalnimi odpadki. Odlok prinaša številne novosti, bistvene spremembe pa so: - spremenjen način zbiranja komunalne odpadne embalaže: rumene vreče se ukinejo oz. nadomestijo z zabojniki. Uporabniki, ki nimate zabojnika za embalažo, si ga morate zagotoviti v roku štirih (4) mesecev od uveljavitve odloka. - poenotenje zabojnikov: za vsako posamezno frakcijo odpadkov je določena barva zabojnika oz. pokrova ter ustrezna nalepka, s katero mora biti zabojnik opremljen. Uporabniki, ki imate zabojnik, ki ni v skladu z odlokom, boste tak zabojnik lahko obdržali v prehodnem obdobju petih let, nakar ga bo izvajalec javne službe na lastne stroške zamenjal. - spremenjen način zbiranja kosovnih odpadkov: ukine se dosedanji sistem odvoza po predhodno objavljenem urniku dvakrat letno. Odvoz kosovnih odpadkov se bo sedaj izvajal na klic uporabnika. V praksi to pomeni, da nas uporabnik obvesti, mi primer evidentiramo in nato pred prevzemom obvestimo uporabnika, ki kosovni odpadek odloži na posamezno prevzemno mesto. Odvoz kosovnega odpadka enkrat

Ko kupujete čistilno napravo, zahtevajte ODLIČNOST!

Spoštovani uporabniki komunalnih storitev! Naj bo med cilji in željami za leto 2014 tudi zmanjšanje količin nastalih odpadkov, povečanje ponovne uporabe in dosledno ločevanje odloženih odpadkov. Vsem uporabnikom komunalnih storitev želimo blagoslovljene božične praznike, v letu 2014 pa predvsem sreče, zdravja, miru in osebnih uspehov. Tu smo za vas. Že 50 let. Komunala Trebnje d.o.o.

letno je za uporabnika brezplačen. Vedno v času obratovanja pa lahko kosovne odpadke tudi brezplačno predate na zbirnem centru Globoko. - izhodišča za uvedbo z veljavno zakonodajo usklajenega obračuna storitev. Odlok predvideva spremenjen način obračuna storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. V skladu z veljavno zakonodajo je namreč treba uporabnikom zaračunavati ceno, izraženo v kg, sorazmerno glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza. V gospodinjstvih je merilo za določitev prostornine zabojnika število članov gospodinjstva. Nov način zaračunavanja storitev bo uveden, ko bo občinski svet sprejel ustrezen akt o tarifnem sistemu ter potrdil elaborat o izračunu cene. Več podrobnosti o novostih, ki jih uvaja novi odlok, objavljamo na naši spletni strani www.komunala-trebnje.si. Uporabniki, ki nimate zabojnikov, jih lahko dobite pri nas, na sedežu družbe Goliev trg 9, Trebnje, in sicer so z Odlokom usklajeni zabojniki z ustrezno nalepko na voljo po naslednjih cenah: - 80 l zabojnik stane 26 EUR z DDV - 120 l zabojnik stane 24 EUR z DDV - 240 l zabojnik stane 34 EUR z DDV

Trajna, zanesljiva in varčna rešitev za odpadne vode iz gospodinjstva + ZNATEN PRIHRANEK + ZANESLJIVO DELOVANJE + PREVERJENA REŠITEV + DELUJE TUDI V VAŠI ODSOTNOSTI + ZAJAMČENA KAKOVOST in VARNOST NAKUPA

Komunala Trebnje d.o.o. kot novost v svoji dejavnosti pod ugodnimi plačilnimi pogoji nudi nakup AQUAmax čistilnih naprav. Z novo ponudbo se želimo še bolj približati našim uporabnikom. Le skupaj lahko namreč uspešno doprinesemo k varovanju okolja. Vabimo vas, da nas pokličete in se prepričate.

Zahtevajte ODLIČNOST! Izberite AQUAmax®. Komunala Trebnje d.o.o. | Goliev trg 9, 8210 Trebnje T: 07 348 12 60 | E: uprava@komunala-trebnje.si www.komunala-trebnje.si


8

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

NOVA SLOVENIJA z amandmaji predlaga povečanje sredstev za občine, državne ceste in lokalne medije.

Na pobudo županov Mirnske doline in na predlog kandidata za poslanca v DZ leta 2011, Matjaža Longarja, ter OO NSi Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno, je vodja PS NSi z amandmaji poskušal zagotoviti dokončanje že začetih projektov na območju občin Mokronog-Trebelno, Šentrupert, Mirna in Trebnje. Zavzeli so se tudi za rekonstrukcijo ceste Mali Gaber–Medvedjek, ureditev križišča v Štefanu ter ureditev ceste Slovenska vas–Šentrupert. Prav po zaslugi NSi je bila v letih 2007–2008 na določenem delu že obnovljena. Amandma so predlagali  tudi za ureditev križišča v Mokronogu in ureditev ceste skozi Mirno. Nova Slovenija je še predlagala, da se občinam vrne določena finančna sredstva, ki jim jih proračuna za leti 2014 in 2015 jemljeta. Žal so poslanci vladajočih strank vse predloge zavrnili, celo poslanka Renata Bronskule (SD),  ki prihaja iz naše volilne enote. Občinski odbor Nove Slovenije – krščanskih demokratov Mokronog-Trebelno

Apel podobo na ogled postavi Prireditev so pripravili KUD Emil Adamič, glasbena šola Trebnje, Zveza kulturnih društev Trebnje in trebanjska območna izpostava JSKD in se tako vključili v vseslovenski Ta veseli dan kulture. Stane Peček, slavnostni govornik in voditelj večera, je uvodne besede namenil skrbi za jezik. Dejal je: "Dovolite mi, da se najprej, tudi v vašem imenu, zahvalim in poklonim vsem, ki so slovenski jezik ohranjali skozi viharje, požige in druge ujme časa, ga varovali, razvijali, plemenitili in ga postavili v vrsto svetovnih jezikov. Pri tem ne mislim samo na velikane, kot so Trubar, Vodnik, Prešeren, Levstik, Jurčič, Cankar, Kosovel … pa naša moderna … in naprej do Kocbeka, Pavčka, Minattija, Zlobca, Pahorja, Svetlane Makarovič, Dese Muck in številnih drugih. V mislih imam tudi Pavla Zidarja in njegov literarni opus, ki ga je začel v teh krajih, ko je poučeval na Trebelnem in v mokronoški šoli; mislim na Marušo Krese, po starših iz Bogneče vasi, pisateljico, pesnico in novinarko, edino Slovenko na seznamu stotih najvplivnejših Evropejk, ki je preminula letošnjega januarja; mislim na Trebanjca Franceta Režuna in Barico Smole, pa na Avgusta in Ivana Gregorčiča iz skoraj sosednje vasi, na našo Anico Zidar in na Mokronožice, ki so pred dnevi izdale brošurico spominov. Mislim tudi na Aljo Suljić in vsa druga žlahtna, čeprav še drobcena semena, ki kalijo na slovenskih besednih poljanah. Zaradi teh in takih rodoljubov, slovenski jezik ni majhen, čeprav ima majhno število govorcev. In grozen je občutek, kako se vsi skupaj, kot država in kot narod, ne znamo upreti nasilju kapitala, ki se tudi na tem področju trudi, da bi nas zasužnjil. Naj vas spomnim samo na pogled v kakšen trgovski center, saj se brez angleščine že težko znajdeš. Prisluhnite, koliko tujih besed je v pogovorih otrok in mladine. Se kdaj zgrozimo, ko poslušamo, kakšno slovenščino govorijo v parlamentu? Se morda vprašamo, zakaj slovenska pevka, ki jo pošilja na mednarodni tekmovalni oder Slovenija, poje pesem slovenskega avtorja v angleščini? Ali se zavedamo, da dvojina izginja? Itd., itn. In se vprašam: So to res drobnarije? Ali pa so morda rakave tvorbe, ki imajo skrbno načrtovano pot? In cilj. Kljub temu trdno verjamem, da je v slovenski narodni zavesti dovolj globoko vgravirana zgodovinska vloga kulture, ki jo je v vseh njenih obrazih in razsežnostih odigrala v procesu oblikovanja slovenstva, sredi križišča romanskih, germanskih, ogrskih in južnoslovanskih tradicij, ko se je bilo treba oblikovati kot narod, ostati in obstati narod, ter na koncu priti do lastne države. Upam, da bo tudi nocojšnji dogodek, za katerega je naslov posodil France Prešeren, vsaj trohico prispeval k utrditvi te zavesti.

Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj. Naj bo radodarno z zdravjem, veseljem in uspehi. Naj vam življenje prinese čimveč srečnih ur in trenutkov. Vesele božične praznike in srečno Novo leto 2014. Prostovoljke Krajevnih organizacij Rdečega Križa Mokronog, Trebelno, Ornuška vas in Čužnja vas

Ob razidu moškega pevskega zbora Emil Adamič Hvala je čudežna beseda, hvaležnost je človekova pozitivna lastnost. In kdor je hvaležen, se zaveda, da nič ni samoumevno. Hvala vsem, ki ste v društvu kot člani ustvarjali do zadnje skupaj zapete pesmi. In tistim, ki so kadar koli v preteklosti prepevali v mokronoškem pevskem zboru. Hvala za vse dni, ki ste jih namenili za vaje. Hvala za vse odpete žalostinke in za vse vesele pesmi. Hvala za vse nastope. Hvala za uspehe, ki ste jih dosegli. Hvala za vaš prispevek h kulturi, tu, v tem lokalnem prostoru, kot tudi širše. Razšli ste se, bolje rečeno – razšli smo se ob kulturnem prazniku, 3. decembru 2013, »Ta veseli dan kulture«. Razšli ste se s kulturo! Upam, da se bodo naša pota še srečala. Do takrat (in napre) pa naj vaši glasovi ne ostanejo v tišini. Anton Maver župan


9

leto VII., številka 26, december 2013

Neka druga lepota

"Življenje pod kozolci je utihnilo. Žanjic ni več, koscev prav tako ne. Žito in krma se že dolgo več ne sušita v rantah. Kozolci ostajajo prazni. Za kmeta je bil kozolec najlepši, ko je bil poln. Ta lepota je minila." Tako precej trpko zapiše DAMJAN POPELAR, arhitekt, umetnik, nemirnež, humanist… Vendar že v naslednjem stavku ve: "Toda še vedno ostaja neka druga lepota." Na razstavi "OBRAZI DEDIŠČINE – kozolec in čebelnjak", odprl jo je magister DUŠAN ŠTEPEC, konservatorski svetovalec, je predstavil 14 maket slovenskih kozolcev, z njihovimi glavnimi pročelji, v merilu 1:70, in 6 čebelnjakov, ki so, razen enega, v merilu 1:50. Večina jih izvira iz Dolenjske, Gorenjske in Štajerske. "Damjan Popelar je avtor 25-tih umetniških projektov," razkrije v predstavitvi

Damjan Popelar in Dušan Štepec Foto Mojca Žnidaršič, Dolenjski list

mag. Dušan Štepec. "V njih odpira prostor za dvogovor z okolji, v katerih so nastajale njegove umetniške ideje… S svojo širino in globino dojemanja sveta ter s svojimi izkušnjami lokalnega okolja, je vedno znova pred nas, obiskovalce (gledalce), postavil na ogled podobe iz naše neposredne okolice. Teh podob zaradi samoumevnosti

Po 62 letih se je poslovil moški pevski zbor KUD Emil Adamič

Organizirano zborovsko petje ima v Mokronogu dolgo tradicijo. Že okrog leta 1900 je v Mokronogu deloval Pevski klub, ki se je potem priključil Sokolom. Z manjšimi krizami je ves čas prepeval cerkveni zbor, sredi dvajsetih let ga je vodil celo ugledni slovenski skladatelj Matija Tomc, ko je tu kaplanoval. Po drugi svetovni vojni so se hitro oblikovale razne kulturniške skupine in se leta 1948 tudi formalno združile v Prosvetno društvo Emil Adamič. V Sokolskem domu so prirejali različne prireditve – od proslav in koncertov do gledaliških iger ter drugih scenskih stvaritev. Spiritus agens takratnega kulturnega dogajanja je bil zdravnik Rajko Fenc, ki si je »privoščil« celo opereto z domačimi pevci in domačim salonskim orkestrom. Obdobje med 1950 in 1980 je s kulturno sceno zaznamoval Vilko Videčnik, ravnatelj šole, režiser in zborovodja. Za današnji čas se skoraj neverjetno sliši, da je v veseloigri Kulturna prireditev v Črni mlaki, ki jo je režiral, nastopilo 27 ljudi, da je njegov osnovnošolski zbor pel štiriglasno, da sta bila ob dvajsetletnici moškega zbora, leta 1971, častna gosta Matija Tomc in Janez Kuhar in še veliko »neverjetnosti«. Vilko je bil z moškim zborom do leta 1990, ko je vodenje zbora prevzel Stane Peček. Odločitev o zadnjem nastopu je bila vse prej kot enostavna. V desetletjih se spletejo vezi, ki težko priznajo, da čas skrha

Zbor in zborovodja Stane Peček, Foto Mojca Žnidaršič, Dolenjski list

in vsakdanjosti niti nismo več opazili oziroma smo pozabili njihov prvotni pomen." Štepec med drugim tudi meni, da "gre za avtorjev poizkus, kako na umetniški način aktualizirati dvojnost v odnosu, ki ga Slovenci gojimo do naše nepremične kulturne dediščine, še zlasti do kozolca, s katerim se Slovenci tako radi identificiramo, po drugi strani pa se do njega obnašamo zelo mačehovsko. Dejstvo je, da so objekti kmečke kulture najbolj ogrožen segment naše nepremične kulturne dediščine. To velja tudi za Mirnsko dolino, kar je dovolj dobro poznano Damjanu Popelarju, 'otroku Mirnske doline', ki že celo svoje življenje spremlja in soustvarja njene zgodbe. Zato ni naključje, da si je kot motiv za tokratno razstavo izbral kozolec in čebelnjak." Povejmo še, da umetnik živi in ustvarja v Zagorici pri Mirni. s. p.

glasilke in odebeli ušesa. Pa vendar! Že zaradi pesmi. Zaradi tiste pesmi, za katero so se pevci zavestno desetletja marsičemu odrekali in se trudili razumeti, kaj pesem pričakuje od njih. Pa tudi zaradi nikjer zapisanih spominov na leta, ko so prinašali drva na vaje, da je bilo vsaj malo toplo, se vozili na svoje stroške na vaje in nastope, prevzeli fizična dela, da so zaslužili za enotne obleke, za pianino; peli na veselicah in pogrebih, na proslavah, komemoracijah, koncertih, revijah, šentviškem Taboru, v Marezigah na prazniku refoška, v Novem mestu na Cvičkariji, na Škupanju v Beli Krajini, Razhodnji na Čatežu; na otvoritvah cest, vodovodov, elektrovodov, gospodarskih objektov, gasilskih domov, kapelic in poslovilnih vežic; peli podoknice, godovnice in rojstnodnevnice; peli na odru doma in po Sloveniji; naštudirali spevoigri Darilo za god in Oče nebeški, glej in gostovali celo v Splitu; peli pri postavljanju mlaja, klopotca in ob sajenju najstarejše vinske trte; prepevali po gostilnah in zidanicah… sebi in drugim v veselje. Občina Trebnje je zboru leta 1998 podelila Golievo plaketo, prejeli so številna druga priznanja in pohvale. V zboru je prepevalo veliko pevcev. Do 3. decembra 2013 so vztrajali prvi tenoristi Jani REPOVŽ, Jože SEBANC in Silvo GREGORČIČ, drugi tenoristi Ciril TRATAR, Peter CAMLOH in Peter GORENC, baritonista Tone SEBANC in Martin GOLOB, basisti Mitja SEBANC, Stane SEBANC in Lojze JARC. Ta dan je tudi dolgoletni predsednik zbora, Stane SEBANC, odložil funkcijo. Zboru so se zahvalili župan Anton Maver, Mojca Femec v imenu JSKD in ZKD Trebnje, ženski zbor Zimzelen Mirna. Zahvalo je poslal tudi Dušan Skerbiš, župan Občine Mirna, ki je z zborom pred leti kot igralec nastopal v spevoigri. Posebno pozornost so pevcem, slovenski kulturi in slovenski družbi nasploh (kot se za ta praznik spodobi) namenili škratje Mokronožci (lutkovna skupina Mokre tačke: Polona, Polonca, Andreja in Bojana). Njihovo sporočilo in opozorilo, duhovito zavito v soparo družbene »kuhinje«, je v začudenju: prenovljena dvorana - zbor pa odhaja! Vredno razmisleka na vseh področjih. s. p.


10

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Komorna skupina klarinetov

Ta veseli dan kulture

so obogatili tudi učenci Glasbene šole Trebnje. Veliko učenk in učencev je iz naše občine. Naštejmo vse: Ana GREGORČIČ, Jerca KOS, Manca PENCA KOCJAN, Lana RUPNIK – vse violina; Natalija SAJE – violončelo; Aljaž STRMOLE in David KOS – kitara; Zala KOŠČAK, Katja NOVAK, Lara VALENČIČ in Špela GRMOVŠEK – kvartet kitar; Ines DOLENŠEK in Lara HVASTIJA – klavir; Jaka ŽGAJNAR in Lara KOČAN –

klarinet; Sara KRMC, Vid KOŠČAK, Ema ŠKARJA in Patrik SLUGA - komorna skupina klarinetov; Rok KOCJAN in Marko POVŠIČ – petje; Zala CURK, Helena PLAVEC, Špela SKUBIC, Katja STARIČ, Laura VENCELJ in Ana JURGLIČ – ansambel flavt; Jernej KORBAR, Jaka ŽGAJNAR, Julija REPOVŽ, Lovro HOČEVAR, Lara KOČAN, Tinka GOLOB, Gašper BREGAR in Boštjan Lana Rupnik DIMNIK – Komorni orkester klarinetov. Solistka na flavti Špela LAMPRET. Učence je s klavirjem spremljal prof. Zoltan PETER. Za nastop so učence/ke pripravili učitelji: Betka Cimperšek, Boštjan Dimnik, Vivina Gazvoda, Tanja Kadivnik, Ivana Krhin Podlesnik, Špela Lampret, Barbara Lotrič, Lucija Mlakar, Mitja Režman in Sara Zajc. Ravnateljica Glasbene šole Trebnje je Tatjana Mihelčič Gregorčič. s.p.

Ustni harmonikarji na svetovnem festivalu v Nemčiji Mednarodni festival "(ah), TE ORGLICE" Mokronog je lani gostil svetovno znani kvartet ustnih harmonik Harmonicamento, ki ga vodi Gerhard Müller. Ker je gospod tudi predsednik svetovnega združenja Fédération Internationale de l'Harmonica (FIH) in direktor Svetovnega festivala harmonik (WHF), je nastop izkoristil tudi za oceno tukajšnjega (slovenskega) igranja na ustno harmoniko. Očitno zadovoljen s slišanim, je mokronoški festival povabil na Svetovni festival, ki se je odvijal med 30. 10. in 3. 11. v Trossingnu. SORARMONICA.SI je ime, pod katerim je na WHF 2013 nastopil razširjeni, »vseslovenski« ansambel osmih ustnih harmonikarjev, dopolnjen s kitaro in godalnim kvartetom. Jedro ansambla izvira iz sekcije ustih harmonik KUD JaReM (Medvode), razširjeni

Oktet Sorarmonica.si

sestav pa je začel delovati marca 2013 in je imel večino vaj en krat tedensko v Ljubljani, v prostorih, ki jih je dal na razpolago JSKD RS. Delno so bile vaje tudi v Aljaževi rojstni hiši pod Šmarno goro, kakšna pa celo na domu zakoncev Hrovat v Sori. Umetniški vodja Vladimir Hrovat, ki v tej vlogi deluje tudi pri festivalu "(ah), TE ORGLICE", je izbral program in naredil vse priredbe. Ansambel je imel srečo in čast, da je v Trossingenu s svojim kombiniranim 20-minutnim sporedom izvedel uvodni nastop na festivalovem t.i. Odprtem odru. Sledil je prvi tekmovalni nastop v ODPRTI KATEGORIJI (različne kombinacije, v katerih je vsaj ena ustna harmonika vodilni instrument).

Godalni kvartet plus


11

leto VII., številka 26, december 2013 sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Trebnje, Kidričeva 5, 8210 Trebnje el. p: oi.trebnje@jskd.si; tel:  07 348 12 50

Švicarji in Tavžentrože

V okviru sodelovanja med pobratenima občinama Velike Lašče in švicarsko občino Lützelflüh v dolini Emmental, kjer je doma svetovno znani sir, smo septembra organizirali turistično rajžo po Dolenjski. Grad Otočec, vožnja s splavom po Krki, Dežela kozolcev v Šentrupertu in dobrote Vinskega dvora Deu na Malkovcu. Za kulturno hrano so poskrbele pevke DPŽ Tavžentroža Trebelno. Skrbno izbran program, med drugim tudi tri švicarske pesmi v originalnem jeziku, izjemna solistka Ivica Kocjan Anderlič in pevke v prikupnih podeželskih oblačilih, so gostom raznežile duše. V Švico je tako odpotovala prijazna razglednica tega dela slovenske deželice, ki gotovo ne bo ostala neopažena. Dober glas pa v turizmu pomeni največ. Zato naj mi bo dovoljeno, da se kot organizator in turistični vodnik zahvalim za to sodelovanje prav vsem, še posebej zborovodkinji Gabrijeli Cedilnik, harmonikarju Primožu Cedilniku, Idi Mihelčič in gostišču Deu. Edi Zgonc Vlado in Dinko sta igrala Bacha (Air) in Vivaldija (Koncert za dve trobenti) ob spremljavi godalnega kvarteta in kitare. V drugem tekmovalnem nastopu, kategorija SKUPINE USTNIH HARMONIK (4 do 11 članov), je naša osmerica predstavila Pet starih francoskih menuetov. Tekmovanje in gostovanje je slovenska odprava zaključila s celovečernim koncertom v DEUTSCHES HARMONIKA MUSEUM-u. Mednarodni strokovni komisiji sta oba tekmovalna nastopa našega ansambla ocenili z oceno »excellent« (odlično). (Možne ocene: neocenjen, dobro, prav dobro, odlično in izjemno oz. izstopajoče (outstanding). Člani ansambla SORARMONICA.SI, ki so nastopili v Trossingnu: Vladimir Hrovat, umetniški vodja (Sora pri Medvodah), Valentin Bogataj (Gorenja vas - Škofja Loka), Dinko Hrabrić (Bukovica - Nova Gorica), Polona Jeršin (Šmarje Sap), Alenka Kogelnik Hrovat (Sora pri Medvodah), Simona Perme (Zagorje ob Savi), Andrej Primc (Lancovo -Radovljica), Mira Vidic (Škofja Loka); članice godalnega kvarteta: Ana Krpan (Ljubljana), Klara Gruden (Grosuplje), Simona Skvarča (Logatec), Katarina Kozjek (Domžale) in kitarist Janez Golob (Virmaše - Škofja Loka). Projektu je bilo naklonjeno kar precejšnje število donatorjev. Nekateri so darovali hrano in pijačo, nekateri denar, največji, glavni donatorji pa so bili SAZAS, JSKD, Lojze Peterle, neimenovana gospa, Kmetijska zadruga Trebnje in seveda sami udeleženci, ki so na lastne stroške prihajali na vaje in v Trossingnu za kosila in večerje segli v svoje denarnice. Povejmo še, da je ansambel spremljala RTV SLO 1 (oddaja Opus, Darja Korez Korenčan). s.p.

»(ah), TE ORGLICE« mednarodni festival ustnih harmonik v Mokronogu razpisuje

REVIJO USTNIH HARMONIK/ORGLIC KJE: Mokronog, kulturni dom KDAJ: sobota, 22. februar 2014, ob 18. uri Namen revije je še bolj približati ljudem to prijazno glasbilo in predstaviti že uveljavljene, znane in manj znane izvajalce glasbe na tem glasbilu. POGOJI ZA NASTOP NA REVIJI • Na revijo vabimo slovenske in druge orgličarje/ustne harmonikarje. • Nastopijo lahko solistično ali ob spremljavi drugih glasbil, vendar mora glasbeno misel nositi ustna harmonika/orglice. • Skladbe za nastop izberejo orgličarji/ustni harmonikarji sami. Skupna dolžina nastopa je 5 minut. Nastope bo ocenjevala strokovna komisija po kriterijih glasbene stroke. • ZLATO PRIZNANJE (za 85% in več) • SREBRNO PRIZNANJE (za 70 % - 85%) • BRONASTO PRIZNANJE (za 55 % - 70%) • PRIZNANJE ZA SODELOVANJE (manj kot 55%) Trije najboljši med posamezniki in trije najboljši med skupinami/ ansambli bodo prejeli ustrezna priznanja za osvojena odličja. PRIJAVE Prijava mora vsebovati • ime in priimek orgličarja/ustnega harmonikarja, natančen naslov (poštni, elektronski in številko telefona), • navedbo spremljevalnih glasbil; tudi imena in priimke izvajalcev • spored nastopa: naslove pesmi oz. skladb in avtorje • kratko predstavitev (do 10 vrstic), ki jo bomo uporabili za najavo nastopa in za objavo v biltenu. • prijave sprejemamo do sobote, 1. februarja 2014 na naslov: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Trebnje, Kidričeva 5, 8210 Trebnje el. p: oi.trebnje@jskd.si; tel:  07 348 12 50 Organizator se obvezuje: pripraviti primerne pogoje za nastop, vsem nastopajočim izraziti zahvalo s pisnim priznanjem, zagotoviti toplo večerjo Nastopajoči se obvezujejo: • nastopiti z dobro pripravljenim sporedom. • Podrobna navodila bodo prijavljenim posredovana pravočasno. Stane Peček, vodja festivala Vladimir Hrovat, umetniški vodja festivala Mojca Femec, vodja OI JSKD Trebnje


12

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Iz krajevne knjižnice Mokronog

Krajevna knjižnica Mokronog je središče preživljanja prostega časa velikega števila otrok in njihovih staršev. Izposojajo si vse vrste gradiva, zelo radi tudi avdio-vizualno gradivo (predvsem DVD-je), po katerih je vse večje povpraševanje. Zato smo želeli otrokom in njihovim staršem predstaviti potek nastajanja risank. Povabili smo Tatjano Urbič, strokovnjakinjo s področja animacije, ki je vodila 2 srečanji v začetku oktobra. Otroci so spoznali nekaj primerov optičnih igrač, izdelali taumatrop, spoznali celoten proces nastajanja animiranega filma; razvoj ideje, scenarij, snemalno knjigo, oblikovanje likov, predmetov ter ozadij, animiranje in snemanje, snemanje zvoka in montažo. Srečanje smo zaključili z izdelavo kratke risanke. S pomočjo računalni-

ka, kamere in malih junakov smo kratko zgodbico spremenili v kratek animirani film. Hkrati smo postavili razstavo risb iz animacije Zmajček bruha ogenj, katere avtor je Timon Leder. Projekt je sofinancirala Občina Mokronog-Trebelno. Oktobra so se v knjižnici srečali starejši iz občine in ob prebiranju Utrinkov preživeli lep četrtkov večer. Odšli smo tudi na pot po Turčiji, kamor nas je novembra popeljala Milena Hvastija. V decembru pa bomo skupaj z Društvom za zdravje in sožitje v družinah Trebnje organizirali predavanje Zdenke Zalokar Divjak o preprečevanju stresa in izgorevanja s smiselnimi življenjskimi vsebinami. Petra Podkrižnik, Knjižnica Pavla Golie Trebnje

Naj vas v novem letu spremljajo otroška radovednost Golievega Jurčka, skromnost Bevkovih Pastircev, iskrena ljubezen Cvetja v jeseni ter trdnost in zdravje iz Povesti o dobrih ljudeh. Srečno 2014! Vaši knjižničarji knjižnice Pavla Golie Trebnje

Nagrajen roman naše rojakinje Maruše Krese Društvo slovenskih literarnih kritikov je nagrado za knjigo leta 2012 podelilo romanu Da me je strah? žal že pokojne avtorice Maruše Krese, novinarke, pesnice, pisateljice in humanistke. Roman Da me je strah? se je znašel tudi med finalisti v izboru Kresnik. Maruša Krese je, čeprav v naših krajih njena literarna dela žal (še) niso prav dobro poznana, naša rojakinja. Njene korenine namreč segajo v Bognečo vas, od koder je bil doma njen oče. Franc Krese, poznan tudi pod imenom Čoban, je bil nekdaj gozdarski delavec na Hmeljniku, v času druge svetovne vojne prvoborec, partizan, narodni heroj, po vojni pa član sveta republike, aktivni družbenopolitični delavec, uslužbenec uprave državne varnosti, ljudski poslanec, uslužbenec Muzeja ljudske revolucije itd. Marušo Krese je odraščanje v partizanski družini usodno zaznamovalo in, kot je večkrat priznala, tudi preganjalo. Študirala je v ZDA, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, in sicer psihodramo ter primerjalno književnost. Delala in ustvarjala je pretežno v tujini, v Tübingenu, Parizu, Berlinu, Gradcu in Sarajevu. Iz zakona z znanim pesnikom Tomažem Šalamunom, ki ji je posvetil pesniško zbirko Romanje za Maruško (1971), ima dva otroka. Maruša Krese se je na jesen svojega življenja po 20 letih vrnila domov. Njene smele ustvarjalne načrte je prekrižala bolezen, Kresetova je umrla 7. januarja letos. Roman Da me je strah? je tako njen prvi in žal tudi edini. Izšel je leta 2012 pri novomeški založbi Goga, obeta pa se mu tudi prevod v angleški jezik. Maruša Krese v veliki meri avtobiografskem romanu skozi tri notranje pozicije (tri različne osebe) pripoveduje zgodbo, nekakšno literarno kroniko svoje družine, od obdobja druge svetovne vojne naprej. Navdih za roman je v avtorici tlel dolgo, »od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej, ko se je v Slovenijo začel vračati nacionalizem«. Kresetova se v romanu skozi pripovedovanje partizana (njenega očeta) pogosto vrača v naše kraje, v očetovo Bognečo vas, za katero odkrito pravi, da jo je dolgo sovražila. »Tisti kraj«, kot ji pravi, se je skozi leta, ko je sama potovala po domala vsem svetu, močno spremenil in Kresetovi priljubil. Ko je nastajal roman Da me je strah?, je Maruša Krese nekaj časa prebivala v Novem mestu in naše kraje znova obiskala ter tudi iz njih črpala navdih za svoj romaneskni prvenec. Maruša Krese je za seboj pustila bogat ustvarjalni opus. Je avtorica več pesniških zbirk, radijskih iger, dokumentarno-umetniških oddaj (nekatere je pripravljala skupaj s svojo sestro, znano fotografinjo Meto Krese) in člankov v uglednih tujih in domačih publikacijah. Leta 2008 je za zbirko Vsi moji božiči prejela fabulo. Nemški predsednik ji je za njeno humanitarno delo v Bosni in Hercegovini podelil zlati križec, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo (2007) pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Miran Zore


13

leto VII., številka 26, december 2013

Mokronožice po šestnajstih letih V naravi je že tako, da se vse spreminja, ostari. Človek pa ostari šele takrat, ko se odreče svojim idealom. Mineva šestnajst let, kar smo se zbrali v skupini za samopomoč Mokronožice. Vodili sta jo Tina Plazar in Marija Koželj iz centra za socialno delo, voditeljici s posluhom za te jesenske duše. V začetku je bilo slišati več čudnih, skoraj pikrih pripomb, da s to skupino ne bo nič, saj bodo razpravljali le o boleznih, ki na starost vedno »ven štrlijo«. Taki pogovori pa ne zmanjšujejo osamljenosti, te bolezni današnjega časa. A ubrale smo drugo pot, bolj ravno, pravzaprav naravno. Ob vsakem srečanju obdelamo nekaj, si čimer si poglobimo znanje o zdravilnih rastlinah, o vrtu med letnimi časi, o knjigah, o otroštvu, o mladosti, o

Ameriški general s Trebelnega

Frank (Franc) Gorenc zveni precej slovensko, kajne? Verjetno ste težko spregledali odmeven dvodnevni obisk ameriškega generala Franka Gorenca v Sloveniji, kjer se je general Gorenc sestal z vodilnimi možmi slovenskega obrambnega sistema, na lastne oči pa se je prepričal tudi o zmogljivostih in pripravljenosti 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske v Cerkljah ob Krki. Čeprav uniforma, general Gorenc nosi štiri generalske zvezdice, razkriva, da gre za ameriškega vojaškega poveljnika, pa ime in predvsem priimek ne moreta skriti generalovega slovenskega porekla. Nanj je Frank Gorenc zelo ponosen. »Sem Američan, toda Američan

našem vsakdanjiku. Kakšno temo pa doda tudi naša voditeljica Darka. Ob vsem tem pa se je v nas zganila želja, da bi dali na svetlo, kar se je nabiralo v naših srcih, v duši. Pred dnevi pa sem ujela, da besedici duša in srce nista več v modi. No ja, to se mi ne zdi prav, zato pa je svet tak, da ga je hudič vesel! Besede imajo za nas poseben čar. Pobrskali smo po sebi, odprli kamrico, kamor smo spravljali spomine na otroštvo, na minule čase, pa tudi na naš vsakdan. Tako so nastali drobceni zapisi, ki smo jih zbrali v knjižici UTRINKI. Šestnajsti po vrsti. Že njihovi naslovi, nekaj jih bom omenila, to potrjujejo: Od zrna do kruha, Pravljice, Iz šolskih dni, Srečanje s knjigo, Šepet z mladostjo, Polje, kdo bo tebe ljubil … Tako se v nas odpirajo tista skrivna vrata, skozi katera pritekajo svetle misli, se prepletajo z dnevom in pomagajo, da kar lepo živimo s svojo starostjo. Pa kaj hočemo, še sonce se stara! Težko čakamo petek in naš kofetek. Za našo Mici je ta petek zapovedan dan. Pravijo, da ima ljubezen več obrazov; v skupini je prav gotovo vsak našel nekaj zase, slovenskih korenin in ponosen sem, da sem tukaj,« je dejal ob svojem nedavnem obisku Slovenije. Leta 1957 rojeni Frank Gorenc je v ZDA odšel leta 1961 skupaj s svojo družino (ima še štiri leta starejšega brata), ki je pred tem živela na Trebelnem (v stavbi poznejšega matičnega urada). Znašel se je v veliki slovenski skupnosti Milwuakeeju, v zvezni državi Wisconsin, kjer so že živeli očetovi bratje, ki sicer izhajajo z Brezovice pri Trebelnem. Angleščine se je za razliko od svojih staršev (oče Stanko je bil krojač, mama Francka pa babica) hitro naučil. Vojaška letalska akademija v Colorado Springsu, kjer je pred njim študiral tudi njegov brat Stanley (Stanko), danes že upokojeni general, mu je ponudila možnost univerzitetne izobrazbe, do katere priseljenci v ZDA navadno niso mogli, saj je bila univerzitetna izobrazba onstran Atlantika plačljiva. Od tam je šla pot Franka Gorenca po zaključenem študiju leta 1979 le še navzgor. Danes Frank Gorenc zagotovo lahko trdi, da živi ameriške sanje. V tujo deželo je namreč prišel kot tujec, se tam izšolal in s trdim delom ter prizadevnostjo tudi uspel. Njegova vojaška kariera je naravnost impresivna. Začel je kot vojaški pilot, ki je med drugim

če drugega ne, spoznanje: četudi sem star in nosim leta sam, mi prijeten in topel stisk roke v naši skupini olajša težo. Anica Zidar Knjižica UTRINKI je na voljo v knjižnici. Iz nje objavljamo pesem Vide Kačičnik

Midva Sediva in gledava skozi okno. Molčiva in premišljujeva. Več ne toliko, kaj bo jutri, bolj, kaj je bilo včeraj, prejšnji teden, pred leti, desetletji. Poboža me po roki, malo na njej se pomudi. Spogledava se, nasmehneva, ne spregovoriva. Dotik, nasmeh neizmerno je bogastvo. Srce ogrejeta in pomirita. Zdaj že pogled poljub je, dotik rok objem. In molk postal zgovoren je. Oba skupaj sva za enega, a srečna za dva in več, tudi za otroke in vnuke in še za koga zraven. Starost, saj veš, tudi ti si lepa, četudi večkrat kaj boli. Vida Kačičnik pilotiral tudi slovitega lovca F-16, v vseh teh letih nabral preko 4.100 letalskih ur, skozi svojo kariero je opravljal mnoge funkcije, vseskozi pa se je izobraževal, potoval in delal širom sveta, vztrajno nabiral odlikovanja in priznanja ter napredoval v višje čine. Danes je, kot že rečeno, general s štirimi zvezdicami in je najvišji vojaški častnik slovenskega rodu. Trenutno deluje v vojaškem oporišču Ramstein, kjer opravlja kar tri funkcije. Je namreč vrhovni poveljnik zračnih sil ZDA za Evropo in Afriko, po novem je tudi vrhovni poveljnik zračnih sil Zveze NATO za Evropo in Afriko, za nameček pa vodi tudi NATO-vo središče za usposabljanje letalskih sil. Frank Gorenc z ženo Sharon trenutno živi v Nemčiji, tam živi tudi njegova hčerka Sharon, ki je poročena z ameriškim pilotom, generalov sin Michael pa je nedavno diplomiral na univerzi Virginia Tech. Ob svojem zadnjem obisku Slovenije se je general Gorenc v Ljubljani srečal z nekaterimi sorodniki z Brezovice, z njimi obujal spomine in skoval načrte za prihodnja srečanja. Upamo, da se po dolgih letih odsotnosti nekoč znova oglasi tudi na Trebelnem, tam, kjer je pred 56. leti začel svojo danes bogato življenjsko pot. Miran Zore


14

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

90. let Kristine Gričar s Trebelnega

Tretji Nemirni koncert na Martinovo nedeljo Za nami je že 3. Nemirni koncert, ki ga je ansambel Nemir ovekovečil z izdajo tretje plošče z naslovom »Čez praznike …«. Koncert se je odvijal v polni mokronoški športni dvorani s številnimi glasbenimi gosti, kot so Navihanke, Modrijani, Stiški kvartet, Dejan Vunjak, Ansambel bratov Poljanšek, Obvezna smer in Tine Lesjak. V sodelovanju z izdelovalcem harmonik Dragom Elikanom so Nemirovci podelili tudi otroško harmoniko ELIKAN, ki je šla z novim malim lastnikom v Ljubljano. Za veselo razpoloženje je poskrbela mama Manka, ki je skupaj z županom občine Mokronog-Trebelno razrezala martinovo gos. Seveda pa so nemirni fantje obljubili tudi 4. Nemirni koncert, ki bo prihodnje leto. Nina Uhan

16. oktober – svetovni dan hrane

Za svetovni dan hrane že tretje leto v Mokronogu organiziramo humanitarno akcijo DROBTINICO, to je, zamenjamo hrano za denarne prispevke za otroke OŠ. Tako smo tudi letos na semanji dan, 19. oktobra, prostovoljke RK iz Mokronoga, s Trebelnega, iz Ornuške vasi in Čužnje vasi postavile stojnici na trgu v Mokronogu in pri gostilni Zlata kaplja, skupaj z mladimi člani krožka RK OŠ Mokronog. Stojnici sta bili polni dobrot, ki so jih prispevale gospodinje društva kmečkih žena iz Mokronoga, Trebelnega, Ornuške vasi, Čužnje vasi in tudi prostovoljke vseh KORK-ov. Sladice so prispevali tudi iz pekarne BRUNO Gabrijele, Pekarne Mokronog, kruh pa trgovsko podjetje Mercator - trgovina Mokronog. Poleg prostovoljk KORK Mokronog in Čužnja vas so bili zelo aktivni tudi mladi člani RK 4. in 5. razreda OŠ Mokronog in podružnične šole s Trebelnega z mentorico go. Marico Tratar. Vso hrano smo dobro zamenjali in dobili 750 evrov. V imenu KORK Mokronog, KORK Trebelno, KORK Čužnja vas, KORK Ornuška vas in v imenu mladih članov RK OŠ Mokronog se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli prispevali in s to humano akcijo pomagali pri stroških toplih obrokov socialno šibkim otrokom na OŠ Mokronog in podružnici Trebelno.

Irena Hočevar

28. novembra je praznovala okroglih 90 let gospa Kristina Gričar s Trebelnega. S toplim stiskom roke in z željo po še dobrem zdravju in počutju so jo na ta dan obiskali na njenem domu župan občine Anton Maver s sodelavko Matejo Vrabec, predsednikom ZB za vrednote NOB Mokronog-Trebelno Mišom Hrovatom in Mladenka pod 130 let starim predsednico KO RK Trebelno portalom. Ireno Maver. Gospa Kristina je obiskovalce pogostila z domačim kruhom in potico, ki ju je sama spekla. Tudi drugače je še zelo pri močeh in si vsak dan pripravi topel obrok, pa tudi za hišna opravila še poprime. Brez dobrih sorodnikov in sosedov pa bi bilo njeno življenje prav gotovo osiromašeno. Mateja Vrabec

Čas hiti Komaj se je naredilo poletje, že je jesen razlila svoje barve in na vrata že trka hladna starka Zima. Dolgi večeri, skoraj nič dneva. Ure so dolge, včasih predolge. Samota časa je zaveznica pobeglim spominom. Kam? V mladost. Na Sv. Vrh, v Laknice, Ornuško vas, Jelševec, Čilpah, Radno vas, na Drečji Vrh. Obujati dogodke, ki jih je že posrkala davnina. V Domu starejših občanov Trebnje je 18 oskrbovancev iz občine Mokronog-Trebelno. Radi prelistajo Odsev, pokomentirajo ta ali oni dogodek in mnogokrat spet odidejo iz resničnosti v odmaknjenost. Pet se jih udeležuje branja, eni vedno, drugi vsaj občasno. Urice branja potekajo v okviru knjižnice Pavla Golie iz Trebnjega in povedati je treba, da je sodelovanje lepo in prijetno. Veseli so zunanjih obiskov, to jim je tema pogovorov za dan ali dva. Osebje doma jim nadomešča domače in znance. Treba je poudariti, da je velika večina zaposlenih dobra, prijazna in strokovna. Hvala jih večkrat doseže, se pa v množici stanovalcev zgodi, da pade včasih senca, ki pa se kmalu razgubi. Vsem skupaj in vsakemu posebej najlepša beseda: »Hvala!«. Gospodu županu Antonu Mavru, svetnikom, občinski upravi in vsem občanom v občini Mokronog-Trebelno lepe praznike, v novem letu pa veliko uspešnih dogodkov in dobrih odločitev. Lepe želje so namenjene tudi uredniškemu odboru Odseva. Prostovoljka Pavlina Hrovat


15

leto VII., številka 26, december 2013

Simbioza

Udeleženec »šole za ta velike« uči Sovice in Želvice vrtca Mavrica Trebnje (foto: M. H.)

Center medgeneracijskega učenja v Trebnjem

Velike družbene spremembe so pripeljale do vse večjega ločevanja generacij, še posebej to velja za t. i. generacije veterani in generacija y. Tovrstna ločitev nemalokrat vodi do negativnih stereotipov celih generacij, kar dejansko onemogoča izmenjavo znanj in izkušenj. Zato smo ponosni, da je Center za izobraževanje in kulturo Trebnje vključen v projekt, ki ga koordinira Zveza ljudskih univerz Slovenije, katere član je tudi CIK Trebnje. V ta namen smo odprli Center medgeneracijskega učenja Trebnje, v sklopu katerega so zadnji teden v novembru potekale številne aktivnosti na območju občin Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno. K sodelovanju smo povabili različne institucije iz lokalnega okolja in posameznike, ki predstavljajo različne generacije (veterane, otroke blaginje, generacijo X, generacijo Y in tudi generacijo Z). Izvedle so se različne delavnice (ustvarjalne, tuji jeziki, glasbene, plesne, potopisne, računalniške), kjer so udeleženci različnih generacij medsebojno izmenjali znanje in izkušnje. Tako je v sodelovanju z vrtcem Mavrica Trebnje med drugim potekala delavnica »Dobro jutro po špansko«, kjer so udeleženci generacije veterani na zanimiv in igriv način male nadobudneže iz vrtca učili španščine. Dobro uro so »starejši« udeleženci otroke učili španskih besed, otroci pa so presenetljivo hitro osvajali neznane besede. Namen projekta je namreč povezovanje različnih generacij v vzajemno koristne aktivnosti, katerih rezultat bo boljše razumevanje in spoštovanje med generacijami, predvsem pa izmenjava znanja in izkušenj v obojestransko korist. Po besedah direktorice CIK TrebnjePatricije Pavlič se bodo tudi v prihodnje odvijale različne aktivnosti, seveda pa bodo le-te odražale želje in potrebe lokalnega okolja. Poudarek bo na različnih ciljnih skupinah s poudarkom vključevanja različnih generacij. Prepričani smo namreč, da bodo organizirane učne aktivnosti učinkovito povezale različne generacije in pozitivno vplivale na pogosto negativna stališča, ki jih imamo ljudje do pripadnikov drugih generacij, še zlasti do starejših in staranja. Milena Hvastija

Osnovna šola Mokronog je bila letos prvič vključena v projekt Simbioza, katerega poslanstvo je sodelovanje in prenos znanja med generacijami ter spodbujanje vseživljenjskega učenja. Cilj projekta je dvig računalniške pismenosti in zanimanje za učenje e-veščin med starejšimi ter jim pomagati pri (prvem) stiku z računalnikom in internetom. Tako smo na šoli med 21. in 25. oktobrom imeli Simbioza učilnico. V vlogi učitelja so se tokrat za spremembo preizkusili naši učenci – prostovoljci, ki so udeleženkam pomagali pri učenju dela z računalniki. Pri tem pa sta jim na pomoč priskočili še dve zunanji prostovoljki. Projekt je potekal v obliki dvournih popoldanskih delavnic od 16. do 18. ure, na katere se je prijavilo osem udeleženk. Vsak dan je bil namenjen obravnavi določenega izobraževalnega modula. V ponedeljek smo tako spoznali delovanje in zgradbo računalnika ter se poizkusili v pisanju in urejanju besedila v programu Word. V torek smo že brskali po internetu in si ogledali zanimive spletne strani ter se naučili poiskati želene informacije. V sredo smo si ustvarili račun za elektronsko pošto in se spopadali s pošiljanjem elektronskih sporočil. Četrtek in petek pa smo namenili ponavljanju in individualnim vprašanjem.

Po napornem, a izpopolnjujočim tednom smo učilnico zapustili polni novih znanj, vtisov in izkušenj, predvsem pa z željo, da vse skupaj ponovimo tudi naslednje leto! Hvala vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k uspešni izvedbi projekta. Mojca Bajuk


16

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Dan slovenske hrane Tretji petek v novembru je razglašen za dan slovenske hrane. S tem praznikom želimo podpreti slovenske pridelovalce in predelovalce hrane, pri učencih pa spodbuditi razmišljanje o pomenu doma pridelane hrane, pomenu podeželja in ohranjanju čistega okolja. S spodbujanjem uživanja lokalno pridelane hrane smo v OŠ Mokronog začeli že v šolskem letu 2009/2010, ko smo se vključili v projekt Shema šolskega sadja in zelenjave. Pri nabavi sadja in zelenjave šola izbira in nabavlja sadje in zelenjavo predvsem pri lokalnih pridelovalcih, ki pridelujejo hrano na naravi, človeku in okolju prijazne načine. Temu smo kmalu dodali še projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga vsako leto izvajamo na dan slovenske hrane. Tradicionalni zajtrk sestavljajo črn kruh, maslo, mleko in jabolka z bližnjih kmetij in med, ki je bil letos še posebej sladek in zdravilen, saj so ga mladi udeleženci čebelarskega krožka natočili v novem šolskem čebelnjaku. Letos smo tradicionalni slovenski zajtrk razširili v dan

Evropski dan jezikov Na evropski dan jezikov, ki ga po celi Evropi praznujemo 26. septembra, smo tudi letos v Osnovni šoli Mokronog pripravili prireditev, da obeležimo vse tiste evropske jezike, ki se jih učimo na naši šoli. Tako so učenci 1.—9. razreda nastopili v angleškem, nemškem in španskem jeziku, povezovalca pa sta spretno manevrirala ne samo v slovenskem, temveč tudi v vseh treh tujih jezikih. Obeležje je 26. septembra potekalo v športni dvorani, kjer smo vsi, tako učenci kot tudi učitelji, z ravnateljico na čelu, z velikim

dejavnosti, s katerim smo želeli poudariti pomen kmetijstva in tradicionalne slovenske hrane. V sodelovanju s svetovalko Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto so mlajši učenci spoznavali postopek pridobivanja jabolčnega soka in primerjali domači in industrijski sok. Spoznavali so tudi ekološko gojenje zelenjave in pomen zelenjave za zdravje. Nekoliko starejši učenci so iskali recepte naših babic, jih umestili v posamezne regije, nekateri pa so se mojstrsko lotili tudi kuhanja le-teh. Tako je po šoli dišalo po marmeladi, po zelju, ajdovih žgancih, krvavicah in pečenicah ter proseni kaši s suhimi slivami. Bogate dejavnosti so imeli učenci tudi na podružnični šoli, kjer so po skupinah spoznavali zdravilna zelišča in čaje, si v culico pripravili malico, zbrali recepte in se v pripravi nekaterih tudi preizkusili. Učenci, ki imajo bolje razvite ročne spretnosti, pa so v delavnici ročnih del izdelali predpasnik. Dan smo zaključili s predstavitvijo dopoldanskih dejavnosti in z manjšo razstavo, predvsem pa z željo, da bi po dobri slovenski hrani zadišalo tudi v domači kuhinji. Stanka Ban Virant zanimanjem prisluhnili nastopajočim. Najprej najmlajšim, ki so usvojili prve korake v svet angleških števil, preko tistih, ki so zapeli angleške in nemške otroške pesmi, ter na koncu do tistih najbolj prekaljenih učencev in učenk, ki so predstavili sebe in ostale v angleškem, nemškem ter tudi v španskem jeziku. Ob koncu naj vam zaželimo to, na kar so nas spomnili učenci, in sicer: Vaja dela mojstra. Ali kot to povemo v nemškem: Übung macht den Meister, španskem: La práctica hace al maestro; in angleškem jeziku: Practice makes perfect. Pa srečno! Mentorice: Mojca Zadravec, učiteljica angleščine Mateja Troha, učiteljica nemščine Cilka Zupančič, učiteljica angleščine in španščine

TAVŽENTROŽE vabijo na

5. Božični koncert

v sredo, 25. decembra 2013, ob 18. uri, v župnijski cerkvi Svetega Križa na Trebelnem


17

leto VII., številka 26, december 2013

Obisk ekološke kmetije V ponedeljek, 30. 9. 2013, smo učenci 7. razreda v sklopu projekta Šolski ekovrt in naravoslovja imeli naravoslovni dan. Obiskali smo ekološko kmetijo Repovž v Šentjanžu. Najprej smo si ogledali njihov sadovnjak, kjer pridelujejo ekološka jabolka. Nato smo imeli kratko predavanje o žitih, predvsem o piri, ki jo sami pridelujejo na ekološki način. Kasneje pa smo si po skupinah ogledali sušilnico, kjer sušijo jabolka za jabolčne krhlje, in trgovino, kjer prodajajo ekološke produkte njihove kmetije. Obisk smo v njihovem gostišču zaključili z degustacijo ajdovega kruha, jabolčne marmelade in jabolčnega soka. Pogreli smo se s toplim zeliščnim čajem. Bilo je odlično in obisk bi z veseljem ponovili. Maruša Penca Kocjan,Lara Hvastija, Nina Suljič

Srebrno priznanje na tekmovanju iz logike

Letos so se učenci Osnovne šole Mokronog in Podružnične šole Trebelno že drugo leto zapored pomerili v tekmovanju iz logike. Šolsko tekmovanje poteka od 3. do 9. razreda. Od 76 učenk in učencev, ki so se ga udeležili, jih je kar 34 osvojilo bronasto priznanje. Od mlajših gre posebna pohvala učenki 4. razreda, Manci Miklavčič, ki je tekmovalno polo rešila brez napake. Pri starejših gre pohvala prvakom 7. razreda (Maruša Penca Kocjan), 8. razreda (Mitja Macedoni) in 9. razreda (Nina Starič), ki so se udeležili državnega tekmovanja in zelo dostojno zastopali našo šolo. Maruša Penca Kocjan je osvojila srebrno priznanje. Iskrene čestitke vsem dobitnikom priznanj! Mentor: Jernej Mauko

Z domišljijo na potep

Praznični sejem Osnovne šole Mokronog

Predzadnji novembrski dan smo v prijetnem okrilju stare šolske telovadnice pripravili praznični sejem. Prireditev že tradicionalno privabi veliko obiskovalcev, saj je dobrodelno obarvana, privabijo pa tudi čudoviti izdelki. Te smo izdelovali v prostih urah in številnih popoldnevih, piko na i pa postavili s tehniškim dnem, ki smo ga v ta namen izvedli tri dni pred sejmom. Obiskovalci so lahko izbirali med različnimi aranžmaji, prazničnimi okraski, igračami in nakitom. Za slajše življenje smo pripravili piškotke, različne marmelade in prah za vročo čokolado. Bogat nabor voščilnic je opominjal, da je še vedno lepo poslati (in seveda tudi prejeti) praznično voščilo po pošti. Ob koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so se tako odgovorno lotili tega projekta in ustvarili krasne izdelke, in seveda staršem ter ostalim obiskovalcem, da so se tako številčno odzvali našemu povabilu. Skupaj smo namreč v šolski sklad prispevali 2102,85 €. Stanka Ban Virant

December je za marsikoga, ki zna poiskati otroka v sebi, čaroben mesec, poln pričakovanj, hrepenenj …, a včasih tudi strahu, bojazni. Mladi literati Osnovne šole Mokronog, ki so tudi letos sodelovali na natečaju ZDNP, so težko pričakovali prvega dobrega moža (Miklavža), saj jim je prinesel izbor strokovne komisije. Med nominiranci, izmed katerih bodo zmagovalni naslovi znani marca prihodnje leto, so tudi trije učenci 9. razreda, in sicer Petra Pavlin z zgodbo Prekletstvo žužkov, Lan Dvornik (Pričakovana ugrabitev) in Tim Gregorčič (Prijateljstvo rešuje). Pri projektu sta sodelovali še Tina Rejc (naslov njenega dela je Nesreča je lahko tudi sreča) in Nina Starič (Pobeg z razlogom). Vsem iskrene čestitke z željo, da njihova ustvarjalnost nikdar ne usahne. Vesna Magovec Regent, mentorica


18

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Jesen v vrtcu mokronožci Prvi cici pohod V četrtek, 17. 10. 2013, so se najmlajši pohodniki podali na prvi Cici pohod v okviru projekta Ciciban planinec, ki v Vrtcu Mokronožci poteka že nekaj let. Podali so se po Poti romarjev, ki je označena s čisto pravimi markacijami. Otroci so se seznanili s pravili obnašanja v naravi, hkrati pa so uživali v prekrasni jesenski naravi. Med potjo so reševali nagradna vprašanja in tekmovali v vzdržljivosti pri teku navkreber. Kljub utrujenosti so se neizmerno uživali. Kostanjev piknik Tudi letos, kot že kar nekaj let, smo se v petek, 18. 10. 2013, zaposleni in otroci vrtca Mokronožci, skupaj s svojimi starši zbrali na Kostanjevem pikniku na vrtčevskem igrišču. Preizkusili smo se v Igrah brez meja, s katerimi smo opravili novo nalogo za program Mali sonček ter se po športnih dejavnostih družili ob krepčanju s pečenim kostanjem. Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 15. 11. 2013, so imeli v Vrtcu Mokronožci Tradicionalni slovenski zajtrk, na katerega so povabili predstavnike Občine Mokronog-Trebelno, predstavnike društev in seveda starše. Številne obiskovalce so otroci pozdravili s prisrčnim kulturnim programom, potem pa sta jih nagovorila še ravnateljica in župan Anton Maver, ki je otrokom ob tej priložnosti prinesel tudi darilo. V nadaljevanju so otroci  v spremstvu obiskovalcev, ob lično urejenih pogrinjkih, pozajtrkovali med, maslo, mleko, kruh in jabolka lokalnih pridelovalcev. Zajtrk je vsem odlično teknil.

Starejši otroci so v nadaljevanju prisluhnili še predstavitvi Mateje Zajc iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Novo mesto, ki je otrokom na zanimiv in nazoren način predstavila pridelavo domačega jabolčnega soka ter ustreznost sokov, ki jih ponujajo naše trgovine.

Praznični sejem Praznično vzdušje v vrtcu se je pričelo s pripravami na praznični sejem. Vsaka skupina otrok je skupaj z vzgojiteljicami vložila veliko truda in iznajdljivosti ter veselo izdelovala in pripravljala božično-novoletne izdelke. Na sejmu je imel vrtec svoj prostor, kjer so se ti prodajali. Veseli smo, da se je večji del izdelkov uspešno prodal, zbrani denar pa smo namenili šolskem skladu. Peka parkoljnov z mokronožicami in obisk miklavža December je čas za naše že tradicionalno druženje z Mokronožicami, ki nam pomagajo pri peki parkeljnov. Z njihovo pomočjo je vsak otrok oblikoval svojega parkeljna. Naši kuharji pa so poskrbeli, da so se dobro zapekli in kmalu je omamno zadišalo po celem vrtcu. Otroci so svoje parkeljne veseli odnesli domov. Po dnevu druženja z Mokronožicami pa smo nestrpno čakali dan, ko pride mimo našega vrtca prvi od treh dobrih mož. Miklavž tudi letos ni pozabil na nas. Našo marljivost in pridnost je nagradil z knjigami in suhim sadjem, seveda pa ni pozabil niti na zlate šibe z rdečo pentljo, ki so se jih otroci zelo razveselili, saj vedo, da so te čisto posebne. Vsi otroci vrtca smo se skupaj poveselili in posladkali z miklavževimi dobrotami. Dobrodelna akcija V najbolj čarobnem mesecu pa smo se v našem vrtcu spomnili otrok, ki predpraznične dneve preživljajo malo manj veselo kot mi, zato smo se odločili za dobrodelnost. Izpeljali smo humanitarno akcijo v kateri smo zbirali obutev, oblačila in hrano. Del zbranih stvari je bilo na prireditvi Polka Majolka predanih dobrodelnemu društvu Pomagamo odprtih src, zbrano hrano pa bomo namenili Dobrodelnemu zavodu Anina zvezdica. Vsem staršem, ki so nam pomagali se iskreno zahvaljujemo za njihovo dobrodelnost. Milijon srčnih točk V torek, 3. 12. 2013, smo se strokovne delavke našega vrtca udeležile izobraževanja v okviru projekta Milijon srčnih točk, ki ga izvaja ZD Trebnje. S teoretično platjo nas je seznanil zdravnik Zdenko Šalda in nas opozoril na pomembnost uporabe defibrilatorja ob srčnem zastoju. Pridobljeno znanje smo preizkusile še v delavnicah in se seznanile s pravilno uporabo Avtomatskega eksternega defibrilatorja ter se s tem usposobile za prvega pomagalca. Strokovne delavke vrtca


19

leto VII., številka 26, december 2013

vsem ostalim. Na igrišču smo organizirali športne igre. Razdelili smo se v mešane skupine in tekmovali med seboj. Obiskali so nas gasilci iz PGD Trebelno, svoj prihod so naznanili kar s sirenami. Potem pa smo se skupaj odpravili v bližnji gasilski dom in gasilci so nam razkazali vso potrebno opremo. Pokazali so nam še, kaj se zgodi, če napačno gasimo ogenj v kuhinji. Naučili so nas tudi, kam in kako moramo poklicati, če pride do kakšne nesreče. Skupaj z vrtcem smo pripravili likovne in kuharske delavnice. Šolarji smo pri ustvarjanju pomagali otrokom iz vrtca, tako da smo tudi mi za nekaj časa postali učitelji. Ustvarili smo lepe in okusne izdelke. Komaj smo pričakali petkovo dopoldne, ki je bilo namenjeno igri z igračami. Tudi ta dan smo šolarji pokukali v vrtec in se igrali z njihovimi igračami, mali Murenčki pa so se igrali v šolskih učilnicah, kjer so prav uživali. V popoldanskem času smo lahko šli s starši na pohod v Škratovec, ki so ga organizirali starši v sodelovanju z učiteljicami. Tam smo se lovili, skrivali, se okrepčali in nestrpno čakali škrata. Namesto njega so prišli gasilci iz PGD Štatenberk in nam pokazali, kaj zmore njihov gasilski avto. Ker pa je to čas, ko so zreli kostanji, smo lahko prišli s starši na kostanjev piknik k lovski koči na Trebelnem, pripravile pa so ga vzgojiteljice iz skupine Murenčki.

Teden otroka na Podružnični šoli Trebelno Ob Tednu otroka 2013 so učiteljice pripravile različne dejavnosti, saj se je vsak dan, poleg pouka, dogajalo kaj zanimivega. Vsako jutro smo poslušali pravljice ali pa smo jih starejši učenci brali učencem prvega, drugega in tretjega razreda ter otrokom iz vrtca. Vsi razredi, in tudi skupina Murenčki iz vrtca, smo pripravili točko, s katero smo se predstavili

Vsi učenci smo se zelo zabavali – škoda, da ni več takšnih tednov. Učenci iz skupine Čukci in mentorica Saša Brudar.

Srečno

2014


20

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Predpraznični dnevi na Podružnični šoli Trebelno Zdi se, da se je šolsko leto 2013/2014 komaj začelo, pa so že pred vrati decembrski prazniki. Na te čarobne dneve so nas najprej opomnile različne ustvarjalne delavnice, ki smo jih pripravili v zadnjem tednu novembra. Vsi učenci so pod vodstvom učiteljic izdelovali različne okraske in dobrote, ki smo jih v petek, 29. 11. 2013, ponudili na prazničnem sejmu v OŠ Mokronog. Izdelali smo voščilnice, obeske za ključe, adventne aranžmaje, naravna mila z dišavami, spekli pecivo, pripravili zdravilne sirupe – med z ingverjem in smrekove vršičke. Izdelali smo okraske za hodnik in učilnice, s katerimi smo pričarali praznično vzdušje. Na vhodna vrata in hodnik smo postavili tudi adventni venček. Naredila ga je Simonova mamica, učenci pa so ji pri tem pomagali.

Sajenje sadnih dreves

V četrtek, 28. 11. 2013, je bil v Osnovni šoli Mokronog in Vrtcu Mokronožci prav poseben dan. Učenci izbirnega predmeta kmetijska dela in čebelarskega krožka so ob šolskem eko vrtu in pri čebelnjaku posadili dve češnji in dve jablani. Sadike sadnih dreves so bile ekološko vzgojene. Pri posaditvi nam je s svojimi izkušnjami in nasveti priskočil na pomoč g. Jože Repovž iz Šentjanža, ki se na svoji kmetiji med drugim ukvarja z ekološko pridelavo in predelavo jabolk. Prinesel nam je domač ekološki jabolčni sok in jabolka. Pri sajenju dreves so nas prišli pozdravit otroci iz vrtca Mokronožci. Ogledali so si, kako se posadi drevo. Ob zaključku smo se okrepčali z jabolčnim zavitkom in vročim čajem. Mentor: Jernej Mauko

Cvičkov turnir v Mokronogu

Odbojkarski veterani Mokronoga, zbrani pod zastavo Pnevma center Kos, se ne dajo. Na sobotnem 12. Cvičkovem turnirju odbojke, je ekipa pokazala dobro igro, kljub temu da so posamezni igralci že močno prekoračili petdeseta leta. Na turnirju so sodelovale še ekipe OK Triglav Kranj, OK Gorje pri Bledu, ekipa Šentvid iz Ljubljane. Prvo mesto je brez izgubljene tekme osvojila ekipa Mivke, drugi so bili veterani iz Šentvida, tretji pa igralci Pnevma center Kos.

Rekreacijska liga v Novem mestu

Rekreacijska liga, v kateri tekmuje sedem ekip, se je začela v novembru. Mokronožani sodelujejo z dvema ekipama, in sicer Veterani Pnevma center Kos ter Mivka. Trenutni vrstni red pa je: Bobri – 5 točk, Lekarna Novak – 4, Mivka – 3, PC Kos – 3, RGT – 2, Neuigrani – 1, ŠD Debeli četrtek – 0; Mišo Hrovat

V decembrskih dneh bomo poleg običajnega pouka prebirali pravljice, prepevali in plesali, pogledali kakšno risanko, napisali in narisali voščila – vse z božično-novoletno tematiko. Morda pa nas bo obiskal tudi kateri izmed dobrih mož … Učiteljica Saša Brudar

Občinska organizacija borcev za vrednote NOB ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter bližajočih božičnih in novoletnih praznikih želi vse dobro vsem občanom občine Mokronog-Trebelno, še posebej pa vsem članicam in članom, ki so tudi v tem letu pokazali izredno privrženost organizaciji, ter tako pomagali realizirati načrtovan letni plan. Mirko Hrovat


21

leto VII., številka 26, december 2013

MAŠA UDOVČ – svetovna vice prvakinja Ples ... vertikalni izraz horizontalne želje, pravijo ... Vendar ples je veliko več ... Je tudi energija, je trud, je moč, je volja, je napor ... Več napora vložiš, bolj zgleda ples enostaven, breztežen, zabaven … Prav gotovo je najbolj odmevno ime med slovenskimi hiphoperji Maša Udovč iz Plesnega studia Novo mesto, dekle, ki z neverjetno energijo, bolj moškim stilom hip hopa, še vedno ostaja dovolj feminilna, da prepriča sodnike. »Še veliko si lahko obetamo od nje,« je prepričan tudi vodja in trener Plesnega studia Novo mesto

Robi Grmek: »Maša Udovč se je upravičeno izkazala za najbolj odmevno ime med slovenskimi hip hop plesalkami, saj je dosegla 2. mesto med mladinskimi pari z Miho Tavčarjem, 6. mesto med solo mladinkami in 3. mesto s člansko veliko formacijo. Na njene rezultate sem izjemno ponosen, saj jo spremljam na njeni plesni poti že vse od njenega 4. leta dalje. Je izjemno marljiva, vedno nasmejana in preprosta, predvsem pa obožuje ples, kar je lastnost vseh plesalcev Plesnega studia Novo mesto. Na tem mestu gre posebna zahvala tudi Marku Stamenkoviču, ki je bil letos tudi njen drugi trener.«(vir: www. paradaplesa.si ) Uspešna tekmovalna sezona 2013 se je tako zaključila z novimi pokali na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih, vendar Maša že kuje načrte za leto 2014, kjer bo prvič tekmovala v članski konkurenci, prav tako pa bo svoje znanje v trenerski vlogi poskusila prenesti na mlajšo generacijo. PS Novo mesto

Novoletno srečanje starejših Že šesto leto zapored je v nedeljo, 8. 12. 2013, pod okriljem Območnega združenja Rdečega Križa Trebnje in vseh štirih Krajevnih organizacij Rdečega Križa, ki delujejo v občini Mokronog-Trebelno, potekal pester kulturni program z obdaritvijo starejših občanov, starih nad 75 let. Prireditev je financirala Občina Mokronog-Trebelno, del sredstev pa so prispevale posamezne krajevne organizacije, ki so v sodelovanju z OŠ Mokronog, ljudskimi pevci s Trebelnega ter gosti Bučenskimi ramplači pripravili zanimiv kulturni program. Učenci so pod vodstvom mentorice Marice Tratar prireditev popestrili s glasbo, igro in petjem. Sodelovali so tudi pri izdelavi čestitk, katere so prijeli naši obiskovalci. Z novoletnim voščilom se je na prireditvi oglasil župan občine Mokronog-Trebelno, gospod Anton Maver. Pridružila se mu je predsednica Območnega združenja Rdečega Križa Trebnje, Mojca Mihevc. Prostovoljke pa niso pozabile na pogostitev, kjer so se občani zadržali in malce pokramljali. Nasmejanih obrazov so zapuščali dvorano z mislijo, da se naslednje leto ob istem času ponovno srečamo. Vsi, ki pa se srečanja zaradi bolezni niso udeležili, pa so jih prostovoljke Rdečega Križa obiskale na njihovem domu. Marica Tratar, KORK Mokronog

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje Vsem udeležencem izobraževalnih programov, obiskovalcem Galerije likovnih samorastnikov in ostalim občanom želi zdravo, uspešno in znanja polno novo leto.


22

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Vse se začne v osnovni šoli Mokronožan Janko Bregant nas je znova presenetil z vstopom v najboljšo slovensko ekipo in eno najboljših evropskih ekip v odbojki, ACH Volley. Janko, roj. 21.6.1986 v Novem mestu, je osnovno šolo obiskoval v Mokronogu, kjer se je z odbojko srečal že v 4. razredu. Za odbojko ga je navdušil sedanji profesor telesne vzgoje Matej Dreža, ki je bil takrat še študent in je v šoli opravljal prakso. Matej je vstopil v razred in preprosto vprašal, kdo bi igral odbojko. Janko se je javil in od takrat je z odbojko nerazdružljivo povezan. Ekipa fantov pod vodstvom Mateja je konstantno napredovala in si v 7. razredu priborila, v kategoriji starejših dečkov, A ligo, torej uspeli so priti med 12 najboljših v Sloveniji. Po končnem razpletu je ekipa zasedla za takrat odlično 9. mesto. Matej ga je še kot osnovnošolca peljal tudi na prvi trening članske ekipe OK Mokronog, v kateri je eno leto tudi nastopal. Od vseh nekdanjih soigralcev iz osnovne šole ima najbolje v spominu dobrega prijatelja Matica Žlajpaha. Matic je še vedno močno vpet v odbojko, saj je predsednik športnega društva Mivka Mokronog ter statistik pri ekipi MOK Krka, ki igra v 1. državni odbojkarski ligi. Tako ju odbojka nenehno povezuje. Janko pravi, da ga je za šport, poleg Mateja Dreže, močno navdušil tudi stric Mihael Bregant, ki je bil uspešen rokometaš. Dokaj mlad si odšel v ekipo MOK Krka in kasneje tudi v druge slovenske klube. Pri osemnajstih letih sem na povabilo Gorazda Kosmine in na pobudo Vida Zupančiča, ki mi je tudi kasneje velikokrat pomagal na športni poti, iz OK Mokronog prestopil v ekipo MOK Krka iz Novega mesta, ki je nastopala v 1. DOL. V tej sezoni je ekipa igrala zelo dobro in postala pokalni podprvak Slovenije. V času igranja v ekipi Krke sem postal tudi član mladinske dr-

žavne reprezentance, katere selektor je bil Bojan Brulec. Po enem letu igranja za MOK Krka sem bil sposojen v ekipo v Žužemberk, nakar sem se za tri sezone ponovno vrnil v ekipo Krke in igral na pozicijah sprejemalca in korektorja. Lahko opišeš najlepše trenutke v igranju odbojke oz. največje dosežke s posameznimi ekipami? Iz Novega mesta me je pot peljala v ekipo Prvačina, tudi člana 1. DOL, kjer sem ostal dve leti. Z ekipo smo nastopali v enem izmed evropskih pokalnih tekmovanj in tako sem se imel prvič možnost preizkusiti na mednarodni sceni. V domačem prvenstvu smo s klubom osvojili dvakrat tretje mesto v državnem tekmovanju in bili dvakrat na finalnem turnirju Pokala Slovenije. Iz Prvačine sem prestopil v ekipo Salonit Anhovo iz Kanala, kjer sem tudi ostal dve sezoni. S Kanalom, ki še vedno uspešno nastopa v 1. DOL, sem prvo sezono v državnem prvenstvu osvojil 3. mesto in igral na finalnem turnirju Pokala. Drugo sezono pa smo v pokalnem turnirju osvojili 2. mesto. In potem presenečenje, ali pa tudi ne, povabilo v ekipo ACH Volley. Takoj po končani sezoni 2012/13 me je povabilo vodstvo ACH. Ponudba je prišla ravno v pravem času, saj sem polega napredovanja na višjo raven imel tudi željo, da z družino pridemo nekoliko bližje domu. Te je bilo kaj strah priti v tako močno ekipo? Glede na to, da ACH že nekaj časa velja za najboljši slovenski klub, ki je visoko kotiran tudi v Evropi, igralec vanj vstopi z nekim spoštovanjem. Z večino sedanjih soigralcev

sem se že poznal iz odbojkarskih igrišč, zato sem bil dobro sprejet in je tista začetna nervoza na treningih hitro minila. Ko malo pregledamo seznam ekipe ACH Volley vidimo, da sta v ekipi kar dva bivša igralca Mokronoga, in sicer kapetan Andrej Flajs, sedaj pa še korektor. Kaj praviš na to? Ko sem se odločil, da zaigram za ekipo ACH Volley, sem bil zelo vesel tudi zaradi dejstva, da bom po 15 letih zopet zaigral z Andrejem Flajsom, ki si je v tem času ustvaril uspešno kariero v Sloveniji in tujini ter postal stalni igralec članske izbrane vrste in kapetan ACH. Kako ocenjuješ svojo prvo tekmo v dresu ACH Volley, ki je bila odigrana v Evropskem pokalu MEVZA? Igrali smo proti slovaški Humene. Vem, da sem tekmo začel zelo nervozno, kar je bilo tudi za pričakovati. Po nekaj odigranih točkah sem hitro ujel ritem tekme. S soigralci nismo prikazali najbolj bleščeče predstave, a vseeno je bilo dovolj za dokaj gladko zmago. Po tekmi v Ligi prvakov proti italijanski ekipi Piacenza, je bila tvoja igra ocenjena kot največje presenečenje, saj si zabeležil največ točk od igralcev ACH-ja in bil praktično neustavljiv za Italijane. Novinar Luka Dolar je tvojo igro opisal tako: »Točko več kot kapetan je dosegel, morda prvo presenečenje tekme, Janko Bregant. 27-letni korektor je odlično izkoristil ponujeno priložnost in praktično kar zasenčil Hrvata Andjelka Ćuka, ki se je ustavil pri petih točkah.«


23

leto VII., številka 26, december 2013 Ta tekma mi bo najbrž ostala v trajnem spominu. Ekipa Piacenza velja za eno najboljših ekip v Evropi in je celo favorit za prvo mesto v ligi prvakov, jaz pa sem prvič nastopal na najvišjem rangu odbojkarskega tekmovanja. Igralci smo v tekmo vstopili dokaj sproščeno, saj nismo imeli kaj za izgubiti. Za sebe lahko rečem, da sem ponujeno priložnost dobro izkoristil in tekmo proti zvezdam italijanske in svetovne odbojke, ki so bili v mladosti moji idoli (Papi, Fei in Zlatanov), odigral zelo kvalitetno. Italijani so na koncu zmagali, saj so prišle do izraza njihove izkušnje, ki jih imajo na tem rangu tekmovanja. Neverjetno, kako ti take tekme vlijejo dodatnega motiva za razvoj in napredek. Z vstopom v ACH si dosegel največ, kar lahko odbojkar v Sloveniji doseže, mogoče ostaja še izziv članska reprezentanca? Reprezentanca je za igralce vedno izziv. Na mojem mestu v reprezentanci igrata dva vrhunska igralca (Gasparini in Šket), zato se mi je vanjo res izredno težko prebiti. Kot športnik poskušam razmišljati le o naslednjem treningu, na katerem veljata samo skromnost in trdo delo. Kako se uspeš ob taki zasedenosti (treningi, tekme) posvetiti tudi družini, imaš sploh kaj prostega časa? Z ženo Uršo in sinom Jakobom imamo stanovanje v Kranju. Žena je odraščala v Šenčurju pri Kranju, zato lahko ženine starše prosiva za pomoč pri varstvu najinega sina. Sam se dvakrat dnevno vozim na treninge v Ljubljano, tako mi treningi vzamejo večji del dneva. Ob vikendih z ekipo potujemo po Evropi na tekme, zato se moram zahvaliti Urši za njeno potrpljenje in njeno neskončno podporo, res je nadomestila moje starše, ki so mi bili v osnovni in srednji šoli pa tudi kasneje v močno oporo. Kaj lahko pričakujemo v bodoče, tvoji cilji, želje? Kot igralec si vedno želim napredovati, izkoristiti ponujene priložnosti na tekmah in čim dlje vztrajati na najvišjem nivoju ter na ta način spodbujati čim več mladih k igranju. Kasneje bi se

rad posvetil trenerskemu ali celo sodniškem delu, saj že imam opravljen sodniški izpit. Ali lahko kdajkoli računamo na tvoj povratek v matično ekipo? Glede na to, da sem začel igrati v Mokronogu, imam željo tukaj odigrati svojo zadnjo sezono ter mogoče na ta način dati prispevek k navduševanju mlajših in prispevati k razvoju odbojke na tem področju ter se na ta način oddolžiti, kar mi je Mokronog dal v začetku moje športne poti. Kako je s tvojim zdravjem, poškodbami, ki so sestavni del vrhunskega športa? Skozi celotno kariero sem imel klasične poškodbe odbojkarjev, zvine gležnjev, bolečine v rami in hrbtu. Igralci moramo nenehno skrbeti za svoje telo, saj brez zdravega telesa ne moremo pokazati tistega kar znamo. Med posameznimi sezonami se vedno potrudim, da se najbolje kondicijsko pripravim, prav tako izvajam preventivno vadbo celo sezono. Moj sedanji trener Luka Slabe resnično veliko pozornosti posveča preventivni vadbi, saj je po izobrazbi športni fizioterapevt in zato ve, kako je to pomembno. Kako vidiš razvoj odbojke v majhnih krajih kot so Mokronog, Žužemberk in Kanal? Glede na kraje, v katerih sem igral odbojko, lahko rečem, da je najpomembnejše delo z mladimi. Vse se začne v osnovno šoli, tam je otroke potrebno očarati s tem športom. V omenjenih krajih poznam profesorje športne vzgoje v osnovni šoli (Dreža, Brulec, Markič) in za njih lahko rečem, da kontinuirano in kvalitetno delajo z mladimi, zato tudi vsi trije dosegajo dobre rezultate na šolskih nivojih tekmovanj. Kateri trenerji so poleg Mateja Dreže, pri katerem si začel, imeli največji vpliv na tvojo odbojkarsko pot? Matej je bil moj prvi trener, on me je navdušil za odbojko, zato je krivec vsega dobrega in slabega, kar se mi je zgodilo v tem športu (smeh). Lahko rečem, da so mojo pot močno zaznamovali tudi Bojan Brulec, Braco Jankovič, Oliver Batagelj in moj sedanji trener Luka Slabe. Gre za trenerje z zelo različnimi pristopi, a od vseh sem se veliko naučil oz. se še učim. Mišo Hrovat Foto Borut Dvornik in arhiv kluba

Gašper je zbral pogum in skočil V mesecu septembru je v organizaciji Agencije za šport Novo mesto in Zavoda VRT potekala prva tekma v skokih v vodo z višin. Skoki v reko Krko so se odvijali na Kandijskem mostu, in sicer na višini 12 metrov. Prireditev, ki je bila hkrati tudi zaključek slovenskega pokala v skokih v vodo, je privabila več kot 2.000 gledalcev in številne tekmovalce. Med 31 pogumnimi skakalci se je znašel tudi Gašper Nahtigal iz ŠD Trebelno. Gašper na gričevnatem Trebelnem pogojev za treninge skakanja v vodo seveda nima, zato je bil to zanj prvi tovrstni skok in hkrati velik preizkus. Z veliko mero mirnosti in poguma je Gašper svoj debi na tovrstnih tekmovanjih opravil z odliko. »Za prvič je bilo v redu,« pravi in dodaja, da je za prvič skočil »bolj na sigurno«, že prihodnje leto, ko se bo znova podal na odskočišče, pa bo imel možnost dodelati svoj slog. Na skokih v vodo s Kandijskega mostu je sodeloval še en naš rojak. Tomaž Strel, ki v Krko skače že 50 let, je bil deležen posebne pozornosti. Njegov letošnji skok je bil menda njegov zadnji, organizator pa ga je ob tej priložnosti presenetil s posebnim priznanjem. Miran Zore


24

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

S kolesom v Mostar

Ko je črnec prvič videl belca na kolesu, je menda vzdihnil: kako je beli človek len, še ko hodi, sedi! Gotovo bi zelo spremenil mnenje, če bi spremljal dva člana kolesarskega kluba DOLENJSKA BALANCA čez hribe in doline, od Mokronoga do Mostarja, 780 km v šestih etapah, v poprečju 130 km dnevno. Ljubitelja kolesars k i h i z le t ov   (i n i z z i vov) M it ja Sluga, k i je tudi predsednik kluba, in Drago Kastelic sta se 31. avgusta odpravila na šestdnevno kolesarsko rajžo iz Slovenije, ob jadranski obali do doline Neretve, skozi osrčje Bosne in Hercegovine v Mostar, največje in najpomembnejše mesto v Hercegovini, s svojim zname-

nitim mostom, po katerem je tudi dobilo ime. »Bilo je pestro, v vseh pogledih,« pravita Mitja in Drago. »Fantastična narava ti ne dovoli opaziti klanca, v katerega grizeš s pedali, prijatelji, ki se ti priključijo za del poti, te vzpodbujajo,

da zlahka pozabiš na zadnjico, ki bi rada rekla kolesarskemu sedežu adijo, in prečudovito je, za telo in dušo, ko te v Čapljini pričakajo člani kolesarskega kluba Ljubiški, te spremljajo zaključni del poti, uredijo prenočišče, še prej pa sproščen klepet ob čevapčičih in (ja, seveda!) pijači. Ampak (pa ni fraza!) najlepše je bilo spet, kot vedno, doma. Čeprav sredi noči, so čakali sosedje, prijatelji … Čestitke, vprašanja in veliko pravega veselja. Takega, iskrenega, ki združuje in ki ostane. Posebej bi se še rada zahvalila članom kluba Vinku, Franciju, Brunu in Matjažu, ki so naju spremljali del poti. Upava, da bodo z navdušenjem sprejeli najino odločitev: drugo leto v Črno goro.« s. p.

Nogometaši so se vrnili v dvorano Športna dvorana pri OŠ Mokronog letos že tretje leto zapored gosti najboljše nogometne ekipe v občini in okolici. V organizaciji Športnega društva Trebelno se namreč tudi letos odvija zimska nogometna liga, imenovana OLMN Mokronog-Trebelno. V ligi sodeluje deset moštev, ki se po sistemu »vsak z vsakim« pomerijo sprva v predtekmovanju, nato pa se liga v drugem delu razdeli na ligo za prvaka in ligo za razvrstitev od šestega do desetega mesta. Aktualni prvak lige je ekipa Skite.si, ki se za naslov skupaj z devetimi konkurenti, tudi Paradižem, ki je slavil v premierni sezoni OLMN, bori tudi letos. Najboljše ekipe in posamezniki bodo ob koncu sezone prejeli priznanja in pokale, posebno priznanje pa organizator ob zaključku sezone podeli tudi najbolj »fer« ekipi, ki v tekmovanju za fair play zbere najmanj točk (več kartonov je več točk). V OLMN Mokronog Trebelno letos sodelujejo naslednje ekipe: ŠD Trebelno-Okrepčevalnica Vinkl, Paradiž, ŠD Trščina, NK Dual Ekspres Bela Cerkev, ŠD Šentrupert, Skite.si, DŠKT Partizan Mirna, Ocrana, ŠD Šentjanž. Miran Zore

Šah

Šahovski krožek v OŠ Mokronog nadaljuje z delom tudi v tem šolskem letu. Mladi šahisti so letos tekmovali dvakrat. Na tekmi v OŠ Mirna Peč je med dekleti do 12 let presenetila s 1. mestom Lana Gregorčič, na drugi tekmi, v konkurenci deklic do 10 let, pa je bila Nika Tijana Grabnar tretja. Cvetko Jakša


25

leto VII., številka 26, december 2013 Karmen Romozi, dr. med.

Zdravo je vedeti,

Zvišan krvni tlak

Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija predstavlja enega izmed najpomembnejših in najpogostejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Arterijska hipertenzija pomeni, da so vrednosti krvnega tlaka stalno enake ali višje od 140/90 mmHg.

Kako se zvišan krvni tlak kaže? V nekaterih primerih je arterijska hipertenzija vzrok glavobolu, vrtoglavici, palpitacijam (neprijetni občutki ob hitrem in močnem utripanju srca), krvavitvam iz nosu, znojenju in rdečici obraza, večinoma pa visok krvni tlak ne povzroča težav, zato tej bolezni rečemo tudi »tiha ubijalka«. Kako postavimo diagnozo? Za diagnozo arterijske hipertenzije so potrebne vsaj dve do tri meritve krvnega tlaka v ambulanti izbranega zdravnika, ki so enake ali višje od 140/90 mmHg. Kako znižati visok krvni tlak? Arterijske hipertenzije ne zdravimo le z zdravili. Enako pomemben je tudi zdrav način življenja, zato naj hipertenzivni bolniki upoštevajo tudi naslednja priporočila. · Uživajte uravnoteženo, zdravo prehrano. · Omejite vnos soli na 5–6 g na dan. · Zmanjšajte prekomerno telesno težo. · Poskrbite za redno gibanje. · Omejite uživanje alkohola. · Opustite kajenje.

Kaj povzroča nastanek zvišanega krvnega tlaka? Pri več kot 90 % bolnikov pravega vzroka zanj ne poznamo in govorimo o esencialni (primarni) arterijski hipertenziji. Za njen razvoj je pomembna dednost in dejavniki okolja, kot so prekomerna telesna teža, pomanjkanje gibanja in prekomerno soljenje hrane. V tej skupini bolnikov bolezni ne moremo pozdraviti, lahko pa s pomočjo zdravil in zdravega življenjskega sloga uspešno nadziramo krvni tlak. Pri 5–10 % pa je vzrok znan, npr. določene bolezni ščitnice, zdravila, hormoni itd. V tem primeru govorimo o sekundarni arterijski hipertenziji.

Pri hujših stopnjah arterijske hipertenzije je poleg zdravega načina življenja potrebno uvesti tudi zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Za večino bolnikov velja, da je zdravljenje z zdravili potrebno celo življenje in poteka pri zdravniku družinske medicine.

Zakaj je krvni tlak škodljiv? Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči okvare ožilja, srčno in ledvično odpoved, možgansko kap ter druge zaplete. Z dolgoročnim zmanjšanjem krvnega tlaka za 10 mmHg lahko verjetnost za pojav srčnega infarkta zmanjšamo za tretjino, verjetnost za razvoj možganske kapi pa kar za polovico.

Ali ste vedeli? Kofein povzroča blag porast krvnega tlaka, vendar je njegov učinek kratkotrajen. Pitje zmernih količin kave (skodelica do dve dnevno) pri večini ljudi nima pomembnega vpliva na krvni pritisk. Če nameravate zmanjšati količino dnevno zaužite kave, to storite postopoma, da se izognete odtegnitvenemu glavobolu.

Krompir ta naš vsakdanji V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb, v naših krajih pa ga je zapovedala cesarica Marija Terezija, da bi izboljšala prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali tej poljščini. V ljudskem

izročilu so se ohranile domislice o sajenju krompirja v cvetlične lončke, da so ustregli ukazom cesarice, njivam pa prizanesli s to "nevarno" poljščino. Danes ni kraja, kjer ga ne bi sadili. Belega, rumenega, rdečega, rožnatega, pa mokaste in vodene strukture, kar niti ni tako pomembno v smislu prehrambene vrednosti, toliko bolj pa za pripravo jedi, saj ne gre vsaka sorta k vsaki jedi. Kot samostojna jed se že nekaj časa (in vedno bolj) uveljavlja pražen krompir. Za to se še posebej trudi slovensko Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. V ta namen organizira razne kulturne, turistične in druge dogodke. Tako je bil leta 2001 v Mokronogu prvi svetovni festival praženega krompirja. Med drugim društvo ocenjuje in ugotavlja, katere sorte so za to jed najbolj primerne. Letos je ocenjevanje potekalo 16. oktobra v Križu pri Komendi. Med dvajsetimi sortami je dvajsetčlanska komisija največ točk dodelila sorti Red fantasy, sledita Concordia in Jelly. V komisijo je bil povabljen tudi Alojz Gregorčič, predsednik TD Mokronog. Ne po naključju, kajti skupina mokronoških "krompirjevcev" se je že velikokrat izkazala na tekmovanjih v pripravi praženega krompirja, doma in izven slovenskih meja, si pridobila strokovni ugled in je sodelovanje predsednika v strokovni komisiji samo še eno ugledno priznanje. s. p.


26

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Jesen v znamenju vaj Mesec oktober je mesec požarne varnosti. V Prostovoljnem gasilskem društvu Štatenberk so bile jesenske aktivnosti zato usmerjene predvsem na področje izobraževanja, preverjanja usposobljenosti in pripravljenosti ter preventive.

Poudarek dela PGD Štatenberk je po pestrem poletju padel na vaje, ki so jih štatenberški gasilci izvajali tako v lastni režiji kot tudi ob sodelovanju z okoliškimi društvi. Največja vaja, na kateri

je sodelovalo PGD Štatenberk, je bilo oktobrsko preverjanje odzivnosti našega OGP na kmetiji Jerman, na katerem so sodelovala vsa društva iz naše občine. Skupaj s prijateljskim društvom PGD Hmeljčič je PGD Štatenberk sodelovalo na vaji v Hmeljčiču, sodelovalo pa je tudi na meddruštveni vaj s PGD Velika Strmica in Trebelno. Cilj vaje, ki se je odvijala v dolini Radulje, je bil preizkus zaporedne vezave motornih brizgaln. Na področju izobraževanja so člani društva med drugim sodelovali na tečaju za varno delo z motorno žago, na tečaju specialnosti nosilca dihalnega aparata in tudi na t. i. hot fire (modul A) izobraževanju za gašenje notranjih požarov. Člani PGD Štatenberk so tudi letos, tako kot vsako leto, v jesenskem obdobju pregledali hidrantno omrežje na požarnem območju, ki ga pokriva društvo. V izdelavi je tudi požarni načrt in vris hidrantov ter vodnjakov v grafični obliki. Jesen pa ni bila le delavna, temveč tudi zabavna. Popestrili so jo osnovnošolci s podružnične šole Trebelno, ki so na pikniku na jasi Škratovec spoznali gasilsko tehniko društva, pa tudi strokovna ekskurzija, ki je, potem ko je društveni podmladek svojo ekskurzijo oddelal že v poletnem obdobju, člane društva popeljala v Luko Koper, Vinsko Klet Koper ter Gasilsko brigado Koper. Miran Zore

Potomki najstarejše trte v Sloveniji rasteta tudi v Občini Mokronog-Trebelno Mestna občina Maribor vsako leto podeli rozgo najstarejše trte z Lenta predstavniku druge občine. Ob tej simbolni

Trgatev 2013, v Križnem Vrhu

Po trgatvi 2013, v Vrhu nad Ostrožnikom

gesti se trudi posebna skupina krajev, ki žele na tej osnovi sodelovati predvsem na področju razvoja turistične ponudbe

in prepoznavnosti svojega kraja, tako v Sloveniji kot zunaj njenih meja. V tem ekskluzivnem klubu se je znašla tudi občina Mokronog-Trebelno, s kar dvema trtama potomkama. Od leta 2002 dalje je prva posajena pri Urbanovi kapelici v Vinskem vrhu na Trebelnem, druga pa od leta 2011 v vinski gorici Vrh nad Ostrožnikom. Prav je, da se ob letošnji, do sedaj količinsko najbogatejši trgatvi, spomnimo, da so se za pridobitev cepiča te najstarejše trte, tako pred enajstimi leti kot tudi pred dvema letoma, trudili domači vinogradniški društvi in številni posamezniki. Med najbolj zaslužnimi so bili na Trebelnem Ciril Pungartnik, Anton Cvetan in Lojze Papež, v Mokronogu pa Toni Bulc, Mitja Sluga in Franci Žibert ter seveda v obeh primerih tudi nekateri drugi člani. Od posaditve dalje sta trti v skrbništvu VTD Trebelno im Društva vinogradnikov Mokronog. Njuni člani pridno skrbijo za vzgojo in njen razvoj in seveda za čim večji in čim kvalitetnejši pridelek. Letos jim je to dobro uspelo. Hvala vsem, ki se trudite z vzgojo te trte in pridelovanjem grozdja na njej in seveda s kletarjenjem pridelka. Hvala vsem, ki se pri trti ob različnih priložnostih zbirate in srečujete, ter vsem, ki za namen dogodkov ob njej pripravljate in prinašate različne dobrote. Anton Maver, župan


27

leto VII., številka 26, december 2013

Zajedavci pri konjih Zdravje konj je v največji meri odvisno od skrbi, ki mu jo namenja njegov lastnik: od načina prehrane (paša!), primernih bivalnih razmer, nege, zaščitnih cepljenj in odprave zajedavcev. Zatiranje zajedavcev je preventivni ukrep; le-temu posvečamo naslednji prispevek.

Zajedavec je organizem, ki živi v skupnosti z drugim bitjem – gostiteljem, vendar pa ima v tem odnosu korist le zajedavec, gostitelj pa ima le škodo. Zajedavce delimo na zunanje in notranje. Notranji parazitirajo predvsem v prebavilih pa tudi v telesnih votlinah in mišičju. Delijo se na enocelične zajedavce (protozoji), gliste, trakulje in metljaje, slednji so pri konjih izjemno redki. Zunanje zajedavce lahko razdelimo na občasne, to so razni insekti, npr. muhe in obadi, ter trajne, med katere prištevamo garje in uši. Konji se s paraziti okužijo ob stiku z njihovimi jajčeci ali ličinkami, v nekaterih primerih pa tudi odraslimi oblikami. Dovzetnost za okužbe je odvisna od odpornosti konja, njegove starosti in rejskih razmer, kot so npr. čistoča, temperatura okolja, vlaga, zračnost in gostota živali. Zajedavci se v telesu gostitelja pritrdijo, po njem potujejo in se hranijo z gostiteljevo krvjo, s črevesno vsebino in z kožnimi celicami. Infestacija (okuženost) s paraziti ima številne negativne posledice, kot so zmanjšana odpornost živali, hujšanje, zmanjšana zmožnost za delo, neživahnost, naježena dlaka, suha in prhljajasta koža, izpuščaji, kraste in brezdlačna mesta po koži, bledost sluznic, oteklost nog in trebuha, kašelj ter driska. Hude okužbe s paraziti lahko včasih povzročijo celo zvrgatve, kolike in pogin. Zunanji zajedavci, kot so npr. komarji, lahko prenašajo tudi nevarne kužne bolezni, med drugim IAK (infekciozna anemija kopitarjev). Zunanje zajedavce lahko opazimo na konjih s prostim očesom, pogosto pa je potrebno narediti ostružek kože in ga pregledati pod mikroskopom. V blatu lahko le redko vidimo odrasle parazite. Notranji zajedavci se običajno diagnosticirajo z mikroskopskim pregledom iztrebkov konj, pri katerem lahko odkrijemo jajčeca parazitov. Parazite se neredko odkrije tudi

pri posmrtni obdukciji živali. Zajedavce pri konjih odpravljamo z zdravili v obliki praškov in past. Gre za več različnih zdravil, ki se razlikujejo v karenci, trajanju in predvsem spektru (širini) delovanja. Nekateri antiparazitiki na nekatere skupine zajedavcev, npr. na trakulje, nimajo nobenega vpliva, zato se je pred uporabo priporočljivo posvetovati z veterinarjem. Konjem je potrebno antiparazitik dati vsaj dva do trikrat letno, in sicer spomladi pred pašo ter jeseni, ko spet pridejo v hlev. Priporočljivo je konje razglistiti tudi poleti, saj so takrat s paraziti bolj obremenjeni. Vse konje v skupini praviloma zdravimo istočasno z istim zdravilom. Kadar v čredo pripeljemo novega konja, mu damo antiparazitik 48 ur pred preselitvijo. Vse kobile pred žrebitvijo razglistimo, najbolje en mesec pred rokom žrebitve. Žrebeta so na parazite bolj občutljiva, zato je priporočeno pogostejše dajanje antiparazitikov, tudi šestkrat letno. Zajedavci lahko na antiparazitike postanejo tudi odporni, zato je potrebno menjati vrsto zdravila, ki ga uporabljamo pri določenem konju. Možnost pojava rezistence parazitov zmanjšamo tudi s pravilnim doziranjem antiparazitikov, še posebej je pomembno, da konju ne damo premajhne doze zdravila. Izpostavljenost parazitom lahko zmanjšamo tudi z vzdrževanjem čim boljše higiene. Na pašniku moramo paziti na primerno gostoto živali, če je konj preveč, potem popasejo travo bližje tlom in se pasejo bliže figam ter so tako bolj izpostavljeni okužbi s paraziti. Ponekod na pašnikih skupaj ali za konji pasejo ovce, ki zaužijejo jajčeca konjskih parazitov, ta pa se v ovcah ne morejo razviti, saj so prilagojena na drugega gostitelja – konja. Razvojni krog zajedavcev se tako prekine. Pašnik je potrebno razdeliti na čredinke, tako da lahko konje na paši selimo. Medtem ko čredinka ''počiva'', naj bi jajčeca parazitov na njej propadla in ne bi bila več sposobna okužiti konj. Najkrajši čas počivanja čredinke je tri mesece, vendar pa lahko jajčeca v primernih razmerah, kot je vlažno in toplo vreme, ohranijo svojo kužnost mnogo dlje. Skrb za redne preventivne posege (odprava zajedavcev, vitaminizacija, cepljenja ...) predstavlja za rejce najboljšo in „najcenejšo“ pot do zdravja živali. Aleš Koncilja, dr. vet. med. mag. Iztok Rep, dr. vet. med.

Vsem rejcem in ljubiteljem živali voščimo vesele božične praznike, veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 2014! mag. Iztok Rep, dr. vet. med.: 051 616 703 Alenka Štirn, dr. vet. med.: 031 696 073 Aleš Koncilja, dr. vet. med.: 031 306 558 DEŽURSTVO (24 ur/dan): 051 616 703 Ambulanta za male živali je odprta:

PON–PET: 8-10 in 14-16 | SOB: 7-9 Telefon/faks: 07 348 1000 | E-mail: veterina.rep@siol.net


ODSEV ISSN 1855-3443 Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog Uredniški odbor Stane PEČEK, odgovorni urednik, 041 296 111, stane.pecek@siol.net Petra KRNC, namestnica odgovornega urednika, 031 513 462, krnc.petra@gmail.com Mojca PEKOLJ, članica/direktorica občinske uprave, Jerneja DRAGAN, članica, dragan.jerneja@gmail.com Milena HVASTIJA, 031 745 044, članica, milena.hvastija@ciktrebnje.si Miroslav HROVAT, član, 040 796 475, mirko.hrovat@gmail.com Grafična realizacija: Tomograf, Novo mesto Naklada: 1200 izvodov ODSEV dobijo vsa gospodinjstva v občini Mokronog-Trebelno brezplačno. Uredništvo si pridržuje pravico da ne objavi, delno objavi ali krajša prispevke v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Nenaročeni in nedogovorjeni prispevki so lahko dolgi do 1500 znakov, skupaj s presledki, in morajo biti podpisani s polnim imenom in priimkom. Na izrecno željo uredništvu znanega avtorja prispevka, se ime in priimek le-tega lahko tudi ne objavi. Uredništvo si v skladu z Odlokom o izdajanju občinskega glasila Odsev pridržuje pravico, da neprimerne in žaljive vsebine ne objavi. Fotografije, prilepljene v word, zaradi slabe kakovosti ne bodo objavljene. Prispevke lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: urednistvo.odsev@mokronog-trebelno.si ali na naslov uredništva: ODSEV, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog Tu dobite tudi informacije o oglaševanju. Prispevke za MARČEVSKO ŠT. ODSEVA je treba oddati do petka, 14. marca 2014.

Srečno in vse dobro v letu 2014


Odsev 26, leto 7  

Glasilo občine Mokrnog-Trebelno.

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you